Št. 249 (16.594) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. moja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. moja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tei. (M) 7786300, fax OtO 772418 GORICA - Drevored 24 moggb 1 -T " "" t&VP ‘ ČEDAD ■ Ul. Rjstofl28-Trl r r' ' in*.'..,'1 • t' ' /^pnrno^iir * V GOTOVINI ; ■ 1 i abuv • :ale 45% :na :Cb, legge vucso • miale di Theste PETEK, 22. OKTOBRA 1999 Putin bo težko prepričal Evropo Vojko Coua Ruski premier Vladimir Putin noče ponoviti Jelcinove napake, ki je tri leta po proglasitvi čečenske neodvisnosti leta 1994 ukazal napad na uporno republiko. Takrat so bili ruski vojaki tepeni in so se nato prepustili terorističnim bombardiranjem in strategiji požgane zemlje, ne da bi jim uspelo pokoriti uporne Čečene. Iz slepe ulice čečenske drame je rusko vojsko po 21-me-sečni vojni leta 1996 rešil takratni predsednik ruskega sveta za državno varnost in nekdanji general Aleksander Lebed. Čečenskega vozla pa tudi Lebedu ni uspelo presekati, saj so status Čečenije po umiku ruske vojske le zamrznili. Putin se v sredo ni udeležil sestanka s predsednikom Jelcinom in ostalimi v drugo čečensko vojno vpletenimi ministri, ki bi hoteli s čelnim napadom čimprej pokoriti uporno republiko. Putin je mnenja, da bo s »sanitetnim« kordonom, pravim varnostnim pasom, prisilil Čečene, da bodo prej ali slej klonili, ker so se znašli v obroču. Pri tem pa ni računal na neučakanost ruskih generalov in njihovega obrambnega ministra. Včerajšnje bombardiranje Groznega z desetinami in desetinami žrtev med civilisti bo slaba Putinova vizitka na današnjem helsiskem vrhu Rusije z Evropsko unijo. Čečenski islamski skrajneži so si poleti z neuspelim poskusom upora v Dagestanu in s kasnejšimi bombnimi atentati na stanovanjske bloke v južni Rusiji res zapravili moralni kapital, ki so si ga pridobili med herojskim bojem za neodvisnost, a so Rusi sedaj v bistvu ponovili njihovo napako. Bombardiranja osrednje porodnišnice in neke tržnice polne ljudi v Groznem Rusi ne morejo opravičiti kot nesrečno naključje, ker se oba objekta nahajata v neposredni bližini predsedniške palače. Tega jim ni bilo treba, saj bi po Putinovi - od Izraelcev izposojeni strategiji -Grozni prej ali slej padel kot zrela hruška, ne da bi bilo treba vanj vkorakati, ali pa ga brezciljno bombardirati. Kako bo Putin Evropski uniji dokazal, da se ruska vojska bori proti terorizmu, ko sama uporablja teroristične metode, si je res težko zamišljati. RIM / STANJE NA ITALIJANSKI POLITIČNI SCENI SE ZAPLETA Po sredinem pospešku D’Alema včeraj znatno upočasnil korak Cossiga in Boselli ne bosta pristopila k Oljki, ne zapuščata pa večine RIM- Vse kaže, da je leva sredina upočasnila korak reševanja problemov sedanje politične in vladne zadrege. Sredin pospešek, po katerem bi lahko že v tem mesecu oblikovali novo vlado, je včeraj delno splahnel. Premier Massimo D’Alema je večerno srečanje s predsedniki parlamentarnih skupin ocenil kot kompleksno, vendar pozitivno. Ob tem pa je priznal, da je bil tempo razpletanja upočasnjen, saj je dejal, da ni nikoli govoril o vladni krizi, ker bi bilo »neodgovorno odstopati, preden bi bil dosežen jasen dogovor o novi vladi«. Kaže tudi, da se bo premier v prihodnjih dneh sestal s sekretarji leve sredine. Med tistimi, ki so zavrli možnost hitrega razpleta, je bivši predsednik Francesco Cossiga, ki skupaj z Bosel-lijevimi socialisti ni pristopil h Oljki, a je pripravljen ostati v vladnem zavezništvu. Za novo Oljko pa se je opredelila Stranka italijanskih komunistov. Na 2. strani Prvi korak k urejenemu sistemu politične reklame RIM - Senat je po napeti razpravi odobril zakon, ki ureja oz. točneje omejuje politično reklamo v radiotelevizijskih sporedih. Zakon bo morala še odobriti poslanska zbornica, v kateri desnica napoveduje trdo opozicijo, češ da zakon »ogroža svobodo«. Za levosredinsko koalicijo pa gre le za prilagajanje pravilom, ki že veljajo po drugih evropskih državah. Zakon v bistvu predvideva, da v volilnem obdobju ne bo več dovoljena politična reklama na vsedržavnih sporedih, na krajevnih pa bo precej omejena. Na 2. strani ČEČENIJA / PRED DANAŠNJIM VRHOM EU-RUSIJA Rusko raketiranje Groznega terjalo na desetine mrtvih MOSKVA - Silovito in krvavo bombardiranje središče Groznega, o katerem poročajo čečenske oblasti in tuji dopisniki, a ga je Moskva zanikala, meče temno senco na današnji helsinški vrh med Rusijo in Evropsko unijo. Ruske rakete so zadele osrednjo porodnišnico, neko tržnico in druge zgradbe, ne pa predsedniške palače, ki je bila morebitni cilj raketiranja. Čečenski viri pa tudi nekateri tuji poročevalci trdijo, da je življenje izgubilo najmanj 60 civilistov, v glavnem žensk in otrok. Medtem se čečenske oklo-pne sile (na sliki AP) pripravljajo na obrambo pred ruskim vdorom v Grozni. Na 11. strani PRORAČUN / VISCO V KOMISIJI Vštiriletjuza29tisoč milijard manj davkov RIM - Finančni minister Visco je včeraj v proračunski komisiji senata orisal davčni ama-dma k finančnemu zakonu, v katerem je za leto 2000 predvidena vrnitev »fiskalne dividende« v vrednosti 7.000 milijard lir. Amandma, ki bi moral biti formalno vložen v parlamentu danes, predvideva, da bodo davčni obvezanci v obdobju 2000-2003 plačali za skoraj 29.000 milijard lir davkov manj kot v letu 1999, natančneje za 28.894 milijard. Znižanje davčne obremenitve zadeva -področja, ki gredo od študijsltih štipendij in pokojnin do odbitkov za otroke in za pogrebne stroške. V ospredju je kot napovedano stanovanje, pri katerem naj bi se odbitek od davčne osnove za prvo stanovanje povečal na 1, 8 milijona, medtem ko je bilo doslej predvideno zvišanje od 1,1 na 1, 4 milijona lir. Na 14. strani RIM / SENAT Jedrske konice: sporna stališča Scognamiglia RIM - Jedrsko orožje, ki ga hranijo v vojaških oporiščih v Avianu pri Vidmu in Ghediju pri Brescii, ne predstavlja nevarnosti za prebivalstvo, vsa zadeva pa je pod strogo preiskovalno tajnostjo. To je v senatu pojasnil obrambni minister Carlo Scogna-miglio, čigar izjave so doživele ostro kritiko SKP in tudi nekaterih zastopnikov LD. Predstavnik D’Ale-move vlade je torej priznal obstoj jedrskih ko- nic na državnem ozemlju. Orožje sodi v obrambno strategijo atlantskega pakta NATO, ki je sad znanih dogovorov med ZDA in državami zahodne Evrope. Nič novega torej in tudi nič škandaloznega, je dodal Scogna-miglio. Stališča obrambnega ministra niso zadovoljila senatorjev SKP. Kritike na njegov račun prihajajo tudi iz nekaterih krogov LD. Na 2.strani V Nabrežini še naprej polemike NABREŽINA - V devinsko-nabrežinski občini še ni videti konca polemikam o nedavno odobrenem regulacijskem načrtu. Včeraj so se v zvezi s tem projektom znova oglasili Levi demokrati, ki se navezujejo na nekatere izjave bivšega odbornika za kmetijstvo Radoviča. Predstavnik Zelene liste Maurizio Rozza medtem zelo ostro napada Kmečko zvezo. Na 6. strani Nova aparatura za boj proti raku TRST - Fundacija CRTrieste je podarila tržaški bolnišnici posebno aparaturo za zdravljenje rakastih obolenj. Gre za občutljivo sondo, s katero lahko zaznajo radioaktivne markirne snovi, ki jih vbrizgnejo v minimalnih količinah v bolnike in se koncentrirajo v rakastih tkivih. S sondo lahko omejijo obseg kirurškega posega ali sevanja. Na 6. strani Seminar o slovenski kulturi in šolstvu GORICA - Pokrajinska uprava prireja, v sodelovanju s Šolskim skrbništvom, Sindikatom slovenske šole in Pokrajinskim šolskim svetom tridnevni seminar o slovenskem šolstvu in kulturi na Goriškem. Začel se bo v torek, 26. t.m., zaključil pa v petek, 29. t.m., z okroglo mizo o izobraževanju in prepletanju različnih kultur. Na 13. strani Korak naprej do sile MLF LJUBLJANA - Načelnik generalštaba Slovenske vojske generalpodpolkovnik Iztrok Podbregar ter njegova kolega iz Madžarske in Italije, generala Lajos Fodor in Mario Arpino, so včeraj podpisali tehnični dogovor o sestavi večnacionalnih sil (MLF). Na 5. strani GPriimki pes ■■■■■■■■■■■■nraif.rTB litih M. (jjniiiin STRAN 18 SHUJ/05 Reklamni oglas Z znanstvenim raziskovanjem proti debelosti Vse o novi piluli proti kilogramom Pred kratkim so jo začeli prodajati v lekarnah MILAN - V teh dneh so v italijanskih lekarnah začeli prodajati novo pilulo, ki omogoča skupaj z nizkokalorično dieto, da v mesecu dni pretirano telesno težo zmanjšamo do 5,8 kg. Ti rezultati so bili doseženi s kliničnim testiranjem 40 prostovoljcev v laboratorijih enega od bolnišničnih centrov vse- državne zdravstvene službe tako, da so novi proizvod primerjali z drugim proizvodom brez etiket. Ime izdelka je »LineControl« ni zdravilo in ni povzročilo stranskih učinkov. V italijanskih lekarnah je za ta izdelek velikansko zanimanje, v skladu s stopnjo debelosti pa ima oznako blag, zmeren ali močan. RIM / PO SREČANJU S PREDSTAVNIKI VEČINE PARIZ / SREČANJE S CHIRACOM Premier D’Alema upočasnil korak Cossutto v novi Oljki, Cossigo pa ostane zunaj Ciampi o pomenu politične stabilnosti Predsednika sta naglasila, da je prišla do izraza sličnost pogledov o vprašanjih EU RIM - Predsednik vlade Massimo D’Alema se je, kot je bilo že napovedano, včeraj zvečer sreCal s predsedniki parlamentarnih skupin večine. Kaže, da je sredin pospešek delno splahnel in da bo nova Oljka nastajala počasneje, glede vlade pa je bilo včeraj slišati tudi namige na preosno-vo, sicer zajetno, a vendar samo preosnovo sedanje vlade. Slo je za kompleksno debato, ki pa jo ocenjujem pozitivno je novinarjem povedal po srečanju premier D’Alema. Dodal je, da se ne nakazuje nobene možnosti krize, saj bi bilo neodgovorno, ko bi ■ odstopil, ne da bi bil dosežen jasen dogovor o novi vladi. Pred večernim srečanjem predsednikov parlamentarnih skupin s premierom Massimom D’Alemo so si pogovori med strankami sledili kot na tekočem traku. Se najbolj aktivni so bili predstavniki Oslička, ki so se Ze dopoldne sestali z Levimi demokrati, nato pa so se srečali s skoraj vsemi ostalimi možnimi koalicijskimi partnerji. Morda najpomembnejše je bilo srečanje s somišljeniki bivšega predsednika republike Fran-cesca Cossige. Pogovor je bil dolg, toda koordinator Oslička Arturo Pa-risi ni prepričal nekdanjega »kramparja«, da bi pristopil k novi Oljki. Prav tako so bili nezaupljivi tudi Bosellijevi socialisti. Vendar nezaupljivost in sklep, da ne pristopijo k nastajajoči Oljki, še ne pomeni, da ne bi podprli morebitne nove D'Ale-move vlade. Enrico Bo-selli je povedal, da bo njegova stranka pripravljena na pogovore o oblikovanju vlade in tudi na vstop vanjo. To je, sicer nekoliko bolj zavito, v imenu somišljenikov »kramparja« povedal tudi poslanec Gior-gio Rebuffa. Tudi on je menil, da rojstvo nove Oljke ne bo odločilno glede odnosa do vlade, dodal pa je, da bi Dilemi priznali samo liderst-vo vlade, medtem ko bi se morali o liderju, ki bo vodil levo sredino na volitvah leta 2001, še pogovoriti. Dodal je tudi, da bodo odločili na osnovi programa, na osnovi sestave in pogojev za sodelovanje. Pred napovedjo Bosel- lija, Cossige in la Malfe, da ne bodo pristopili k novi Oljki, pa je rimski župan in predstavnik Demokratov Francesco Ru-telli, odškrnil duri za sodelovanje. »Nova Oljka se bo lahko povezala tudi s silami, ki nočejo pristopiti, da zagotovi dovolj krepko in trdno parlamentarno oporo drugi D’Alemovi vladi,« je dejal rimski Zupan. Oljka pa bo vsekakor bogatejša tudi za idejni in politični prispevek Stranke italijanskih komunistov. »Ce bo oblikovana ustavnona skupcina Oljke, bomo pristopili,« je povedal novinarjem predsednik poslancev SIK Tullio Grimaldi. Medtem pa je desnosredinska opozicija Pola svoboščin pripravila pro- tiofenzivo. Silvio Berlusconi, Gianfranco Fini in Pierferdinando Casini so včeraj na novinarski konferenci povedali, da so pripravljeni na predčasne volitve, vsekakor pa Čaka, da bo v parlamentu preveril, ali ima nova vlada realno osnovo, predvsem pa »kako so obračunali med sabo, kako so zamenjali stolčke in kakšni so odnosi med njimi«. Glavni cilj premikov, pa je menil Berlusconi, je likvidiranje D’Alemovega lider-stva. Bolj kot oblikovanje nove vlade pa je Berlusconija in sopotnike skrbela odločitev senata, ki je sprejel zakon o »par condicio« in opav proti temu ukrepu so streljali z najmočnejšimi topovi. __________TIRANA / PREDSEDNIK ITALIJANSKE VLADE ODPRL SEJEM____________________________ D’Alema zagotovil pomoč Italije v tej povojni fazi Italijanski premier se je sestal tudi s predsednikom albanske vlade Majkom in države Majdanijem TIRANA - Predsednik italijanske vlade Massimo D’Alema je včeraj dopoldne v govoru na odprtju tiranskega Sejma vzhoda naglasil, da je po dramatični vojni napočil Cas izzivov miru. V tej povojni fazi je velikega pomena vzpostavitev pogojev za gospodarski razvoj, pri katerem bo Italija Albaniji nedvomno pomagala, je zatrdil DAlema, saj so med državama trdne vezi. Zavzemanje Italije je še rekel D’Alema bo veljalo predvsem gospodarski krepitvi Albaniji in vzpostavitvi varnosti . Vsekakor pa ureditev slednjega vprašanja zadeva celotno Evropo in ne samo Italijo, saj je treba s skupnimi moCmi zatreti preprodajo orožja in mamil, protizakonito trgovino s cigaretami in veliko bolj ogabno trgovino ljudi. Jadransko morje mora postati povsem varno tako za ljudi kot za blago, je v govoru naglasil D’Alema. Pred odprtjem sejma, ki se ga je udeležil tudi albanski premier Majko, se je predsednik italijanske vlade D’Alema najprej sestal s svojim albanskim kolegom Pandelijem Majkom, nato pa se je srečal še s predsednikom republike Rexhepom Majdanijem. PARIZ - Sorodnost pogledov: tako sta po delovnem kosilu ocenila potek pogovorov italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi in francoski predsednik Jacques Chirac. Italijanski predsednik o notranjih italijanskih vprašanjih ni želel govoriti z novinarji, poudaril pa je pomen politične stabilnosti. S francoskim predsednikom je Ciampi govoril o evropskih institucijah, sličnost pogledov pa je prišla na dan predvsem v pogovoru o reformi in širjenju EU. Delovnega kosila sta se udeležila tudi italijanski zunanj minister Lam-berto Dini in francoski minister za evropske zadeve Pierre Moscovici. Predsednika Ciampi in Chirac sta si tudi izmenjala najvišja državna odlikovanja (f. AP). RIM / PO IZJAVAH PENTAGONA Jedrsko orožje še vedno predmet ostre polemike Obrambni minister izključuje kakršnokoli nevarnost SKP: Scognamiglio se obnaša kot funkcionar NATO RIM - Jedrsko orožje, ki ga hranijo v vojaških oporiščih v Avianu pri Pordenonu in Ghediju pri Brescii, ne predstavlja nobene nevarnosti za prebivalstvo, vsa zadeva pa je pod strogo preiskovalno tajnostjo. To je včeraj v senatu povedal obrambni minister Carlo Scognamiglio, Cigar izjave so doživele ostro kritiko Stranke komunistične prenove in tudi nekaterih zastopnikov LD. Predstavnik D’Alemove vlade je torej po pričakovanjih priznal obstoj jedrskih konic na državnem ozemlju, a ne v tolikšnem številu, kot izhaja iz uradnih ameriških dokumentov. Orožje sodi v obrambno strategijo atlantskega pakta NATO, ki je sad znanih dogovorov med ZDA in državami zahodne Evrope. Nic novega torej in tudi nic škandaloznega, je dodal Scognamiglio, ki je vsekakor dejal, da mora vsa zadeva ostati še naprej tajna. Minister ni povedal, kaj misli s tem, saj so ameriški dokumenti glede števila in namestitve jedrskega orožja precej natančni in podrobni. Scognamiglio je temu dodal, da Rusija še vedno hrani na svojem ozemlju veC tisoč jedr- skih konic, ki jih ne namerava uničiti, Čeprav je o tem podpisala ustrezne mednarodne sporazume. Stališča obrambnega ministra niso zadovoljila senatorjev SKP. Prav nasprotno. Giovanni Russo Spena je Sco-gnamiglia obtožil, da se obnaša kot funkcionar atlantskega pakta in ne kot minister italijanske vlade, ki bi moral prvenstveno skrbeti za varnost državljanov. Njegova izvajanja v parlamentu so zato nesprejemljiva in obsodbe vredna. Kritike na račun obrambnega ministra prihajajo tudi iz nekaterih krogov LD. Podpredsednica senata Er-silia Salvato je prepričana, da je Scognamiglio nekoliko zaostal za zgodovino in da pri svojih stališčih ne upošteva radikalno spremenjenih mednarodnih okoliščin. Z dokumenti, ki so jih objavili v ZDA, se medtem ukvarjajo tudi nekateri sodniki. Milanski tožilec Guido Salvini je zadevo vsekakor zaCel proučevati že pred dvema letoma v okviru preiskave o rovarjenju skrajnežev skupine Ordine Nuovo. SENAT / ODOBRILI ZAKON O ENAKIH POGOJIH Prvi korak k odobritvi zakona proti divji politični reklami Za Berlusconija in zaveznike zakon »ogroža svobodo« RIM - Senat je prižgal zeleno luC zakonu o t.im. enakih možnostih oziroma o omejitvi politične reklame v radiotelevizijskih sporedih. Zakon bodo moral potrditi še v poslanski zbornici, večinska koalicija ga bo skušala odobriti Cimprej, tako da bi stopil v veljavo