PRIMORCI DNEVNIK ^?jtnina plačana v gotovini Destale 1 gruppo Cena 150 lir Leto XXXI. Št 31 (9033) TRST, sobota, 8. februarja 1975 t'ttiMUHSKi DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tekal v tiskarni «Doberdob» » Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edam tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropa. PRAZNIK zime Kakšni čudoviti dnevi! Kakor da se jesen preliva mimo . 5 neposredno v pomlad, praznično in svetlo, naravno Prispodobo tega, kar nosimo v sebi: tistega plahutanja zastav v krvi, neba izpred tridesetih let v očeh, v ušesih pa ocnih glasov, ki pozdravljajo zmagovalce. Kakor da nam renje solza zopet spira smrt iz oči in da nas poljubi za-ezujejo za novo, izborjeno življenje. v je bil doživel ta praznik, pa naj si bo kot osvo odi tel j ali kot mati streljanega talca, kot večnega strahu eseni ilegalec ali zgolj kot eden izmed njih, ki so preprosto čakali in upali — temu ne bo težko razumeti. Le-°s mineva trideset let in zdi se, kakor da tudi narava cutl z nami. v V tem naznanilu pomladne godbe je tudi letošnji Pre-ernov praznik nekaj izjemnega. Trideset let je namreč milo tudi, odkar je Slovenski narodnoosvobodilni svet Proglasil dan smrti našega osrednjega književnega genija a kulturni praznik slovenskega naroda, šlo je za pravično Priznanje in oddolžitev velikanu, ki je s svojo pesmijo čez °c prestavil naš rod iz mraka zavrženih v krog luči e-lik-PSkitl kulturnih narodov. Prebudil ga je bil kakor ve-Kl zv.°n in klical k osveščanju, zrasel je v svetilnik in smerjal njegovo pot v zgodovino mimo čeri in skozi vi-arje. V tistih prazničnih majskih dneh leta petinštirideset 0 se njegovi verzi prepletali z verzi partizanskih bojnih Pesmi v čudovit, neponovljiv magistrale. Zaman bi se trudili, če bi zanj iskali besed, ki še iso bile izgovorjene, ali prispodob, ki še niso bile do-"bSijene. Jalov in odvečen bi bil ta posel, čeprav je res, a takšna obletnica naravnost izziva. Zdi pa se mi, da utegne ta praznik biti priložnost a drugačno razmišljanje, ki je stvar vsakega posamezna: za preverjanje družbenega in našega osebnega od-v0sa do kulture. Takšno razmišljanje se navezuje na Pre-erna p0 svoji vsebini, obenem pa sega s svojimi kore-mami v tisto drugo bližajočo se tridesetletnico — v P azmk zmage nad zatiralci slovenskega naroda, vprašajmo se: ta - .kakšnim prekipevajočim srcem smo praznovali le-va]:Pet*nštiridesetega? Kaj vse smo sanjali, upali, pričako-„„ i’..verieli? Kaj vse smo zmogli? Kaj vse smo bili pri- prav‘jem žrtvovati? ča? Pa se vsujejo kakor plaz še nova vprašanja, smn a a 'n obtožujoča: Kje in kakšni smo danes? Kaj o dosegli? V kaj še verjamemo? Smo sploh pripravlje- 1 kovati še kaj? Prev ”tn° — b° kdo ugovarjal — je bilo takrat vse nrp.ec- nedeljsko, prepojeno s silnim navdušenjem in ne-prjcno z razsodnostjo. Utemeljen ?° reS? S° bila na2a pričakovanja v resnici ne-Pojdimo po vrsti. do n" mislimo s tem zajeti tudi odnos italijanske večine PotemSG narodnostne skupnosti, njenih potreb in pravic, rečem 56 kom o odgovora modro vzdržali. Kaj naj sploh Prenan ° našem gledališču in njegovem ekvilibriranju nad ° Šturm™’- ° 2lasbeni šoli in gluhih ušesih za njeno usodo, šitve aijski knjižnici in potrpežljivem čakanju njene zadu-mačelV Prostorski stiski, o prosvetnih organizacijah in cei0 210vstviU da ne govorimo o našem založništvu, saj priSD a, sv°j dnevnik ne prejemamo niti tistega deželnega lienpLV do katerega imamo vso pravico zaradi opravim ei!a' In tako naprej. zdi semP • t0 nas ta k’P kljub vsemu ne zanima. Zakaj meritn mi. Prav- da se ob svojem kulturnem prazniku pre-večj0 ° 12 svoje perspektive, ta pa nam razodene vse moramUmetniŠko 'n znanstveno dejavnost. Razveseliti se ga jn ? 8ej2irskega vrenja v Beneški Sloveniji, kultume-renin flružbenega osveščanja ter vse globlje segajočih ko-neški ai^odae zavesti kljub nezmanjšani krivici, ki jo be-Pravico°1ak^ morajo še zmeraj trpeti, ko jim odrekajo njem 1 hif^0 doP°lniinega pouka v materinščini. S prizna-cev, zabml giudamo zgoščajoče se vrste znanstvenih delav-siikarje °k^udovanjem svoje umetnike od pisateljev do Pevcev Vp °k skladateljev do dramskih igralcev in opernih nju Zrp Pr! tem pa naša samozavest rase ob prepoznava-Ijivem erai nov^b in novih obrazov, ki pričajo o neusah-močj inVre CU na‘še ustvarjalnosti, torej o naši življenjski kakor d ? zavesti. da je nad nami del slovenskega neba Vanim r skupne strehe, ki nudi zatočišče tudi ustraho-Hkrat'0Skirn kratom. — bo 7n 1 Pa smo priče malodušja, nevere in odpadanja Kdor°'a US°var.ial sobesednik. solZe ne h6 odPadeb ga pokopljemo s križem čezenj. Ne Rio. {^a- uusede za njim. Kdor je malodušen, ga zaobide-Tako ^ z majavimi oporniki med sabo? grizel črv °,dgovarjam, obenem pa se je že tudi vame za-Ne skrbi' clvoma- Saj res ni vse tako, kot bi moralo biti. tisti kuln° -1116 pa odPadniki in maloverneži, ampak vsi - ■ 'Jrm svetohlinci, ki jih je vsak dan več med pred boštvom telefrižiderstva, ki ttd. vsi svetohlinci, ki iih ie vsak dan več med na- jitn jj Ul1} klečeplazci pred boštvo treba. sna drugačna kultura smo snobistična po- zastav t?bv ì?;nern- Čutim, da sem iz oblakov osvobujočih liko zastr5™ • V- ta fobruarski čas splošne krize, ki ni to-?'ed'c koljt U|°Ča zaradi nepredvidljivih gospodarskih po-JU duha °r zaradi puščave, ki nam jo odpira na obzor-tudi brstič'aracb»zajed^veSa Peska, ki z vetrom zasipava Kdo vJVlaŠe .zamejske slovenske misli. . sem znn KragU^a odgnati...? odmeva v meni Prešeren, ^njenega kVa m65 pri njem> znanilcu velikega pohoda od-Pote. Preda,rneCkega ro^u ustvarjalcu neizmerljive le-dat^ Morarlf™ Se Prazniku. Hočem se, moram se mu pre-trìdesetih 1 p Se mu Predati že zaradi tistih dni izpred OB 30-LETNICI SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA SLAVNOSTNA PODELITEV LETOŠNJIH PREŠERNOVIH NAGRAD V UUBLJANI Slovesnosti v dvorani Slovenske filharmonije so prisostvovali najvidnejši predstavniki slovenskega političnega, kulturnega in javnega življenja - Posebno topel in iskren aplavz obema zamejskima nagrajencema - Proslave po vsej Sloveniji LJUBLJANA, 7. — Ob slovenskem kulturnem prazniku je bila nocoj v dvorani Slovenske filharmonije slovesna proslava, na kateri so bili nagrajeni s Prešernovo nagrado ter nagrado iz Prešernovega sklada vidnejši slovenski kulturni in umetnostni ustvarjalci, katerih imena in utemeljitve obširneje objavljamo na četrti strani. Proslave so se udeležili najvidnejši predstavniki slovenskega kulturnega in političnega življenja, med katerimi predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher, članica sveta federacije Lidija Šentjurc, predsednik skupščine SR Slovenije Marijan Brecelj, predsednik CK ZK Slovenije Franc Popit, predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič, predsednik zveze sindikatov Slovenije Janez Barborič, predsednik izvršnega sveta Slovenije Andrej Marinc, podpredsednika iz-. vršnega sveta Roman Albreht in i Rudi Čačinovič, predsednik sloven- ske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar, članica predsedstva SR Slovenije Vida Tomšič, član sveta federacije Miha Marinko, rektor univerze Janez Milčinski in drugi. Prisotni sta bili tudi delegaciji zamejskih Slovencev s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije ter iz Koroške. Proslava se je začela z Armičevo skladbo Memento mori, ki jo je izvajal simfonični orkester Slovenske filharmonije, ki je pod vodstvom dirigenta Antona Kolarja zaigral še Mozartov Rondo za flavto in orkester ter Antonina Dvoraka četrti stavek skladbe Iz novega sveta. Osrednja točka proslave je bila slovesna nagraditev letošnjih Prešernovih nagrajencev. Po daljšem slavnostnem govoru predsednika republiškega komiteja za kulturo Andreja Ujčiča, ki ga v izvlečku objavljamo na četrti strani, je predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada slovenski pisatelj Ivan ...........................................i''"111...il"»»»»'»'.. MED RAZPRAVO O VLADNEM ODLOKU O REFORMI RADIA IN TELEVIZIJE Večino izglasovala vladi zaupnico in sestavila nov zakonski osnutek Ta rešitev je baje povezana s popuščanjem vladne večine misovcem, ki so vodili obstrukcijo proti vladnemu odloku - Desničarski časnikar naj bi postal član upravnega sveta RAI TV 7. — Nocoj je poslanska zbornica z večino glasov predstavnikov štirih strank leve sredine izglasovala zaupnico Morovi vladi. Vlada je zahtevala zaupnico na včerajšnji seji poslanske zbornice v zvezi s resolucijo liberalcev, da ohranitev radiotelevizijskega monopola nima tehnične osnove. Ob glasovanju je bilo v avli 561 poslancev. Za vlado jih je glasovalo 335, proti pa 226. Na nocojšnjem sestanku predstavnikov štirih strank leve sredine so načelniki poslanskih skupin KD, PSI, PSDI in PRI podpisali zakonski predlog o reformi RAI TV, ki bo po odobritvi nadomestil sedanji drugi vladni zakonski odlok o reformi radia in televizije. Zasonsk/ predlog, ki nosi podpise poslancev Piccolija (KD), Mariottija (PSI), Biasinija (PRI) in Cariglie (PSDI) bodo predložili jutri zjutraj v avli poslanske zbornice. Zvedelo se je, da se bo poslanska zbornica po jutrišnji dopoldanski seji ponovno sestala v torek. Do te zelo resne odločitve, ki dokazuje, kako je večina v parlamentu nemočna, ko gre za zakonske odloke proti obstrukcionizmu opozicije, v tem primeru misovcev, je dejansko prišlo na današnjem sestanku pred začetkom zasedanja zbornice, ki je bil pri predsedniku Moru in katerega se je udeležil tudi tajnik PSI De Martino. Na iiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiJunmmiMiniiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiftiiuiiiuiiiuiiiiii Popoln neuspeh prvega srečanja med EGS in SEV Po tridnevnih razgovorih se delegaciji nista mogli sporazumeti niti o bcsediln skupnega poročila MOSKVA, 7. — Prvi razgovori i ropskem taboru pa je prevladala med predstavniki Evropske gospo- teza o pogajanjih na nižji ravni, darske skupnosti in Sveta o eko- 1 tako da sta delegaciji, ki sta se nomski vzajemnosti (SEV) so se ...m ....."'Utili...... MIROSLAV KOŠUTA zaključili s popolnim neuspehom, saj se obe delegaciji po tridnevni razpravi nista mogli zediniti niti o besedilu uradnega komunikeja. Do srečanja med zastopniki o-beh evropskih mednarodnih gospodarskih organizacij je prišlo na prigovarjanje generalnega tajnika SEV Fadejeva, ki je želel imeti sestanek s predsednikom izvršne komisije EGS Ortolijem. V zahodnoev- l»lll||||||||„||1J||||m|||||||1|||||||||||||n|m||UU||||||||||||g|n|||||||||||||||||||||||1|||||fi||t||,„|„|I|,||„|,„„||„||„|„||||vr||||||||||||«||||||lU !,ranke lei?0’ Med,em ko so M°rovi vi .. sred|ne izglasovale Zah,evala zaupnic°i ki jo je S* resolucM! °Sn0vi neke ,ibei3l-LSl' P$DI jj, pm Pravniki KD. k°nski predimi .s.estavili n°v za-*edanji za. V' bo nadomestil ì6 v '«prav"! udl0k'. k‘ ie bil reiitev je l. . zb°rnici. Ta nova Puščanje! a|® P^ezana s po-Sedai vodilinve0zhS,S,°m' ki 50 do T0” odobril obs,fukcijo “r-mi RAI TV M093 °d,0ka ,ak° daleč, -• TV M'sovc' so šli ; ' II H 4.000 so šli s° predložili kar i . u Popravi,,. , Kar Ì' ,udi tokra» kar P°meni da v?*n° odobriti nzed.U,eanili Pravo-adna večin '' Zd' 56 tud! da b° Van'6 v Un'a omogočila imeno- *;i‘ke ustano!"' SVe’ radi°televi- 30- s|I''enskeJ0|, b,i1a !'noS' °b 01 kulturnem praz- niku slavnostna podelitev letošnjih Prešernovih nagrad. Slovesnosti v dvorani Slovenske filharmonije so prisostvovali najvidnejši predstavniki slovenskega političnega, kulturnega in javnega življenja. Med nagrajenci iz Prešernovega sklada sta bila tudi zamejska kulturna delavca član SSG iz Trsta Stane Raztresen in koroški pisatelj Florjan Lipuš iz Celovca. Številne Prešernove proslave so bile tudi po drugih krajih Slovenije. Tudi dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu so včeraj počastili praznik slovenske kulture — Prešernov dan s slovesnostjo v Kulturnem domu. Po priložnostnem govoru dijakinje Eveline Jeze, sta člana SSG Mira Sardočeva in Jožko Lukeš nastopila z recitalom, šolski zbor liceja «France Prešeren» pa je zapel nekaj pesmi na Prešernovo besedilo. Tržaški občinski svet je na sinočnji seji izvolil novi občinski odbor, ker je — kot znano — prejšnji odstopil zaradi škandalov, v katere so bili vpleteni nekateri odborniki. V novem odbor, ni več socialdemokrata De Gioie, demokristjani so tri svoje odbornike zamenjali z dvema drugima, eno mesto pa odstopili republikancem. Slovenska odbornika Hreščak in Dolhar sta ohranila svoja resorja. Milanski karabinjerji so odkrili poskus - industrijskega vohunstva na škodo velike turinske družbe Fiat, v katerega sta bila vpletena dva Tržačana. te dni srečali v Moskvi, vodila šef departmaja za zunanjo trgovino SEV Mojsejenko in generalni ravnatelj za zunanje odnose izvršne komisije EGS Nizozemec Wellen-stein. Že takoj na začetku pogovorov pa se je pokazalo, da so stališča obeh delegacij neuskladljiva: predstavniki SEV so želeli samo organizirati srečanje med Fadejevom in Ortolijem in zagovarjali stališče, da naj bi moskovski razgovori privedli samo do določitve datuma in kraja takega srečanja. Zastopniki EGS pa so bili mnenja, da bi bilo srečanje na višji ravni nekoristno, ko ne bi prej pregledali možnosti sodelovanja in določili sektorjev, v katerih naj bi se to sodelovanje vsaj v začetni fazi razvilo. Delegacija EGS je tudi postavila poudarek na vprašanju odnosov med eno mednarodno organizacijo in posameznimi članicami druge: teh odnosov sedaj praktično ni, EGS p« bi zelo rada vzpostavila nekatere oblike sodelovanja z državami. varšavskega pakta. Stališča so torej tako oddaljena, da se ni bilo mogoče dogovoriti niti o skupnem poročilu. Predstavniki EGS so povabili sogovornike, naj pridejo v Bruselj, kjer naj bi nadaljevali razgovore, vabilo pa za zdaj ni bilo sprejeto: člani delegacije SEV so namreč odgovorili, da ne morejo o tem odločati, preden bi se posvetovali na ustrezni ravni. tem sestanku so govorili o možnosti, da se doseže odobritev reforme radia in televizije. Zakonski osnutek, ki ga bo leva sredina predložila jutri zjutraj v poslanski zbornici, predvideva ukinitev vsedržavnega odbora RAI-TV in prenos njegovih pristojnosti delno parlamentarni nadzorni komisiji in delno upravnemu svetu radiotelevizijske ustanove. Ta nova rešitev je povezana baje s popuščanjem fašistom in desnici sploh, saj se danes v Rimu govori, da bodo stranke vladne večine omogočile imenovanje v upravni svet radiotelevizijske ustanove desničarskega časnikarja Alberta Giovanninija. Po nekaterih vesteh, so imeli predstavniki večine že stike z misovci, ki bi bili pripravljeni na to rešitev. Giovanninija naj bi imenoval predsednik republike. V rimskih političnih krogih menijo, da če se bo vladna večina dogovorila z misovci, bo zakonski osnutek baje odobren pred 23. marcem, se pravi preden zapade zakonita veljavnost vladnega zakonskega odloka. Današnja seja poslanske zbornice je bila posvečena razpravi _in glasovanju o zaupnici, ki jo je sinoči zahtevala vlada. Med razpravo so predstavniki vseh demokratičnih strank najprej obsodili mi-sovsko obstrukcijo, ki ima namen zavreti delovanje parlamenta in s tem povzročiti zmedo in težave v sedanjem zelo resnem gospodarskem in političnem položaju v državi. Z obstrukcijo so dejansko neofašisti ustavili katerokoli zakonodajno delovanje parlamenta za precej Časa. O tem je še posebej govoril načelnik komunistične poslanske skupine Natta, ki je dejal, da z zavlačevanjem razprave -ni bila samo ustavljena zakonodajna dejavnost zbornice, ampak se «nahajamo pred fašističnim poskusom, bi z da se izvleče iz dosedanje osame- I posredovanja ostala za dosego mir-losti». 1 ne rešitve razpoložljiva edinole Pri Moru sestanek o gradbeništvu RIM, 7. — V palači Chigi je bil danes pod predsedstvom predsednika vlade Mora sestanek medministrskega odbora, na katerem so govorili o ukrepih za pospešitev gradbene industrije. Minister za javna dela Bucalossi je obrazložil navzočim ministrom in predsedniku vlade svoje predloge, ki se nanašajo predvsem na okrepitev stanovanjskih gradenj. PRED NOVO MISIJO NA BLIŽNJEM VZHODU Potrč izročil priznanje letošnjim nagrajencem, utemeljitve pa je sproti podajala Marija Velkovrh, napovedovalka na ljubljanskem radiu. Prisotno občinstvo je vse nagrajence toplo pozdravilo, posebno toplega aplavza pa sta bila deležna oba zamejska nagrajenca: gledališki i-gralec, član SSG iz Trsta, Stane Raztresen in koroški pisatelj Florjan Lipuš iz Celovca. V imenu nagrajencev se je za priznanje zahvalil najstarejši nagrajenec Bratko Kreft, ki je na kratko prikazal tudi vlogo tiste skupine slovenskih književnikov, ki so se pred točno 50 leti opredebli v tako imenovano socialno angažirano slovstvo. Po končani slovesnosti je bil sprejem v prostorih ljudske skupščine SR Slovenije. F. UDOVIČ-D. KALC * * * V počastitev kulturnega praznika se je v Kranju že sinoči začel tradicionalni teden slovenske drame. Uvodno predstavo je imelo slovensko gledališče iz Trsta s Cankarjevo komedijo «Za narodov blagor». V radovljiški občini bodo proslavo Prešernovega dne pripravili v znamenju solidarnosti z bojem koroških Slovencev za njihove pravice in kulturno samobitnost. Na proslavi bodo nastopili pevski zbori iz zamejstva in sicer zbor iz Radiš na Koroškem in zbor društva Valentin Vodnik iz Doline pri Trstu. Že nocoj so bile razne proslave po mnogih krajih Slovenije: v Zasavju, kjer so proslavo Prešernovega dne spremenili v vseljudski kulturni praznik, dalje na Štajerskem, Goriškem in drugod. V Ma-riboju so v okviru proslav odprli tudi razstavo ob 70-letnici pisatelja Bratka Krefta, jutri pia bodo v gledališču uprizorili prvo slovensko delo Foersterjevega «Gorenjskega slavčka». Prav tako v okviru proslave slovenskega kulturnega dne sodi današnje odprtje drugega slovenskega knjižnega sejma na gospodarskem razstavišču. Razstava ima po željah prirediteljev namen postati največja manifestacija slovenskega založništva, ki naj čim bolj približna knjigo najširšemu krogu bralcev. Na razstavi so predstavili okoli dva tisoč novih del, kar pomeni vso bero s knjižnjega trga v zadnjih dveh letih. Uvodne slovesnosti se je udeležil poleg drugih predstavnikov tudi predsednik slovenske skupščine dr. Marjan Brecelj. Predsednik slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Josip Vidmar pa je v govoru poudaril, kako knjiga piomeni najbolj vidno manifestacijo umskega snovanja med Slovenci. DRAGO KOŠMRLJ V Parizu končani italijansko-francoski razgovori PARIZ, 7. — Na francosko - italijanskih razgovorih ob obisku italijanskega zunanjega ministra Ru-morja na piovabilo njegovega francoskega kolega Sauvagnarguesa v Parizu so ugotovili «najširše soglasje stališč» o vseh obravnavanih temah. Razgovori, ki so se začeli včeraj popoldne, so se zaključili danes z razširjeno sejo, kateri je sledil sprejem na italijanskem veleposlaništvu z udeležbo številnih visokih francoskih osebnosti. Glavne teme razgovorov med Ru-morjem in Sauvagnarguesam so bile: evropska vprašanja in problem britanskega sodelovanja v EG3, položaj na Sredozemlju in predvsem na Bližnjem vzhodu in na Cipru, vprašanje energije v zvezi z zadnjimi ameriškimi predlogi in s perspektivo sklicanja mednarodne konference držav potrošnic petroleja, držav izvoznic in držav v razvoju, konferenca v Ženevi o evropskem sodelovanju in varnosti in končno nekatera dvostranska vprašanja. Kot je dejal sam minister Rumor, sta obe delegaciji pokazali veliko podobnost stališč o delovanju evropskega sveta, ki bo odslej nadomeščal sestanke na vrhu. Prva seja evropskega sveta bo že v začetku marca v Dublinu. Rumor je v tem smislu izrazil prepričanje, da bo evropski svet omogočal hitra posvetovanja na visoki ravni ter bo prispeval k boljšemu furkcioni-ranju evropskih institucij. Precejšen govor je bil tudi o Bližnjem vzhodu ter o vlogi, ki naj jo ima Evropa v obnovitvi miru na tem področju. V tej zvezi je Rumor dejal, da obstajajo zelo znatne težave na poti k miru, prav tako pa so tudi dejanske možnosti napredka proti temu cilju. Italijanski zunanji minister je tudi povedal, da bodo zahodnoevropske države pazljivo proučile vprašanje jamstev, ki bi jih bilo treba nuditi za «varne in priznane meje». Delegaciji nista ocenih zadnjih Kissingerjevih predlogov o energiji, češ da jih je treba še dolgo m pazljivo proučiti, poglobiti in o njih razpravljati v vseh ustreznih forumih. Obe strani pa z optimizmom gledata na potek ženevske konference o varnosti in sodelovanju ter pričakujeta, da se bo v doglednem času lahko začela zaključna faza konference na visoki ravni. Med Italijo in Francijo ni spornih vprašanj: Rumor in Sauvagnargues sta se glede bilateralnih vprašanj pogovarjala o italijanskih delavcih v Franciji, o gradnji predora v Frejusu in o popravkih meje v Clavieru. Kissinger ne bo več posredoval v sporu? WASHINGTON, 7. — V krogih ameriškega zunanjega ministrstva trdijo, da se bo Kissinger odrekel posredovanju na Bližnjem vzhodu, če se bo njegova nova misija zaključila brez konkretnih rezultatov. To vest, ki seveda ni bila uradno potrjena, pa ocenjujejo tako v Tel Avivu kot v Kairu bolj kot sredstvo pritiska na obe vladi, ki naj bi pokazali večjo pripravljenost popuščanja na razgovorih, ki jih bo Kissinger začel na Bližnjem vzhodu prihodnji ponedeljek. Po mnenju nevtralnih opazovalcev pa je ta grožnja namenjena predvsem Izraelu, saj je jasno, da bi z neuspehom Kissingerjevega pot, ki pelje skozi ženevsko mirovno konferenco. Ta pot je sprejemljiva za Kairo, kot so potrdili zadnji pogovori med šefom sovjetske diplomacije Gromikom in predsednikom Sadatom, medtem ko se ji Izrael upira. V tej zvezi pa je zanimivo ugotoviti, da se prav v zadnjih dneh tudi v Izraelu pojavljajo trditve, da bi bilo treba poskusiti tudi pot ženevske konference. Tega mnenja je na primer sam obrambni minister Shimon Peres, ki je sicer pojasnil, da ne nasprotuje diplomaciji «majhnih korakov» in postopnosti, kakršno zagovarja Kissinger, da pa je pred sklenitvijo delnih sporazumov koristno imeti pred seboj tudi globalno sliko rešitve, ki jo je mogoče doseči. Nadaljevanje organizacijske konference PSI FIRENCE, 7. — Tukaj se nadaljuje organizacijska konferenca socialistične stranke. Po včerajšnjem uvodnem poročilu je bila danes ves dan razprava na kateri so govorniki poudarili predvsem potrebo po