v prihodnji in na-številkah našega It- V času, ko novi fašizem in nje. 8°vi ideologi s Churchillom in dru-8«ai vojnimi hujskači na Čelu, iz-vajo nove vojne, ko skušajo na- irtao rušiti enotnost zmagovalcev poraženim fašizmom, oropati ®arode vsega sveta njihove s krvjo P borjene demokracije in jim zno-Va oaprtiti fašistični jarem, se vsa Napredna ljudstva dvigajo v o-rawbo svojih življenjskih lntere-807 ih nadaljujejo svoj boj. Demokratične množice so na W«tkfanl*CU 8voie svobode v Grčiji, je navzočnost tuje vojske za-nS <^em°*cra^*;en razvoj. Na brati* *V°^e svobode so demokra-n« množice v Španiji, kjer še da-68 ječe pod fašističnim režimom. Enako so množice na braniku svo. . v Indoneziji in Egiptu. Na ^niku svojih s krvjo priborjenih ~nn°kratičnih svoboščin je danes ^~Ško prebivalstvo in prebival. ** cone A. Trst! Ta beseda je v zadnjih ®ek bila tisočkrat izgovorjena °al radijske zvočnike, tisočkrat **fana v vaetj svetovnih časopi-aaman! Kaj se danes godi Trstu, danes, enajst mesecev po ~'ravem boju, enajst mesecev po demokratičnega ljudstva Trki pokrajine nad fašizmom ? apatične provokacije, fašističen ror, zločinsko pretepanje antifa. r*t‘5nih borcev po zaporih — vse *vobodno, brez ovir, nasprotno, * Podporo odgovornih činiteljev. Tu se teptajo in gazijo na naj. ivaml in godbami. Prostran trg se okrutnejši, barbarski način demokratične pravice ljudstva, ki se je v tej vojni borilo na strani zaveznikov in ne proti njim. To je danes v Trstu in coni A usoda demokratičnega ljudstva. To so dovolj, preveč tehtni razlogi za to, da je danes demokratično prebivalstvo Trsta in cone A upravičeno in dolžno voditi svojo borbo v obrambo demokracije in s tem v obrambo spojih življenjskih interesov, v obrambo samega sebe. Manifestacije po tržaških ulicah... Stot soč, dvestotisoč... dan za dnem vzklikanje Jugoslaviji, Titu, demokraciji, svobodi... Demokratični svet se divi odločnosti našega ljudstva, ki bo, to naj vedo njegovi fašistični sovražniki in s tem naj računajo demokratične množice vsega sveta, v svojem boju odločno do končne zmage, do združitve z Jugoslavijo, države resnične ljudske demokracije, kakršno si žele tržaške množice. In včerajšnja manifestacija je za vse to novo potrdilo. Novih sto-tisoč včeraj na tržaških ulicah in na trgu Unita. je bilo ponoven izraz take odločnosti in enotnosti italijanskih in slovenskih množic. * • • V zgodnjih popoldanskih urah so se pričeli zgrinjati iz vseh delov mesta proti trgu Unita množice tržaškega prebivalstva s svojimi zasta- je polnil in preden so nastopili najavljeni govorniki tov. Jaksetich in Regent, je bil ves trg nabito poln antifašističnih množic. Stotine zastav z rdečimi zvezdami, modra oblačila delavcev, vse se je mešalo in se zlivalo z vzklikanjem, petjem in godbami v valujočo množico, ki se je umirala šele, ko je bil po zvočniku napovedan prvi govornik. Medtem se je na trgu Borsa zbrala skupina fašističnih provokatorjev, ki je z blaznim žvižganjem skozi zvočnike skuhala motiti in udusiti govor tov. Jaksetlcha. To Je trajalo vse dotlej, dokler ni odločen nastop skupine garibaldincev in gari-baldink napotil civilne policiste, da so fašistične razgrajače porinili nazaj proti Corsu. Medtem je tov. Jaksetich nadaljeval svoj govor, ki je bil vsak hip prekinjen z burnimi odobravanji, vzklikanjem in skandiranjem Jugoslavija — Tito. Ves čas pa so prihajale na trg nove in nove množice iz vseh strani z novimi zastavami, z novimi godbami, z novo pesmijo. Ob morju je prikorakala na trg iz smeri tovarn mogočna povorka, ki je nosila na čelu tablo z napisom ILVA. Bila je to povorka delavcev iz tržaških livarn. Burno pozdravljanje novih manifestantov je za hip zadušilo besede tov. Jaksetlcha, toda kmalu nato je vsa množica skupno 7. novimi mogočno pritrjevala njegovim izvajanjem. Utrj jujmo blok mesta in dežele blok Slovencev in Italijanov Govor tov. Jakseticha 9®oormfc jg v začetku govora nUjn0stt da so se Ijud-* množice tbrale na teni me-* (trg UnitA), kjer so včasih tel zdaj kričijo in žvižgajo 0 Rorzu, vzklikali in ploskali Nujno je — je dejal — r* *e postavimo proti reakciji, . *® je v zadnjih časih razkrin-kot nov fašizem. Prišit smo 0 žalostnega dognanja, da ob-ki bi morala varovati red, °tuje pristransko in proti de-n,°kratičnim silam. To se tiče ^advsem policije, ki ne ustreza žrebam, ker so v njej kompro-£“or^’4 proti borbarskemu si-d#1*11* stare Avstrije, priznavati, 11 _ ona policija nikoli ni ravnala % "a kih. tak način. S prihodom kara-orjev in kraljevih stražnikov j/* )o pričel sistem, ki ga je fa-«m privedel do skrajnosti, pre-l^oanja po cesti, na policijah j v )ečah. To smo prvič videli j “ i!> 19, ko je po prvih nasiljih lanske policije beseda tcivil-*uo svoi &sto Poscben pri- im k *° Triačane, ki so jo prej ^ajih ** V srcu tn v svojih ooi- J°oornik je potem ugotovil uvažanje zločinskih e-jetl?ntov> ki kalijo mir, ki so va-Pendrekov in bodal za stra- hovanje prebivalstva. Nato je obsodil govornik nekatere indu-strljoe in podjetnike, ki v zaupanju na te faSistične skvadre poskušajo z represalijami odvračati svoje nameščence od udeležbe na manifestacijah in sploh političnega Življenja ljudstva. Omenil je grožnje odpustov in ugotovil posebno nevarnost sedanjega položaja, ki dovoljuje odpuščanje delavcev. Nujna je enotnost, kot jo ljudstvo Ze trna za obrambo demokratičnih pravic i« Življenjskih pogojev, nujno je zahtevati ponovno blokiranje odpustov, Z nami so napredne sile vsega sveta Govornik se je nato dotaknil mednarodnega položaja, kjer najdemo zaslombo v naprednih silah vsega sveta, Zal pa ugotav- ljamo v Nemčiji in nekaterih drugih državah preveč dobrohotnosti napram jaSistom, kar vzbuja strah, da so reakcionarne sile, ki ne morejo prenašati, da bi ljudstvo bilo dokončno premalo nacizem, Se na delu. Nato je omenil tov. Jaksetich govor marSala Tita Cdolgi a-plavzi in vzkliki). Prikazal je jugoslovanske napore za vzdrževanje miru po vsem svetu, kar nam daje zaupanje, da imamo v našem sosedstvu vojsko, ki je izključno v sluZbi mednarodnega miru. Omenil je potem tudi Titove besede, da se druge sile ne obnašajo enako, omenil je, da ae-roplani v naši neposredni bližini kršijo mejo, ter se pridružil protestu, da se v teh krajih, kjer je poloZaj tako kočljiv, ne bi smel rušiti domači mednarodni mir. G. Bevin naj pri nas svoje besede izvede v dejanja Nato je tov. Jaksetich prešel na govor britanskega zunanjega ministra Bevlna, ki je dejal, da se ne sme izvajati politika nasilja napram majhnim narodom in da tudi ni dopustno pretiravanje vojaške okupacijske politike in izvajanje pritiska napram majhnim narodom, da bi na ta način dobili prednosti. Ako imajo te besede svoj smisel, potem naj, gospod Bevin, ki ima v rokah silo britanskega imperija, odredi svojim silam, naj ne kalijo miru v naši coni. Dopustiti mora, da tukaj italijansko in slovensko ljudstvo v bratstvu in solidarnosti samo odloči o svoji usodi. V nadaljevanju govora je omenil govornik volitve v Grčiji. Prve vesti nam potrjujejo, da so to protizakonite volitve, izvršene v ozračju terorja. Ni moZno, da bi grško ljudstvo, ki je toliko im stranke, svojo voljo, da bomo ostali vedno složni proti kakršnemu koli izzirmnju, proti kakršnim koli spletkam, da bomo ostali složni na življenje in smrt, da nobena sila ne bo troč mogla streti ali razbiti naše edinosti. Lahko trdimo, da je