Ze za naslednje deželne volitve prihodnje leto, desna koalicija pa napoveduje ostro opozicijo. Zastopniki desnice namreč trdijo, da zakon omejuje svobodo izražanja, večina pa ocenjuje zakon kot prilaganjanje pravilom, ki veljajo po ostalih civiliziranih državah Evrope. Z opoldanskim glasovanjem, na katerem se je 154 senatorjev opre-delilo za zakon, 69 jih je bilo proti, 7 pa se jih je vzdržalo, se je zaključila dokaj živčna razprava, ki je mestoma bila tudi zelo ostra. Prišlo je tudi do besednega spora med predsednikom senata Manci-nom in senatorjem Nacionalnega zavezništva Giuliom Macerati- nijem, po katerem naj bi omejil izvajanja opozicije, kar je Mancino odločno zavrnil. Pozneje je Macera-tini pojasnil, da je bil kritičen do večine, ki ni pristala na dialog, ne pa do predsednika senata. Desnica in v prvi vrsti Berlusconijeva Forza Italia napoveduje, da bo v poslanski zbornici predstavila veliko popravkov, da bi zakon »omehčala«. Obenem pa se tudi pripravljajo, da bodo v nasprotnem primem sprožili javne proteste po vsej državi. Liderji desnega zavezništva Berlusconi, Fini in Casini so na tiskovni konferenci poudarili, da vztrajanje večine pri takšnem zakonu ogroža dialog glede vseh vprašanj, sam zakon pa »ogroža svobodo,« so ocenili. Senator Levih demokratov Stefa-no Passigli je poudaril, da že spet prihajajo do izraza prepletanje Berlusconijevih podjetniških in političnih interesov. Kaj pa pravzaprav predvideva zakon, ki so ga odobrili v senatu? Glavne točke so naslednje: - prepovedani so reklamni spoti političnih strank na vsedržavnih radijskih in televizijskih programih od dneva, ko skličejo volitve t.j. od začetka uradne volilne kampanje; izjemo predstavljajo krajevne postaje, na katerih bodo volilna sporočila trajala najmanj 90 sekund, najveC pa 3 minute; - spote morajo oddajati ločeno od ostale reklame in vsega skupaj ne smejo trajati veC kot 25 odstotkov celotne politične informacije, ki jo oddaja radio ali televizijska postaja; reklama v nobenem primeru ne sme prekinjati rednih sporedov; - v obdobju volilne kampanje je politična propaganda proti plačilu dovoljena tudi na vsedržavnih televizijskih postajah v primeru, da gre za referendumske odbore, ki se opredeljujejo za ali proti predlogu, o katerem bodo glasovali državljani. ^ VRHNIKA h LJUBLJANA / PROMETNE ZVEZE GOSPODARSKO SODELOVANJE / NA POVABILO DE2ELE FJK Pet lip v spomin na leto 1991 Na slovesnosti tudi borci NOV VRHNIKA - V okviru obeležitev osme obletnice odhoda zadnjega vojaka jugoslovanske armade iz Slovenije je bila v vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki vCeraj popoldne krajša slovesnost. Ob tej priložnosti so pripadniki Slovenske vojske v spomin na dogodke leta 1991 skupaj s predstavniki veteranskih organizacij simbolično zasadili pet lip. Na včerajšnji dan pred osmimi leti se je začel dokončni umik jugoslovanske armade iz Slovenije. Umik je trajal vse do 26. oktobra, ko je zadnji vojak armade zapustil slovensko ozemlje. Vojaki vojašnice Ivan Cankar na Vrhniki že od samih začetkov spoštujejo in sodelujejo pri ohranjanju slovenskega vojaškega spomina. Zato so se odločili, da bodo tako kot leta 1992 ob prvi obletnici zasadili lipe, vendar s to razliko, da so tokrat zasadili pet lip. K temu simboličnemu dejanju so povabili predstavnike petih organizacij, ki so odigrale pomembno vlogo v polpretekli zgodovini Slovenije - poleg predstavnikov Slovenske vojske še Zvezo borcev NOV, Združenje Sever, Združenje veteranov vojne za Slovenijo in Zvezo častnikov. Za meščane Vrhnike in vrhniške vojake je omenjena obletnica še zlasti pomembna, ker so se pred osmimi leti prav iz tega kraja umaknili zadnji vojaki jugoslovanske armade. Njene enote na Vrhniki so vse do odhoda predstavljale pomemben element nestabilnosti in bile resni dejavnik morebitne vnovične agresije. Za večino Vrhničanov se je vojna za suvereno Slovenijo resnično končala šele takrat. (STA) V ponedeljek bodo izročili namenu cesto Vipava - Selo Ruski guvernerji so se srečali s podjetniki Velik interes za sodelovanje - Rusi si želijo investicije LJUBLJANA - V ponedeljek, 25. oktobra, bodo ot-vorili hitro cesto Vipava - Selo. Na otvoritvi ceste bo spregovoril minister za okolje in prostor Pavel Gantar. Kot so sporočili z ministrstva za okolje in prostor, predstavlja odsek hitre ceste Vipava - Selo 11, 5 kilometrov dolg odsek hitre ceste Razdrto - Nova Gorica, služi pa prevzemanju medregionalnega in regionalnega prometa. Omogoča namreč povezovanje goriske regije z osrednjo Slovenijo in Koprom, s tem pa gospodarsko in prostorsko integracijo te regije z osrednjo Slovenijo ter povezovanje pomembnih naselij znotraj Vipavske doline. Pomembna pa je tudi njegova mednarodna vloga, saj ima funkcijo prečne povezave proti severni Italiji ter s tem vključevanja slovenskega avtocestnega sistema v mrežo evropskih cest. Kot so še sporočili z ministrstva za okolje in prostor, bo otvoritev omenjene ceste bistveno prpomo-gla k zmanjšanju prometa na obstoječi glavni cesti in bo razbremenila naselja ob cesti. Izvedli so še številne protihrupne ukrepe, ki imajo tudi funkcijo varovanja okolice hitre ceste pred emisijami izpušnih plinov, ustrezna zasaditev protivetrnih vegetacijskih pasov pa bo stanje še izboljšala. Obstoječa glavna cesta bo v prihodnje ostala povezava regionalnih in lokalnih cest. (STA) ZGODOVINOPISJE / POLEMIKA O KNJIGI ARRIGA PETACCA »Rižarne ne gre primerjati s fojbami« Corriere della Sera je objavil stališča tržaških zgodovinarjev Fogarja in Pirjevca MILAN - Nekateri vsedržavni in lokalni Časopisi so v preteklih dneh posvetili precej pozornosti zadnji knjigi Arriga Petacca »L’esodo« (Eksodus), v kateri avtor piše tudi o tržaški Rižarni in o fojbah. Petacco v bistvu pravi, da je določeno zgodovinopisje dolgo let »osvetljevalo« Rižarno, istočasno pa postavljajo v ozadje tragedijo fojb. Corriere delle Sera objavlja o tem Petaccovem stališču mnenja tržaških zgodovinarjev Galliana Fogarja in Jožeta Pirjevca. Predstavnik Inštituta FJK za odporniško gibanje kontestira predvsem trditev, da je bila Rižarna le tranzitno in torej ne uničevalno taborišče. Da so nacisti in njihovi pajdaši tam ubivali ljudi ne trdijo samo zgodovinarji, ampak tudi razsodba tržaškega porotnega sodišča, pravi Fogar, s katerim soglaša tudi slovenski zgodovinar. Petacco v svoji knjigi tudi piše, da so nekateri namerno povzdigovali Rižarno le zato, ker so hoteli prikriti fojbe. Fogar glede tega oCita avtorju, da fojb ni uokviril v določeno zgodovinsko obdobje, da v njih niso končali le Italijani, a tudi Slovenci in Hrvati in da je treba to tragedijo povezati s terorjem, ki ga je fašizem izvajal nad slovenskim in hrvaškim prebivalstvom. Nasilje v zvezi s fojbami je bilo zelo kruto, ni pa šlo po Pirjevčevem mnenju za etnično čiščenje, kot trdi Petacco. Zgodovinar pri tem omenja brzojavko, v kateri Edvard Kardelj priporoča svojim, naj udarijo le po fašistih; Pirjevec se pri tem tudi na- vezuje na zločine, ki so jih komunisti kasneje izvedli v Vojvodini na račun nemške manjšine in pozneje tudi na Kosovu. Petaccovi knjigi je precej pozornosti posvetil tudi beneški dnevnik Gazzettino. Časopis objavlja mnenja predsednika in ravnatelja Deželnega inštituta FJK za odporniško gibanje Gianpaola Valdevita in Sergia Zucco ter slovenske zgodovinarke Ne vene Trohe. Italijani so s precejšnjo lahkoto govorili o Rižarni, meni Trohova, saj so bili v tem primeru odgovorni Nemci. Res je, da so bile fojbe dosti Časa nekoliko v ozadju, nihče oziroma malokdo pa je ob tem omenjal fašistično taborišče na Rabu, kjer je samo v eni zimi umrlo 1400 ljudi, v glavnem starih in otrok. TRST - Furlanija - Julijska krajina in osem najpomembnejših regij ruske federacije so zastavili pogoje za navezavo vse tesnejših gospodarskih odnosov, in sicer s poživitvijo trgovinske in proizvodne menjave, z izgradnjo privilegiranega koridorja za turistične tokove in še zlasti s pospeševanjem vlaganj deželnih podjetnikov v Rusiji. Delegacijo ruskih guvernerjev, ki se mudi na obisku v Furlaniji - Julijski krajini, je včeraj v kongresnem centru tržaške Pomorske postaje sprejel deželni odbornik za zveze in prevoze Valter Santa-rossa, ki jih je tudi pozdravil v uvodu prvega dne srečanja z naslovom Nove priložnosti za italijanska podjetja. Posveta, ki ga je priredila deželna uprava v sodelovanju z družbama Europoint in VVorld Trade Center FJK, italijansko-rusko trgovinsko zbornico in tržaško sejemsko ustanovo, se udeležuje skoraj 250 gospodarskih operaterjev iz FJK, ki jih zanima vzpostaviti neposredne odnose z ruskimi regijami Kur-gan, Vladimir, Smolensk, Volgograd, Kirov, Keme-rovo in Oriel. »Naš namen je, da odpremo pot proti velikemu Vzhodu in ta pobuda je predhodnica bližnje misije deželnega odbornika za industrijo, ki bo v Moskvi odprl deželno predstavništvo,« je dejal Sana-tarossa. Vodja ruske delegacije Oleg Bogomolov, sicer guverner Kurgana, je zbranim orisal prednosti, ki jih nudijo regije ruske federacije za investitorje iz severovzhodne Italije: ugodne kredite, zelo velike davčne razbremenitve in zaščito lastnine. »Samo v Rusiji deluje že veC kot tisoC mešanih ita-lijansko-ruskih podjetij, prostora pa je še za veliko novih, tudi za mala in srednja podjetja,« je dejal Bogomolov, ki pa je opozoril, da obstaja za vse enak pogoj: da so sposobne zajamčiti dohodkovno-st z resnimi in ciljnimi projekti. Tokratni obisk osmih guvernerjev je prvi tovrstni dogodek na tako visoki politiCno-operativni ravni in je v Furlaniji - Julijski krajini naletel na zelo veliko zanimanje gospodarskih krogov. Sicer pa je to že tretja taka misija, po Milanu leta 1997 in Anconi v lanskem letu, zato jo zelo pozorno spremlja tudi rimskla vlada. DEŽELNI SVET FJK / VLADNA VEČINA Prispevki za zasebne šole Kritične ocene Antonaza (SKP) in Zorzini Spetičeve (SIK) TRST - Deželni svet Furlanije-Julijske krajine je v okviru razprave o rebalansu proračuna z glasovi desne sredine in Severne lige odobril Člen o finančni podpori zasebnim šolam. Te šole bodo prejele polovico vsega deželnega prispevka s tega področja, to je poldrugo milijardo lir. Deželni svet je nadalje odobril člen, na podlagi katerega bodo lahko prijeli deželne prispevke vsi dijaki, ne glede na učni uspeh, kot je veljalo doslej. Odločitev deželne večine je izzvala ostre kritike predvsem med svetovalci levice. Tako je načelnik svetovalske skupine Stranke komunistične prenove Roberto Antonaz omenil, da predstavlja javna podpora zasebnim šolam »družbeno diskriminacijo«. Večina je odvzela prispevke šo- larjem iz manj premožnih družin, da bi jih dala tistim, ki že itak živijo v blagostanju, je ocenil. Podvojitev prispevkov za zasebne sole je dežela sprejela v brk ustavnim določilom in družbeni pravičnosti. Pod pretvezo tako imenovane šolske enakosti je privilegirano manjše število elitnih družin (z do 100 milijoni letnega dohodka) na raCun večine, ki pošilja svoje otroke v državne šole. Te družine lahko prejmejo prispevek, če ne presežejo 50 milijonov lir letnega dohodka. Referendum pred dvema letoma je - kljub temu, da je porpadel zaradi preskromne udeležbe volivcev - jasno nakazal, da ljudje nasprotujejo javnemu finansiranju zasebnih šol. Včerajšnji sklep ima zato jasen izzivalni in razredni značaj. Fur- lanija-Julijska krajina je skupaj z Venetom italijanska dežela z naj-večjim odstopanjem šolarjev iz šol, kar gre-tako kaže nedavna raziskava - pripisati prav gospodarskim in družbenim vzrokom, je omenil Antonaz. Za svetovalko Stranke italijanskih komunistov Bruno Zorzini Spetič je sklep nič drugega kot klientelarni ukrep. Deželna večina finansira zasebne šolske institucije, ne pa družine, ne glede na to katere šole obiskujejo njihovi otroci, kot med drugim predvidevajo ustavna določila. V svojem tiskovnem sporočilu se je Zorzini SpetiCeva tudi obregnila ob svetovalca Severne lige Zoppolata, ker si je z dvomljivim izrazoslovjem upal izraziti svoje pomisleke o koristnosti delovanja komisije za enake možnosti. KRAJINSKA ZAŠČITA / ZANIMIVA POBUDA Teden okolja za mlade v FJK Na sporedu filmi, razstave in predavanja - Sodelovanje univerz TRST - Na sedežu deželnega sveta so vCeraj predstavili javnosti (na sliki) Teden za zaščito okolja, ki bo na sporedu od 25. do 31.oktobra. Gre za serijo pobud (v glavnem filmi in razstave), s katerimi hoče deželna uprava sensibilizi-rati zlasti mlade rodove o pomenu zaščite narave. V pobudo sta se aktivno vključili tudi tržaška in videmska univerza. Predstavniki Dežele računajo, da bo v Tednu okolja vsega skupaj na tak ali drugačen način sodelovalo od dvajset do petindvajset tisoC ljudi in kar dvesto različnih ustanov in združenj, šol ter or-ganizacih prostovoljcev. Na videmskem gradu bosta na ogled dve zanimivi razstavi, ki bosta namenjeni dijakom. Vse informacije v zvezi s to pobudo so na razpolago na straneh 523 in 524 deželnega televidea ter na internetu (naslov: www.larea.uniud.it). _____LJUBLJANA / SKLEP O NOVELI ZAKONA O RTVS_ Veto DS proti omejitvi neodvisnosti novinarjev Po spornem določilu bi urednike imenovala samo politika LJUBLJANA / SREČANJE SLOVENSKIH ZDRAVNIKOV Združitev strokovnih potencialov slovenstva ’ Prikaz raziskovalnega dela slovenskih zdravnikov bo postala stalnica srečanja LJUBLJANA - Državni svet je izglasoval odložilni veto na minuli teden sprejeto novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Državnim svetnikom (veto so podprli z 18 glasovi proti petim, štirje so se vzdržali) se zdi sporen 8. člen zakonske novele, ki namesto dosedanjega soglasja ob imenovanju odgovornih urednikov predvideva le mnenje predstavništva zaposlenih v uredništvu. Državni zbor bo moral o zakonski noveli, s katero želi sledeč lanski odločbi ustavnega sodišča do 1. novembra letos sicer urediti financiranje RTVS oziroma pobiranje naročnine, ponovno odločati na prvi naslednji seji, za njeno potrditev pa bo morala glasovati večina vseh poslancev. Omenjena sprememba po mnenju DS pomeni bistven korak nazaj od vsebinsko dobro opredeljenega demokratičnega soodločanja zaposlenih pri imenovanju in razrešitvi odgovornega urednika programa. Po mnenju DS lahko le tisti, ki ga zaposleni sprejemajo, izvaja uredniško politiko tako, da je zagotovljena demokratičnost svobode tiska in vsakega posameznega novinarja. Za spremembo dosedanje ureditve po mnenju DS ne obstajajo tehtni razlogi, saj je javni zavod RTVS v zadnjih šestih letih tudi po mnenju kritikov zagotavljal visoko mero novinarske odvisnosti in profesionalnosti ter tudi po mnenju tujih strokovnjakov izpolnjeval kriterije, ki jih za javno televizijo predpisuje EU in EBU. Odložilni veto sta predlagali interesna skupina delojemalcev in komisija DS za pohtični sistem, v imenu katere je Branko Grims uvodoma opozoril, da je bila omenjena rešitev sprejeta z dopolnilom in presega namen zakona, to je ureditev pobiranja naročnin. Opozoril je tudi na strokovna mnenja, da gre za očiten pomik z javne TV v smer državne oziroma vladne televizije in za poskus poseganja politike v njen program. Zakon, ki ga je Grims označil kot balkanskega, je nesistemski in v nasprotju z zakonoma o varstvu osebnih podatkov in o javnih financah ter 38. in 39. členom ustave, ki določata svobodo tiska in javnega obveščanja. Predlog za veto je v imenu komisije za družbene dejavnosti podprl tudi Zoltan Jan, med razpravo pa je Veljko Rus poudaril, da gre pri odpravi soglasja za poskus strank po obvladovanju "toliko več prostora, kolikor manj so učinkovite". Namen zakonske novele je bil javnemu zavodu RTVS zagotoviti nemoteno delovanje oziroma financiranje, je v imenu predlagateljev zakona, treh poslancev LDS, državne svetnike spomnil Tone Anderlič. Ker poslovnik državnega zbora ne omogoča odločanja le o posamezni sporni rešitvi, se lahko zgodi, da bo zaradi določbe, ki je bila sprejeta z dopolnilom poslanske skupine SKD, padel celotni zakon, to pa pomeni, da problematika financiranja RTVS ne bo rešena. Po 1. novembru namreč ne bo več pravne podlage za pobiranje naročnine, kakšne bodo posledice, pa je jasno, saj je znano, da se javni zavod 70-odstotno financira iz RTV naročnine. Polemika glede pobiranja RTV prispevka (na podlagi podatkov o lastnikih električnih priključkov in kabelskih sistemov) in hitrega postopka pri sprejemanju zakona po Anderličevih besedah ni potrebna, glede mnenja namesto soglasja zaposlenih pri imenovanju odgovornih urednikov pa je opozoril, da je tako rešitev že lani predlagal Svet RTVS. Po njegovih besedah tudi nikjer drugje v Evropi ne poznajo soglasja zaposlenih pri imenovanju urednikov, soglasja ne predvideva niti predlagana sistemska zakonodaja. Najodločneje se za ohranitev soglasja pri imenovanju odgovornih urednikov zavzemajo novinarji, zaposleni na TVS. O tem je državnim svetnikom spregovoril predstavnik