Političen list za slovenski narod. ? , , . Po Pošti prejeman velia- Ce,° ,et0 Predpla*D f». » pol leta 8 g,d., za četrt leta 4 gld , z. jeden mesec 1 gld 40 kr. ' 7« „, V administraciji prejeman velja: V LJublil;-anP°H 6 3 6 *'d" " ietrl lela 3 « jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja l gld. 20 kr. ved na leto. rosamne številke po 7 kr. Vredništva telefon-itev. 74 Naročnino in oznanila (in ser a te) »sprejema npravnlfitvo in ekspedlclja t ..Katol, TIskarni" Kopitarjeve nllce St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana puma ne vsprejemajo. Vredništvo je v tšemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan. izvzemSi nedelje m praznike, ob pol 6. ur^popoldne. Slovani in Germani. Velečastno se je slavila Palackega slavnost v zlati Pragi. Vsi slovanski narodi so poslali odlične svoje zastopnike, da se vdeleže tega spominskega praznika. Bila je slavnost slovanska, vendar taka, da ni mogla v najmanjši meri žaliti drugih narodnostij. Ob dnevih slavnosti so nemški burši po Pragi prosto nosili svoje plavice, nikdo jim ni tega oviral. Čestilci Palackega so se čutili vzvišene nad taka nizkotna izzivanja, navduševali so se spominjajoč se velikega Palackega za velike ideje, za delo v prospeh kulturnega napredka slovanskih narodov. Slavnost tako velečastna, tako dostojna, tako lojalno nadahnjena, da so to celo nemški pošteni listi očitno priznavali, dala je povod sovragom Slovanstva za najkrutejše, dasi popolno neosno-vane napade. Znani so dogodki zadnjih let v naši notranji politiki. V tem kratkem času so se izvršile da-leko segajoče spremembe vzlasti pri zastopnikih nemškega naroda. Vajeti so v javnem življenju Nemcev vzeli v roke radikalci, ki se odlikujejo s tem, da rujejo proti naši državi na tihem tam, kjer se boje postave, glasno, očitno in brezsramno pa kažejo svoje veleizdajske namene v zbornici v varni senci poslaniške nedotakljivosti. Opozarjamo na veleizdajske govore in klice poslancev \Volfa, Schonererja in drugih neodrešenih pangermanov. S takim postopanjem si seveda svojega ugleda niso pomnožili pri odločilnih krogih in zato so se s studom od njih obračali tudi pošteni, lojalno-misleči Nemci. V svoj zagovor so si sicer vedno slikali po predalih svojih lažnjivih listov panslavistiško pošast, ki pa je kakor strah, ki je v sredi votel, okrog kraja ga pa nič ni. Zato so se pa sedaj z vsemi silami laži in zavijanja zadrli v Palackega slavnost in to samo zato, ker so se pri tej slovesnosti zbrali zastopniki vseh slovanskih narodov, mej temi tudi Rusi. Slovesnost je veljala zaslužnenju učenjaku, ki je na polju kulturnem izvršil velepomenljiva dela; slavnost je bila popolno brez vsake politične primesi. Na taki slavnosti se vender smejo sniti zastopniki raznih slovanskih narodov. Toda liberalni Nemci svoj židovski liberalizem tako umevajo, da je njim vse dovoljeno, tudi veleizdajstvo, Slovani pa bi se v Avstriji niti ne smeli združiti, da bi proslavili največjega sina češkega naroda. Gabi se poštenemu človeku, ako prebira sedaj židovske liste avstrijske in ogerske in vidi. s kako silo se zaganjajo v generala Komarova, ruskega zastopnika pri praških slavnostih. Vse ži-dovsko-liberalno časopisje je po koncu. Trodr-žavna -zveza je v nevarnosti, Slovani so grobo-kopi Avstrije itd. Obžalujemo, da so se tej neo-snovani agitaciji proti Slovanom pridružili tudi nekateri sicer Slovanom prijazni listi. Namen tej gonji je očiten. Nemški izdajalci hočejo prikriti s tem kričanjem svoje izdajalske namene ter očrniti Slovane v višjih krogih kot državi nevarne elemente. Obžalovati je vzlasti v interesu države, da na čelu tej gonji korakajo poloficijozni listi, kakor »Fremdenblatt« in drugi. Ako menijo z napadanjem najbolj lojalnih, državi vsikdar zvestih slovanskih narodov koristiti Avstriji, se pri tem grozno motijo. Slovanom avstrijskim ni potreba svojega državnega domoljubja dokazovati z besedami, zanje govori zgodovina, katere vkljub vsem naporom tudi njih nasprotniki ne morejo utajiti. Na drugi strani pa moramo Slovani odločno ugovarjati proti temu, da bi nas naši sosedje imeli za svoje hlapce, ki bi se brez njih dovoljenja ne smeli zbirati niti v kulturne namene, niti v to, da bi skupno izrazili svojo hvaležnost zaslužnim svojim možem. Slovani ne zahtevamo za se ničesar druzega, kakor LISTEK. Sancta simplicitas. Najbolj rabljeno in zatorej tudi obrabljeno orožje v boju proti katoliškej cerkvi je fraza. Politiki, kateri po pivnicah vinskim bratcem prodajajo svojo modrost ter zabavljajo cerkvi in duhovnom, sploh ne poznajo druzega orožja. Poraba tega orožja je torej tako razširjena, da se človek poprašuje, kje so neki delalnice in tovarne, kjer se kujejo vse te množine fraz. Odgovor na to je lahak; te delavnice in tovarne so namreč liberalni in socijalistični časopisi. Motil pa bi se, kdor bi mislil, da se v teh tovarnah kujejo vedno nove fraze. Ne, pač pa se tisočkrat že predelane predelavajo vedno na novo. Goreče gromade, auto da fe, inkvizicija, bogastvo cerkve i. t. d., saj jih vsakdo pozna, kedor je le kedaj pogledal v liberalne in socijalistične ar-zenale. Vendar pa živi dokaj neizkušenih pa tudi na-jivnih dušic, katerim se tako orožje zdi sila ime-pitpo, da celo katoliški cerkvi smrtonosno. Na- loga katoliških časopisov je torej, kazati sem ter tam pravo vrednost tega orožja, kazati, da so ti navidezno svetli in ostri meči samo leseni in se svetlim papirjem oviti, da so ti navidezno grozni topovi samo iz pleha, da torej iz njih leteče kroglje ne umorijo nikogar, osobito ker so samo iz starega papirja. Vse to orožje je samo gledališko, samo da bi prevarilo gledalce, kateri morajo biti seveda dosti lahkoverni. Sancta simplicitas ! Zadnji »Rodoljub« je v uvodnem članku nabral in na novo zlikal nekaj tacega starega orožja ter je spravil na politični trg, kjer je prodaja z veliko reklamo: Vživanje po samostanih; višja mesta v hijerarhiji v rokah samih sinov imenitnih rodbin v srednjem veku; gromade, kjer gorita Arnold iz Brescije in Hus, kateri kliče stari ženici, donašajoči lesa k gromadi: Sancta simplicitas ! Vse te fraze so navstale že za časa reformacije, stare so torej že, nikakor pa zato ne čestit-Ijive. Da Husa ni na gromado spravila cerkvena oblast, yedo že srednješolci, zatorej o tem ne iz- za svoje nasprotnike: vsestransko svobodo, da se borimo z uma svetlim mečem za svojo pravice, za vsestranski napredek svojih narodov. Zato nas s svojim huronskim kričanjem naši nasprotniki nič ne zbegajo. To sikanje nam mora biti le povod, da tem vztrajnejše hodimo svojo pot, da se Slovani vedno bolj spoznavamo, družimo v skupno delo, ki bo konečno izsililo priznanje tudi pri naših nasprotnikih. Društva, vzlasti kmetske zadruge. (Na Boh. Beli govoril 1. G.) Posebna lastnost našega časa je, da se sedaj vse združuje, da skoro vsi stanovi sklepajo društva in si z združenimi močmi skušajo pomagati. Vsak dan vidimo, kako sklepajo društva obrtniki, kako se združujejo v društva pisatelji in časnikarji, kako nastajajo bralna društva, kmet-ska društva ali zadruge itd. Ravno danes nameravate tudi pri vas ustanoviti kar dve društvi, t. j. bralno društvo in požarno brambo. Zato se mi zdi primerno, da vam razložim, kolike važnosti so društva. Naštel in opisal vam bom nekatera važneja društva, posebno vas bom pa opozoril na kmetska društva ali zadruge in vam bom pojasnil, kako koristne in potrebne so zadruge, katere povsodi veliko pomagajo kmetu, kjerkoli so jih ustanovili. Znano vam je, da se je okrog leta 184S marsikaj spremenilo v Evropi. »Tistega leta je prišla na svet svoboda«, trdijo nekateri. L. 1848 in v poznejših letih je po celi Evropi vse na to delalo, da bi bil vsak državljan kolikor mogoče prost ter svoboden. In mislili so takrat, da bo ta svoboda storila ljudstva srečna, da bodo zdaj sama nebesa na zemlji. Toda v marsičem so se zmotili. Zdaj pišemo 1898, 50 let je minulo od takrat, ko se je želja po svobodi z vso silo pri nas vzbudila, in zdaj vidimo, da nam je ta svo- gubljajmo besed. Besede »sancta simplicitas« govoril je baje stari ženici, katera je donašala butaro k gromadi, drugi zopet trdijo, da jih je za-klical kmetu, kateri je vrgel poleno v plamen. Zgodovinsko dognano ni, da bi bil Hus res izustil te besede. Zgodovinske bodo te besede še le tedaj, kedar bo vir zgodovini — »Rodoljub«. Takrat pa bode kazala zgodovina sploh drugačno lice, kot je ima doslej. Učeni »Rodoljubov« član-kar namreč piše: »Bili so Husiti) silni v vojskah . . . Imeli so svoje izborne vojskovodje. Pa slednjič so morali podleči premoči katoliške cerkve in plemenitaštva in Hus je moral na gromado.