reorganizaciji in posodobljenju strankine strukture in obširno go-varili o važnosti ureditve vprašanja delovanja struj v stranki. Ob začetku današnjega zasedanja je predsedujoči namestnik tajnika Craxi obsodil atentat na sedež socialistične stranke v Viareggiu. Craxi je v zvezi z včerajšnjimi izjavami Fanfanija dejal, da imamo na žalost v Italiji mnogo daltoničnih slikarjev, ki pogostoma zamenjujejo črno z rdečim. Na osnovi včerajšnjega sklepa je delegacija konference obiskala v florentinskem zaporu tajnika radikalne stranke in mu izrazila solidarnost PSI. Na konferenci so danes prečitaii tudi pismo, ki ga je tajnik radikalcev Spadaccia poslal udeležencem. LIMA, 7. — Upor policistov in nadaljnji izgredi so zahtevali v Limi okoli 100 mrtvih ter 800 aretiranih. Vojaške oblasti so izjavile, da je akcija vojaških enot proti u-pornim policistom zahtevala le nekaj ranjenih, medtem ko je precej žrtev padlo pozneje v uličnih spopadih. Mnoge so ubili trgovci, ki so branili svojo lastnino. Perujski tisk piše danes, da je pri zadnjih dogodkih bila vpletena ameriška CIA. Včeraj dopoldne je bila, kot v vseh zadnjih letih, v Kulturnem domu Prešernova proslava dijakov slovenskih višjih srednjih šol v sodelovanju s Stalnim slovenskim gledališčem. Po-leg študentov, ki so povsem napolnili dvorano, so se proslave udeležili tudi ravnatelji vseh slovenskih višjih šolskih zavodov v Trstu ter številni profesorji. Poročilo objavljamo na tržaški strani TRŽAŠKI DNEVNIK ZAKLJUČENA OPERACIJA «ČISTIH ROK» V OBČINSKI UPRAVI Leva sredina v tržaški občini izvolila novi spremenjeni odbor Demokristjani so zamenjali kar tri desničarske odbornike - V odbor vstopil republikanec Gargano - Slovenska odbornika Hreščak in Dolhar obdržala svoja resorja Tržaški občinski svet je sinoči precej pozno, po dolgi razpravi in zapletenem tajnem glasovanju izvolil enajst odbornikov in tri namestnike. V odboru pa bo še nadalje ostal Gašperini, ki ne zastopa več republikanske stranke in ki nima nobenega pooblastila. Novi tržaški občinski odbor bo torej sestavljen takole (v oklepaju pripadnost stranki in verjetna pooblastila, ki jih bo župan razdelil čez nekaj dni): Župan: SPACCIMI (KD) Odborniki: ABATE (KD, splošne zadeve in industrijske služnosti) BENNI (KD, šolstvo) DE LUCA (KD, urbanistika) DOLHAR (Slovenska skupnost, zdravstvo) FARAGUNA (KD, anagrafski urad) HREŠČAK (PSI, davki in takse) GARGANO (PRI, ekonomat) LANZA (PSDI, šport) LONZAR (KD, finance) GIURICIN (PSI, podžupan in javna dela) VASCOTTO (KD, osebje) Namestniki odbornikov: BARTOLI (KD, policija) CESARE (PSDI. kultura) SAT (KD, socialno skrbstvo) Odbornik brez pooblastila: GARGANO (PRI) Iz seznama je razvidno, da je prišlo do večjih sprememb občin- glasovanje, ki se je — kot že rečeno — zavleklo pozno v noč, tako da bomo o podrobnostih poročali jutri. ZA VOLITVE NA UNIVERZI PSI podpira enotno demokratično listo V kratkem bodo tudi na tržaški u-niverzi volitve predstavnikov študentov v upravna sveta univerze in podporne ustanove «Opera universitaria». V tem okviru je pokrajinsko tajništvo PSI potrdilo svojo naklonjenost enotni listi «Demokratični an- tifašistični boj za reformo univerze» ter je ponovno podčrtalo odgovornost vseh študentov, ki morajo na volitvah dokazati svojo idejno zrelost ter potrditi napredno usmerjenost njihove generacije. Na teh volitvah je nujno, da nastopijo študentje enotno, kajti le tako bodo zrelo dokazali, da so pripravljeni soo3Točati o usodi univerze in da se res borijo za demokracijo, katero je mogoče doseči le s podporo študentskega gibanja. Zato poziva tajništvo PSI vse napredne študente — slovenske in italijanske — da glasujejo enotno in da tako še j bolj izolirajo izzivalno prisotnost fa-‘ šistov. V OKVIRU VSEDRŽAVNE STAVKE Včeraj štiriurna stavka delavcev mestnih prevozov Skupščina sindikalnih voditeljev, aktivistov in delavc ev v Ul. Pondares Zahteva po srečanju z deželo in po odvzemu koncesije podjetju SA1TA V okviru vsedržavne stavke osebja prevoznih sredstev včeraj tudi v našem mestu od 9. do 13. ure niso vozili mestni avtobusi, na izven-mestnih avtobusnih progah pa je stavka osebja trajala ob 8.30 do 17. ure. Prav tako so eno uro, od 9. do 10. stavkali nameščenci železniških, letalskih, pomorskih in pristaniških prevoznih služb. Kot je bilo najavljeno so sindikalne organizacije sklicale ob 9.45 v avtobusni remizi v Ul. Broletto skupščino, na kateri so razpravljali o sindikalnem sporu in o vzrokih stavke, ob 10.30 pa je bila na sindikalnem sedežu v Ul. Pondares deželna skupščina sindikalistov, aktivistov in delavcev avtobusne prevozne službe, katere se je za vsedržavno zvezo uslužbenev avtobus- uiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiHiiiiuuJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil VČERAJ DOPOLDNE V KULTURNEM DOMU Dijaki naših višjih srednjih šol proslavili dan slovenske kulture Slavnostni govor Eveline Jeza ■ Recital Mire Sardoče-ve in Jožka Lukeša ter nastop pevskega zbora z liceja V teh dneh proslavljamo povsod, koder živimo Slovenci, naš največji skesa odbora kot se ie prvotno Koaer movenei, nat, najvcuji priČakovatohi da se te na^S kulturni praznik - obletnico Pre-v prvi vrsti na demokristjansko skupino. Iz odbora so bili namreč izključeni trije demokristjani (vsi šernove smrti. Letos pa ima to kulturno praznovanje še poseben pomen, ker obhajamo obenem 30-let- M'àg «sré -JS je odgovarjal za skrbstvo) in Orlando (ki je odgovarjal za anagraf). Tako so našli mesto tudi za republikanca in je načelnik skupine Gargano končno prišel v občinski odbor. Lanza (PSDI) je ohranil odbomištvo za šport, Cesare (PSDI) je postal odbornik za kulturne zadeve, ne-scremeniena pa je socialistična skupina: Giuridicin je ostal podžupan in cdbomik za javna dela, Hreščak pa je ostal odbornik za davke in takse. Končno je Dolhar (Slovenska sk-rorost) ohranil odbomištvo za zdravstvo. Na sinočnji seji je bil prisoten De Gioia, ki je mirno sedel za od-boroiško mizo, dokler občinski svet ni potrdil ostavke vseh odbornikov. De Gioia je v četrtek zvečer poslal žuoanu pismeno ostavko na mesto občinskega svetovalca, do zamenjave pa bo prišlo šele na prihodnji seji občinskega sveta (ki bo predvidoma v torek 18. februarja) in bo menda to mesto prevzel D’An-toni, za katerega je značilno stalno soreminjanje strank in struj, saj je bil v svoji pisani politični in drugačni zgodovini tudi deželni odbornik PRI za šport, nato je bil kandidat PSDI. na zadnjih deželnih volitvah se je povezal z Marchesi-chem in je nastopil s furlansko listo, sedaj pa se menda ne ukvarja več s politiko, ker je državni funkcionar. Čujejo se glasovi, da ne namerava odstopiti in da bo izvolitev sprejel. Sinočnjo sejo občinskega sveta je pričel župan Spaccini, ki je prečital krajšo izjavo v imenu petih strank leve sredine, ki so potrdile vse programske obveze in ki so se sedaj obvezale, da bodo v zvezi s krizo krajevnih financ izdelale izredni dveletni načrt ukrepov. Nato so na dolgo govorili kar trije mi-sovci, končno je občinski svet z vzdržanimi glasovi KPI in z glasovi leve sredine ter liberalcev sprejeli na znanje ostavko odbornikov. Sledila je daljša debata in Slovenski narodnoosvobodilni svet izdal odlok, s katerim je proglasil 8. februar za dan slovenske kulture v počastitev največjega pesnika in vidca, kar jih je kdajkoli dala naša domovina. Prva se je včeraj oddolžila Prešernovemu spominu naša srednješolska mladina s slavnostno prireditvijo v Kulturnem domu Proslavo so, kot vsa ta zadnja leta, priredili dijaki znanstvenega in klasičnega liceja «France Prešeren», trgovska tehničnega zavoda «Žiga Zois» in učiteljišča «A. M. Slomšek» s sodelovanjem Stalnega slovenskega gledališča. Dijaki so do kraja napolnili dvorano Kulturnega doma in med njimi so bili vsi ramatelji ter številni profesorji. Prireditvi je prisostvoval tudi svetovalec za slovenske šole prof. Sivec. Proslavo, ki se je pričela ob 11. uri, je odprla Majda Glavina, dijakinja V. razreda trgovskega tehničnega zavoda, slavnostni govor pa je imela Evelina Jeza, dijakinja IV. razreda slovenskega učiteljišča. Ko je na začetku spregovorila o pomenu Prešerna v današnjih dneh in za mlade rodove, je med drugim dejala: «četudi je minilo že 128 let od njegove smrti, nam diha iz njegovih poezij večna, čudovita in mila mladost, tako sorodna naši: polna ljubezni in velikih idealov, ponosna in čista, prezirajoča preračunljivo in malenkostno miselnost takih ljudi, ki skrbijo samo za lastne koristi. Za ideale, za dobroto in lepoto, za poezijo življenja pa nimajo čuta in ga tudi nočejo i-meti.» Ko je nato poudarila aktualnost njegove poezije, je posebej podčrtala poziv, ki veje iz njegovih domovinskih pesmi, poziv po ljubezni do svojega naroda. «Tega njegovega poziva mi mladi ne smemo preslišati», je med drugim dejala. «Šele ko bomo izpolnili svojo dolžnost do svojega naroda, bomo lahko z mirno vestjo podali roko drugim pri gradnji novega, boljšega sveta, ki ne bo več poznal sovraž- •iiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiniiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiimiiiiimniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiin Smrt tržaške aktivistke •w Rosande Stoka Pračkove Med škedenjskimi rojaki, pa tudi med aktivisti v mestu, se je včeraj naglo razširila vest, da je dopoldne dotrpela po daljši bolezni Rosanda Štoka Pračkova. Žalostna vest je vzbudila spomine v vseh, ki so jo poznali in z njo sodelovali: milega značaja, vendarle krepke narodne zavesti. Rojena je bila v Skednju 30. avgusta 1908. Tam je tudi končala osnovno šolo, meščansko je obiskovala na zasebni Ciril - Metodovi šoli pri Sv. Jakobu, kjer je študij ab-solvirala tudi na dveletni zasebni trgovski šoli. Že takrat v rani mladosti se je vključila v slovensko prosvetno gibanje in je bila vneta članica Mladinskega društva Sparta do razpusta društva. V dobi popolnega brezpravja našega ljudstva pod fašistično strahovlado je ohranila v sebi iskro, ki je v času narodnoosvobodilnega boja razplamtela, da se je kmalu vključila v akcijo. Kot trgovski zastopnik je imela zelo ugodne pogoje, da je že leta 1942 z uspehom sodelovala v obveščevalni službi, ki jo je po zaslišanju na kvesturi v letu 1943 teritorialno sicer omejila, ne pa povsem opustila. Kasneje pa je prešla na politično propagandno delo in je kot funkcionarka delovala z ilegalnim imenom Zdrava v slovenski protifašistični ženski zvezi v Skednju. Po svojem položaju je postala tudi članica krajevnega odbora OF. V jesenskem prodoru okupatorjevih policij v vrste škedenjskih aktivistov, se je tudi Rosanda sredi novembra skupno z Davorinom Pračkom - Lisjakom in nekaterimi drugimi umaknila preko Lonjerja in Gropade na osvobojeno ozemlje. Ker je jesenski okupatorjev prodor po zaslugi izdajstev zelo prizadel vodilne kadre, sta se že sredi decembra 1944 Rosanda in Davorin vrnila v mesto. Davorin je bil premeščen na drugo področje: dodeljen je bil Komandi mesta Trst, drugemu sektorju, medtem ko je Rosanda sprejela mesto okrajne tajnice OF v drugem okraju. Poleg spremembe terena in prebarvanja las je bilo treba takrat še dosti poguma in požrtvovalnosti, da si vztrajal na vročih tržaških tleh. Po osvoboditvi si videl Rosando -Zdravo zopet med aktivisti naših množičnih organizacij. Bila je tudi članica obnovljenega Prosvetnega društva v Skednju do svojega odhoda. Skupno z možem se je leta 1954 izselila v Izolo, kjer je včeraj umrla. Pogreb bo jutri, v nedeljo, ob 15. uri na izolsko pokopališče. Kdor je poznal Rosando - Zdravo, jo bo ohranil v lepem spominu. I D. P. nikov, ampak samo sosede». Ko je v nadaljevanju svojega govora omenila pomen Prešernovega dela pri krepitvi narodne kulturne samozavesti, je dejala, da v naših dneh in na tukajšnjih tleh ni dovolj častiti Prešerna z zanosnimi besedami, temveč ga moramo častiti in ljubiti tudi z dejanji, s tem, da delujemo za srečnejšo prihodnost svojega naroda, da gojimo svojo slovensko šolo in jo krepimo, da se držimo načela, da spada slovenski otrok v slovensko šolo, da se bomo povsod in vedno zavzemali za našo narodno čast, veljavo in svobodo in da bomo ljubili slovensko besedo, posebno tudi našo tiskano besedo, v knjigah in časnikih in da jo bomo podpirali, kakor jo je ljubil in podpiral Prešeren. «In če bomo taki — zavedni, pogumni in dejavni», je zaključila svojo misel Evelina Jeza «bomo vredni Prešerna, njegova ljubezen do slovenstva in njegov duh bosta v nas živela naprej in preko nas v rodovih, ki bodo prišli za nami». Njenim besedam je sledil nastop gledaliških umetnikov Mire Sardo-čeve in Jožka Lukeža z recitalom izbranih odlomkov iz Shakespearovih del z naslovom «Narava, ljubezen in smrt». Proslavo je zaključil nastop mešanega pevskega zbora z liceja «France Prešeren», ki ga je pripravil in vodil prof. Janko Ban. Zbor je ubrano zapel dve pesmi na Prešernovo besedilo. Prva je bila «Luna sije», ki jo je po napevu Jurija Flajšmana harmoniziral Ubald Vrabec, nato je zbor, v katerem nastopa kar precejšnje število dijakinj in dijakov, zapel še «Zdravljico» v uglasbitvi Stanka Premrla. nih, filobusnih in tramvajskih prog udeležil Mazzone. Razen o vprašanjih, ki se nanašajo na investicije v prevozništvu in o rešitvi pogodbenih vprašanj za delavce avtobusnih prog, so na skupščini obširno obravnavali tudi položaj v deželi in aplikacijo sporazuma med sindikalnimi organizacijami in vlado. Sindikalne organizacije kategorije, kakor tudi deželna federacija CGIL - CISL - UIL, so v tej zvezi zahtevale srečanje s predstavniki deželne uprave. Deželno srečanje voditeljev kategorije bo v Vidnu, v petek, 14. t.m. oh 15.30 na sedežu Delavske zbornice. Na skupščini so tudi poudarili, da bi vsako nadaljnje zavlačevanje izvajanja deželnega zakona o prevozništvu prisililo delavce na ostrejše oblike boja. Na skupščini so prav tako preučili položaj dejavcev tržaške skupine podjetja SAITA, ki nadaljujejo z zasedbo garaž in s prekinitvijo služb zaradi odpustov in razrešitev v službi. Zaradi tega so od dežele zahtevali, da prekliče koncesijo družbi in zapleni njena prevozna sredstva, kakor tudi izročitev uprave podjetja javni ustanovi. V tem smislu so poslali brzojavko deželni upravi. V večernih urah povožena dva pešca Žrtev prometne nesreče je sinoči okrog 20. ure postal 30-letni trgovski potnik Santino Prascioni iz Ul. Tor San Piero, katerega je v Ul. Molino a vento z avtom podrl sosed 48-letni Nello Giovanelli, ki stanuje v isti ulici na številki 4 in ki je upravljal avtomobil vrste prinz NSU. Prascioni, katerega so sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v dveh mesecih, si je zlomil levo stegnenico in je .baje prečkal cesto izven prehoda za pešce. Nekaj kasneje pa se je pripetila podobna nesreča v Ul. Forti, kjer je 19-letni Maurizio Sartor iz Ul. Baiamonti 12 z avtom fiat 850 povozil 26-letnega Tržičana Antonia Tricarica. Ponesrečenec, ki biva v Tržiču v Ul. Randaccio 20, se je pobil p>o glavi ter po desni strani telesa. Sprejeli so ga na nevrokirurškem oddelku in bo ozdravel v dveh tednih. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiliiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifuiuiiiiiiiiuaiiiiiiiiiiiiiiiuiiii VLOGA PIACIT REPENTABRSKI OBČINI Odškodnino za zemljo pri Fernetičih je treba določiti na pravimi osnovi Domačini zahtevajo tudi prednost pri izdajanju dovo> Ijenj za razne dejavnosti v okviru tovornega postajališča Člani Konzorcija lastnikov, upravičencev, trgovcev, industrijcev in turističnih delavcev od Fernetičev (PIACIT) so te dni naslovili na župana repentabrske občine Mihaela Guština novo vlogo, v kateri navajajo zahteve domačinov, ki jih bo prizadela uresničitev tovornega postajališča ob meji. Člani konzorcija poudarjajo, da bodo vztrajali pri zahtevi, naj bi bila izstavitev kakršnega koli občinskega dovoljenja v zvezi z avtoportom podrejena zaščiti pravic in koristi domačinov. V tej zvezi še posebej naglašajo naslednje zahteve: a) v sedanji načrt za tovorno postajališče je treba vnesti vrsto variant oziroma popravkov; b) prebivalcem Fernetičev je treba zagotoviti prednost pri izdajanju dovoljenj (licenc) za opravljanje raznih storitev in dejavnosti, ki se bodo razvile v notranjosti tovornega postajališča; c) od Konzorcija za gradnjo in upravljanje postajališča je treba doseči, da bo določil in izplačal za nepremičnine in drugo imovino, ki si jo namerava pridobiti pri Fernetičih, pravične odškodnine. Glede prve točke si člani konzorcija PIACIT prizadevajo, da bi bil načrt avtoporta v skladu ne le z njihovimi koristmi in koristmi celotne občine, ampak tudi s težnjami po varstvu naravnega okolja in s samo racionalnostjo prometa. Tako, kakor je zdaj predvideno, pa bi tovorno postajališče praktično zadušilo vas, saj bi jo pritisnilo ob državno cesto štev. 58 (Opčine-meja), razpoložljiv prostor onkraj ceste pa bi zasegla predvidena hitra cesta, ki bi na tem odseku tekla vzporedno z državno cesto in ki bi s številnimi priključki na avtoporto prepredla še preostalo prosto površino. Poleg tega se prizadeti dobro zavedajo, da bi hitra cesta izolirala vas in ji odvzela še tisti skromen vir zaslužka od gostinstva in turizma, na katerega lahko danes računa. Opis variant, ki jih predlagajo člani PIACIT, bi nas v tem sestavku privedel predaleč in se bomo zato nanj povrnili prihodnjič. K drugi zahtevi člani konzorcija pripominjajo, da je treba domačinom omogočiti, da bodo z nastopom znotraj tovornega postajališča v prihodnje lahko nadomestili zgubo, ki jo bodo utrpeli zaradi prisotnosti avtoporta in ustreznega skrčenja njihovega gospodarskega dometa. U-pravičenost te zahteve je tako jasna, da n^ potrebuje posebnih komentarjev. Tretja zahteva pa predstavlja najbolj bolečo točko celotnega vprašanja. Kolikor se je dalo zvedeti, namerava Konzorcij za gradnjo in upravljanje avtoporta izdati za odkup vseh nepremičnin (okoli 47,5 ha zemlje, raznih stavb, hiš, kampin-ga, kasarne, javne tehtnice, trgo- stroškov, vsega le 630 milijonov lir. In to pri javni pobudi — domačini so jo krstili za «Faraonov podvig» —- ki bo zahtevala naložbo okrog 14 milijard lir po cenah iz leta 1973, to se pravi okrog 16,5 milijarde po današnjih in kdo ve koliko po jutrišnjih cenah. Če od skupne vsote 630 milijonov odtegnemo odškodnino, ki je predvidena za odkup raznih stavb (260 milijonov), ostane na razpolago za odkup zemljišč le okrog 370 milijonov lir. To pa predstavlja le 2,6% celotne proračunske vrednosti tovornega postajališča. Skratka, konzorcij namerava odšteti za odkup zemljišč le drobtinico svojih proračunskih sredstev. Da nam bo razkorak med predvidenim deležem (2,6%) in dejansko vrednostjo zemlje bolj jasen, naj omenimo, da bremeni cena zemljišča vrednost večnadstropnega kondominija v razmerju 10%, to razmerje pa se dvigne celo na 50% ko gre za gradnjo vile. Sicer pa so tudi same podrobne «cenitve» posameznih parcel pod Damoklejevim mečem skorajšnje razlastitve dovolj zgovorne: te gredo namreč od 65 lir (!) do največ 2.500 lir za kvadratni meter (v redkih primerih izredne lege ob glavni cesti), prevladujejo pa cenitve izpod ali kvečjemu okrog 300 lir za kvadratni meter. Domačini se zavedajo pomena nove infrastrukture za nemoten razvoj prometa čez to področje in so tudi pripravljeni naprtiti si nevšečnosti, ki so neizogibno povezane z uresničitvijo te pobude. Nihče pa ne more od njih zahtevati, da bodo sami nosili socialno breme, ki ga predstavlja ureditev avtoporta. Gre za pomembno tehnično in gospodarsko pridobitev na ključnem prostoru ob meji, ki zahteva določen napor širše družbe, kakor bodo širši družbi namenjene tudi koristi novega objekta. Zato pa mora tudi družba pravično povrniti škodo, ki jo bo pri tem prizadela domačinom pri Fernetičih. Od pravkar navedenih cenitev do res pravične odškodnine (za zemljo kakor tudi za druge nepremičnine) pa je pot še dolga. SINOČI V AVDITORIJU Izviren a vprašljiv Shakespearov «Vihar» V okviru tretje abonmajske predstave «Gledališče danes» v Avditoriju je sinoči gostovala gledališka skupina «La lo^aetta» iz Brescie. V dokaj izvirni postavitvi je prikazala Shakespearov «Vihar», pozno delo velikega elizabetinskega dramatika, v katerem se le-ta z neko vedrostjo poslavlja od gledališča in — zakaj ne — tudi od življenja. Režiser predstave, mladi Massi- vin itd.) in za kritje ustreznih mo Castri, je razumel «Vihar» na povsem svoj način. V delu je našel vrsto motivov — od dekadence renesančnega človeka, ki ga stre razum, do motiva samega gledališča, ki se mu kaže kot vaba za iluzijo, za laž. Tako je na priliko Prosper, glavni junak igre, slepec z belo palico, v režijskem konceptu pa režiser neke predstave sveta. Commedia dell’Arte, klovnstvo, pravljica in gledališče — vse se prepleta med seboj v divjem in zagnanem ritmu (predstava traja poldrugo uro brez odmora), ki mu večkrat ne veš ne konca ne kraja. Vsebinska izhodišča so sicer zanimiva, prav gotovo utegnejo biti polemična, vendar manjkajo jim človeške dimenzije, ki so v Shakespearu prisotne. Besedilo samo je sčr-tano več kot za polovico, posamezni kadri in scene pa prilepljeni med seboj in prilagojeni režiserjevemu konceptu. Ta je — ponavljamo, zanimiv — a premehanično kon-ceptuiran, stilno nejasen in zato prej odvaja gledalca od ideje dela, kot ga približuje k nji. s. v. Deželna delegacija pri obrambnem ministru V Rimu se je včeraj delegacija naše dežele, ki jo je vodil predsednik deželnega odbora Camelli in v kateri sta bila še podpredsednik De Carli in odbornik Cociarmi, sestala z obrambnim ministrom Forlanijem. Osrednja točka pogovora je bilo vprašanje vojaških služnosti in ustrezne zakonske reforme. Ferlani je Co-melliju zagotovil svoje zanimanje za problem ter ga obvestil o namenu oblasti, da občutno razbremenijo deželo vojaških služnosti, kar ta tudi zahteva. SMUČARSKI ODSEK MLADINSKI ODSEK SPDT prirejata PUSTNI PONEDELJEK 10. t.m., v Gregorčičevi dvorani od 20. ure dalje. Na sporedu tombola z bogatimi športnimi dobitki. Zaželene masne. Vljudno vabljeni! Šolske vesti Otroci slovenske osnovne šole pri Sv. Jakobu priredijo danes, 8. t. m., ob 11 uri Prešernovo proslavo Vljudno vabljeni vsi starši. Danes ob 14. uri parada vozov Kraški pust vabi na Opčine Danes popoldne ob 14. uri bo na Opčinah velik sprevod voz, mask, godb na pihala, kraljice in kralja Pusta IX. Za nekaj ur bedo naši Kraševci in z njimi vsi ostali pozabili na grenkobe in težave vsakdanjega življenja in se predali veselemu razpoloženju in srčnemu smehu. Naše vasi, kot je že postala tradicija, se bodo pomerile v nagradnem tekmovanju za najboljši in najduhovitejši voz /a leto 1975. Poudariti je treba, da se vsi dobro KRAŠKI PUST 1975 vabi danes ob 14. uri na Opčine na pustno povorko zavedajo, da je bistvo kraškega pusta prisotnost. Osrednji odbor je sprejel prijava naslednjih vasi: Gropada -- Regres teatra Trebče — Kraška energija Bani — Naša koklja Opčine I — Veliki škarpon Opčine II — Quo vadiš? Kolonja — Zadnja plavolaska Piščanci — Osmica in Piščanci Kontovel — Exodus - izgnanstvo (repa in emigracija zelja) Prosek — Kraški bakcil Saleš — Sosedova krava Praprot — Buči, buči, morje Adrijansko Šempolaj — Velika požrtija II. del Sprevod se bo zaključil na Brdini, kjer bo kralj Pust IX. prevzel odgovorno nalogo v tej težki dobi kroničnih kriz — enoletni mandat vladanja zvestim podložnikom do prihodnjega jubilejnega kraškega Pusta X. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE -Trst Lepo vam bo tukaj, če boste prišli, bomo peli vsi skupaj naj Jurček živi! OTROŠKO PUSTNO RAJANJE jutri, 9. februarja, ob 14.30 v Kulturnem domu v Trstu Zabavni program na odru se prične ob 15.30 Slovenski klub priredi v torek, 11. feb. z začetkom ob 20.30 PUSTNI VEČER Vabljeni člani in prijatelji kluba. Maškare zaželene! Zveza komunistične mladine iz Križa priredi danes, 8. februarja, v Ljudskem domu v Križu od 21. do 4. ure zjutraj PUSTNI PLES Igral bo ansambel Pomlad. Vabljeni ! SPD IGO GRUDEN - Nabrežina vabi vse otroke na veselo PUSTNO RAJANJE ki bo jutri, 9. februarja, od 15. do 18. ure v društveni dvorani. PD VESNA — KRIŽ prireja v torek, 11. t. m., v Ljudskem domu v Križu ob 15.30 PUSTNO RAJANJE in zvečer od 20.30 do 4. ure zjutraj PUSTNI PLES Igral bo ansambel Kras Rezervacije miz v Ljudskem domu Male miške, cvetke, piške, kavalirje, mušketirje, zlatolaske, lepe maske vabimo na nevsakdanje prav veselo pustovanje! OTROŠKO PUSTNO RAJANJE V torek, 11. februarja od 15.30 v prostorih PD Slavko Škamperle na Stadionu 1. maj Gledališča SAG Slovensko amatersko gledališče v Trstu priredi v sodelovanju s. Krožkom za družbene in politične vede «Pinko Tomažič» v Trstu posebno predstavo igre za pouk Bertolta Brechta IZJEMA IN PRAVILO z diskusijo o avtorju in njegovem delu. Predstava bo v četrtek, 13. februarja ob 20. uri v dvorani p.d. «Ivan Cankar», Ul. Montecchi 6/IV. nadstropje. Uvod v diskusijo bosta imela režiser Mario Uršič in režiser predstave Sergej Verč. POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 16.00 in 20.30 V. abonmajska predstava Millerjevega dela «Lov na čarovnice». Režiser S. Bolchi, scenarist S. D’Osmo; nastopajo M. Dolfin, F. Mezzera, L. Mo-dugno, L. Savorani, L. Troisi in G. Valletta. Rezervacije za predstave do 16. februarja pri Osrednji blagajni (tel. 36-372 — 38-547). VERDI Danes ob 19. uri (red A za lože in parter, C za galerijo in balkon) premiera opere Riharda Wa-gnerja «Parsifal». Pod taktirko Geo-gesa Seabstiana bodo v glavnih vlogah nastopili Ursula Schroeder — Fei-nen, Herbert Becker (protagonist), Franz Mazura, Rudolf Holtenau in George Fouriè. Scene so po zamisli Petra Bissegerja pripravili v scenski delavnici gledališča Verdi. Režija Wemerja Kelcha. Orkester, zbor in balet gledališča Verdi. Dirigent zbora Gaetano Riccitelli. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 8. februarja JANEZ Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 17.20 — Dolžina dneva 10.02 — Luna vzide ob 5.26 in zatone ob 14.58. Jutri, NEDELJA, 9. februarja POLONA Vreme včeraj: najvišja temperatura 7 stopinj, najnižja 2,8 stopinje, ob 19. uri 6,3 stopinje, zračni tlak 1019,5 mb stanoviten, brezvetrje, vlaga 70-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 9 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 7. februarja se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 14 oseb. UMRLI SO: 86-letni Mario Borri, 65-letni Anseimo Cavrecich, 79-letna Adelaide Foscarini vd. lan-nello, 64-letni Francesco Mauri, 70-letni Angelo Ličen, 75-letni Giuseppe Tivan, 83-letni Carlo Pacifico, 57-letni Willy Ota, 88-1 etn a Anna Maier vd. Zulliani, 76-letna Uda Mo-so, 82-letna Giovanna Pezzulich vd. Giamporcaro, 84-letna Zora Razem por. Scheimer, 76-letna Adele Condo-relli, 89-letna Olimpia Gilardini vd. Durjas. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. url) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Cro-i ce verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6: Alla testa d’oro, Ul. Mazzini 43. ■ i. „ *liV,’V!: -”r ! NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 - UL Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. Oriani 2; AU’Annunzia-ta. Trg Valmaura 11. BANCA D.l CREDITO DI TRIESTE T R Ž A Š KA/KR E DM N A B A N K A . S.'R. A- TRST - ULICA F. FILZI IO - ' 61-AA6 URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 647.— Funt šterling 1529,- Švicarski frank 255,60 Francoski frank 148,- Nemška marka 272,- Avstrijski šiling 38,25 Dinar: debeli 37.— drobni 37.- MENJALNICA vseh tujih valut Kino La Cappella Underground 19.00—21.00 «I tre volti della paura», Boris Karloff in Marc Damon. Ariston 16.00—22.00 «A tempo dell'ini' zio». Nazionale 16.00 «Dai papà... sei una forza». Bob Grane, Barbara Rush. Walt Disneyev film v barvah. Excclsior 15.30 - 17.40 - 20.00 - 22.15 «Gruppo di famiglia in un interno», S. Mangano, B. Lancaster, H. Berger. Prepovedano mladini pod Izletom. Grattacielo 16.00 «Spazio: 1999». Fihn v barvah, igrata Martin Landau iR Barbara Bain. Fenice 16.00 «Il fantasma della U' bertà». Barvni film, režiser: Luis Bunuel. Eden 15.00 «Il saprofita». Barvni filR], v katerem igrajo Valeria Moriconi, Ai Cliver, Janet Agren. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 15.30 «Emanuelle». Barvni fil®, v katerem igrata Silvia Kristel k1 Marika Green. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 15.30 «Ceravamo tanto amati». Nino Manfredi in Vittorio Gass-man. Barvni film. Capitol 16.30 «Finché c’è guerra c® speranza», barvni film. Igra Alberto Sordi. Cristallo 16.00 «Agenti 007 l’uomo dalla pistola d’oro». Roger Moore. Barvni film. Impero 16.30 «La poliziotta». Barvni film. Igra M. Melato. Filodrammatico 16.00 «La cameriera»-Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «La sbandata». Barvni film, igrata Domenico Modugno in Luciana Palazzi. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «La tana della volpe rossa». Eric Porter in Jeremy KnepP-Barvni film. Vittorio Veneto 16.30 «La bottega che vendeva la morte». Barvna kriminalka. Prepovedano mladini pod izletom. Abbazia 16.00 «4 marmittoni alle grandi manovre». Zabavni film v barvah. C. D’Angelo in S. Leonardi- Astra 14.00 «Toma a casa Lassie»- Elizabeth Taylor, Barrai film. Radio 16.00 «L’emigrante». Adriano Celentano. Barrai film. Mignon 16.00—22.00 «t tre dello?6" razione drago». Bruce Lee. Barvni film. Prosveta Društvo slovenskih izobražencev v Trstu bo priredilo v ponedeljek, 1®-februarja, ob 20.30 v dvorani Slovenske prosvete (Ul. Donizetti 3/1) Pr6" šemevo proslavo. Spored obsega nastop mešanega zbora «Mirko Filej» iz Gorice, govor univ. prof. T. Hočevarja o temi «Prešernov družbeni P0" men» in podelitev nagrad Mladik6 za najboljše novele. Izleti SPDT organizira jutri, 9. t. n1-izlet na Grmado, v Mavhinje, Prečnik, na Sv. Lenart, v Samatorco, Sa-lež. Zbirališče na železniški postaji ob 9.45. Odhod vlaka ob 10.07. športno društvo Polet organizira s® ponedeljek, 10. februarja (pouka prost dan) smučarski izlet na Kanin. Vožnja in hrana 3.500 Jir. Vpisovanj6 še danes, 8. februarja, v trgovini čevljev Malalan na Proseški ulici 1®-Opčine — telefon 21-21-36. Prispevki Skupina Dolinčanov daruje ob priliki silvestrovanja 7.500 lir za PD V-Vodnik. SOŽALJE Ob smrti bivše članice, tovarišic6 Rosande Štoke - Praček, izreka možu Davorinu - Lisjaku in sina ter bratu Ignacu in vsemu sorodstvu najbolj občuteno sožalje. PD Ivan Grbec v Skednju Dne 7. februarja nas je, star komaj 17 let, zapustil naš dragi WILLY OTA Pogreb bo danes, 8. t.m., ob 15. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Boljuncu. žalujoči: mama Dora, brat Walter in drugi sorodniki Kroglje, 8. februarja 1975 Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3, tel. 38006 Dne 6. februarja je spokojno preminila naša predraga ALBINA ZORA SCHEIMER roj. RAŽEM Pogreb bo danes, 8. t.m., ob 12. uri s pokopališča v Barkov-Ijah. Žalostno vest sporočajo: mož Edvard, sinovi Teodor, Ladislav in Severin, hči Melita, sestra Danica, ljubljeni vnuk Flavij in vnukinji Milvija in Erika ter drugi Trst, 8. februarja 1975 sorodniki Občinsko pogrebno podjetje Po dolgi in mučni bolezni je dne 7. februarja preminila ROSANDA-ZDRAVA PRAČEK roj. ŠTOKA tržaška aktivistka in borka v NOB Pogreb pokojnice bo jutri, 9. t.m„ ob 15. uri iz mrliške veže na pokopališču v Izoli. žalujoči: mož Martin - Davorin, sinova Vojko in Zvonko z družino, brat Ignac z družino ter drugo sorodstvo Izola, Sečovlje, Trst, Ljubljana, Ajdovščina, Spilimbergo, 8. 2. 1975 GORIŠKI DNEVNIK JUTRI, 9. FEBRUARJA, OD 8. DO 20. URE Kako bomo volili šolske svete na slovenskih osnovnih šolah Jutri, 9. t. m. bomo voli ii na vseh slovenskih osnovnih š olah medrazredne svete in svete za šolske okoliše (didaktična ra vnateljstva). Volitve bodo na vseh šolah od 8. do 20. ure. Vsak volivec (volita oče m mati) bo prejel dve glasovnici, eno za izvolitev zastopnika razreda, katerega obiskuje njegov otrok, v medrazredni svet, drugo za izvolitev šest zastopnikov staršev ▼ svet za šolski okoliš (didaktič no ravnateljstvo). MEDRAZREDNI SVET R _ Na glasovnici za izvolitev zastopnika v medrazredni svet ne bodo označene številke list in niti imena kandidatov. Glasuje se tako, da volivec vpiše eno samo ime in priimek, ki ga izbere med imeni staršev (očeta ali matere) razreda, ki ga obiskuje njegov otrok. Če so se starši že prej dogovorili za osredotočenje glasov na enega samega kandidata in če volivec s tem kandidatom soglaša, je koristno da glasuje zanj, da se mu zagotovi zadostno število glasov za izvolitev. SVET ŠOLSKEGA OKOLIŠA R Pri volitvah za svet šolskega okoliša (didaktičnega ravnateljstva) bodo na glasovnicah natisnjene z rimskimi številkami (I., II. itd.) številke predloženih list. Lahko bodo na teh glasovnicah natisnjena pod rimsko številko vsake liste tudi imena vseh šest kandidatov posamezne liste. Volivec (volivka) bo moral na glasovnici prekrižati številko tiste liste, kateri hoče oddati svoj glas. če pa hoče oddati tudi preference (ne več kot dve), mora poleg tega, da prekriža številko izbrane liste, prekrižati še imeni dveh kandidatov, katerima hoče dati svoji preferenci. Tudi v tem primeru, če so se starši predhodno orientirali glede imen kandidatov, ki naj bi bila izvoljena, je dobro osredotočiti glasove nanju. V pojasnilo in ker zakon to dopušča, kar pa ni primer za slovenske šole, je možno, da je glasovnica popolnoma bela (razen seveda navedbe imena šole itd.). V tem primeru bi moral volivec (volivka) lastnoročno napisati z rimsko številko številko liste, kateri hoče oddati svoj glas, in če hoče, ludi imeni dveh kandidatov. JjEP GORIŠKIM OKROŽNIM SODIŠČEM SPET NA P0Z0RNICI ATENTAT PRI PETOVUflH V pričakovanju prizivnega procesa v Trstu odložen proces proti Walterju Di Biaggiu Dì Biaggio je obtožen ilegalnega uvoza razstreliva T 4 iz Švice v Italijo - Odv. Maniacco Predložil Resenovo prijavo proti obtožencu zaradi natolcevanja - Prav tako prijavljeni člani sodnega okrožja tržaškega apelacijskega sodišča c ^tegonisti spomladanskega pro-ip, 2aracl’ pokola treh karabinjer-u . Pri Petovljah ki se je odvijal “m SDOmlnH; JUTRI VOLITVE V ŠOLSKE SVETE NA OSNOVNIH ŠOLAH Kandidati staršev obrazložili programe šolskih okolišev v Gorici in Doberdobu Naša šola ne sme hiti slovenska le po jeziku, pač pa tudi po duhu Graditi nove šole in uvajati moderne didaktične metode v šole «ij spomladi pred tržaškim porotno ,j0c^ščem, so se znašli včeraj nP„ dne ,v dvorani goriškega okrož-j. Pa sodišča. Na vrsti je bil nam-hi-p proces proti takratni glavni o- giumt?i-ni priči Walterju Di Bia§‘ Seni Je po fržaškem procesu lani Ptembra v zaporu, kjer se naha-Dl. .zaradi drugih obsodb, povedal rpo!u ova^cern> da je on sam v de-V ji ,.u 1-970 skrivaj uvozil iz Švice liv ta“i° nekaj kilogramov razstre-na t - Walter Di Biaggio, ki je l;a]lrzaskem procesu vztrajno izjav-ra ’,da ni sodeloval pri uvozu tega to _tre**va in da je «vedel», da je napravil takratni obtoženec Ro-snrm?- . esen (naši bralci se bodo žašlt^ k°l'kn polemik je na trali Kem procesu nastalo zaradi več fUnJPanj vestnih obiskov raznih nem ci0na.rjev v švicarskem obmej-bili rkraiu Pedrinate, kjer naj bi nHgJfpričani kupili razstrelivo), je no torei včeraj popoldne v sod- Isw°ran0 uklenkn Jli "pasno, sodniki so namreč pri- vetnj,,orano trenutek prej, je od-ku ,, ..v?an'acco izročil predsedni-kater' *^a dr' Silviu Costi spis, s ija t11? se Romano Resen prijav-ter0L.zaspbna stranka proti Wal-nja Jr1 Biaggiu zaradi obrekovani ìe Smacco (v sodni dvora-Škega „ lodi drugi branilec trža- hiknm pro.c.esa odv. Battello) je sod-v0. Pričel prebirati dolgo prija-disio Pre^ sta javni tožilec dr. Lau- Pitassi\DivBiaggi0V dranilec °dv-mnenj 1Z Vlcna izrekla negativno Mea k °' Prijavi civilne stranke, dr. ognjem prijave je predsednik rekoč n3 prekinil odv. Maniacca skup' da nima vsebina prijave nič °d veto n? z .včerajšnjo obravnavo, niki mÌ? ,pa j® zahteval, da se sod-preiini; knej° iz sodne dvorane in To * 0 plvar. dr. j® Indi zgodilo. Predsednik koma |ta j® s stranskima sodni-Za eBi-uUcc'jem in Bassijem umaknil Kaj ji ?vajset minut, sena? v , ° v prijavi Romana Re-Proce« • s^ed' iz aktov tržaškega tožii tršJ6 D' Biaggio najprej ob-n° uVr)g-?vca Manero, da je ilegal-Pa jp razstrelivo iz Švice, nato ResenaSni?.r obtožbe preusmeril na tožaškem Biaggia so branilci na ?°diščem Prccesu prijavili sodniku, števalo P\t tokrat te prijave ni upo-tor ron ,, asProtno, glavni prokura-liki, (PPoulce v Trstu je ob tisti pri-nilci rmSe ie ugotovilo, da so bra-valcev jmoSpčili poizkus preisko-radi n’ da bi obsodili nedolžne za-tožko rBi,0la Pri Petovljah, z zelo branilec 0 skuša' onemogočiti delo BernotaV odvetnikov Battello in todi navLtei?’ da ju i® prijavil zaton za^,jdn'b ilegalnih dejanj. Re-z Di Rjadl. toga trdi, da je treba tokratne glorn Prijaviti sodišču tudi fazi. KnSa s°dmka v preiskovalni ročje ?a spada ta sodnik v pod-šča, j» zaskega apelacijskega sodi-ju iZv„„treba sklicati proces v kra-v "en naše dežele. zato, kptu ,so sodniki sodili Resena shranjp„ -1® domnevno imel doma v®dno rin razstrelivo in ga je nato, v Petm,?rnnevno' Prenesel iz Gorice ga jp *Je. Govorilo se je tudi, da k'jučnoP n1Pesel ,.v dalijo, to pa iz- če obstaja sum, da sta Di Biaggio in Resen skupno uvozila na ilegalen način razstrelivo iz Švice v Italijo, je treba soditi obema. Javni tožilec dr. Laudisio pa je dejal, da ta problem ne obstaja, kajti na tržaškem nrocesu niso Resenu sodili zato, ker bi uvozil razstrelivo T 4 iz Švice, marveč samo zato, ker ga je imel doma skritega. Po tej izjavi so se sodniki spet umaknili v sejno sobo in po dvajsetih minutah je dr. Costa prekinil proces. To odločitev sodnega zbora je utemeljil z dejstvom, da je proces proti šesterici še odprt in da ni mogoče soditi Walterju Di Biaggiu, dokler se ne uvede prizivni proces v Trstu. V sodni dvorani je bilo veliko radovednežev. Atmosfera tržaškega procesa se je tako za približno eno uro preselila v sicer manjšo dvorano goriškega sodišča. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da se niso polegle vroče polemike med branilci takratnih obtožencev in preiskovalnimi sodniki in da so branilci z včerajšnjo potezo hoteli potegniti iz pozabe stvari, ki so ostale na lanskem procesu še vedno nejasne. S prijavo Resena najvišjim sodnikom v naši deželi skušajo odvetniki pospešiti vse takrat odprte postopke. V zvezi z Walterjem Di Biaggiom lahko omenimo še to, da je šla zaradi amnestija mimo njega dolga vrste obtožb, da je pred več leti osleparil številna italijanska diplomatska predstavništva v tujini, zaradi česar ga je zunanje ministrstvo prijavilo sodnim oblastem. Proces zaradi teh obtožb je bil tolikokrat zaradi raznih nedostatkov odložen, da Di Biaggia za te sleparije ni mogoče več obtožiti. zi z izredno visokim obračunskim primanjkljajem predvsem zahteval spremembo zakona o krajevnih financah in zakona o delovanja občinskih in pokrajinskih uprav. Samo pod pogojem, da bodo rešene te zadeve, bo pokrajinska uprava mogla izpeljati svojo vlogo pobudnika razvoja v naših krajih. Pokrajinski predstavniki so nadalje zah-' levali izredne finančne posege v korist pokrajinske uprave ter v grobih obrisih obravnavali posamezna področja, ki sodijo v pokrajinsko pristojnost. S tem v zvezi smo izvedeli, da je pokrajinska odbornica za kulturo Marija Ferletič omenila stroške, ki jih pokrajinska uprave mora obvezno kriti zaradi dvojezičnosti ter sta se v zvezi s tem in drugimi vprašanji, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost, pokrajinska odbornica Ferletičeva ter deželni odbornik Ribezzi dogovorila za ponoven sestanek na sedežu odbomištva v Vidnu. Odbornik Ribezzi je v odgovoru poudaril pripravljenost deželne u-prave za tesne stike s krajevnimi ustanovami ter pozval krajevne ustanove k sodelovanju pri oblikovanju deželnih odločitev. Sklicujoč se na deželno usmeritev je odbornik poudaril napore deželne uprave za neprestano krepitev krajevnih ustanov, ki jim grozi finančna in institucionalna kriza. Jutri bodo v vseh osnovnih šolah v državi volitve v šolske svete. Starši bodo izvolili tako zastopnika razreda ki jih bo zastopal v medrazrednem svetu, kot šest članov sveta šolskega okoliša. Na Goriškem imamo dva šolska okoliša, enega v Gorici (v njem so zaobjete šole na področju občin Gorice, števerjana, Krmina in Dolenj), drugega pa v Doberdobu (v katerem so zaobjete šole iz doberdob-ske in sovodenjske občine). Istega dne bodo na voliščih svoje kandidate volili tudi učitelji in pomožno šolsko osebje. Kandidati staršev goriškega okoliša so v četrtek zvečer povabili starše celotnega okoliša v eno izmed učilnic v Ulici Croce, da bi jim obrazložili program, s katerim bodo skušali upravljati našo šolo. Sestanka se je udeležilo zelo veliko staršev iz mesta, iz štandre-ža, števerjana, Podgore, Pevme in drugih krajev. Sestanek je otvoril prvi podpisnik kandidatne liste Zorko čotar, nato je kandidat Marko Waltritsch obrazložil program delovanja v novem svetu šolskega okoliša. V u-pravljanju šole bodo odslej sodelovale vse njene komponente, starši, učitelji, pomožno osebje. Dolžnost in pravica staršev je da bodo povedali svoje mnenje o življenju v šoli. To bo odpravilo avtoritarizem, ki ga je še veliko v vsej italijanski družbi. Šolski programi so zastareli, več ali manj podobni onim pred petdesetimi leti. Treba jih je spremeniti in dobri volji ter sposobnostim nekaterih u-čiteljev se je treba zahvaliti, da so stare programe že sami odpravili ali pa izpopolnili z novimi, sodobnejšimi. Otroci se morajo pripraviti na današnje in bodoče življenje, ne pa premlevati do pičice malenkostne dogodke iz preteklosti. Slovenska in sploh današnja šola mora biti moderna in sodobna. Zato je treba v njej več kulture, predvsem pa več naše slovenske kulture. Naša šola ne sme biti le državna šola s slovenskim učnim jezikom, je nadaljeval Waltritsch, biti mora slovenska šola tudi po duhu. Zavedati se moramo, da živimo kot lojalni državljani v italijanski republiki, ki je izšla iz odporniškega gibanja, istočasno pa se moramo zavedati, da smo del matičnega naroda, ki ima lastno državo. Naši o-troci morajo na šolske izlete v Slovenijo, da spoznajo svoje sovrstnike, da se seznanijo z našo zgodovino, katere neločljiv del je tudi narodnoosvobodilna borba, v kateri so sodelovali njih starši in stari starši. Da bo slovenska šola taka tudi po duhu, pa je potrebno, da so take vse njene komponente. Zato ni moč razumeti, da pošiljajo nekateri učitelji svoje otroke v italijanske šole in s tem izkazujejo nezaupanje do svojih kolegov. Sodelovanje med starši in vzgojitelji je na nekaterih naših šolah že ustaljeno. Treba pa je še več sodelovanja med raznimi šolami. Novi odbor se bo moral zavzemati tudi za hitrejšo gradnjo slovenskih šolskih poslopij. Poleg tega pa je potrebno, da se ustanovi samostojni slovenski okraj, v katerem bodo vse slovenske šole. ............................... PRVA SEJA NOVOIZVOLJENEGA ODBORA gia. Zaradi Govorilo se je tudi, da sel v Italijo, to pa iz-na podlagi izjav Di Blag- ^ ° ovuJu pi'AJttVU ixu- Ptoces esen zahteva, da se uvede Zaradi nK™?1 Valterju Di Biaggiu p0stonpt h ,r0van-Ìa' da se Prične ta tržasi/Udl pr°B sodnikom distrik-da Se Kega apelacijskega sodišča, vPoklica "n- “P^tova včerajšnjega Ko s« r, .Biaggia pred sodnike, li v dve,?6 C ani so ski zbor, recitatorji in plesalci fol- PD «JEZERO» — DOBERDOB vabi danes, 8. februarja, ob 20. uri na Prešernovo proslavo Z baletom, petjem, glasbo in recitacijami bodo nastopili učenci osemletke «Slava Klavora» iz Maribora. JUTRI V ČEDADU Prešernova proslava društva «Vigion Karlič» Društvo beneških godcev «Vigion Karlič» v Čedadu bo jutri, 9. februarja, ob 10.30 priredilo v svojih prostorih proslavo v spomin največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. V kulturnem sporedu bodo recitacije Prešernovih pesmi, nastop beneškega pevskega zbora «Nediže glas», nastop beneških ljudskih godcev in domačih pevskih solistov. ......................................n..............................................-.....