vse naše delo usmerjeno zgolj u združitev in bratstvo, da bi tem bolj ojačili vezi med mestom in deZelo, da bi stvorili en sam trden blok delavca tovarne in delavca polja in uradov, en sam blok Italijanov in Slovanov. To je potreba, katera se je zakoreninila globoko v zavest ljudski množici. Nadaljujmo po tej poti in druži naj nas simbol rdeče zvezde, simbol bratstva narodov vseh kontinentov, poveže naj nas volja, da napravimo iz tega našega mesta in iz te naše zemlje pokrajino, kjer bo mogla cveteti trgovina, kjer bodo mogle delati naše tovarne, kjer se bosta mogli v popolni svobodi razvijati slovanska in italijanska kultura, kjer bodo imeli naši ljudje možnost življenja v delu in miru, da lahko prispevajo k zmagi idej napredka in pravice. Potem Je govoril tov. Regent. A. M .G. mo članek iz «THE NA-februarja tanko, ki jo je dobil iz Jugoslavije. Ko smo bili v Trstu, so nekateri poslanci iz naše skupine obiskali glavni sedež italijanskoslo-venskega osvobodilnega odbora, kjer so jim pokazali Italijansko šolsko čitanko, katera je bila sprejeta od A. Af. G. in ono slovensko, ki jo bila zavrnjena. Jaz sem prebral obe. (Znam nekaj italijansko, ter sem tudi sposoben razumeti slovensko čitanko za prvi razred). Med tema dvema ni bilo niti za egrošs raz- -moru n ------------,-----v like. Obe sta biči PoM •Umo-jDouoiito mi, da navedem stične propagande. Bilo je p po t>0 ° Stavne točke. n0ma nepravično, sprejeti eno ter A. M. G. pravi, da je *™r»‘“ <*ruffo. °ir * Simoni, amerikanski ofU Poročevalec M. G. pravi, da Sto-*>4i Pri A. Af. G„ odklo- veneo dr. Srečko Baraga deluje *** slovensko šolsko či- kot tolmač Simonija, amerikan- TlONr STaTESMAN and l94g ■ ki J® izšel 16 febr žter poslana na mesto ko-Trtt ’ da preučuje vprašanje Julijske Benečije z na-ititpe i’ Priporoči način ure-N« srl*ant3 d* tov™ mne-M. QPOxna vlogo, M jo igra A. • u tem delu sveta. Občen v pJ?aled o tem je bil pri-* dne *J“anchester Guardian-u» Potrtu,*1 decembra. Ta pregled Oep 0, mnoge ugotovitve poslan-^bruP1!iki obtaka JTrsta v no- pretrpelo u borbi proti nacizmu, prešlo kar na mah k pristašem pokvarjene grške monarhije. Izidi teh volitev so potvorjeni po dolgi dobi reakcionarnega nasilja 'pod zaščito okupacijskih čet. Govornik je potem poudaril, da je potrebna svoboda brez vojaškega in policijskega pritiska, da bi lahko ljudstva svobodno izražalo svojo voljo, ki se popolnoma sklada z načeli mednarodno demokracije. Ustvariti hočemo pokrajino napredka Tov. Jaksetich je končal s sledečimi besedami: Tako, tovariši, poudarimo z isto skladnostjo, s katero se kažemo v tem trenutku vsemu svetu, z istim duhom edinosti med državljani vseh družbenih slojev, ne glede na narodnost skega A. M. G. oficirja za šolstvo. V Trstu so nas poučiti, da je dr. Baraga v službi pri por. Simo-niju v slovenskem šolskem oddelku A. M. G.-ota. Velika večina staršev slovenskih šolskih otrok, za izobrazko katerih je postavil A. Af. G. dr. Barago, so republikanci in odločni podporniki nove Jugoslavije. Mnogi so se borili kot partizani. Kdo je dr. Baraga t Poročeva-leo Af. G. potrjuje, kar smo mi poslanci doznali na licu mesta, da je bil dr. Baraga član domobrancev. Domobranci so bili posebna vrsta policije, ki je imela tudi civiliste kot člane in ki je delovala za časa nemške in fašistične zasedbe. Bili so katoliki, kraljevski in gotovo proti Titu. Dr. Baraga je bil v odsotnosti obsojen v Ljubljani kot vojni zlo-čineo. Na naši poti iz Ljubljane v Trst so pokazali nekaterim našim poslancem vas, kjer trdijo, da je dr. Baraga mučit partizanske somišljenike. Tovarišu maršalu Titu Tržaško demokratično ljudstvo, zbrano dne 2. 4. 1946. na mogočni manifestaciji, Vam pošilja prisrčme pozdrave. To demokratično ljudstvo vidi v Vas svojega lastnega vodnika in preko Vas pozdravlja junaško Jugoslovansko voj. sko, osvoboditeljico Trsta in Julijske krajine. Nadalje Vam zagotavlja* da Vam bo vedno ob strani v naporih za pravično rešitev vprašanja Trsta in Julijske krajine, to je za priključitev te pokrajine FLRJ, za katero je naše ljudstvo v tej borbi toliko žrtvovalo. Živela Federativna ljudska republika Jugoslavija! Živel maršal Uto! Živel Trst, sedma Federalna ljudska republika v Jugoslaviji! 1 Združimo se še bolj - ze srečnejšo bodočnost Govor tov. Regenta Ivana mim dnevom povedali, da ne smejo velesile uporabljati nobenega nasilja in vršiti nobenega pritiska nad malimi narodi. Bevin je dejal, da bo Anglija uporabile vse svoje sile zato, da ne bi prišlo do nove vojne. Mi smo hvaleZni g. Bevinu za to izjavo in se z njo strinjamo, moramo pa ugotoviti, da so besede eno, dejstva pa drugo. Pošiljanje aeroplanov v teh dneh nad Jugoslavijo pomeni brez dvoma pritisk na to novo državo, ki smo »i jo sami zgradili. Mi se borimo proti vojni Mi smo se borili in se bomo borili proti vojni. Ves štiriletni boj ni nič drugega za nas kot boj proti vsaki vojni in s tem bomo nadaljevali. Nihče bolj kakor ljudstvo nima potrebe po miru in če kdo iz srca govori, da hoče mir, je to ljudstvo, kajti na svetu ni niti en sam narod, ki bi se hotel klati med seboj, ki bi hotel prelivati svojo kri zato, da bi zasuZnjil druge narode. Drugi sloji so, ki imajo take interese, ki podpihujejo sovraštvo med narodi. Tovariši, s tem, da se borimo proti fašizmu, se moramo nadalje boriti tudi za bratstvo mej, narodi, posebno še tu pri nas med slovenskim in italijanskim narodom, ki Živi v teh krajih (tako jel). Dovolj je bilo sovraštva med narodi. Dovolj je bilo prelite krvi. Potrebno je, da se trije narodi, ki Živijo tu, združijo v eno veliko družino, enaki med enakimi, ki bodo v miru živeli svoje življenje. Zato, da uresničimo bratstvo med nami, zato se moramo boriti za enakopravnost narodov, zato se moramo boriti za oblast v ljudskih rokah, (hočemo ljudsko oblasti,1 kjer se ljudstvo udeleži v največji meri uprave svojih lastnih dežel. Boriti se moramo proti podpihovanju sovraštva med narodi, Boriti se zato, da bodo tu pri nas zavladale resnično demokratične razmere, ne zato, da bi zastopniki policijskih oblasti nastopali proti ljudstvu tako, kot v zadnjih dneh, ne zato, da bo policija vdirala v prostore naših organizacij, da bi pretepali naše ljudi in jih silili do gladovne stavke v zaporih, ampak zato, da se z nami ravna kot s svobodnimi, v svobodni deželi živečimi ljudmi. Pokazali smo neštetokrat, da se prebivalstvo Julijske krajine v resnici med seboj ne sovraži, poslednji momenti so jasno dokazali, da so Italijani tesno povezani s Slovenci, da so italijanski in slovenski kraji med seboj pomešani, da so med seboj porezani in da gravitirajo drug k drugemu gospodarsko, jezikovno in kulturno, da kraji, kjer živila ta dva naroda, ne morejo živeti eden brez drugega in da bi bil v resnici zločin, če bi hoteli našo Julijsko krajino razdeliti m ločiti naša mesta od zaledja, naše zaledje od njegovih mest. Naša mesta so združena z zaledjem in naše zaledje je združeno z mesti. Mi se bomo borili še naprej, da ostane ta celota še napiej združena v eni sami ljudski državi — Jugoslaviji. Poteg tsga, kar je povedal tov. Jaksetich, vztrajajmo še naprej v boju, vztrajajmo v demokratičnem gibanju, vztrajajmo, ne da bi se pustili izzivati, brez izzivanj, katerih mi ne prirejamo. Mi, tovariši, med vami nikdar nismo Sirili sovraštva, vabili smo vas samo v boj proti tistim, ki so pokvarili naše življenje, ki so povzročili tako ogromno razdejanje v svetu in tudi po vsej naši pokrajini. 