« Kdor pa le malo pozna zgodovino, ve, da so se husitski boji pričeli še le po Ilusovi smrti! Sancta simplicitas! Kar se tiče Arnolda iz Brescije, razširjal je ta menih krive heretične nauke, trdeč n. pr., da je veljavnost cerkvenega opravila odvisna od OBobnosti duhovnikove, ali da papežu nismo dolžni pokorščine; to je zgodovinsko dokazano. Ravno tako je dokazano, da je skušal zopet uvesti v Rimu senat in viteški stan. — O demokratstvu v hoda rodila prav za prav več slabega kot dobrega, ker se je žal zlorabljala. Želja po svobodi je bila vzrok, da so nastale stotine tovarn v tej obliki , kakor jih vidimo sedaj. Dokler ni bilo one svobode, tudi ni bilo toliko tovarn, katere zdaj svobodno zatirajo delavce, katere svobodno zmanjšujejo delavcem plačo in in katere svobodno uničujejo samostojne mojstre. Če bo ta svoboda še dolgo trajala, bodo morali mojstri — mali rokodelci zavoljo same svobodo vreči svoje delo iz rok, ker se no bodo več mogli meriti z velikimi tovarnami. Vender nam je pa tudi marsikaj dobrega prinesla svoboda, katera je zadnje čase zavladala. Med drugim nam je ta svoboda rodila društva; nekdaj so bila društva kaj redka, in nekatera društva, ki se danes lepo razcvitajo, bila so nekdaj celo prepovedana. Vzlasti so prepovedovali politična društva. Veliko vas je zapisanih v kat. slov. politično društvo za radovljiški okraj. Kdor izmed vas ima »Domoljub«, je ud tega društva in sme na javnih društvenih shodih govoriti, povpraševati, predloge staviti itd. Pred 70—80 leti taka politična društva večinoma niso bila dovoljena, zdaj nam pa postava nič ne brani vpisovati se v politična društva. l'o vsi državi so razširjena politična društva in veliko koristijo dobri stvari, ako so v pravih rokah. Društva so torej zdaj prišla nekako v šego, in prav je to. Zakaj društva lahko neizmerno veliko koristijo. »V združenju je moč«, to je stara resnica. Jeden sam ne premore veliko, če se jih pa združi več, lahko mnogo store. Kako je bilo nekdaj, ko so prihajali Turki na Kranjsko ropat ? Kadarkoli so se kranjski gra-ščaki združili in zjedinjenimi močmi vsprejeli Turka, so ga premagali. Kadar jih je pa Turek prehitel, in se graščaki niso zjedinili v jedno krepko vojsko, takrat je povsodi premagal Turek in je brez ovire ropal in požigal po deželi. — To je imeniten nauk za nas! Že nekdaj je veljalo pravilo, da je ,v združenju moč' in to pravilo velja tudi dandanes. Ako hočejo ljudje kaj posebnega doseči, morajo se združiti! Zato vidimo, da dandanes društva rastejo, kakor gobe po dežju. Tu se ustanovi izobraževalno društvo, ondi rokodelsko društvo, drugje bralno društvo, ali pevsko društvo, ali kmetska zadruga i. t. d. In povsod ta društva koristijo, ako so v dobrem vodstvu. Lahko pa društva seveda tudi škodujejo, ako jih nimajo pravi ljudje v rokah. Najboljša reč se lahko sprevrže v najslabšo, ravno tako tudi društva, ako jih dobe nepošteni ali zlobni ljudje v roke. Kot vzglede vam mislim našteti in razložiti nekatera društva. Vendar mi nikakor ni mogoče opisati vseh mogočih društev, ki se dandanes nahajajo, zakaj preveč jih je, in ko bi hotel o vseh govoriti, bi morali do jutri zjutraj [ostati tukaj. Omenim naj vam le nekatera bolj važna društva. Posebno znamenita so: 1. društva rokodelskih pomočnikov. Tako društvo je n. pr. v Ljubljani, v Novem mestu, v Loki, na Vrhniki, v Št. Vidu nad Ljubljano današnjem pomenu, kakor bi rad »Rodoljubov« člankar, torej pri Arnoldu govoriti ne moremo. Nikakor pa ni zgodovinsko dognano, kako je umrl Arnold. Sluti se le, da je bil sežgan, dognati se pa ne da, kdo ga je sežgati ukazal. Skovati iz smrti Arnoldove orožje proti katoliškej cerkvi, to je mogoče samo »Rodoljubovemu« člankarju. Za časa Arnolda iz Brescije vladal je cerkev papež Adrijan IV., sin navadnega pisarja, mož, kateri je iz življenja nižin povspel se na papeški prestol. Že to dejstvo najbolje ovrže trditev »Rodo-ljubovega« člankarja, da so bila višja hijerarhična mesta v rokah plemenitih rodbin. Glede trditve, da je v samostanih samo uživanje bilo skupno, dela pa da je moral opravljati za samostane kmet, svetujemo »Rodoljubovemu« člankarju, da naj sede zopet na šolsko klop in naj se uči zgodovine. Pisal bode potem mogoče v drugem oziru še tako brezmiselno kot sedaj, ali vsaj zgodovine kvaril ne bode. Tudi dandanes žgejo nekateri gromado, na katerej mislijo sežgati katoliško cerkev. Mnogo je teh mož in veliko gromado so nakopičili, ali ta ogenj cerkve sežgal in vpepelil ne bode, ker ne i, itd. V celi Avstriji imajo rok. pomočniki okrog 100 društev. Društva rokodelskih pomočnikov zelo e veliko koristijo; osnovana so namreč na verski 3 podlagi, in zatiraj je kak duhovnik predstojnik društva. Društvo vspodbuja svoje ude k pošte- - nemu življenju, k prejemanju sv. zakramentov, , daje jim priložnost, da se kaj koristnega nauče, i ali pa se udje prav v društvu kakega posebnega . dela vadijo. Razven tega društvo skrbi svojim i udom tudi za pošteno razveseljevanje, vadi jih v > petju in jim napravi včasih veselice. i Kdo ve, koliko mladeničev, koliko rokodel- skih pomočnikov se je ohranilo na pravi poti samo - s pomočjo imenovanih društev! In koliko pošte-. nih mojstrov se je vzgojilo v teh društvih! Ako ; gre sin v mesto k rokodelstvu in se vpiše v i društvo rokodelskih pomočnikov, smejo stariši skoro brez skrbi biti, tla bo ostal dober in pošten ! Prva društva rokodelskih pomočnikov je ustanovil stolni vikar Adolf Kolping. Kolping je bil ■ poprej sam črevljarski pomočnik in je še le v po-i znejših letih postal duhovnik. Iz lastne skušnje , je torej vedel, kakošne nevarnosti prete mlademu, neizkušenemu rokodelskemu pomočniku ; iz lastne skušnje je vedel tudi, kako bi jih bilo najložje rešiti nevarnostij. Ko je postal kapelan, ustanovil je v Elberfeldu prvo društvo za rokodelske pomočnike. In ko je prišel 1. 1849 v veliko mesto Kolin za stolnega vikarja, si je najbolj zato prizadeval, da bi navdušil duhovnike in rokodelce za omenjena društva. Res so jih začeli ustanavljati po premnogih krajih, in zdaj je na Nemškem čez 400 teh društev, v Avstriji jih je okrog 100, kakor sem že omenil, in na Švicarskem jih je kakih 20. Vsa ta društva štejejo od 70 — 80.000 udov! Iz tega lahko sklepamo, koliko dobrega so pač morala storiti ta društva! Adolf Kolping se ne imenuje zastonj »oče rokodelskih pomočnikov«. S tem, da je vpeljal za rokodelske pomočnike opisana društva, postal je rokodelskim pomočnikom res oče, ne samo dobrotnik! (Dalje sledi.) Strossma.ver-jevi klevetniki. Pred nedavnim je izšla v Parizu vrlo zanimiva knjiga o Balkanu in o balkanskih Slovanih. Napisal jo je ooznati prijatelj Slovanov in dober poznavateli političnih odnošajev na balkanskem polotoku, Charles Loisseau. Toda pri vsej njegovej točnosti prišlo je marsikaj v kojigo, kar more Slovanom več škoditi, nego koristiti. V nekih poročilih je pisatelj preveč površen, v drugih pa je sprejel marsikatero neresnično stvar, s katero so ga preslepili sovražniki Slovanstva. Tako je sprejel med ostalimi poročili tudi izmišljeno govorico, češ, da je škof Strossmayer pred mnogimi leti skoval z Jovanom Rističem, srbskim državnikom, in s črnogorskim knezom Nikolajem celo zvezo proti Avstriji in Ogerskej. Po tej zvezi se je imela odcepiti Hrvatska, Slavonija in Dalmacija od Ogerske ter združiti s Srbijo, Črnogoro ter s slovenskimi pokrajinami v jedno zavezno državo-Morete si misliti, kako slastno so povžili to vest Slovanom, a posebno še škofu Strossmayerju sovražni časopisi, in med njimi še posebno mažarski, žge, ker je brez vsake moči. Ne bode je sežgal in vpepelil, dasi na gromado poklada butare papirja marsikatera — saneta simplicitas. Romanopisec. (Slavko Potnik.) (Konec.) »Kje sva že bila ?« »Pri pl. R. —« »Že vem. Pri onem uvodnem prizoru. V drugem poglavju sem namenjen seči nekoliko nazaj, za kakih dvajset let, prav kakor mora biti v romanu. — Oženil bom sodnika Vršiča z bujno, amazonsko kletarico pri »zlati kroni«, kamor so prihajali večkrat, posebno ob nedeljah dragonski podčastniki. Ne vem še, kako bom to »soprogo« vpletel v neizogibljive spletke, pa šlo bo že; saj imam na razpolago dragonce«. »To bode cela Gomora, prijatelj« ; sem vzkliknil, čudeč se njegovej fantaziji. »Nič ne de; saj pravim, da to vleče, zanima . . .