ji Primorec i6 izhaja vsakih Štirinajst dnij kot priloga „Soči44 brezplačno; drugače stane po posti ali na dom posiljan za celo loto 80 kr.; za tujo državo več postni stroški. ,,Sočau z „Goap Listom11 in „Primorcem14 stane na loto 4 gld. 40 kr. — Ured-ništvo in up ravni.š tvo je v Tržni ulici (Morcato) 12, II.
Domači oglasi sprejemajo so le iz narodnih krogov. Plačujejo se: za šostorostopno petit-vrsto enkrat 5 kr., dvakrat 9 kr., trikrat 12 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vršo se naprej. Posamično številke so prodajajo po 2 kr. Rokopisi se ne vračajo.
Jan Kollar
„Slavine slavne slavu Sla-vflv 3lavnyeli. — Jan Kollar.
V	zadnji „Soči“ smo omenili, da 29. maja se je vršila na Dunaju velika slovanska slavnost v stoletni spomin duhovitega, velikega, slavnega — Slovana Jana K o 1-l a r j a.
Predno Spregovorimo par besedic o tej slavnosti, ponatisnemo naj iz „Sl. N.“ nekaj črtic o življenju tega moža. da tudi mi nasproti njemu ubogamo njegov prekrasni rek:
„Slavimo slavno slavo Slovanov slavnih11.
Kdo je bil ta mož, katerega stoletnico rojstva so te dni sijajno slavili vsi dunajski Slovani? Evo:
„Mali in tlačeni slovaški rod, ta veja na češkem drevesu, rodil je tri velike, vsemu svetu znane propovednike slovanske ideje: Šafafika, Palackega in Jana Kollarja, tri sijajne zvezde na slovanskem nebu.
V	Mosoču v županiji Turoč na Oger-skem povila je dne 29. julija leta 1793. kmečka žena Jana Kollarja. Roditelji bodo-čemu slovanskemu apostolu so bili dokaj imoviti in so nadarjenega dečka odločili za duhovski stan ter ga poslali v Požun. V tem, tedaj še. precej slovaškem mestu dovršil je Kollar osnovne šole in protestantski licej ter potem odšel na Nemško, v Jeno, da se na ondotnem vseučilišču posveti teološkim naukom. V Jeni se je seznanil Kollar z raznimi slovanskimi brati in v njegovem mladem, za vs*, kar je blagega in lepega, sprejemljivem srcu vzklila je tedaj krasna cvetka, katera se je potem razvila v krasno rožo. idejo slovanske vzajemnosti, jedinosti in ljubezni.
Po dovršenih naukih vrnil se je Jan Kollar na Ogersko in postal 1. 1819. duhovnik slovaške protestantske občine v Pešti. Na tein mestu ostal je do 1. 1848. neumorno delujoč na književnem polju in skrbeč za vsestranski blagor svojih rojakov. Kollar se je seznanil z vsemi slovanskimi rodoljubi in pisatelji in podpiral požrtvovalno ves čas vsako narodno podjetje na sever« in na jugu. Vrh tega bavil se je s slovansko zgodovino, s slovansko arheologijo, zbiral narodne pesmi in zložil nesmrtne svoje pesmi, znane pod imenom „Slavy dcera“.
L. 1848. preselil se je na Dunaj kot vseučilišču i profesor, kjer je dne 29. julija 1852. 1. nagloma umrl.
Svoje nazore o slovanski vzajemnosti razložil je Kollar 1. 1837. v nemški pisani knjigi „Ueber die litterarisehe Wechselseitig-keit zwischen den verschiedenen Stammen und Mundarten der Slaven". O tej knjigi podal je Kollar slovanskim rodovom sistematično navodilo, kako se naj drug drugemu v jeziku in v književnosti približujejo, da dosežejo končni smoter: kulturno in jezikovno jedinost.
„Slavy dcera“, znamenito lirično-epično delo Kollarjevo, razneslo je slavo pesnikovo po vsem svetu in brez pretiravanja se more
reči, da je po njem postal Kollar znan vsem Ciovanom in da ga je naredilo najznamenitejšim nositeljem slovanske ideje. V teh večnolepih pesmih gleda Kollar v prošlost in bodočnost vsega Slovanstva, budi na delo, navdušuje za boj, žigosa zatiralce in odpadnike, prigovarja, uči in svari ter prepoveduje s preroškim duhom da bo slava slovanskega imena odmevala še po vsem širokem svet u. In te pesmi navduševale so sinove vseh slovanskih rodov in zapustile v vseh slovanskih književnostih viden sled.
Tudi nas Slovence ljubil je Jan Kollar z isto plamtečo, vse okrevajočo ljubeznijo, kakor svoj lastni narod, morda zato, ker je bil položaj našega naroda tedaj prav tako žalosten in obupen, kakor položaj naroda slovaškega. Kollar je bil prijatelj tedanjim slovanskim pesnikom in pisateljem in je bodril in vzpodbujal.
Idejalizem v politiki kakor ga je učil Kollar, umaknil se je zdravemu realizmu, ali. danes, spominjajoči se, da se je pred sto leti. rodil, veliki Jan Kollar, smemo pogledati v minolost in moremo reči, da so slovanski rodovi v tej dobi storili velik korak k Kollarjevemu idealu, k književni in kulturni jedinosti slovanski. Da je to bilo mogoče, gre zasluga prvemu oznanjevalcu in širitelju te misli in zato kliče danes tudi narod slovenski :• Slava Janu K o 1-1 a r j u! “
*
* *
Slavnost se je vršila v velikih in krasnih dvoranah Ronahrovih vkljub raznim ne-pričaKovanim zaprekam. Par dnij poprej odpovedala je sodelovanje vojaška godba, ker na sporedu je bil tudi govor poslanca Ma-saryka o slovanski u z a j e m n o s t i, kakoršna odseva iz Kollarjevih spisov. Zaradi tega se je raznesla po časopisih govorica, da se slavnost ne bo vršila. To je uzrok, da n. pr. iz slovenskih krajev ni do-šel noben brzojaven pozdrav.
Slavnosti se je udeležilo nad 1000 oseb iz najboljših slovanskih krogov dunajskih; zastopana so bila vsa slovenska društva na Dunaju. „Slovansko pevsko društvo11 je izborno rešilo svojo nalogo, pa tudi govor o slovanski uzajemnosti je bil oduševljeno sprejet.
Drugi dan je bil k o m e r s (sla vnost, ki se vrši le pri pijači in pri kateri se govori, deklamuje in popeva); vršil se je v prostorih „pri zlati hruški'1. Pri tem komer-su vrstili so se govorniki vseh slovanskih narodov drug za drugim ter razpravljali stališče posamičnih narodov k veliki ideji — slovanske uzajemnosti. V imenu slovenskega naroda govoril je državni poslanec dr. Andrej Ferjančič, naglasujoč, da mi Slovenci ljubimo vse slovanske bratske narode brez izjeme in da je slovanska ideja med nami Slovenci morebiti še najbolj razvita. — Tudi drugi slavnostni dan dokončal je v najlepšem redu iu v veliko zadovoljnost vseh udeležencev.
* *
*
Take slavnosti močno pospešujejo spoznavanje raznih ;do /ans'c h pleni, n drug ga z drugim; od spoznavanja pa pride k večji ljubezni, slogi in edinosti, česar vsega nam je vsem Slovanom takč potreba, kakor ribi vode, ako hočemo, da čim prej zmagamo ne-številne nasprotnike, ki bi nas radi utopili v žlici vode. Vseh Slovanov nas je nad 100,000.000 (sto milijonov), ki smo pri vsej razcepljenosti vendarle eno samo človeško pleme, en sam narod. Slovenec se veliko lože sporazume z zadnjim ruskim kmetom nego naš Furlan ali Italijan s kakim Napo-litancem ali Kalabrežem, iu vendar hočeta biti oba le Italijana, ker imata obd eden in isti italijanski spis ovni jezik. Italijani in tudi Nemci govore v raznih krajih tako različna narečja, da se med seboj le težko razumejo; toda usoda jim je bila tako prijazna, da so se med njimi že pred več sto leti rodili možje velikega duha, ki so ustvarili podlago enotnemu iu enemu samemu spisovnelnu jeziku, ki si je pridobil veljavo tudi v vseh uradih iu šolah. Dandanes je pri Nemcih in Italijanih eden in isti spi-sovni jezik ob enem tudi pojem za narodnost; tisti, ki se vzgoje n. pr. v italijanskem spisovnem jeziku, so Italijani, a po narečjih, ki se rabijo pa le za domačo potrebo, se ločijo n. pr. v Furlane, Benečane, Lombarde, itd. Povsem enako je med Nemci. Eden sam spisovni jezik jih druži v veliko celoto, da morejo z velikim uspehom napredovati na vseh poljih človeške omike.
Mi Slovani nismo bili tako srečni, da bi se bili o pravem času oklenili enega samega spisovnega jezika, marveč vsako slovansko pleme razvilo in izobrazilo je svoje narečje v samostojen pismeni jezik. Tak6 imamo Slovenci, Hrvatje ali Srbi, Bolgarji, Čehi, Poljaki, Rusi itd. vsak svoj spisov-ni jezik, v katerem pišemo, tiskamo knjige in časopise, dasi so si ti jeziki tako sorodni drug z drugim, da je treba le malenkostnega truda, ako hočemo umeti spise v vseh slovanskih jezikih. Mi Slovani smo imeli v preteklosti tako nesrečo, da niti Slovenci iu Hrvatje, ki smo vendar, lahko rečemo, eden in isti narod, ki smo kakor bratje enega očeta, nismo mogli priti do tega, da bi si bili ustvarili enoten spisovni jezik. In takč pišemo vsak svoj poseben jezik, ki sta si pa tak6 sorodna iu podobna, da vsak izobražen Slovenec ali Hrvat brez truda dobro unieje oba jezika.
Vsled take razcepljenosti, ko vsako slovansko pleme skrbi za napredek in raz-vitek ter veljavo svojega narečja, ni se mogel zadostno razvijati duh enotnosti, duh edinstva med vsemi Slovani. Zato pa ne moremo biti zadosti hvaležni onim možem, ki so v težkih časih začeli buditi med vsemi Slovani duh uzajemnosti, složnosti in prave bratske ljubezni, v čemur edino imamo iskati kal prave sreče na zemlji za vse Slovanstvo skupaj in za vsako pleme posebej.
Nesrečni narod slovaški, ki dandanes stoka v neznosnih sponah madjarske pohlepnosti in brezsrčnosti, rodil nam je pred
sto leti moža, katerega po pravici imenujemo očeta velike ideje (misli) o slovanski uzajemnosti. Z lepč donečimi besedami, z globokimi in uzvišenim! mislimi je ogreval slovanska srca za idejo skupnosti, kulturne uzajemnosti in edinosti vseh slovanskih rodov. Reči moramo, da njegove besede so padle v rodovitno zemljo in obrodile tisoče-ren sad; njegove ognjevite in plemenite misli našle so globok odmev v srcih vseh zavednih slovanskih sinov, ki znajo dobro uva-ževati njih pomen za veljavo, slavo in moč slovanskega imena.
Kollar je bil rojen komaj pred 100 leti, a že dandanes žanjemo bogat sad iz njegove setve po vsem ogromnem slovanskem svetu. Toda to je še le začetek, a kar še pride, to je v — naših i n B o ž j i h roka h.
Zato je bilo pač umestno, da se je slovesno praznovala stoletnica Kollarjevega rojstva. Bog daj dobro njegovej veliki slovanski duši na onem svetu, njegovemu imenu pa naj se ohrani na zem’ji hvaležen in slaven spomin, dokler človeštvo ne izgine z zemeljskega površja! Slavimo slavno slavo Slovanov slavnih!