™ KJE SMO DANES Z NAČRTOVANJEM SLOVENSKIH ŠOL? Načrti za šole so izdelani in delno odobreni manjka pa denar (in volja) za pričetek del Objavljamo tloris parcele z vrisanimi lokacijami vseh treh slovenskih šol PD «Oton Župančič» in ŠD «Juventina» priredita danes, 8. februarja, ob 21. uri v prosvetni dvorani v Gorici PUSTNI PLES Za veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel «Kraški odmevi» iz Doberdoba. Na sporedu bodo tudi šaljive točke ter žrebanje številnih nagrad. Nastopil bo pevski zbor «Oton Župančič». Izkupiček sobotnega večera bo šel v sklad za gradnjo prosvetnega doma «Andrej Budal» v štandrežu. Vabljeni! Potreba po pričetku gradnje slovenskih šol v Gorici je pogostoma predmet razprav na sejah občinskega sveta v Gorici, v političnih strankah in organizacijah in v šolskih krogih. Te razprave imajo za podlago odločitev občinske uprave v Gorici, da zgradi v Ul. Campi, kjer je po splošnem regulacijskem načrtu sicer predvidena gradnja neke nedoločene zgradbe za javne potrebe ter odprtje nekaterih novih ulic, severni slovenski šolski center. O njegovi umestnosti je bila nadalje beseda na uradnih sestankih med predstavniki občinskih in šolskih oblasti ter prizadetimi šolniki. Večkrat smo se že vprašali, kje smo danes z uresničevanjem te naše nujne potrebe. To vprašanje si zastavljamo zlasti danes, trideset let po vojni, ko v občini Gorica, kjer živi največ Slovencev, za potrebe našega osnovnega in srednjega šolstva niso zgradili niti enega poslopja in poteka pouk še vedno v šolah, ki so jih naši predniki s svojim zasebnim denarjem zgradili še pred prvo svetovno vojno. Če primerjamo stanje naših šolskih zgradb z italijanskimi, (vprašanje je, če to primerjavo sploh zdržijo), potem postane očitna težnja občinske oblasti, ki je pristojna za gradnjo šolskih zgradb, da nas diskriminira. Vsi živi in ustvarjalni slovenski dejavniki pa si navzlic vsemu nenehno prizadevajo, da bi se položaj na tem, za naše nadaljnje obstajanje in razvijanje tako pomembnem področju, čimprej korenito izboljšal, zato so tudi uspeli, da je občinska uprava odobrila načrta za slovenski otroški vrtec in slovensko osnovno šolo vzdolž nove ceste, ki naj bi jo iz Ul. Campi speljali med njive. Za ta dva objekta je bil že tudi izdelan finančni investicijski načrt ter sprejeta odločitev glede deželnega finansiranja in posojila. Iz vsega pa še vedno ni nič. Pravijo, da prihajajo poglavitne težave iz nepričakovanega splošnega gospodarskega poslabšanja in zaradi krčenja proračunskih izdatkov občinske uprave. Da bi bila informacija o dosedanjem postopku za izgradnjo severnega slovenskega šolskega središča popolnejša, naj opišemo tudi dosedanje delo načrtovalca inž. Adolfa Močnika, kateremu je gradbena komisija doslej, v skladu z naročilom občinske uprave, odobrila načrta za vrtec in osnovno šolo, pripravil pa je tudi že načrt za strokovni trgovski zavod. V tem spisu bi radi informativno seznanili čitatelje z doslej malo poznanimi zamislimi, kako nekatere strokovne službe in načrtovalec oblikujejo severni slovenski center. Kakor je razvidno iz priloženega tlorisa, (manjša slika) je pod št. 1 vrisan otroški vrtec, pod številko 2 osnovna šola z menzo, pod 3 pa naj bi bila trgovska šola. Med temi šolami je s pikčasto oznako zarisan zeleni pas. Za potrebe trgovske šole je na deželi v teku postopek za spremembo regulacijskega načrta, kateri bi morala slediti odobritev načrta zgradbe. Načrtovalec inž. Močnik sodi, da bi morali ob daljšem kraku zelenega pasu zgraditi še poslopje za ostale višje srednje šole, ki se sedaj stiskajo v zastarelih učilnicah v Ul. Croce, ter telovadnico. ko vsi ogledali. ..... Tečaji o higieni in zdravstveni pomoči za učitelje Pokrajinski odbor Rdečega križa prireja tečaj o higieni in zdravstveni pomoči za osnovnošolske učitelje. Tečaj bo trajal 60 ur. Na njem bodo predavali zdravniki, ki so strokovnjaki na tem področju. Tečaj bo vodil primarij splošne bolnišnice v Gorici dr. Pierluigi Ferrari, pričel pa se bo v drugi polovici februarja ter se zaključil z izpitom. O-biskovalci tečaja, ki bodo uspešno prestali izpit, bodo prejeli potrdilo, overovljeno od šolskega skrbništva. To potrdilo bo služilo za sodelovanje pri natečajih ter za namestitve v sedanjem in naslednjem letu. Prijave sprejema CRI, Ul. Crispi 9 do poldneva v soboto, 15. februarja. Prosvetno društvo «Sovodnje» priredi jutri, v nedeljo, ob 15. uri v dvorani Kulturnega doma OTROŠKO MAŠKARADO Na sporedu bodo številne zabavne igre. Jutri lov na lisico na Palkišču Skupni lov na lisico bo v lovskem rezervatu pri Palkišču jutri, v nedeljo 9. februarja. Člani lovske družine in drugi lovci naj se zberejo ob 8. uri v gostilni pri Mirkotu v Devetakih. Tloris zemljišča ob Ul. Campi, kjer naj bi zgradili severni slovenski šolski center, številke 1, 2 in 3 označujejo prostor, kjer naj bi stali otroški vrtec, osnovna in trgovska šola Prosvetno društvo «SOVODNJE» priredi danes, 8. t.m., ob 20. uri v prostorih Kulturnega doma PREDPIJSIN1 PLES Mize lahko rezervirate pri odbornikih ali na sedežu društva. Igral bo ansambel «The Lovers». športno društvo «SOVODNJE» priredi v torek, 11. t.m., ob 20. uri v Kulturnem domu PUSTNI PLES Rezervacije miz sprejemajo odborniki društva. Za veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel «THE LOVERS» Prosvetno društvo «ŠTANDREŽ» Dramski odsek uprizori jutri, 9. t.m., ob 17. uri v župnijski dvoram v Štandrežu komedijo v treh delih NAŠI TRIJE ANGELI Režija: A. Pregare. Kino ŠD «Juventina» v štandrežu priredi v torek, 11. februarja, ob 20.30 v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13 PUSTNO RAJANJE Igral bo doberdobski ansambel «Kraški odmevi». Vabljeni! Gorica VERDI 16.00—22.00 «Robin Hood». Barvna risanka. CORSO 17.15—22.00 «Anche gli angeli tirano di destro». G. Gemma in R. Brook. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00-22.00 «H saprofita». V. Moriconi in A. Cleave. Prepovedano mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.00-22.00 «Nipoti miei diletti». A. Asti in M. Porel. Barvni lilm. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.00—21.30 «Piedino il questurino». F. Franchi in I. Ma-leeva. Barvni film. Irzic AZZURRO 20.30 — gledališka pred- EXCELSIOR 16.00-22.00 «La sbandata». Banni film. PRINCIPE 18.30-22.00 «Chi sei?» Film v barvah. Aoro Corica SOČA «Pink panter», ameriški barvni film ob 16.00. «Orgije», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Maščevanje prevaranega soproga», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE Prosto. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Giulio Pian, Saša Primožič, Luca Ruffoni, Denis Pelicon, Marko Jarc, Tiziano Biancuzzi, Den-nis Macedonio, Claudia Morsut, Flavia Benolich, Francesco Pizzileo, Flavio Marega. SMRTI: 87-letna upokojenka Rosalia Maurig vd. Donda, 87-letna upokojenka Maria Antisa vd. Bradizza, 46-letni Giuseppe Qualizza, 62-letni bolnik Bruno Grusovin, 90-letna u-pokojenka Erminia Stradolin. NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Alesarli, Ulica Carducci 38, tel. 22-68. LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497. Letošnji Prešernovi nagrajenci Umetnikova izpoved je izpoved naše skupne zavesti Sinoči, na predvečer slovenskega kulturnega praznika, Prešemevega dne, so v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani slavnostno podelili letošnje Prešernove nagrade. Slavnostni govornik je bil Andrej Ujčič, član izvršnega sveta in predsednik republiškega komiteja za kulturo, ki je v začetku svojega govora dejal: «Ker je naša današnja proslava tudi jubilejna — trideseta v nepretrgani vrsti — je prav, da se vprašamo, kaj nas je leto za letom vodilo k temu, da smo se zbirali in proslavljali ta praznik. Prav gotovo ne samo določba v odloku, prej bi rekel, da nas je vodila misel o tem, da je sama razglasitev tega dne za prdznik slovenske kulture in umetnosti sama po sebi prvinsko kulturno dejanje, izraz zelo organske iz narodnoosvobodilnega in socialnoosvobodilnega boja ter iz socialistične revolucije izvirajoče kulturne politike. Pa tudi izraz trdne odločenosti, da ostanemo zvesti tej politiki, kakor jo je izoblikovala v času najhujših revolucionarnih preizkušenj Osvobodilna fronta. Vedeli smo da je prav v tem vsakoletnem praznovanju globlja simbolična vsebina, da je v njej izpolnitev želja in hotenj mnogih naših ljudi, ki so v svoji skromni partizanski opravi imeli tudi drobno knjižico Prešernovih poezij, je nemo recitiranje pesnikovih verzov v gladu in želji umirajočih v ječah in koncentracijskih taboriščih Enim in drugim je bila ta duhovna hrana potrditev lastne človeškosti pa tudi smiselnosti in nezlomljivosti boja, ki so ga bili. In končno, zbirali smo se, in tudi danes smo tukaj z namenom, da v luči tako pojmovanega proslavljanja nagradimo s častnim naslovom Prešernove nagrajence, da čestitamo u-metniškim in kulturnim ustvarjalcem z različnih področij za vse, kar so s svojim delom prispevali vrednega v zakladnico naše kulture kot kulture občestva vseh delovnih ljudi SR Slovenije in Slovencev zunaj njenih meja». Potem ko je obširneje govoril še o problemih financiranja samoupravnih interesnih skupnosti v kulturi, je Ujčič ob koncu dejal: «In končno — vendar ne nazadnje — sem prepričan, da se nam bo zastavilo kardinalno vprašanje kulturne politike, brez katerega najbrž ne bi smelo biti nobeno proslavljanje Prešernovega dne, vprašanje družbenega položaja umetni-ka-ustvarjalca zdaj in tukaj. Priznajmo, tudi na tem področju urejanja družbenih zadev nam čas NOB in OF ponuja brez sprenevedanja ustrezno in pravilno izhodišče. Prvo in osnovno je, da je bilo že takrat odpravljeno meščansko romantično gledanje na umetnika in močno razširjena zavest tudi pri preprostih ljudeh, da je tudi umetnik borec in soborec, pripravljen na vse preizkušnje in vse napore, da ni nikakršna izjema in da to tudi biti noče. Drugo, da nam je nujno potreben, da je njegova sposobnost umetniškega izpovedovanja naše skupne zavesti del revolucionarne vreosnove. Tudi v povojnem obdobju nismo pozabili na to izročilo. Res pa je, da se je od časa do časa ponujal ponovno meščanskoromantnični lik umetnika, ki je svobodna, a prav zato tudi neodgovorna in neplačana vest družbe. Boem, ki naj ima posebne socialne pravice, zagotavlja pa mu jih država, vse drugo se ga pravzaprav nič ne tiče. Če prištejemo k temu še mogočen vpliv potrošništva, pa zapiranje nekaterih kulturnih institucij, s katerimi umetniki po naravi svojega dela sodelujejo, in, končno, zagrizeno tekmovanje s splošno inflacijo, v katerem je bil umetnik največkrat potisnjen na zadnje mesto, potem nam postane očitno, da tako ostati ne more. «Ko gradimo samoupravni socializem na temeljih zmagovitega partizanskega boja in povojnega revolucionarnega delovanja, se dobro zavedamo, da gre za celovito družbeno preosnovo. V tem gigantskem spopadu s starim morajo z vsemi pravicami in dolžnostmi sodelovati umetniški ustvarjalci in kulturni delavci, saj gre hkrati za veliko kulturno dejanje», ZORAN DIDEK Za življenjsko delo in razstavo leta 1974 je kot prvi prejel Prešernovo nagrado Zoran Didek. A-kademski slikar, profesor Zoran Didek je v svojem dosedanjem delu, tako je zapisano v obrazložitvi, zajel malone vsa področja človeške in družbene dejavnosti, v katerih nastopata pojma likovnega in umetnostnega kot konstanta in kot organska sestavina širše pojmovane kulture. Z neprestanim poglabljanjem v skrivnosti umetnostne teorije je sebi in svojim učencem odkrival široki svet likovnosti in hkrati aktivno preizkušal njeno praktično uporabnost. Prenašal je svoje in t- izkušnje in dogajanja s področja individualne umetniške ustvarjalnosti na torišče splošne, široke umetnostne in likovne kultivacije življenjskega in delovnega prostora ter družbene zavesti. Zoran Didek je pionir na mnogih področjih likovne manifesta- tivnosti v splošni kulturi naše družbe in hkrati slikar, ki v svojem individualnem slikarskem ustvarjanju s slehernim novim delom dokazuje močno umetniško osebnost, izražajoč se s polnokrvnimi slikarskimi organizmi. DR. BRATKO KREFT Drugi Prešernov nagrajenec, dr. Bratko Kreft, je prejel nagrado za življenjska delo s področja literarne in gledališke umetnosti. Bratko Kreft je visok pojem slovenske dramatske in gledališke u-metnosti ter slovstvene in gledališke estetike. Potem ko je v pripovedni prozi učinkovito predstavil probleme svoje generacije in socialno krizo slovenske vasi, je z dramatiko segel v središče človekove osebne in zgodovinske eksistence in časti. Vzporedno s Kreftovim pisateljskim delom so tekla tri desetletja njegovega praktičnega dela, ki ga je opravil na odru in za odrom kot režiser in pozneje tudi kot dramaturg. Po prvih uspehih na Delavskem odru in v Operi se začenja jeseni 1932. leta njegova pot režiserja Drame SNG v Ljubljani. Temeljna težnja literarnega in gledališkega ustvarjalnega dela razkriva, da je Bratko Kreft tisti slovenski kulturni delavec, ki stoji tam, kjer se zraščata in oplajata visoka kultura in ljudstvo. FRAN MILČINSKI Fran Milčinski je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju RTV, filma in literature. Njegovo umetniško delo je zelo obširno in raznovrstno. Njegovo ustvarjalno delo je tesno povezano s programskim razvojem slovenskega radia in televizije. Frane Milčinski je bil že pred drugo svetovno vojno radijski sodelavec, po vojni pa je postal eden izmed najplodovitejših radijskih in televizijskih ustvarjalcev. Kot avtor, režiser in igralec je bil med prvimi utemeljitelji slovenske radijske igre. predvsem pa je ves čas bogatil radijski in televizijski spored s svojimi izvirnimi in duhovitimi humornimi in satiričnimi nastopi. Ustvarjalnost Franeta Milčinskega je v celoti resnično ljudska v najboljšem pomenu te besede. Namenjena je človekovim radostim in stiskam, navdihuje jo globoko občuteni humanizem, je družbeno izrazito napredno angažirana in kljub svoji izvirni humornosti v svojih življenjskih spoznanjih resnobno izpovedna, pogosto tudi pretresljiva. PAVEL ŠIVIC Skladatelj Pavel šivic je prejel Prešernovo nagrado za umetniške in pedagoške dosežke na področju glasbe. Pavel Šivic se pojavlja v slovenskem kulturnem prostoru že dobra štiri desetletja. Ves ta čas je uspešno nastopal kot koncertni pianist in spremljevalec, vodil je mnoge pevske zbore, med njimi Učiteljski pevski zbor, Slavca in v času narodnoosvobodilnega boja Invalidski pevski zbor, pisal je operne in koncertne kritike, objavljal v dnevnem in revialnem tisku. Predvsem pa se je posvečal komponiranju. Od resnično kvalitetnih in uspelih skladb je potrebno posebej omeniti izvrstni, tehnično brezhibni in izrazno domišljeni kantati «Požgana vas» in «Rdeči oblaki». Višek glasbene u-stvarjalnosti pa je Šivic dosegel z opero «Cortesova vrnitev», ki so jo v preteklem letu predstavili u-metniški zbori ljubljanske Opere. DUBRAVKA TOMŠIČ. SREBOTNJAKOVA Pianistka Dubravka Tomšič-Sre-botnjakova je prejela Prešernovo nagrado za vrhunske umetniške dosežke na področju glasbene u-stvarjalnosti. Umetnica sodi v srednjo generacijo slovenskih pianistov. Brez dvoma je v naši glasbi izstopajoč primer, ki presega raven dosedanjih ustvarjalnih zmogljivosti. Pred tridesetimi leti i se je začela njena, strmo se dvigajoča umetniška pot. Njen repertoar obsega domala vsa temeljna in najzahtevnejša dela iz svetovne glasbene literature. Poleg številnih nastopov doma in v tujini je koncertirala tudi izven naših središč ter tako omogočila sprejemanje in doživljanje vrhunskih umetnin v najkvalitetnejši izvedbi širokemu krogu poslušalcev. Svoje umetniške izkušnje nesebično prenaša na mlade glasbene talente. DELAVSKA GODBA IZ TRBOVELJ Delavska godba iz Trbovelj je prejela nagrado Prešernovega sklada za izredne uvrstitve pihalnih orkestrov doma in v tujini. Delavska godba iz Trbovelj, ki ima bogato tradicijo in velike zasluge za kulturno življenje in glasbeno vzgojo zasavskih rudarjev, je v preteklih letih pod vodstvom svojega dirigenta Mihe Gunzka nekajkrat dosegla izjemna priznanja. Njeni nastopi na slovenskih in jugoslovanskih prireditvah so bili deležni vse pozornosti. BOGOMIL FATUR Nagrado Prešernovega sklada je nadalje prejel Bogomil Fatur za pesniško zbirko «Minuta tišine». Do leta 1974 je Bogomil Fatur o-bogatil slovensko poezijo s štirimi knjigami lirike, od katerih je «Miputa tišine», poslednja med njimi/ižfedrio ' zajetna in temSisko zelo raznovrstna. Pesmi so po izpovednih prvinah razvrščene v šest zaokroženih ciklov in tvorijo kompozicijsko razgibano celoto. Lirski tok je jasen, preprost in plastičen na vsej široki paleti razpoloženjskih in izpovednih odtenkov: neizprosno oseben in prežet z gorečo strastjo v ljubezenskih izpovedih, pretresljiv in poln bolečine ob soočenju s smrtjo, ves prežet s tesnobo, ko upodablja strahote fašistične okupacije; spodbuden in prežarjen v domovinski ljubezni, ko se mu pesem spreminja v «pojočo pest», predano e-legičen ob spominu na padle v krvavem, neenakem boju in poln uporne vere, ko poje himno zmagoslavju. MILE DE GLERIA Mile de Gleria je prejel nagrado Prešernovega sklada za filmsko kamero. Že vrsto let se uveljavlja v slovenskem filmu kot direktor fotografije in snemalec. Prispeval je k vsem zvrstem slovenske filmske umetnosti od celovečernega da kratkega, dokumentarnega, lutkovnega in kulturnega filma. Kot odlični dosežki, ki so se vizualno zlili z duhom filmske izpovedi, ostanejo v spominu njegove kamere celovečernih filmov «Samorastniki», «Na klancu» in v zadnjem obdobju «Ljubezen na o-doru». MINA JERAJEVA Mina Jerajeva je prejela nagrado Prešernovega sklada za vlogo Winnie v delu Samuela Becketta «Srečni dnevi». V tej igri, ki jo je uprizorilo Mladinsko gledališče v Ljubljani, je Mina Jerajeva nadvse studiozno razčlenila naporno, v bistvu monološko besedilo in ga posredovala tako, da je bilo v njem zaznati številne plasti in odtenke, ki jih menjava avtor v dolgem samogovoru svojega polživega samotnjaka: od sprenevedavega besedičenja, dvoumne veselosti in živahnosti, ostankov čustvovanja, do neforsirane grobosti in senilne zamegljenosti, v kateri je bilo razločiti precej razkrojenosti Beckettovega jezika. TOMAŽ KRŽIŠNIK Isto nagrad : je prejel Tomaž Kržišnik za likovno podobo predstave Zlate ptice. Na Slovensko je zanesel svojstven likovni prijem, tako v oblikovanju nekaterih pesniških zbirk kot otroških slikanic. Nov je tudi njegov prijem v mladinski ilustraciji, ki se neposredno veže s celotno likovno podobo lutkovne igrice Zlata ptica. To likovno podobo oblikujeta gledališka funkcionalnost in estetska izčiščenost, ki je zlasti v značilnih pravljičnih prizorih soustvarjala poetično, napol sanjsko, a otroku ves čas blizko in dojemljivo vzdušje. CIRIL OBLAK IN FE D JA KLAVORA Ciril Oblak in Fedja Klavora sta prejela nagrado Prešernovega sklada za arhitekturo tovarne Gorenjska oblačila v Kranju in letališče na Brniku. Nagel prodor v kvalitetni del slovenske arhitekture, ki ga je arhitekt Ciril Oblak napovedal s postavitvijo, oziroma kompleksno adaptacijo letališke stavbe na Brniku, je doživel ob soavtorstvu Fedje Klavore nadaljevanje s stavbo tekstilne tovarne Gorenjska oblačila v Kranju. Zasnovala sta jo kot enoten, na zunaj in znotraj sklenjen objekt, katerega ne moremo šteti le za izjemen umetniški dosežek, temveč brez pridržkov ustreza vsem zahtevnim potrebam modeme tovarne. IVAN SELJAK-ČOPIČ Ivan Seljak - čopič je prejel nagrado sklada za ciklus razstav v zadnjih letih. S svojim novejšim delom je dokazal pravilnost svojega umetnostnega nazora, zraslega na eni strani iz neprestanega zgledovanja po zakonitostih naravnega reda in na drugi strani iz kontinuirane osebne in umetniške prizadetosti ob sodobnih družbenorazvojnih pojavih. Njegov opus, v katerem zajema večje, likovnoproblemske skupke tako novega figuralnega ekspre- Pri Cankarjevi založbi so pred dvema letoma objavili razpis za izdajo reproduciranega ponatisa znamenitega Pletešnikovega slovensko - nemškega slovarja. Ker se je v sorazmeroma kratkem času javilo zadostno število predna-ročnikov, se je založba lotila dela. Zdaj je Pleteršnikov slovensko-nemški slovar izšel v reproduciranem ponatisu v dveh zajetnih knjigah velikega formata, ki obsegata skupaj 1900 strani. Za uvodno besedo profesorja dr. Rudolfa Kolariča prihaja ta najpomembnejši slovenski slovar po osemdesetih letih (prva izdaja je izšla leta 1894) in po dveh stoletjih od začetka zbiranja gradiva zanj, znova med publiciste, slaviste in jezikoslovce po svetu, ki so že dolgo zaman povpraševali po njem. Pomembnost Pleteršnikovega slovarja poznajo vsi slavisti, domači in tuji, saj vsebuje ta slovar o-bilo dragocenega gradiva ne samo za domače, temveč tudi za tuje lingviste. Dragocen je tudi za vse prevajalce in vse tiste, ki se kakorkoli ukvarjajo z vprašanji Florjan Lipuš in njegovi koroški «Čuši» Florjan Lipuš je prejel nagrado Prešernovega sklada za prozo «Zgodbe o Čuših». S to svojo najnovejšo knjigo je ponovno o-pozoril na samoniklost in kvaliteto slovenskega literarnega ustvarjanja na Koroškem. Podobno kot v njegovem predzadnjem delu, v romanu «Zmote dijaka Tjaša», se tudi v njegovih čuševskih zgodbah jasno razodeva njegova umetniška metoda. Usode, ki jih prikazuje, so žive usode, vzete iz neuglašene družbene in narodne sredine, in ker so tokrat odete v pretiravajoče poteze groteske in satire, nas te usode pretresejo še toliko bolj. Na vsem lepem začutimo, da «Zgodbe o Čuših» niso zgolj o čuševskih človeških stiskah, marveč so tudi zgodbe o bridkih narodnih in splošno človeških stiskah tako imenovanega modernega sveta. S satiro in grotesko, ki ju obvladuje umetniško, Lipuš zavestno odstranjuje vsakršni sentimentalizem ter s kritično zavestjo o človekovi dolžnosti in pravici do svobode izraža bivanjski položaj evropsk'i zatirancev. človečansko pozivni, miselno odprti in vsakršno mračnjaštvo in gorečništvo zanikujoči pripovednik Florjan Lipuš je tudi odličen stilist, ki bogati sodobni slovenski knjižni jezik z domiselnimi novimi besedami pa tudi z lepimi koroškimi izrazi. sionizma kot novega slikarskega prostora, katerega raziskuje v fizičnem in duhovnem pomenu, se dopolnjuje z mnogimi uspešnimi sodobnimi rešitvami na področjih monumentalnega stenskega slikarstva in dekoracije, knjižnih oprem in še posebej mladinskih ilustracij ter gledališke scene. MATJAŽ VIPOTNIK Nagrado Prešernovega sklada je dobil tudi Matjaž Vipotnik za oblikovanje plakatov. Jedro dela Matjaža Vipotnika sloni na fotografiji kot izrazito ustvarjalnem mediju, na njegovi temeljiti izrabi tako v vsebinskem kakor tudi v čisto tehničnem pogledu. Tak izključni pristop pa je dal izjemen ustvarjalni prispevek na področju oblikovanja vizualnih komunikacij v zadnjih letih na Slovenskem. Na področju oblikovanja kulturnega plakata ter na področju političnega plakata se njegov delež kaže še v posebno močni luči. DUŠAN ŽELJEZNOV slovenskega jezika in drugih slovanskih jezikov. Ni bistveno, da je to slovensko - nemški slovar. Dejansko je to pravi slovar slovenskega jezika, pa bo zato dragocen pripomoček za tuje in domače jezikoslovce. Že pred vojno je bilo delo težko dobiti, po vojni pa je postal ta slovar prava knjižna redkost, da so ga pogrešali tudi znanstveniki in ustanove. Pleteršnikov slovar namreč nadomešča zgodovinski slovar, ki ga Slovenci še nimamo. Nimamo tudi narečnega slovarja in zato slovar Maksa Ple-teršnika nadomešča tudi tega. Vsaka beseda ima tudi akcent in Ple-teršnikova kodifikacija slovenskega akcenta je najbrž dokončna, ker smo delo za dokončna dognanja problemov akcentologije že zamudili. Podatki v tem slovarju vsebujejo tudi nekaj dragocenega gradiva o narečnih oblikah. Tudi podatki o izvoru besed, čeprav so skromni, držijo še danes. Pleteršnikov slovar je izšel v reproduciranem ponatisu s pomočjo posebne tehnike. Sl. Ru. ZA OČETOM PISE JANEZ TRNOVE, RISE MIKI MUSTER NAS «HLAPEC JERNEJ» IN «MARTIN ČEDERMAC» Stane Raztresen je prejel nagrado Prešernovega sklada za vlogi kaplana Martina Čedermaca in hlapca Jerneja. Stane Raztresen je cenjen igralec Stalnega slovenskega gledališča v Trstu, znan pa je tudi v širšem zaledju slovenskega Primorja, Tržaškega, Goriškega in Benečije. V minulih dveh sezonah je v Stalnem slovenskem gledališču v Trstu odigral vlogo kaplana Martina Čedermaca v Grabnarjevi dramatizaciji Bevkovega romana, v Primorskem dramskem gledališču pa je upodobil lik hlapca Jerneja v Babičevi postavitvi Cankarjeve zgodbe. V upodobitvah obeh klasičnih likov slovenske literature je Raztresen pokazal dognano karakterno igro zrelega igralca, psihološko do potankosti izrisano, hkrati pa dvignjeno v simboliko, ki jo vsebujeta lika Čedermaca in Jerneja; v prvem je prikazal globoko doživljeno nacionalno zavest, v drugi pa je prikazal bojevnika za socialne pravice. Te značilne sestavine so v igri Staneta Raztresena doživele zanesljivo in prepričljivo i-gralsko predstavitev. Pleteršnikov slovar v novem reproduciranem ponatisu iiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiifiiiiniiiiiiiiiiitiirtiiiiiiiiiiiiiniimiiiHiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiniMiiiiimimiiiutiiiiifiiiiiiiii Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nove finančne perspektive, optimizem glede nekega novega dela. Prišlo bo do manjšega spora v družini. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaši nazori bodo zbudili dokajšnje navdušenje pri osebah, ki jim ugajajo stare metode. Ljubosumnost. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne morete biti vedno v ospredju. Privadite se tudi tega, da ostanete v senci. Preveč ste pohlepni. RAK (od 23.6. do 22.7.) Vzemite si toliko časa, da reorganizirate svoje delo. Kmalu boste ugotovili rezultate svoje dobre volje. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ugoden dan za vse tiste, ki se ukvarjajo s trgovino in finančnimi posli. Posvetite vsaj malo pozornosti ljubljeni osebi. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Neko skupno delo bo rodilo zadovoljiv uspeh ter podčrtalo vašo vrednost. Tudi v družini vas bodo cenili. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Rešili boste spor, ki se že dolgo plete med vami in sodelavci. Poslušajte nasvete starejših ljudi. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Morali boste za kratek čas odložiti važen načrt. Prijetno vzdušje z najožjimi prijatelji. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Premislite dobro preden sprejmete neko obveznost. Neka zastarela načela se vam ne bodo zdela pravilna. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Uspešno jutro glede sprememb nekega načrta, ki je za vas zelo važen. Neko srečanje vas bo spravilo v slabo voljo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne vsiljujte drugim svojega mnenja. V čustvenih zadevah boste morali spremeniti marsikaj, če hočete prodreti. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Sprejeli boste ukrep v zvezi s poslom, ki se že dalj časa vleče. Ljubljena oseba vas bo prijetno presenetila. «To sta posušeni glavi dveh navadnih odraslih ljudi,» je dečkoma pripovedoval poglavar. «Napravimo jih tako, da izvlečemo iz odrezane glave lobanjo, jo nato izoblikujemo v pravilne oblike in umetno posušimo. Več vama ne morem povedati, zakaj ostalo je naša velika skrivnost. Zli duhovi bi se nad nami maščevali, če bi jo izdali tujcu. Tudi iz vaju bi mogli napraviti dve takile glavi.» Dečka sta se zdrznila. Zaslutila sta, da bi ju bila po vsej verjetnosti zadela enaka usoda kakar onadva, katerih posušeni glavi sta si ogledovala, če ne bi bilo naključje naneslo, da je poglavar razumel njuno kečuansko govorico. Najrajši bi se bila takoj poslovila od selišča, a poglavar ju je zadržal, poklical mlajšega Indijanca in mu nekaj naročil v njihovi govorici. Od zunaj se je oglasilo živahno govorjenje, vzklikanje in tekanje, in ko sta dečka pogledala ven, sta opazila, da Indijanci razposajeno poskakujejo. Kaj to pomeni? Kaj nameravajo? Ali jima bodo nemara le odrezali glavi? Poglavar je uganil njun strah, se nasmehnil in dejal: «Le nič strahu! Razglasil sem, da sta naša gosta, zato vama bomo pripravili majhno slovesnost.» SOBOTA, 8. FEBRUARJA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost 12.55 Komični filmi 13.30 DNEVNIK 14.10 ODPRTA ŠOLA Današnja oddaja te tedenske rubrike, ki jo vodi Vittorio De Luca, je razčlenjena v dva dela; Prvi del nosi naslov «Jutri bomo volili». Ta del oddaje govori o volitvah v nove šolske organe v zvezi s sedanjo preosnovo. TV gledalci bodo s TV operaterji stopili v šole v zvezi s pripravami na volitve. Drugi del oddaje pa govori o učni knjigi v perspektivi nove šole, torej spet o hudo aktualnem problemu 17.00 DNEVNIK in Izžrebanje loterije 17.15 Program za najmlajše: Sličice 17.40 Program za mladino 18.30 Poljudna znanost 18.55 Sedem dni v parlamentu 19.20 Nabožna oddaja 19.30 Kronike dela in gospodarstva 20.00 DNEVNIK 20.40 GLASBENA ODDAJA «Io non c’entro» z Enricom Montesanom, ki kot glavni lik oddaje sodeluje še s Castellanom, Pipolom in Mario Grazio Buccella 21.50 A - Ž: DOGODEK, KAKO IN LAKAJ? 22.45 DNEVNIK DRUGI KANAL 16.30 Svetovno prvenstvo v tenisu 18.30 Sodobni vzgojni problemi 19.00 Tedenska športna oddaja: DRIBBLING Športni dnevnik 20.00 Večerni koncert: «Franco Maggio» Izvaja violončelist Ormezowsky 20.30 DNEVNIK 21.00 «ORFEJ 9» Pop opera, ki jo je uglasbil Tito Schipa mlajši. Tito Schipa ml. pa je tudi protagonist te pop opere, ki ponovno oživlja mitično podobo Orfeja. Zgodba je naslednja; Orfej se odpravi v pekel, da bi rešil Evridiko, toda na poti iz pekla jo spet izgubi. V družbi mladih ljudi, ki so zasedli zapuščeno cerkev, ki ne služi več v nabožne namene, živi Orfej, toda v družbi mladeničev in deklet ne najde prijateljev. Edini prijatelj, ki ga ima Orfej v vsej družbi, je neki oskrbnik, ki mu pripoveduje o nekem fantastičnem mestu. Nato pa pride sem tudi Evridika in s tem ko prispe ona, je tudi Orfej osvobojen, ne kako sproščen. In prva stvar, ki jo osvobo5eni Orfej napravi je, da se oženi z Evridiko. Toda njuna sreča je kratkotrajna, kajti potujoči kramar, ki prodaja srečo v kapljicah, omami Orfeja, ki zato ponovno izgubi Evridiko in se zato odpravi v svet. Na poti Orfej sreča veliko ljudi, ki prav tako kot on iščejo neko rešitev iz praznine, v kateri živijo. Toda za Orfeja ni rešitve, kajti izgubil je ljubljeno žensko in zato se njegovo življenje konča v smogu peklenskega mesta 22.35 ARHIVIRANI PRIMERI TV film — detektivka JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.30 in 10.30 TV ŠOLA: Zrak, Nikolaj Kopernik, Narava, M. Feldman, Obiskali smo itd. 15.45 Odbojka: Mladost — Jedinstvo 16.20 Košarka: Rabotnički — Olimpija (prenos iz Skopja) 18.00 Obzornik 18.20 ALICE V ČUDEŽNI DEŽELI Zabavni film za otroke, ki ga pa radi gledajo tudi odrasli ljudje 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 Gledališče v hiši Nadaljevanka, ki jo je pripravila beograjska TV 20.30 Smučate s Karlom Schranzem — športna oddaja 20.40 ČEZ OCEAN Iz serije «Človek brez meja» Danes pride na vrsto druga oddaja iz potopisne serije, ki jo je pripravil Rudi Klarič. Ker je bila prva oddaja lf bežen pregled poti neke ladje, bomo v današnjem filmu videli nekatere dele poti, ki smo jih v prvem filmu le zaslutili. Sledili bomo ladji in njeni posadki od trenutka, ko zaplujejo na široko morje, nato čez ocean, dokler ne zagledajo spet obale. Film je posnet na 25-dnevni poti od Kanarskih otokov do Indije na poti po Atlantskem in Indijskem oceanu. Gre za film o življenju in delu ljudi na ladji 21.15 VSE ZA IVI Gre za ameriški barvni film, ki ga je režiral Daniel Mann. Ivi Moore, ki že devet let dela pri Austinovih kot hišna pomočnica, nepričakovano pove, da odhaja. To je hud udarec za vso družino, zlasti za hčerko Geno ter za hipija Tima, kajti izgubila bosta dobrega prijatelja. Pomislita, da bi Ivi najbrž morala najti moža. Z očetovimi zvezami povabita v hišo mladega prevoznika Jacka Parksa, ki pa noče sodelovati. Ko Pa Tim ugotovi, da ima prevoznik v enem svojih velikanskih tovornjakov pravo igralnico, ga začne izsiljevati. In tako sé Jack in Ivi vendarle seznanita v hiši Austinovih. Njuno zbli-žanje od začetka ne obeta pravega uspeha. Ko pa Ivi ugotovi, da je njeno ljubezensko zadevščino pravzaprav sprožilo izsiljevanje, se hudo razjezi, toda Jack se ne boji več niti policije niti izsiljevalca, in zasnubi lepo dekle 22.50 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 16.25 KOŠARKA: RABOTNIČKI - OLIMPIJA (prenos iz Skopja) 19.10 Otroški kotiček: Čudežni svet Walta Disney a 19.15 DNEVNIK 20.30 Svet v vojni: JUTRI BO PRIJETEN DAN 21.20 NAČRT ZA UMOR - serijski film 22.30 Mali koncert: Kitaristka Alice Artz TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Iz tedenskih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Oddaja za avtomobiliste, 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Pianistka Maria Fabbris; 18.50 Glasbena lepljenka; 19.10 Liki iz naše preteklosti; Karol Pahor; 19.20 Sladbe na stihe Franceta Prešerna; 20.00 šport; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 Odskočna deska; 21.30 Popevke; 22.30 četrt ure z Venutijem. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16 30. 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 10.45 Glasba in nasvet; 11.15 Melodije; 12.00 Glasba po željah; 16.10 Poskočne; 16.45 Za prijeten konec tedna; 17.15 Primorska in njeni ljudje; 18.00 Vročih sto kilovatov; 18.30 Zapojmo in zaigrajmo; 19.00 Prenos RL; 19.30 Pisan glasbeni spored; 20.45 Glasbeni weekend. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.10 Nemogoči intervjuji; 11.40 Izbran spored; 12.10 Lahka glasba; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.50 Znanstvena oddaja; 15.10 Oddaja za bolnike: 15.40 Veliki variete z J. Dorellijem; 17.45 Pariški glas; 19.15 Nabožna oddaja; 22.35 Razglabljanja. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30. 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Stare popevke; 9.35 Strhjena komedija; 10.05 Popevke; 10.35 Glasbeni variete z B ranneri jem; 11.50 Zborovsko petje; 13.35 Program s P. Villaggiom; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 17-00 Ital. folklora; 17.25 Izžrebanje l/ terije; 17.30 Posebna reportaža; 19.55 Plošče; 22.50 Glasba v večeru. III. PROGRAM 8.30 Jutranji koncert; 12.20 Italijanski sodobni glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 18.05 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Pisan glasbeni spored. SLOVENIJA 7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 15.00-19.00 Poročila; 6.50 Beseda na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Naš Plesni orkester; 10.15 Sedem dni na radiu; 11.15 Z nami doma in na poti: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob bistrem potoku; 13-3U Priporočajo vam...; 14.10 S P65' mi jo po Jugoslaviji: 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Iz albuma lahke glasbe; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Gre^ mo v kino; 18.05 S knjižnega trga-18.20 Rad imam glasbo; 18.40 Ansambel Jožeta Kampiča; 19-5" Lahko noč, otroci!; 20.00 Za P11' jetno razvedrilo; 21.30 Oddaja *a naše izseljence; 23.05 S pesimi0 v novi teden. Rekviem za meglo Mladi Angleži vse pogosteje napadajo stari britanski način življenja — Čaj ob petih pa je nespremenjen OD NAŠEGA LONDONSKEGA DOPISNIKA Britancev je po najnovejših statistikah natanko 54 milijonov 386 tisoč. In kaj je z vsemi ‘em> Angleži? Ali so še vedno takšni, kot si jih predstavljamo v kakšni »Sagi o Forsytih«, s cilindri, plašči z žametnimi ovratniki in zvitimi dežniki? Te nagleške narodne noše je set*aj čedalje manj na ulicah britanskih mest, z izjemo morda v londonskem cityju — Poslovnem središču Britanije — kjer še vedno veljajo stara tradicionalna pravila oblačenja in kjer bo direktor, ki »da kaj nase«, na leto potrošil za svojo obleko vsaj tisoč funtov (štiri stare milijone din). llkaiffiMS NEVARNA LOGIKA Kdor bo iskal megleni London, ga tudi ne bo mogel najti. Slovita londonska me-Sla, ki nastopa še vedno v Jugoslavija na švedski televiziji Svede seznanjajo z razvojem samoupravne ureditve v naši državi STOCKHOLM, 3. feb. (Tan-— Švedska televizija je Prikazala pirvio od dveh od-ki- 80 ju švedski repor-ifrjii posneli v Jugoslaviji. Polurna oddaja pripoveduje o nastanku Jugoslavije, o diktatorski vladavini v medvojnem obdobju, o narodno-osvoboditoem boju ter o političnem in gospodarskem razvoju socialistične Jugoslavije. Švedska Ija, da televizija ugotav-se Jugoslavija intenzivno razvija tako v gospodarskem, kot tudi v družbenem pogledu. O jugoslovanskem gospodarstvu pravi, da- je odkrito in da se odvija na podlagi sodelovanja — s poslovnimi aranžmaji in urvesticijamj z najrazličnejši-fflii državami, tako vzhodnimi «>Qt tudi zahodnimi. Del oddaje je posvečen tudi razvoju samoupravnega sistema v Jugoslaviji. Svede seznanja s tem, da delavci v jugoslovanskih podjetih odločajo praktično o vseh vprašajih. V oddaji sta posebej Poudarjena solidarnost in razumevanje razvitejših repub-ki skrbijo za nezadostno Tazvite kraje v državi. vseh kriminalkah, je »zaradi sprememb v uporabi go, iva in postroženja zakonodaje o prezračevalnih napravah v industriji« (priročnik »Britanija 75« ministrstva za informacije) povsem izginila iz Londona. Z najvišje zgradbe v mestu, poštnega stolpa, je oh lepem vremenu moč videti tudi do deset kilometrov daleč, s čemer se lahko pohvalijo le redke svetovne metropole. čeprav angleški mlini meljejo počasneje od božjih, kot pravijo, se budi angleška družba kot taka polagoma vendarle spreminja. Dolge vrste skupaj zbitih pritličnih hiš v mestih se čedalje bolj cepijo na individualne stoječe hišice. Večina otočanov danes živi v povsem ločenih zasebnih hišah, v katerih žive družine s povprečno manj kot tremi družinskimi člani. Razlog za to je predvsem v nizki nataliteti in povečani tendenci med mladino, da se čimprej odcepi od staršev ‘n si poišče svoj lastni dom; pa tudi zaradi naraščajočega števila starejših ljudi, ki žele živeti ločeno od svojih potomcev. Odtujenost med stairši in otroki je pri Angležih dosegla že tolikšne razsežnosti, da otroci po več mesecev naprej javljajo staršem svoje obiske, pri čemer tudi natančno navedejo, koliko ur oziroma dni (o tednih seveda ni govora) nameravajo ostati na obisku. Otoški sociologi tudi ugotavljajo, da se je močno spremenil odnos med mlajšo in starejšo generacijo. Sedanja mlada generacija otočane bolj sproščeno in v večji meri kritizira tradicionalne britanske institucije in si tudi prizadeva v večji meri za vpliv pri oblikovanju nove angleške družbe. Navzlic delni diskriminaci ji pri zaposlovanju žensk (nižji dohodki za ista opravila kot jih opravljajo moški, razlikovanje med »moškimi« in »žensikimi« poklici), se ženske zaposlujejo v čedalje večjem številu. Posledica tega je, da ženske porabijo čedalje manj časa za gospodinjska opravila, število gospodinjskih pripomočkov pa narašča. Devet desetin britanskih gospodinjstev ima sesalce za prah, več sot dve tretjini pralne stroje, tri četrtine vseh družin ima hladilnike, malodane vse se lahko pohvalijo z električnimi likalniki, ena tretjina gospodinjstev pa ima različne električne mikserje. Otočani se na splošno dobro in zdravo hranijo. Zaradi zvišanih cen govejega in ribjega mesa (približno 70—80 dinarjev za kilogram »boljšega« za zrezek, povprečna tedenska plača pa je, za primerjavo, kakih 1800 novih dinarjev) je na jedilniku angleške družine čedalje pogosteje piščanec, ki je nekoč veljal za «drugorazredno« hrano. Britanci sedaj pojedo tudi več sira in zelenjave kot pred 10 leti. Medtem pa je potrošnja kruha in moke upadla. Dobro se godi tudi poldrugemu milijonu psov, za katere hrano potrošijo lastniki več kot 140 milijonov funtov (5,5 milijarde novih dinarjev). Edina tradicija, ki so ji ostali Angleži resnično zvesti, je angleški čaj z mlekom. Ta je še vedno glavna osvežilna brezalkoholna pijača in zdravilo za vse bolezni — pa tudi dober izgovor za počitek, saj je popoldanski čaj Angležu še vedno tako sveto opravilo kot muslimanu obvezni poklon v Meki. MITJA MERŠOL Ford: Takole dosežemo boljše ravnotežje »The International Herald Tribune«, Pariz ... V Čadu so preizkusili novo metodo psihološkega prepričevanja. Radio je 27. decembra lani posredoval »glas prednikov«, ki je čadskim državljanom priporočal, naj podpirajo predsednika Tom-balbaya in njegovo stranko. Kakor se je zvedelo, je posodil »prednikom« svoj glas neki mavretanski parlamentarec, osebni prijatelj in zasebni svetovalec predsednika Tombal-baya. Za zdaj še ni znano, kakšen vpliv je imel »glas prednikov« na prebivalstvo ... ... Pred časom je 47-let-ni Američan James Laroe prišel na idejo, da se preimenuje v Richarda M. Di-zona, danes pa mu je žal. To je bilo v času, ko je bil Richard M. Nixon ameriški predsednik, Laroe pa trgovski potnik. Ker pa je ugotovil, da je na moč podoben samemu predsedniku, je menjal ime in priimek in to podobnost pričel s pridom »uporabljati«. Leta 1970 je kot njegov dvojnik začel potovati po Ameriki, prirejal je predstave, nastopal na TV in zaslužil letno po 50.000 dolarjev. Vse pa se je podrlo, ko je predsednik Nixon odstopil. Sedaj ne zanima nikogar več, niti da vidi original niti dvojnika. Vendar, med njima je razlika: medtem ko original prejema pokojnino, njegov dvojnik od vsega lepega nima več nobene koristi... elavci zasedajo tovarne V Belgiji so delavci zasedli tovarne, ki so jih uprave zaradi nerentabilno-sti zaprle — Zahteve za nove investicije ali nacionalizacijo tovarn OD NAŠEGA BRUSELJSKEGA DOPISNIKA BRUSELJ, 6. febr. — V obdobju gospodarske krize v Belgiji vse pogosteje prihaja do pojavov, ki kažejo na to, kako skozi »snežno odejo« državnega in podjetniškega pa tudi strankarskega birokratskega aparata čedalje bolj sili na plan nekaj novega. Kapitalisti tovarne zapirajo, delavci pa jih zasedajo in sami nadaljujejo s proizvodnjo in poslovanjem. V nekem malem peskovniku je nekaj deset delavcev nadaljevalo z izkopom, prodajo in razvažanjem. Nekje drugje so v neki »goffrerie« (obrat za izdelavo posebne vrste peciva) ženske v starosti 15—30 let nadaljevale s peko in uvedle samoupravljanje, potem ko je stari lastnik objavil stečaj podjetja. V drugi polovici januar ja pa sta belgijsko delavsko gibanje razgibali zasedbi dveh večjih tovarn v valonskem delu Belgije. Zaradi zastoja v prodaji avtomobilov in zaradi gradbene krize zelo prizadeta belgijska steklarska industrija. Zato je država kot večinski delničar steklarne v Val-Saint-Lambertu sklenila preusmeriti in omejiti obseg proizvodnje. Od 640 delavcev bi jih v najboljšem primeru ostalo na delu okoli 200, če bi ohranili eno samo proizvodno linijo, ki pa bi lahko postala rentabilna šele čez nekaj let. V kolikor pa bi prešli na obrtniško proizvodnjo steklenih izdelkov, bi delalo samo okoli 80 delavcev, vendar pa bi steklarna lahko v kratkem času postala z majhnimi investicijami rentabilna. Obe rešitvi sta za delavce nesprejemljivi in ker vedo, da nimajo kaj izgubiti, so se odločili za zasedbo tovarne in napovedali boj za ohranitev zaposlenosti. Od preteklega četrtka je steklarna v Val-Saint-Lam-bertu postala belgijski »LIP«, kajti delavci s pomočjo treh komisij upravljajo, vodijo proizvodnjo in organizirajo prodajo, iz izkupička prvega dne prodaje so si izplačali zaostale plače, po dveh tednih prodaje pa podo zopet delili dohodek. Vendar se de- lavci zavedajo, da dolgo ne bodo mogli nadaljevati, kajti proizvajalna sredstva so zastarela in če jim propade zadnja peč, ki še obratuje, ne bodo mogli več nadaljevati s proizvodnjo. Investicije v eno samo proizvodno linijo, ki lahko zagotovi delo 150—200 delavcem, pa znašajo od 350—450 milijonov belgijskih frankov. Zato je cilj sedanje zasedbe tovarne omejen predvsem na ohranitev čimvišjega števila delovnih mest. še bolj zagrizen boj vodijo delavci v steklarni »Glaver-bel« v Gillyju, ki jo je leta 1972 prevzela francoska družba »BSN«. Le-ta je 10. januarja sporočila, da bo s 1. februarjem zaprla obrat v Gallyju in da nima nobene druge zaposlitvene možnosti za 600 delavcev. Direkcija je odločitev opravičevala s slabim konjunktumim položajem in z nujnim uvajanjem tehničnega napredka, ki ima za posledico zmanjšanje števila zaposlenih. Delavci se niso strinjali niti z odločitvijo niti z obrazložitvijo ampak so takoj izvolili zasedbeni komite, v katerem so bili po trije delavci iz vsakega sektorja. Ponoči so organizirali posebno stražo, da jim ne bi ugasnili peči. Poleg tega je v naslednjih dneh 200 delavcev zasedlo sedež družbe v Boisfortu ter pisarno generalnega direktorja, medtem ko so vse steklarne v pokrajini Charleroi izvedle enourno solidarnostno stavko. Stavkovni komite je objavil tudi posebni manifest, s katerim so delavci zavrnili razloge za zaporo steklarne in postavili jasne zahteve. Po mnenju delavcev odloči- tev družbe ni posledica težkega gospodarskega položaja, ampak pomeni neposredni napad na delavsko in sindikalno gibanje. »Ce obrat v Gillyju ni več rentabilen niti konkurenčen, je temu kriva družba, ki ni hotela pravočasno pričeti s potrebnimi investicijami, ker je multinacionalka BSN premišljeno raje investirala tja, kjer je lahko ustvarila več profita.