vseh treh sindikatov in novinarskega aktiva na TV Slovenija Uroš Slak, ki je poudaril, da je poskus ukinitve soglasja zaposlenih z argumenti Evrope, ukinitve samoupravljanja in Sveta RTV kot organa civilne družbe sprenevedanje. V resnici gre za poskus neomejenega političnega vpliva in nadzora nad javnim medijem. Za ohranitev soglasja se novinarji na TVS zavzemajo zaradi izkušenj in sedanjega stanja v hiši; v informativnem programu nacionalne televizije je v minulih dveh ah treh letih postal pritisk na novinarje mimo njihovih urednikov že kar praksa. "Gre predvsem za nepooblaščene, tudi statutarno nedopustne posege predvsem generalnega direktorja RTV, in za funkcionarje ali elane predvsem ene stranke," je dejal Slak. Ce bo veto izglasovan in novela ob ponovnem odločanju ne bi bila sprejeta, pa zaposleni zavračajo vsakršno odgovornost za morebitne finančne zagate zavoda RTV. Opozoril je tudi, da je bil na mednarodni konferenci o javni radioteleviziji pred dvema letoma prav slovenski primer participacije oziroma soglasja zaposlenih razglašen za idealno rešitev pri zagotavljanju neodvisnosti javnega radia in televizije. Zato si je mednarodna novinarska federacija zastavila nalogo razširiti slovensko izkušnjo tudi v druge države. Bila bi torej očitna blamaža, Ce bi Evropa prevzemala slovensko izkušnjo, slovenska politika pa bi jo, v zaščito svojih interesov, medtem ukinila. Državnih svetnikov od odločitve za vložitev veta na zakonsko novelo ni uspel prepričal niti generalni direktor RTV Slovenija Janez Čadež. Ce sistem pobiranja naročnin oziroma po novem prispevka ne bo sprejet, bo Slovenija marsikaj izgubila, je dejal in svetnike povzal, naj predlog za veto zavrnejo. Ce novela ne bo sprejeta, verjetno ne bo denarja za program, morda celo za plače zaposlenih. Zavrnil je tudi očitke, da bi bilo za sedanje stanje v javnem zavodu krivo vodstvo RTVS. Problematiko glede spornega 8. člena zakonske novele pa bi bilo po njegovi oceni možno rešiti z ustavnim sporom. Pred sejo DS je zelo negativno oceno o zakonu izrekekel tudi izvršni odbor Društva novinarjev Slovenije, ki je menil, da poskušata izvršna in zakonodajna oblast načeti avtonomnost novinarskega poklica, kar ji zaradi moCi, s katero razpolaga, in neodzivnosti javnosti, vse bolj uspeva. (STA) LJUBLJANA - Po včerajšnji okrogli mizi o problematiki zdravstvene politike se je včeraj tudi uradno začelo drugo srečanje slovenskih zdravnikov iz sveta in domovine, ki ga je priredil Svetovni slovenski kongres. Udeleženci prihajajo iz Argentine, Avstralije, Kanade, ZDA, poleg Slovenije pa še iz petih evropskih držav Švice, Nemčije, Avstrije, Italije in BiH. Dobrodošlico so jim v dvorani Leka dopoldne zaželeli predstavniki organizatorjev, države in stroke. Zbrane je najprej pozdravil predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Jože Bernik. Dejal je, da so takšna srečanja pomembna za povezavo slovenskih talentov, obenem pa so način, da se poudari slovenska kakovost. Podobno je tudi predsednik državnega zbora Janez Podobnik menil, da je temeljno poslanstvo srečanj slovenskih zdravnikov v združevanju strokovnih potencialov slovenstva. Dodal je Se, da so slovenski zdravniki v svetu dosegli velike uspehe, ki naj bodo domačim strokovnjakom motivacija in izziv pri njihovem delu. Na pomen povezovanja in sodelovanja zdravnikov so v svojih nagovorih opozorili Se predsednik Slovenskega zdravniškega društva Pavel Poredoš, državni sekretar v ministrstvu za zdravstvo Janez Zajec, ki je zbra- NOVICE FINANCIAL TIMES / SPOR O LIPICANCIH Nova državna sekretarka v MGD LJUBLJANA - Vlada je na včerajšnji seji za državno sekretarko za področje državnega premoženja in finančni nadzor v ministrstvu za gospodarske dejavnosti imenovala Irmo Gubanec, rojeno 9. julija 1968 v Kranju. Irma Gubanec je junija 1993 diplomirala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani na temo Dolar, marka in jen v mednarodnem denarnem sistemu. Vlada je tudi razrešila Aljo Brglez z mesta direktorice Urada vlade za informiranje in jo imenovala za državno podsekretarko v uradu predsednika vlade. Za novo direktorico urada je imenovala Zdenko Jagarinec, rojeno 1959 v Ljubljani, ki je diplomirala na Fakulteti za družbene vede iz mednarodnih odnosov, z rednim novinarskim delom je začela na Radiu glas Ljubljane, nadaljevala pa ga je na Slovenski tiskovni agenciji, kjer je bila zaposlena od njene ustanovitve leta 1991, zadnja leta kot urednica notranje pohtike. Mesto bo11 prevzela postopoma, predvidoma v naslednjem tednu ah dveh. Minister Frlec operiran, počuti se dobro LJUBLJANA - Zunanji minister Boris Frlec je bil včeraj operiran zaradi anevrizme podkolenske arterije. Kot je STA izvedela v kabinetu zunanjega ministra, je operacija potekala brez zapletov in minister se zdaj počuti dobro. Ministra Frleca so včeraj sprejeli na Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja ljubljanskega Kliničnega centra zaradi dodatne diagnostike in nadaljnjega zdravljenja, ker so mu na arteriji leve noge odkrili spremembe. (STA) Odraz političnega nemira Britanski list navaja tako slovenska kot avstrijska stališča LONDON - Financial Times v včerajšnji izdaji v članku o avstrij-sko-slovenskem sporu v zvezi z lipicanci poroča, da slovenski tisk opisuje to vprašanje kot »boj proti kraji nacionalnega simbola,« po pisanju Financial Timesa pa spor predvsem kaže tudi politični nemir v Evropi tega stoletja. V začetku oktobra je Slovenija dala znak, da je pripravljena na kompromis, piše FT. Vlada je v memorandumu zapisala, da ne namerava monopolizirati krajevne označbe za lipicance in da bo dovolila rabo imena tudi drugod, kjer jih vzrejajo. Vladni predstavniki so nato predlagali, da bi Slovenija in Avstrija skupno vodili rodovniške knjige, piše ugledni britanski časopis. Toda Avstrija je včeraj vnovič vztrajala, da Slovenija umakne svojo zahtevo pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) in se odpove ekskluzivni pravici do imena lipicanec. Po mnenju Avstrije gre za pravno zadevo, ki mora biti rešena z zakonskimi sredstvi. Avtrijski predstavniki sumijo, da je slovenska pobuda finančno in politično motivirana. Kobilarna v Lipici je namreč v zadnjih letih zaradi krize na Balkanu po letu 1991 imela dramatičen upad turistov. Slovenija zdaj upa na okrevanje in skuša vlagati v Lipico, piše Financial Times. Avstrijski kmetijski minister VVilhelm Mol-terer je prepričan, da bo Avstrija zmagala pred odborom za zaščito intelektualne lastnine pri WTO. Dejal je, da za razliko od rastlin, živalska vrsta ne more biti poimenovana po kraju izvora. Lipicanca tako določajo njegove genetske lastnosti, in ne kraj izvora, poudarja avstrijska stran. Nikomur ne bi prišlo niti na misel, da bi le pse iz Saint Bernarda lahko poimenovali bernardinci, opozarja po pisanju FT avstrijski kmetijski minister. Če Slovenija pridobi pravico do zaščite geografskega izvora imena lipicancev, bo Avstrija prisiljena plačati za uporabo imena ali pa prenehati oglaševati lipicance kot eno svojih najpomembnejših kulturnih dragocenosti. Španska visoka šola na Dunaju z dresurnimi konji zasluži 50 milijonov šilingov na leto, avstrijski turizem pa 300 milijonov šilingov, še ugotavlja Financial Times.(STA) ne pozdravil v imenu ministrstva, ter v imenu urada za Slovence po svetu Zorko Pelikan. Predsednik iniciativnega odbora za pripravo mednarodnih srečanj slovenskih zdravnikov Andrej Bručan je dejal, da je bilo v preteklosti takšnega povezovanja relativno malo. Da bi pritegnili čim večje število strokovnjakov, so po njegovih besedah v program letošnjega srečanja uvrstili različne teme, stalnica srečanj, ki bodo poslej vsaki dve leti, pa bo prikaz raziskovalnega dela slovenskih zdravnikov doma in po svetu. Bručan je tudi opozoril, da bo jutri skupni pogovor treh organizacij, ki v Sloveniji delujejo na področju zdravništva. Ob srečanju pa bo potekala tudi skupščina Slovenskega zdravniškega društva, kar bo po besedah predsednika Zdravniške zbornice Slovenije Marka Bitenca pripomoglo k temu, da se bodo na srečanju v večjem številu zbrali tudi domači zdravniki. Dopoldne, pa tudi na včerajšnji okrogli mizi je bila namreč udeležba zdravnikov iz Slovenije bolj skromna, saj so po besedah Bitenca večinoma na svojih delovnih mestih v ambulantah, bolnišnicah, zdravstvenih domovih. (STA) ŽENEVA / ZAHTEVA EU Na WT0 uredba o zaščiti porekla imena Lipicanec ŽENEVA - Evropska komisija je včeraj na zasedanju sveta za nadzor izvajanja mednarodnega sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) - pod točko razno sprožila vprašanje slovenske uredbe o zaščiti geografskega porekla imena Lipicanec, in sicer zaradi resnih zadržkov v zvezi s skladnostjo te uredbe z določili sporazuma TRIPS. Predstavnik komisije pa se je hkrati zavzel za reševanje zadeve na bilateralni ravni. Direktor Urada RS za intelektualno lastnino Bojan Pretnar, ki je zastopal Slovenijo, je, kot je povedal za STA, v odgovoru na to dejal, da Slovenija še vedno trdno vztraja in verjame, da je uredba skladna s TRIPS, vendar pozdravlja pobudo za reševanje problema na dvostranskih pogajanjih. Izrazil je tudi upanje, da bo v nadaljnjih pogajanjih prišlo do rešitve problema, tako da se tema na svetu TRIPS ne bo več pojavljala. Hkrati je dejal, da je slovenski minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj avstrijskemu kolegi VVilhelmu Moltererju že poslal pismo z vabilom na pogovore. Pozdravil pa je tudi željo, izrečeno včeraj na seji poddobora za kmetijstvo in ribištvo, ki deluje po Evropskem sporazumu, da se teh srečanj udeležuje tudi Evropska komisija. Pretnar je to ocenil kot pomemben uspeh, saj je Slovenija dosegla to, kar je ves čas hotela -pogovore, ki pa jih je druga stran doslej zavračala. Dejal je še, da se proti pričakovanjem Evropska komisija ni spuščala v vsebino zadržkov glede uredbe, k takšnemu "nevsebinskemu" nastopu pa je po njegovi oceni precej pripomogel aide memoire o lipicancih, ki ga je vlada sprejela v začetku oktobra ter v njem poudarila, da je sicer naravna in zgodovinska pravica Kobilarne Lipica, da vodi izvorne rodovniške knjige za lipicance, vendar je Slovenija pripravljena na kompromisno rešitev, da se te knjige vodijo tako v Lipici kot tudi v avstrijski Kobilarni Pi-ber. Ce Kobilarna Lipica dobi izvorne rodovniške knjige, je Slovenija pripravljena dovoliti uporabo zavarovane geografske označbe brez dodatnih pogojev. (STA) ____LJUBLJANA / SLOVENIJA, ITALIJA IN MADŽARSKA_ Podpisan tehnični dogovor o silah MLF Dokument podpisali načelniki treh generalštabov LJUBLJANA - Načelnik generalštaba Slovenske vojske generalpodpolkovnik Iztrok Podbregar ter njegova kolega iz Madžarske in Italije, generala Lajos Podor in Mario Arpino, so včeraj podpisali tehnični dogovor o sestavi večnacionalnih sil kopenske vojske (MLF), ki ureja vprašanje sestave in se-rtajanja skupnih politiC-no-vojaskih teles, ki bodo na podlagi vladnih usmeritev odločala o uporabi teh sil, njihovem usposabljanju in aktiviranju ter vodenju in sestavi. Dogovor je bil podpisan na podlagi 18. aprila lani podpisanega sporazuma o ustanovitvi večnacionalnih sil kopenske vojske (MLF). Slovenija je sporazum ratificirala marca letos. Generalpodpolkovnik Podbregar je podpis označil kot nadaljnji korak v potrditvi tristranskega sodelovanja na področju varnosti, ki dopolnjuje in operacionalizira odločitev držav, da bodo prispevale k stabilnosti v regiji in Evropi. Načelnik generalštaba madžarskih oboroženih sil general Fodor je podpis označil kot zgodovinski dogodek, saj se z njim uresničuje politična volja dveh Članic zveze NATO in ene, ki to še ni. Po besedah načelnika generalštaba italijanskih oboroženih sil generala Arpina je podpis zgodovinskega pomena za Italijo in njene oborožene sile. Dodal je Se, da je v skladu z načrti v evropski varnostni sferi kot tudi v zvezi NATO. Podbregar je Se dodal, da izvajanje in uvajanje sporazuma o ustanovitvi večnacionalnih sil kopenske vojske (MLF) opredeljujejo izvedbeni dogovori. Madžarski general Fodor je dejal, da so s tem sporazumom države ustanovile enoto, ki bo služila miru in varnosti, kar je skupen interes držav. Podpis dogovora je tudi v okviru politike Madžarske, ki tudi po sprejemu v zvezo NATO nadaljuje s krepitvijo sodelovanja z vsemi državami, vključno s sosedami, je dejal general Fodor. Poudaril je, da bo potrebno postaviti Se poveljstvo teh sil in izvajati konkretne naloge. Italijanski general Arpino je Se poudaril, da pomeni današnji podpis dogovora pomemben korak treh narodov naprej na začrtani poti uspeha, ter izrazil upanje, da bodo z uresničevanjem dogovora zaceli Cimprej. Podpisani tehnični dogovor opredeljuje oblikovanje dveh vojasko-politicnih delovnih skupin, v katerih bodo države zastopane z enakim številom predstavnikov obrambnih in zunanjih ministrstev. Dogovor opredeljuje oblikovanje skupine za vodenje (PMSC) in delovne skupine (PMWG). Skupina za vodenje je najvisji organ, ki na podlagi usmeritev vlad pripravlja in izdaja direktive poveljniku skupne enote ter odloCa o njenem aktiviranju za potrebe usposabljanja in udeležbe v operacijah. Predsednik skupine je letno rotirajoča funkcija med pogodbenicami. Delovna skupina bo operacionalizirala navodila skupine za vodenje, nudila priporočila glede nalog MLF, urejala poveljstvo in ocenjevala predloge poveljnika večnacionalnih sil kopenske vojske ter posredovala njegova vprašanja. Usmeritve in odločitve bodo v obeh skupinah sprejemali na podlagi soglasja. Tehnični dogovor opredeljuje tudi sestavo sil MLF in njihovo organizacijsko raven - brigado. Po operativnem konceptu MLF morajo biti enote sposobne izvajati naloge za potrebe mednarodnih organizacij v mirovnih operacijah v skladu s VI. in VII. poglavjem Ustanovne listi- ne ZN. Kot je povedal Podbregar, bodo sile sodelovale tudi v okviru operacij zveze NATO in Zahodnoevropske unije (WEU). Kot so Se povedali, bo brigada operativna v skladu z dogovorom med državami, kar pa bo dolgotrajnejši proces, ki ga bodo oblikovali postopoma, najprej pa naj bi oblikovali skupno poveljstvo. Po podpisu tehničnega dogovora naj bi tako pogodbenice do konca letošnjega leta uskladile in pripravile sporazum o statusu sil. S tem bodo dani osnovni pogoji za namestitev dveh slovenskih Častnikov v poveljstvo sil v Vidmu in za začetek delovanja tega poveljstva. (STA) _______LJUBLJANA / ODNOSI Z ITALIJO_________ Italijanski ambasador pri Kacinu Vabilo za OMO, naj obišče Rim - Kako je z zaščitnim zakonom? LJUBLJANA - Predsednik odbora za mednarodne odnose državnega zbora (DZ) Jelko Kacin je vCeraj sprejel italijanskega veleposlanika v Sloveniji Norberta Cappel-lo. Cappello je Kacinu izročil pismo, v katerem ga predsednik komisije za zunanje zadeve italijanske poslanske zbornice Achille Occhetto obvešča, da je komisija za mednarodne in evropske zadeve poslanske zbornice s predstavniki poslanskih skupin izrazila Zeljo, da bi jih delegacija parlamentarcev odbora za mednarodne odnose DZ obiskala v Rimu. V pismu je zapisano, da je namen obiska nadaljevanje pogovorov o skupnih temah Italije in Slovenije. Kacin in Cappello sta veliko pozornosti posvetila usklajevanju terminov obiska v Rimu, Kacina pa je zanimalo, kako poteka sprejemanje zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji. Pogovarjala sta se Se o izidih nedavnih volitev v Avstriji in aktualnih vprašanjih širitve EU. Italijanski veleposlanik je Kacinu izročil tudi LJUBLJANA / PO ZADEVI Z IZVOZOM MESA Minister Smrkolj napovedal sankcije Potrebni kadrovski ukrepi na vseh ravneh Minister je dejal, da ne razmišlja o odstopu katerega bo vključil tudi predloge sankcij, ki jih kot minister zahteva. Po Smrkoljevem mnenju je nujno potrebno zagotoviti popolno sodelovanje vseh vpletenih, tako obratov mesnopredelovalne industrije, veterinarskega zavoda in veterinarske uprave, kot tudi veterinarske zbornice in tudi drugih služb ter ministrstva. Na vseh teh ravneh je treba tudi kadrovsko ukrepati, sicer včerajšnji odlog prepovedi ne pomeni nic, je menil minister. Minister Smrkolj o svojem odstopu ne razmišlja, dopuSCa pa možnost, da bo vlada iz njegovega poročila in pripravljenih ukrepov prihodnji teden presodila, da je njegova odgovornost tako velika, da bo zahtevala odstop. Vlada je na včerajšnji seji sklenila, da se državna pomoč, opredeljena z zakonom o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic neurij, poplav in plazenja tal, ki so jeseni prizadela Slovenijo, dodeli prizadetim občinam v višini 185, 8 milijona tolarjev. Sredstva bo prejelo 17 občin za izvedbo 23 sanacijskih projektov. Za popotresno obnovo petih zasebnih objektov v Posočju pa je vlada namenila 9, 7 milijona tolarjev državne pomoči. Ti upravičenci lahko pridobijo tudi stanovanjska posojila v višini 9, 7 milijona tolarjev. Vlada je doslej za popotresno obnovo objektov v zasebni lasti zagotovila 3, 405 milijarde tolarjev (STA) LJUBLJANA - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj (na posnetku) je na včerajšnji seji vlade pismo predsednika ko-misije'za zunanje zadeve v italijanskem senatu Gian Giacoma Migonea, ki je napovedal svojo udeležbo na prvi mednarodni parlamentarni konferenci: Slovenija in druge države kandidatke na poti v EU - Vloga parlamentov v procesu širitve EU, ki bo 2. in 3. novembra v Ljubljani. V pismu je Migone še zapisal, da bo konferenca izjemna priložnost za spoznavanje slovenskega vključevanja v EU, procesa širitve EU in stabilizacije jugovzhodne Evro-pe.