Goriške novice
„Primorec" imš, danes dve strani priloge, v kateri smo objavili celoten spis našega učenega zgodovinarja o potovanju papeža Pija VI. skozi Gorico na Dunaj. — Upamo, da nam bo kmalu mogoče, razširiti obseg našemu „Primorcu", ne da bi povišali ceno. V ta namen se obračamo do svojili naročnikov le v njihovo korist, naj skušajo pridobiti novih naročnikov med znanci in prijatelji. Kdor se naroči ta mesec, plača 40 kr. do konca leta. Tiste gospode, ki so naročili list za več naročnikov skupaj, a niso še pobrali naročnine, prosimo, da bi to čim prej storili. — Priporočamo zlasti to, da bi se naročniki v posamičnih krajih sporazumeli med seboj (vsaj po več njih) ter prejemali list pod enim samim naslovom. To olajša delo in prihrani mnogo poštnih stroškov. Vrhu tega dajemo za vsakih 5 izrisov, ki se skupno naruče, po eden iztis brezplačno.
Osebne vesti. — Naš rojak (Kobaridec) g. Ignacij G r u uta r, doslej c. kr. notar v Logatcu, imenovan je notarjem v Ribnici.
Gosp. Ivan Slejko, z Raven pri Črničah, povišan je bil na dunajskem vseučilišču ’dokto.'i?m l>rava. To veselo poročilo bodi tudi diu^bii akademikom v vspodbujo k vstrajnosti pr>' učenju.
Č. g. Blazij Bevk, doslej kapelan v Podmelcu, prišel je za župnijskega upravitelja k Sv. Luciji.
Č. g. Franc Kosec, kapelan v Cerknem, .prišel je za vikarija v Novake.
Gosp. Anton Dietz, c. kr. postni asistent, prej v Gorici, zdaj v Ljubljani, poročil se je z g.čno Pavlo Benedik iz Štu-rij. Rodoljubni dvojici: Mnogaja ljeta!
Baron \Vinklcr častni občan. — S Trnovega pri Gor ici nam poročajo, da tamošnje občinsko starašiustvo je v seji 4. t. m. z oduševljeno soglasnostjo imenovalo svojega domačina, visokorodnega gospoda Andreja barona NVinklerja — častnim občanom.
Županija trnovska je zares lahko ponosna, da še je v njej rodil mož. ki je prvi, dasi zvest sin svojega naroda, dosegel vi-.goko mesto na lestvici politlške uprave v Avstriji. S tem činom počastila je rečena občina. najbolj sebe, ker pokazala je, kako vredno zna ceniti zasluge odličnega svojega domačina.
Apostolski blagoslov. — Prevzvišeni knezonadškof goriški pooblaščen je od sv. Očeta, da podeli povsod, koder bo imel letos kanoniško nadzorovanje, apostolski blagoslov.
„itinnovanicnto" ima prav hude dni; zaplemba za zaplembo, tožba za tožbo. Malo drugače godi se Soči." —- Tudi zadnji dve štev. „R.“ bile sta zaplenjene. — Z veseljem moramo priznati, da „R." se čedalje bolj širi med Slovenci, Hrvati, drugimi Slovani in tudi — Italijani. Upanje je, da mn kmalu naročniki sami utrde gmotno stališče.
IVovo poslopje za c. kr. pošto iu brzojavni urad namerava ministerstvo graditi v Gorici. Vrše se že poizvedovanja, kje naj bi poslopje stalo. Prav!
Obesila se jo v Gorici na Placnti, v hiši št. 9., neka Frančiška Kolar iz Lipelj pri Rakeku na Kranjskem. Stara je bila 47 let. Uzrok nesrečnemu koraku ni znan.
Furlanska železnica. — V ponedeljek bila je na Dunaju pri presv. cesarju deputacija mestnega zastopa goriškega, ki je prosila, da bi se furlanska, železnica pri Ronkah in ne pri Tržiču združila z južno. (Glej predlog in utemeljevanje dr. A. Gregorčiča v današnji „Soči.") Presv. cesar je deputacijo prav prijazno sprejel, popraševal je po gmotnih odnošajih mesta in dežele in izjavljal svojo naklonjenost našim koristim. V razgovor ste prišle tudi vipavska in predelska železnica. O prošeni zvezi furlanske železnice z južno pa ni dal nikakega upanja, cer — kakor javljajo razni poučeni viri — zveza pri T r ž i č a j e p o v s e m dognana reč. Potovanje na Dunaj bilo je torej brez uspeha.
V	Vrtojbi je umrl znani rodoljubni posestnik g. Franc Maraž v 66. letu svoje starosti. Pogreb bil je učeraj. N. v m. p.!
V	Ajdovščini je razpisana služba c. kr. poštarja z letno plačo 500 gld., za pisarniške potrebščine 120 gld., 500 gld, za brzojavno službo in 150 gld. za pomočnika. Čas za prošnje je 4 tedne.
V	Sv. Križu vipavskem hiralo je že mnoga leta „Bralno društvo"; letos, hvala Bogu, je zopet oživelo in se začelo razvijati, da se je nadejati veliko boljšega uspeha za prihodnost, nego je bil v preteklosti. Dne 18. t. m. nastopi prvič javno z veselico, ter pokaže tako tudi na zunanje svoj razvoj in svoje moči.
Vabilo in vspored za prihodnjo številko.
Z bratskim pozdravom
Odbor.
Občinske volitve v Ločnikn- — Ker je
velesi, c. kr. namestništvo uničilo prvo volitev v III. razredu za občinsko starašiustvo v Ločnikn, vršila se je v ponedeljek, torek, sredo in učeraj nova volitev. Prve tri dni volili so volilci po vrsti, kakor so v imeniku (a razdeljeni so l>ili v tri skupine na tri dni), učeraj pa so volili tisti, ki prve tii dni iz kakoršnega koli uzroka niso prišli na volišče. — Volilna komisija bila je v rokah konservativne stranke; vladni zastopnik je bil c. kr. okr. komisar Gottlieb Prinzig iz Gorice. Županstvo je, pred volitvami odstavilo prejšnjega občinskega obhodnika, ki je kot strasten pristaš „Le-govcev" pri prvi volitvi uzročil marsikako zmešnjavo in nezakonitost.
Volilni boj bil je prav hud. Obe stranki napele sta vse moči. „L e g o v c i" , bili so bolj previdni od prej, vendar niso opustili nikakega sredstva, katero si je mogoče misliti, da bi volilce pridobili na svojo stran. „Corriere" od torka je začel tožiti in jadi-
kovati, kar je bilo za vse nas, ki ta dan nismo smeli v Ločnik, jako tolažilno. Tudi tržaški časopisi bavili so se s temi volitvami prav obširno. — Učeraj so volitve končale; uspeli je naslednji:
Vseh volilcev v tem razredu je 674. Prve tri dni je bilo klicanih po 200 volilcev, četrti dan (učeraj) pa ostalih 74; vrhu tega so mogli glasovati učeraj vsi tisti volilci, ki prve tri dni iz katerihkoli uzrokov niso prišli na volišče.
V	sredo so imeli „legovci" večino, toda ne veliko;, oni so imeli 204 do 198 glasov, dočim jih je imela konservativna lista 167 do 160. Učerajšnji „Corriere11 je zategadel bil nekako že gotov zmage in njegovi kolovodje so najeli že vozove, da se popelje slavit slavno zmago k siori Mar-gheiiti „nel delanji kons*' vasi.
Legovci napeli so čez noč vse svoje moči. Posrečilo se jim je, da so mnogim volilcem konservativne stranke odvzeli va-bilne liste ter pregovorili jih, da so ostali do m d. Na take in enake načine pridobili so večino kakih 20 glasov. Gradiva za utokje zopet veliko.
Lakonski (eromcin začel je že s hudodelstvi prihajati na dan, da bi dosegel svoj grdi namen v pogubo uašega naroda ob jezikovni meji ter v škodo države same.
V	gorenjem sestavku govorimo o volitvah v Lečniku, pri katerih je tudi viso-korodni gospod Žiga grof Attems sodeloval s svojo uplivno besedo v korist konservativne slovenske stranke. Da bi „Le-govci“ ostrašili plemenitega gospoda grofa, pisali so mu pred volitvam: par grozilnih pisem, da mu porežejo ločniške vinograde, ako se bo mešal v občinske volitve. — Toda gospod grof se ni dal ostrašiti s takimi podlostimi in peklenskimi zlobami ter seje udeležil volilnega gibanja. In glej: v ponedeljek po noči so doslej neznani lopovi res porezali trte v vinogradu nasproti znane gostilne „Al Baluardo del Fmili (K furlanskemu braniku).
Tak6 daleč smo prišli! Ako iireden-tovci mislijo, da na tako načine ohranijo moč v deželi, motijo se jako! Pride dan plačila!
V	Sežani je razpisano mesto c. kr. o-krajnega sodnika. Prošnje se pošiljajo do 16. t. m. predsedništvu okrožnega sodišča v Trstu. — V Sežani se po večini uraduje v slovenskem jeziku; zatč mora novi sodnik biti v besedi in pismu popolnoma vešč slovenskemu jeziku.
0»1 Sv. Lucije nam poročajo, da 29. maja je došel tjekaj župnijski upravitelj č. g, Blazij Bevk, ki je bil radostno pozdravljen z gromenjem topičev.
f Josip Ivančič, deželni poslanec slovenskih trgov in obrtnijskih krajev, je, kakor je uže zadnjič poročala „S o č a", po kratki, mučni bolezni umrl v Tolminu dne 1. t. m. — Veličastni pogreb — v saboto predpoludne — je javno osvedočil veliko splošno spoštovanje, katero je užival rajnik mej gospodo in priprostim ljudstvom.
Ob S1/« uri so vzdignili krsto iz mrliške sobe; pred hišo so vrli čitainiški in drugi pevci zapeli milo žalostiuko, potem se je dolg sprevod v najlepšem redu pomikal proti cerkvi:
Šolska mladina z učiteljstvom, (ker je bil rajnik ud okr. šolskega svetovalstva), čitalnični zastop se svojo zastavo, nositelji krasnih vencev, ki so jih poklonili: pokojnikova obitelj, slav. deželni odbor, klub slovenskih poslancev, notarska zborniep., tolminski sodnijski uradniki, do,mača društva; učiteljsko, strelsko, čitalniško in bralno-ro-kodelsko, tovariš dr. pl. Premerstein in dr.
—	potem je sledila čast. duhovščina in za krsto sorodniki, prijatelji, dolga vrsta uradnikov, občinskih in drugih zastopnikov, gospa in druzega občinstva. Tudi iz Gorice in s kanalskega so prišli nekateri gospodje, .skazat rajniku zadnjo čast.
Po končanih cerkvenih obredih v farni ■cerkvi nadaljeval je sprevod tužno pot do grobja pri sv. Urhu, Jeder je pevski zbor v slovi* ubral še „tiho jamico11, — in na to se je množica otožno razšla.
Iz čepovima, 5. junija. (Pogozdovanje).
—	Vsled postave z dne 9. decembra 1883. Jt. 13, dež. zak. in ukaznika za avstr. ilir. Primorje prišteta je tudi čepovanska občina .„K raški m“,
Pogozdovalua komisija že več let zaporedoma pridno pogozduje tukajšnje goličave. v letošnjem maju posadila je nad 110.Q00 smrek in borovcev na gornje • čepovanskih občinskih zemljiščih, in je tako nakrat 10 hektarjev krasa, spremenila v gozdno kulturo.