« »Kako pa dalje ?« sem ga podregal. med katerimi se odlikuje posebno še »Pesti Naplo«. Ta list je prinesel oster članek proti Strossmayerju, katerega imonuje izdajalcem ogerske države. Ob jednem pa je ta list tako predrzen, da zatrjuje, da je bila ta zveza resnična in da obstoji še dandanes. In tako je pisatelj Charles Loisseau s svojo knjigo prav nepotrebno vznemiril verne (!) čuvaje avstro-ogerske države, ki očitno odobrujejo, kar je Košut počel leta 1848 in kar še dandanes njegova stranka hvali in tudi vrši, kadarkoli jej je dana priložnost. A v tem plemenitem (!) poslu jih podpira tudi nemška stranka, ki od nekdaj škili čez državno mejo, a v najnovejšem času javno v državnem zboru hvali in slavi prusizem. A kaj je pa na omenjenej tajnej zvezi resničnega? Kar se škofa Strossmayerja tiče, popolnoma nič, ker ga sam pisatelj omenjene knjige niti po imenu ne omenja, nego samo pripoveduje, da je zvezo podpisal tudi nek glasoviti Hrvat, katerega ime ni potrebno omenjati. A kdo bi mogel po mnenju mažarskih in švabskih pisačev biti ta glasoviti Hrvat, če ne Strossmayer? Tako je tudi te dni Strossmayer sam proglasil vso to govorico za nesramno laž in podlo kleveto. A je li pa sploh bila kakšna zveza v onem času? Takšna, o kakorsnej pripoveduje Loisseau, nikdar, pač pa bi mogli ravno Mažari nekaj zanimivega o tem pripovedovati. Bilo je namreč prvih let avstrijske konstitucije, ko so Nemci hoteli stlačiti vse narode v dunajski parlament, med drugimi tudi Mažare, ki pa niso hoteli o tem parlamentu nič vedeti. Glasoviti Andrassy je postal ugleden in vpliven mož na Ogerskem, a sosedje njegovi so ga smatrali za vrlo spretno sredstvo pri izvajanju svojih osnov. Znalo se je v sosedstvu dobro, kako nezadovoljni so Mažari z dunajsko vlado, pa so mislili , da bi jih mogli pridobiti za svoje osnove. Takrat je prišel v Budimpešto srbski polkovnik Oreškovič kot zastopnik kneza Mihajla s tajno misijo, da nagovori namreč Mažare, naj se odcepijo vkup s Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo od Avstrije. Knez Mihajlo se je nadjal, da bi mogla njegova osnova uspeti tem preje, ker je njegova soproga bila iz rodu Hunyjadov ter imela mnogo prijateljskih zvez na Ogerskem. Zvezi, h katerej bi imel pristopiti tudi črnogorski knez, bila bi na čelu sama Ogerska. Toda grof Andrassy je videl, da raste v državi mažarski upliv, kakor se poprej ni nobeden nadjal, pa je odbil ponudbo kneza Mihajla. O tem dogodku so bili dobro podučeni tudi na Dunaju in vsa ta zadeva ni bila kmalu po tem nobena tajna reč. Toliko je resničnega na tej stvari. Toda zloba mažarska je posegla zdaj malo dalje. Ker se Hrvatska ni hotela kar dragovoljno prodati Ogerskej, a na čelu domoljubne stranke stal je takrat škof Strossmayer, trebalo ga je bilo oklevetati. A za to so ti zloduhi izmislili laž, da je polkovnik Oreškovič odšel iz Pešte v Djakovo ter se tamkej dogovoril s Strossmayerom o ustro-jenju balkanske zveze vkljub Ogerskej. In ravno ta trditev je tako neumna, da jej pameten človek že kar sam od sebe ne more verjeti, a če raz- »Spremil bom idejalnega abiturijenta na Dunaj«, je nadaljeval, »pustil ga bom stradati, umirati, naučil ga bom zaničevati ves svet. Iz navdušenega mladeniča, ki bi dal svoje dni kri za slovenski narod, bom naredil materialistično mislečega kozmopolita, pesimista. Oženil se bo' s staro vdovo, odprl s priženjenim denarjem pisarno ter — kdo bi mu zameril ? — gledal za drugimi, bogatimi, da se že naprej preskrbi, če mu slučajno umre stara soproga — —« Nisem vedel, ali se šali, ali kaj. »Pomisli vendar, da je vse to neumnost, da iz tega ne bo nič«, sem mu ugovarjal. »Naj bo neumnost, če že hočeš. Ali ne veš, da prideš v našem stoletju z neumnostmi skoro najdalje ?« »Mogoče!« In zopet je nadaljeval, preobračal liste ter tu pa tam kaj prečital. »Glej ! Tri pare bom križem združil, razumeš. Tega še ni bilo v naši literaturi, to bo novo moderno !« »Tu bi mi pač bilo treba arabske fantazije, da bi ti mogel slediti in te razumeti.« gleda delovanje škola Strossmayera ravno v onem času, more so lahko prepričati, da je Strossmayer ravno takrat vkup z Mažari bil proti centralnemu parlamentu, nego je odločno zagovarjal zvezo lir vatske z Ogersko. Seveda ta zveza ni mogla biti Mažarom njihov ideal, namreč Mažarska od Karpat do Jadranskega morja, kajti Strossmayer je odločno zahteval za Hrvatsko popolno ravnopravnost z Ogersko v vseh strokah državnega života, tako da bi to bila zveza dveh popolnoma slobodnih kraljevin. Kaj takega seveda Mažarom ni bilo po volji, a ker so videli pred seboj odločnega in umnega pobornika hrvatskih pravic, gledali so, da ga bodisi na kakorien koli način oklevetajo na mero-davnem mestu. To sredstvo rahijo naši nemški in mažarski sosedje še dandanes ter ga spretno upo-trebljujejo proti Slovanom sploh, a še posebno proti našim odličnim vodjam. A tako je tudi s tem dogodkom. Pisatelj Charles Loisseau pa je moral biti oprezneji pri zbiranju podatkov za svoje delo, kajti zdaj se je mogel osvedočiti sam, kako nedostojno znajo nemški in mažarski žornalisti upotrebiti tudi neresnične trditve v svojo korist, ker s tem krivo podučujejo občinstvo ter ga samo hujskajo proti popolnoma nedolžnim ljudem. Slovani smo sicer navajeni na take prizore, toda resnobnim pisateljem je vendarle dolžnost, prepričati se najpreje o stvari, je li je resnična ; in še le potem ž njo v svet. A kot takega pisatelja smatram tudi omenjenega Francoza, ki je do zdaj v marsičem razjasnil hrvatske zadeve na evropskem zapadu ter se njegova dela prav rada čitajo. Le resnična naj bodo, da jih ne bodo mogli naši sovražniki rabiti proti nam Politični pregled. V Ljubljani, 25. junija. Jubilejska slavnost na Dunaju, ki jo je obhajala v prvi vrsti šolska mladež vseh 19 okrajev, se je izvršila včeraj ob najlepšem vremenu in v vzornem redu. Nad 70.000 učencev in učenk je korakalo v sprevodu po ringu, kjer je bil napravljen šotor za cesarja in cesarsko rodbino. Ob '/, 10. uri se je pričel sprevod z nagovorom župana dr. Luegerja, na kateri je vladar odgovoril s prisrčnimi, ljubezni polnimi besedami, in se je završil še le ob jednajsti uri. Mladi vdeležniki, okrašeni s spominskimi svetinjami ter črno-rume-nimi in belo-rudečimi trakovi, so dospevši do šotora navdušeno pozdravili vladarja ter mu pripravili, kakor se je sam izrazil napram županu, nepopisno veselje. Po završenem obhodu se je cesar še jedenkrat iskreno zahvalil za izreden znak uda-nosti in spoštovanja ter izrekel potem te le pomenljive besede : »Bilo je izredno lepo ! To me tolaži v mnogih britkostih tsga leta«. Gotovo se je pri tem spomnil vladar na splošno razburjenost, ki prevladuje ravno letos vso monarhijo, in mislil posebno na one kričaške elemente, ki so v zbornici naravnost izjavili, da nemški narod letos ni razpoložen za kako večje slavlje. Večje zlobnosti si toraj ni mogoče misliti, kakor to, da uporabljajo razna nemško-liberalna glasila te besede v svoje namene in ne sicer naravnost, pač pa dovolj jasno dokazujejo, da je sedanjim žalostnim razmeram v monarhiji vzrok le »nestrpnost« Slovanov, onih Slovanov, ki že leta in leta ječe pod težkim jarmom germanske nasilnosti. Veliko bolj smo toraj Slovani opravičeni reči, kar vzklikajo Germani po svojih glasilih, da namreč z vladarjem vred tudi mi občutimo britkosti sedanjih nezdravih notranjih razmer. Jezikovno vprašanje. Kakor znano, naznanila je Thunova vlada povodom odgoditve di-žavnozborskega zasedanja članom parlamentarne komisijo, da namerava tekom poletja zopet pripraviti pot pogajanju mej češkimi in nemškimi zaupniki v svrho konečne rešitve jezikovnega vprašanja na Češkem in Moravskem. Vlada je res poskusila svojo srečo in se neki obrnila na zmer-neje elemente obeh strank, toda zvedela je. kar ji je bilo že poprej znano, da Nemci niso poprej voljni, spuščati se v kaka pogajanja z zastopniki češkega naroda, dokler vlada ne razveljavi jezikovnih naredeb V tem so jedine vso nemško opozicijske stranke. Glasila teh strank polagajo grofu Thunu na srce, naj slednjič vendar ugodi zahtevi nemških voditeljev, ki je conditio sine qua non, ter ga zagotavljajo, da se bo potem pereče vprašanje rešilo brez najmanjih zaprek in bodo pričeta pogajanja imela popolen praktičen vspeh. No, grof Thun si bo ta resen opomin pač dobro premislil, ker ve, da pride potem z dežja pod kap; mesto nemško nastopila bi potem brez dvoma češka, oziroma slovanska opozicija, ki bi bila huja od