8 tem bojem nadaljujmo, da se še bolj združimo delavci iz tovaren z delavci na polju, z delavci v uradih, da se Se bolj združimo Slovenci in Italijani, da utrdimo naše bratstvo! Smrt fašizmu I * • • Po končanih govorih je bila prebrana protestna resolucija Zavezniški vojaški upravi v zvezi s trpinčenjem zaprtih, nedolžnih antifašistov in hievilne pozdravne brzojavke Združenim narodom, Trumanu, Atllee-ju, Stalinu in Guinu, zaprtim antifašistom v Corone-ju, Svetovni organizaciji Rdečega križa v Ženevi in maršalu Titu, ki jo Je vsa sto- tisočglava množica pozdravila z burnim navdušenjem in ploskanjem ter dolgotrajnim skandiranjem Tito, T.to. Potem se je vsa množica uvrstila v povorko in z vrsto tržaških garibaldincev na čelu krenila kot mogočna lavina po Corsu preko trga Goldoni, Garibaldi, po ulici Pasco-li, Rossetti in Rismondo mimo Co-roneja. Tu se je vsa množica za hip ustavila, da je oddala svojim zaprtim tovarišem, svojim enakim, doslednim borcem za isto stvar, pozdrav, pozdrav demokratičnih množic, ki prav tokrat s svojo mogočno manifestacijo obsojajo tako podlo roganje demokraciji, priborjeni s krvjo, ki obsojajo tako fašistično ravnanje z ljudmi, ki mirno izražajo svojo voljo za priključitev Jugoslaviji. Desettlscč pesti se je dvignilo proti zamreženim oknom zloglasnega Coronea in iz desettisoč grl je zadonela mogočna delavska himna. In v odgovor je iz zamreženih oken prihajal sicer tih, toda odločen Tito, Tito, Jugoslavija, Jugoslavija. Tudi v zaporih, za zamreženimi okni, jim s fašističnimi metodami ne bodo omajali njihove volje. Ne . bodo! Povorka Je nato po ulici Nlzza krenila skozi ulico Carducci, po ulici Ghega mimo poslopja, kjer so SS-ovcl obesili 52 njihovih sobor. cev, naprej k obali pred hotele, kjer se zadržuje Medzavezniška razmejitvena komisija. Ker pa se je medtem zvedelo, da Je bila komisija na povratku v Trst zadržana v Devinu, so se množice na poziv po mikrofonih s pesmijo raašle na svoje domove. To je bil zmagoslaven zaključek manifestacije moči naprednih tržaških množic, ki se, v vesti si te modi, niso pustile motiti od fašističnih skupinic, ki so na raznih oglih z žvižganjem dajale tolažbo same sebi. Prvi uspehi ljudske solidarnosti Manifestacije solidarnosti našega' ljudstva z zaprtimi antifašisti' in vtisi javnega mnenja ob vesteh o nečloveškem ravnanju z antifašističnimi jetniki v Trstu, so morali nujno vsaj v neki meri učinkovati tudi na one, ki so bili doslej gluhi za pritožbe v tem smislu. Tako je dal tudi ravnatelj tukajšnjih zaporov v imenu ZVU zaprtim tovaričim zagotovila po katerih so odločili, da po-čenši z včerajšnjim dnem opoldne zaenkrat prekinejo gladovno stavko. Izj ara o preiskavi Iv kulturnem krožku „Rinaldi((, katero je dal PHIOO za Slov. Primorje in Trst Tovariši!, Tov. Jaksetich je povedal, da moramo ostati združeni Slovenci, Italijani in Hrvati, delavci mest in delavci vasi, zato da bomo lahko laze nadaljevali naš. boj proti fašizmu, naš boj za demokracijo, naš boj za mir in svobodo, katero smo si v dolgoletni borbi in z velikimi žrtvami resnično zaslužili (vzkliki tako jel). Predvsem Ali je presenetljivo, da so slovenski starši nerazpoloženi napram A. Af. G., ki je postavil takega moža v službo vzgoje njihovih otroki Dopisnik Af. G. poroča, da je enajst izmed Zl slovenskih učiteljev, postavljenih od A. Af. G., pripadalo bivšim domobrancem. To da misliti, da slovenski časopis sPrimorski Dnevnik» ni daleč od resnice, ko navaja Si nov., da je *vsa višja zavezniška uprava slovenskih šol, izbrana po g. Simontju, nacistih no-fašlstično-domobranska», Ker niso hoteli gornjo ugoto-tovitev preklicati, je A.M.G. časopis ustavil. Rad bi Se dodal, da informacije, katere smo dobili od načelstva A.M.G. in od IS. armadnega korpusa, potrjujejo to. kar so nam povedale delegacije italijanskih delavcev v Trstu 4n sicer: uda je večina italijanskih delavcev v Trstu skupaj s slovenskimi tovariši ena misli, želeč sprejeti ponudbo Tita, da pridejo v jugoslovansko federacijo kot samostojna upravna enota iz so- je treba podčrtati, da moramo naš boj proti fašizmu in proti preostankom fašizma nadaljevati do popolne zmage. Toliko časa namreč, dokler bo ostala samo iskra možnosti, da bi se fašizem obnovil, ne bodo imeli narodi miru, toliko časa bo obstajala možnost nove vojne, novih krvoprelitij. Seveda imamo na svetu ljudi, tudi ministre, ki so celo pred enim so- cialnih, ekonomskih in političnih razlogov», katere so oni prepričevalno utemeljili. Togliatti je pred kratkim, o priliki svojega govora na italijansko-komunističnem kongresu, potrdil (in obžaloval) to razpoloženje med italijanskimi delavci v Trstu. Ko sem bil v Trstu, sem postal mnenja in mislim isto kot veiSna mojih tovarišev odposlancev, da A. Af. G. tigra karte» proti italijanskim rdečim in njihovim slovanskim zaveznikom, To dela A.M.G. deloma iz socialnih razlogov — da se zelo milo izrazim. Britanskim in ameriškim oficirjem, ki upravljajo A.M.G. primanjkuje simpatije za razumevanje trdečih» in z nezadovoljstvom opazujejo znake socialne revolucije. To delajo tudi iz internacionalnih razlogov, da bi opogumili ljudstvo, da bi se upiralo zbližan ju z Jugoslavijo; je nekoč v Kairu neki britanski general dejal: «Aff si ne želimo sovjetskega pristanišča na Jadranskem morju-f V zvezi s preiskavo, ki jo je izvršila civilna policija s sodelovanjem vojaških oblasti v noči od B8. na £9. marca 19 j6. v prostorih repatriacijske baze Rdečega križa Jugoslavije v ulici Michelangelo Buonarotti Sl in s preiskavo izvršeno v noči od Ž9. na SO. marca 19jS. v tdrcolo di cultura R. Rinaldi» v Via Caprin, smatra Pokrajinski narodno o-svobodilni odbor za Slov. Primorje in Trst za potrebno ugotoviti naslednje: 1. Obe preiskavi sta bili izvršeni na način, ki o vseh svojih dejanjih spominja na preiskave fašistov in SS-ovcev. e. Preiskavi sta bili izvrSeni v odsotnosti odgovornih organov u-stanov odnosno organizacij, ki so lastniki oz. najemniki teh prostorov in za te prostore odgovorne. S. Uslužbenci in druge osebe, ki so bile ob času preiskave v prostorih, so bile odstranjene, odnosno pod orožjem prisiljene, da preiskavi na prisostvujejo. š. Ravnanje organov, ki so vodili preiskavo je bilo po zatrdilu očividcev skrajno surovo in brutalno. Medtem, ko so v prvem primeru člani civilne policije odnosno agenti streljali iz revolverja, predstavlja preiskava v drugem primeru pravi vandalizem. Skoda, nastala ob priliki preiskave v Č. O. Rinaldi, daleč presega vsoto 100.000 lir. Navedena primera se uvrščata po načinu izvedbe v niz protiza- Zaradi pomanjkanja prostora bomo nadaljevali s prt-občevanjem poročil o skva-drističnth napadih na naše ljudstvo v -l-ZmiiX konitih dejanj in postopanj, ki se vrstijo drug za drugim, povzročenih po organih civilne policije. V vseh demokratičnih državah sveta se preiskave vodijo ob navzočnosti oseb, odgovornih za prostore, ki so predmet preiskave aH če teh ni, ob navzočnosti meščanov, ki se v to svrho pokličejo. Nihče ne more odrekati tukajšnjemu prebivalstvu pravice, da se enkrat za vedno preneha z metodami, ki jih je 25 let uporabljal v tej zemlji fašizem. Dogodki zadnjih tednov so povsem jasno pokazali nenaklonjenost civilne policije odnosno njenih organov napram antifašističnemu ljudstvu. Nič manj zgovoren primer ja preiskava