« Družba BSN je namreč 15. največje francosko podjetje, ki zaposluje 73.800 delavcev na raznih koncih sveta. Zadnja leta se je bolj preusmerjala v prehrambeno industrijo, kjer je znana po mineralni vodi »Evian«, pivu »Kronenbourg«, limonadi »Gi ni« itd. Pri tem je družba dosegla izredne rezultate, saj je leta 1972 povečala svoje dobičke za več kot 20 odstotkov, leta 1973 pa za 32 odstotkov. Samo s proizvodnjo ravnega stekla je po navedbah družbe same lahko z dobičkom in amortizacijo enega leta izgradila nov sodoben steklarski obrat, ki stane okoli 2,5 milijarde belgijskih frankov. »Delavci Glaverbel-Gillyja nismo pripravljeni nositi stroškov anarhije in kapitalističnih racionalizacij iz konkurenčnih razlogov in zaradi gonje za maksimalnim profitom«, lahko preberemo v »Manifestu«. Zato so delavci zahtevali preklic odpustitev z dela in zapore obrata ter izgradnjo sodobne steklarne iz prej ustvarjenih dobičkov. V kolikor pa bi družba BSN vztrajala pri odločitvi, delavci zahtevajo brezpogojno nacionalizacijo vseh obratov skupine »Glaverbel« in izgradnjo sodobne tovarne, v kateri naj bi uvedli 36 umi delavnik in delavski nadzor. »Ce je vlada pripravljena plačati 15 milijard za nakup vojaških letal, potem lahko zgradi tudi sodobno steklarno za 2,5 milijarde«, so delavci zapisali v »Manifestu«, v katerem zahtevajo tudi. da ogromni napredek storilnosti zaradi uvajanja sodobnih strojev izrabijo v prid človeka ne pa v njegovo škodo. Po slabih dveh tednih so delavci res dosegli preklic odločitve in s to zmago dokazali, da je Gilly res eno najbolj organiziranih in borbenih središč delavskega gibanja, ki pa se čedalje bolj razvija mimo političnih strank in celo mimo uradnih sindikalnih vodstev, ki so se po mnenju delavcev preveč zbirokratizirala. Tako so delavci prisilili socialistični sindikat FGTB, da sprejme ohranitev steklarne v Gillyju kot predpogoj za kakršnekoli »splošen sporazum« o zaposlenosti z delodajalci in vlado. Kajti vojna po mnenju delavcev iz Gillyja še ni končana, saj bo družba BSN tudi po izgubljeni bitki še naprej skušala na razne načine streti žarišče delavskega gibanja v Gillyju. BORIS VERBIČ —Računati. Računam. Računajte. Ra-na pamet. Računam iz glave. Računam na prste. Računati na pa- Pw. Računati na stroj._____________ Slovenski mavovis — zadnji, izpred dvanajstih let — ne računa, da bi V}Qii še kako drugače računati. Vse, tc-ar še bo, ali je pozabljeno, razreši iL_Večno resnico: Računati z razmera-TtU. " ------------------------ —Dandanašnji šolarji računajo z Vnožicami. Kasirke seštevajo na bla-9VÌyo, ki zapisuje. In vsak branjevec ZL]ydi tisti, ki prodaja mandolate v iišanghaju« na oni strani Pone — si tuteli kalkulator._________________ ~—^ydrti prihodnosti — pri nas pa Was tudi vsakdanje plače — se kuje-ISLV velikih komniuternh. š* t . kredenci spominčkov hranim ra 111 sorooan — ruski in japonski ščru ■ ^ z Issenimi kroglicami. umetelno izrezljan okvir in m;blešči od samega laka. Na alta U tisteša boga, ki v banki svoj babi lma’ mi j® nekoČ izračunal »bule „er 12 nlplagerja« na Kavkazu, ko gli ec blisko vito premetaval kro-. koliko čokolade mi pripada po ste ■ Za vzPon na Elbrus. In leča-nnstia®0,cie na soroibanu so bile za zarnčVanko Sejši, ki je sladokuscem no , ,unavala sake in sašimi — mlač-vino in surove ribe. jeti „ avl-iam se — gledalci kar ver-tudi ^ ,morejo — kako se sešteva pa na rvf, (-kar mi gre slabše od rok) V7rvo». rnošter iz jagod nanizanih na ob* ednth žicah, ki v vrstah, druga stottol11?/ P°menijo enice, desetice, grp se’ ^Jia do milijonov. Na soroban nr-ek hitreje, saj je računalnik po-z letvijo, da je nad So£VZem v vsaki vrsti le po ena goda a; niiln Pa Pet. Zgornja ja-r>pt Je vredna pet enot, spodnjih pPa vsaka po eno. viff,!. trstem sem včasih zatrobil za kel l^^stave. Na dan sem privle-lica ačunalniček, ki ni večji kot škat-tinka!5aret- pa nanj bliskovito — s in deri’ ne s kroglicami — množil matoTv,1!*-?0, osem mest. In malemu števtiko^ ukazal. naj si zapomni klicni 151 se(m i0 602 fias spet pri- lcal v spomin. kdrwvtii 0(1 rafiunanja na kroglice še je Y^j«,^>onu^ia .v^a^a izložba in odkar Gelo n>S0'ia'tat< zvez, ki vodijo gib tdnk ^7 v®, ^tfviilkami in od dru-čunske katerimi se ukazujejo ra- baterito°P6raclje: potem so notri še ^ve rezuhat50™5 je števll&lioa’ ki <>!PaPartellkS .rnatematika skoro ne • okrit je v majhni ploščici, S poti po ZDA Pritlikavi velikan sodobne tehnologij e Načrti prihodnosti se kujejo v velikih računalnikih v kalkulatorjevih možgančkih, ki ni večja, kot je noht na mezincu. Med brati stane tista ploščica največ deset dolarjev. Integracija v mikroelektroniki Zdaj nastavim hrbet, da me zadene kamen, ki mi ga kdo vrže čez poštni predal 29. Poenostavljam, čeprav premalo znam, da bi bil lahko preprost. Izzivam, ker čutim, da se pri nas računalništvo preveč zavija v skrivnostnost. Delavski sveti, ki še računajo na papir, in direktorji, ki si pomagajo na prste, preradd nasedejo programerjem, ki jim obetajo čudež od bleščečih elektronk in zeleno mežikajočih kalkulatorjev. Potem pa na elektronske možgane računajo, koliko od osebnega dohodka znese članarina in kompjuterjev jezik, pravijo, je kriv, da v program ni mogoče prevesti misli, ki izvirajo iz pametne razprave navadnih možganov- Zavzemam se: Ne računajmo več na prste! Pa tudi za to, da naj bo sram tistega, ki misli, da se že na prvi pogled spozna, koliko velja, če nosi v žepu kalkulator. Da so elektronske številke podoba nekega položaja, ne pa znanje zvitega računarja. Zakaj vsa umetnost iz kalkulatorja je skrita v tistem majhnem možganč-ku, ki je pameten dovolj, da nezmotljivo obrača številke. Stisnjen je, prav neverjetna gneča je od množice električnih krogov, ki so drug ob drugem povezam in nanizani tako, da znajo logično presojati. Zakaj samo nezmotljivo je integrirano vezje — množica električnih krogov na silicijevem kristalu — in bliskovito zna računati, da človeku zastane dih. Umetelnost velikih odgovorov se sezida, ko se sestavljajo množice krogov k množicam in si operacije sledijo po navodilih, ki smo ga bili naročili računalnikovemu »spominu«. Rad priznam, da o vseh teh stvareh ne vem nič več, kot nauči otroška enciklopedija: V največji preproščini so elektronski možgani — kako vzvišeno ime! — le pajčevina električnih krogov, od katerih zna vsak na zastavljeno vprašanje odgovoriti le »da« ali »ne«. Toda nobene meje ni za število odgovorov, ki jih povežejo — tako kot se na kvizu ugibanje skrivnostne osebe — da skupaj odgovorijo na najbolj zamotano vprašanje. V integriranem vezju, denimo, se vsak od stikov ali odpre ter prepusti tok, ali pa vprašanje zanika, stik se zapre in prisili tok, misel, da si poišče drugo pot. Osnovno tehnološko vprašanje je torej, kako na kar najmanjšem prostoru in kar najbolj poceni pa zraven zanesljivo povezati — namesto mehanskih stikal in elektronk — veliko hitrejše naprave, kot so transistorji, diode, upori in kondenzatorji. Zdaj naj se dvignejo reklamne fanfare: »To je mikroelektronika — pritlikavi velikan sodobne tehnologije!«. In tako sem po ovinkih, obremenjen z vzgojo, kjer je bila poštevanka oslovski most, pripeljal pričujočo zgodbo tja, kjer bi jo moral začeti. Žepni kalkulator je bil le za primer, kako je mogoče s pridom uporabiti integrirana vezja. »Iskra« se odloči za MOS, da ne zakliče: »SOS« Po integriranih vezjih sem začel spraševati v razkošnem direktorskem nadstropju, 150 metrov (eno prestopanje z dvigala v dvigalo) nad vrvežem središča Pittsburga. Bilo je v jeklenem črnem nebotičniku, ki si ga delita orjaški družbi »US-Steel« in »Rockwell International«, ko sem desetim milijardam nevtronov, »nameščenih« v lastni lobanji, kot se reče po računalniško, vstavil informacijo, da sta naša »Iskra« in »Rockwell« podpisala načelni sporazum o sodelovanju v mikroelektroniki: v upanju poglobljenih zvez tudi na drugih področjih. »Iskra« bo poslej izdelovala integrirana vezja, ki se jim reče MOS/ LSI. Predsednik Andrej Marinc je sodil, da je storjen pomemben korak, ker gre za prenos najbolj napredne tehnologije, ki so jo Američani doslej skrbno varovali, in ker je sporazum zastavljen tako, da je upati na poglobljeno gospodarsko sodelovanje v prihodnosti. Tistim, ki se na posel spoznajo, pove že kratica MOS/LSI dovolj. Za nas, ki nismo »posvečeni«, najprej pojasnilo uporabnosti: »Mikroelektronika, ki se je bomo zdaj lotili, je samo nadaljevanje tega, kar že delamo. Prestopili bomo prag tretje revolucije v elektroniki, saj se bomo sodobne tehnologije lotili pri izviru, tam kjer se začne. Če ne bi začeli zdaj, bi v nekaj letih zaostali, da bi ne znali več naprej.« Tako, po svojih besedah brez elektronskega spomina, ponavljam, kar je takrat rekel Jože Hujs, glavni direktor »Iskre«. Charles Kovač pa, glavni direktor Rockwell ove tovarne za mikroedek-tronske elemente, ki se je od srca za- vzemal navezati gospodarske stike s starim krajem, se je smejal tako na široko, da ni bilo dvoma, da prav njemu velja zahvala »Iskre« za dobro opravljeni posel. Mi je rekel ob slovesu Kovačev Charly iz Domžal (»Tam v vrtu Evrope, so se mi rodili starši«), da bo zdaj lahko pogosteje prihajal k nam, saj dandanašnji tudi iz Los Angelesa ni daleč — še posebej če gre za službeno pot. In zdaj nadaljujem s predstavitvijo junaka naše fabule: integriranega vezja MOS/LSI. Po modrosti iz leksikona je integrirano vezje pomanjšano elektronsko vezje, kjer se po različnih postopkih formirajo številni aktivni in pasivni elementi, ki so med seboj povezani z ustreznimi prevodnimi potmi. »Ni ga elektronskega vezja,« mi vliva v glavo direktor Iskrinih inovacij Miloš Kobe, »ki bi ga ne mogli nadomestiti z integriranim vezjem: Vsako in povsod!« Kratico takole razložimo: MOS pomeni, da gre za kovinsko-oksidni polprevodnik. Tako opišemo postopek: Najprej mora zrasti pet centimetrov debel silicijev kristal. Potem ga z diamantnimi žagami razrežejo v »waferje«, na rezine, in nanje, pri visoki temperaturi, spravijo oksid. Na rezini nato z jedkanjem in difuzijo, ko se ustvarja višek ali primanjkljaj elektronov, pa z napar-j en jem kovine — skozi vrsto mask, ki so drugačne za vsako vezje, za vsak namen — izoblikujejo na eni rezini tudi nekaj sto enakih integriranih vezij. Kako stisnjeno, kako integrirano je vezje, pove drugi del kratice. LSI pomeni, da gre za najvišjo stopnjo integracije, za takšno vezje, kjer je lahko na kvadratnem centimetru kar 25.000 in več različnih elementov. MOS torej pomeni tehnologijo in LSI, kako daleč so prišli. Ko je »wafer« gotov, ga preskusijo, zrežejo in razlomijo na drobce, na »chipe«. Vsak »chip« je eno integrirano vezje. »Chip« je, na primer, tista majhna ploščica, sredica kalkulatorjevih možgančkov, kjer je kar 15 00Ò transistorjev in drugih elek-tonskih elementov zvezanih tako, da so kes natančno določeni nalogi. Če bi taisto vezje, ki zdaj meri komaj četrt kvadratnega centimetra — naj udarim po inženirsko! — ne bilo LSI, če bi ga morali sestaviti iz elektronk, tako kot se je delalo pred dvajsetimi leti, potem bi bilo veliko za zajeten regal. In tudi če bi ga sestavili tako, kot so, na primer, pri »Iskri« vajeni sedaj: na tiskano vezje bi prilotaii tranzistorje, diode, upore in kondenzatorje — najmanjše, kar jih imajo — bi bilo vezje veliko kot črna, managerska aktovka — vulgo menaška. Tako velik bi bil, seveda, tudi »žepni« kalkulator. Gremo v trgovino kupit en MOS/ LSI! Vabim kar tako, za primer. Ponudijo nam ga v lični škatlici, poprašajo, za kaj ga bomo potrebovali. Če so želje standardne, ni težav, če bi radi vezje po želji, potem se naročilo zaplete. Za uporabo je »chip« vložen v ohijše. Z zlatimi žicami, ali kako drugače, ga na pol avtomatizirano privežejo na kontaktne nožiče. Prvi korak v sodelovanju med »Iskro« in »Rockwellom« je tak, da bodo v Ameriki izdelovali »waferje«, pri nas pa jih bodo drobili na »chipe«, jih preskušali in montirali. »Iskra« bo zastavila, kjer je največ dela. Izmeček je zelo velik, preskusi tako natančni in montaža tako zahtevna, da stane tisto delo, ki ga bodo oprav-Ijali pri nas, kar osem desetin cene, ko se MOS /LSI proda. Zraven je namen, da se v pri hodnosti obvlada celotna proizvod na pot — kolikor je le gospodarno. Že danes namreč na ljubljanski elektrotehniški fakulteti, za zdaj samo v laboratoriju, načrtujejo vezja in izdelujejo »waferje« in nobene ovire ni, ki bi je ne bilo mogoče kmalu premostiti, da bi integrirana vezja, za poseben, neobičajen namen, kmalu ne uspeli proizvajati tudi sami. Ni dvomiti, in tudi dokazov ne manjka — iz domačih in tujih logov — da smo lahko soustvarjalci naj večjih dosežkov sodobne elektronike. Naj spomnim na žepni računalnik Hewlett-Packard — višek kalkulator-ske modrosti s celostranskega oglasa v vsaki uglednejši reviji — ki kakor za šalo računa z naravnimi logaritmi in je zdaj, v zadnji različici, čeprav velik le za dlan, tako zelo pameten, da ga programirate z magnetno kartico. Zasnovala sta ga slovenska inženirja Fazarinc in Rode. In ne bo mi žal še enkrat ponoviti, da sem samo za primer kopal po razdrtem kalkulatorju. Vsak »chip« je, na primer, že zdaj lahko možganček, ki uravnava, kako naj črpalka ubriz-gava gorivo v avtomobilski motor. Skrbi lahko, da zavore na tovornjaku nikoli ne blokirajo. Uredi, da se v tiskarskem stroju vedno ujema barva na barvo. Pomaga brati rokopis, ki ga časnikar, natipkanega in popravljenega, porine v elektronski čitalnik, ki besedilo samodejno postavi za tisk. Integrirano vezje ravna pletilni stroj, da je vzorec na vsakem kosu pletenine drugačen, kot je bil prejšnji, da je vsak pulover, kot bi bil iz butika. MOS/LSI pomaga policajem preučevati prstne odtise. Navsezadnje, z integriranim vezjem (in posebnim zaslonom), bo barvni televizor prihodnosti tenak kakor knjiga. »In kar je še posebej pomembno,« mi pravi inženir Kobe, ko ga zanese v integrirano (LSI) prihodnost, »vezja, ki jih bomo proizvajali, so 10 000-krat bolj zanesljiva, kot so današnja.« Reklama iz vesolja Zaradi izjemne zanesljivosti, pa takrat, ko je šlo za vsak gram, so začeli uporabljati integrirana vezja: pri radarjih, pri usmerjanju iztsrel-kov, v letalstvu, na poti v vesolje. Morda so prav elektronski možgani predlagali sivolasemu Rockwellu, ki se podpisuje junior, da bi veljalo zdaj, ko se koncem podaja na svetovna tržišča in ne čaka več samo na vesoljski in vojaški proračun, preleviti s slavo potovanja na Luno okinčane može v bussinesmane, ki se jim odpro vsa vrata. Mike Vucelič, naše gore list — srečal sem ga v Londonu, kjer je zdaj na konici Rockwellovega prodora v Evropo — ni imel dlake na jeziku, ko sem ga vprašal, kako je od znamenitega inženirja za vesoljske polete promoviral v trgovca. Rekel je: »Saj vendar prodajam, kar smo nekoč izdelali za vesolje, ko se ni vprašalo, koliko stane. In ko se bosta julija združila Sojuz in Apollo na tirnici okrog Zemlje, ko se bosta staknila čez pristajalni obroč, ki smo ga, tako kot tudi ameriško vesoljsko ladjo, izdelali v Rockwellu, bomo imeli reklamo v vesolju — tudi za naša platišča in zavore, tudi za našo mikroelektroniko.« Vesoljska propaganda za prevzvi-šenost tehnološke prednosti... če je samo reklama, je škoda denarja: Zakaj zadnjič sem spet »čaral« na žepni računalnik, ko so me četrtošol-ke iz osemletke postavile ob zid, da sem moral izdati zadnjo skrivnost: »Elektronski možganček zna računati samo s takšnimi številkami, ki se dajo napisati z ničlami in enojkami.« Zasmejale so se mi na ves glas: »Misliš na števila, zapisana po dvoji-ško. Saj to zna vsak otrok.« Potem so me poučile, da je 20 po dvojiško 10100, in 1000 — 1111101000. Da je 3-krat 19, kot bi trikrat seštel 10011. In da žepni računalnik sploh ni preveč pameten. Le priden je od sile in hiter in zmoti se ne. Zaploskale so mi — kot so mi včasih, ko sem še lagal, da so v plastični škatlici skriti pritlikavi matematiki — ko smo kalkulatorju ukazali deliti dve zelo dolgi številki, pa je za trenutek pomežiknil — »moral je pomisliti«, so rekle — preden je zabliskal rezultat. Po tem smo zmnožili, koliko bi stali človeški možgani, če bi jih poskusili ponarediti. Računali smo, da bi si tovarna za vsako umetno celico zaračunala po 20 par in za vsako električno zvezo med njimi po štiri pare. Kompjuter — pameten za eno samo glavo — bi stal štiri trilijone dinarjev. Štiri milijarde krat milijardo. Ante Mahkota Kako pridelati več hrane? Na kongresu v Novem Sadu bo zbranih okrog 2500 strokovnjakov BEOGRAD, 3. febr. (Tanjug). — Pod pokroviteljstvom predsednika republike Josipa Broza Tita bo septembra v Novem Sadu jugoslovanski kongres o proizvodnji človeške hrane v naši državi. Ocenjujejo, da bo na kongresu sodelovalo okoli 2.500 znanstvenih in strokovnih delavcev iz neposredne proizvodnje in zainteresiranih ustanov. Kongres bo delal v plenumu v osmih sekcijah, prebrali pa bodo 353 referatov in koreferatov 570 avtorjev. To je danes novinarjem povedal podpredsednik organizacijskega odbora za ta kongres Milim Ivanovič. Na kongresu, ki bo najpomembnejše zborovanje pri nas o vprašanjih kme-tijske-industrijske proizvodnje, bodo razpravljali o možnostih, da povečamo proizvodnjo hrane. Hkrati naj bi dal kongres svoj prispevek k realnemu planiranju razvoja kmetijstva in prehrambene industrije v prihodnjem srednjeročnem programu, kakor tudi v dolgoročnem razvojnem načrtu Jugoslavije. Še ena peč v jeklarni Štore Nova investicija bo prispevala k večji rentabilnosti proizvodnje STORE, 5. febr. — V že lezami štore so pripravili program za postavitev še druge elektroobročne peči v novi jeklarni. Pri gradnji hale za kontinuirano vlivanje jekla in takojšnje valjanje so že pred leti upoštevali to možnost. Zaradi tega bodo stroški za novo peč dosti manjši. Nova investicija bo veljala okrog 120 milijonov dinarjev ter bo pripomogla k večji rentabilnosti jeklarne in valjarne, saj morajo sedaj polovico jeklenih gredic uvažati. Pozneje bo uvoz gredic v celoti odpadel. Po zgraditvi druge elektroobločne peči v novi jeklarni bodo opustili dotrajano Siemems-Martino-vo peč v stari železarni. štorska železarna, ki ima za vse svoje obrate dovolj naročil, bo letos dosegla milijardo in 100 milijonov dinarjev realizacije. Ker je povpraševanje po proizvodih črne metalurgije na trgu zelo veliko, delajo v železarni več krat tudi ob sobotah in nedeljah. FRANJO KRIVEC ZAPIS IZ SRBSKE VASI Njihovi traktorji V srbski vasi dela zaradi varnosti eden v tovarni, drugi doma - Vsak dan več lastne strojne opreme - Šolanje OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA BEOGRAD, februarja — Vas Bratinac, ki leži kakih deset kilometrov od Požarevca, je vsaj po nečem tipično srbska. Vsaka tretja od približno 200 družin ima kakega svojega člana »z eno nogo v družbenem gospodarstvu, z drugo pa na lastni kmetiji«. Zakaj takšna dvojnost in odkod izvira? Mar danes zares ni mogoče več živeti od zemlje, še zlasti, če je tako plodna, kot so njive v vasi Bratincu? »Ne, da ne bi šlo, a nekako varneje je, če se v hišo steka vsaj ena plača,« nam je pojasnil ta pojav eden od starejših vaščanov v Bratincu Žika Stojičevič. »Zdaj, ko gre z živino slabše, se družine, v katerih nihče ni v službi, težje prebijajo. Tam, kjer imajo plačo, pa si bodo malo zategnili pas in jim ne bo treba na vrat na nos klati živine in je prodajati pod ceno; jutri, ko bo kriza mimo, pa jo bodo prodali z dobičkom.« Tako nam je povedal stari Žika, ki skupaj s sinom Žarkom obdeluje devet hektarov zemlje. Žika Stojkovič, Sava Miloševič in mnogi drugi kmetje iz vasi Bratinac se strinjajo, da se ni ne za tovarno ne za zemljo dobro trgati na dva konca. A brž pristavijo; »Z 200 tisočaki v mestu ne moreš živeti, le z zemljo preživljati pa se je tudi težko, saj nikoli ne veš, kaj te bo zadelo: ali suša, potop ali cene.« Seveda sta takšna računi-ca in modrovanje bolj značilni za starejše generacije na vasi. Osemintridesetletni Živkov stn žaro že gleda bolj stvarno in bolj optimistično. »Stvari se spreminjajo in v kmetijstvu lahko vse bolje delaš in zaslužiš. Hodil sem v gimnazijo, pa sem moral šolo pustiti, ker je bilo treba delati na zemlji. In ne kesam se, da sem to storil. Imam prijatelje, nekdanje sošolce, ki so danes pravniki, ekonomisti in inženirji. Nihče od njih si ni mogel s plačo zgraditi hiše, nekateri pa še čakajo na družbeno stanovanje. Jaz pa sem z delom na zemlji zaslužil za hišo in traktor pa še za druge stroje,« pripoveduje žarko. Traktor, stroj, na katerega je še pred kakimi petnajstimi leti gledal povprečen srbski kmet z nezaupanjem, je postal zdaj prava obsedenost. V desetih letih se je število traktorjev v lasti srbskih kmetov povečalo od približno 2000 na 39.000. Bilo bi jih še več, če jih na tržišču ne bi občasno zmanjkovalo. V nekaterih vaseh, tudi v Bratincu, se je število traktorjev tako povečalo, da bi se upravičeno vprašali, ali ne gre za nesmotrno investicijo. V Bratincu imajo na primer 500 traktorjev in 900 hektarov njiv; torej en traktor na 18 hektarov, v Ameriki pa pride po en traktor na 42 hektarov. Zakaj toliko traktorjev, tovariš žarko Stojilkovič, tovariš Slaviša Jovanovič? »Lahko bi jih bilo tudi manj, če bi... A če ima že sosed traktor, zakaj bi si ga moral sposojati pri njem in mu plačevati? Saj ga lahko tudi sam kupim?« Slaviša je mlad gospodar, predsednik mladinske organizacije v vasi, na posestvu, ki meri 6 hektarov, pa ima poleg traktorja še deset priključnih strojev. »Na vasi je pač tako: zanesljivo lahko računaš le na tisto, kar imaš na svojem dvorišču,« je povedal Slaviša. »Sicer pa, ali ni za družbo bolj koristna naša investicija — 7 milijonov — v traktor, kot vaša, mestna — v avto? Povrhu pa vam avtomobile dajejo še na kredit.