(STA) predstavil zaplet v zvezi z napovedano in začasno odloženo prepovedjo izvoza slovenskega rdečega mesa v Evropsko unijo. Sanacija stanja je možna zelo hitro, vendar le ob popolnem sodelovanju vseh vpletenih, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister, ki namerava do prihodnjega Četrtka pripraviti tudi predloge ukrepov in sankcij. Sam o odstopu s položaja ministra ne razmišlja. Smrkolj je vlado seznanil z napakami, ki so jih ugotovili evropski inšpektorji ob septembrskem obisku v nekaterih slovenskih klavnicah. Ministrstvo se je na petkovo sporočilo o napovedani prepovedi izdaje izvoznih certifikatov takoj odzvalo in direktorje veterinarskih uradov Članic petnajsterice seznanilo s predvidenimi ukrepi. Do naslednje seje vlade pa namerava Smrkolj pripraviti poročilo o zapletu, v PORTOROŽ / MINISTER IGOR BAVČAR n Počasni v prilagajanju EU Neučinkovitost slovenske administracije - Danes Tea Petrin PORTOROŽ - "Pri slovenskem približevanju in vključevanju v EU je na področju obrti in malega gospodarstva veliko vzrokov za nezadovoljstvo, je na dvodnevnem strokovnem posvetovanju viteljstvom Obrtne zbornice Slovenije organiziralo Društvo ekonomistov Ljubljane, povedal minister za evropske zadeve Igor Bavčar. Ob tem je izpostavil počasnost pri prilagajanju slovenskega pravnega reda evropski zakonodaji in neučinkovitost domače administracije. Kot je še dejal Bavčar, je bolj kot polževo sprejemanje evropskih norm problematična nizka raven spoštovanja že namreč dobnih zapletov, kot je bil meravano prepovedjo uvoza slovenskega mesa in mesnih izdelkov. Slovenija bi morala biti, kar se tega tiCe, karseda pazljiva in dosledna, saj pedantni Bruselj ne tolerira večjih odstopanj. Čeprav Slovenija razmeroma visoko izpolnjuje ko-benhavnske kriterije, pa ji EU še vedno očita prevelik delež države v gospodarstvu, počasno privatizacijo bank in zavarovalnic, nizke neposrednje tuje investicije ter številne paradržavne institucije. Na vprašanje, kako bo vključitev Slovenije v EU vplivala na drobno gospo-da bo ta pri-. na darstvo, je Bavčar odgovoril, da bo ta p nesla nov veter v jadra gospodarstva vseh ravneh. Bavčar se je nato nekoliko pomudil okrog sredstev, ki naj bi jih Slovenija v naslednjih letih prejela od EU. Po njegovih ocenah naj bi EU Sloveniji prihodnje leto namenila med 150 in 170 milijonov nemških mark sredstev, ki pa bi lahko bila z vključitvijo v strukturne sklade precej večja. Glede njihove namembnosti je Bavčar povedal, da bi bilo najbolj smotrno slediti modelu Irske, ki je kar 35 odstotkov prejetega denarja namenjala za izobraževanje ljudi. Namen posveta je seznaniti slovensko obrt in malo gospodarstrvo z oblikami podpore obrti in malega gospodarstva, ki bodo Sloveniji znotraj EU sploh dovoljene, in katere oblike teh podpor lahko izkoristijo sedaj oz. jih bo Slovenija lahko izkoriščala Sele kot Članica EU. O tem sta na posvetu govorila tudi državni sekretar za malo gospodarstvo Jože Smole, ki je spregovoril o prilagajanju obstoječe strategije razvoja slovenskega malega gospodarstva zahtevam EU, ter svetovalec vlade ministrstva za malo gospodarstvo in turizem Sašo Sedmak v predavanju z nalovom Programi EU za pomoč malemu gospodarstvu - dosedanja in bodoča ponudba slovenskih vladnih organov. Današnjega dela posveta se bo udeležila tudi ministrica za gospodarske dejavnosti Tea Petrin, ki bo spregovorila o slovenski industrijski politiki in podpori razvoju malega gospodarstva. (STA) PROJEKT CIVILNE ZAŠČITE »Ljubljana zbudi se, preden te zbudi potres« LJUBLJANA - Z namenom večje seznanjenosti in pripravljenosti na naravne in druge nesreče je oddelek za zaščito in reševanje ljubljanske mestne občine pripravil projekt "Ljubljana, zbudi se, preden te zbudi potres! ". V okviru projekta bodo potekale različne dejavnosti ne le letos, temveč tudi skozi celotno prihodnje leto. V projekt nameravajo vključiti Cim ve C prebivalcev Ljubljane, zlasti osnovne Sole, je na novinarski konferenci povedal načelnik oddelka za zaščito in reševanje Robert Rus. Prihodnji teden, 26. in 27. oktobra, bodo potekale različne dejavnosti, in to kar na ulicah Ljubljane. Aktivnosti bodo prikazali mimoidočim in osnovnim Šolam, da jih opozorijo na problematiko in hkrati predstavijo tiste službe v Ljubljani, ki organizi- rajo, usklajujejo in izvajajo naloge zaSCite, reševanja in pomoči. Aktivnosti bodo potekale nenapovedano (razen za osnovne Sole), tako kot nas prizadanejo naravne in druge nesreče, zato so se odločili za izvedbo na najbolj frekventnih točkah v mestu. Na Mestnem trgu bodo prikazali reševanja iz visokih objektov s pomočjo spustnice, šolanja mladih gasilcev ter uporabo gasilnega aparata, na Prešernovem trgu oz. Tromostovju bodo prikazali reševanja na in iz vode, nudenje prve pomoči, dvig ponesrečenca s helikopterjem, na Kongresnem trgu pa bodo predstavili nudenje prve pomoči, zasilno prebivališče, v katerem bodo potekale otroške delavnice, ter delo vodnikov reševalnih psov in reševalno akcijo ob potresu v Turčiji. (STA) NOVICE Štajerski poslanci za preklic sklepov AVNOJ GRADEC - Poslanci v deželnem zboru avstrijske Štajerske v Gradcu, z izjemo Zelenih, so na zasedanju pozvali avstrijsko vlado, naj skupaj z drugimi državami EU zahteva od Češke in Slovaške preklic BeneSe-vih dekretov ter od Slovenije preklic sklepov AVNOJ, je danes objavil avstrijski dnevnik Der Standard. Brez odprave teh "človeka nevrednih zakonov" si ni moC predstavljati članstva teh držav v EU, povzema omenjeni dnevnik. (STA) 25. oktobra nova ženska revija Anja LJUBLJANA - V okviru družine Janinih revij bo 25. oktobra začela izhajati nova ženska revija Anja. Revija bo, kot je v sporočilu za javnost zapisala njena odgovorna urednica Katja Kmet, zakladnica ženskih idej, njena ciljna skupina pa so ženske vseh starosti. Po besedah urednice bo revija vključevala nasvete, zabavno branje in oglase, ki pa bodo oblikovani drugače, kot je navada na slovenskem trgu. Namenjena bo ženskam, ki hodijo v službo in vodijo gospodinjstvo, kuhajo nedeljska kosila ah večerje za prijateljsko družbo, ki so rade urejene in jim ni vseno, za kaj in kako porabijo denar. Za ime Anja so se odločili, ker je kratko in zveni domaCe. V Anji ne bo glamurja in nedosegljivega bhSCa. Revija bo stala 170 tolarjev, izhajala bo vsakih 14 dni, obsegala pa bo 40 strani. (STA) V krvodajalski akciji nad 200 študentov LJUBLJANA - Študentska organizacija ljubljanske univerze (SOU) je pripravila krvodajalsko akcijo, ki se je je udeležilo veC kot 200 študentov. Akcija, ki jo pripravljajo že deveto leto zapored in sicer dvakrat letno, je potekala pod naslovom pomagaj drugim in računaj na pomoC. (STA) AVTOBUSI BODO VOZILI Preklicali 4-urno stavko šoferjev Preklic po srečanju v Rimu Mestni avtobusi bodo danes redno vozili. Potniki si bodo tako oddahnili: predvidene vsedržavne stavke ne bo, ker so jo sindikalne organizacije preklicale včeraj na podvečer po srečanju na ministrstvu za delo. Na sestanku so se domenili za nadaljevanje pogajanj za delovno pogodbo za skupno kakih 120 tisoč šoferjev avtobusov in podzemskih železnic. Pogajanja za novo delovno pogodbo se bodo nadaljevala v ponedeljek, 27. oktobra. Vsedržavno stavko so oklicali sindikati CGIL, CISL, UIL: v Trstu bi morala trajati od 9. do 13. ure, a kot rečeno, so jo preklicali. Sindikati upokojencev o zdravstvenem načrtu Zdravstvena vprašanja so bila v ospredju včerajšnjega srečanja pokrajinskih tajništev sindikatov CGIL, CISL, UIL in sindikatov upokojencev istih organizacij. Na sestanku so vzeli v pretres deželni zdravstveni načrt. Sindikati upokojencev so izrazili zaskrbljenost zaradi nedoločenosti načrta, saj ni jasno, kakšen naj bi bil razvoj zdravstva v deželi. Poleg tega so opozorili, da v načrtu ni ukrepov za izboljšanje bolnišniških struktur, da bi skrajšali čakalno dobo in povečah bolničarsko osebje. Prav to sta vprašanji, ki še najbolj žulijo ostarelo prebivalstvo. AKTUALNO / DANES POPOLDNE Javno srečanje ID o zaščiteni zakonu za našo manjšino Soočanje na železniški postaji bosta uvedla Budin in Spadaro V konferenčni dvorani glavne železniške postaje (Club Eurostar) bo danes popoldne ob 18. uri javno srečanje na temo »Zakonski osnutek o normah za zaščito slovenske jezikovne skupnosti«, ki ga prireja tržaška federacija Levih demokratov. Soočanje bosta uvedla podpredsednik deželnega sveta Furlanije-Julij-ske krajine Miloš Budin in pokrajinski tajnik stranke Stelio Spadaro. Današnja pobuda v mestnem središču sodi v sklop širše informativne akcije Veltronijeve stranke o vsebini in o perspektivah zaščitnega zakona, s katerim naj bi se v prihodnjih dneh znova ukvarjala poslanska zbornica. Datum sklepnih replik večinske- ga poročevalca Domenica Masellija in manjšinskega poročevalca Roberta Me-nie je še pod vprašajem, saj je odvisen od razpleta (ali zapleta) napovedane vladne krize D’Alemove-ga kabineta. Ce ne bo dodatnih zapletov bo poslanska zbornica sredi novembra po posegih obeh poročevalcev pričela obravnavati posamezne člene zakonskega osnutka in tozadevne amnadmaje. Prvo tovrstno informativno srečanje LD je bilo pred nekaj dnevi v občinski knjižnici v Nabrežini, na katerem sta Budin in Spadaro predstavila tudi zadnje amandmaje k Masellijevemu osnutku, ki so sad dogovorov levosredinske koalicije na krajevni ravni. IZVOLJENA TELESA / POLEMIKA Sv. Ivan: desnica bojkotira sosvet Predsednica ne bo odstopila Svetovalci Pola svoboščin bojkotirajo seje svetoivanskega rajonskega sosveta in s tem onemogočajo njegovo delovanje. Ta obtožba prihaja iz ust predsednice sosveta Brune Tam (Oljka-De-mokrati), ki je na včerajšnji novinarski konferenci kritizirala desnico, katere predstavniki - je dejala - ne spoštujejo mandata volilnega telesa. Tamova je bila po volitvah izvoljena za predsednico na osnovi sporazuma med Oljko in Polom svoboščin, ki je predvideval neke vrste štafeto s predsednikom šentjakobskega sosveta. Slednji, ki pripada Forza Italia, je bil pred kratkim znova potrjen za predsednika, in sicer z odločilnimi glasovi Oljke, ki ga ima za sposobnega in torej za dobrega upravitelja. Možnost štafete je tako odpadla, Pol svoboščin pa vseeno vehementno zahteva odstop Tamove. Svetoivanski rajonski svet je bil zaradi odsotnosti svetovalcev desne sredine kar trikrat zaporedoma nesklepčen, kar pomeni, da je že nekaj ted- nov popolnoma paraliziran. Desnica je na vsaki seji zahtevala odstop predsednice, ki pa meni, da so z razvojem dogajanj pri Sv. Jakobu odpadli pogoji za zamenjavo. Tamova je povedala, da je nesklepčnost rajonskega sveta med drugim onemogočila izdajo številnih obveznih mnenj, ki jih mora sosvet izreči o pomembnih občinskih zadevah. Gre predvsem za gradbena dovoljenja in za plačilo šolskih menz, kar zna prizadeti zlasti manj premožne družine. Zadržanje desnice, je podčrtala še predsednica, je popolnoma neupravičeno in v nasprotju s stvarnimi interesi domačega prebivalstva. Tamova, ki, kot rečeno, pripada Demokratom je ena od treh predsednikov krajevnih sosvetov, ki pripadajo levosredinski večini, medtem ko so ostali predsedniki iz vrst Pola svoboščin. Levosredinskemu zavezništvu pripadata predsednika zahodno in vzhodno kraškega rajonskega sveta, Zdravko Bi-zin (LD) in Albin Sosič (SSk). JAVNE UPRAVE / REGULACIJSKI NAČRT ZDRAVSTVO / DAR FUNDACIJE CRTRIESTE V Nabrežini še nove polemike Kritično stališče LD do Radoviča - Rozza napada Kmečko zvezo Polemikam o novem regulacijskem načrtu Občine Devin-Nabrežina ni videti konca. V občilih se kot na tekočem traku vrstijo izjave in komentarji tako o vsebini samega projekta, kot o odstopu odbornika Neva Radoviča in o izstopu Slovenske skupnosti iz takozvane razširjene večine. V glavnem gre za stališča, ki resnici na ljubo ne dodajajo skoraj nič novega k že znanim stališčem. V zvezi s spornim regulacijskim načrtom se je včeraj spet oglasila svetovalska skupina Le- vih demokratov, ki odgovarja na nekatere kritične pripombe Radoviča in SSk. LD v tiskovnem sporočilu (podpisal ga je načelnik skupine Massi-mo Veronese) pozitivno ocenjujejo vsebino urbanističnega plana in tudi začetno delo, ki ga je v postopku opravil tedanji odbornik za kmetijstvo. Kasneje naj bi Radovič postavil v dvoin dosežene dogovore, nakar je bil župan Marino Vocci primoran, da zaščiti temeljne smernice urbanističnega načrta. Levi demokrati se nadalje navezujejo na za- vrnjene Radovičeve popravke in opozarjajo, da odbornik ne more predložiti svojih amandmajev, če slednji niso predhodno dogovorjeni z upravo in z županom. Nadalje se tiskovno sporočilo navezuje še na nekatere izjave, ki jih je Radovič posredoval krajevnemu italijanskemu dnevniku. Dodatnega olja na ogenj je včeraj prilil svetovalec Zelene liste Maurizio Rozza, ki v tiskovnem sporočilu potrjuje že napovedani odstop z mesta predsednika občinske komisije za kmetijstvo, turizem in ekologijo. Gre za komisijo, ki je bila med postopkom sprejemanja regulacijskega načrta predmet ostrih, tudi čisto osebnih polemik in razhajanj, ki so, večinoma po nepotrebnem, samo zaostrila itak že zaostreno vzdušje v devin-sko-nabrežinskem občinskem svetu. Rozza obžaluje dejstvo, da je klavrno propadel poskus sodelovanja med naravovarstveniki in kmetovalci, ob tem pa tudi namiguje na možnost, da bi lahko občinski svet z drugačnim pristopom soudeleženih komponent odobril vsaj nekatere popravke kmečkih organizacij, ki jih je predložil Viktor Tanze (Slovenska skupnost). Predstavnik zelenih v nadaljevanju zelo ostro napada Kmečko zvezo in Se posebno njenega tajnika Edija Bukavca, ki ga primerja fevdalnemu gospodu. Tajnik Kmečke zveze naj bi Rozzo obtožil, da je nasprotnik kmetovalcev in da nima pravice do besede, ker ni lastnik zemljišč v devinsko-na-brežinski občini. NOVICE V Sesljanu jutri kongres gibanja Nord libero V hotelu »Ai sette nani« bo jutri z začetkom ob 9.30 kongres indipendentističnega gibanja Nord libero, na katerem bodo sodelovale tudi delegacije iz drugih krajev države ter iz tujine. Za tajnika stranke bo skoraj gotovo znova izvoljen Giorgio Marchesich. Kongresa se bodo med drugim udeležili tudi parlamentarca Domenico Comino in Vito Gnutti ter podpredsednik deželnega sveta Veneta Fabrizio Comencini. Gre za nekdanje li-gaše, ki so polemično zapustili Bossijevo stranko in se potem precej približali Polu svoboščin. Javna dražba KGS Kraška gorska skupnost razpisuje javno dražbo za dodelitev čistilne službe Gorske skupnosti. Rok za predložitev ponudb zapade 15. novembra, ob 12. uri. V razpisu so navedeni način in značilnosti javne službe. Interesenti se za vse potrebne informacije lahko obrnejo na tajništvo Kraške gorske skupnosti ob delavnikih (razen sobot), od 9. do 13. ure. Sporočilo Dolinske občine Uprava občine Dolina sporoča, da bodo od ponedeljka, 25. oktobra dalje opravljala mrliške prevoze v občini neposredno pogrebna podjetja, v kolikor je občinski mrliški voz dotrajal in ni več v skladu z veljavnimi higienskimi in zdravstvenimi ter tehničnimi predpisi. Sonda za zdravljenje raka ______ASS1 / ZDRAVSTVENO PODJETJE___ Dovoljenja po hitrem postopku Tričetrt odgovorov v dveh tednih, ostali v mescu dni Zdravstveno podjetje ASSl je včeraj objavilo statistične podatke, ki kažejo, kako se je v zadnjem obdobju znatno izboljšala kakovost storitev te javne strukture. Podatki zadevajo čas za odobritev gradbenih načrtov, seveda z zdravstvenega vidika, kar je potrebno pri občinskih gradbenih dovoljenjih. Od januarja letos so izpeljali 1.125 prošenj, v 349 primerih pa so prejeli še dodatno dokumentacijo. Kar je pri sicer birokratski zadevi zanimivo je dejstvo, da so v 75 odstotkih primerov dali odgovor v roku dveh tednov, v skoraj vseh ostalih pa v mescu dni; preostane samo okrog pol odstotka posebno zapletenih prošenj, ki so jih izpeljali v več kot 30 dneh. Gre za dosežek, ki ga je omogočila lanska reorganizacija podjetja, piše v tiskovnem sporočilu, v katerem odgovorna pri oddelku za higieno in javno zdravstvo dr. Brana opozarja, da je odobritev Zdravstvenega podjetja potrebna za občinsko gradbeno dovoljenje, medtem ko pri obnavljanju ali manjših gradbenih posegih