prostorov *C. C. Rinaldi», ki so po končani preiskavi dokazovali na vsakem koraku skrajno sovražno nastroje-nje obiskovalcev. Zato moramo smatrati Izvršeni preiskavi kot docela protizakoniti, ki bijejo v oči vsem demokratičnim načelom, običajnih v demokratičnih in kul- turnih zemljah, ter smatrati tudi izsledke teh preiskav kot neverodostojne, ker ni nikakega dokaza, da bi ti izsledki predstavljali rezultat res objektivnega in nepristranskega poslovanja organov, ki so preiskavo izvršili. Pokrajinski nar. osvobodilni odboc za Slov. Primorja in Trst. Manifestacija za Jnnoslavljo t Benečiji Dne *H. marca je izobesilo ljudstvo slovenske in jugoslovanske zastave v večini beneških vasi, tako v Mašerih, Strmici, Matajurju, Trčmaau, Cepletiščih, itd. V Trč-manu je zaplapolala slovenska zastava tudi v zvoniku. Nato pa so prišli italijanski vojaki iz postojanke Cepletišče z nasajenimi bajoneti, kot so šli v času fašizma nad svobodoljubne ljudi, in s terorjem prisilili, da so snemali za. stave. Policija razganja manifestante na manifestaciji dne 1. aprila 19+6. na lUNfc PBIHORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVE N S KO PRIMORJE 2. štev. 258 - Cena 4,- lire TRST* sreda 3. aprila, 1946 Uredništvo in uprava, Plazza Goldoni št. 1 • L Tel. št 93306 93807, 93808. Rokopisi »e ne vračajo Nadaljujmo po dosedanji poti in druži nas naj simbol rdeče zvezde, simbol bratstva narodov vseh kontinentov. Naj nas poveže volja, da napravimo iz tega našega mesta in s te naše zemlje pokrajino, kjer bo lahko procvitala trgovina, kjer bodo lahko delale naše tovarne, kjer se bo lahko v popolni svobodi razvijala slovanska in italijanska kultura, kjer bodo imeli naši ljudje možnost življenja v delu in miru, da bodo tako lahko pripomogli k zmagi idej napredka in pravice. JAKSETICH Za Jugoslavijo - za našo srečno bodočnost so manifestirale včeraj ponovno - še mogočneje tržaške demokratične množice in obsodile vse fašistične provokacije, fašistični teror, zločinsko pretepanje antifašističnih borcev po zaporih in vsako oviranje svobodnega izražanja volje za priključitev Jugoslaviji PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 3. aprila; Slovenska poročila v tržaškem radiu Dolgo lasa se že opala, da se slovenska poročila, ki jih mora po nalogu zaveznir ike informacijske službe oddajati tržaški radio, izrabljajo za objavljanje vesti, ki žalijo narodni čut našega ljudstva in prinašajo poročila, ki so pod krinko «objektivno-sti», naperjena proti Jugoslaviji in njeni veliki zaveznici Sovjetski Rusiji. Kako je mogoče, da se Al S ne zaveda, kakšno odgovornost prevzema za prinašanje takih tendencioznih vesti. Ce pa se že mora o lastnih zaveznikih poročati na način, ki je vse prej kakor prijateljski, naj bi se obenem s takimi poročili dovolilo navajati tudi poročila časopisnih agencij onih držav, ki spremljajo s priznanjem borbo natega ljudstva proti zatiranju in zapostavljanju in ki presojajo svetovne politične dogodke na način, ki ni naperjen proti Jugoslaviji in Sovjetski Rusiji. Namesto, da bi se naše ljudstvo informiralo o naporih in uspehih, ki jih dosega Jugoslavija, nam v teh poročilih govorijo na primer o proslavi rojstnega dne nekega italijanskega plemenitaša. Nimamo ničesar proti objavljanju tudi manj važnih poročil, vendar je smešno in nevredno današnjega časa, dajati prednost takim in podobnim poročilom, kakršne smo navedli in ki mogoče zanimajo tistih par slovenskih izdajalcev, ki so zapustili domovino, dočim se objave, ki naše ljudstvo res zanimajo in ki so aktualne, ne prinašajo. Namesto, da nam je zavezniško vodstvo okrnilo naše kulturne oddaje, ki v polni meri dosegajo svoj namen, naj bi raje opustilo zgoraj omenjena poročila in politične komentarje, ki ne dosegajo drugega namena, kakor da vzbujajo pri našem ljudstvu, ki se je borilo skupaj z Zavezniki proti fašizmu, le ogorčenje in stud. POSLUSALC1 RADIA Benečani hocelo svobode Ozopovsko monarhistični teror v Slov. Benečiji se stalno stopnjuje Oboroženi falističnf izpadi v cono A * Naše ljudstvo je neusiraSno V zvezi ■ prihodom mednarodne razmejitvene komisije v Slov. Benečijo se je teror ozopovsko monarhističnih tolp tako poostril, da vlada tod pravo vojno stanje. Oborožene tolpe šovinistov divjajo po slovenskih beneških vaseh in strahujejo ljudstvo na v»e načine. Glavno geslo teh tolp je «Hočemo vojno z Jugoslavijo, dol s Titovo Jugoslavijo*. Tako so 28. marca t. 1. te ozopovske tolpe iz Sent Lenarta poslale kamion, poln avtomatičnega orožja in strojnic, v obmejne vasi. 20 strojnic so iztovoril i za občino Drenkijo ter zagrozili ljudstvu da ne bo niti muha prekoračila stare avstro-ogrske meje. Dne 24. marca se je v vasi Klo-dič v gostilni pri Zdravljiču, zabavala ezopovska tolpa in strahovala ljudi ter ob tej priliki dejala, da ae bo s 1. aprilom začela vesela doba na bivši italijansko-avstroogrski meji. Po celi Benečiji, posebno pa v obmejnih krajih, je polno oboroženih terorističnih tolovajev v civilnih oblekah. Te tolpe vpadajo v cono, ter strahujejo ljudstvo. Tako so dne 31. marca v popoldanskih urah vpadli tostran črte. Učitelj na livžkih Ravnih, Žižmond Venceslav je pod vasjo opazil, da so se preko črte v cono A prebili oboroženi civilisti. Ko jih je vprašal. <5e imajo potrebno dovoljenje za orožje in za vstop v cono A, so mu odgovorili, da ga imajo. Opozoril jih je med drugim, da to ozemlje kontrolira zavezniška vojska in da oboroženi civilisti nimajo dostopa. Predrzno so mu odgovorili, da se zaveznikov ne bojijo, ker sodelujejo z njimi. Nato so naperili orožje proti učitelju Žižmondu in prot*, vasi. Zagrozili so mu, da bodo vas Ravne do tal požgali, če se jim bo kaj pripetilo. Isti večer ob 19.30 uri je skupina tolovajev vas obkolila. Med njimi so bili tudi Simone-lic Gtovanni, Krainik Pio, druge pa niso »poznali. Tovarišica Faletič Antonija jih je lepo vprašala, kaj iboejo v vasi tako oboroženi. Odgovorili »o, da so oni tu gospodarji ln da lahko pridejo v te kraje, kadar koli hočejo in želijo. Oboroženi so bili z brzostrelkami angleSkega iz- vora. Njen mož Faletič Jih Je vprašal, ali se zavedajo, da je tu cona A in da oboroženi nimajo tu nič opravka. ZSgrozil jim Je, da Jih bo naznanil policiji. Tolovaj Simonelic je odgovoril, da imajo dovoljenje od Amerikaaeev, sicer pa naj kar molči, če ne, ga bo na mestu ustrelil. Nato Je odpel brzostrelko in Jo vanj naperil. Prisilil ga je, da je dvignil roke. Med tem časom pa se je zbrala vsa vas z župnikom Kragelj Jožkom na čelu, da bi protestirala proti takemu strahovanju in nasilju nad nedolžnim prebivalstvom. Ko so tolovaji to opazili, so se nekoliko umaknili Iz vasi in začeli streljati po množici. Streljali so iz pušk in brzostrelk, ljudstvo se Je vrglo na tla in Iskalo zavetja za hišnimi vogali. K sreči ni bilo žrtev. Isti zločinci Is do'go strahujejo naše delovno ljudstvo v Iivšklh vaseh. Ljudstvo je stalno v nevarnosti za svoje Življenje in imetje, zlasti pa trpi imovina sedaj, ko so pomladanska dela na polju in se vsak čaa prikažejo ti zločinci ter onemogočajo redno življenje v obmejnih krajih. Tudi gozdovi trpi. jo, ker jih uničujejo. Fašist pozdravlja komisijo PO vsej Slov. Benečiji so Je ob prt hodu medzavezniSk* komisije razširil teror, ki zavzema tako stop. njo, da se ljudstvo boji izraziti svojo voljo po samoodločbi. Pretepi, strahovanje, grožnje, vse to je na dnevnem