Le bali smo se, da bode vsled dolgotrajne suše vse ogromno delo brezuspešno. A zdaten dež, kateri je dalje časa blagodejno namakal hrib in dol, odvzel nam je ta strah, in trud in troški bodo obilno obrestovali.
Preprosti kmetje, imajoči pred očmi le hipni dobiček: „ono bore malo paše“, so kakor povsod drugod nasprotni pogozdova-Jiju, ker ne znajo ceniti velike vrednosti in koristi gozdov, a potomci naši bodo gotovo boljše pameti in se bodo s hvaležnostjo spominjali na sedanji rod. Ne le, da postanejo pogozdjeni in z v e d n o z e 1 e n i m d r e v j e m ■okrašeni vrhovi lepši in prijetnejši, in da zdatuo povzdignejo Cepovan kot letovišče, ampak dajali bodo tudi mnogo večji užitek iu dobiček, nego li sedanje goličave!
Le škoda, da se ni sadilo pred 50 ali 70 leti. koliko na boljem bi bila danes občina v gmotnem in gospodarskem oziru!
Dandanes se morejo le planinske občine ponašati z blagostanjem, katere imajo zraven precejšnje in izvrstne živinoreje dovolj gozdovja iu lesovja! Čepovanci naj torej mirnim srcem pozabijo na oni hipni dobiček ali užitek občinskih zemljišč, in naj x nekako zadovoljnostjo gledajo v bodočnost, kajti 100 hektarjev goličav spremenjenih v gozd, je lepa glavnica, katero položimo v hranilnico v korist svojim potomcem!
Občina v.
Od meje beneške, 6. junija. „Očetje naši so grešili, mi pa nosimo pokoro za njih grehe“. Dolenjska župnija je imela pred 15 leti laško županstvo, pri sejah so naši očetje starašini govorili po laško; kdor ni znal, ta je pa kimal (in kimalcev ni bilo malo). Stari tajnik Dudigoj je vse zapisnike, ■odloke, povabila, račune in sploh uradna in zasobna pisma spisoval v lepem italjanskem jeziku, kakor se je godilo y dalmatinskem •Spljetu za časa Bajamontija. Tisti mračni časi so prešli, hvala Bogu! Slovenska večina je že 5 krat zmagala pri volitvah starašinstva; sobice vzhaja, zdaj vidi, koliko so nam škodovali tisti mračni časi.
V tisti laški dObi je bila kakor i/gi-n i 1 a iz blagajne občinske precejanja svota denarja, ki je bila bojda nabrana, da se plača kongrua č. g. vikarju v Mirniku.
—	Lani še le se je posrečilo č. g. vikarju priti- do zastalega plačila, ko je del pod jsekvester pri davkariji v Korminu nabrane občinske dohodke ter dobil znesek 1370 gld. 2arad tega ni mogla lani občina drugih dol-žnostij izvršiti, in zaradi teli so v letošnji
" občinski prevdarek postavljene visoke občinske naklade. Tako bodo skladali za' kongruo v Mirnika tudi tisti Občinarji, Id spadajo pod duhovnije Kožbaua, Dolenje,
Rutarji, Šlovrenc in Gradno, kar je proti občinski postavi. Tako bomo vsi Občinarji pokorili se za grehe laškega starašinstva, namesto, da bi plačal, k d o r j e kriv.
Z dežele, 5. junija. C. kr. okrajna glavarstva kot merodajne oblastnije v obrtnij-skih stvareh pritiskajo po deželi na raznovrstne obrtnike, zlasti rokodelce, da imajo od svoje obrti plačevati predpisane davke. Prav je, da tudi mali obrtniki plačujejo davke; a ti se pa pritožujejo, da nimajo dela in tudi ne zaslužka, ker je dandanes v na-šej deželi, zlasti po slovenskem delu, vsakdo, tudi če se ni izučil dotičnega rokodelstva, mojster, ki pravim in dobrim obrtnikom delo izpod rok jemlje. Da bi se temu odpo-moglo, kličem na pomoč spet merodajne c. kr. oblastnije, da v vsakem sodnijskem ali političnem okraju, kakor okoliščine nanašajo, v zmislu §. 106. obrtnega zakona delajo na to, da bi se ustanovile obrtne zadruge. Prepričan sem, da se bode s tem pomagalo obrtnikom, da ne bode toliiko „fu-šerjev“ iu mojstrov- skaz mej njimi in posledica temu bode, da c. kr. finančne obla-stuije ne bojo malim obrtnikom predpisanih in zastanih davkov odpisavali, ker jih bodo radovoljno plačevali, ker bodo imeli več dela in zaslužka.
Slovenski rokodelec.
Z Kolškega nam poročajo, da 1. t. m. je sneg pobelil vrhove tamkajšnjih gora, kar je nekaj nenavadnega za tako pozen čas. — Tudi v drugih gorah po Koroškem, Tirolskem itd. zapadel je sneg.
V „Primorskem Lisln“ čitamo celo vrsto odličnih darov za slovenski zavod sv. Alojzija v Gorici. — Požrtvovalnost med Slovenci na Goriškem je res velikanska. Naj bi vsi rodoljubi ostali vstrajni v svojem požrtvovalnem rodoljubju.
Kdo pači imena slovenskih krajev? —
Nedavno dobim list iz naše slovenske vasi Breginj. Slučajno pričnem opazovati odtisek poštnega pečata ter opazim: Bergonja — Breginj. Beseda Bergonja diši jako po ita-Ijanski, a vendar, kdor jo je ustvaril, ni bil Italijan, ampak sam si je podpisal spričevalo, s kojim dokazuje, da italjanščine ne zna, saj mu je ostal v njej slovenski „nj“, za kateri pišejo Italijani „gn“. Če bi bil dotični Slovenec vsaj znal italijansko, zapisal bi bil Bergogna, kar pa še nima pomena. Spiemeniti bi bil moral v Vergogna (sramota), koja naj ostane njemu, nam pa slovenski Breginj, ker je v resnici na Bregu.
B.
__________^Ostala Slovenija _____________
Volitve v Tistn. — Zadnja „Soča“ priobčila je obširnejši članek o volitvah za mestni in deželni zbor tržaški v 4. razredu. Iz tega članka je razvidno, kako sijajno so zmagali irredentovci proti takozvanim „kon-servativcem“ ali proti vladini stranki.
Volitev v 3. razredu vršila se je v petek in soboto, ker v tem razredu ja okoli 2400 volilcev. V tem razredu voli tudi nad 900 državnih uradnikov; zatč je doslej vlada zmagala v tem razredu uselej, ako je le hotela. — Toda letos je bil boj prav hud in ni veliko manjkalo, da so irredentovci zmagali tudi v tem razredu,
Konservativec, ki je dobil najmanj glasov, imel jih je 1032; prbgresovec, ki jih je dobil največ, pa 1002; razlika je torej komaj ubornih 30 glasov. Vsled tega konservativci ne morejo biti ponosni na svojo zmago. Opomniti treba, da je prišlo na vo-
lišče 2107 volilcev. Ogromna večina svobodnih meščanov je v irredentovskem taborju!
V	ponedeljek volil je 2 razred. Zmagali so zopet irredentovci z dvetretjinsko večino glasov.
Danes voli 1. razred. Zmaga progre-sistov ali irredentovcev je baje gotova, dasi večina ne bo velika.
V	tržaški okolici so irredentovci Tpo-stavili v vseli okrajih svoje kandidate. Par njih ima vse upanje na zmago.
Letošnje volitve v Trstu so hud poraz sedanjega vladnega sistema na Primorskem. Ali bo ta šola kaj koristila, pokaže prihodnost.
V	Sv. Križu za Nabrežino so ustanovili pevsko društvo „Skala“. Na praznik sv. R. T. prišlo je mnogo slovenske gospode v Sv. Križ k slavnostni ustanovitvi tega važnega društva, kar je naredilo na Križane prav ugoden utis. — Naj bi novo društvo stalo trdno kot skala ter varovalo slovenski Sv. Križ pred lahonskimi pohlepnimi navali.
V Sv. Križ je prišel priporočat se za poslanca zagrizen lahon dr. Angeli. Predrzen možicelj je odnesel zdrave pete domov v Trst. Boga naj zahvali! — „Mat-tiuo“ je pripovedoval, da Angelijev glavni agitator je križki župnik. Ali je to res, ne vemo; „Mattino“ doslej ni še prinesel popravka. Ako je takč, žalostno dovolj! Ali ne zadošča še kapelan dou Pacor, ki gre irredentovcem na roko?
Kranjsko. -(Cerkniško jezero) posušilo se je ’etos že koncem maja, kar se je druga leu dogajalo najmanj za 14 dnij pozneje.
—	(Nova posojilnica) v Kranju začne poslovati 15. t. m. Dolgo časa je čakala 1
—	(„Ljubljančanka") t. j. „L a i b a c h e r Z e i t u n g“, ki je nemški uradni list v slovenski deželi, dobi za u-rednika trdega Nemca Henrika Noeta, ki je nam Goričanom znana oseba. Srečna dežela kranjska!
—	(S v i n j o r e j e) v veliki meri s& je lotil posestnik E. Predovič v Mosteh pri Ljubljani. Redil bo do 1000 svinj.
—	(„Matica Slovenska") je imela učeraj svoj redni letni občni zbor.
—	(„G l a s b e n a Matic a“) priredila je sinoči v redutni dvorani velik koncert, pri katerem je sodeloval tudi operni pevec g. Jos. Trtnik.
—	(Slovenska sokolska zve-z a) priredi 9. in 10. julija veliko slavnost v Ljubljani. Kaj več o tem povemo prihodnjič.
—	(Narodna Čitalnica v Kranj u) bo slavila 13. augusta 30-letni-co svojega obstanka. Slavnosti se udeleži tudi „Ljubljanski Sokol" in več drugih narodnih društev.
—	(V Novem mestu) so imeli dobro mestno godbo, ki se je pa razdražila. Zdaj se snuje novo društvo z imenom „Novomeška godba".)
—	(Na Sv. V i š a r j e) pojde 26. t. m. iz Ljubljane poseben romarski vlak.
—	(Dolenjska železnica), proga Ljubljana-Kočevje, otvori se najbržfe že na cesarjev rojstni dan 18. avgusta t. 1.
—	(„Ljubljanski Sokol11) je dobil prepoved, da ne sme prirediti izleta čez deželne meje ven na Koroško, kakor je nameraval. Celjski turnaiji pa so priredili na Sv. R. Telo izlet na Kranjsko, ne da jih je kdo oviral.
Štajersko. — -(Poseben vlak) prirede štajerski Slovenci v Ljubljano o priliki „prvega občnega sestanka slovenskih Sokolov", ki bo 9, in 10. julija t. 1. Vlak
prireja gosp. Drag. Hribar, urednik „Do-movine“ in tiskar v Celju.
—• (Narodna trgovina in obrtni j a) v Celju čedalje lepše uspeva. V novejšem času je odprl novo trgovino znani žalski rodoljub g. Ant. Kolenc. Želimo mu obilo sreče v novem podjetju.
—	(Mestni zastop celjski) je odklonil prošnjo za dvojezične napise po mestu. Celjski Slovenci se pritožijo na višje mesto proti taki neopravičeni odklonitvi.
—	(V sev niškem okraju) imajo za okrajnega šolskega nadzornika nekega renegata Armbrustshutza. Okrajni šolski svet je pa te dni podal na merodajnem mestu spomenico, da želi značajnega in možatega šolskega nadzornika. Kakošen je torej ta g. A.?
—	(Iz Brežic) se nekdo pritožuje v Domovini, da tamkaj skoro ni videti slovenskega napisa. Rojaki, to ni častno za prijazne Brežice! Zganite se, pa odločno zahtevajte, kar terja od nas narodna dolžnost!