je za začetek del zadosten avtocertifikat načrtovalca. Urad za preventivna preverjenja v Ul. Locchi 21 je vsekakor na razpolago tudi za preventivni pregled načrtov, in je odprt od ponedeljka do petka 8.30 do 9.30, ob torkih in četrtkih pa tudi od 11.30 do 12.30. Petra: dobrodelni ples za Burlo Jutri zvečer bo v oficirskem krožku v Ul. Universita 8 gala večer, ki ga prireja dobrodelno združenje Petra, ki se ukvarja z zaščito zdravja in pravic prizadetih oseb. Na večeru bodo zbrali prispevke za nakup posebne aparature za diagnozo genetskih bolezni, ki jo bodo podarili genetski službi otroške bolnišnice Burlo Garofolo. Gre za t.im. termociklator, ki v bistvu amplificira dele RNK (genske kode, znane tudi kot DNA) in jih nato s posebnimi tehnikami temperaturnega spreminjanja multiplicira do neskončnosti. Aparaturo bodo posvetili spominu Chiare Badoglio, ki je podlegla genski bolezni. Večer bo pod pokroviteljstvom tržaške Občine, Dežele Furlanije-Julij-ske krajine in deželnega vojaškega poveljstva FJK. Fundacija CRTrieste je v okviru svojega dobrodelnega programa podarila tržaški bolnišnici še eno posebno aparaturo za zdravljenje, v tem primeru za zdravljenje rakastih obolenj. Med krajšo slovesnostjo je namreč predsednik omenjene fundacije Ren-zo Piccini predal predsedniku združenja Melania in primariju univerzitetne dermatološke klinike prof. Giustu Trevisanu posebno sondo, ki je izredno občutljiva na radioaktivne snovi oz. zdravila. Gre za aparat, ki rabi predvsem pri zdravljenju melanomov oz. kožnih rakov, in to tako pri kirurških kot tudi pri nuklearnih terapijah. Izredno občutljiva sonda namreč zasledi točno mesto, kjer se zgostijo posebne markime radioaktivne snovi, ki jih vbrizgnejo bolnikom v minimalnih količinah in se koncentrirajo samo v tkivih, kjer je prisotna rakasta tvorba. Na tak način zdravnik lahko zelo točno določi mesto, kjer mora poseži s kiruršim rezom ah pa z radioterapijo. Omejen poseg pa je koristen za bolnika, saj prizadenejo samo obolela tkiva, ne pa širšega območja, kar ima velikokrat težke stranske posledice. Poleg obolenj na koži sonda rabi tudi v primerih raka na dojki in pri drugih neoplazijah, ki jih lahko zasledijo z radioaktivnimi markirnimi snovmi. Na krajši slovesnosti predaje radiosonde so poleg predsednika fundacije CRTieste Piccinija in primarija prof. Trevisana bili tudi generalni direktor biolnišniškega podjetja dr. Gino Tosolini in sanitarni direktor dr. Lucio Petro-nio ter podpredsednik združenja Melanina prof. Oneho Gatti, ki je tudi primarij oddelka za nuklearno medicino (na sliki). J SODIŠČE / PREISKAVA O TKB NOVICE V filiali v Čedadu so krožile milijarde in draga darila Obtožnica javnega tožilca se dejansko loči na tri dele Pred tremi leti, 10. oktobra 1996, so tedanjemu predsedniku bivSe Tržaške kreditne banke Borisu Sie-gi dostavili dekret, ki ga je podpisal zakladni minister Carlo Azeglio Ciampi na predlog Banke Italije in po povoljnem mnenju deželne uprave FJK o imenovaju dveh izrednih komisarjev ter tričlanskega nadzornega odbora. Tedaj se je govorilo, da to še ni konec banke: komisarja bi bili morali preveriti, Ce je banko mogoče spet postaviti na noge, ji zagotoviti nove partnerje s svežim kapitalom. Zal so dogodki potrdili najbolj Črnoglede napovedi, manjšina je svojo banko izgubila, zaCela se je sodna preiskava, ki naj bi osvetlila razne odgovornosti in ki se je z zadnjimi zasliševanji prejšnji teden dejansko tu- di končala. Besedo ima sedaj javni tožilec, ki naj bi predstavil zahtevo po pričetku sojenja, kar naj bi se zgodilo prihodnji mesec. Tedaj naj bi sodnik za predhodno obravnavo sklepal o usodi obtožencev, lahko se bo odločil za njihovo oprostitev ali pa za nadaljevanje sodnega postopka. Marsikdo si veliko obeta od sodnega postopka, ki naj bi osvetlil ne samo morebitne kazenske odgovornosti, temveč tudi celotno ozadje, v katerem je prišlo do propada banke. Nadaljnji dogodki bodo pokazali, koliko so ta pričakovanja upravičena. Morda se motimo, vendar je bolj realistično pričakovati, da kaj posebno odmevnega in novega ne bo prišlo na dan in da bodo zaenkrat nekatera vprašanja ostala brez odgovora. Tudi to, kar se je prejšnji teden dogajalo v sodni palaCi, namreč le dopolnjuje obtožnico, na kateri so se prvotnim 39 osebam pridružile še štiri, in sicer bivši deželni tajnik liberalne stranke Franco Tabacco, senator in koordinator Forza Italia za tri Benečije GiulioCamber, nekdanji tržaški občinski svetovalec Sergio Trauner ter podjetnik Lino Calcina. Ta imena sodijo v tisti del preiskave, ki so ga nekateri poimenovali »politični« in ki naj bi kazal na poskuse, da bi banko rešili pred komisarji. Izjave Franca Ta-bacca dejansko pričajo o raznih poskusih tedanjega vodstva, da bi banko rešili iz težav. Leta 1994 komisarji niso prišli, prizadevanja naj bi torej bila uspešna, vendar je šlo le za kratkotrajen uspeh. Kmalu zatem je v TKB vstopila Banca di Brescia, ki pa je ostala le petnajst mesecev, po njenem odhodu se je začelo pisati zadnje dejanje, zapora banke in uvedba sodne preiskave, ki jo je vodil javni tožilec Raffaele Tito. Sad te preiskave je obsežna obtožnica, v kateri je veliko imen, ki smo jih nedavno tudi objavili, vendar je treba ponovno poudariti, da so obtožbe na račun posameznikov različne, kot je tudi različna vloga, ki so jo imele, in odgovornosti, ki so jo nosile, saj so nekateri imeli povsem obrobno vlogo. Dejansko se obtožnica loči na tri dele, eno, krajše, obravnava vprašanje Cedaj-ske filiale, druga se nanaša na naCin, kako je bilo organizirana »družbena lastnina«, tretji obravnava odgovornosti za »goljufivi bankrot«, torej prekomerno posojanje denarja osebam ali podjetjem, ki so bile bodisi v okviru omenjne »družbene lastnine« kot takim, ki z njo niso imela nic skupnega, kot na primer grupa Querci. V preiskavo o Cedajski filiali, kjer so ugotovili preko 16 milijard lir škode, so vpleteni Roberto Toma-sini Grinover, Maria Pia Biancardi, Milan Taucer, Fabio Bonini, Nedeljko Hrovatin, Ermes Canciani, Claudio Alessandro, Lucio Agosti in Francesco Stoco-vaz, obtoženi so goljufivega bankrota. Kar se je dogajalo v Cedajski filiali, pa zajema le manjši del obtožnice. Taucer je bil komercialni in finančni direktor TKB, Hrovatin je bil funkcionar v Čedadu, Bonini pa direktor tamkajšnje filiale. Tomasini in Biancar-dijeva sta bila javnia in/ali skrita upravitelja podjetij Ml Italia, Serimpex, SA in FIN-MAR, Canciani svetovalec Ml Italia, Stocovaz upravitelj pri FIN-MAR, Alessandro upravitelj pri SA, Agosti upravitelj pri Serimpex. Izstopa zlasti ime 53-letnega Tomasinija, bivšega Častnega konzula Tunizije in Gabona ter upravitelja Ml Italia, torej podjetja, ki je bilo specializirano v trgovini z bitumnom, svoj sedež je imelo v Trstu, zatem v Gorici in naposled v Messini. Tomasini Grinover in Biancar-dijeva naj bi tako razpolagala s privilegiranimi kreditnimi linijami, bančni funkcionarji pa naj bi v zameno dobili denar, dragocene predmete ali razna darila v vrednosti vsaj 300-400 milijonov lir. Na dan je namreč prišlo, da je Taucer brez kakršnegakoli sklepa upravnega sveta in ne da bi imel pooblastilo ter brez garancij med leti 1991 in 17. majem 1994 podjetju Ml Italia odobril kredite v višini okrog 10 milijard lir. Nadalje naj bi 11. marca 1994 Tomasini predstavil Taucerju lažne fakture, tako 'da bi prišel do financiranja za izvoz, kar je zatem skoraj v celoti bremenilo banko za skoraj poldrugo milijardo lir. Leta 1995 se je po ugotovitvi preiskave v raznih operacijah v korist Tomasinija in Biancardije-ve iz banke protizakonito izteklo skupno 7.826 milijonov lir. Vse to je potekalo z lažnimi dokumenti, z nedovoljenimi dovoljenji, s prekoračitvijo pooblastil, z nekritimi Čeki ali Čeki, na katerih so bila izmišljena imena itd., s Čimer so prispevali k povzročitvi »ne-solventnosti banke«: škode je bilo 16.200 milijonov lir. PODJETJE FTA / UGODNA VEST Prekinitev dopolnilne blagajne Sindikati pa so kljub razveseljivi vesti precej previdni Uslužbenci tekstilne tovarne FTA se bodo prihodnji mesec vrnili na delo: za razveseljivo vest so sindikalni predstavniki izvedeli včeraj zjutraj, na sestanku z vodstvom podjetja. Okrog 100 uslužbencev FTA (ki sodi v grupo Olcese, v kateri so tri podjetja, poleg tržaškega še dve v Venetu) je bilo v dopolnilni blagajni, ustrezni dokument so podpisali 31. avgusta, dopolnilna blagajna se izteče konec tega meseca. Včeraj zjutraj je bilo na vrsti preverjanje razmer v tovarni, sestanka so se s strani sindikatov udeležili Crippa (Cgil), Fuligno (Uil), Rella (Ugl) in Paoletti (Cisal), podjetje je zastopal tukajšnji direktor Carrara, ki je sporočil, da se k dopolnilni blagajni ne bodo zatekli do konca decembra. Cararra je pojasnil, da je bil promet letos sicer za 30-35% manjši kot lani, vendar upajo, da bo tržišče novembra in decembra pokazalo vzpon. V sindikalnem predstavništvu niso skrivali presenečenja ob utemeljitvi, ki jo je dalo podjetje: sumljivo je namreč, da ob takšnem padec prometa prekinjajo dopolnilno blagajno. Sindikati se bojijo, da gre za »sladkorček«, kateremu bo v kratkem, 1. januarja, sledile težke zahteve, kot na primer zmanjšanje organika. Bojazen izvira tudi iz odločitve podjetja, da dopuste prekinejo prav v obdobju božičnih in novoletnih praznikov, od 24. decembra do 8. januarja. Odgovor podjetja je bil, da so napovedi za november in december dobre, Ce se bo sedanji ugodni trenutek nadaljeval. NA SEDEŽU ENAIP / PRIČEL SE JE TEČAJ., KI SE GA BO UDELEŽILO 180 LJUDI Sprememba avtobusnih prog številka 40 in 41 Konzorcialno podjetje za prevoze ACT obvešča, da potekajo dela na cesti, ki povezuje osrednji boljunški trg s pokrajinsko cesto, zaradi Cesar je cesta zaprta za promet. Do zaključka del bo zato delno spremenjena proga avtobusov št. 40 in 41. Avtobusi št. 40 se bodo ustavih pred trgom (blizu marketa), zavozili bodo v levo in odpeljali po cesti, ki pelje proti pokopališču, kjer bodo uvedli začasno postajo. Avtobusi št. 41 bodo v vožnji proti Boluncu pri Zabrežcu zavili desno ter bodo imeli začasno končno postajo skupno s progo št. 40. Vse druge informacije sporoCa zelena številka 800 0166675. Razstava pred filmi »Dinamike inertnosti«, tako se glasi naslov slikarske razstave Rafaela Nuneza Oneirosa, ki jo bodo odprli danes ob 18. uri na sedežu tržaškega podjetja za turistično promocijo. Gre za spremno pobudo, ki napoveduje začetek 14. festivala latinskoameriškega filma. Jutri bodo namreč v gledališču Miela zaceh prikazovati najnovejšo filmsko in video produkcijo številnih držav ameriške celine, v katerih so prevzeli španski in portugalski jezik. Tako filmska kot video predvajanja se bodo začela že popoldne, slavnostno odprtje festivala bo v veliki dvorani gledališča Miela ob 20.30, ob 22. uri pa se bo zaCel poklon mehiškemu režiserju Gabrielu Retesu s filmom »Un dulce oloer a muerte«. Radioaktivnost v Trstu rvo Meritve opravlja naprava tipa KSGM 1, ki meri tako trenutno stopnjo radioaktivnosti (to je žarke gama) kot radioaktivnost v širšem Časovnem razdobju. Naprava deluje na sedežu združenja v Ul. Gadoma 5. Varnostna meja za trenutno izmerjeno radioaktivnost znaša 50 mikro rentgenov, letna absorbicija radioaktivnega sevanja pa znaša 500 mili rentgenov. Poleg tega razpolaga združenje s prenosnimi napravami za merjenje radioaktivnosti PKCB-104, ki odkrivajo tako alfa in beta žarke, kot tudi gama žarke. Prijatelji zemlje so sporočili stopnjo radioaktivnosti v Trstu od 11. do 18. oktobra. Povprečno je znašala od 10 do 20 mikro rentgenov, ob vetrn s severa pa se je zvišala za kakih 40 odstotkov in znašala od 20 do 30 mikro rontgenov. 19. oktobra je izmerjena radioaktivnost štirikrat prestopila varnostno mejo (70, dvakrat 130 in 140 mikro rontgenov), 20. oktobra pa se je stopnja povzpela celo do 170 mikro rontgenov, to je enajstkrat veC kot običajno. Požar na Trgu Nicolini Včeraj popoldne je v stanovanju na Trnu Nicolini 2 izbruhnil požar, ki so ga gasilci gasili kar pet ur. Ranjenih ni bilo, seveda pa je gmotna škoda precejšnja, saj je stanovanje povsem uničeno. Pozno sinoči so gasilci še preverjali trdnost tal. Javna skupščina delavcev Sea Service Na Ul. Bellini pred sedežem podjetja Acegas bo danes ob 13. uri javna skupščina uslužbencev podjetja Sea Service, ki čistijo mestno središče in odvažajo odpadke. Na skupščini bodo njihovi sindikalni predstavniki spregovorili o kočljivih vprašanjih delavstva. Slednje zahteva naj se podjetje Acegas izreče o izvedbi novih zakupov za odvažanje smeti. Poleg tega uslužbenci Sea Service zahtevajo, naj jih podjetje Acegas zaposli po poteku njihove terminske pogodbe, obenem pa kritično ocenjuje dejstvo, da se podjetje Acegas ni hotelo dogovarjati s sindikalnimi organizacijami o zagotovitvi delovnih mest dvajsetim uslužbencev podjetja Sea Service. Informirati ljudi za preprečitev nasilja nad ženskami Pobuda je v okviru projekta EU Urban - Poropat: »V zaprtem mestu, kot je Trstje treba ustvariti novo kulturo« Informirati in usposabljati ljudi, ki imajo kakorkoli opravka s tematiko nasilja nad ženskami in nad otroki, da bi lahko bolje prisluhnili, spoznali, se približali in nudili odgovore na večkrat nezaznavne klice na pomoč; pomagati pri iskanju novih življenjskih poti, spodbujati kulturno rast in ustvariti mrežo med vsemi javnimi ter zasebnimi centri in ustanovami za boljše povezovanje v skupnem iskanju rešitve problemov; nuditi, nadalje vse možne informacije o raznih oblikah nasilja v družbi in o pogojih, ki lahko do njih privedejo, o problemu priselje-ništva, prostitucije itd. To so nekateri izmed ciljev »projekta za usposabljanje na področju družbeno-skrbniških storitev - Center proti nasilju nad ženskami«, ki se je pričel včeraj v prostorih ustanove Enaip. Pobuda spada v naCrt Tergeste v okviru evropskega projekta Urban in so jo predstavili javnosti občinska odbornika Mauro Tommasini in Maria Te-resa Bassa Poropat ter ravnatelj Enaip Roberto Conte in docentka antropologije na rimski univerzi La Sapienza prof. Gioia Longo, ki bo vodila tečaj. Kot so povedali, je program Urban »moCan motor« za nove iniciative. Posebno so poudarjali dejstvo, da je treba ustvariti novo kulturo, kar zadeva odnose med ljudmi, zlasti v zaprtem mestu, kakršno je Trst. V teCaj, pri katerem sodelujeta poleg Tržaške občine tudi združenje Luna e 1’altra in krajevno Zdravstveno podjetje, je Enaip vložila veliko denarja, gre pa za zahteven projekt, nam je povedal Conte, za katerega so pri centru zadovoljni in bodo .pri njem sodelovali najboljši docenti na krajevni in na državni ravni. TeCaj, katerega se bo udeležilo 180 slušateljev, ki prihajajo iz raznih javnih in zasebnih ustanov, podjetij, socialnih služb ter organizacij, predvideva tri stopnje po približno 40 ur vsaka. Včeraj se je začel prvi niz in je namenjen osebam, ki niso nikdar obiskale tečajev na tematiko nasilja in se bo zaključil predvidoma konec januarja leta 2000. Sledila bosta teCaj o metodologiji in posegih (za ljudi, ki so že sledili takim informativnim srečanjem) in tečaj, na katerem bo govor o tej problematiki na evropski ravni v okviru dveh seminarjev. Za morebitne informacije se lahko zainteresirani obrnejo na Enaip (tel. 0403788888, fax 040366832-7606184), na združenje Luna e 1’altra (tel. 040368780, fax 040368840) in na Občino Tr-st-urad Urban (tel.