redu. Ko je prišla med-zavezniška komisija v vtis Monte-aperto (Viflkorša), se je vrinil v zastopstvo tamkajšnjega ljudstva znani fašist, skvadrist, kolaboracionist, kapetan fašistične milice Fillppl Lulgi. Njegovo fašistično, zlasti pa protlslovansko delovanje je znano po vsej okolici. Tudi to vedo, kako Je sodeloval z okupatorjem ln kako Je vodil republiki-n-e na pogrome po Benečiji. Livško ljudstvo manifestira za Jugoslavijo Kljub terorju, ki ograia livške vasi in ki ima za cilj narodno iztrebljenje, so se te vasi dostojno in praznično pripravile na sprejem mednarodne razmejitvene komisije. Človek, ki obišče te vasi, ima zelo prijeten občutek, ko vidi, da ni hiše l-n okna, kjer ne bi bile razobežene jugoslovanske zastave. Pročelja hiš pa so vsa ozaljšana z svežim zelenjem in pisanimi transparenti. Lepo izdelani napis na pročelju prostorov prosvetnega društva »Planinka* pove, da se je v vrstah narodno osvev bodilne vojske Jugoslavije borilo 95 borcov partizanov, kar znaša eno petino celokupnega prebivalstva. Vse ljudstvo pa je strnjeno podpiralo vojaške edinice ter civilno in vojaško upravo, ki je imela od zloma Italije dalje svoj sedež v liv-ških vaseh ali v bližnji Slov. Be-ročiji. V narodno osvobodilnem boju je padlo 12 domač'h mož in fantov, 4 so padli kot žrtve fašističnega nasilja, 23 jih Je bilo interniranih, 28 v zaporih, požgana je bila ena domačija in 19 senikov, polnih sena, kar predstavlja ogrom- no materialno škodo, zlasti če pomislimo, da se prebivalstvo preživlja skoraj Izključno z živinorejo in mlekarstvom. Vest o prihodu medzavezniške komisije v Čedad in v Sovodenjsko dolino Je ljudstvo navdalo z nada-mi ter vzbudila val navdušenja In veselega pričakovanja. Dne 29. marca so ljudje pustili delo na poljih. Med petjem in vzklikanjem Je mogočna povorka krenila proti bivši italijansko — avstroogrski meji, da bi tam pričakala medzavezniiko komisijo Jn Ji povedala, da se je livško ljudstvo borilo za Jugoslavijo. Saj Je v ta namen ljudstvo odposlalo Se več resolucij med zavezniški komisiji in Organizaciji združenih narodov v London. V resolucijah *e je ljudstvo podpisalo stoodstotno. Livško ljudstvo je silno ogorčeno in energično protestira proti radijski postaji v Milanu, ki Je dne 1. aprila prinesla lažno vest, da Je bila med zavezniška komisija na Livku, da so Llvčani ob tej priliki izo-. besili italijanske zastave ln da so glasovali za Italijo. Slovensko narodno gledališče za Trst in Slovensko Primorje gostuje 6. in 7. t. m. v Ljudskem domu v Goric'. y soboto, 6. t. m. zvečer proslavlja igralec in režiser Justo Košuta 25. letnico svojega umetniškega delovanja v Borovi drami iz narodno osvobodilne borbe «Raztrganci». V nedeljo dne 7. t. m. popoldne ob 35. uri Surekova glasbena komedija «Pesem s ceste*, ob 20. uri zvečer Volerjeva vesela igra «Vdova Rošlipka*. Cene sedežem 80, 60 in 40 lir, stojišča 30 lir. Pevcem in pevkam Bliža se prvi maj in s tem naš nastop, Id bo moral biti še mogočnejši, kot lanski v Bazovici. Iz več tisoč grl bodo morale zadoneti pesmi «Mogočno pesem naj doni», «StaIingrajska», «V pozdrav» in «Domu». Ne odlašajte % učenjem! Bodite vsi pripravljeni, ker bosta te dni obiskala pevske zbore tovariša iz Trsta- Umik britanskih čet je želja vsega grškega ljudstva Beograd, 1. Tanjug. — Beograjski listi objavljajo izjavo, ki jo je podal na tiskovni konferenci za inozemske in domače novinarje glavni tajnik Komunistične partije v Grčiji Zalharijades, ki je včeraj potoval skozi Beograd. Na vprašanje o njegovem mnenju o grških volitvah je Zaharija-des odgovoril med drugim: cOdgot. vor na to vprašanje je dejansko podal grSki ministrski predsednik Sophulls sam v izjavi, da volitve v Grčiji ne bodo poštene ali pravilne, da se pa morajo izvesti zaradi tujega pritiska. Sophulls je večkrat dejal, da bi bile volitve preloZcne, toda inozemske vlade, ki imajo svoj interes na po'o2aju v Grčiji, so vztrajale, da se morajo volitve vršiti Od Triglava do Jadrana MOS za Trsi tolmači svoie sialisce Podpisani O.S.T. (Osvobodilni Svet za Trst) smatra za svojo dolžnost, da pred oči Medzavezni-škl Komisiji, da Je Z.V.U. skušala in da skuša sistematično za-branitl onemu delu prebivalstva, ki je naklonjeno jugoslovanski rešitvi, da bi mogli svobodno izraziti svojo voljo. O.S.T., ki Je neprosredni tolmač tega dela tržaškega ljudstva, ka~ terega Je Komisija gotovo imela priliko »poznati dobro v teh dneh, tega ljudstva, katero je bi- lo vedno zatirano in katero Je pretrpelo ogromne žrtve v borbi proti nacifašlzmu ob boku Zaveznikov, čuti pravico, da govori kot zaveznik z zavezniki, da obtoži pristranosti in krivičnosti lokalne Z.V.U., kateri so zavezniške vlade poverile zaupno upravo cone A, in si dovoljujejo predložiti Komisiji ta priziv zato, da bo laže presojala manifastacije ljudstva, ki so se izvršile pod terorjem fašističnih elementov, katerim Z.V.U. daja na splošno potuho in tudi onih, ki so ee utihotapill v vrste civilne policije. Takoj po prevzemu uprave dne 12. 6.1945 je pokazala lokalna ZVU z dejstvi svoj namen, preprečevati z vsemi sredstvi, v začetku manj vidljivo, pozneje pa odkrito, gibanje onega ljudstva, katero se Je aktivno iri z največjimi žrtvami udeleževalo borbe proti nacl-fašizmu ob boku zavetnikov in katero je naklonjeno jugoslovanski rešitvi teh krajev. Nasprotno pa Je pokazala namen, podpirati oni del reakcionarnega in filofa-šističnega prebivalstva, katero »e Jo do včeraj borilo proti zaveznikom in katero še danes kajp svoje sovraštvo proti slovanskemu življu teh dežel, ki Je dajalo največje žrtve v osvobodilni borbi in lstotako proti nekaterim zavezniškim državam ln njihovim načelnikom. Z ukazom št. 11 z dne 15. 8. 1945. je V.V.U. popolnoma Izločila od ljudstva Izvoljene zastopnike in vsilila upravo, katero Je sama imenovala in katera je sestavljena iz oseb, ki so se v dobri meri kompromitirale z naci-fašizmom in ki so sovražne ljudstvu. Z.V.U. vrši čiščenje fašističnih elementov na način, da se najbolj kompromitiranim predstavnlKom fašizma in vojnim zločincem ne zgodi nič hudega ln da ostajajo na svojih mestih, pridobljenih pod fašistično vlado. Se oelo predsednik izrednega porotnega sodišča, imenovan od Z.V.U., je bil podvržen čiščenju. Izredno porotno sodišče sme soditi samo one zločine, izvršene po 8. septembru 1948, zaradi česar ni mogoče preganjati večine faši. stičnih kriminalcev. Toda tudi najbolj kompromitirani, znani fa. šisti In kolaboracionisti so opro. ščenl od tega Izrednega porotnega sodišča, katero Je oprostilo med drugimi Cezarja Pagntni-Ja, bivšega nacističnega župana in ustanovitelja zloglasne «Guardia Clvica». Z.V.U. Je poverila vodstvo slivenskih šol, ki so se odprle po desetletjih, vojnemu kriminalcu Baragi, ki ga Je obsodilo na smrt ■avezciAko sodišč« y Ljubljani in na zadnje dogodke Potem ko smo priobčili pisma PNOO-ja medzavez-niški komisiji v katerih je PNOO zavzel svoje stališče na zadnje šovinistične vandalske izpade in provokacije, smo se obrnili tudi na Mestni osvobodilni svet za Trst, da bi izvedeli njegovo stališče. Obvestili so nas, da so svoje stališče tolmačili že v pismu medzavezniški raz. mejitveni komisiji. Pismo ima sledečo vsebino: to navzlic brezštevilnim protestom staršev šolske mladine. Se danes je slovansko ljudstvo krajine, ki jo upravlja Z.V.U., popolnoma oropano elementarne demokratične pravice, da bi se