—	(Tudi na Štajerskem) vlada med otroci nevarna davica; v brežkem o-kraju je več šol zaprtih zaradi nje.
—	(Pri Veliki nedelji) osnovali so učeraj novo bralno društvo „Mir“.
-- (V Zagorju) se je nekemu dekletu mast v ponvi užgala. Nespametno dekle je ulilo vode v ponev, da bi pogasilo, a mast je udarila kvišku, da se je užgala streha. Hiša je pogorela do tal.
Eazgled po svetu.
Avstrijske delete. — (Delegacija.) V ogerske delegacije odseku za vnanje reči oglasil se je tudi znani madjaron Czernkovich, jedna največjih političnih kukavic, kar jih nosi naš grešni svet. Kot Hrvat — ta človek je tako drzen, da se predstavi delegaciji kot Hrvat! — izrekel se je zoper hrvatsko državno pravo, češ, da je to samo prazna fraza, katera ima jedini namen, narod zapeljati in nahujskati. Rekel je, da ne pozna drugega državnega prava, kakor hrvatsko-ogersko nagodbo, da neče nič slišati o neodvisnosti trojedne kraljevine, ampak zmatra Hrvatsko in Slavonijo za neod-cepni deželi ogerske krone. Višek nesramnosti pa je dosegel Czernkovich s sumničenjem svojih političnih nasprotnikov, zlasti škofa Štrossmayra, dasi Czernkovich ni vreden, da bi Štrossmayru prah s čevljev obrisal. — Izmej drugih govornikov naj omenimo samo ministra grofa Kalnokyja, ki je v svojem ekspozeju rekel, da je razmerje mej našo državo ter Nemčijo in Italijo ostalo nespremenjeno, a tudi razmere napram drugim državam so prijateljske tako, da se. u-panje na mir bolj in bolj utrja. Da se v prestolnem govoru niso omenile balkanske države, je dokaz, da je tudi tam položaj ugoden. Zadnje dogodbe v Srbiji vršile so se tako mirno, da o kaki revoluciji ne more biti govora: Sploh se ni zadnje mesece nič zgodilo, kar bi moglo slabo uplivati na položaj. Car Aleksander III. in njegova vlada sta naši monarhiji naklonjena in se je raz-meije mej obema državama zboljšalo. Prijateljstvo mej Rusijo in Avstrijo bo jeden najvažnejših razlogov, vsled katerega preneha sedanja napetost in nastanejo normalne razmere, katere so smoter naši mirovni politiki. To je ogrodje Kalnokyjevega govora.
— (Češke novice.) Posvetovanja aiiniaterskega sveta glede na češki položaj so končana. Grof Taaffe se je odpeljal na svoje posestvo v Nalžov. Sodi se, da je ministerstvo opustilo misel na kake korake jiaperjene zoper mladočeško gibanje, in da
hoče pačakati, kako se razmere razvijejo čez poletje. Nemci so jako nezadovoljni in njihova glasila priznavajo, da so Mladočehi priborili uspeh, kateri bo izdatno uplival na čutila njihovih volicev. —- Danes teden so se sešli mladočeški poslanci, da se posvetujejo o korakih, katere bi bilo storiti-glede na postopanje Nemcev napram mla-dbčeškim delegatom. Poslanca dr. Herold in dr.,Pacak sta poročala o teh dogodbah. Zborovalci so sklenili, da ni izdati nikakega oklica na narod, da pa naj mladočeški poslanci v delegaciji pojasnijo narodno stališče. — V Podebradu bil je učerej teden volilni shod, na katerem sta govorila mladočeška poslanca dr. Podlipny in Horak. Shod je vzprejel resolucijo, v kateri se tirja, naj se voli posebna deputacija, ki pojde k ce sarju prosit, naj prepove nadalnje izvrševanje punktacij ali pa naj se z mnogobroj-nimi peticijami, prosi cesar, tla hi ugodil željam češkega naroda. — Pri državnozborski volitvi v Pragi, vol j en je bil, namestil umrlega dra. Trojana, vodja liberških Čehov, dr. Žamauek. Staročehi in Nemci niso glasovali.
—	(Nezadovoljni Nemci). Srd in jeza navdajata Nemce na Češkem. Ko so Mladočehi v dež. zboru preprečili posvetovanje in sklepanje o punktacijski predlogi glede okrož. sodišča v Trutnovu, veselili so se Nemci na skrivnem tega izgreda, nadeje se, da vlada administrativnim potem zaukaže ustanovitev tega sodišča. Nemci stoje namreč, kakor je znano iz državnega zbora, na stališči, da ima vlada pravico ustanoviti sodišča, ne da bi bil dotični dež. zbor v to privolil. Levičarsko upanje pa se je izjalovilo. Češkonemški listi javljajo, da pravosodni minister nikakor ne mara zaukazati ustanovitve okrožnega sodišča v Trutnovu, dokler ni dež. izrekel svojega mnenja in — kar je naravno — Nemci tega niso veseli ter groze, da ne pridejo v dež. zbor češki, dokler vlada ne ustreže njihovi tirjatvi.
—	(Dunajski liberalci). Lažili-beralci dunajski so silno potrti, ker je bil izvoljen dr. Lueger v mestni svet. K tej zmagi so pripomogli nekateri nezadovoljni člani sedanje večine v obč. svetu. Najbolj jezi lažiliberalce to. da je dr. Lueger izpodrinil jedinega Žida, kateri je sedel v mestnem svetu. — Pred par leti že izdali so liberalci parolo o pridobitvi Dunaja, a kakor se vidi, gineva njihov upliv vedno bolj in sedaj so se oglasili že odpadniki. Liberalni listi zahtevajo, naj se dotični obč. svetniki, ki so glasovali za dra. Luegra, imenujejo imenoma, z druge strani pa se javlja, da nameravajo ti nezadovoljneži izstopiti iz liberalnega kluba, vsled česar bi bila poražena liberalna večina v obč. svetu.
—	(Uravnava vrednote). Z Dunaja se poroča, da se bodo v kratkem začela posvetovanja dra. Steinbacha z We-kerleom (prvi je avstrijski, drugi ogerski finančni minister) radi nadaljevanja uravnave urednote. Prvi zakon, kateri se sklene, določi, da je vzeti iz prometa državne note po jeden goldinar. Te državne note se nadomestijo s srebrnimi kronami in s srebrnimi goldinarji, katerih ima država oziroma av-stro-ogerska banka jako mnogo v blagajni.
Urvusko. — Kar se zlasti zadnji čas godi na Hrvatskem, je skoro neverojetno, le žal, da je resnično. „Hrvatska1* priobčila je te dni neko okrožnico, katero je izdalo karlovško okrajno oblastvo pred komer-som v proslavo Starčevičeve sedemdesetletnice. V tej okrožnici se pravi, da hočejo „ueki Zagrebčani" v Karlovcu rovariti proti ogerski državi in zato ukazuje okrajno oblastvo županstvu, naj odvrača prebivalstvo od sodelovanja pri taki proti-državni demonstraciji, ker prireditelji ne
morejo narodu nič koristiti, a če bi se u-veljavila njihova načelu, moralo bi prebivalstvo trikrat toliko davkov plačevati, kakor sedaj. Vrh tega je okrajno oblastvo naročilo nekaterim županom, da morajo priti na komers in ondu zapisati tiste občamv Dotične zapisnike je predložiti okrajnemu oblastvu. — Ali ni to krasna slika svobode, katera vlada v Hrvatski?!
Zunanje driaye. — (Srbske volitve) so končane. Radikalci so dobili velikansko večino, a to brez vsakoršnega pritiska od vladne strani. Neprednjaki bodo imeli 10 sedežev v skupščini; liberalce pa bo zastopal en sam mož.
—■ (Na Francoskem) žuga zopet mi-nisterska kriza; sedanje ministerstvo se bo moralo umakniti nekoliko bolj konservativnemu.
—	(Na Nemškem) imajo zdaj hude volilne hoje za državni zbor. Pri teh volitvah zbirajo se volilci v glavnem pod dvema zastavama; ena je vladna, ki hoče spraviti v zbor tako večino, katera sprejme novo vojaško predlogo, kakor da cele Evrope ne žuli zadosti neznosni jarem oboroženega miru; druga zastava je pa protivladna, oziroma naperjena proti tej vojaški predlogi. Dal Bog, da bi zmagala zadnja!
—	(Bolgarski knez) dobil je vsled, spremenjene ustave naslov: Carsko Vi-s o čest v o. Dejanski je Jše knez. a doslej je nosil naslov: Kraljevsko Veličanstvo, ki mu pa ni zadoščalo, kakor je videti. — Sicer ima ta naslov nekaj pomena; on kaže nazaj v srednji vek, ko je Bolgarska bila sloveče carstvo, katero so razdejali Turki.
—	(V Nikar« g ui), ljudovladi v srednji Ameriki, imeli so revolucijo. Ustaši so pobili repnbličansko vojsko takč hudo,, da se je predsednik dr. Sacara udal z vso-ostalo vojsko in odpovedal se predsedstvu.
Izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Gabršček Tiska A. M. Obi/.zi v Gorici.
Tri porotniške obravnave
proti
„Soči**, „Kinnovamentu** in Podgorcem
izšle so v posebni knjižici, ki se proda po
;pgr :t*> ,ir- ‘Ufi®
Naročila prejema uredništvo „Soče**.. Čisti dobiček se porabi za pokritje stroškov tiskovne pravde proti »Soči-*; ako bi pa to ne bilo potrebno, izroči se „Sloginim** učnim zavodom. — Ker bo ta knjižica na vs& strani prav zanimiva slika naših odnošajev, vabimo vse svoje prijatelje, da bi blagovolili nabirati naročnikov na njo.
veletržec z vinom ( na debelo) v Vrtni ulici št. 8 (poleg ljudskega vrta na desno) prodaja nad 56 litrov po najnižjih cenah-pristna bela in črna vina, in sicer: vipavska, furlanska, istrijanska in dalmatinska. — Zagotavlja dobro, pristno blagč, točno postrežbo in nizke cene.
EOSE HI OSLE.
Podpisanec prodajam po zmernih; cenah izborne bistriške kose s (Koroškega) in osle iz Bergame v Italiji,
JOŽEF MUNIH Sr. Lucija na Tolminskem,
Priloga k 12. št. 'Primorca^.
Itedkokrat se pripeti, da papeži potujejo zunaj Italije. Blizu naših krajev sta-hivala le dva papeža, namreč Aleksan der III. 1. 1175. v Benetkah in Gregor XII. 1. 1409. v Čedadu, kamor je prišel na cerkveni zbor, katerega je bil sklical proti pi-zanskemu koncilu. Tem zanimivejše bode torej poročilo o potovanju papeža l’ija VI. skozi Gorico na Dunaj.
Ko je bil Jožef II. razglasil znane prenaredbe, ki so globoko segale v cerkveno ustavo, in si je lastil tudi pravico, da sme imenovati škofe in župnike na Lombarskem, odločil se je papež Pij VI. potovati na Dunaj, da bi cesarja pregovoril, naj prekliče svoje reforme. To svojo namero sporočil je papež cesarju v posebnem pismu z dne 15. decembra 1781, v katerem mu naznanja, da želi „osebno in prijazno ž njim pogajati se, kakor oče s svojim sinom11. Dunajsko vlado je zelo iznenadi! ta sklep sv. Očeta, vendar je cesar naznanil papeževemu nunciju, „da mu bode posebna čast, papeža sprejeti", in 12. januarja 1782. so poslali cesarjev odgovor z Dunaja v Rim. Poldrag mesec potem, t. j. 27 februarja, odpotoval je papež z malim spremstvom iz Rima proti Dunaju.