-fax 0406754427). A.G. Konferenca o statistiki V konferenčni dvorani ekonomske fakultete tržaške univerze bo danes in jutri statistični kongres, ki ga prirejata tržaški oddelek za ekonomske in statistične vede in ekonomska fakulteta turinske univerze. Na kongresu z anglešcim naslovom VVorkshop on Gorrelated Data Modeling bodo spregovorili italijanski in tuji predavatelji. Knjiga o grški medicini v Trstu Danes ob 18. uri bodo v občinski poročni dvorani predstavili knjigo Grška prisotnost v medicini v preteklem Trstu. Knjigo je izdalo združenje Italiia-GrCija Giorgio Costantinides, uredil pa jo je Clauoio Bevilacqua. Zaslišanje Carla Borghija Sodnik za predhodne preiskave Raffaele Morvay je zaslišal arhitekta Carla Borghija, ki se je znašel v preiskavi, v katero je vpleten tudi podžupan Roberto Damiano. Borghi naj bi bil zanikal, da je Damia-niju izročil kakršenkoli denar. Preiskava je stekla po izjavah podjetnika Amianda Panizzolija, ki skupaj s Claudiom Bortolottijem vodi potovalni urad na Trgu Unita. Denar naj bi »omehčal« Damianija, da s posebno pozornostjo spremlja obnovitvena dela v omenjenem uradu. Podzu zanikal vpletenost v afero litiCno mahinacijo. Brezvestni avtomobilist V Ul. Sara Davis je zaenkrat neznani avtomobilist poškodoval kar nekaj avtomobilov in motornih koles, ki so bila tamkaj parkirana. Poleg tega je podrl oznake, ki so jih postavili na križišču z Ul. Borghi, kjer je promet zaradi del prepovedan. Kaže, da se je naposled zaletel v zid nekega tamkajšnjega poslopja (neki očividec naj bi bil izjavil, da je bil v dostavnem vozilu). pan je že svojcas odločno in je menil, da gre za po- ____OPČINE / V CERKVI SV. JERNEJA_ Izjemno zanimiv zborovski koncer ________POGLEDI V NASO PRETEKLOST_ Kaj še lahko izvemo o svetoivanskih Sokolih? Nastop slovenskega zbora San Justo iz Argentine V nedeljo na Stadionu predavanje Alda Rupla Društvo Finžgarjev dom in župnija sv. Jerneja na Opčinah sta v torek, 19. t.m., priredila v openski župnijski cerkvi res lep in doživet koncertni večer. Nastopil je namreč Mladinski pevski zbor San Justo, ki združuje mlade slovenske pevke in pevce, potomce izseljencev, iz Buenos Airesa v Argentini. Koncert je sodil v okvir turneje po Sloveniji in zamejstvu, ki jo zbor opravlja v tem obdobju in ki nosi naslov Odmevi izpod Andov, po istoimenski CD plošči, ki jo je zbor izdal v zadnjem letu. Turneja se je pričela 13. oktobra s koncertom v Domžalah, nadaljevala pa s koncerti v Kranju, Ljubljani, Logatcu, Mariboru in na Opčinah, zbor San Justo pa bo nastopil še 23. oktobra v Selah na Koroškem in 24. oktobra v mariborski stolnici. Mladinski pevski zbor San Justo, ki šteje 45 pevcev, je bil ustanovljen leta 1971 z namenom, da bi ohranjal in oživljal slovensko zavest in slovensko kulturo s petjem domačih skladb. Zbor pogosto sodeluje na raznih prireditvah, koncertih in festivalih, tako med slovenskimi izseljenci kot med argentinsko publiko. Nastopil je v raznih krajih v Argentini, pa tudi v Slo- veniji, kjer je leta 1992 nastopil v Cankarjevem domu. Prvi dirigent zbora San Justo je bil Andrej Selan, leta 1992 pa je vodstvo prevzela njegova hčerka, prof. Andr ejka Selan Vombergar, ki je uvrstila v repertoar renesančne, baročne in sodobne skladbe. Ob praznovanju svoje 25. obletnice je zbor prejel od Zveze kulturnih organizacij Slovenije Gallusovo odlikovanje: ustanovitelj in dolgoletni zborovodja Andrej Selan je prejel zlato Gallusovo značko, prof. Andrejka Selan Vombergar srebrno, pevci pa bronasto. Torkov koncert je bil po splošnem mnenju udeležencev pravo doživetje. Zbor je najprej sodeloval pri večerni masi, ki jo je daroval Lojze Kržišnik, župnik in dekan pri sv. Marku v Kopru. Masi pa je sledil koncert v nabito polni openski cerkvi. Argentinski rojaki so se tudi sami predstavili in orisali koncertni spored, ki je vseboval vrsto skladb Ja-cobusa Gallusa ter drugih slovenskih in južnoameriških avtorjev (spored je bil prirejen cerkvenemu prostoru). Številni zbor je s solisti in instrumentalisti pokazal visoko kakovostno raven petja, ki je navdušilo občinstvo. Navdušenje pa je doseglo višek, ko so pevci izvedli slovito Misso Criollo, ki jo je skladatelj Ari el Ramirez napisal na podlagi napevov in ritmov južnoameriških indijanskih domorodcev. Tudi izvajanje je bilo slikovito, saj so si za to priložnost nastopajoči nadeli tipična južnoameriška oblačila. Zaradi splošnega navdušenja, ki je vladalo v openski cerkvi, je moral zbor dodati Se tri slovenske pesmi, njegova predstavnika pa sta tudi pozdravila prisotne. Nastopajočim je prinesel pozdrav tudi predsednik Slovenske prosvete Marij Maver, ki jim je izročil knjižno darilo. (vr) NOVICE Fotografska razstava Giuliana Korena in Alessandra Maniaga V mednarodni knjigarni Borsatti v Ul. Pon-chielli 3 bodo jutri ob 18. uri odprli fotografsko razstavo umetnikov Giuliana Korena in Alessandra Maniaga z naslovom »Optične percepcije«. Koren je študent umetniške Sole v Urbinu in se tudi v okviru študijskih obveznosti ukvarja z umetniško fotografijo, Maniago, ki je po poklicu zobotehnik, pa se s fotografijo ukvarja kot ljubitelj. Z jabolki pomoč obolelim za sklerozo Tržaško združenje za boj proti multipli sklerozi AISM bo jutri, 23. in v nedeljo, 24. oktobra, priredilo solidarnostno akcijo z naslovom Jabolko za življenje. Pripadniki združenja bodo v Trstu, Miljah, na Opčinah, pa tudi v Tržiču in v Gorici ponujali jabolka in sprejemali prispevke občanov za nadaljnje humanitarno delovanje. Stojnice AISM bodo v soboto in nedeljo vabile ljudi s svojimi raznovrstnimi jabolki na Borznem trgu, na Portici di Chiozza, v trgovskem centru II Giu-lia, na Trgu sv. Jakoba, na Trgu Goldoni, na glavnem trgu v Rojanu, na začetku barkovljan-skega nabrežja, v Miljah na Trgu Foschiatti (jutri) in na Trgu Marconi (v nedeljo), na Opčinah pa na Narodni ulici pri baru Vatla. Pobuda Združenja Senza confini - Brez meja V ponedeljek, 22. oktobra 1999 ob 20. uri bo v prostorih Trgovine Sveta (Bottega del Mondo) v Ul. Torrebianca, 29/B v Trstu Claudio Mede-lin predstavil svoje diapozitive, glasbene posnetke in petje v živo iz ruske republike Tuve, ki jo je pred kratkim obiskal in kjer je spoznal starodavne običaje, dvotonsko in tritonsko petje iz mongolske tradicije. Ko smo med »športniki« in »kulturniki« načeli pogovor o Sokolu, smo vlekli vodo vsak na svoj mlin in skoraj nezavedno na dolgo in široko izpostavljali vsestransko razvejanost tega delovanja, ki je s spodbujanjem in smotrno izvedbo vseh pobud utrjevalo v elanih zavest o pripadnosti in s tem tudi svojo narodnoobrambno funkcijo. Po-, datki, ki smo si jih izmenjali, so pričali o nadvse pomembni dejavnosti in zazdelo se nam je, da preresetavanje tega izseka nase preteklosti bogati vse nas. Pomembno je bilo tudi ugotavljanje, kako malo vemo o tem slavnem gibanju in da se ob proslavljanju 130. obletnice tržaškega Sokola pravzaprav premalo poglabljamo v pomen te organizacije. Ker se je Bojan Pavletič ob pisanju knjige o Sokolu soočal s številnimi neobdelanimi vrtički glede področnih izpostav tega gibanja, se je v njem porodila zamisel, da bi o lokalnih postojankah Sokola spregovorili vsak v svojem okraju. O Sokolu pri Sv. Ivanu vemo, da so ga ustanovili leta 1908, ko so si z izkupički prireditev lahko nakupili telovadno orodje, ki so ga namestili v lastnem Narodnem domu, svoje vaditelje pa usposobili v mestnem društvu. Toda ob telovadni dejavnosti je svetoivanski Sokol prevzel in razvijal še dediščino Bralnega društva: pevski zbor, dramski odsek, tamburaski zbor, salonski orkester in ponovno odprl Čitalnico »na škuni«, t.j. v hiši na vogalu današnjih Vrdelske ceste in Ul. Boegan. Za opis bogate dejavnosti bi bil verjetno potreben ciklus predavanj z osvetlitvijo pomena vidnejših svetoivanskih osebnosti takratnega Časa. Morda bo kdaj do tega tudi prišlo, za zdaj smo se namenili prikazati vsaj skrb za telesno kulturo in obrnili smo se na rojaka Alda Rupla. Lani je namreč izšla njegova in Strgarjeva publikacija o fizkulturni organiziranosti na Primorskem v letih 1945-1953, ki opomenja tudi takratno vlogo in doprinos bivših Sokolov. Zato bo nedeljsko srečanje na Stadionu 1. maja za vse, ki bi želeli vedeti kaj veC o naši preteklosti, nekakšen uvod ali začetek razmišljanja o tem gibanju, tako da bo osrednja novembrska proslava izzvenela bolj slovesno, predvsem pa pustila v prisotnih globljo sled. Želimo si, da bi si v nedeljo popoldne CimveC povedali o slavni preteklosti in prav vse vabimo na predavanje Alda Rupla Fizkultura: med Sokolom in tekmovalnim Športom, ki bo v nedeljo, 24. t.m., ob 16.30 na Stadionu 1. maj! BK Na spodnji sliki: Brata Danilo [1905] in Janko (1907) Počkaj v sokolskem dresu. Rodila sta se veletrgovcu Ivanu Počkaju in Katerini Stojkovič v Ul. Petronio, kjer je imel oce trgovino na vogalu z Ulico Luciani. Slikana sta leta 1912, ko sta se z očetom udeležila Vsesokolskega izleta v Pragi. (Fotografija je last njune sestre Marije Počkaj vd. Colombin). NAGRADA »S. MARIZZA« Zmagovalec je pianist Giacomo Miglioranzi V torek, 26. oktobra bodo na tržaškem konservatoriju »Tartini« nagradili zmagovalca tretjega mednarodnega klavirskega natečaja »Stefano Marizza«. Nagrado razpisuje tržaška Ljudska univerza v sodelovanju s konservatorijem »Tartini« in družino Marizza. Srefano Marizza je bil mlad pianist, diplomiral je na tržaškem konservatoriju, sodeloval pa je tudi z Ljudsko univerzo, umrl pa je leta ’96, ko je bil star komaj 26 let. Nagrada je namenjena mladim pianistom, ki živijo na območju Italije, Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Letošnja žirija, ki so jo sestavljali ravnatelj tržaškega konservatorija Massimo Parovel (predsednik), slovenska pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak, profesor na glasbeni akademiji v Budimpešti Gyorgy Nador, profesor na tržaškem konservatoriju in pianist Massimo Gon in tržaški skladatelj Pavle Merku, se je odločila za Giacoma Miglioranzija, mladega pianista iz Veneta. Miglioranzi je pred komisijo zaigral Beethovnovo Sonato op. 111, Bartokovo Suito op. 14 in Schuman- nov Camaval. V obrazložitvi je žirija zapisala, da je bilo pri njegovem izvajanju takoj začutiti močno osebnost, ki je imela oporo v odlični tehniki. Miglioranzi je študiral in tudi diplomiral na beneškem konservatoriju »B. Marcello«, udeležil se je že veC tekmovanj in se večkrat dobro uvrstil. Veliko nastopa kot sohst ah pa v različnih komornih sestavih. Nagrado »Stefano Marizza« tretjemu zmagovalcu, se pravi Giacomu Miglioraz-ziju bodo izročili v torek zvečer ob 20.30. Prejel bo tri milijone lir, priredili mu bodo tri koncerte, uvrstili pa ga bodo tudi v tržaški poletni koncertni program in med snemalno produkcijo, za katera skrbi zavarovalnica Generali. Pohvalno oceno je žirija izrekla nadalje o izvajanju Chiare Bertoglio iz Turina zaradi občutljivega podajanja Debussvja in Sandra Zancbija iz kraja Castelfran-co Veneto. Chiara Bertoglio je se zelo mlada, stara je 16 let, vendar je že diplomirala in se odlično odrezala na raznih tekmovanjih, Zanchi pa je star 22 let in zaključuje študij. SKD CEROVLJE-MAVHINJE Tradicionalni jesenski pohod na Grmado V nedeljo, 24. oktobra, bo SKD "Cerovlje-Mavhinje" priredilo tradicionalni jesenski pohod na Grmado, ki se letos lahko ponaša z že osmo izvedbo. Startna točka bo nameščena takoj izven vasi Cerovlje, na beli stezi, ki vodi na Grmado. Od tu bodo pohodniki med 9.30 in 10.30 krenili na vrh Grmade (323 metrov nadmorske višine), kjer bo prva kontrolna točka in prekrasen razgled na Tržaški zaliv ter na obmejne vasi, do Nanosa in Snežnika, Istre in Gradeža. Drugi kontrolni zigec bodo udeleženci dobili na vrhu Pečina (155 m). Tudi tu bo razgled nadvse imeniten: izliv Soče, Doberdobsko jezero, Tržič, Sesljan-ski zaliv in pa seveda devinski grad grofov Thurn und Taxis, ki se mogočno dviga na devinskih skalah. Po drugi kontrolni točki se bo bo pot vila skozi KohiSCe, nakar se bodo pohodniki ponovno spustili do cilja, kjer bodo organizatorji tudi letos priredili veselo družabnost in nagrajevanje, (igb) Jutri vodeni ogled pečine Pod kalom v Nabrežini in previsa pri Vižo vi j ah V sklopu mednarodne razstave - delavnice »Pogovori in kamen«, ki poteka v nabrežinski Kam-narski hiši, bo jutri, 23. oktobra vodeni ogled pečine Pod kalom v Nabrežini in previsa pri Vižovljah. Umetnike, ki sodelujejo pri pobudi »Pogovori in kamen« in občane, ki se želijo udeležiti izleta, bodo spremljali jamarska skupina »Flondar«, strokovnjak tržaškega naravoslovnega muzeja Ruggero Calligaris in paleontolog Giovan-ni Boschian. Odhod je predviden ob 9. uri, zbirališče pa bo pred nabrežinskim pokopališčem. Za naknadne informacije se lahko interesenti obrnejo na koordinatorja razstave Maurizia Martinellija na številko 0348-8140449. SKD FftflNC€ PR€Š€R€N iz Soljunca prirejo predavanje z diapozitivi prof. SONJ6 GREGOR S poti po Modogoskorju danes, 22. oktobra ob 20.30 v občinskem gledališču VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 22. oktobra 1999 TILKA Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob 18.08 - Dolžina dneva 10.38 - Luna vzide ob 17.21 in zatone ob 4.08 Jutri, SOBOTA, 23. oktobra 1999 IVO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 15,6 stopinje, zračni tlak 1011,4 mb pada, veter vzhodnik, severovzhodnik, burja 11 km na uro, vlaga 62-odstotna, nebo rahlo pooblaceno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17,9 stopinje. H LEKARNE Od ponedeljka, 18., do sobote, 23. oktobra 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 UL Oriani 2 (tel. 040 764441), Barkovlje - Mi-ramarski drevored 117 (tel. 040 410928). Boljunec (tel. 040 228124)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 UL Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1. Boljunec (tel. 040 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (tel. 040 300940). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. KINO ARISTON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Tutto su mia madre«, r. Pe-dro Almodovar, i. Penelope Cruz. EXCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »La bomba«, r. Giulio Base, i. Alessandro in Vittorio Gassman. EXCELSIOR AZZUR- RA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »A walk on the moon - Complice la luna«, r. Tony Goldvvin, i. Diane Lane, Viggio Mortensen. AMBASCIATORI -15.45, 17.55, 20.10, 22.30 »Notting Mills«, r. Roger Michell, i. Julia Roberts, Hugh Grant. GIOTTO MULTISALA 1 (Ulica Giotto 8) - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Haun-ting - Presenze«, r. Jan De Bont, i. Liam Neeson, Catherina Zeta-Jones, Lili Taylor. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Eyes wide shut« r. Kubrick, i. Tom Cruise in Nicole Kidman. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Aste-rix e Obelix contro Cesa-re«, i. Roberto Benigni, Gerard Depardieu, Laetitia NAZIONALE 2 - 16.00, 18.10 »Star Wars - La mi-naccia fantasma«, r. George Lucas, i. Liam Neeson, Ewan Mc Gregor. Ob 20.30, 22.30 »Haunting -Presenze«, r. Jan De Bont, i. Liam Neeson, Catherina Zeta-Jones, Lili Taylor. NAZIONALE 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »II tre-dicesimo guerriero«, i. Antonio Banderas. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.00 »Sogno di una notte di mezza estate«, i. Michelle Pfeifer. MIGNON - 16.00 - 19.00 »Tutti gli uomini di Pussycat«, prepovedan mladini pod 18. letom. Ob 20.30, 22.20 »Grey owI -Gufo grigio« r. Richard At-tenborough, i. Pierce Bro- CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »En-trapment«, r. Jon Amiel, i. Sean Connery, Catherine Zeta-Jones. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Juha«, r. Aki Kurismaki. M PRIREDITVE AKADEMIJA MUSIČI ARTIS priredi danes, 22. oktobra ob 21. uri klavirski koncert v devinskem sedežu Skladišča soli, Devin 74. Nastopila bo pianistka Manola Facile iz Vidma. Koncert spada v mednarodno revijo klavirskih recitalov Pianissimo. Na sporedu skladbe Schumanna, Chopina in Rahmaninova. Vstop prost. SEKCIJA VZPI-ANPI BORST-ZABREZEC vabi v nedeljo, 24. oktobra na proslavo 50-letnice postavitve spomenika NOB. Spored: ob 15. uri povorka s križišča, ki pelje proti pokopališču, do spomenika, polaganje vencev, nastop otrok GOS F. Venturini Borst-Boljunec-Pe- OBCINA DOLINA OBVESTILO O DRAŽBI Prot. 14618/99 Občino Dolino razpisuje dne 23.11.1999 javno dražbo za nakup sledečih vozil: I. DEL - motorno vozilo »PIAGGIO ARE IM 703«, izklicna cena 14.140.000, - Lir (vključen davek IVA), oziroma 7.302,70 Evra. II. DEL - avtomobil (1000 cm3, moč 60 konjskih sil, 4 vrata), izklicna cena 19.900.000. - Lir (vključen davek IVA), oziroma 10.277,49 Evra. Zainteresirani lahko dvignejo zadevni razpis v občinskem tajništvu in se lahko obrnejo za vse nadaljnje informacije v Urad za zakupe in pogodbe (tel. 040- 8329249) od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. San Doriigo-Dolina 19.10.1999 , . , , . ,, 3 dgovorm urada za zakupe m pogodbe (Dr. Waller Coren) sek, govori in pozdravi, nastop MePZ Slovenec-Slavec, nastop Pihalnega orkestra Breg. SKD TABOR OPČINE -Prosvetni dom - v nedeljo, 24. oktobra 1999 ob 17. uri gostuje dramska skupina Mladinskega krožka Bazovica z veseloigro v narečju Tatjane Turko DOKTOR ZAVRTENIK. Režija Tatjana Turko. Vabljeni! KD VESNA vabi v nedeljo, 24. oktobra, ob 19.30 uri v Dom Alberta Sirka v Križu na ogled predstave KRAŠKI TERAN TERON v izvedbi MTKB. JAMARSKI ODSEK SD GRMADA prireja ob priliki 10-letnice svoje ustanovitve koncert klasične glasbe v Jami v Briscikih (Grotta giagante), v nedeljo, 24. oktobra ob 17. uri. Nastopal bo priznani Čelist Vasja Legisa. Vstop v jamo bo možen izključno z vabilom, ki ga lahko brezplačno dvignete v uradih ZSSDI v Trstu (Ul. Ci-cerone 8) in pri društvenih poverjenikih (Franc 040-299442, Danijel 040-200079 in Alex 0347-0065344). Vabljeni! SKD PRIMORSKO iz Mackolj prireja v soboto, 30. oktobra STRASNO HALLOVVEENSKO ZABAVO v »dark« stilu. Vabljeni vsi srednješolci in visjesolci v Srenjsko hišo v Mackolje od 20. ure dalje. Z nami bo skupina Crazy smiles. OBVESTILA ČASNIKARSKI KROŽEK SKK (Ul Doni-zetti 3) vabi danes, 22. oktobra, ob 20. uri na sestanek vse mlade, ki jih zanima svet javnih občil. SLOVENSKI KULTURNI KLUB in MOSP, Ul. Donizetti 3, vabita jutri, 23. oktobra, na informativni sestanek z naslovom KAM MED BOŽIČNIMI PRAZNIKI? Ob Čaju in kostanjih bo stekel pogovor o ponudbah za mlade, ki so jih pripravile razne organizacije. Začetek ob 18.30. ŠPORTNA SOLA TRST obvešča, da bomo na Stadionu 1. maj zaceli jutri, 23. oktobra, telovadbo za predšolske otroke in malčke s sledečim urnikom: od 9.30 do 10.30 otroci od 3. do 6. leta (vrtec); od 10.30 do 11.30 otroci do treh let (telovadba s starsi). Za info. tel. na St. 040-51377. KD S. ŠKAMPERLE v sodelovanju s SZ Bor, Vr-delska c. 7 - Trst, vabi na predavanje in pogovor na temo Fizkultura: med Sokolom in tekmovalnim Športom. Prof. Aldo Rupel bo podal uvodne misli o pomenu in dometu te dejavnosti v nedeljo, 24. oktobra 1999 ob 16.30 na Stadionu 1. maj. SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v nedeljo, 24. oktobra VIK. JESENSKI POHOD NA GRMADO IN OKOLICO z odhodom in Cerovelj od 9.30 do 10.30. Med potjo bodo delovale okrepceval-ne točke. Vljudno vabljeni! HEJ, MLADI! Pridružite se naši resno zabavni gledališki delavnici skupine Metronom. Kaj bomo delali? Skupno bomo poskušali uresničiti vaše gledališke želje in ideje. Srečevali se bomo ob sredah od 18. ure dalje v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. France-sco 20, tel. 040-635626. SKD VIGRED obveSCa, da bo v društvenih prostorih v Sempolaju ob pone- GOSTIINR /--------x FRANCIN f""”J sobota, 23., 10.1999,ob 20.30 GLRSBm V€Č€R z Morjom in Morinotom Rezervacijo 040/2158206 deljkih teCaj šivanja narodnih nos in teCaj krojenja z Adriano Regent. Pravo srečanje bo v ponedeljek, 25. oktobra ob 18. uri. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 25. oktobra na srečanje s prof. Kajetanom Gantarjem, na temo PROBLEMI DVOJEZIČNOSTI V ANTIČNEM RIMU. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, z začetkom ob 20.30. ARd - začelo se je vpisovanje za umetnostne tečaje Arci 1999/2000. Na razpolago so: obdelovanje gline, spoznavanje keramike, seznanjanje s tehnikami risanja in barvanja. Za info. tel. St. 040-772689 od 10. do 12. ure ali tel. St. 0339-6085424. KK ADRIA - TELOVAD- NI ODSEK obveSCa, da se je začela rekreacijska telovadba za odrasle. Telovadba je primerna za vse, tudi za osebe, ki imajo težave s hrbtom - pod nadzorstvom fizioterapevtov se bo odvijal poseben program proti takim bolečinam. Vpisovanje in informacije v telovadnici Sole Pertini na Me-lari v ponedeljkih in Če- trtkih ob 20.30. SINDIKAT ITALIJANSKIH UPOKOJENCEV (SPI-CGIL) obveSCa, da bo ponovno deloval urad v Zgoniku ob torkih in petkih, od 9. do 11. ure v pritličju občinskega sedeža v Zgoniku. SOLSKO POPOLDANSKO POMOČ nudi vsak dan SKLAD MITJA CUK. Informacije na tel. st. 040-212289. JEZIKOVNE TEČAJE (slo., ita., angl. nem.) nudi SKLAD MITJA CUK. Informacije na tel. St. 040-212289. STROKOVNI NASVETI kot pomoC pri vzgoji - Vzgojna svetovalnica SKLADA MITJA CUK. Informacije na tel. St. 040-212289. GOVOR: ŽELITE GA IZBOLJŠATI, popraviti govorne napake, preprečiti ali odpraviti govorne napake, olajšati na novo nastale govorne težave ostarelih? Logopedska služba pri SKLADU MITJA CUK. Informacije na tel. st. 040-212289. SLOVENSKI KLUB vabi svoje Članice in elane na redni občni zbor z ustaljenim dnevnim redom, v torek, 26. oktobra 1999 ob 20. v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevo dvorano, Ul. sv. Frančiška 20. SKD GRAD od Banov vabi na sestanek s Šiviljo, gospo Adriano Cibic, za teCaj Šivanja - Šivanja narodnih nos. Sestanek bo v torek, 26. oktobra, ob 20.30 v društvenih prostorih. Vljudno vabljeni! HALLOVVEEN za dijake srednjih Sol ali »Ples nočnih masker« in večerni lov na buCo organizirajo in vas prisrčno vabijo punce motorično plesne sole KD Skala v soboto, 30. oktobra od 19. do 23. ure v Gropa-do. Poskrbite si vabilo na zabavo ali pokličite starsi Petro po 21. uri na tel. St. 040-912843. NADALJUJE se vpisovanje za umetniške tečaje Arci 1999/2000. Na razpolago so: obdelovanje gline, spoznavanje keramike, seznanjenje s tehnikami risanja in barvanja. Ob tem pa so na razpolago novi tečaji: spoznavanje etnične in balkanske glasbe ter grafologija. ZA PONOVEN RAZCVET slovenstva v Rojanu skrbi kulturno-Sportno društvo Rojanski Krpan, ki sprejema vpise (brezplačne) do novembra. Informacije dobite pri mladih iz Rojana. SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ v Trstu razpisuje letno nagrado Dr. Frane TonCiC. Nagrada je namenjena visokosolcem slovenske narodnosti bivajočim v deželi FJK. Nagrada, v znesku dveh milijonov lir, je namenjena diplomski Študiji s področja humanističnih ali eksaktnih ved, ki predstavlja obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila univerzitetni Študij v enem od rokov akademskega leta 1997/98. Interesenti naj dostavijo izvod svoje študije do 31. oktobra 1999 na sedežu NSK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1. Prejeta dela bo ocenila komisija. Podelitev nagrade bo predvidoma prihodnjega februarja. V GREGORČIČEVI DVORANI je ob uradnih urah na ogled izbor slik elanov Fotokrožka Trst 80 do vključno petka, 5. novembra 1999. USTANOVLJEN je dijaški krožek PEGAZ. Vpise sprejema Peter med odmoroma ali takoj po pouku. Informacije dobite v 3.A razredu DTTZ Žige Zoisa. ZAMEJSKI KVINTET vabi vse prijatelje in znance na celovečerni koncert v restavracijo AVSENIK pri Jožovcu v Begunjah pri Bledu, v soboto, 6. novembra 1999. Za to priložnost odpeljeta avtobusa iz Doberdoba in Nabrežine preko Proseka in Opčin. Odhod je predviden ob 15. uri. Cena za avtobus je 20.000 lir. Vpisovanje je možno pri vseh elanih ansambla. Za gorisko v gostilni Peric, Doberdob tel. 0481-78000; za tržaško v pivnici Bunker v Nabrežini. Za morebitne informacije tel. St. 0348-3821000. Vabljeni! KD S. ŠKAMPERLE or- ganizira teCaj v latinskoameriških in standardnih plesih pod vodstvom koreografinje plesne šole Urška iz Ljubljane. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. St. 040-213153. E3 ČESTITKE Na Občini Devin-Na-brezina danes telefon neprestano brni, ker FRANKA rojstni dan slavi in vse voščit ji hiti. Vsi domci .se pridružimo, FRANKA tebi na zdravje kličemo. Najina teta FRANKA je za leto starejša (koliko jih je, ne spodobi povedat se). Vse lepo ji želiva in da bi se njena najvecja skrita želja izpolnila! Njeni Sonja in Erika. Danes slavi naša draga LIDIJA STERNAD 70. rojstni dan. Vse najboljše ter se mnogo zdravja in lepih dni v našem krogu ji želijo vsi njeni. 3 ŠOLSKE VESTI SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obveSCa, da je Se odprto vpisovanje na naslednje izpopolnjevalne teCaje: 1.) srbohrvaščina, 90 ur; 2.) finančni posredniki, 100 ur; 3.) splošno kmetijstvo, 150 ur; 4.) sestavljanje strani web, 60 ur. Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu zavoda v Trstu, Ul. Gin-nastica 72, tel. St. 040-566360. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obveSCa, da se v petek, 29. oktobra 1999 konca vpisovanje na vstopni izpit za dveletni podiplomski teCaj, ki bo usposabljal za poučevanje na srednjih šolah. Prošnje sprejema tajništvo tržaške univerze. Informacije nudi urad Sindikata slovenske Sole. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Garducci 8, tel./fax 040-370301, posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30. gg___________IZLETI SKD BARKOVLJE obveSCa, da je odhod avtobusa v nedeljo, 24. oktobra ob 7.30 pri barkovljan-skem portiCu.. KOORDINACIJSKI ODBOR ZENA SPI-CGIL organizira v nedeljo, 7. novembra 1999 srečanje v Idriji. Ogledali si bomo občinski muzej, Divje jezero in fakultativno bomo tudi obiskali rudnik živega srebra. Kosilo bo v dobri idrijski restavraciji. Za vpis in informacije tel. St. 040-363336 ali na L argo Barriera 15 - Trst ob torkih in petkih od 9.30 do 11.30. Vpise sprejemamo do vključno 29. oktobra 1999. KMEČKA ZVEZA in KMETIJSKA ZADRUGA organizirata v torek, 16. novembra strokovni izlet na sejem kmetijske tehnologije EIMA v Bologno. Cena izleta (prevoz, vstopnina in večerja) je 90.000 lir. V primeru, da ne bo zadostnega Števila udeležencev izlet odpade. Vpisovanje na Kmečki zvezi (040-362941 ali 040-361389) in na Kmetijski zadrugi (040-8990111). MEDNARODNI KROŽEK MOSP obveSCa, da so na razpolago informacije o novoletnih potovanjih za mlade v PARIZ, LONDON in IZRAEL v uradu Slovenske prosvete) Ul. Donizetti 3, tel. St. 040-370846 od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. SMUČARSKI ODSEK SPDT obveSCa, da so odprta vpisovanja za zimo-vanje v Caprileju. Info-ramcije in vpisovanje na ZSSDI, Ul. Cicerone 8, tel. St. 040-635627. MALI OGLASI tel. 040 7786333 IŠČEMO delavca z vozniškim dovoljenjem B kategorije. Telefonirati na St. 040-941441 od 8. do 9. ure zjutraj. PRODAM MERCEDES 200 E, Črne metal, barve, električno premična streha, usnjena notranja garnitura, klima, ABS, platišča iz litine, 2 alarmna sistema, avtoradio, vedno v garaži, za 13.000.000 lir po dogovoru. Tel. St. 0335-6322701. REPO za kisanje prodam na domu. Tel. St. 0347-2920050, IMAŠ RAD stike in delo z ljudmi? Čaka te lepo urejen lokal. Tel. 040-212621 od 13.30 do 15. ure. KNJIGI Pota matematike: števila in geometrija Alda Stefančiča prodam. Tel. St. 040-229528 od 15. do 16. ure. 6 5 - L E T N I UPOKOJENEC isce sobo v Trstu ali bližnji okolici. Tel. St. 040-910148. ZBIRALEC kupi stare razglednice, slike, pisma in vse, kar vam je na poti v podstrešju, kleti ali stanovanju. Tel. 040/55548. PRODAM nezazidljivo bivšo njivo v Gropadi. Tel. St. 040-225033 ali 040-226360. 28-LETNA PRODAJALKA s 15-letnimi izkušnjami, znanje slovenščine in hrvaščine, isce kakršnokoli zaposlitev v dopoldanskih urah. Tel. na St. 040-212385 od 12.30 do 13.30. PRODAM vodni kotel, Širok 70 cm, globok 60 cm, visok 27 cm, primeren za buffet. Cena po dogovoru. Tel. St. 040-228117. NUJNO iscem pridno in pošteno starejšo gospo za varstvo otroka in gospodinjska dela ob ponedeljkih in torkih. Klicati v večernih urah na St. 040-226703. DELAVEC italijanske narodnosti, hrvaškega državljanstva, isce v najem majhno stanovanje ali opremljeno sobo v dolinski občini. Tel. od 15. do 18. ure na St. 040-575680. GOSPA potrebna zaslužka isce službo v gospodinjstvu, tudi pri likanju ali za pomoč pri starejših osebah, tudi v večernih urah. Tel. na St. 040-825735 od 13 do 15. ure ali po 20. uri. IŠČEMO OSEBO part-time s prakso v vodenju plaC. Pisne ponudbe pošljite na oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro PART-TIME. POMEMBNO PODJETJE trgovskega sektorja isce poslovodjo z izkušnjami za vodenje novega večjega prodajnega srediSCa na Tržaškem. Zaželjeno je znanje slovenščine in po možnosti hrvaščine. Prošnje nasloviti na tajništvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, Ul. Cicerone St. 8, 34133 - Trst. TRGOVINA Z ELEKTRONIKO in gospodinjskimi stroji z novim prodajnim središčem na Tržaškem nujno isce prodajalce in uradnike z znanjem slovenščine in po možnosti hrvaščine. Zaželjene so izkušnje pri prodaji - ne nujno v omenjenem sektorju, višješolska izobrazba, predvsem pa resen pristop, za prodajalce pa seveda tudi dovzetnost za delo s strankami. ProSnje nasloviti na tajništvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, Ul. Cicerone St. 8, 34133 -Trst. PRODAM Renault Clio 1.2, letnik 91, svetlo sive metalizirane barve, prevoženih 108.000 km, z opravljenim tehničnim pregledom in v zelo dobrem stanju. Cena 3 milijone lir. Tel. St. 040-574548 v večernih urah. SREČKO ŠTOLFA, Sa-lež 46, ima odprto osmico do nedelje, 24. oktobra. KMEČKI TURIZEM OSTROUSKA - Zagradec St. 1, je spet odprt ob petkih, sobotah in nedeljah, do konca decembra. Tel. 040-229594. OSMICO ima v Zgoniku Miro Žigon. OSMICO ima David Zahar v Borštu. OSMICO imajo pri Goljevih v Samatorci St. 50, Pod javo. ToCijo belo in Črno vino. PRISPEVKI Ob 5. obletnici smrti dragega moža Angela daruje žena SoCa 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. Ob 7. obletnici smrti ljube mame Marte Malalan por. Cesar daruje Laura z družino 30.000 lir za Center za rakasta obolenja. V počastitev spomina drage tete Ivanke Rauber darujeta Tatjana in Jože Koren 100.000 lir za Odbojkarsko društvo Bor. Ob praznovanju darujejo kriški 75-letniki, v spomin na umrle solet-nike, 180.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. V spomin na Darka Jer-coga daruje Meri Jercog 100.000 lir za MoPZ Valentin Vodnik. V spomin na svaka in strica Lojzeta VerSe, ob 15. obletnici smrti, darujeta Albina in Rosana 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. Izletniki iz Milj, ki so bili v nedeljo v Kobaridu darujejo 100.000 lir za gradnjo planinske koce na Matajurju. Ob isti priliki daruje Milojka Ota iz Boljunca 40.000 lir za Društvo Slovencev milj-ske občine. LIKOVNA UMETNOST Idilična slikarska dela Livia Možine Jasna Merku Lepota narave kraljuje v idiličnih slikarskih delih Livia Možine. Odpirajo se nam pogledi na domača dvorišča, na travnike, gozdove kjer se živali najbolje počutijo in vzpostavljajo dialog med posameznimi sot-vorniki naravnega bogastva. Polanko izdelane nadrobnosti povzdigujejo naturalistični pristop na raven liričnega podoživljanja v kolikor umetnikov pogled želi posredovati gledalcu, kar najlepšega narava premore, ne da bi ta pogled bremenil s hiperrealističnim fotografskim beleženjem. Doživeto poetično interpretacijo plemeniti spretna tehnična izdelava posameznik slik. Mehke, a poudarjene svetlobne igre žametno zaobjemajo posamezne motive. Svetlobne igre dokazujejo poglobljeno poznanje tehnik prikazovanja prostora: umetnik jih do tolikšne mere obvlada, da se z njimi igra ter jih po volji ojaCuje v toplih barvnih atmosferah. Posamezni detajli delujejo kot hrana za oči, odpirajo prostor kraji- ne in v spoznavnosti odkrivamo vsakič novih podrobnosti. Likovna pripoved dolguje veliko tehnični veščini slikarja, ki zna vsako potezo smiselno, a globoko doživeto podati: gibkost potez, prosojnost in nadgradnja posameznih plasti, barvne kombinacije in zvestoba pri podajanju posameznih prizorov ustvarjajo ubrano celoto. Tudi kompozicijska zasnova zna ustvarjati dinamičen preplet žarišč, ki vodijo gledalca v notranji prostor slike in celovitost prikaza se ujema z realističnim prikazom. Slikar Livio Možina praznuje z razstavo v prostorih tržaške galerije Rettori Tribbio v starem mestu tridese- vsega tletnico svojega delovanja. S slikarstvom se je zaCel ukvarjati še kot študent ter se je že iz vsega začetka odločil za bolj realističen pristop. Bil je u-Cenec Avgusta Černigoja in zrasel v njegovem pristopu dopuščanja svobodnega likovnega izraza. Že v svojih prispevkih za glasilo "Literarne vaje" je z začetka Livio Možina izstopal po svojem likovnem talentu v prikazovanju posameznih prizorov pa tudi po izbiri določene motivike. Prvič se je v javnosti predstavil z osebno razstavo leta '71 v škedenjskem kulturnem društvu "Ivan Grbec", od takrat se je redno predstavljal v javnosti zlasti v Italiji in v Avstriji ter doživel priznanje širše publike. Možinove slike označuje vitalnost, zaverovanost v lepoto in harmonijo, ne da bi se opirale na pretiran poudarek estetike. Idealističen pogled posreduje gledalcu optimistično vizijo, poetična interpretacija ogreje dušo. STALNO GLEDALIŠČE FJK / CERAM1-PIOVANI: PESMI NA SCENI i 'I ■ j -m ra i El flli | nn eiBi I If IH" I v ■ UlA J| J HF Um mm m nsLJI? Lepo zastavljena uprizoritev je tudi dobro podana Pesnik Vincenzo Cerami in glasbenik Nicola Piovano že vrsto let gojita v Italiji svojstveno gledališko zvrst, ki sloni na dveh enakovrednih temeljih, besedi in glasbi, ki se skladno prepletata in dopolnjujeta: beseda je pripoved, glasba pa pripovedi doloCa okolje in vzdušje. Iz njunega sodelovanja je doslej nastalo več uspešnih predstav, naj omenimo le delo z naslovom II signor Novecento, ki so ga pred nekaj leti prikazali tudi v Trstu in ki pripoveduje o majhnem človeku, rojenem leta 1900 in torej priti, čeprav ne protagonistu, iztekajočega se stoletja. Oba sta zelo aktivna tudi na drugih področjih umetniškega ustvarjanja, še zlasti v filmu, v katerem prav tako sodelujeta, naj omenimo le Benignijev film Življenje je lepo (La vita e bella). Vsekakot sta globoko prepričana o središčnosti gledališča v kulturi, Nicola Piovani med drugim poudarja, da je gledališče dandanes edina fizična oblika komuniciranja, vse ostale naj bi bile le virtualne. Vrh vsega imata oba zelo visoko mnenje o panogi, s katero se ukvarja družabnik: na predstavitvenem srečanju za tisk je Cerami z iskrenim obžalovanjem govoril o izginotju glasbe z italijanskih odrov, saj so v marsikaterih gledališčih celo zazidali prostor za orkester, Piovani pa je z učinkovito metaforo o glasbi dejal, da nima samostalnikov in glagolov, temveč se izraža s pridevniki in prislovi. Iz tega skladnega sodelovanja je pred šestimi leti nastala tudi predstava Canti di scena (Pesmi na