mo-gio v svojem jeziku braniti pred sodišči zato, ker so še vedno v veljavi fašistični zakoni, ki prepovedujejo rabo slovenskega jezika na sodiščih. Danes so v Trstu tisti, ki so bili partizanski borci in ki to priznavajo, pri raznih panogah mestne uprave v položaju manjvrednosti. Medtem ko se bivšim partizanom ne priznavajo premije, podpore ln možnosti do dela, ae to priznava bivšim pripadnikom italijanske fašistične vojske. Vedenje organov civilne policije in tudi vojaške policije na-pram priznanim antifašistom, ki Ječe na stotine po ječah in ki so pretepanl, kakor za časa fašističnega policijskega terorja, je hudo in nečloveško. Dejstvo samo, da pripadaš antifašistični organizaciji, je dovolj, da te v zaporu pretepajo. Nasprotno pa se aretira, ni fašisti takoj izpuščajo iz zaporov. Dovolj Je, da si znan antifašist, da moraš trpeti preiskave v zasebnem stanovanju in po uradih preiskave, ki se čestokrat vrše na brutalen način in brez pismenega dovoljenja, ne da bi mogel prizadeti prisostvovati preiskavi, pri čemer se odnašajo predmeti brez vsakega potrdila. Prizivi, predloženi zavezniškim oblastem, ostajajo glas vpijočega v puščavi. Velik del civilne policije, postavljene od ZVU, tvorijo znani faSistl, ki so po večini tujci v naši krajini. Le-tl elementi, ko dob« v rok« orožje ln ko se čutijo močni pod varstvom Z.V.U., izlivajo svoje sovraštvo in ieljo po maščevanju proti antifašistom, kakor se je zgodilo z umorom Coverlizze ln Derose, ki ga je zakrivil, član C. P., o katerem še n| znano, da bi bil sojen. Ob priliki prihoda medzavoznl. ške komisije v to pokrajino, ji je antifašistično ljudstvo postavilo na čast številne slavoloke. Mnogo od teh slavolokov Je bilo porušenih, poškodovanih ln požganih, deloma tudi od pripadnikov C.P. in celo od zavezniških vojakov, C.P. vdira brutalno v številna privatna stanovanja, odnaša zastave. itd. Nasprotno smo lahko videli v teh dneh Izvešene zastave brez zvezde v Javnih uradih, ne da bi javne oblasti poskrbele za njihovo odstranitev, četudi prepoveduje nek ukrep Z.V.U. Izobešanje zastav na javnih poslopjih in onih, ki so tudi deloma okupirani od uradov, odvisnih od Z.V.U. CP. — pravi dalje spomenica — se ni ustavila niti pred streli v množico (Skedenj). Spomenica pravi tudi da pohvale CP po škedenjsklh dogodkih od strani nekaterih višjih zavezniških oficirjev bijejo v obraz protifašističnemu ljudstvu. Zavezniška vojaška uprava je pokazala svoje nasprotje proti antifašističnemu ljudstvu ob priliki zadnjih fašističnih demonstracij. Znano Je, da Je potrebno za prehod iz italijanskega teritorija v cono A dovoljenje ZVU. V zadnjih mesecih Je bil omogočen, kakor poročajo listi, prihod preko 50.000 oseb iz Italije v Trst. V zadnjih dneh Je dospelo približno 20.000 ljudi iz raznih krajev Italije v Trst, celo s prometnimi sredstvi italijanske vojske, za fi-loitalljanske manifestacije, katere so se izmaličile v odvratna in žaljiva dejanja celo tudi proti zaveznikom, ki so osvobodili Trst, proti njihovim organom in državnim načelnikov. C.P. je na različne načine podprla fašistične demonstrante: «jreps» C.P. s policisti, kamioni angleške vojske, ki so Jih vozili angleški vojaki, polni fašistov, ki so skušali zavirati antifašistične povorke. Civil police je napr. aretirala žene, ki so prihajale Iz loka- lov antifašističnih organizacij ln Jih odvajala na policijsko postajo. Tam Jih zadrževala, ao. 'kler se niso mogle legitimirati. Spomenica pravi, da CP ni preprečila vandalizmov, aretirala pa, pretepala, in ranila po šovinističnih vandalih napaden« meščane. Tako so bili razdejani mnogi lokali zasebnikov, trgovin in antifašističnih organizacij s pomot-Jo CP, ki Je prepuščala prosto roko napadalcem, a aretirala, pretepala in ranila napadene meščane. Demonstrasti so pod vodstvom C.P. kričali v ulici Crispi «DUCE, DUCE!», ploskali navdušeno pesmi «GlOVINEZZA», katero so prepevali zaprti fašisti ob njihovem mimohodu v vla Nizza, ploskali nemškim vojnim ujetnikom, k[ so se v kamionu peljali mimo njihove povorke. Fašistični demonstranti so korakali po mestnih ulicah s sliko, ki je predstavljala obešenega maršala Tita in ki je imela napis «Vlel je prostora na solncu». Vse to se Je dogajalo v prisotnosti civilne policij«. Iz oken vladne palačo Sedeža conske komande ZVU) so metali trobarvne propagandistične letake. Antifašistično ljudstvo v Trstu se čuti brezpravno, kakor za časa fašizma, ko so državno oblasti, kakor danes, podpirale fašistične akcijske skvadre. Ljudstvo, ki ga OST zastopa, — zaključuje MOS za Trst spomenico — je bilo vedno zaveznik in se obrača kot zaveznik oa zaveznike ne pa kot premaganec, z zahtevo skorajšnje rešitve mejne, ga vprašanja zato, da bi se čim-prej rešilo t« slabe kolonialne vlade, katera se kot taka kaže na vseh področjih mestnega življenja, kulturnem, političnem in gospodarskem. St. Lucija-postaja Mladina se je takoj po osvoboditvi pričela udejstvovati pri Javnih delih. Od začetka ni bila najbolj aktivna. Vzrok temu je, da vodstvo »e ni imelo pravih izkuAe nj, da so bili v odboru nekateri mladeniči in mladenke, ki niso bili povsem dorastli nalogam. Zato jih Je mladina odstavila. Namesto njih je postavila požrtvovalne in zavedne tovariše, kakor na primer predsednico, tovarišico Šorli Dorico. Nato so se kmalu pokazali lepi uspehi. Sestanki, tako organizacijski kot študijski, so postali redni, članarina se je redno pobirala, vršile so se razne akcije, nabrana je bila lepa vsota denarja za »Partizanski teden». Mladinci ln mladinke so ustanovili svoj dramatski odsek, ki se sedaj marljivo uči Idrija V nedeljo dne 24. 3. 1946. J« imela mladina mesta in okolice svoj udarniški dan. Pri tem je sodelovala šolska mladina, delovna mladina, ženska organizacija ln razne sindikalne organizacije. Vsi so med seboj tekmovali, katera organizacija bo več napravila. Mladina Spodnje Idrije Je v Kanomlji pokazala, kako se ume organizirano lotiti dela. Učenci srednje Jole na Ze-linu pa so očistili del gozda In skopali Jamice za mlade sadike. Dijaki tehnične šole so očistili šolski vrt, popravili ograjo ln izkopali temelj za vrtni zid. Mladina (i je zadala nalogo, da si bo sama zgradila mizarsko delavnico. S pomočjo sindikatov Je delovna mladina zgodaj zjutraj odšla z zastavo na čelu na delo. 26. mladincev je v 13 udarniških urah pripravilo 30 m3 grušča, 80 drugih mladincev pa je pripravilo 22 m3 kamenja ter iztova-rilo 3 kamione zidne opeke. S tem Je naša mladina pokazala, da je zmožna opraviti tudi najtežja dela. Le tako naprej! Obtnl zbor planincev v Vipavi Planinsko druStvo «Slovenije» podružnica Vipava vadi vse svoje člane in vse ljubitelje planinarstva na svoj letni občni zbor, ki bo dne 5 aprila 1946 ob 19.30 v dvorani Hrovatin, Toplo vabljeni vsi! TRST Prosvetno društvo „S. Škamperle** Danes dne 3. 