« Njegovo veličanstvo traktor je spremenil dovčerajš-nje hleve v — garaže. Ker nimajo servisov za popravila, se vsak od lastnikov trudi, da bi dokazal, kako mu je uspelo razvozljati skrivnosti traktorskega mehanizma; sam ga popravlja in si pomaga z rezervnimi deli kot ve in zna. Zaradi traktorjev, kombajnov in drugih kmetijskih strojev, ki jih pri obdelovanju zemlje vse več uporabljajo, se s tretjo generacijo začenja na kmetih nekaj povsem novega. Starši zdaj ne branijo več svojim otrokom, da bi nadaljevali šolanje v srednjih šolah. Najpogosteje jih celo nagovarjajo, naj se izuče kake obrti ali končajo kmetijsko šolo. Pa ne zato, da bi si iskali delo drugje, temveč da bi jutri domačo zemljo obdelovali z več znanja. Vendar pa danes ni več redkost, da je med zaposlitvijo in delom na zemlji vse manj omahovanja. Tudi med tistimi, ki imajo svoj poklic, je v zadnjem času veliko takih, ki so ostali na zemlji. To je še zlasti značilno za kmeti ie, ki se po posesti približujejo maksimumu. SLOBODAN VUKMIROVIC .Babin kuk‘ starta V Dubrovniku bo v štirinajstih mesecih zraslo eno izmed naših največjih turističnih naselij — 2000 postelj OD NAŠEGA ZAGREBŠKEGA DOPISNIKA Do 1. maja leta 1976 bodo v Dubrovniku gradili enega izmed največjih turističnih naselij v Jugoslaviji. Gre za uresničitev dobro znanega hotelsko-turističnega središča »Babin kuk« na Lapadu, o katerem so na Hrvaškem govorili že nekaj let, zdaj pa ga bodo vsaj deloma uresničili. Potem ko so pred časom sklenili pripravljalna dela so v Dubrovniku zdaj podpisali pogodbo o izgradnji »Babi-nog kuka«. Njegova uresničitev je izjemno pomembna najprej zato, ker startajo z njo v času splošne restrikcije investicij, posebno turističnih. Grozilo je že namreč, da bo ekspanzija jugoslovanskega turizma, ki je začela dobro, presahnila. Drugo: razveseljivo je tudi, da so izvajalci zagotovili, da bodo »Babin kuk« zgotovili v šti- rinajstih mesecih. Glavna dela so zaupali »Hidroelektri«, in skorajda ga ni, ki bi podvomil, da znano zagrebško podjetje tega ne bo zmoglo, ko pa je doslej že velikokrat (nazadnje pri rekonstrukciji letališča »Zagreb«) dokazalo, da je hiter in dober graditelj. Predvideno je, da bodo v prvi etapi zrasli štirje hoteli — eden de lux in trije A kategorije — v katerih bo 2000 postelj, povrhu pa še restavracije, kavarne, pošta, banka, folklorni in jazz klub. Gradbena dela bodo stala 400 milijonov dinarjev. Izgradnjo naselja, ki bo predstavljalo novo kakovost v turistični ponudbi Dubrovnika ter vse države in ki bo sprejelo prve goste v sezoni prihodnje leto, financirajo — poleg mednarodne banke za obnovo in razvoj, ki je odobrila 20 milijonov dolarjev kredita — še Zagrebška gospodarska banka, Dubrovniška banka in drugi. MARJAN KUNEJ Med klasiki in sodobniki Letošnji načrti Državne založbe Slovenije: enajst novih knjig v zbirki zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev in zraven precej novitet Pomembna rekorda v Velenju Največja proizvodnja v TE Šoštanj’ in velenjskem rudniku lignita VELENJE, 3. febr. — Termoelektrarna Šoštanj že dalj časa obratuje s polno paro. Tudi v januarju je bil njen proizvodni plan sila visoko postavljen. Delavci so ga uspešno izpolnili in celo presegli za 14 milijonov kilovatnih ur ali 5,8 odstotka. S tem je bila dosežena doslej največja mesečna proizvodnja — 256 milijonov kilovatnih ur na pragu elektrarne. Več kot četrtina milijarde kilovatnih ur v enem mesecu predstavlja, še posebno v tako sušnem obdobju, velik delež vse električne energije, ki se steka v naše omrežje. Tudi rudnik lignita Velenje je bil v januarju zelo uspešen, saj so rudarji nakopali 376,000 ton lignita v 25 dneh. Tako so dosegli največje povprečje v enem mesecu izkopanega premoga — 15.040 ton, zadnji dan v januarju pa tudi rekorden dnevni izkop 18.400 ton premoga. Vsekakor pomenijo za ru-darsko-elektroenergetski kombinat Velenje ti rezultati njunih največjih tozdov spodbuden začetek dela v letošnjem letu. Kombinat je lani proizvedel 38,88 % vse porabljene oziroma 42,72 % vse v SR Sloveniji proizvedene električne energije. To pomeni, da je termoelektrarna s svojimi 410 megavati proizvedla 2 milijona 245.867 me-gavatnih ur elektrike, kar je nekaj več kot so jo proizvedle vse hidroelektrarne v Sloveniji skupaj. TOZD Rudnik lignita pa je v lanskem letu samo za termoelektrarno nakopal 2 milijona 533.600 ton lignita in s tem elektrarni omogočil nemoteno obratovanje. STOJAN SAJE Zasavski premogovniki blizu načrta TRBOVLJE, 3. febr. — V Zasavskih premogovnikih so v 25 delovnih dneh januarja nakopali 147.700 ton premoga. To je le 300 ton pod proizvodnim načrtom. V rudniku Trbovlje so plan presegli za 2540 ton, v zagorskem premogovniku je bil odkop večji od plana za 1200 ton, v hrastniškem rudniku pa za 3840 ton manjši, v RŠS pa so zaostali za predvidevanji za 200 ton. P. BURKELJC O letošnjih načrtih Državne založbe Slovenije smo se pogovarjali z njenim glavnim urednikom, Kajetanom Kovičem, to s poudarkom na čisto konkretnih naslovih, ki jih namerava založnica poslati na knjižni trg tja do konca leta, pa s to neizogibno poanto: vse težave današnjega slovenskega založništva izvirajo — po Kovičevih besedah — odtod, da je knjiga pri nas izenačena z vsem drugačnim potrošnim blagom, ki ga je mogoče dobiti na trgu, pri čemer pa spet ne bi bilo niti dobro niti zaželeno, če bi založniki svojo ponudbo — kolikor je mogoče — prilagajali povpraševanju na tržišču. Očitno je namreč, da se eno z drugim nikakor ne prekriva: stimulansov in sploh ugodnosti, ki bi knjižnemu »blagu« pomagale premostiti razliko med ponudbo in povpraševanjem, pa — preprosto — ni! Knjiga je potemtakem blago, za katerega želimo, da se ne vè-de po blagovnih zakonitostih ... Sicer je letošnji program Državne založbe Slovenije za spoznanje manjši od lanskega, tudi zategadelj, ker bo vrsta knjig iz lanskih načrtov iz različnih razlogov izšla šele v teh mesecih. Naj med njimi navedemo najprej dve obsežni knjigi iz evropske romantične poezije: Heinricha Heineja, ki je v prepesnitvi Mileta Klopčiča izšel pravkar, in pa novo, razširjeno izdajo Menartovih poslovenitev Byronovih pesmi — in nato še dve, naj rečemo, slovenski noviteti: zbir- Posojilo za nov objekt v Makedoniji Pogodba z ameriško iz-vozno-uvozno banko za 137 milijonov dolarjev WASHINGTON, 3. februarja (Tanjug). — Ameriška izvozno-uvozna banka in skupina drugih velikih bank ter finančnih ustanov sta podpisali v Washingtonu pogodbo o financiranju graditve velikega industrijskega objekta, ki so ga začeli graditi v SR Makedoniji, v rudniku in topilniic feroniklja »Feni« v Kavadarcih. Ko bo objekt sredi 1979. leta do-grajen, bo največji tovrstni gospodarski objekt v Evropi, ki bo imel lastne surovine. Posojilo bo znašalo nekaj nad 137 milijonov dolarjev, kar je drugo največje poso jilo, ki ga je neko jugoslovansko podjetje doslej dobilo na mednarodnem tržišču kapitala. Računajo, da bodo skupne investicije dosegle 184 milijonov dolarjev. ko sonetov »štukature« Nika Grafenauerja in »Zadnjo večerjo«, izbrane pesmi hrvaškega avtorja Slavka Mihaliča. Te knjige se tako seveda vključujejo že v letošnje knjižne pošiljke iz DZS. Sicer bo ta založnica letos izdala pesniške zbirke še Janezu Menartu (»Pod kužnim znamenjem«), Janezu Strehovcu (»Okrogli kvadrat«), Ivu Svetini (»Botticelli«) in Venu Tauferju (»Pesmarica rabljenih besed«), prozo Antonu Ingoliču (gre za roman na temo kmečkih puntov, »Pradedje«), Pavletu Zidarju (roman »iz učiteljskega življenja« pod naslovom »Bož-jeglava«), Danilu Lokarju (»Zehajoči angel«), Vitomilu Zupanu (»Zasledovalec samega sebe«) in nazadnje še Tonetu Svetini (»Zenica sonca« — roman o slikarju Jaki-ju). V isto vrsto je nemara mogoče postaviti tudi esejistični knjigi Marijana Krambergerja »Pazljivejša branja«, zbirko interpretacij iz klasične in sodobne slovenske književnosti, in pa Branka Hofmana »Pogovore s pisatelji«, ki jih — vsaj nekatere — že poznamo iz ob jav v slovenskem založni škem glasilu, »Knjigi«. Osrednji in fundamentalni del založniških prizadevanj DZS ostaja seveda impozantna zbirka Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev — ureja jo Anton Ocvirk. Gre, kot znano, za edinstvene, literarno zgodovinske izčrpno dokumentirane izdaje najvidnejših slovenskih leposlovnih opusov v celoti, doslej že za več kot sto dvaj- Načrti za novo naselje, »kaninsko vas“ Med Bovcem in Plužna-mj bodo zrasle nove turistične zmogljivosti BOVEC, 3. febr. — Ljubljanska projektantska organizacija Agens pripravlja načrte za ureditev turističnega naselja od Bovca do vasi Pluž-ne. Naselja nameravajo urediti na površini 30 hektarov. V prvi etapi, ki bi stala od 70 do 80 milijonov dinarjev, bi na površini od 9 do 11 hektarov zgradili tretjino »kaninske vasi«, kot bodo imenovali naselje. ATC Bovec bo namreč po ureditvi smučišč na pogorju Kanina in sedanjih hotelov lahko nudil le 500 ležišč. To je zaradi pomembnosti objekta, ki omogoča smučanje tudi poleti, premalo, da bi bile dosedanje naložbe gospodarne. »Kaninsko vas« naj bi zgradila večja gradbena organizacija za trg. PETER POTOČNIK set knjig. Med njimi beleži založba, kajpada skupaj s posameznimi uredniki, prav zdaj zapažen uspeh v izdajanju Cankarjevih spisov v tridesetih knjigah, od katerih jih bo letos v knjigarnah že sedemindvajset — letošnje štiri pripravljajo Janko Kos, France Bernik in Dušan Voglar. Anton Ocvirk bo izdal tretjo Kosovelovo knjigo, ki utegne biti še posebej zanimiva, saj objavlja pesnikovo publicistiko, dnevnike in korespondenco. Drago Druško-vič bo z deseto knjigo zaključil natis Prežihovega opusa, Dušan Moravec bo začel z Lojzom Kraigherjem, v dven knjigah bo Lado Kralj uredil zbrano delo Slavka Gru ma, dvoje novih knjig Otona Župančiča pripravlja Joža Mahnič, Anton Ocvirk pa še sto knjigo znamenite slovenske kulturno politične zgodovine Ivana Prijatelja. Ob trideseti obletnici osvoboditve in ob enakem jubileju lastnega delovanja je DZS zasnovala, lahko bi rekli, posebno, enkratno zbirko, v njej pa bo — med drugi mi! — objavila tudi deveto Kardeljevo knjigo o »Problemih naše socialistične graditve« (ta je pravkar izšla), Kržišniikovo monografijo o kiparju Dragu Tršarju, Dea-kinove opise medvojnih srečanj s Titom, pod naslovom »Bojujoča se gora«, Taškov-skega »Makedonsko nacijo danes« — medtem ko bo »Vidmarjev zbornik« v uredništvu Antona Ocvirka — iz iste serije — počastil obenem tudi kritikovo osemdesetletnico. Ob številnih učbenikih, katerih izdajanje je prav tako med osrednjimi zadolžitvami Državne založbe Slovenije, smo med zbirko slovarjev in leksikonov dolžni posebej napovedati drugo knjigo Slovarja slovenskega jezika, tretjo knjigo Krajevnega leksikona SRS in pa preostala dva zvezka Male splošne enciklopedije, med učbeniki in priročniki pa nemara zlasti štiri knjige iz serije marksi*. ma: Titov »Samoupravni so cializem«, Kardelja »O samo upravljanju«, Paviča »Samo upravljanje« in Vrcana »Družbene neenakosti in modema družba«. Nikakor ne nazadnje pa bodo na voljo — ob drugih knjigah iz različnih popularnih zbirk — še znanstvena dela Boga Grafenauerja (»Zgodovina slovenskega naroda«, III), Jožeta Goričarja (»Temelji obče zgodovine«), Jožeta Sivca »Opera skozi stoletja« in Staneta Krašovca »Kmet — delavec«; izšla bo tudi Bogdana Pogačnika zbirka zapiskov s srečanj z vidnimi jàvnimi »ljudmi mojega časa«. Pozornost bo zbujala — to so v DZS prepričani — »Zgodovina v slikah«, od katere bodo letos izdali tri knjige, med literarnimi prevodi pa antologija madžarske poezije 20. stoletja, Rilkeja pesmi in roman »Zapiski M. L. Briggeja«, Proust (»V senci cvetočih deklet«) in vsekakor tudi, prvič v slovenščini, tri elizabetinske drame — Marlowa, Kyda in Jon-sona. A. I. Jugoslovanova kuverta lani BEOGRAD, 6. febr. (Tanjug) — Jugoslovani so lani po podatkih zveznega zavoda za statistiko zaslužili povprečno po 2.444 dinarjev mesečno. Niso še znane številke za december, vendar menijo, da le-te vsote ne bi bistveno spremenile Zaposleni v gospodarstvu so zaslužili povprečno po 2.389 dinarjev, v negospodarstvu pa po 2.718 dinarjev mesečno. Glede na 1973. leto so se zaslužki nominalno povečali za 28 odstotkov. Re alni dohodki so se povečali za 6 odstotkov, kajti življenjski stroški so po statističnih podatkih lani porasli za okoli 22 odstotkov. Unija JAT do Avstralije BEOGRAD, 6. febr. (Tanjug) — Z novo redno linijo med Beogradom in Sidneyem bo JAT odprl pomembne možnosti tudi za transport blaga z letali. Minimalne blagovne zmogljivosti bodo za posamezni let okoli 4.000 kilogramov ali 8.000 kg tedensko. Neposreden polet do Avstralije (preko Karačija in Sin-gapura) bo izvoznikom omogočil velike časovne prihranke. Razen avstralskega tržišča bodo večje tudi možnosti za učinkovitejši prevoz na priobalna tržišča Indije, Burme, Indonezije, Nove Zelandije in drugih držav. Redno linijo do Avstralije bo JAT uvedel s prvim aprilom, in to dvakrat tedensko — v torek in v petek. Mesto, ki ne spi Mostarska tufahija Pogovor o književni komuni in obči kulturni dejavnosti V slikovitem Počitelju, za rabo sodobnega turista prirejenem starem begovskem konaku, smo za konec pojedli še v sladkorju kuhano in z orehi nadevano jabolko, tufahijo, nato pa se po avtomobilski cesti, ob kateri je kar precej prometnih znakov s črno točko opozarjalo na nevarnost, pripeljali v Mostar, glavno mesto Hercegovine, in v veliki, pahljačasto raztegnjeni stavbi na Trgu 14. februarja z vrsto kulturnih ustanov, od likovne galerije do knjižnice, padli v najvišjem nadstrop-ju v najbolj uspešno mostarsko kul-turno enoto: v pisarno Prve književne komune. Njen direktor in pobudnik Ico Mu-tevelič je navdušeno pribil, da imajo vpisanih že 1036 utemel j itevi jev, se pravi, da so s svojo knjigo prodrli do najširših slojev in da po drugi strani zaradi kvalitete, recimo najnovejše zlato-patinirane barvne likovne reprodukcije slikarja Berberja Mersada, tiskarska dela naročajo celo v Firencah. Bežno srečanje s predstavniki kulturnih ustanov Mostarja v tem krogu je bilo sploh, ko da bi pojedel sladko tufahijo, črnih prometnih točk kot da skoraj ni bilo. Vsekakor je to, leta 1970 ustanovljeno, prvo književno komuno, ki tudi v jugoslovanskem merilu predstavlja zanimivo posebnost, še lani, kot so se postavili s fotografijo na steni, s svojim ilustratorjem Zukom Džum hurjem obiskal sedaj hudo borni nobelovec Ivo Andrič; pred petimi leti umrli najbolj znani mostarski pisatelj Hamza Humo pa bo dobil vzpo redno z izidom zares umetniške raz košno opremljene *njige »Grozdanin Kihot« tudi posebno spominsko sobo v mestnem muzeju Že v Avstro-Ogrski deset tiskarnic Kako sami pojasnjujejo, da se je prav pri njih porodila zamisel za tako izjemno uspelo književno komuno, ki ima morda nekaj podobnosti z našimi starimi slovenskimi književno koledarskimi družbami, po drugi strani pa s sodobnimi književnimi klubi v svetu? »Mostar je sicer eno mlajših mest v Hercegovini, a že od svojega začetka pred 500 leti je imel tudi svoje pisatelje, filozofe in založnike, še pred tiskarnarji so pri nas delali kaligrafi. Celo v času Avstro-Ogrske je bilo v Mostarju deset tiskarnic. Mesto, ki nima založnikov, nima pisateljev, tako kot mesto, ki nima gledališča, nima igralcev; mesto, ki nima kulture, je pa siromašno,« so razvili zelo bogato misel tisti, ki jih le prepogosto ima- mo za nepismene ali revne. »Naš namen je bil torej ustvariti knjigo za sodobnega človeka, ki bo zmanjšala razkorak med njima. Lisica se je prilagodila današnji civilizaciji in iz gozda se je spustila na asfaltirane ceste, kjer pobira povožene živali. Založniki pa še kar naprej izdajajo knjige tako, kot so delali nekoč, se pravi na način, ki za sodobnega človeka ni sprejemljiv. Pri tem ne gre za ceneno žepno knjigo. Prvi pogoj je nasprotno po naše ta, da je knjiga lepo odlikovana, da lepo stoji na polici, v roki, v žepu, da je v posebni šKatli lahko poneseš s seboj na vikend Tekst mora biti kvaliteten in čist. brez slehernih napak. Knjiga m samo za oranje, ampak je tudi vizualno doživetje. Zato v vseh naših knjigah pisatelja spremlja tudi slikar, toda to ni zgolj ilustracija, am pak likovna obogatitev teksta. Knjigo smo poskušali tudi čimbolj počlovečiti. Vsak član naše skupnosti dobi namreč knjigo s svojim imenom, s številko in podpisom avtorja: vsaki knjigi je priložen kot sestavni del seznam vseh utemeljiteljev oziroma članov naše književne skupnosti. Pristopna članarina je za vse živ1 jen j e 500 novih dinarjev oziroma 300Ó novih dinarjev za ustanove in 5000 za gospodarske organizacije. Med člani jih je seveda največ iz Mostarja ter iz Bosne in Hercegovine, pa tudi iz drugih delov Jugoslavije in sveta, na primer tja do Kalifornije. Člani imajo 40 odstotkov popusta pri vseh naših knjižnih izdajah in 20 odstotkov popusta drugih jugoslovanskih založb ...« »Kameni spavač« Da so res uspešni s svojim izborom del in s svojo opremo, je dokazalo tudi kar precej nagrad in priznanj, ki so jih dobili po raznih knjižnih razstavah in sejmih. Dizdarov »Kameni spavač« z likovno obogatitvijo Hoza Dževada je sploh požel najvišji častni naslov »Cvet Jugoslavije«. čeprav so svojo gospodarsko uspešnost v trenutku, ko sicer dugi založni ki Jugoslavije v glavnem zaskrbljeno tarnajo, utemeljili predvsem le z majhno režijo svoje založbe - baje dela samo sedem ljudi — je vendar očitno, da svojo odlično knjižno opremo lahko zmorejo poleg sredstev iz članari ne — pač predvsem tudi še zaradi pomoči raznih subvencij, o katerih pa niso želeli preveč govoriti Sicer pa njihove knjige niso tako poceni: na primer »Kameni spavač« 80 N din, za kar člani plačajo s popustom le 48 din. Sicer pa je Kupcem baje več do tega, da so tudi vidno vključeni v to novo književno gibanje, ko? pa da bi barantali za ceno. Pesniško zbirko »Kameni spavač «, k? je resnično veliko delo pred nekaj leti umrlega pesnika Dizdara, elementarnega avtorja, ki je znal spojiti pradavni kameni izraz bogomilskih na- grobnikov s čutenjem sodobnega člo veka, so doslej prodali že v treh ponatisih v skupni nakladi 4.500 izvodov. »Te dni končujemo razgovore s predstavniki vseh republik in pokrajin, da bi naše izdaje tiskali tudi v drugih jugoslovanskih jezikih, a vselej z našimi že izdelanimi likovnimi klišeji, ki predstavljajo največjo gmotno postavko. Tako bi res s postopnim objavljanjem vseh najpomembnejših jugoslovanskih avtorjev dali koristen vzajemen prispevek k razumevanju« sc razlagali, obenem pa se takoj tudi razhudili nad prevelikim muzejskim razsipništvom drugih založnikov »Zakaj so na primer v neki drugi založbi izdali izbrana dela Aleksa Šantiča ir v njih natisnili vseh 623 Santičevih pesmi, ko pa vsi vemo, da je zares dobrih le onih 65 pesmi, ki smo jih izbrali mi za svojo izbrano pesniško zbirko! Ce daijes nastopa kriza v knji- gotrštvu, zanjo ni toliko odgovoren potrošnik, ampak predvsem založnik, tiskarna in knjižničar ...« 22 slikarjev Slikar Mladen Soldo, ki je kot osebni prijatelj pesnika Dizdara naslikal njegov notranje poglobljeni in navzven razviharjeni portret, medtem ko sicer sam slika neko sodobno izrazno grozljivo predmetnost, je na vprašanje, kako Mostar oblikuje svoje likovnike, odgovoril dokaj medlo, faktografsko. V Mostarju slika, kot je pravil, 22 akademskih slikarjev; imajo svojo podružnico združenja likovnih umetnikov BiH, prirejajo razstave, zlasti kolektivno 14. februarja, za dan osvoboditve Mostarja, vendar se — pri vsej specifičnosti — neka svojska šola tu ni razvila. Priznal je celo pri-lagojevanje potrošniškemu okusu, ni pa mogel mimo dveh zunanjih oznak mostarskega prostora: po eni strani vlada tu milo podnebje, ki poleti sicer preide v hudo vročino, po drugi strani pa kraj obdaja trd, kamnit krš hribovja. Damjan Mastilovič, predsednik občinske kulturne skupnosti v Mostarju je kar stresel podatke: V mestu, ki ima komaj okrog 70 tisoč prebivalcev, je profesionalno v raznih kulturnih ustanovah zaposlenih 275 osen; Mostar ima narodno gledališče, simfenič ni orkester, lutkovno gledališče, na rodno biblioteko, zgodovinski muzej in arhiv, zavod za spomemško varstvo, znano amatersko društveno »Abraše-vič« in druga društva in ne navsezad nje —- književno komuno .. Seveda te kulturne ustanove služijo tudi drugim 18 občinam v Hercegovini, pri čemer odnose urejajo odbori medobčinske kulturne skupnosti. Za kulturne potrebe v Mostarju so letos namenili — tu so raje govorili zaradi zvena v starih dinarjih — eno milijardo 70' milijonov, kar je za 40 odstotkov več kot leta 1974. Mladi, komaj 30-letni direktor in dirigent mostarskega simfoničnega orkestra Abed Kusturica, je glede na to, da sem omenil nekdanjo ljubljansko diskusijo »Ali tri orkestre v filharmoniji, operi in RTV ali jih združiti?« zelo jasno odsekal: »Pri nas je bil problem drug: Ali en simfonični orkester ali nobeden!« Baje je v začetku po vojni res na hitro zrastlo v BiH nekaj simfoničnih orkestrov, tudi v Zenici in Banja Luki, ki pa so zamrli. Za njihov simfonični orkester se je previdno in samokritično izrazil, da je »skoraj uspel postati pravi simfonični orkester«. »Bilo pa je,« je zatrdil, pravo pionirsko delo.