PISMA BRALCEV
Razmišijanja
ob dnevu
mrtvih
Ob priliki bi se morali spomniti zaslužnih občanov oziroma članov naše skupnosti.
Na to ntisel sem priUa, ko sem
brala zadnjo in predzadnjo številko Naše skupnosti, kjer piše o pridobitvi in obnovi PočitniŠkega doma za otroke v Zambratiji. Nič ni omenjen nekdanji župan Ciril Fajn. On je imel pri pndobitvi in obnovi imeno-vane hiše velike, če ne tudi največje zasluge. Tov. Ciril Fajn je imel veliko mero človečnosti in razumeva-nja še posebej za javne službe, kot smo takrat rekli zdravstvu, šolstvu in socialnemu delu. Res, da nasje bilo takrat manj, vendar se je večkrat zanimal  za  pogoje  našega   dela.
Nekje sem že takrat prebrala, da je v Mostah zato fajn, ker je župan Fajn!
Upokojenih in pokojnih občanov se z redkimi izjemami slabo spomi-njajo še lastne delovne organizacije, da ne govorimo o krajevnih skupno-stih in drugih družbenopoliiičnih or-ganizacijah.
V zadnjem času sem bila prisotna na nekaj civilnih pogrebih. Videla sem samo »tiho položitev v grob« brez besedice slovesa. Potem se pa v nekaterih primerih čudimo svoj-
cem, če naročijo cerkveni pogreb so-rodnikom, ki v življenju niso kazali lozadevnih lendenc.
Cerkev na željo sorodnikov opravi cerkveni pogreb, če je bil pokojni krščen in če pred smnjo ni lega izrecno odklonil.
Tudi krajevne skupnosti in druž-benopolitične organizacije bi morale poskrbeti svojim članom oziroma ob-Čanom vsaj skromno slovo ob smrti. To smo si zaslužili vsi, krščeni in nekrščeni brez izjeme. Brez zatnere! MARIJA HRIBAR