prve. Iz tega toraj sledi, da se grof Thun ne bo udal nemški zahtevi in da toraj tudi ne bo nameravanih pogajanj, marveč da bode le razpust sedanjega parlamenta jedina rešitev perečega vprašanja. Srbska skupščina se snide 29. t. m. v Nišu. Kralj se je že podal tje, da s prestolnim govorom otvori zasedanje. Takoj v prvih sejah predloži vlada 32 zakonskih osnov, izmej katerih so najvažneje naslednje: proračun za leto 1899, organizacija carinskih uradov, več predlog, tičočib se poljedelstva, živinoreje, obrta in trgovine, pre-osnova ljudskega in srednjega šolstva, organizacija raznih cerkvenih in občinskih uradov ter razni drugi zakonski načrti glede sprememb v organizaciji vojaških in civilnih sodišč. Ministri se podajo v Niš prve dni prihodnjega tedna. Ako se izvedo važneje naštetih preosnov, pomagano bo deželi v marsikaterem oziru, kajti malokatera država je temeljitih preosnov tako potrebna, kakor ravno Srbija. Seveda morajo biti vse primerne splošnim ljudskim potrebam, kar pa najbrže ni ukrenila vlada, ki se zanaša na trdno večino, kakor nobena druga vlada v Evropi. Pred vsem bi pa bila nujna preosnova, ki bi zboljšala financijelni položaj do vratu zadolžene Srbije, toda takih načrtov pa ne zmore lahko vsaka vlada. Ministerska kriza v Italiji se bo še težje rešila, kakor pa ona v Franciji. Glavna ovira pri reševanju te krize je velika razlika v nazorih dveh glavnih političnih voditeljev Sonnino in Za-nardelli. Oba sta sicer velika nasprotnika najno-vejih lludinijevih preosnov, posebno pa nameravane omejitve tiskovnega in društvenega zakona, »Ah, vse to je prav lahko, nič lažjega. Boš že videl.« »No, radoveden sem, kako boš stvar razpletel.« Vnovič sem si zapalil smodko, ki mi je ugasnila. »Kako ? Tu bo treba originalnosti. Stvar še moram dobro premisliti, popolnoma še nisem na čistem.« Zopet se je zamislil ter puhal goste oblake dima proti stropu. »Še nekaj! Aha, saj imam nekoliko tukaj napisanega, tega ne smem pozabiti. Kakega mladeniča, sanjavega, idealnega moram uvesti med svoje junake. — Norčevali se bodo iz njegovih idealov, teptali jih v blato. — A, on bo molčal. Zarudeval bo v ženski družbi, jecljal pred gospodičnami, tožil bledi luni svoje gorje. Najbolji za to ulogo bo kak akademiški začetnik, neizkušen, nepokvarjen.« Naveličal sem se poslušati, a mudilo se mi je že tudi. »Konec, konec 1« sem silil v njega. »No, da. Konec. Bodi torej! — Na koncu bo dvoboj, seveda originalen. Na kolesih, na ledu, ali kakor že koli, samo da bo izviren. Dr. Stanič bo odpustil svoji nezvesti ženi, ki se je odpeljala s pl. R. v Budimpešto, sprejel jo bo ter se trkal na prsi: m e a c u 1 p a. Gospa Žitnikova — ona, ki sva jo občudovala v uvodnem prizoru — bo postala pobožna, molila bo ter delala pokoro in učila bo svoje hčerke — delati poklone in ljubeznivo preobračati oči. Gospod sodnik pa bo zmiraj trepetal pred svojo amazonko, bivšo dragonsko natakarico itd. itd. — —« Oddahnil sem si ter hvalil Boga, da je vendar že končal te bedastoČe. »Kaj praviš k temu ?« »Nič, ker bi bilo zamanj !« * * * »Kaj pa je z romanom ?« bo me morebiti vprašal kak radovednež. »Sam ne vem.« »Ali ga je spisal ?« »Mogoče«. »Misliš, bode imel kak uspeh?« »Mogoče celo velikanski, saj je moderno-družinski roma n.« toda Zanardelli kot radikalen naprednjak bi vso radikalneje postopal napram najnovejim Ruilini-jevim korakom, kakor pa zmerno liberalni Sonnino, ki bi so vsaj s početka odločno upiral takojšnji razpustitvi vojnih sodišč ter odpravi obsednega stanja. Oba bi torej kaj težko skupaj vladala, posebno, ako bi ne bilo v novem kabinetu mož, ki bi posredovali mej različnimi nazori imenovanih kandidatov za ministerski s« dež. Pa tudi sama za-se bi no mogla sestaviti ministerstva, ker bi kot sploh skoro nobena vlada v Italiji ne mogla dobiti trdno večine v parlamentu. Kralj se je posvetoval že s senatorjem Finalijem, a najbrže tudi s tem ne bo nič, in jedino zaupanje ima kralj še na generala Pellouxa, o kate rem meni, da ga reši iz zadrege. Posledica zadnjih nemirov v Milanu. Na kratko smo sporočili, da je vojno sodišče v Milanu izreklo svojo sodbo nad onimi osebami, ki so po mnenju »merodajnih« krogov največ pripomogle, da so se pojavili zadnji nemiri v Milanu in tudi drugod. Obtoženih je bilo 24 oseb, mej njimi tudi nekaj poslancev, vrednikov časnikov, kakor ravnatelj lista »Osservatore Romano«, don Albertario in drugi. Pet obtožencev je sodišče oprostilo, mej temi bivšega poslanca Zavat-tarija ; Chiessi jo obsojen v šestletno ječo, Romussi na 4 leta in dva meseca, don Albertario pa v triletno ječo. Ostali so bili kaznovani z zaporom od treh let do jednega meseca. Zakaj so bili kaznovani, poročila ne povedo, gotovo pa je, da nad polovico obtožencev ni zaslužilo tolike kazni, kot jim je bila odmerjena. Don Albertario n. pr. ni prav nič drugega zakrivil, nego da je bil vrednik lista, ki nikakor ni mogel hvaliti postopanje italijanske vlade, ki je opazovala zadnje nemire samo s stališča, skrajno sovražnega katoliški cerkvi. Za to toraj, ker se je neustrašeno boril za pravice katoliškega prebivalstva, je odmenjen temu vred-niku triletni zapor. Tedenski koledar. Nedelja, 26. junija : 4. po bink., evang.: O velikem ribjem lovu. Luk. 5. Janez in Pavel mm. — Ponedeljek, 27. jun.: llema vdova. — Torek, 28. jun. : Leon II. p. — Sreda, 29. junija: Peter in Pavel ap. — Četrtek, 30. junija: Spomin sv. Pavla. — Petek , 1. julija: Nicet šk. — Sobota, 2. julija: Obisk Marije Dev. — Solnce izide 1. julija ob 4. uri 19 minut, zaide pa ob 7. uri 48 minut. — Lunin sjtromin: prvi krajec 27. junija ob 5. uri 52 minut zjutraj. — Dan sc skrči v juliju za 50 minut. — Musica saera v nedeljo 26. junija: v stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Missa »Salve regina« zl. G. E. Stehle, graduale in olTertorium koral. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: maša zložil Fr. Schopf, graduale Foersterjev, ofertorij Treschev. Dnevne novice. V Ljubljani, 25. junija. (Reqniem.) V torek 28. t. m. bo v stolnici slovesna sv. maša za pokojnega cesarja Ferdinanda ob 10. uri dop. Cerkvenega opravila se udeleže načelniki raznih oblastev. (Nov časopis.) Že zopet, poreče marsikateri či-tatelj. In vendar ga je bilo treba! Naši slovenski listi dan za dnevom razpravljajo mnoga pereča vprašanja, tičoča se celokupnega naroda slovenskega, opozarjajo vlado na mnoge kričeče krivice, opisujejo boj za narodni obstanek v obmejnih slovenskih pokrajinah in tužni Istri itd. A vsi ti klici ne najdejo pravega odmeva. Poleg tega pa nemški krogi, kateri nam morda niso naravnost sovražni, malo ali skoraj prav nič ne poznajo naših razmer. Da bi torej merodajne, posebno pa nemško kroge natančneje seznanjali z razmerami, potrebami in željami slovenskega in hrvatskega naroda, ustanovili so nekateri slovenski in hrvatski drž. poslanci po dogovoru s svojimi tovariši nov časnik na Dunaju, ki bode v nemškem jeziku zagovarjal našo stvar. Naslov novemu političnemu listu je: »Der S it d en. Organ fur die politisehen, cultu-rellen und \virthschaftlichen Interessen der Kroaten und Slovenen«. Pričel bode izhajati s 1. julijem t. 1. vsak mesec po dvakrat. Izdajatelj listu je g. Radoslav Pukl. Rokopise v hrvatskem, slovenskem in nemškem jeziku ter naročnino vspreje-mata uredništvo in upravništvo: Vien, I. Plunken- gasse 4. Naročnina znaša za celo leto 2 gold. 50 kr., za pol leta 1 gld. 25 kr. Vemo in čutimo, da imamo Slovenci že mnogo narodnega davka, vendar upamo, da bodo zavedni narodni krogi slovenski in hrvatski podpirali novi list, ki ni ustanovljen za dobiček, temveč jedino le v obrambo slovensko - hrvatskega prebivalstva na jugu avstrijske države. Novi list bode zagovarjal poleg narodnih tudi kulturne, industrijske, kmečke, obrtniške in delavske koristi, ob jednem pa podpiral naše zastopnike v parlamentarnih zastopih. (Pridiga presv. gosp. kneza in škofa) bo jutri popoldne v T r n o v e m ne ob petih, kakor je javil sinočni »Slovenec«, ampak o p o 1 p e t i h popoldne. (Promoviran) je bil dne 23. junija č. g. dr. Mihael Opeka doktorjem bogoslovja na gregorijanski univerzi v Rimu. S tem je dokončal sedemletne rimske študije ter se sredi meseca julija povrne v domovino, častitamo mlademu rojaku na lepih vspehih ter mu želimo junaškega zdravja, da bo veselo svidenje na rodni zemlji! — Dno 18. julija bode po starem običaju obnovil novo mašo v rojstnem kraju na Vrhniki. (Za župnijo Borovnico) je prezentovan