O tem potovanju hranijo v vatikanskem arhivu dnevne zapisnike, katere je sestavil prvi papežev obredni mojster in spremljevalec Jožef Dini pod naslovom: „Diario storico del viaggio fatto dal somino pontefice Pio Šesto neiranno 1782 nel portarsi a Vienna." Te zapiske je papež sam narekoval in zato so v njih zabeleženi le bolj vtiski, katere je papež dobil na raznih krajih, ne pa veren popis njegovega potovanju. Mnogo več po-drobnostij o tem potovanja izvemo iz paočil, katera je pošiljal cesarju njegov odposlanec grof. Filip Cobenzl, državni vicekauceiar na Dunaju.
Ta odličen član goriškega plemstva slovenske krvi in izvrsten diplomat je dobil od cesarja povelje, naj se poda na državno mejo blizu Gradišča in naj pozdravi tam papeža v cesarjevem imenu. Jožef II. je še posebej naročil Cobenzlu, naj skuša poizvedeti od papeževega spremstva, s kakim namenom da on prav za prav na Dunaj potuje, in naj dobro pazi, ali se ne pogovarja skrivaj z duhovniki in ali ne naplavlja ž njimi kaka sporazumljenja. Dne 5. marca odpotoval je Cobenzl z Dunaja in prispel 10. istega meseca v Gorico z jednim delom cesarjeve osebne kuhinje. Po poti je uredil vse potrebno za prenočevanje in postrežbo papeževo. Ker je bil takrat postni čas, naročil je Cobenzl tudi sveže ribe iz Trsta. Toli posvetnim, koli cerkvenim oblastveni je povsod! zabičeval, da papež potuje „na tihem, incognito“, da ga torej ni treba sprejemati kakor cerkvenega poglavarja, da mu ni treba zvoniti, s procesijami spremljati, sploh prav nič slovesno vzprejemati ga. „Tudi da se ne sme nadlegovati s spomenicami in ustmenimi prošnjami, češ, da je to želja sv. Očeta in cesarja. Kdor pa bi vendar le želel videti papeža in govoriti ž njim, ta naj to stori ž njegovim (Cobenzlovim) posredovanjem. Vse to je uredil Cobenzl na svojem potovanju z Dunaja v Gorico in preskrbel, da je dobil v vsakem kraju, kjer je imel papež muditi se ali prenočevati, sobo za se blizu papeževega stanovanja. Vse te naredbe so bile zelo po volji cesarju, ki ni hotel, da bi prišel papež v dotiko s cerkvenimi ali posvetnimi oblastvi, da bi se ž njimi kako sporazumel. Na vsakem prenočišču je bilo postavljenih 40 mož vojakov kot straža, kjer so konje menjavali pa 14.
Tako se je zgodilo, da niti goriški nadškof, grof Rudolf Jožef E d li n g, ni prišel papežu pred obličje. Cesar Jožef je bil na tega nadškofa zelo Imd, ker ni hotel razglasiti tolerančnega edikta glede drugo-vernikov. Papežev dnevnik ga imenuje „uu ecclesiastico molto zelante".* Ko je cesar izvedel, da je nameraval nadškof celo na Beneško papežu nasproti potovali, sklenil je, njegovo upornost kaznovati in mu naložil, naj v 24 urah razglasi omenjeni edikt in naj se potem nemudoma na Dunaj poda, ali pa naj prosi za odpust iz svoje službe. Cobenzl pripoveduje, daje zadel ta strogi ukaz škofa, kakor strela z jasnega neba, da je jokal in se posvetoval s starimi ženami, nunami in bivšimi jezuviti ter sklenil, nič ne storiti, kar se od njega zahteva, nego pred papeža poklekniti in od njega izvedeti svojo sodbo. Cobenzl pa st je na vso moč prizadeval, nadškofa od tega sklepa odvrniti, da bi pribrani! papežu razburljiv prizor koj pri prihodu na avstrijska tla. Nadškof se je dal prepričati in se podal nemudoma na Dunaj, kamor je prišel 20. marca, torej dva dni pred papeževim prihodom. Tam je podpisal predloženo prisego pokorščine in potem se je moral nemudoma vrniti v svojo škofijo, ne da bi bil papeža videl.
Grof Cobenzl je bil poslal hitrega sela papežu nasproti do Ferrare. Ko se je ta vrnil 12. marca v Gorico s poročilom, da pride sv. Oče dva dni pozneje, v Gorico in da bode potem nemudoma dalje potoval od postaje do postaje, kakor to cesar sam določi, naredil je grof Cobenzl natančen načrt papeževega potovanja. Dne 13. marca poslal je svojega poročnika Vekelj a v prvo avstrijsko poštno postajo N o g a r e d, da nemudoma sporoči papežev prihod v Gorico, in okrožnega glavarja Bardija, naj preskrbi vse potrebno, kar bode sv. Oče želel. V Gradišče pa je poslal okrožnega glavarja bot ona P.iFa Basellija, naj vzprejme papeža in ga spremljaje dalje do Gorice. Tudi papežev nuncij je bil prišel z Dunaja v Gorico k papež. sprejemu. Koje prišel papež v tet ek dne 14. marca v Gradišče, stala je ob cesti vsa posadka z zastavami v vrsto postavljena in mu je skazala vojaško čast.
Nekoliko pred dvema istega dne pride v Gorico papežev oskrbnik za potovanje, kapitan Melli, in proti trem sv. Oče sam. Veliko ljudstva je bilo privrelo od vseh stranij ter se nabralo pn cestah in ulicah. Povsod, kjer so bili ljudje zbrani, vozil seje papež počasi in delil sv. blagoslov. Vendar se je zdel papežu in njegovemu spremstvu ta vzprejem jako hladen, ker zvonovi niso zvonili in ni bilo nikakega slovesnega sprevoda. Razloček je bil tem večji, ker so po Italiji papeža zelč slovesno in hrupno sprejemali. Zato omenja papežev dnevnik: „Vhod v avstrijske dežele je bil sprejet z nekakim odurnim ponašanjem, ker ne samo, da ni bilo nikakega znamenja slovesnosti z zvo-neujem in drugim, nego tudi palača odme-njena za prenočišče je bila popolnoma prazna. Ne morem tajiti, da je ta posebnost vznemirila vse spremstvo sv. Očeta, ki tudi ni mogel zatajiti začudenja zaradi takošuih novotarij iu vzdržati se, da bi se ne pokazal malo zadovoljnega in da bi se čez to ne pritožil1*.
Za papeževo preučišče v Gorici je bila odločena Lanthierijeva palača (nekdaj bivališče zadnjih goriških grofov) na starem trgu. K tej palači peljal se je papež naravnost skozi mesto. Ko je pred njo stopil iz kočije, vzprejela sta ga hišni gospodar grof Lanthieri in grof Tburn, ki je moral vse potrebno preskrbeti, Tema se je pridružil tudi papežev nuncij Garampi, ki je nosil
*) „Jako marljiv duhovnik,"
svojo obredno obleko in vodil papeža v njegove sobe ter se potem precej časa pri njem mudil. Ko je Cobenzl mislil, da si je papež odpočil in v novem stanovanji udomačil se, dal mu je naznaniti svoj obisk iz sosednje hiše. Papež mu je poročil, naj pride v pol ure. Ob določeni uri vzprejel je papež grofa pri vratih svoje sobe. Nosil je dolgo belo suknjo in rudečežametasto mantiljo čez pleča ter rudeče čevlje, v katerih je bil zl..t križec uvezen. Tako se je nosil papež na vsem svojem potovanju. Cobenzl se mu je globoko poklonil in povedal, da gaje cesar sem poslal, naj vzprejme papeža, naj mu vse potrebno preskrbi in da ga bo spremljal do Dunaja, kjer ga cesar radostno pričakuje, da ga bode osebno počastil. S temi besedami izročil mu je cesarjevo lastnoročno pismo in naznanil, da pošlje še tisti večer cesarju poročilo o papeževem dohodu. Ta mu je odgovoril, da tudi on priloži pismo do cesarja.
Potem sta hodila precej časa po sobi gori in doli ter se 'azgovarjala o dosedanjem potovanju in o nadaljevanju proti Dunaju. Papež je naznanil Cobenzlu, da sltpo vzprejme vse tiste priprave, ki je cesar ukazal za njegovo potovanje in da sprejme torej tudi ponudbo, stanovati v cesarskem dvoru. Na potu ne želi počivati, da pride čim prej na Dunaj. Opazil pa je grofu, da se nm čudno zdi, da vidi tako malo ljudij in da mu to navdaja misel, da hočejo Vsakte-remu zabraniti pristop k njemu. Grof Cobenzl pa mu je razložil, da to izvira le od cesarjeve previdnosti, ki hoče obvarovati sv. Očeta pred vsako nadležnostjo; če pa hoče pripustiti tiste osebe, ki bi se mu rade poklonile, dovoli se vsem, da se jim izpolnijo želje. Na to je odgovoril papež, da želi vsaki krat zgodaj prispeti do svojega prenočišča, da bode mogel povsodi tiste ljudi vzprejeti, ki bi radi prišli do njega. To navado je imel na vsem potovanju od Rima naprej in je rad pustil vse liudstvo pred se, ki ga je hotelo videti, tudi ženske, čeravno to v Rimu ni navada. Nuncij mu je naznanil, daje tudi v Gorici mnogo plemenitih ljudij, ki bi ga radi videli iu zato hoče radostno vzprejeti viteze in dame. Grof je ugovarjal, da bi bilo to vendar le prenadležuo za sv. Očeta iu da hoče samo tiste pred-anj pustiti, katere on sam želi videti; a papež je odgovoril, da ne pozna nikogar osebno in zato da želi vse ljudi videti, posebno če je mogoče proti peti uri, ker pozneje ima svoje opravke. Grof zagotovi papeža, da je to samo od njega odvisno in da si bode goriško plemstvo v posebno čast štelo, ako bode smelo pokloniti se sv. Očetu. — Med drugim je omenil Cobenzl papežu, da se mu ne more pokloniti goriški nadškof, kakor je to sam želel, „ker je moral zaradi važnih opravil po naj višjem povelju nemudoma odpotovali". Papežu je bil vso to stvar že nuncij pojasnil in zato je odgovoril Cobenzlu, da bi bil sicer rad videl nadškofa, vender je ta dobro storil, ko je nemudoma odpotoval, ker je treba najpoprej pokornemu biti svojemu deželnemu knezu.
Po teh razgovorih poslovil se je Cobenzl od papeža, zagotovljaje ga, da bode vodno pripravljen streči mu in da je za ju-trajšnji odhod iz Gorice že vse pripravljeno. Naznanil je potem zapovedajočemu generalu, predsedniku deželnega svetovaistva, korar-jem in damam, ki so zelč nepotrpežljivo pričakovali odgovora sv. Očeta gledč njih želj, da vzprejme papež okoli pete ure vsakega, ki ga želi videti. Ob tej uri prišlo je v papeževo stanovanje skoro vse plemstvo goriško, moški in ženske. Grofa Cobenzla so izpraševali tisočkrat, kako naj se obnašajo, kaj naj pred njim store, kaj naj mu rek6 in kaj naj mu poljubijo. Grof jim j«
prireja gosp. Drag. Hribar, urednik „Do-moviuew in tiskar v Celju.
—'(Narodna trgovina in obrtni j a) v Celju čedalje lepše uspeva. V novejšem času je odprl novo trgovino znani žalski rodoljub g. Ant. Kolenc. Želimo mu obilo sreče v novem podjetju.