« Danes snemajo tudi zahtevna glasbena dela za sarajevsko RTV in prirejajo doma kvalitetne koncerte, tudi s svetovnimi gosti. Z obžalovanjem pa je priznai da v glasbenem smislu Hercegovina še ni dala pravih svojstob lastnih sK’adate-Ijev, ki bi zajeli navidez siromašni, a sicer dragoceni tradicionalni glasbeni melos dežele. Antonije Karačič je postal novi direktor narodnega gledališča v Mo starju šele pred nekaj dnevi Na vprašanje o repertoarju je odgovoril da se ne posvečajo zgolj domači dramatiki, ampak da uprizarjajo tudi svetovno klasiko in mednarodne novnete da pa je v tem trenutku predvsem stavba v adaptaciji Odnos med Sarajevom in Mostarjem je označi) za »zelo pošten«, čeravno je dopustil da Mostar večkrat zaostaja siede na to. ker se je »Sarajevo začelo prehitro razvijati«. Rade Budalič, mladi sekretar medobčinskega odbora Kulturne skupnosti za Hercegovino, je naštel kar štiri že dobro vpeljane pesniške manifestacija v Hercegovini: Santičevo in Dizdarovo srečanje ter Trebinjske večere poezije. Seveda se je zavzel rudi za nekatere amaterske skupine v Hercegovini, od katerih sta dosegli že kar mednarodni sloves dve, in sicer skupina »Neretva« iz Konjiča in ansambel »Seljačka sloga« iz čapljine, ki ima letos že 50-letnico obstoja. Predvsem pa je zavzeti kulturni aktivist nastopi) kot urednik nove zares reprezentančne, če lahko rečem, za naše slovenske razmere še kar preveč luksuzne literarne in širše kulturnopolitične revije ki so jo nedavno začeli izdajati v okviru medobčinske skupnosti za kulturo. Revija na kvalitetnem papirju z odličnimi likovnimi reprodukcijami m izbranimi teksti, ki so natisnjeni v cirilici in latinici, pa tudi v slovenščini in albanščini, nosi simbolično ime »Most«. Politik Todo Kurtovič, ki je napisal uvodnik prvi številki revije, je zato s toliko večjim razlogom poudaril splošni družbeni značaj revije. Bogdan Pogačnik PRIMORSKI dnevnik SPORT SPORT SPORT 8. februarja 1975 SMUČANJE Na državnem prvenstvu VČERAJ PLANK IN TISOTOVA Vibertijeva je prva na lestvici za kombinacijo jaSM,AYEUR' 7- ~ Na itali-Vericf*1*1 ^r2avn®ni smučarskem pr-disciplin so danes 56211 take rezultate: Moški smuk 1 Herbert Plank f piando Thoni 4 Stefano Anzi r' ?enato Antonioli r lV,ano Corvi 7 Massimo Proverà p ^lu^3no Besson q fanto Tach 19 ri!4011 Knapp Giuseppe Pegorari Ženski veleslalom 2 UHStina Tisot-Arigoni 2 Aitala Gatta • Thea Camper • atrizia Siorpaes 6 m.anieIa Viberti _• «ziana Bracelli • paola Hofer q Daniela Zini a- Sonia Poccianti ■"»ninni l’52”69 l’53”80 l’53”82 l’54”34 l’55”64 l’55”85 l’56”79 l’57”32 l’57”5S l’58”72 l’12”92 l’13”80 l’14”23 l’14”89 l’15”15 l’15”20 l’15”37 l’16”43 l’16”65 10. Maria Rosaria Ercolani l’16”65 Na lestvici za žensko kombinacijo ima 1. mesto Vibertijeva (60,78) pred Zinijevo (109,78). PESCOCOSTANZO, 7. — Na italijanskem državnem smučarskem prvenstvu nordijskih disciplin je bil danes na sporedu tek na 30 km. Na cilju so se najboljši tekmovalci razvrstili takole: 1. Renzo Chiocchetti 2. Roberto Primus 3. Ulrico Kostner 4. Luigi Ponza 5. Carlo Favre 6. Aldo Stella 1.38'33”87 1.39’19”29 1.39’21”76 1.39’59”21 1.42’46"56 1.42’58”32 NASE ENAJSTERICE V NARASCAMSK! LIGI Tretje kolo uspešno za slovenska moštva Pri mladincih se bo Vesna potegovala za 3. mesto OBVESTILO Smučarski klub Devin prireja od 16. do 23. februarja «beli teden» na Jahorini (Sarajevo). Mesta so omejena. Pojasnila na te- lefon št. 208-161. 'i""""l""m"iiii||||t||,I,l,lni||,,I1|l|||lll,1|,lmil||,1||f(I11||1|II||1|||||n|I,|1II|||||,m|n||M|||MmMn|||I|I|||||||II||||||1|I|m||||||.MHnmmmuimnu NARAŠČAJNIKI Kot smo predvideli je bilo tretje kolo naraščajniškega prvenstva uspešno za naše enajsterice. V skupini A je Vesna remizirala z Li-bertasom (Rocol) brez golov. Opi-cina Supercaffè pa je premagala Edero z visokim 7:0. Ostale tekme te skupine so bile prenešene. V skupini B je Union počival. Med ostalimi izidi omenjamo zmago Libertasa (Sv. Marko) nad Chiarbo-lo s 7:0. S to zmago je Lib. Sv. Marko prekosil Podlonjerce na lestvici. Kot zanimivost naj povemo, da ima Chiarbola največje število vpisanih nogometašev za naraščaj-niško prvenstvo (nad 60). V skupini C je Primorec, kljub klavrni igri, osvojil točko v tekmi s Muggesano. Primorje je premagalo Esperio od Sv. Alojzija s tesnim 2:1. Prvi zadetek za Prosečane je zabeležil Lanza, zmagovitega pa Albi 2 minuti pred koncem srečanja. Tudi Breg je osvojil celoten izkupiček v tekmi s Ponziano; za- NOGO IVI ET V 2. AMATERSKI LIGI Kljub zahtevnim tekmam naše ekipe optimistične ^ AL bosta na sporedu kar dva slovenska derbija 2' AMATERSKA liga 18. ti prPfl :6 18- kolo bi moralo Di-sterirp J naPorno za naše enaj-ru našm jU^ .temu vlada v tabo-Pričain i jruatev optimizem, kar Sra8!!^6 i2-iave: Čič kan '7 Zaria (Vojko Križman-(zàrarii ; v,arie): «Tudi v nedeljo tekmi , posk°dbe) bom moral slediti dvomno LSledal,ec- Edera b0 ne- no v t'prnd, oreh za Zarjo, poseb-trener h!? :renutku, ko mora naš stavo ekirT1 PraVe čarovnije s se-vedno neS®; Na®toP Žagarja je še val vpni^ov’ ®on se Je poškodo P°'moiemr da bo igraL hi Zarip™ J11?6.11!11 zadnji neuspeha je pk:^0 Prav iz dejstva, stavi. 70fPa ^fala v okrnjeni pobi nam ... Pozivam navijače, da u ob Sfr ' LczKem trenutku sta-hah borip01?’P° ioiiko nezgo-«asi p„Judl za nas prišli boljši eno toZkp ald?vania za jutri? Z Vol in, .. hi bili gotovo Vsi zrfrlrl- Tabaj ~ Juventina (Miloš 3 S. \nn anilec Juventine) : «Remi kot dosi-V . ______ .. trenutkn J’ sai so v tem kočljivem viiači knf111^3 bolj Popustili na-itneli c e^lpa- Problem, ki smo bavo vratiVratar) smo rešili z na-^ Proti rrja Ronalda, ki bo igral harno nn nrnPanellam, kjer raču-nU(iila nH,en.° ^06ko. če se nam bo Pasti tori,- 02nost. bomo skušali od- Portual 0be’>> fUta- trener vVesna (Renato Ko-lrilei na ra Vesne): «Čeprav bom razen nnso zpolaS0 vse nogometaše, z^ja, kat» kovanega vratarja Ten-Suta, Se re2a ho nadomestil Ko-PrecpiaVedam’ ha bo gostova-Je Zadniirt naporno- Portuale nam |eteli na*di-,V 'Ntóu, kjer smo na-katastrofoi rehno slab dan, zadal Se ^ ne h poraz (6;°)- Tokrat Srprno 2 r,.0 Ponovilo. V Bazovico j? točk0 imenom, da odnesemo e-ddi. mislim j6 se h°do vsi potru-primorie ’ da homo tudi uspeli.» non’ vratarpSagrado (Andrej Ka-ni^» to i« ..i . ^rimorja) : «Nasprot-^očneišl fik.lpa Sagi’ada, sodi med gi ^|Pe te Rlriinino l/nr-ir1! 'or* ib^ki bomo^®^6 te skupine' Vendar no zeriin i • uadaljevati s pozitiv-mah nrin 'P nam ^ i-’- ha. daPribn0e^ kar nam je v štirih tek kar osem točk. Ško-v nedeljo odsoten Cimo-upbro izkazal'1? v, zadnjih tekmah nilca. Nipo31 v v °21 Prostega bra-vorjetnni?goVo mesto p0 bo vsei lino, dobro hllca. V,erietnostig?,Vo m,esto* Po bo* vsej Slim o0td ,eV2el SluSa- KaJ mi- dvomno zadovoljila, če pa nam to ne bo uspelo, sem prepričan, da si bomo zagotovili vsaj eno točko.» V ostalih tekmah predvidevamo zmago Duina nad Giarizzolami, de litev točk med Costalungo in Liber tasom, zmago Stocka nad S. Anno in celotni izkupiček Isonza v dvoboju s Flaminiom. 3. AMATERSKA LIGA Na Goriškem bo v središču pozornosti derbi med Sovodenjci in Mladostjo, za katerega vlada veli ko zanimanje. Predvidevanja (kot za vsak derbi) so tvegana. Sovodenjci, ki igrajo na domačih tleh imajo vsekakor večje možnosti za zmago od Doberdobcev, ki bi se dede m sodnikovo zahtevo, naj igralci ne govorijo slovensko (na nedeljskem nogometnem srečanju v Bazovici med : Zarfé‘-in Primòtjèm), je Združenje slovenskih športnih društev v Italiji naslovilo na deželno nogometno zvezo naslednji protest: «Glede na ravnanje sodnika Pizzamilia iz Krmina, ki je sodil nogometno srečanje druge amaterske lige med nogometnim klubom Zarja iz Bazovice in nogometnim klubom Primorje s Proseka, ki je bilo v nedeljo, 2. februarja 1975 na nogometnem igrišču v Bazovici, ko je pred pričetkom tekme zahteval od igralcev obeh slovenskih ekip, naj ne uporabljajo na igrišču slovenskega jezika, sodi Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, katerega člana sta tudi ŠD Zarja in FC Primorje, da predstavlja tako ravnanje sodnika grobo kršenje najosnovnejših človekovih pravic. Ker je do takih primerov na nogometnih srečanjih, kjer so nastopala tudi slovenska društva, že večkrat prišlo, smatramo za potrebno, da pride med vašo Zvezo in našim Združenjem čimprej do skupnega srečanja, na katerem bomo morali razčistiti odnose nekaterih članov nogometne in sodniške zveze do slovenskih nogometnih društev, ki nastopajo v drugi in tretji deželni nogometni amaterski ligi-S spoštovanjem Združenje slovenskih športnih društev v Italiji zadovoljili tudi z eno točko. Na Tržaškem bo Union sprejel v goste ekipo Esperie SL in če ne bo prišlo do presenečenja, bi morali Podlonjerci odnesti obe točki. Brežani bodo šli v goste k ekipi CGS, katera si je v prvem delu prvenstva zagotovila naslov zimskega prvaka. V prvih dveh tekmah povratnega dela pa so predstavniki CGS dobesedno razočarali saj so doživeli dva poraza. Razumljivo je, da bodo jutri iskali takojšnjo rehabilitacijo, vendar ne smejo delati računov brez krčmarja, kajti Brežani bi jim lahko zadali tretji zaporedni poraz. V derbiju na Padričah se bosta Gaja in Primorec potegovala za točke in prestiž. V zimskem delu prvenstva je agonizem prevladal nad tehniko. Gajevci, ki so novin-. d, lige,bi ,se. tydi...toVrat. zadovoljili z eno točko. Trebenci, ki vodijo na lestvici z De Macorijem, pa računajo na zmago. Komu bo uspelo? Olimpija bo danes popoldne na Proseku gost Pellicane, ki sodi med šibkejše ekipe tega prvenstva. Če «modrobeli» ne bodo podcenjevali nasprotnika, jim dve točki ne bi smeli uiti. B. R. PANINI IZGUBIL PRAGA, 7. — V prvem polfinalnem srečanju tekmovanja za pokal odbojkarskih prvakov je v Brnu danes domača Zbrojevka premagala italijansko moštvo Panini iz Mo-dene s 3:0. Jutri bodo italijanski prvaki nastopili proti Leipzigu. NAMIZNI TENIS LR KITAJSKA - SFRJ 5:2 Na svetovnem namiznoteniškem prvenstvu v Kalkuti je jugoslovanska moška reprezentanca najprej premagala Romunijo s 5:1 in Indijo s 5:0, nato pa je zgubila srečanje z LR Kitajsko s 5:2. Točki za «plave» sta priborila Šurbek in Karakaševič. Italija je v svoji skupini premagala Grčijo s 5:3, nato pa še Nigerijo s 5:2. V ženskem delu prvenstva so Kitajke odpravile Jugoslovanke s 3:0, nato pa so Jugoslovanke premagale Bolgarke s 3:0. Italija na tem prvenstvu ne nastopa s svojo žensko ekipo. detek za «plave» je dosegel Peroša. S to zmago so se Brežani ustalili na drugem mestu razpredelnice, za Giarizzolami. IZIDI SKUPINA A Fortitudo - Triestina n. o.. Lih. Rocol A - Vesna 0:0, S. Giovanni -Aurisina n. o., Opicina SC - E-dera 0:0. SKUPINA B Lib. Sv. Marko - Chiarbola 7:0, Rosandra - De Macori 0:0, CGS -Lib. Trst 2:1, Zaule - Domio 2:1. SKUPINA C Esperia Sv. Alojzij - Primorje 1:2, Lib. Rocol B - Giarizzole 0:8, Pon-ziana - Breg 0:1, Primorec - Mug-gesana 0:0. LESTVICE SKUPINA A S. Giovanni in Lib. Rocol A 4, Vesna in Opicina SC 3, Triestina 2, Aurisina 1, Edera in Fortitudo 0. SKUPINA B Lib. Sv. Marko 5, CGS in Union 4, De Macori in Rosandra 3, Zaule in Lib. Trst 2, Domio 1, Chiarbola 0. SKUPINA C Giarizzole 6, Breg 5, Ponziana 4, Primorje, Primorec in Lib. Rocol B 2, Esperia Sv. Alojzij, Muggesa-na in Cremcaffè 1. MLADINCI Prejšnjo nedeljo je bil odigran polfinale mladinskega prvenstva. V prvem srečanju se je Vesna spoprijela s Fortitudom. Tekma je bila grda in dolgočasna, vsekakor ni izpolnila pričakovanj. Vse se je odločilo že v prvi minuti, ko je Prestifilippo premagal negotovega vratarja Evo. Slab nastop Fortitu-da je deloma opravičljiv, saj sta manjkala Zunia in Braico (zaradi nastopa v prvi ekipi). Drugo srečanje med Edero in Giarizzolami se je zaključilo s 6:5 za Giarizzole (po streljanju 11-met-rovk). Po drugem polčasu je bilo stanje 2:2. Za Giarizzole je bil najprej uspešen Gattonar, Edera je nato remizirala z 11-metrovko Lante-rija, nato še povedla s Mozzomm. Remi za Giarizzole je dosegel Sussi. Po prikazani igri so se najbolje izkazale Giarizzole, ki bodo po vsej verjetnosti osvojile srečanje s Foi> titudom in tako zasedle prvo mesto. V malem finalu pa bo imela Vesna v Eden zagrizenega nasprotnika: vsekakor menimo, da bi naši fantje lahko prišli do uspeha. IZIDA Vesna - Fortitudo G:1 Edera - Giarizzole 5:6 (2:2) Spored finala: za tretje mesto Vesna - Edera: za prvo mesto Giarizzole - Fortitudo. ZAČETNIKI Bregovi začetniki bodo prihodnjo nedeljo po dvotedenskem premoru ponovno stopili na igrišče: spopri-,eli se bodo s solidnim Cremcaffe-, em in imajo malo možnosti, da o-svojijo točko. «Plavi» niso nastopili v prejšnjih dveh kolih, ker je društvo prosilo nogometno zvezo za prekinitev (zaradi bolezni večine igralcev). Jolo KOŠARKA IZREDNO PESTER SPORED Borovci v Gradišču v finalnem turnirju Mladinci v Tržiču - Začetek prvenstva dečkov Finale promocijskega prvenstva Borovi košarkarji bodo jutri gostovali v Gradišču, kjer se bodo za finale promocijskega prvenstva spoprijeli s peterko Itala, ki je v A skupini osvojila prvo mesto pred tr-žiškim moštvom POM Delpin. Za «plave» bo to lepa preizkušnja, da potrdijo trenutno dobro formo proti močnemu nasprotniku, ki ima v svojih vrstah več izkušenih igralcev. Za naše košarkarje bo naloga tem težja, ker bodo igrali na odprtem. V dvomu je še vedno nastop Adrijana Sosiča, ki je komaj okreval in bo zato nastopil brez treninga. Borova postava: Sosič, Barazzutti, Kralj, Pertot, Klobas, Kraus, Sirk, Ambrožič, Fabjan. MLADINCI Jutri se bo zaključilo mladinsko prvenstvo. Borovci, ki so trenutno na drugem mestu lestvice skupno z Ital-sidrom, bodo igrali v Tržiču proti ekipi Italcantieri, ki je v nedeljo iz- gubila le za 14 točk proti Lloydu A-driaticu. Jutri se bo odločalo tudi o drugem mestu na lestvici. Italsider bo namreč igral proti Lloydu, ki je še nepremagan v tem prvenstvu, Bor pa bo gostoval v Tržiču. Obe ekip imata po enako število točk. NARAŠČAJNIKI Borovci bodo danes imeli lažjo nalogo, saj bodo igrali proti peterki Li-bertas iz Trsta., ki je na- zadnjem mestu brez točk. Tudi Kontovel bi moral premagati Italsider, težjo nalogo pa bodo imeli poletovci ,ki se bodo spoprijeli z nevarno ekipo Ricreatori Comunali. DEČKI Start v prvenstvu dečkov. Nastopile bodo tri naše ekipe. Zanimiv bo boj v telovadnici v Ulici Caravaggio, kjer bo Bor A igral proti Servolani. Bor B pa se bo spoprijel s favoritom Interjem 1904. Kontovelci bodo gostovali v Miljah, Polet pa bo sprejel v goste ekipo Ricreatori. edko DAJNKS SOBOTA, 8. februarja 1975 ODBOJKA MOŠKA C LIGA 20.30 v Trevisu Dall'Acqua — Kras ŽENSKA C LIGA 20.30 v Dolini Breg — Marzotto * * * 20.30 v Trstu, stadion «1 maj» Bor — Libertas Pordenon 1. MOŠKA DIVIZIJA 20.30 v Gorici (Ul. Nizza 38) Dom — Libertas Turjak * * * 20.30 v Vidnu (Ul. Marangoni 6) Lambertin Sportivo — Olympia 1. ŽENSKA DIVIZIJA 20.30 v Trstu, Elizejske poljane Julia — Sloga * * * 20130 na Proseku Kontovel — Sokol * * * 18.00 v Trstu, stadion «1. maj» Bor — Torriana Gradišče niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiinumiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHitiiiiiimiiiiii ODBOJKA,-; V 1. ZENSKI DIVIZIJI Na Proseku zanimiv derbi med Kontovelom in Sokolom V C ligi se obeta vsem trem našim ekipam težko delo MOŠKA C LIGA V zadnjem kolu prvega dela moške odbojkarske C lige se bodo drevi Krasovi odbojkarji pomerili v Trevisu s šesterko tamkajšnjih gasilcev Dall’Acqua. Po tej tekmi bomo na polovici prvenstva in obračun bo v vsakem primeru dokaj negativen za Kras. Možnosti, da bi v Trevisu Kras prekinil serijo petih porazov, so le teoretične. Domačini namreč igrajo letos zelo zanesljivo in so trdno na drugem mestu lestvice. Zato ne bi smeli imeti pretežkega dela s krasovci, saj bi morebitna zmaga «belo - rdečih» predstavljala presenečenje. Krasovi odbojkarji se odpravljajo na pot s trdnim namenom, da častno prodajo svojo kožo. Po zadnjih razcčarujočih nastopih so začeli vsi bolj redno in resno obiskovati treninge. To bi moralo v najkrajšem času obroditi sadove. Glavna hiba Kraševe ekipe je psihološkega značaja, saj igralci niso na tekmah sproščeni, kar onemogoča uspešno graditev igre. Ko se bo šesterki «odprlo», bomo spet prisostvovali navdušujočim partijam, ki si jih navijači obetajo. Dre-višnji nasprotnik je morda idealen partner za odpravo teh «kompleksov», ker krasovci nimajo kaj izgubiti in bodo stopili na igrišče ■iiiiiiiiiMvutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiuiiiiiiiiimiiiimmiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiim PATRIARCA V B LIGI Ali bo danes trinajsta zmaga? V današnjem kolu košarkarske B lige bo goriška Patriarca sprejela v goste ekipo Franchising iz Rima, ki je zadnja na lestvici. Današnja tekma (začela se bo ob 21.00 v telovadnici UGG) ne bi smela povzročati kdove kako velikih težav domačinom, ki so isto ekipo že premagali v Rimu. Če bodo Goričani tudi tokrat uspešni, bo to njihova trinajsta zaporedna zmaga. Vsekakor pravi rekord za Patriarco. P. R. Prispevajte' za DIJAŠKO MATICO HOKEJ NA KOTALKAH Finančna kriza pesti Goriziano Goriška hokejska ekipa, ki nastopa v A ligi. je zašla v hudo krizo, iz katere se bo težko rešila brez večjih posledic. Pisali smo že, da so se prvi znaki krize pojavili pred tremi meseci, ko ekipa ni imela dovolj denarja, da bi letos nastopala v najvišji ligi. Po začetnih pogajanjih z nekim industrijcem je kazalo, da bo ta finančno podprl ekipo. Kasneje je tudi ta možnost propadla, tako da se je stanje še poslabšalo. Prejšnji teden se je sestal glavni odbor UGG (Unione Ginnastica Goriziana), da bi pretresel to vprašanje. Na seji so odločili, da bodo vprašali za podporo vse javne ustanove. S tem bi se kriza le delno rešila. Odbor UGG je odločil, da bo Goriziana nastopala letos na prvenstvu A lige, ki se bo pričelo 8. marca. P. R. brez vsake psihične obremenitve. - bs - ŽENSKA C LIGA V petem kolu bosta igrali obe naši šesterki pred domačimi gledalci. Bor in še posebej Breg pa čakata dokaj težki nalogi. Odbojkarice iz Doline bodo sprejele v goste nevarni Marzotto iz Val-dagna, ki v treh prvenstvenih nastopih ni niti enkrat prepustil izkupička nasprotnicam. Kot je znano, je ta šesterka v preteklem prvenstvu igrala v 2. ligi in letos meri na povratek. Igralke Valdagna so trenutno v odlični formi, saj so preteklo nedeljo zmagale kar sredi Pordenona in njihovo nepremagljivost bo dokaj težko prekiniti. Klab-janova in tovarišice se dobro zavedajo, kdo jim prihaja v goste in po medlem nastopu v Trentu se bodo hotele gotovo oddolžiti pred doma,-čimd gledalci. Tak podvig je mogoč. toda zaigrati bo treba zanesljivo, učinkovito in odločno od samega začetka pa do zadnjega sodnikovega žvižga. Vsaka napaka, tudi najmanjša napaka, lahko postane usodna. Tržačanke se bodo spoprijele z enakovrednim nasprotnikom, z Li-bertasom iz Pordenona. Ta šesterka je preteklo soboto klonila (po izredno izenačenem boju) doma Marzot-tu. V Trst torej prihaja s trdnim namenom, da nadoknadi tisto, kar ji ni uspelo doma. Vsaj na papirju sta trenutno Bor in Libertas enakovredna, ker bodo domačinke tudi to pot zaigrale z zelo okrnjeno postavo. Prednost pa je na strani «plavih», ker bodo igrale doma in je pričakovati tudi bolj zanesljivo igro kot pred tednom dni v srečanju z Bolzanom. Zmaga domačink bi bila dokaj dobrodošla, saj bi tako odvzela izkupičekv neposrednemu tekmecu za mesto pod vrhom lestvice. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Za nas bo osrednje srečanje v tej ligi derbi med Kontovelom in Sokolom na Proseku. Kontovel je v dosedanjih štirih nastopih povsem zadovoljil. Ostal je praznih rok samo enkrat (v tretjem kolu z vodečim Volley Bali doma), toda po izredno razburljivi in pet setov trajajoči i-gri. Nabrežinke pa so dvema zaporednima zmagama dodale tudi dva poraza. Prvenstvo je dolgo in ni še nič izgubljeno. Na Proseku pa bo po vsej verjetnosti težko osvojiti izkupiček. Zastopnice Sloge odhajajo v goste k Julii, ki je pripravila v soboto veliko presenečenje z zmago v Nabrežini nad Sokolom. Dvema zaporednima zmagama bi morale sloga- šice dodati še tretjo. Na stadionu «1. maj» bo neposredni obračun med Borom in Tornano, dvema slabšima šesterkama tega prvenstva, ki zaenkrat še nista zmagali. Po vsej verjetnosti se ponuja mladim Tržačankam enkratna priložnost, da pospravijo prvi par točk. G F 1. MOŠKA DIVIZIJA Goriški Dom se bo drevi na domačih tleh spoprijel z ekipo Libertasa iz Turjaka. Tekma je veljavna za peto kolo prvenstva 1. moške divizije. Tekma je za obe ekipi velike važnosti, saj se obe nahajata v slabih vodah. To velja posebno za domovce, ki so po štirih kolih še vedno brez zmage. Priložnost, da bi domove! osvojili prvi par točk se jim nudi prav danes, saj se spoprimejo s popreč nim našprotnikom, ki po začetni krizi prehaja V formo, kar dokazuje zmaga v prejšnjem kolu proti PAV Despar. Tekma Dom (Gorica) — Libertas bo drevi ob 20.30 v telovadnici Stella Matutina (Ul. Nizza 38) v Gorici. Za to tekmo so bili sklicani vsi igralci Doma, ki se bodo morali zbrati ob 20. uri. * « * Druga goriška ekipa, Olympia, pa bo drevi gostovala v Vidnu, kjer jo čaka nevaren nasprotnik, Lambertin Sportivo. Po predvidevanjih bi morala O-lympia zmagati, toda to ne bo lahko, saj se tudi Lambertin poteguje za prva mesta lestvice in zlasti na domačih tleh je nevaren za vse ekipe. Tekma Lambertin Sportivo — O lympia bo drevi v Vidnu, v telovadnici v Ul. Marangoni 6, s pričetkom ob 20.30. I. K. A JvLi X Bologna - Fiorentina 1 Cagliari - Inter Lazio - L.R. Vicenza Milan • Juventus Napoli - Roma Ternana - Cesena Torino - Ascoli Varese - Sampdoria Palermo - Catanzaro Pescara - Atalanta Verona - Como Grosseto * Rimìni Catania - Lecce X 2 KOŠARKA NARAŠČAJNIKI 18.00 v Trstu, Ul. Caravaggio Bor — Libertas TS DEČKI 19.30 v Trstu, Ul. Caravaggio Bor A — Servolana NOGOMET 3. AMATERSKA LIGA 15.00 na Proseku Pellicana — Olimpija JUTRI NEDELJA, 9. februarja 1975 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Trstu, Ul. Flavia Edera — Zarja 14.30 v Križu Campanelle — Juventina * * * 14.30 na Proseku Primorje — Sagrado * * * 14.30 v Bazovici Portuale — Vesna 3. AMATERSKA LIGA 10.45 v Trstu, stadion «1. m»j» Union — Esperia SA * * * 9.00 v Nabrežini CGS — Breg * * • 15.00 na Padričah Gaja — Primorec * * * 15.00 v štandrežu Sovodnje — Mladost MLADINCI 10.00 v Trstu, Sv. Sergij Vesna — Edera NARAŠČAJNIKI 12.00 v Križu Vesna — S. Giovanni * * * 9.30 v Dolini Domio — Union * * * 11.00 v Dolini Breg — Primorec * * * 13.15 na Proseku Primorje — Libertas Rocol B KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO Finalni turnir 11.00 v Gradišču Itala — Bor MLADINCI 15.30 v Tržiču, športna palača Italcantieri — Bor NARAŠČAJNIKI 8.30 v Trstu, športna palača Italsider — Ko-’tovel * * * 10.00 v Trstu, športna palača Ricreatori — Polet DEČKI 11.00 v Miljah CSI — Kontovel * * * 11.00 na Opčinah Polet — Ricreatori * * * 8 00 v Trstu, Ul. della Valle Inter 1904 — Bor B SMUČANJE TROFEJA MOSCHITZ 9.00 na Višarjah Člani in mladinci SPOT 1..— prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi X X 2 1 1 X 1 1 1 2 2 1 1 2 X 1 1 1 PASQUALE GUJON Ljudje Nadiških dolin ‘‘»CVCDCl MIROSLAV KOŠUTA 12. ?eoici ,v»ln« io bili zmeraj na črti med partizani, sofisti. Mi.rt0 ,glijevci v obrambi ljudstva in njegovih 2 življenj cin 1 *ap*an Connons [z Srednjega je to plačal Prav je p Paprica] iJ n t- se sP°mnimo, da so prav naši duhovniki raj° mož iri !Za,ne. korpusa, naj nikar ne mobilizi-na ljubo «p T-,. eničev, ki so bili ostali doma. In, resnici Illa^0 možnn t- 1 ubogani- Ko ne bi bilo njih, bi bilo kaj uP?ljala sem5 h - v se iz°gmb < nerala Costa Gomesa. Na sest® ku so obravnavali vprašanja P011 tičnih in drugih razmer na P01®,^ galskem, odnos oboroženih sp • tega razvoja, proces drkolonpzaC.h je itd. Glasnik «Gibanja oborožen sil» (ki je pred nekaj dnevi izjaV ’ da bi vojska v primeru zmage "O ničarskih sil na volitvah strla vsafe poskus vračanja v preteklost) -izjavil, da je politična kriza, katere je prišlo v prejšnjih &16 ’ sedaj že mimo.