g. Gust. Šifrer, župnik pri Sv. Joštu. Iz Godoviča) ad vocem: Shod katehetov. Vaš gorenjski dopisnik jo v 137. št. sprožil misel, da bi bili zelo koristni in umestni katehetski shodi, konference, kjer bi se razpravljalo o kate-hizmu in o katehezi. Da je ta misel zelo hvale vredna, dokazuje dejstvo, da v idrijski dekaniji že imamo take mesečne konference. Omejene niso sicer na nobeno polje, na nobeno določeno stroko. Vsak mesec enkrat se snidemo duhovniki pri kakem duhovnem sobratu, kjer eden ali dva udeleženca poročata o poljubni tvarini, katera se posebno tiče sedanjih časovnih razmer. Sv. Alojzija dan je bil tak prav zanimiv shod v Godoviču. Prvi je predaval g. Fr. Finžgar o vzrokih nove struje ter dokazoval, da povzročuje propad kiparstva, slikarstva, vzlasti pa beletristike jedino moderna vzgoja, ki kvari naravni, po dobrem in lepem težeči estetični okus, ki goji in pestuje strasti, obožava »jaz« ter prepušča vajeti v lepi umetnosti individualnim čustvom pojednica, katera čustva namreč, naj so še tako podla, nizka in skvar-jena, tvorijo potem dotičniku pravec lepega. Pojasnil je novo strujo z nekaterimi vzgledi tujih in domačih pridelkov, vzlasti na leposlovnem polju. Drugi je predaval katehet Osvvald o novem katekizmu. Primerjal je stari z novim katekizmom in dokazal, koliko popolneji da je po-nekodi novi katekizem, dasi ni zamolčal vrlin starega katekizma. Za njim je poročal o praktični rabi novega katekizma g. župnik I. Sakser, katerega moramo že zato pohvalno omenjati, ker se pridno udeležuje teh sestankov, dasi ni v idrijski dekaniji. Poročilo je bilo jedrnato, in g. poročevalec je vsled večletnih izkušenj umestno nasvetoval, kateri katekizem (mali, srednji, veliki) naj bi se rabil na deželi pri eno in dvorazrednicah s poldnevnim podukom zares s pridom. Poročilo je bilo splošno odobravano in hvaljeno. — Za prihodnje zborovanje je določena katekeza o prvi sv. spovedi po novem katekizmu. (Novo sv. mašo) je daroval dne 5. t. m. v St. Cloudu v severni Ameriki č. g. Ivan Seliš k ar, stričnik mil. g. dr. Trobca. (Družbe sv. Cirila in Metoda) odposlanci so se vsled sklepa vodstvene seje uklonili imenom ve-solnje družbe 23. t. m. mil. gospodu knezoškofu. Bili so to poleg gospoda prvomestnika gospodje podpredsednik Luka Svetec, ud družbinega vodstva ces svetnik Murnik, družbin glavni tajnik župnik Žlogar in družbin glavni blagajnik arhivar Koblar. Potem, ko je v svojem nagovoru gospod prvomestnik Tomo Zupan v kratkem načrtal druž-bino versko, lojalno in domorodno poslanje ter delovanje v tem smislu, izrazil je Presvetli, tla jo družba na pravem stališči; da on ne sočuvstvuje samo z družbo, ampak da jej je namenjen svoje-časno tudi gmotno seči pod ramo. = Milostni se je prijazno pomenil z vsakim imenovanih. Na to je zapustilo odposlanstvo uradoščeno kn.-šk. palačo. (Izlet »Glasb Matice« v Zagorje.) P. n. gg. izletniki se opozarjajo, da se še jutri zjutraj na postaji pri pevskem odboru dobivajo železniški listi po znižani ceni. (Imenovanje.) V področju štajerskega fin. ravnateljstva so imenovani: Fin. koncipista Grassl in R. pl. Formacher fin. komisarjoma, fin. koncipist A K 1 o d i č vitez Sabladoski davčnim nadzornikom. — Višjimi poštnimi oficijali so imenovani: I. Mayer in E. Nostic v Gradcu, I. Nigic v Mariboru, K. Sticotti, I. Sporn, A. llesmini, K. Tara-szievvicz, H. Zuccoli, I. Zupančič in S. Cegnar v Trstu. (Promoviran) je bil dne 22. t. m. na graškem vseučilišču g. A. Žigon iz Ajdovščine doktorjem vsega zdravilstva. (Pod Korenom pri Kranjski Gori) so osnovali kmetijsko društvo v Podkorenu, ki je v onem kraju vzlasti z ozirom na bližnjo Koroško bilo zelo potrebno. (Občni zbor okrajne bolniške blagajuej bo drugo nedeljo dne 3. julija. (Cesarjev jubilej ) Trboveljska občina je sklenila povodom cesarjevega jubileja naložiti 25.000 gl. v korist občinskim revežem. (Iz Planine,) 23. junija. Danes so se odpeljali na Dunaj lovci kneza Windischgraetza k slavnostni poklonitvi, ki jo napravijo avstrijski lovci v soboto dne 25. t. m. Njega Veličanstvu k petdesetletnici. Zbralo se bo okrog 4000 lovcev iz vseh dežel na Dunaju. V velikanski dvorani v Schonbrunnu se bodo razvrstili. Jeden nadvojvod cesarja nagovori in mu pokloni kot prvemu lovcu zlato hrastovo vejico. Sam knez Sclnvarzenberg je vzel s sabo 100 svojih lovcev. Naš knez Win-dischgraetz je peljal 25 mož. Mej njimi so nadzornik ReismUller, lorstmeistra llanuš in llavlina, računovodja Dolenec, logarji Meliva, Turek, Mayer in Kern, gozdni čuvaji Sever, Stopar, Vodopivec, Molek, Čenčur in Vičič itd. Pri ti priliki si bodo ogledali razstavo in druge znamenitosti dunajske. — Meseca maja sta inženerja KUmmerle in Wa-genfuhrer preiskovala tukajšnje studence pri »Po-sevkovem mlinu« in delala načrt za vodovod v graščino Ilaasberg in planinski trg. Akoravno imamo včasih pri nas toliko vode, da poplavi vso dolino in naredi ogromno škodo na travnikih in polju, nam vendar manjka dobre studenčine za pijačo. Nekatere skupine hiš, posebno v Griču in v Gorenjemkoncu si morajo vodo od daleč voziti. Skrajni fas bi bil, da tudi mi dobimo vodovod in upamo v to potrebne podpore, zlasti ker smo ravno od vode ob povodnjih že toliko škodo trpeli. Minuli teden smo bili že prav blizu, voda v bregu je bila narasla že za 230 cm. nad normalno višino in je nekatere travnike prav močno po-blatila. (Lovci pri cesarju.) Danes je cesar v Schonbrunnu vsprejel razne deputacije avstrijskih lovcev, ki so mu čestitali povodom petdesetletnice vladanja. Listi poročajo, da je s Češkega prišlo okoli 1000 lovcev, z Niže-Avstrijskega 800, Mo-ravskega 350, Koroškega 50, Kranjskega 80, Štajerskega 500, Solnograškega 120, Tirolskega 30, Gor. Avstrijskega 400, iz Šlezije 200, Galicije 60, Bukovine 30. (Koncert za Prešernov spomenik.) Koncert, katerega priredi pevsko društvo »Slavec« v soboto dne 2. julija t. 1. na vrtu »Narodnega doma«, ob neugodnem vremenu v Sokolovi dvorani, vršil se bode v korist Prešernovemu spomeniku. Zbor pel bode med drugimi veliko kantato »Na Prešernovem domu«, katero je priredil skladatelj gospod B. Ipavec za spremljevanje z orkestrom. (Kegljanje na dobitke) pevskega društva »Slavec« nadaljevalo se bode jutri ob 9. uri zjutraj pri Koslerji ter se zaključi zvečer. Pevski zbor zapel bode tem povodom popoludne nekoliko zborov ter so gostje dobro došli. (Ustrelil se je) 23. t. m. ob 2. uri popoludne v tukajšnji domobranski vojašnici prostak J. Ci-glar iz novomeškega okraja, potrjen leta 1897. Ustrelil se je trikrat v glavo, vendar je še živel do včeraj 11. ure dop., ko je v bolnišnici umrl. — Isti dan zjutraj se je usmrtil v šempeterski vojašnici vojak 27. pešpolka Ant. Zupan, ki pa je takoj umrl. (Bodoči poštni ravnatelj v Trstu.) Govori se, da utegne poštni ravnatelj v Trstu g. vitez Pokor ny biti premeščen v Gradec in da na njegovo mesto pride ministerijalni tajnik g. II1 a -v a č e k; za upraviteljsko mesto je baje določen višji poštnik svetnik dr. Fimizetti. (Dve jubilejski nagradi) za najboljši dve izvirni, za proizvajanje sposobni c p i š k i skladbi, katerima ima biti snov vzeta iz domače zgodo- vine ali legende, razpisuje Glasbena Matica v Ljubljani. Skladbe poslati so do 1. januvarija 1899 leta Glasbeni Matici v Ljubljani. Natančneje pove v današnji številki priobčeni inserat. (Ljudski shod) se bode vršil v nedeljo, dne 3. julija t. 1. v Dekanih; poročal bode gosp. dež. poslanec Jos. Kompare v ustanovitvi društva za zavarovanje goveje živine. (Narodni boji) na jezikovni meji na Spod. Štajerskem. Pod tem naslovom predvčerajšnja »Tages-pošta« v uvodnem članku z veseljem naznanja svetu, da so že vse slovenske občine na levem bregu Drave v nemških rokah, ter proslavlja hrabre bojevnike za nemško stvar, v prvi vrsti znanega Pistorja v Št. Ilju. II koncu pa pravi graška teta: »Hudi časi so prišli nad Nemce v Avstriji, od vseh stranij se nad njimi zbirajo nevihte, toda Nemci se jih ne URtrašijo. In v tem boju bodo Nemci na Spod. Štajerskem storili svojo dolžnost ter odbili vse napade narodnih nasprotnikov«. Stara pesem o volku in jagnjetu! Če se Slovenec le brani na svoji zemlji, Nemec že kriči o zatiranju. Čas je, skrajni čas, da zberemo vse svoje moči v obrambo. (Sejmi po Slovenskem od 27. juu. do 2. julija.) N a Kranjskem: 27. v Dvoru, Šentjanžu na Dolenjskem, v Strugah pri Cirkvi; 28. v Radečah ; 30. v Mozelju, Zagorju, Mirni Peči, na Mali Gori, pri sv. Mohorju in na Rakeku; 2. v Št. Got-hardu, Srednji