—	(Mestni zastop celjski) je odklonil prošnjo za dvojezične napise po mestu. Celjski Slovenci se pritožijo na višje mesto proti taki neopravičeni odklonitvi.
—	(V sev niškem okraju) imajo za okrajnega šolskega nadzornika nekega renegata Annbrustsbiitza. Okrajni šolski .svet je pa te dni podal na merodajnem mestu spomenico, da želi značajnega in možatega šolskega nadzornika. Kakošen je torej ta g. A.?
—	(Iz Brežic) se nekdo pritožuje v Domovini, da tamkaj skoro ni videti slovenskega napisa. Rojaki, to ni častno za prijazne Brežice! Zganite se, pa odločno zahtevajte, kar terja od nas narodna dolžnost!
—	(Tudi na Štajerskem) vlada med otroci nevarna davica; v brežkem o-kraju je več šol zaprtih zaradi nje.
—	(Pri Veliki nedelji) osnovali so učeraj novo bralno društvo „Mir".
-- (V Zagorju) se je nekemu dekletu mast v ponvi užgala. Nespametno dekle je ulilo vode v ponev, da bi pogasilo, a mast je udarila kvišku, da se je užgala streha. Hiša je pogorela do tal.
Eazgled po svetu.
Avstrijske delete. — (Delegacija.) V ogerske delegacije odseku za vnanje ječi oglasil se je tudi znani madjarou Czernkovich, jedna naj večjih političnih kukavic, kar jih nosi naš grešni svet. Kot Hrvat — ta človek je tako drzen, da se predstavi delegaciji kot Hrvat! — izrekel se je zoper hrvatsko državno pravo, češ, da je to samo prazna fraza, katera ima jedini namen, narod zapeljati in nahujskati. Rekel je, da ne pozna drugega državnega prava, kakor hrvatsko-ogersko nagodbo, da neče nič slišati o neodvisnosti trojedne kraljevine, ampak zmatra Hrvatsko in Slavonijo za neod-cepni deželi ogerske krone. Višek nesramnosti pa je dosegel Czernkovich s sumničenjem svojih političnih nasprotnikov, zlasti škofa Štrossmayra, dasi Czernkovich ni vreden, da bi Štrossmayru prah s čevljev obrisal. — Izmej drugih govornikov naj omenimo samo ministra grofa Kalnokyja, ki je v svojem ekspozeju rekel, da je razmerje mej našo državo ter Nemčijo in Italijo ostalo nespremenjeno, a tudi razmere napram drugim državam so prijateljske tako, da se u-panje na mir bolj in bolj utrja. Da se v prestolnem govoru niso omenile balkanske države, je dokaz, da je tudi tam položaj ugoden. Zadnje dogodbe v Srbiji vršile so se tako mirno, da o kaki revoluciji ne more biti govora: Sploh se ni zadnje mesece nič zgodilo, kar bi moglo slabo uplivati na položaj. Car Aleksander III. in njegova vlada sta naši monarhiji naklonjena in se je razumije mej obema državama zboljšalo. Prijateljstvo mej Rusijo in Avstrijo bo jeden najvažnejših razlogov, vsled katerega preneha sedanja napetost in nastanejo normalne razmere, katere so smoter naši mirovni politiki. To je ogrodje Kalnokyjevega govora.
— (Češke novice.) Posvetovanja aiiniaterskega sveta glede na češki položaj so končana. Grof Taaffe se je odpeljal na svoje posestvo v Nalžov. Sodi se, da je miuisterstvo opustilo misel na kake korake naperjene zoper mladočeško gibanje, in da
hoče pačakati, kako se razmere razvijejo čez poletje. Nemci so jako nezadovoljni in njihova glasila priznavajo, da so Miadočehi priborili uspeh, kateri bo izdatno uplival na čutiia njihovih volicev. — Danes teden so se sešli mladočeški poslanci, da se posvetujejo o korakih, katere bi bilo storiti-glede na postopanje Nemcev napram mla-dočeškim delegatom. Poslanca dr. Herold in dr.. Pacak sta poročala o teh dogodbali. Zborovalci so sklenili, da ni izdati nikakega oklica na narod, da pa naj mladočeški poslanci v delegaciji pojasnijo narodno stališče. — 7 Podebradu bil je učerej teden volilni shod, na katerem sta govorila mladočeška. poslanca dr. Podlipny in Horak. Shod je vzprejel resolucijo, v kateri se tirja, naj se voli posebna deputacija, ki pojde k ce sarju prosit, naj prepove nadalnje izvrševanje punktacij ali pa naj se z mnogobroj-nimi peticijami, prosi cesar, da bi ugodil željam češkega naroda. — Pri državnozborski volitvi v Pragbvoljen je bil, namestil umrlega dra. Trojana, vodja liberških Čehov, dr. Žamanek. Staročehi in Nemci niso glasovali.
—	(Nezadovoljni Nemci). Srd in jeza navdajata Nemce na Češkem. Ko so Miadočehi v dež. zboru preprečili posvetovanje in sklepanje o punktacijski predlogi glede okrož. sodišča v Trutnovu, veselili so se Nemci na skrivnem tega izgreda, nadeje se, da vlada administrativnim potem zaukaže ustanovitev tega sodišča. Nemci stoje namreč, kakor je znano iz državnega zbora, na stališči, da ima vlada pravico ustanoviti sodišča, ne da bi bil dotični dež. zbor v to piivolih Levičarsko upanje pa se je izjalovilo. Češkonemški listi javljajo, da pravosodni minister nikakor ne mara zaukazati ustanovitve okrožnega sodišča v Trutnovu, dokler ni dež. izrekel svojega mnenja in — kar je naravno — Nemci tega niso veseli ter groze, da ne pridejo v dež. zbor češki, dokler vlada ne ustreže njihovi tirjatvi.
—	(Dunajski liberalci). Lažili-beralci dunajski so silno potrti, ker je bil izvoljen dr. Lueger v mestni svet. K tej zmagi so pripomogli nekateri nezadovoljni člani sedanje večine v obč. svetu. Najbolj jezi lažiliberalce to, da je dr. Lueger izpodrinil jedinega Žida, kateri je sedel v mestnem svetu. — Pred par leti že izdali so liberalci parolo o pridobitvi Dunaja, a kakor se vidi, gineva njihov upliv vedno bolj in sedaj so se oglasili že odpadniki. Liberalni listi zahtevajo, naj se dotični obč. svetniki, ki so glasovali za dra. Luegra, imenujejo imenoma, z druge strani pa se javlja, da nameravajo ti nezadovoljneži izstopiti iz liberalnega kluba, vsled česar bi bila poražena liberalna večina v obč. svetu.
—	(Uravnava vrednote). Z Dunaja se poroča, da se bodo v kratkem začela posvetovanja dra. Steinbacha z We-kerleom (prvi je avstrijski, drugi ogerski finančni minister) radi nadaljevanja uravnave urednote. Prvi zakon, kateri se sklene, določi, da je vzeti iz prometa državne note po jeden goldinar. Te državne note se nadomestijo s srebrnimi kronami in s srebrnimi goldinarji, katerih ima država oziroma av-stro-ogerska banka jako mnogo v blagajni.
Mrvitško. — Kar se zlasti zadnji čas godi na Hrvatskam, je skoro neverojetno, le žal, da je resnično. „Hrvatska11 priobčila je te dni neko okrožnico, katero je izdalo karlovško okrajno oblastvo pred komer-som v proslavo Starčevičeve sedemdesetletnice. V tej okrožnici se pravi, da hočejo „neki Zagrebčani" v Karlovcu rovariti proti ogerski državi in zato ukazuje okrajno oblastvo županstvu, naj odvrača prebivalstvo od sodelovanja pri taki proti-državni demonstraciji, ker prireditelji ae
morejo narodu nič koristiti, a če bi se u-veljavila njihova načela, moralo bi prebivalstvo trikrat toliko davkov plačevati, kakor sedaj. Vrh tega je okrajno oblastvo naročilo nekaterim županom, da morajo priti na komers in ondu zapisati tiste občana Dotične zapisnike je predložiti okrajnemu oblastvu. — Ali ni to krasna slika svobode, katera vlada v Hrvatski?!
Zunanje di’lave. — (Srbske volitve) so končane. Radikalci so dobili velikansko večino, a to brez vsakoršnega. pritiska od vladne strani. Neprednjaki bodo imeli 10 sedežev v skupščini; liberalce pa bo zastopal en sam mož.
—	(Na Francoskem) žuga zopet mi-nisterska kriza; sedanje miuisterstvo se bo moralo umakniti nekoliko bolj konservativnemu.
—	(Na Nemškem) imajo zdaj hude volilne boje za državni zbor. Pri teh volitvah zbirajo se volilci v glavnem pod dvema zastavama; ena je vladna, ki hoče spraviti v zbor tako večino, katera sprejme novo vojnško predlogo, kakor da cele Evrope ne žuli zadosti neznosni jarem oboroženega miru; druga zastava je pa protivladna, oziroma naperjena proti tej vojaški predlogi. Dal Bog, da bi zmagala zadnja!
—	(Bolgarski knez) dobil je vsled spremenjene ustave naslov: Carsko Vi-s o čest v o. Dejanski je Jše knez. a doslej je nosil naslov: Kraljevsko Veličanstvo, ki mu pa ni zadoščalo, kakor je videti. — Sicer ima ta naslov nekaj pomena y on kaže nazaj v srednji vek, ko je Bolgarska bila sloveče carstvo, katero so razdejali Turki.
—	(V Nikaragui), Ijudovladi v srednji Ameriki, imeli so revolucijo. Ustaši so pobili republičansko vojsko takč hudo,, da se je predsednik dr. Sacara udal z vsu ostalo vojsko in odpovedal se predsedstvu.
Izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Gabršček Tiska A. M. Obizzi v Gorici.
Tri popotniške obravnave
proti
„Soči", „Rinnovameiitu" in Podgorcem
izšle so v posebni knjižici, ki se proda po
3S kr. -3JB©
Naročila prejema uredništvo „Soče", Čisti dobiček se porabi za pokritje stroškov tiskovne pravde, proti „Soči"; ako bi pa to ne bilo potrebno, izroči se „Sloginim" učnim zavodom. — Ker bo ta knjižica na vst* strani prav zanimiva slika naših odnošajev,. vabimo vse svoje prijatelje, da bi blagovolili nabirati naročnikov na njo.
veletržec z vinom (na debelo) v Vrtni ulici št. 8 (poleg ljudskega vrta na desno) prodaja nad 56 litrov po najnižjih cenah-pristna bela in črna vina, in sicer: vipavska, furlanska, i s t r i j a n s k a in dalmatinska. — Zagotavlja dobro, pristno blagč, točno postrežbo in nizke cene.
kose m OSLE.
Podpisanec prodajam po zmernih; cenah izborne bistriške kose s (Koroškega) in osle iz Bergame v Italiji,
JOŽEF MUNIH Sv. Lucija na Tolminskem,
Priloga k \2. št. .Primorca".
Jledkokrat se pripeti, da papeži potujejo zunaj Italije. Blizu naših krajev sta-hivala le dva papeža, namreč Aleksander III. 1. 1175. v Benetkah in Gregor XII. 1. 1409. v Čedadu, kamor je prišel na cerkveni zbor, katerega je bil sklical proti pi-zanskemu koncilu. Tem zanimivejše bode torej poročilo o potovanju papeža i'ija VI. skozi Goiico na Dunaj.