4. ob 20. uri pride v naš Ljudski dom pr s da vat bivši dolgoletni svetoivanski župnik tov. Virgilij šCEK! Ker je bil pri nas zelo priljubljen, upamo, da bodo naši člani in prijatelji društva napolnili dvorano do zadnjega kotička! — Po predavanju bo redni' članski sestanek. Pridite vsi in res točno! Pevski izlet v Pliskovico V nedeljo 7. t. m. priredita »Glasbena Matica* ter »Komorni zbor» tržaškega radija pevski izlet v Pliskovico na Krasu. Prireditev se bo pričela ob 4. uri pop. v jami, ki je za pevske nastope zelo prikladna. Vabimo vse, da se izleta udeleže! Prijaviti se je treba na Glasbeno Matico do sobote 6. t. m. Tel 86-23. Potovanje bo možno z kamioni cel dan od 9 h dalje. Enotni sindikati Sindikat gradbene stroke. Vsi zaupniki in tovarniški odbor, kakor tudi razni referenti, naj se v četrtek 4. t. m. zberejo ob 18. ur; v druAtvenih prostorih v ulici Im-briani 5, I, soba št. 7. Naj nihče ne manjka! Nove avtobusne proge v Kopersbem okraju Pokrajinsko avtopodjetje je že pred nekaj tedni vzpostavilo v ko-perskem okraju 3 nove avtobusne proge. Kljub vsem težavam je promet v okraju urejen skoro kot v predvojnih časih. Promet se vrš. na sledečih progah: 1. Ljubljana -Koper - Izola: prihod ob 11' uri, odhod ob 15 uri; 2., Koper - Izola -Buje: prihod ob 7.45 url, odhod ob 18. uri; 3. Koper - Padna - Buje: prihod ob 13.25 url, odhod ob 12. uri; 4. Koper - Kub:d - Sočerga: prihod ob 10. uri, odhod ob 16. uri. GOBICA Opozorilo brezposelnim Okrovi urad za delo v Gorici sporoča, da se nls0 zglasili vsi, ki so vpisani kot brezposelni pri Posredovalnicah za delo. Prav tako niso dvignili nakaznic za živila, do katerih imajo brezposelni pravico. Ako se do 5. aprila 1946 n« bodo zglasili v omenjenem uradu, bodo črtani iz seznama brezposelnih. 31 marca. Sophulls je prav tako izjavil, da volitve ne bodo poštene, vendar se morajo vršiti, ker je to obljubil britanski vladi. Dne 31. marca je Sophulls svojo obljubo izpolnil. Drugo važno poglavje o prilikah, v katerih se vrše volitve v Grčiji, je dej3tvo, da je 12 ministrov So-phultsove vlade odstopilo. Med njimi je podpredsednik vlade Kafan. daris. Ti možje so odstopili, ker so bili proti izvedbi volitev dne 31. marca. Drugi podpredsednik vlade Tsuderos Je pisal Sophulisu pismo, v katerem je izrazil svoje nezadovoljstvo z izvedbo volitev 31. marca. V svojem odgovoru je Sophulls prosil Tsuderosa, naj ostane v vladi vsaj kot tehnični strokovnjak. Nepoštene in potvorjene volitve Obseg nepoštenosti teh volitev kaže dejstvo, da jo bilo leta 1936. 1,200.000 volivcev, sedaj pa je 2 mL lijona 300.000 vpisanih volivcev. Zene niso glasovale niti tedaj niti sedaj. Zaradi tega presežek volivcev ne more priti od te strani, prav kot leta 1936 imajo volivno pravico samo moški stari nad 21 let. Jasno je, da v tem času ni mo-glo priti do tako velike spremembe v številu prebivalcev, zlasti če premislimo, da je grško ljudstvo v primeri z letom 1936 pretrpelo v ti j vojni ogromne Žrtve. Poleg tega pa stotisoči volivcev sp!oh niso bili vpisani. Kako si to lahko razlagamo? Francis Noel Baker, sin britanskega ministra Noela Bakerja, je preživel nekaj časa v Grčiji. Čeprav nima pravice do volitev, je bil vendar vpisan v vcllvni Imenik in bi lahko glasoval. V dneh pred volitvami je neki francoski novinar lz radovednosti poskušal dobiti volivno pravico. Dobil jo je dvakrat. Ta dejstva so bila celo objavljena. Nadalje ima vsak Xitos pravico do desetih glasov, tako da je vsak lahko volil desetkrat. V volivnih imenikih so prav tako vpisani vsi volivci, ki so umrii po letu 1936. Pri sestavljanju volivnih imenikov bi moralo sodelovati vse ljudstvo in vsakdo bi moral imeti pravico prepričati se osebno, ali je vpisan v imenik. Toda to se ni zgodilo. Pod takimi pogoji ni očividno niti potrebno govoriti o značaju volitev. Niti omenjal ne bom terorja itd. Zabaj EAM ne sodeluje EAM je uradno predlagal, da bi prišla! na sodelovanje pri volitvah tudi v primeru, če bi bilo do. kazano, da vsebujejo vollvni imeniki samo 20% napak, čeprav bi bili EAM-ovi volivci prisiljeni, da se Izpostavijo nevarnosti, da Jim na volitvah razbijejo glave. Toda na volitvah, pri katerih Je potvor-b\ dosegla 100%, EAM ni mogel sodelovati. Pravijo, da so volitve v Grčiji stredstvo za normalizacijo političnih prilik v deželi. Prilike, v katerih so se volitve izvajale, so glavni faktor za ustvarjanje nenormalnega položaja. Ml sc nismo mogli udeležiti takih volitev, saj to ne bi bflo v interesu normalizacije P0, litičnih prilik v Graji. Ni dvoma, da bodo te volitve poslabšale po'0, 2aj v deželi. Volitev ni bojkoti!*1 samo EAM, temveč tudi vse republikanske stranke, izvzemšl Sopi* lisovo. Na vprašanje, kako se politik* britanske vlade v Grčiji ujem* * načeli ZN, je Zaharljades odgovoril: »To politiko so pričeli izvaja# v decembru 1944, v nasprotju * sklepi krimske konference ln gih konference ZN in v nasprotju z voljo grškega ljudstva. Dejansko obstaja v Grčiji od decembra 1944 druga okupacija. Od tega časa ni v Grčiji ne zakona ne reda. Od tedaj so monarhofašist* vladarji. Ta režim so mogli vzpostaviti samo, ker so jim pomagal® britanske čete, ki so se s tantt mornarico, topovi in letali borila 33 dni proti ELAS-u in grSkeffl« ljudstvu. Poudarjam, da so britanska čet® vodile proti grškemu ljudstvu vojno. Od takrat vlada v Grčiji 4« & mesecev kaos. Nič niso storilii d* bi vzpostavili zakonitost in kljub dejstvu, da bi oblasti v t*® primeru uživale podporo vsega S1" H t*, škega ljudstva. Niti en sam vojol zločinec ali razbojnik ni bil aretiran ali v teh 15 mesecih obsoja®1 To velja celo za zločince, ki jib P0" zna kazenski zakonik. če vprašate'ljudstvo, zakaj ** dogaja, vam kodo odgovorili, da ^ Britanci ne žele miru v Grčiji, d* bi tako imeli razloge in opravičil* za podaljšanje svojega bivanj*-Grški ministrski predsednik Soph'*' lis je izjavil pred nekaj dnevi, *** bodo britanske čete ostale v Grč$’ tudi po volitvah, da bi vzdrževal* red, čeprav je vsakomur znano, d* so prav britanske čete vzrok neredov v Grčiji. Umik britanskih čet je želja v9®" ga grškega ljudstva. Grško M01*' stvo je enodušno mnenja, da Je tega odvisna neodvisnost Grčije. C® bodo Britanci odšli, se bo roo%^ aparat notranjega reda demokrati* zirati in Grki bodo mogli izvaj8^ svojo lastno voljo v nasprotju z ljami manjšine teroristov. Gršk® vprašanje je torej koncentrirano * enem samem problemu, namreč * vprašanju britanske okupacije dežele. Brez ukinitve te okupacije, n® bo v Grčiji ne reda ne zakonito®^ To niso prazne fraze, temveč rC' zultat izkušenj zadnjih 15 meseCeV v Grčiji. V odgovor na vprašanje o rezu1" tatlh volitev v Grčiji Je Zaliarija^8 odgovoril: «Ce bi bile volitve svobodne in poštene, bi se jih EAM S°" tovo udeležil in najmanj 65% volivcev bi glasovalo zanj. Nočem 90%. To Je mogoče dokazati. V *v<> l ji zadnji izjavi ni mogel britans^' I zunanji minister Bevin pojasniti’ ' zakaj izvaja Velika Britanija tak® politiko, ki spravlja v nevarno* njen ugled po vsem svetu. Ce “ tila britanska politika gotova, d* bodo stranke, ki jih ona pod?