Vasi in Kočevski Reki. — Na slov. Štajerskem: 29. v Gomilnici; 30. v Olimji, Rajhenbergu, Spod. Polskavi in v Žrečah; 2. pri Novi Štifti, v Pletrovčah, na Tinskem, pri sv. Tilnu in v Vildonu. — Na Koroškem: 28. v Grajfenbergu; 30. v Pontablju; 2. v Kaplji. — Na Primorskem: 27. v Divači; 28. v Kastelnovi; 30. v Trčetu in Št. Petru pri Gorici; 1. v Glemoni; 2. v Hrpeljah, v Jelšanah in v Ospu. Društva. (Klub slov. biciklistov »Kamnik in okolica) prestavi svojo dirko in veselico zaradi občnega zbora slov. kolesarske zaveze na dne 10. julija t. 1. ter podaljša čas prijave k dirki do 5. julija t. 1. Darovi. Za Jeranovo dijaško mizo: Gospod V. Paulus, kaplan na Dolih, 5 gld. — Gospodje semeniški duhovni 5 gld. — Gospod J. Brence, župnik v Preski, 2 gld. — Neimenovan 4 gld. -Gospod Tom. Potočnik, župnik na Breznici, 5 gld. — Iz Dražgoš 1 gld. (priloženih je ob jednem 80 kr. za Detinstvo). — Gospa Hribarjeva 2 gld. Za Katoliški dom: Gospod dr. Andrej Karlin, c. kr. profesor, 50 gld. — Gospod Ivan Murnik, trgovec v Kamniku, 10 gld. Za zastavo slovenske krščansko-socijalne delavske zveze: V gostilni gospoda Valentina Cirmana v Št..Vidu nabrano 6 gld. 60 kr. Bog plačaj! Telefonična in brzojavna poročila. Dun&j, 25. junija. Danes sta kvotni de-putaciji zopet pričeli svoja posvetovanja. Ob dveh popoludne zborujeta vsaka deputacija za-se, potem se snideta pododseka in zvečer zborujeta skupno obe deputaciji. Dunaj, 25. junija. Cesar je podelil nadškofu Gregorju Raj če vi ču v Zadru red železne krone prve vrste. Dunaj, 25. junija. 4000 lovcev iz vseh avstrijskih dežela se je poklonilo danes dopoludne cesarju v Schonbrunnu povodom petdesetletnice cesarjevega vladanja. V imenu vseh je nagovoril cesarja nadvojvoda Franc Ferdinand ter mu poklonil zlato hrastovo vejico. Cesar se je zahvalil vidno ginjen z zelo laskavimi besedami. Levov, 25. junija. Veliko čeških poslancev, članov praškega mestnega sveta, češke akademijo znanostij in muzeja se odpelje to nedeljo v Krakovo k Mickiewicze-vim slavnostim. Bolzan, 25. junija. Za shod katoličanov v Bolzanu, kateri bo slovesen protest katoličanov zoper neosnovane napade liberalcev na tridentinskega škofa, se je oglasilo nad 8000 udeležencev. Govorili bodo poslanci Dipauli, dr. Kapferer in Heidegger. Rim, 25. junija. Kralj Uniberto je vsprejel včeraj markija Visconti-Venosto. — Papež je bral sveto mašo v prisotnosti 300 oseb iz raznih dežel. Berolin, 25. junija. Pri ožjih volitvah so si priborili soc. dem. 18 mandatov, toliko, da jih imajo sedaj 49, šest več nego v prejšnji zbornici. Značilno je, da so soeijalni demokratje propadli v Solingen, kjer je bil že od nekdaj njih najbolj varen volilen okraj. Carigrad, 25. junija. Turška vlada je doposlala svojim zastopnikom v Londonu. Parizu, Petrogradu in Rimu okrožnico, v kateri najslovesneje protestuje proti vsakemu ukrepu glede uprave na Kreti, ki se uvede brez njene vednosti. Vojska mej Španijo in Ameriko. Ravno dva meseca potem, ko so Zjedinjene države severoameriške napovedale Španiji sedanjo vojsko, je stopila armada generala Shafterja na ameriška tla in z 21. junijem se je v resnici šele pričela doba prave španjsko-ameriške vojske. Ameriški vojaki so se torej isti in naslednji dan, kot zatrjuje admiral Shafter v svojem poročilu, srečno in brez vsakih zaprek izkrcali iz ladij ter so čete mej nepopisnim navdušenjem in po-zdravljane od vstašev korakale v svoja bivališča. Kakšna so ta bivališča, general Shafter ne pove. Morda so jim kubanski tesarji vstaši napravili lesene kolibe; časa za to so imeli dovolj. Ravno tako se v poročilu ničesar ne omeni, koliko tisoč Amerikancev je v torek stopilo na kubanska tla, pisalo se je le o 17 in jedenkrat celo o 35 vojnih ladijah, o natančnem številu vojakov pa ni bilo govora. Res je sedaj to, da je toliko in toliko Amerikancev vtaborjenih pri liaiquiri in njega bližnji okolici in da se prej ali slej namerava napad na Santiago in druge večje kraje v tem delu otoka. Vprašanje navstaja sedaj, zakaj so Spanjci mirno gledali, ko je sovražnik stopal na njihova tla, ko so španjske čete po številu in hrabrosti ven. der močneji od nasprotnika? Vpoštevati moramo tu v prvi vrsti, da so Amerikanci na vsi črti od Santiago do Guantanamo, koder je namreč obrežje količkaj pristopno, poskušali priplaziti se na suho. — Ko bi bili toraj hoteli Spanjci zapreti dohod nasprotniku, morali bi bili svoje bližnje čete tako razprostreti po celi črti, da bi jih bil nasprotnik s pomočjo topov kaj lahko premagal. Spanjci bi bili toraj izgubili veliko število vojakov za prazen nič. Veliko pametneje so jo toraj pogodili, da se sploh niso pokazali na prostem, marveč ta čas porabili za tesnejo organizacijo vseh svojih vojnih sil v tem delu otoka. Na obrežju se je povodom izkrcanja oglasila lo sem ter tje kaka baterija, da je zvodila na led kako sovražno četo. Ker ne bo več dolgo, da nam brzojav sporoči o kaki večji bitki na kubanskih tleh, je potrebno, da smo informovani o moči obeh vojnih sil. Španjski armadi v vzhodnem delu Kube zapoveduje general Pando in se razdeli ta vojna sila v 36 bataljonov pehote, 12 eskadronov konjiče in štiri gorske baterije. Posadki v Santiago, ki šteje 13 bataljonov, konjico in jedno baterijo, ' skupaj 10.000 mož, zapoveduje general Linares, 7000 mož v Holguinu zapoveduje general Luque, v Manzanillu ima general Garcia Aldave 8 bataljonov in divizija v Puerto Principe pod generalom Maretom 6 bataljonov in 5 eskadronov. Skupno šteje toraj španjska armada nad 31.000 mož. Kakih 16.000 mož je že v Santiago, z osta limi pa prihaja general Pando proti jugu. Amerikanci pa imajo po trditvah neujorških listov kakih 20.000 mož, katerim se pridružijo še kubanski vstaši, ki pa najbrže ne štejejo 5000 mož, kakor trdi ameriški poročevalec. Umevno je toraj, da Amerikanci resno mislijo, kako bi v najkrajšem času pomnožili svojo armado, ker vedo, da prva ekspedicija ne bo kos španjski vojni sili. Ako je dobro utrjeno mesto Santiago de Cuba le količkaj preskrbljeno s živežem in drugimi potrebščinami , bodo morali Amerikanci poslati še več tisoč mož, predno se polaste najvažnejega kraja na vzhodnem delu Kuhe. Madrid, 25. junija. Iz Hongkonga dohajajo poročila, ki potrjujejo vest. da se je Manila udala. Madrid, 25. junija. Poveljnik armade v Santiago poroča, da je mej Amerikanci jela razsajati rumena mrzlica, ki je zahtevala že več žrtev. Madrid, 25. junija. Iz Sicilije došla poročila .javljajo, da so prebivalci otoka Pantel-laria 21. t. m. popoludne opazili brodovje admirala Camara. Vsekako pluje toraj proti Filipinom. New-York, 25. junija. „Even. Worldl" objavlja brzojavko iz Washingtona. v kateri se izraža mnenje, da se je že vnel vroo boj mej generalom Shafterjem in španjskimi - pretrgana. New-Tork, 25. junija. Iz Santiago se poroča o resnih bojih mej Španjci in vstaši na višinah za Baicjuirijem. Prečast. duhovščini, oerkvenim predstojnikom ln dobrotnikom priporoma podpisani svoje lepo Izdelke cerkvenih posod in orodja. Že izuotovljene reči. katerih imam veliko v zalogi, n. pr.: več monitrano, kellhov, svečnikov, kandelabrov, lestencev itd., prodani 20% ni/.je od prejšnje cene. Vsako novo naročilo ali popravilo, pozlatenje. posrebrenje, poniklanje itd. se bode zanesljivo dobro in v kratkem času izvršilo Proračune in načrte naredim brezplačno — Na ogled pošljem ugotovljene izdelke franko. Z največjim spoštovanjem Lcop. Tratnik, 302 20—5 pasar - srebrar, Sv. Petra cesta štev. 27. ^ Najboljše sredstvo proti stenicam, (fe ■y>v bolham, kuhinjskemu mrčesju, mo- ■>«+■ Cjfl ljem, zajedalkam domačih ilvalij. PŽl^1 /spr^ Umrli ho: 24. junija. Leopold Zeleznik, kurilCev sin, 2 leti, TriaSka cesta 28, laryngitis bronehitis. V hiralnici: 21. junija. Jera Toporiš, gostija, 58 let, ostarelost. V bolnišnici: 21. junija. France Kukovič, delavec, 42 let, meningitis. 23. junija. Neža Majcen, gostija, 75 let, ostarelost. Meteorologidno porodilo. Višina nad morjem 306-2 m. ' • h a >6 a Oav op.v lovauja »tanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi .Nebo * -s .a * > a * • t •n-f ** » OH » 24 9 zvečer 736 3 14-2 sl. jug jasno 25 7 zjutraj 2. popol. 