Ko je bil Jožef II. razglasil znane prenaredbe, ki so globoko segale v cerkveno ustavo, in si je lastil tudi pravico, da sme imenovati škofe in župnike na Lombarskem, odločil se je papež Pij VI. potovati na Dunaj, da bi cesarja pregovoril, naj prekliče svoje reforme. To svojo namero sporočil je papež cesarju v posebnem pismu z dne 15. decembra 1781, v katerem mu naznanja, da želi „osebno in prijazno ž r.jim pogajati se, kakor oče s svojim sinom". Dunajsko vlado je zelo iznenadi! ta sklep sv. Očeta, vendar je cesar naznanil papeževemu nunciju, „da mu bode posebna čast, papeža sprejeti", in 12. januarja 1782. so poslali cesarjev odgovor z Dunaja v Rim. Poldrag mesec potem, t. j. 27 februarja, odpotoval je papež z malim spremstvom iz Rima proti Dunaju.
O teni potovanju hranijo v vatikanskem arhivu dnevne zapisnike, katere je sestavil prvi papežev obredni mojster in spremljevalec Jožef Dini pod naslovom: „Diario storico del viaggio fatto dal sommo ponteflee Pio Šesto neiranno 1782 nel portarsi a Vienna." Te zapiske je papež sam narekoval in zato so v njih zabeleženi le bolj vtiski, katere je papež dobil na raznih krajih, ne pa veren popis njegovega potovanju. Mnogo več podrobnosti] o tem potovanja izvemo iz pc ročil, katera je pošiljal cesarju njegov odposlanec grof bilip Cobenzl, državni vicekancelar na Dunaju.
Ta odličen član goriškega plemstva slovenske krvi in izvrsten diplomat je dobil od cesarja povelje, naj se poda na državno mejo blizu Gradišča in naj pozdravi tam papeža v cesarjevem imenu. Jožef II. je še posebej naročil Cobenzlu, naj skuša poizvedeti od papeževega spremstva, s kakim namenom da on prav za prav na Dunaj potuje, in naj dobro pazi, ali se ne pogovarja skrivaj z duhovniki in ali ne napravlja ž njimi kaka sporazumljenja. Dne 5. marca odpotoval je Cobenzl z Dunaja in prispel 10. istega meseca v Gorico z jednim delom cesarjeve osebne kuhinje. Ro poti je uredil vse potrebno za prenočevanje in postrežbo papeževo. Ker je bil takrat postni čas, naročil je Cobenzl tudi sveže ribe iz Trsta. Toli posvetnim, koli cerkvenim oblastveni je povsod! zabičeval, da papež potuje „na tihem, ii)cognito“, da ga torej ni treba sprejemati kakor cerkvenega poglavarja, da mu ni treba zvoniti, s procesijami spremljati, sploh prav nič slovesno vzprejemati ga. „Tudi da se ne sme nadlegovati s spomenicami in ustmenimi prošnjami, češ, da je to želja sv. Očeta in cesarja. Kdor pa bi vendar le želel videti papeža in govoriti ž njim, ta naj to stori ž njegovim (Cobenzlovim) posredovanjem. Vse to je uredil Cobenzl na svojem potovanju z Dunaja v Gorico in preskrbel, da je dobil v vsakem kraju, kjer je imel papež muditi se ali prenočevati, sobo za se blizu papeževega stanovanja. Vse te naredbe so bile zelo po volji cesarju, ki ni hotel, da bi prišel papež v dotiko s cerkvenimi ali posvetnimi oblastvi, da bi se ž njimi kako sporazumel. Na vsakem prenočišču je bilo postavljenih 40 mož vojakov kot straža, kjer so konje menjavali pa 14.
Tako se je zgodilo, da niti goriški nadškof, grof Rudolf Jožef K d lin g, ni prišel papežu pred obličje. Cesar Jožef je bil na tega nadškofa zelo hud, ker ni hotel razglasiti tolerančnega edikta glede drugo-vernikov. Papežev dnevnik ga imenuje „uu ecclesiastico molto zelante".* Ko je cesar izvedel, da je nameraval nadškof celo na Beneško papežu nasproti potovali, sklenil je, njegovo upornost kaznovati in mu naložil, naj v 24 urah razglasi omenjeni edikt in naj se potem nemudoma na Dunaj poda, ali pa naj prosi za odpust iz svoje službe. Cobenzl pripoveduje, daje zadel ta strogi ukaz škofa, kakor strela z jasnega neba, da je jokal in se posvetoval s starimi ženami, nunami in bivšimi jezuviti ter sklenil, nič ne, storiti, kar se, od njega zahteva, nego pred papeža poklekniti in od njega izvedeti svojo sodbo. Cobenzl pa si je r.a vso moč prizadeval, nadškofa od tega sklepa odvrniti, da bi prihranil papežu razburljiv prizor koj pri prihodu na avstrijska tla. Nadškof se je, dal prepričati in se, podal nemudoma na Dunaj, kamor je, prišel 20. marca, torej dva dni pred papeževim prihodom. Tam je podpisal predloženo prisego pokorščine in potem se je moral nemudoma vrniti v svojo škofijo, ne da bi bil papeža videl.
Grof Cobenzl je bil poslal hitrega sela papežu nasproti do Ferrare. Ko se je ta vrnil 12. marca v Gorico s poročilom, da pride sv. Oče dva dni pozneje, v Gorico in da bode potem nemudoma dalje potoval od postaje do postaje, kakor to cesar sam določi, naredil je grof Cobenzl natančen načrt papeževega potovanja. Dne 13. marca poslal je svojega poročnika Vekelja v prvo avstrijsko poštno postajo N o g a r e d, da nemudoma sporoči papežev prihod v Gorico, in okrožnega glavarja Bardija, naj preskrbi vse potrebno, kar bode sv. Oče želel. V Gradišče pa je poslal okrožnega glavarja bot ona P.iV'a Basellija, naj vzprejme papeža in ga spremljaje dalje do Gorice. Tudi papežev nuncij je bil prišel z Dunaja v Gorico k papež. sprejemu. Ko je prišel papež v čet ek dne 14. marca v Gradišče, stala je ob cesti vsa posadka z zastavami v vrsto postavljena in mu je skazala vojaško čast.
Nekoliko pred dvema istega dne pride v Gorico papežev oskrbnik za potovanje, kapitan Melli, in proti trem sv. Oče sam. Veliko ljudstva je bilo privrelo od vseh stranij ter se nabralo po cestah in ulicah. Povsod, kjer so bili ljudje zbrani, vozil seje papež počasi in delil sv. blagoslov. Vendar se je zdel papežu in njegovemu spremstvu ta vzprejem jako hladen, ker zvonovi niso zvonili in ni bilo nikakega slovesnega sprevoda. Razloček je bil tem večji, ker so po Italiji papeža zelo slovesno in hrupno sprejemali. Zato omenja papežev dnevnik: „Vhod v avstrijske dežele je bil sprejet z nekakim odurnim ponašanjem, ker ne samo, da ni bilo nikakega znamenja slovesnosti z zvo-neujem in drugim, nego tudi palača odme-njena za prenočišče je bila popolnoma prazna. Ne morem tajiti, da je ta posebnost vznemirila vse spremstvo sv. Očeta, ki tudi ni mogel zatajiti začudenja zaradi takošnih novotarij in vzdržati se, da bi se ne pokazal malo zadovoljnega in da bi se čez to ne pritožil”.
Za papeževo preučišče v Gorici je bila odločena Lanthierijeva palača (nekdaj bivališče zadnjih goriških grofov) na starem trgu. K tej palači peljal se je papež naravnost skozi mesto. Ko je pred njo stopil iz kočije, vzprejela sta ga hišni gospodar grof Lanthieri in grof Tinini, ki je moral Vse potrebno preskrbeti, Tema se je pridružil tudi papežev nuncij Garampi, ki je nosil
*) „Jako marljiv duhovnik,”
svojo obredno obleko in vodil papeža v njegove sobe ter se potem precej časa pri njem mudil. Ko je Cobenzl mislil, da si je papež odpočil in v novem stanovanji udomačil se, dal mu je naznaniti svoj obisk iz sosednje hiše. Papež mu je poročil, naj pride v pol ure. Ob določeni uri vzprejel je papež grofa pri vratih svoje sobe. Nosil je dolgo belo suknjo in rudečežametasto mantiijo čez pleča ter mileče, čevlje, v katerih je bil /L.t križec uvezen. Tako se je nosil papež na vsem svojem potovanju. Cobenzl se mu je globoko poklonil in povedal, da ga je cesar sem poslal, naj vzprejme papeža, naj mu vse potrebno preskrbi in da ga bo spremljal do Dunaja, kjer ga cesar radostno pričakuje, da ga bode osebno počastil. S temi besedami izročil mu je cesarjevo lastnoročno pismo in naznanil, da pošlje še, tisti večer cesarju poročilo o papeževem dohodu. Ta mu je odgovoril, da tudi on priloži pismo do cesarja.
Potem sta hodila precej časa po sobi gori in doli ter se 'azgovarjala o dosedanjem potovanju in o nadaljevanju proti Dunaju. Papež je naznanil Cobenzlu, da skpo vzprejme vse tiste priprave, ki je cesar ukazal za njegovo potovanje in da sprejme torej tudi ponudbo, stanovati v cesarskem dvoru. Na potu ne želi počivati, da pride čim prej na Dunaj. Opazil pa je grofu, da se mu čudno zdi, da vidi tako malo ljudij in da mu to navdaja misel, da hočejo vsakte-remu zabraniti pristop k njemu. Grof Cobenzl pa mu je razložil, da to izvira le od cesarjeve previdnosti, ki hoče obvarovati sv. Očeta pred vsako nadležnostjo; če pa hoče pripustiti tiste osebe, ki bi se mu rade poklonile, dovoli se vsem, da se jim izpolnijo želje. Na to je odgovoril papež, da želi vsa-kikrat zgodaj prispeti do svojega prenočišča, d,i bode mogel povsodi tiste ljudi vzprejeti, ki bi radi prišli do njega. To navado je imel na vsem potovanju od Rima naprej in je rad pustil vse liudstvo pred se, ki ga je hotelo videti, tudi ženske, čeravno lo v Rimu ni navada. Nuncij mu je naznanil, daje tudi v Gorici mnogo plemenitih ljudij, ki bi ga radi videli iu zato hoče radostno vzprejeti viteze in dame. Grof je ugovarjal, da bi bilo to vendar le prenadležuo za sv. Očeta in da hoče samo tiste pred-anj pustiti, katere on sam želi videti; a papež je odgovoril, da ne pozna nikogar osebno in zato da želi vse ljudi videti, posebno če je mogoče proti peti uri, ker pozneje ima svoje opravke. Grof zagotovi papeža, da je to samo od njega odvisno in da si bode goriško plemstvo v posebno čast štelo, ako bode smelo pokloniti se sv. Očetu. — Med drugim je omenil Cobenzl papežu, da se mu ne more pokloniti goriški nadškof, kakor je to sam želel, „ker je moral zaradi važnih opravil po naj višjem povelju nemudoma odpotovati". Papežu je bil vso to stvar že nuncij pojasnil in zato je odgovoril Cobenzlu, da bi bil sicer rad videl nadškofa, vender je ta dobro storil, ko je nemudoma odpotoval, ker je treba najpoprej pokornemu biti svojemu deželnemu knezu.