*1* dobile večino, potem bi Britanija V Grčiji dovolila svobodne demokr*' tlčne volitve. To je očitno». Protest zaradi odloka o razpustu Akcijskega odbora MOS M Trst je poslal Zave»-niSkt vojaglti upravi sledič protest: Za vodstvo ln discipliniranost borbe za uveljavljanj« demokratičnih pravic in svobode Je bil ustanovljen »Akcijski odbor», ki Je bil sestavljen iz predstavnikov vseh demokratičnih organizacij ter zakonit po obliki ln po vsebini. Zakonit po obliki, ker je bil izvo!jen od predstavnikov legalno priznanih organizmov na zborovanju, ki jc bilo prijavljeno Zavezniški vojaški upravi. Zakonit po vsebini, ker Je bil njegov namen, dosoči zakonite cilj« « povsem zakonitimi sredstvi. Akcijski odbor pa Je bil razpuščen z neupravičenim odlokom ravno v trenutku, ko Je nasprotna stranka povedla v Trst veliko število šovinističnih in neofašističnih elementov s Jasnim namenom, da Izzove široke ljudske mase, katere Osvobodilni svet predstavlja in z* stopa. To ljudstvo »e Je trdo borilo ob beku velikih zaveznikov za osvobpdi* tev te zemlje Izpod fašističnega in nacističnega Jarma in je pri tem doprineslo nenavadn« krvne žrtve ln trpljenje. Zato Je nadvse zakonita njegova skrb, ko danes vidi ogrožene ln kršene demokratične svoboščine, za katere se Je tako ljuto borilo. Akcijski odbor, ki je sestavljen od predstavnikov zakonito priznanih političnih, sindikalnih, kulturnih ln drugih organizacij, kakor tudi od enega predstavnika Osvobodilnega sveta, je mogel vršiti le popolnoma zakonito aktivnost ln Je mogel lc tu najti navodila, ki bi Jih odbor smatral za najbolj umestna za odbijanje vse prej kakor zakonitih dejanj nasprotnikov. Osvobodilni svet za Trst smatra odlok o raz pustltvl Akcijskega odbora za nezakonit in nasprotujoč načelom Drave demokracije, za katero sf Je ljudstvo v tej krajini toliko borilo in zaradi tega formalnr protestlra proti temu odloku. Smrt fnšizmu — Svobodo nahodil' II presldente: Preds.dnlk: (»w. Pofaart Oluttpvp) Odgovorni urednik «E1 Merla» obsojen kol SS-ovec G. Coffou obsojen na 2 leti 6 mesecev zapora Včeraj m Je moral na Izrednem porotnem sodišču zagovarjati odgovorni urednik lista, ki Je najbolj blatil Slovane in kj je s svojimi protijugoslovanskimi nesramnostmi eden najznačilnejših predstavnikov tukajšnjega CLN-ovskega tlaka. Da Je g. Giordano Coffou bivši SS-ovec, je bila v Trstu že dolgo javna tajnost ln Javni škandal, ker je tak človek lahko predstavljal še dandanes vidno vlogo v tukajšnjem javnem življenju. G. Coffou j« že dolgo vedel, da se Je preveč razkrinkal in se zgrinjajo oblaki nad njegovo glavo, zato Je bil tudi zadnje čase nenadoma »odsoten» ln proglašen tudi na pričetku te razprave kot «v beg»tvu». Izgleda pa, da Je vendar Imel neomajno zaupanje v «op reševalne tendence» izrednega porotnega sodišča, ker se je tekom razprave sam javil sodišču. Obtožba jo očitala odgovornemu uredniku «E1 Merlo», da Je bil pri SS v službi kot kurir, pozneje pa dodeljen naclstlčrfemu Uradu za tisk in propagando, kjer Je bil neposredno podrejen najvlšjemu komisarju Bainer-ju; da je tekom svojega delovanja 'pri tem uradu napisal 4 članke v »II Plcoolo* ln slednjič, da Je hcltel podkupiti Senci Karla, da bi na tukajinjem sodiMu krivo pričal v njegovo korist. Seveda se je g. Coffou sam opisal kot najnedo&nejš« jagnje in zanikal vse obtožbe. Naknadna razprava pa Je pokazala presenetljivo podobnost med njegovo verodostojnostjo in verodostojnostjo njegovega lista. Urednik humorističnega glasnika tukajšnjih Šovinistov je bil s svojim drznim zanikanjem naravnost smefen ln se res pokazal kot šaljivec. Saj sta takoj po njegovih zatrje- vanjih lastne nedolžnosti priči Spa. daro In Senci podrobno opisala, kako Jima je v protiletalskem zaklonišču kazal SS-ovsko legitimacijo, Urednik lista «11 Lavoratore» Spa-daro je tudi opisal, kako mu je obtoženec pripovedoval o člankih, ki jih Je pisal za list «11 Piccolo*, Senci pa je potrdil, da mu je obtoženec preskrbel službo v omenjenem propagandnemu uradu, kar Je mogel brez dvoma le v funkciji, ki mu jo obtožba ootta. Kot obrambne priče za obtožence »o nastopili njegovi tovariši, uredniki lista «11 Plccolo*, ki bi kot taki morda v marsikateri drugi državi sedeli z njim vred na zatožni klopi. Te priče — Sartori, Tigoll in Plz-zarello — so predvsem zatrjevale, da njemu pripisane In z C. G. ali G. S. podpisane članke res ni napisal on, temveč Donatello D'Ora-zio. Tožilec je nato objasnil, da Je obtožbo zaradi podkupovanja odpadla z novo amnestijo, od ostalih pa sta prva ln tretja (pripadnost SS in Propagandnemu uradu) potrjeni po pričah Spadaro in Senci. Ker Je dokazana samo pripadnost, ne pa tudi mera sodelovanja z okupatorjem, je predložil tožilec najmanjšo ka. zen: 2 leti ln 7 mesecev zapora. Obramba sicer ni v taki meri uporabljala smeifne izgovore, kot on, ko je dejal, da so ga zamenjali z nekim drugim Coffou-jem, ki je zdaj nameščen pri tržaški občini in podobnim, navedla pa Je predvsem »politično vzdušje* tn povdarjala «za9luge» obtoženčevega lista «E1 Merlo», ki je pripomogel, da so Italijani šli na ceste manifestirati svoje ltalijanstvo (Mislil je najbrž na zadnje reakcionarne manifestacija tako Izrazito izzivalnega mul- čaja!) Zahtevala Je, — Jasno, — oprostitev. Spričo na razpravi tako jasno dokazane obtožbe je sodišče vendar sprejelo tezo obrambe ter obso. dllo g. Coffouja na 2 leti in 6 mesecev zapora ter na poravnavo procesnih stroskov. RADIO SREDA, 3. APRILA 7 glasba za dobro jutro; 7.15 po-roč.la v slov.; 7.45 koledar; 7.55 pestra jutranja glasba; 11.30 vesela glasba; 11.45 univerza po radiu; 12 glasbe. Donizettija; 12.30 predavanje v »lov.; 12.45 poročila v slov.; 13.15 reproducirana glasba; 13.30 lahka glasba za godalni orkester; 14.15 pregled vesti; 17.30 prenos iz Vidma; 18 godalni kvartet; 18.30 odmev dela; 19 oddaja odreda Jugoslovanske armade; 19.30 Igra-Nubič: svetovna vojna; 20 poročila v slov.; 20.30 veliki mojstri ritma; 21 radijski skec; 21.20 fantazije iz operet; 22.05 koncert za mandolino; 22.30 večerna glasba; 23.10 zadnje vesti v slov.; 23.20 nočno zabavišče. Za svo:ce škedenjsklh žrtev Istrske vasi, ki 90 zelo prizadete od vojne vihre 'n »uše, so nabrale za pomoč družinam ilkedenjskih žrtev vse kar Jim je bilo mogoče. V Kopru samem so nabrali 18 3*0 Ur, velike količine hrane in denarja pa so nabrali po osfrslih vaseh okraja. Učiteljstvo In učenci proseško -kontoveljske šole darujejo 1380 lir zn svojce škedenjsklh žrtev. Od*, urednik DUŠAN HRE3CA* Poizvedbe Kdor bi kaj vedel o SEVER«# VLADIMIRU iz Sušaka IštudeB« zaprt na Reki, nato v Coroneju , Trstu, od koder je bil 8. 9. 1944. 0» peljan v Nemčijo, naj, prosim, J8-« sta.Sem Sever iOranju, Istarska * Sušak ali Čehovin Angeli, via To*1* Blanca 12, Trst.____________ BOGATEČ VLADIMIR, roj. f feb.1912., odpeljan v Palermo v Novaro. Pozneje odšel na ruf*L fronto na Donu. Služil pri 17 10. art. divizija Sforcesca vojna P"” Jta 69. Zadnje vesti dobili 12. 1942. Kdor bi kaj vedel o njež®,| usodi, naj Javi ženi Bogateč Prosek 275. 17? Kdor bi kaj vedel o CUKU DU, ki Je bil pri 18. Bazoviški gadi I. bat. 3. četi, ranjen 10. J®**; v Oseku pri Šempasu, od tu Vitovlje prepelja« v centralno SEMENSKI KROMPlK droben in živilsko krmo po 1» - 20 lir* leg. prodar*1 TRST - Via I. Cavalli 10 je* tjol- nlco, naj sporoči Ouk Ivani, vi* iamonti 27, Gorica. ————— ^ Zveza primorskih partizano^ -n Dombergu naprofa vse partizane ' ostale tovariše, ki vedo lcaj o t®Tjj ribu DOPLIHAR ALOJZIJU, ^ 3. 10. 1926 v Dombergu, naj ’e na Zvezo primorskih partlzajVj; v Dombergu «11 njegovemu Dopliharju Andreju, Gregorč.i.® ul. 26, Dornberg (Gorica). Om50^ ni tovariš je služil nazadnje Vojni oblasti IX. korpusa NO* POJ kot kurir. Po netočnih Jvj. datkih Je bil baje 6e aprila leta na službeni poti na kom* mesta Sežana. Od tedaj ni o nobenega glasu.______________ ^ MALI OGLASj^ KNJIGOVODJA, samostojen, z ^ letno prakso, korespondent, ^ nemščine, išče primerne zaPf*.pl- tudl v coni B. Ponudbe p°“ SARNIRKA MOC» na upr. škrga Dnevnika. -"IjI RADIO APARAT, 5 cevni, s njimi kratkimi valovi, po W v|» ceni, prodam. De Luca, Trsti ^5 Montecchl 2. I NOVE ŠIVALNE prodam po ugodni ceni. ^ Popravila strojev vsakovr«tnef* ^ TRST - VTA DELL’ISTRIA