734-6 7325 12-0 23 0 brezv. sl. jjvzh. megla del. jasno 11 2 Srednja včerajšnja temperatura ISO", za 3-7° nad oormalom. šE* .Kaclierlin' _ učinkuje čudovito! Usmrti -čr vsakovrstno golazen — ln ga radi tega milijoni odjemaloev zahtevajo. NJega znaki so: 1. zapečatena steklenica, 2 ime .Zacherl'. Pristni „Zacherlin" prodajajo v Ljubljani : Ivan Fabian, , J. Klauer. , A. Šarabon F. tirušel, , Adolf Kopiiva, Edvard llajek, 1 Josip Kordin, Karol J. Ilolzer, Anton Krisper, lvau Jebačin, Karol Lapponi, Jeglič & Leskoric, Peter Lassnik, C. Karinger, [ J. Lenček, Mihael Kastner, Ivan Perdan, K h a m & j Karol Planinšek, Murnik, J. C. Roger, Dobi se tudi v naslednjih krajih na Kranjskem: V Postojini, Polhovem Gradcu, Sodražici, Velikih I.ašičah, Kočevju, Krškem, Hribu Fr. Kovač, Idriji. Kranju, Kostanjevici, Litiji, Mokronogu. Koprivniku, Mirni, na Vrhniki. Travniku, v Tržiču, v Radovljici. Radečah, Za-(jorju, Žužemberku. Kamniku, Dragi. Trebnjem, Črnomlju, Bledu, Ložu, Kamniku, Vipavi. V Škof j i Loki: M Zigon in E. Burdych. 220 15 — 10 Viktor SehitTer, | Jakob Schober, | Jakob Spoljar.č, A. Stacul, Franc Stupica, M. K. Supan. Frane Terdina, Uradniško konsumno društvo na meseo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščene srečke in državna pisma. Ponudbe na Ludovika Oesterreicher, Budapest VIII, Oeutschegasse 8. 267 10-2 353 10- 5 r HSESESH5EL5ESE Uradne in trgovske ta B }{] s llrmo priporoča § KAT. fISKAEMI ^ v Ljubljani. [}j ^ SH SH ^ 2>or c7osip cTurlan 480 1-1 RazansRi zagovornik ^ in odvetn. koncipijent pri odvetniku I)'r D. Maj ar o ti u sprejema kazenske zagovore v Gospoclski ulici št. 17 v Ljubljani. ^ fflmesmi pjfil.0i»oifaa danila? l/.boniii zaloga 1 • v • V ' 1 ptapl ir. J^ITPJTO^fCJ v Ljubljani, Kongresni trg štev. 4, ■ vAlvIvd v Gerberjevi hiši. 336 10-9 (SV' MT iMino prsivt originalno 420 15-4 pivo je lc ono iz niRSi.a.iiSKK piVOVame V PlSBnU, ustanovljene 1.1842. Edino to je bilo odlikovano na vseli razstavah, kjer je bilo izločeno, z najvišjimi pošastnimi znaki. Telefon št. oo. Zastopnik: Ivan Gorup v Ljubljani. 8ST Splošno priznano Je kot najboljše odvajalno in prebavljivo sredstvo Sil« rada Nalaga - vino. Cena 1 vel. stekl 1 gld. 20 kr. Dobiti Je v deželni lekarni pri Marij i Pomagaj M. Leustek v Ljubljani, 165 i is Resljeva cesta štev. 1, poleg mesarskega mosta. ~ Telefon Sto v. «8. S ^ Za Marijina družbe! l'ri predstojnlštvu dekliške Marijine družbe v Skolji Loki se dobiva: i Otrok Marijin, opravilnik in ohrednik za (mladeniske in dekliške) Marijine družbe. — Cena lično \ platno vezanemu izvodu 45 kr. 2. Najboljša mati, molitvenik za fconcreganiste in vse častivre Marijine; v platnu z rudečo obrezo 45 kr. s. Po Mariji k Jezusu? obe zgoraj imenovani knjigi skupaj vezani — v platnu 75 kr„ v usnju z zlato obrezo 1 gld. 5 kr. 422 10—2 4. Posvemije, 100 izvodov 1 gld. Na korist kongregacijam pri obilnejših naročilih družba-založitelj,ca navrteprimerno Število izvodov. Tudi ista družbam rada oskrbuje sprejemuic in »vetinjic s slovenskim besedilom. Na drobno se dobivajo te knjižice tudi v v prodajuluici katol. tiskovnega druStva (preje Ničman, v Ljubljani, Kopitarjeve ulice 2). I r ■a ■a ■S' t » < 3 & O cr 91 i W-o -r> cr S c® « o S o v a m« o 5. i- 2. s - - (t • PreČ. duhoviiini ▼ ljudno priporofara 8vo)o delavnico za slikarijo na steklu, iU«ti I« ud»l»»»nj« cerkvenih oken tauietno slikarijo Ei Stuhl v Gruden. Anncnitrdi* 30. NajboljSa spri-čala in pohvale za izvržena dela razpošiljam na zahtevo. r£ «JK, S f 2.-H. S pr n »B /-v — k * -c ? rr O Ho-o . 2 33« s"^!; (t ? .D 3 o 2. o ' -3 M O s S 3 cb ^ to sr "» U p K* < v> 3 1 >obro»rt, pristnega sira v hlebih kilo po 50, 60 in 70 kr. ~ SS. 9» oj ~ rog O- | -t C n (A » g 1 s » •o ° r™<5 _ p _ ■ j p r* c ? >• - <*> gf _ tsi ft. C C^TJ iT. c M O O IT T 61 I ZTŠ-5" j o 0:1 < » (B • ' "O r« _ ' S?3 ° — ® ® c.^ J* J* S. jcs sa o a> —« s o u, M a .S2 2. & o 3 > f 5 o -a < *■ ^ 9 NI CD -I -i < Zajamčeno pristna, čista žima v poljubnih najnižjih cenah se dobiva v trgovini ^Liit. .Je^niliieli-a, v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 16. Vzorci so na razpolago. 407 3 3 Alojzij Tečaj izdelovalec pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61 preje Igriške ulice 15 25 priporoča lepo svojo zalogo raznovrstnih pečij od najpreprostejše do najlinejše, raznobarvne: rujave, zelene bele. pri naročilih pa tudi drugačne barve V zalogi ima tudi kahljloe za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje. ima na prodaj mlekarska zadruga v Rovtah pri Logatcu (Kranjsko). Odpošilja .se proti pošnemu povzetji vsaki dan ^ poiito. 437 j Preselitev! Podpisani priporočani svojo dobro znano prodajalnico razne lepe bombaževine in volne, nogovio in drugih mnogovrstnih reči te vrste. 4is 3-3 Toniaž Lneiii prej v baraki za Škofijo, sedaj na Sv Petra cesti st. 24, nasproti hiši , pri mlinskem kamnu'-. Xovy sladkor v tabletah (Sacharin) t tabletati Štev. 9 (po 2000 tablet na 1 Ko) 17. ca 1 kos = 9 deka sladkorja gld. 11 Štev. 5 (po 2000 tablet na 1 Ko) no. 1 kos = 15 deka sladkorja gld. prodaja, dokler zadošča zaloga, tvrdka T. HOLLA, Praga-Žižkov Husova trida č. 57. 439 5-1 Telefon-št. 2049. ca » Orožna tovarna Stever j I 224 14__J | lil1 H'1 milllM lili ■H^M—i—MMIM mi^—1 k BSE^^BaSSaeSEBBS^^SSfflfflgBMF W Al Samozastopnik za vso Kranjsko: I IIMV 2iAISi:it jM Ljubljana. Šeienburguve ulice 6 o =. po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah Dobiva se povsod. C 745 36-28 Najbolje in najcenejesredstvo za čiščenje zob. M^.v/f:" 0db°vr0Vega Sk'epa V slav"osto' feJ'' ^ predlog gosp. odbornika .Glasbene Matice« Vencajza, razpisuje .Glasbena Matica« v Ljubljani dve jubilejski nagradi za najboljši dve izvirni, za proizvajanje sposobni Nova vozna šola: Marije Terezije cesta, j ,Waffen'-kolesa. ,Opel'-kolesa, jj Dobra delavnica za poprave. ----1 * Ti obra delavnica za poprave. ■ ---—-| vsl pripadajoči predme«, g Precmjski izdelki 1 1 VI IIIIIIIIHIIIII —i.........III ■■! .. .............■ K AII Vi L A. Dne 23. maja t. 1. v Pijavi Gorici nastali požar vpepelil je tudi moja pri francosko-ogerski zavarovalnici (..Franco - Hongroise") zavarovana poslopja. Malo dni po tem pa je omenjena zavarovalnica škodo točno in kulantno cenila ter mi po njenem glavnem zastopniku za Kranjsko gosp. trgovcu Alfredu Ledenik u v Ljubljani vso zavarovano svoto brez vsakoršnega odbitka izplačala, tako, da si štejem v prijetno dolžnost, izreči navedenemu zavarovalnemu društvu javno zahvalo ter priporočati isto vsakomur najtopleje. Pijava Gorica, dne 23. junija 1898. 438 l-l Janez Zajec, posestnik Anton Podgornik, priča. j0že Svatek, priča. prvo s 600 K drugo s j00 K (oratorij, balada, romanca, legenda, epiški ciklus) za veliki orkester, soli in zbor Snov hodi vzeta iz domače zgodovine ali legende, in domačeaa haieslnvia ali domačega življenja ali se naslanjaj na kak slovenski Izvirni narodni/Toem J^ ' ' vsi doIVtklfda^i.^^i^rJTe ^^r"1116^ VeČera' - K 11 » «lo 1. januvarija 1899 w>t »Glasbeni Matlol" v Ljubljani, na zavitku označene kot konkurenčne skladbe in sfra^Aft-stiftte »»s? ^ proizvajanje se bo sestavila posebna strokovnjaška jurv 3 P ■ s«ladbe ostanejo z vsemi pravicami last skladateljev. »Glasbena Matica« ima samo ffihSOTIirZS^ Za>ZVeZ0 S,0VCTSklh ™n odbor „Glasbene Matice" v Ljubljani. 440 1-3 Fran Ravnihar, s. r., t. č. predsednik FELIX TOMAN | kamnoseški mojster in lastnik kiparskega atelijerja Reseljeva cesta štev. (k LJUBLJANA Reseljeva cesta štev. 6. priporoča svojo največjo zalogo 234 30-13 i nadgrobnih spomenikov od raznovrstnih najtrpežnejšili marmorov, od granita in črnega sijenita. Prevzame tudi vsako najmanjšo kakor največjo a^ stavbene kamnoseško delo ns ^ po najnižji ceni. Posebno priporoča se prečastiti du-F hovsčim za izdelovanje različnih cerkvenih , u u • X UTTfetno-kamnoseških del kakor oltarjev, tabernakeljnov, prižnic, obhajllnikov, krstnih in kropilnih kamnov in podob v vsaki velikosti iz marmorja ali peSčenika itd., za katera dela izgotovi na zahtevo brezplačno potrebne načrte in proračune. Najcenejša zaloga vsakovrstnih ploše za pohištvo od tu- in inozemskih marmorov. mi Izredna prilika za skrajno ugoden nakup! Dovoljujem si velečast. p. n. občinstvu vljudno naznaniti, da prodajam vso svojo zalogo juvelov, zlatnine in srebrnine, mej temi tudi zadnje novosti, od sedaj nadalje za kupno ceno in tudi pod njo. Velespoštovanjem 404 4 J. KAFSCH, juvelir v Ljubljani. je najboljši in najčistejši primeseh h lmm ! Ost i te gospodinje! 