Po teh razgovorih poslovil se je Cobenzl od papeža, zagotovljaje ga, da bode vedno pripravljen streči mu in da je za ju-trajšnji odhod iz Gorice že vse pripravljeno. Naznanil je potem zapovedujočemu generalu, predsedniku deželnega svetovalstva, korar-jem in damam, ki so zelč nepotrpežljivo pričakovali odgovora sv. Očeta gledč njih želj, da vzprejme papež okoli pete ure vsakega, ki ga želi videti. Ob tej uri prišlo je v papeževo stanovanje skoro vse plemstvo goriško, moški in ženske. Grofa Cobenzl* so izpraševali tisočkrat, kako naj se obnašajo, kaj naj pred njim store, kaj naj mu rekč in kaj naj mu poljubijo. Grof jim je
odgovoril, da saj poznajo rimsko navado, ali v naših deželah da se ni še nikoli kaj tacega> pripetilo in da tudi papež nima ni-kakeršne pravice od koga kaj posebnega (kako posebno počeščenje) zahtevati. Zato naj ga vsakdo tako pozdravi, kakor se mu najbolje zdi. In to se je tudi zgodilo na najrazličnejše načine, ko je papež stopil iz svoje spalne sobe pred zbrano množico. Mnogi so se mu globoko in ponižno priklonili, drugi so padli na jedno koleno, tretji so se vrgli popolnoma na tla, križali se in trkali se na prsa. Ta mu je poljubil suknjo, drugi nogo in ženske večinoma roke. Sv. Oče je bil proti vsem jednako ljubezniv in zdelo se je, da je z vsemi jednako zadovoljen. 'Nuncij in predsednik deželnega sveta sta mu predstavila mimogrede nekaj oseb, ali papež se ni mudil pri nikomur, ni govoril mnogo in se je vrnil v svoje sobe, potem ko so ga bili vsi pozdravili.
Iz tega se da sklepati, piše grof Co-benzl, da si papež ne želi toliko ljudij videti, pego da drugi njega vidijo. Po vzpre-jemu se papež ni več prikazal, le nuncij sam je ostal pri njem do devete ure. Ob tej uri se poda k večeiji. Sv. Oče obeduje vedno sam, monsignori njegovega spremstva jedo cčlo uro poprej. Vsi pa jedo meso, izvzemši petek in soboto kar dela nekaj spremembe mojemu načrtu. K sreči pa prideta sedaj dva posta zaporedoma, tako da imam še zadosti Časa poslati nekaj mesa v bolj oddaljene postaje.
Od tukajšnjih svetnih in samostanskih duhovnikov se ni nihče posebej predstavil papežu, kolikor je mogel Cobenzl izvedeti; ali s plemstvom vred bili so mnogi pri vzprejemu. O papeževi osebi in njegovem spremstvu ni mogel grof nič natančnejšega cesaiju poročati, ker je le premalo ž njimi občeval. „Na prvi pogled-1 — piše Cobenzl •— „zdi se, da je papež zelo fina oseba, s katero se lahko občuje; njegov obraz je prijeten, ali ne posebno duhovit. Njega spremljajoča škofa Marcucci in Contesini nosita dolgo sukneno obleko višnjeve barve, ravno tako kakor drugi monsignori. Po zunanjosti soditi sta zelo pobožna duhovnika in drugega nič. — Kar grof še posebnega opazi, , to bo cesarju nemudoma poročal. Do Gorice sta se vozila omenjena dva škofa s papežem v istem vozu, kako bo dalje, tega grof ne vč poročati, ker je prišel tudi nuncij v (Dorico. (Pozneje je poročal, da je papež tudi dalje potoval z omenjenima dvema škofoma, a za njima da se je vozil nuncij sam v svoji kočiji.)
.Dne 15. zjutraj je hotel papež iz Gorice odpotovati. Cobenzlu je bilo znano, da pojde poprej (ob šesti uri zjutraj) k sv. maši v stolno cerkev in zato se je podal o polušestih v papeževo stanovanje. Tu pa je izvedel, da je šel sv. Oče že pred četrt ure v cerkev in sicer peš. Monsignor Spa-gna je nosil pred njim križ in omenjena dva škofa sta ga podpirala pod pazuho. Ob obeh straneh so stali vojaki razpostavljeni iu zadrževali ljudstvo, da ni nadlegovalo sv. Očeta. V stolni cerkvi je poslušal tiho mašo, potem blagoslovil zbrano ljudstvo in prišedši iz cerkve, sedel je v svoj voz ter nadaljeval, potovanje, do Postojne, kamor je prispel proti šesti uri zvečer.
Grof Cobenzl je bil nekoliko pred papežem iz Gorice odpotoval, da se je osebno prepričal, ali je za papeževo postrežbo vse pripravljeno. Skrbel je posebno za red na cesti in da se ni pripetila nobena nesreča pri toliki množici voz. Kakor je iz drugih poročil znano, obedoval je sv. Oče dne 15. marca v Vipavi, v palači grofa Lanthierija, ki je gotovo svojega visokega gosta tudi do tje spremljal,
Pismo, katero je odposlal papež Pij VI. cesarju Jožefu 11. pred svojim odhodom iz Gorice, glasi se tako le:
„Carissime iu Christo fili Noster! Sa-lutem et apostolicam benedictionem!
Eccoci al godimento delle grazie di V. M. I. e delle attenzioni del conte Cobenzl, che al Nostro arrivo qni in Gorizia alle dne e mezzo di questo giorno e vennto subito a favorirci e ci ha presentata la ve-nefatissima lettera della M. V., che rice-viamo per una nuova capparra della ma-gnanima Sna benevolenza. II viaggio fatto fin ora non ci ha pnnto incommodato e molto meno potiš, incommodarci il restante, perchč avalorato dai favori di V. M. coi piii vivi rendimenti di grazie per tanti tratti di Sna bonta, sospiriamo il momento di ossequiarla et abbraceiarla, compiacen-doci oltre modo, che 1’ offerta generosa fat-taci deli’allogio nel Sno imperial palazzo ci facilili 1’adito di vieppiii rimostrarle la verace Nostra amicizia. Intanto implorando sopra la M. V. e tutta 1’augusta famiglia ogni pienezza di vera prosperitil, restiamo dandole con la maggior effusione del Nostro cuore la paterna apostolica benedizione.
Datum Goritiae 14 Martii 1782, Pon-tificatus Nostri anno VI1D".
Na Dunaj je prispel papež dne 22. marca in se nastanil, kakor že rečeno, v cesarskem dvoru. Prvi dnevi so minuli s samimi predstavljanji in slavnostimi. Se le 7. aprila mogel je papež s cesarjem samim govoriti. Ti razgovori so se nadaljevali dne 8. in 9. aprila, toda brez uspeha. Dne 11. aprila Izročil je papež cesarju pismeno svoje zahteve, zlasti glede tolerančnega edikta, ženitvanjskih dispenz in podeljevanja duhovnih beneficij na Lombardskem. Na vse to je dobil papež same lepe besede, ki so v njem obudile upanje, da bode cesar nekoliko odnehal od svojih prenaredb. Ko tudi pri vsemogočnem ministru Kaunitzu ni ničesar dosegel, naznanil je cesarju, da je sklenil dne 22. aprila z Dunaja odpotovati. Tako je tudi storil ter se vrnil čez Mona-kovo, Tirolsko in Benetke nazaj v Rim, kamer je prispel še le 13. junija.
Peter Birsa
gostilničar pri veliki cerkvi (Corte Caraveggia št. 4)
priporoča sl. občinstvu izborna domača vina, vedno dobro sveže pivo, domačo kuhinjo; postrežba točna.
Peter Mozetič
mesar
na voglu Stolne in Nunske ulice v Gorici priporoča se svojim rojakom, zagotavljajo kolikor mogoče dobro postrežbo po zmernih cenah.
Ivan Mežaar
gostilničar “al Corso"
na cesti Franca Jožefa št. 3« priporoča se sl. občinstvu za obilen obisk. Toči dobra domača in laška vina, izvrstno pivo, ima dobro kuhinjo, vedno sveže kranjske klobase itd., vse po zmernih cenah.
Jos. Fon Kavarni
krčmar
pri solkanski mitnici na desni toči izborna domača vina.
Alti Zaprjan
v Zvezdi v Ljubljani
fv hiši „Matice Slovenske “) ima prodajalnico šolskih in drugih knjig ter vseh šolskih in pisarniških potrebščin.
„ Coinmer-cio in „Te-desco“ v nlici „Caserma", glavni shajališči tržaških Slovencev vseli stanov. Na razpolago časopisov v raznih slovanskih jezikili. -Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar.
Jožef Novič
krojač
v Gosposki ulici it, 13,
Adolf Hauptmani
oljnatih barv, Arnežev, lakov in kleja v Ljubljani, ob vogalu Reseljeve ceste |št. 41 v lastni hiši in filijalu i Slonove ulice it,10-ia,
Jernej Kopač
na Solkanski cesti 9.
izdeluje
vNAkovrutiifi voAftene »vcfce, in vseh vrst inoduno pecivo
V Gorici prodaja te sveče
Karolina liiesner v Nunski nlici, ki izdeluje in prodaja tndi mrtvaš/re vence, cvetlice in druge podobne reči.
Ivan Druffa
na Travniku ima bogato zalogo vsakovrstnega
USNJA
ter raznega orodja in potrebščin
za čevljarje
Prodaja na drobno iu na debelo.
Ivan Reja
krčmar ,, AUa Coloinbau ■/.n vsllko voJnAulco na desnem voglu v ulico Morelll, toči donmia rina in ima DOMAČO KUHINJO Cene prav zmerne
Anton Obidič
čevljar
v Semcniški ulici št. 4. se priporoča Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila.
Ivan Hmisli
čevljar preselil se jc v gledališko ulico št 15.
Ivan Kavčič
viietrzec na Koma ima zalogo
STH1NFELDSKEGA PIVA.
v sodčkih in steklenicah ter
žita, moke in otrobij.
Staroznano gostilnico „pri Lizi“ v Kapucinski ulici (Rabatišče) št. 2 imA zdaj v najemu
Franc Bizjak,
ki r,oč: izborna in naravna vina, ima dobro domačo kuhinjo ter sohe za prenočišča. Cene so zmerne. Tukaj je shajališče Slovencev iz spodnje Vipavske doline.
Anton Fon
V Semeniški ulici
ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov in kap ter
fjostilnico.
Toči vedno dobra in naravna vina.
Franc Jakil
na sredi llaštclja št. 9 ima
ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobno iu ua debelo,
Ertštvera krčma
Rojanskega posojilnega in konsumnega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača okoličan-ska vina.
1. Cej
gostilničar
v Zidovski ulici št. 5 toči naravno briško vino.
A. Howanski
na Travniku št. 22 prodaja koške, pleteničice itd.na drobno in na debelo.
Karol Drašček
pek
Riva Corno št.. 4. v Gorici. Podružnica za razprodajo kruha se nahaja v Semeniški ulici št. 2.
Prodajalnica
in zaloga jestvin „Rojanskega posojilnega in konsumnega društva11, vpisane zadruge z omejenim poroštvom v ulici Belve-dere št. 3, bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih cenah se priporoča knpovalcem v Trstu in z dežele.
Anton Koren
trgovec poleg gostilne „pri zlatem levn“ (al leoi) d’oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in stekleno blagfi, reže in vklada šipe v okna, režeiu napravlja okvirje za zrcala in podobe.
Martin Fovarnj
civilni in vojaški krojač v _ Gorici, priporoča svojo veliko zalogo blaga za vsak stan, kakor tudi gotovih oblek. Dalje :	srajce, spodnje
hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kar je potrebno za gospodo vsakega stanu. ,Obleke po_ naročilih izdeluje točno in po zmernih cenah.
Ivan Dekleva
veletr&cczvinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna
domača Tina
hla in črna istrijanska ter
bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistratih ulici.
1'rodajn im debelo
Ant. Kuštrin
v hiši dr. Lisjaka v Gosposki ulici št. 23, ima
prodajalnico
za kavo, sladkor, moko, olje, rii in vsakovrstne jestvine na drobno in na debelo. Zunanja naro-čila se točuc Izvršujejo,