22l &0_i4 Zahtevajte in kupujte le-to kavo! Dobiva se v rdečih zavitkih z belim trakom ali pa v škatljah. Vodno - zdravilne toplice v Kamniku prav blizo mesta (železniška postaja), ob znožji kamniških planin, v krasni legi, z lepimi sprehajališči po smrečji, lov, tudi na postrvi, prelepa zdravilnica z verandami, toplice z banjami in dušem, basin za plavanje, pokrito hodiSče, igrišče I1H I*l*JMI if-iliOIll telovadnica, zdravljenje po Knelppovem •J ' načinu, po želji tudi drugače: s pitjem, elektriko, masažo, telovadbo. Zdravniški voditelj: dr. Waokenrelter. Stanovanja po ceni, sobe od 40 kr. do 1 gld. 30 kr. v zdraviSču in v 4 vilah, ki so v zvezi s toplicami in parkom. Izvrstna restavracija, pensijon 1. raz. 1 gld. 36 kr., 2 raz. 70 kr. na dan.— Prospekte pošilja vodstvo. 243 15—12 Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd. sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da ee blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 81 52-22 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani. Gledališke ulloe 4. "V Ljiitoljaiii ponudijo po najnižji ceni poljubno množino stavbinske opeke, zarezne i (Strangfalz-Ziegel) in tem pripadajočo stekleno zarezno opeko. Strešna okna iz litega železa. Peči in štedilna ognjišča (lastni izdelek). 193 24 Roman-cement, (lovski Poriland-cement pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete. MT N a j n i ž je cene. 315 2 Le wUs> kr. za Žrebanja. Glavni dobitek 887 15 lkrat 1(1(1 M kron 4tat Jjfi 0(1(1 kron lUUlUUU LlUlUUU v denarjih po odbitku 20' u. v! ubuGjne u sr gub ji 50 kr. priporoča .H . €s» I. žrebanje: 25 junija 1898 II žrebanje: 6 avgusta 1898 III. žrebanje: 15 septembra 1898 IV žrebanje: 22 oktobra 1898. menjalnica v Ljubljani. »n Podpisani priporoča prečastiti duhovščini in slav. občinstvu svojo jj^ * zalogo pristnih vin, * ^ hrvaških, dolenjskih iu istrijanskih, po primernih cenah. VfC 'An pristnost blaga se jamči. "•U 426 4-2 MilIH.I .IKMiK. Si>|o na Brcznici, pošta Žirovnica, (ioieujsko. ^ -f-f-M-f-f-f-f-f-f-f-f-f-f-f-f-f-f-M-M-f-fl H)iirfiopp-ova ^Diana-Kolesa I presegajo vsa druga po trdnosti, ličnosti in lahkem teku! Leta 1 HI iS. razni modeliljjiiii, DiinajMliii (5csUi &t. Ignacij čamernik kamnosek v Ljubljani. Komeaskega (Poljsko) -u,lio© 49, poleg Schreiner-jeve pivarne, priporoča prečastiti duhovščini in slav. občinstvu svojo izborno i^fltt« zalogo najrazličnejših nagrobnih spominkov iz poljubnega kamena po Izredno nizkih eenab. — Vsprejemlje tudi naročila na kamnoseška umetna cerkvena dela, kakor so altarji, prižnice. krstna kamena, obhajilne pregraje, tabernakelji, polaganje cerkvenega tlaka itd. Popravila izvršuje dobro in natančno. — Narise in proračune izdeluje brezplačno. 265 12 Pozor kolesarjem - novincem: za vozno vežbanje s kolesom je velikanska dvorana na razpolago. Pueli, Styria Največja zaloga koles z vsemi novostmi. Poznano najboljša in pre-skušena kolesa proti garanciji po najnižjih cenah. Mehanična del&vnioa za vsa popravila nahaja se v lastni hiSi na Poljanski cesti št, 31, isto tam lep prostor na vrtu za vežbanje na kolesu. (najboljša) Columbia Helical-Premier Svetovnoznana angleška 2io 8 kolesa is orožne tovarne Ii. S. A. Velika zaloga vsakovrttnlh 'šivalnih strojev po najnižjih cenah. Ceniki r šivalnih strojev ter , koles se pošiljajo po pošti zastonj in franko. Priporočam se p. n. občinstvu najuljudneje in vabim k obilnemu obisku. Fran Čuden, urar v Ljubljani. LG- 01 [G @ B ra i T r D 9 « »NARODNA KAVARNA" Visokočastitemu p. n. občinstvu naznanjam, da sem otvoril gori omenjeno, popolnoma novo opravljeno ter z vsemi udobnostmi opremljeno kavarno dne 25. junija 1898. Dekoracije in pohištvo v tej kavarni izvedeno je v jugoslovanskih motivih po načrtih arhitekta g. J. Jagra in mizarja g. J. Primožiča, tapetarska dela izvršila je tvrdka J. N. Naglas, slikarska g. Kramaršič in g. Terdan, pleskarska gosp. Bricelj, stopnjice izvršil je g. Žabkar in stole tvrdka J. Verbič v Bistri Prostori so zračni in visoki ter obstoje: iz biljardne sobe z dvema biljardoma, bralne dvorane in iz dveh igralnih sob. Xa razpolago so vsi tu- in inozemski najbolj eitani časopisi. V nadeji, da sem uredil kavarno vsem zahtevam slavnega p. n. občinstva, potrudil se bodem, ustreči željam vseh mojih častitih p. n. gostov. Postregel bodem z izvrstno belo in črno kavo, čaji, likeri in z raznimi pijačami kakor tudi z Auerjevim in plznskim pivom; v poletju z vedno svežim sladoledom, limonado, malinovim sifonom itd. ter izborno kavo za zajutrk, osobito v Ljubljano dohajajočim gostom v priporočilo. Opirajoč se na zaupanje, katero mi slavno občinstvo že mnogo let izkazuje, se zahvaljujem za to zaupanje in se nadejam, da mi isto še v večji meri v moji novi kavarni nakloni. Z najodličnejšim spoštovanjem 436 3-2 (S^1 \0V0 ustanovljena in novourejena (loillilča stavbinska in »metalna steklarija tvrdke 503 41 j Avg. Agnola v Ljubljani Dunajska cesta 9, poleg ,FIgovca' se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje cerkvenih oken In vrat vdelanih s ka-tedralnlra steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom, s steklom z umetno slikarijo vse strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfinejšega dela — Ob jednem opozarja na lepo svojo zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga kot so: porcelanasti predmeti, zrcala. steklo v ploščah, svetiljke, podobe, okviri za podobe itd. Prevzema vsa stavbinska steklarska dela in popravila po najnižji ceni. 32a spomlad in siavBeno 6o6o! Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš. Orala, brane, lopate, motike, krampe, vile, vsakovrstne žaga in pile, lonci (železoliti in plošče-vinasti), nagrobni križi, različna mizarska, tesarska. kovaška, ključa-nlčarska in usnjarska orodja. Štedilniki, peči. kovano in valano železo, vsakovrstno kuhinjsko orodje, kovanja za okna, vrata lu cele hiše. Železniške šine za oboke, cement, štorje za strope. Zaradi opustitve trgovine oblastno dovoljena popolna razprodaja vsakovrstne Zeleznine po tovarniških cenah. Najlepša prilika g. trgovcem in si. konsumnim društvom si vsakovrstno železnino najceneje naročiti. 293 55 And. Druškovič Mestni trg št. 9./10. Dratence in drat, vsakovrstne tehtnice, plo- ščevina vsakovrstna, kakor: meslngasta, pokfa-nasta, bakrena, cinka-sta in pocinkana, bela in črna. Trombe za vodo in gnojnico. Svetilke in kovanja za kočije. Vsakovrstne ključalnlee, me-singaste kljuke, pante in zapahe. Ledene omare in pipe za pivo. Kroglje in keglje za kegljanje itd. itd. itd. 'V,-. i > u n a j 8 k a borza. Dne 24. Junija. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. , Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž.bankovci za lOOm.nem. drž.velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 101 gld. 60 kr. 101 50 121 45 100 85 121 25 98 85 911 — 370 — 119 95 58 82' i- 11 75 9 52' a« 44 35 5 n 63 n Dne 24. junija. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . . Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av.osr. zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3°/0 . » » južne železnice 6°/0 . » » dolenjskih železnic 4°/0 163 gld. 25 160 50 193 — 99 25 139 25 128 75 110 — 112 50 99 — 98 60 220 — 181 75 126 85 99 n 50 Kreditne srečke, 100 gld.......201 gld. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. 170 „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......27 „ Salmove srečke, 40 gld........85 St. Gentiis srečke, 40 gld.......79 Waldsteinove srečke, 20 gld......60 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 157 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 g!, st. v. 3510 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . 433 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 77 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 110 Montanska družba avstr. plan.....161 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 174 Papirnih rubljev 100........126 kr. 50 50 50 25 50 90 40 87 i Jki~ Nakup ln prodaja TfcJS I vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. 1 Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju I najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. K Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „11 E B C U «" L, UVollzeile 10 in 13, Dunaj, 1., Strobelgasse 2. ikg- PoJaanlla~&XK v vseh gospodarskih in finančnih stvaret 1 potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih 1 papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegl 1 obrestovanja pri popolni varnosti 1 naložonili glavnic. *£B i Izdajatelj: Dr. Ivan Janežlč. Odgovorni vrednik: Ivan Rftktveo. Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.