sceni), v kateri se beseda in glasba harmonično prelivata. Predstava pa je prva letošnja abonmajska ponudba »Rosset-tija« v tržaški dvorani Tripcovich. Avtorja skupaj na odru določata potek, Nicola Piovani za klavirjem vodi devetčlanski orkester, Vincenzo Cerami pa na drugi strani odra sproža besede. Z njuno fizično prisotnostjo naj avtor predstave ne bil sicer nevidni duh, ki pa zaklepa dogajanje v nespremenljivo danost, temveč vseskozi nakazuje možnost spremembe. Na odru so še igralka Norma Martelli in pevci Donatella Pandimiglio, Pino Ingrosso in Simona Patitucci, ki se jim mestoma pridružuje še Chiara Di Bari. Pripoved in pesmi se dotikajo raznih tem, ljubezni, potovanja, nespečnosti, avtobiografskih drobcev in grenkih ugotovitev. Liricnosti in melanholičnosti se zoperstavlja ironičnost in porogljivost, vse skupaj se združuje v prijetno predstavo, katere sporočilnost seže do srca. (hov) FVM: posvet o Nori Gregor in slovenski celovečerci Festival Film Video Monitor se iz leta v leto vse bolj uveljavlja v svojem širšem proštom. O tem priča pester spored goriške prireditve, nove festivalske sekcije in nenazadnje tudi načrti, ki jih imajo pri Kinoa-teljeju za bodočnost. Med slednje spada denimo želja, da bi goriško društvo ljubiteljev sedme umetnosti postalo produkcijski center in pa namen, da bi prišlo do večjega sodelovanja s televizijskim svetom, glede katerega se je na sredini otvoritveni slovesnosti izrazil direktor deželnega sedeža Rai Roberto Collini. Po otvoritvi razstav - ki sta ju skrbno pripravila Igor Devetak in Sandro Scandolara v sodelovanju s prof. Kitzmuellerjem - ter vče- rajšnjem retrospektivnem paketu Nore Gregor, ponuja današnji večerni spored celovit vpogled v najnovejšo slovensko filmsko produkcijo. Ob 20. uri bo najprej na vrsti akcijski film po ameriškem zgledu z naslovom Patriot režiserja Tuga Štiglica. Hitremu tempu “Domoljuba” bo sledila premierna predstavitev kratkega filma z dvoumnim naslovom Seck-ret Vincija Voguea Anžlovarja. Tej pa prijetna komedija oziroma komična kriminalka Blues za Saro režiserja Borisa Jurjaševiča. Predvsem mladim pa so namenjeni Podgorškovi Temni angeli usode. Recentnim slovenskim celovečercem bodo pa danes organizatorji postavili ob bok tudi zanimiv posvet - Nora Gregor. Una citta dimenticata. Pozabljeno mesto. Eine vergessene Stadt - v okviru katerega bodo predstavili zgodovinske izsledke veCet-nicnega dogajanja v obsoškem urbanem središču pred prvo svetovno vojno. Simpozij se bo pričel ob 16. uri v mestni Državni knjižnici - ulica Mameli 12. Poleg jutranjega programa, kateremu še predvsem sledijo poklicni spremljevalci festivala, se pa v poznopopoldanskemsporedu sekcije Videogong obeta zanimivo srečanje z vojvodinskim režiserjem Želimirom Zilnikom, ki bo predstavil izkušnjo subotiško-novosad-ske video delavnice. (meh) NOVICE Zborovsko srečanje USCI Na podudo zveze italijanskih zborov FJK (USCI) bo v nedeljo v San Vitu (PN) že sedmo srečanje »Coro-vivo«. Med drugimi se »tridelnega« zborovskega srečanja v cerkvi San Lorenzo udeležuje tudi več slovenskih zborov, tako bo že dopoldne pel ženski zbor Jezero iz Doberdoba. Na tretjem, večernem koncertu pa bodo nastopih tudi mešani zbor »Fran Venturini« od Domja, rezijanski »Monte Canin«, »Jacobus Gallus iz Trsta in ženski škedenjski »Ivan Grbec«. Borčičeve grafike v Piranu in Kopra Eden najvidnejših predstavnikov slovenske grafike in t. i. ljubljanske grafične šole, Bogdan BorCiC, se bo od danes do 19. novembra predstavil v dveh razstaviščih piranskih Obalnih galerij - v Mestni galeriji Piran in v galeriji Meduza v Kopru. V obeh razstaviščih bo na ogled sedemdeset grafičnih listov v tehnikah globokega tiska - akvatinte, suhe igle, jedkanice, ki so nastali v 90-ih letih in ki predstavljajo sintezo več kot štiridesetletnega ustvarjanja v tej likovni disciplini. (STA) Publikacije Arhiva RS V Arhivu Republike Slovenije so ob dnevu slovenskih arhivov včeraj predstavili troje novih strokovnih publikacij. To so Gospodarski razvoj lupoglav-skega gospostva v 16. stoletju v luti urbarjev in ur-barialnih zapisov 1523-1573, magistrsko delo Daniele JuriCiC Čargo, delo Oddelek za zaščito naroda za Slovenijo avtorice Ljube Dornik Subelj ter Vodnik po fondih in zbirkah Arhiva RS, ki so ga pripravili v treh oblikah: klasični knjižni izdaji v treh delih, na CD-ROM-u ter na medmrežju. (STA) Posvet o oglejskem patriarhatu Včeraj se je v Vidmu začel tridnevni mednarodni posvet o oglejskem patriarhatu, kateremu bo deželna uprava FJK v letu 2000 namenila obsežno razstavo. Včeraj so govorili italijanski zgodovinarji, medtem ko bo danes beseda pripadla nemškim. Stingov odrasli pop v svetu FOKUS Sting: pop ,postaja odrasel Ustvarjalna žilica Stinga je v preteklem poletju obrodila deset novih pesmi, ki so pred kratkim izšle v obliki albuma, ki nosi naslov »Brad New Day« (založba A&M/Universal. Za kompozicijo nove plošče je angleški kantavtor zamudil razmeroma krajše obdobje, ki ga je preživel v svojem stanovanju med toskanskimi griči. Tu je našel navdih za glasbo in šele naknadno se je lotil pisanja besedil. Tale kompozicijski postopek je Sting uporabil sicer prvič. Tokrat je zaznati, da igra glasba osrednjo vlogo: melodije in aranžmaji so pri novem delu bivšega elana skupine Police dodelani in kažejo, da se avtor še vedno skuša oddaljiti od tradicionalnih pop smernic. Pri Stingovi glasbi je vedno nekaj novega, nekonvencionalnega. Po drugi strani pa so njegova besedila preveč vezana na tematiko ljubezni: pesmi »Desert Rose« in »Tomorrovv WeTl See«, sta v tem smislu nadvse simptomatični. A kaj, ko nas Stingovi zvoki venomer Čarajo in zapeljujejo: pop angleškega basista postaja vse bolj odrasel in se neprestano spogleduje z drugimi žanri, s soulom, z acid-jazzom. K temu so seveda bistveno prispevali njegovi prijatelji-glasbeniki, kot sta bobnarja Manu Katche in Vinnie Colaiuta ali saksofonist Brandford Marsalis in trobentar Chris Botti ali gosta James Taylor in Stevie VVonder. S tovrsnimi sodelavci je uspeh zagotovljen. Stingova solo diskografija 1985 - The Dream Of The Blue Turtles 1986 - Bring On The Night (2 CD v živo) 1987 - Nothing Like The Sun 1991 - Soul Cages 1993 - Ten Summneris Tales 1994 - Fields Of Gold - The Best 1996 - Mercury Falling NOVE PLOŠČE Lahka glasba Luca Barbarossa, »Musiča e parole«, Sony Brand New Haevies, »Trunk Funk - The Best Of«, CGD Meredith Brooks, »Decon-struction«, EMI Chris Cornell, »Euphoria Morning«, A&M/Universal Elvis Costello, »The Very Best Of«, Universal Everything But The Girl, »Temp eramental«, Virgin/EMI Massimo Volume, »Club Pri ve«, Universal Scisma, »Armstrong«, EMI Verdena, »Verdena«, Black Out/Mercury/Universal KONCERTI Jutri Blondie v ljubljanski hali Tivoli Danes (ob 20.30) in 24.10. (ob 18. uri) Orkester gledališča Verdi, dir. Jansung Kakhidze, Bruno Leonardo Gelber (klavir), Trst, gledališče Verdi, Jesenska simfonična sezona Danes Tatjana Ognjanovič, Devin, Skladišče soli, Pianissi-mo Danes Nottuma , Zero9milli-gramini in Curva Dritta, Trst, Hip Hop, ob 22. mi Danes »Glasba in poezija v jazzu«, Barbara Errico (pevka) in Massimo Somaglino (igralec), Videm, Palamostre, ob 21. mi Danes Ensemble Paul Kleen, Videm, gledališče San Giorgio, ob 20.45, Contemporanea 1999 Danes Johnny Dorelli, Nova Gorica, Casino Park, ob 22.30 Danes Pitma Freska, Marghe-ra (Benetke), CSO Rivoli Danes Ritmo Tribale, Ronca-de (Treviso), New Age Danes Nomadi, Saonara (Padova), Teatro Tenda Jutri Blondie, Ljubljana, Hala Tivoli, ob 20. mi Jutri Tatjana Ognjanovič in Bojan Gorišek (klavirski duo), Ljubljana, Cankarjev dom, ob 19.30 24.10 Vasja Legiša (Celo), Jama v Brišcikih, ob 17. mi 24.10. Taukay Ensemble, Videm, gledališče San Giorgio, ob 20.45, Contemporanea 1999 25.10. Mario Brunello (Celo) in Massimo Somenzi (klavir), Trst, Dvorana Tripcovich, ob 20.30, sezona Tržaškega koncertnega društva 25.10. Gavvk, Ljubljana, KUD F. Prešerna, ob 20.30 27.10. Massimo Favento (Celo) in Corrado Gulin (klavir), Gorica, Komorna dvorana KG L. Bratuž, ob 18.30, Srečanja z glasbo 28.10. Skarface, Trst, Hip Hop, ob 22. mi 28.10. Renaud Garcia Fons & Oriental Bass Band (ob 20.30) in Ric-cardo Fioravanti & Antonella Rug-giero (ob 22. uri), Krmin, občinsko gledališče, Jazz & Wine ’99 28.10. Godalni kvartet David Milano, Vipava, dvorec Zemono, ob 20. uri, Kogojevi dnevi ’99 28.10. Betty Curtis, Nova Gorica, Casino Perla, ob 22.30 28.10. Luca Pigat Quartet, Giussago di Portogruaro, Tin Pan Alley Bistrot 28.10. John Patitucci Band, Mestrino (Padova), La Fornace Live Club 8.10. Ligabue, Assago (Milan), Filaforum SVET Petek, 22. oktobra 1999 ČEČENIJA / SPOPAD POSTAJA VEDNO BOLJ DRAMATIČEN NOVICE Rusko raketiranje Groznega terjalo na desetine mrtvih Pri tem so rakete zadele osrednjo porodnišnico in neko tržnico GROZNI, MOSKVA - V včerajšnjem raketiranju okolice predsedniške palače v Groznem je ruska vojska pobila najmanj 60 oseb, večinoma žensk in otrok. Dopisnik agencije APP, ki je bil v Času raketiranja v predsedniški palači, je sporočil, da je v porodnišnici, ki je od predsedniške palaCe v srediscu mesta oddaljena 25 metrov, umrlo 27 oseb. Iz osrednje bolnišnice v Groznem pa so navajali, da se iz minute v minuto veCa Število mrtvih in ranjenih. Predsednik Aslan Ma-shadov med napadom ni bil v zgradbi, je sporočil njegov tiskovni predstavnik. Tudi sama zgradba ni bila poškodovana, popokalo pa je veC šip. Na središče mesta je vsega skupaj padlo pet raket; ena na osrednjo porodnišnico, druga na tržnico, kjer je tedaj bilo kakih 200 oseb, tretja pa na prazno stavbo, 10 metrov oddaljeno od predsedniške palaCe, ostale pa na hiše in ulice. Po teh vesteh bi lahko sklepati, da je ruska vojska ciljala predsedniško palačo, a je pri tem zgrešila cilj. Ni pa izključeno, da so to storili namenoma, tako da bi zagrenili položaj ruskega premiera Putina, ki nasprotuje neučakanosti in sli po maščevanju v ruskem vojaškem vrhu. Vsekakor je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da včeraj ni izvedlo nobenega napada na Grozni. Takim demantijem .pa nihče ne verjame. Zeleni v evropskem parlamentu so včeraj že zahtevali, naj EU prekine gospodarsko pomoč Rusiji, dokler ta ne bo zaCela političnega dialoga s čečenskimi vo- ditelji. Rusija je seveda pripravljena na dialog, a ne z »islamskimi teroristi«, temveč s tistimi, ki zagovarjajo celovitost Ruske federacije in konec delovanja terorističnih skupin v republiki. Medtem je načelnik generalštaba ruske vojske Anatolij Kvašnin povedal, da mske sile, ki sodelujejo v vojaški operaciji v Čečeniji, Štejejo 90.000 mož. Proti tej armadi lahko Ce-Ceni pošljejo v boj le kakih 20 tisoč mož. Ob tem postajajo bolj razumljive napovedi namestnika obrambnega ministra Vladimirja Toporova, ki je napovedal, »da se bodo prej ali slej« Rusi vrnili v Grozni. Obrambno ministrstvo je seveda zanikalo, da bi pripravljali Čelni napad na Grozni. T Beg Čečenov v Ingušetijo se nadaljuje (Telefoto AP) DANES / VRH EU-RUSUA Med drugimi temami tudi razmere v Čečeniji BRUSELJ - Čečenska kriza bo danes v Helsinkih po predvidevanjih osrednja tema vrhunskega zasedanja Evropske unije in Rusije. Unija bo ob tej priložnosti po pričakovanjih ponovila svojo zaskrbljenost zaradi razmer v CeCeniji in znova izrazila pripravljenost za Človekoljubno pomoC vse številnejšim beguncem. Poleg Čečenije bo ena osrednjih tem pogovorov tudi unijina strategija za Rusijo, ki jo je petnajsterica kot prvo skupno zunanjepolitično strategijo do nekega območja sprejela na junijskem vrhu v Kolnu. Štiriletna strategija unije je osredotočena na tri cilje: utrjevanje demokracije, vključevanje Rusije v evropski gospodarski in družbeni prostor ter tesnejše sodelovanje za utrjevanje stabilnosti v Evropi. Med prednostnimi temami vrha bo tudi boj proti organiziranem kriminalu, predvsem načrtovani skupni akcijski naCrt dveh strani za preprečevanje tega kriminala, poleg tega bosta izmenjali poglede na številne aktualne mednarodnopohticne teme, vključno z razmerami v ZR Jugoslaviji. (STA) HEBRON / V GLAVNEM DELAVKE Štirinajst mrtvih v požaru neprijavljenega obrata HEBRON - V požaru neprijavljenega obrata za izdelavo vžigalnikov je včeraj v Hebronu na Zahodnem bregu življenje izgubilo 14 oseb palestinske narodnosti, med katerimi je bilo 12 žensk. Kot je potrdil hebronski Zupan Mustafa NatCe, obrat ni imel dovoljenja za poslovanje. Nahajal se je v pritličju trinadstropne stanovanje hiše. Požar, ki naj bi izbruhnil zaradi kratkega stika ali eksplozije plinske jeklenke, se je razširil tako bliskovito, da delavkam ni uspelo zbežati iz poslopja, ki ni imelo zasilnih izhodov. Palestinski gasilci iz Hebrona so se veC ur borili s plameni. Pri tem sta jim pomagali dve izraelski gasilski ekipi, ki sta prispeli iz bližnjega židovskega naselja Kirjat Arba. Palestinska policija je že priprla direktorja obrata, ki ga obtožujejo nenamerne povzročitve nesreče. Lastniku, ki se nahaja v tujini, pa so ukazali, naj se vrne v Hebron, da pojasni, zakaj ni bilo varnostnih sistemov. Na zatožni klopi se je znašel tudi palestinski sindikat, ki se ukvarja s politiko in ne s problemi delavcev. Nova portugalska vlada LIZBONA - Portugalski premier Antonio Guter-res je po zmagi njegove socialistične stranke na volitvah 10. oktobra vCeraj objavil seznam ministrov nove vlade. Guterres je obdržal večino ministrov iz prejšnega vladnega kabineta. Jaime Gama bo še naprej vodil zunanje ministrstvo, obrambni minister bo Juho Castro Caldas, medtem ko bo kmetijsko ministrstvo vodil Luis Ca-poulas Santos. Nekdanji komunist, ki je prestopil k socialistom, Joaquim Pina Moura bo vodil združeni gospodarski in finančni resor. Za novo ministrstvo za državne reforme bo pristojen Alberto Martins, nekdanja ministrica za zdravstvo Maria de Belem Roseiro bo prevzela novo ministrstvo za enakopravnost, ministrstvo za načrtovanje pa bo vodila Elisa Ferreira. Socialistična stranka si je v 230-Clanskem parlamentu zagotovila polovico poslancev (115), Guterres pa ne bo imel težav, ker ima zunanjo podporo 17 komunističnih poslancev. London ne bo objavil Mltrohinovega dosjeja LONDON - Blairova vlada je vCeraj sporočila, da nasprotuje objavi imen britanskih državljanov, ki jih Mitrohinov dosje navaja kot vohune KGB. »Ne smemo zdrkniti v proces,« je med drugim izjavil notranji minister Jack Stravv v spodnjem domu parlamenta. Od petdesetih imen britanskih državljanov pregledujejo položaj peterice, ki bi jih lahko prijavili sodstvu. Papon je baje v Švici BERN, PARIZ - Švicarsko zunanje ministrstvo je vCeraj potrdilo Časopisne vesti, da je bil vojni zločinec in nekdanji visoki uradnik vichyskega režima med drugo svetovno vojno Maurice Papon od 11. do 15. oktobra v Švici. Odgovorni za policijo in sodstvo kantona VVallis Jean-Rene Fourier je to potrdil, dodal pa je, da je Papon zapustil ta kanton, a da se skoraj gotovo še vedno nahaja v Švici. Francoska pravosodna ministrica Elisabeth Guigou pa je izjavila, da ne more ne potrditi ne zanikati poročanja francoskih me-•dijev, da naj bi se Papon nahajal v Švici. Politični umor v Turčiji ANKARA - V bombnem atentatu je bil vCeraj v Ankari ubit nekdanji turški minister za kulturo in novinar Ahmet Taner Kislali. Neznanci so podtaknili bombo v njegov avtomobil, ki je eksplodiral kmalu zatem, ko se je z njim hotel odpeljati izpred svojega doma. Kislali je bil v 70-ih letih kot elan zmerno leve Republikanske ljudske stranke minister za kulturo, sedaj pa je bil urednik v levosredinskem Časniku Cumhuriyet. Odgovornost za včerajšnji atentat je prevzela teroristična fundamentalistiCna organizacija Islamska fronta bojevnikov Daljni vzhod (IBDA-C). Slo naj bi za skupino, ki je bila ustanovljena leta 1985 in je od leta 1993 dejavna predvsem v Istanbulu. Omenjena skupina je bombne napade največkrat izvedla pred bari in diskotekami, ki prodajajo alkohol, ter pred cerkvami. Turški premier Bulent Ecevit je takoj najodločneje obsodil politični umor kot »napad na državo«. INDONEZIJA / STRATEŠKA ODLOČITEV RUSIJA / POD LEDOM 20.000 LET Megavvatijevo izvolili za podpredsednico S tem bi se lahko končali protesti njenih privržencev Verjetno bo nasledila bolnega predsednika Wahida V Sibiriji so uspešno izkopali zamiznjenega mamuta Žival bodo poskušali klonirati po britanski metodi Dolly DŽAKARTA - Priljubljena opozicijska voditeljica in hci utemeljitelja Indonezije Sukarna, Megawati Sukarnoputri je bila vCeraj izvoljena za indonezijsko podpredsednico, potem ko sta poveljnik indonezijske vojske general VViranto in Akbar Tandjung, predsednik stranke Golkar, umaknila kandidaturo. Sedem-stoclanska ljudska posvetovalna skupščina upa, da se bodo z izvolitvijo Megavvatijeve končali protesti njenih privržencev, ki so ogorčeno demonstrirali, ker .v sredo ni bila izvoljena za predsednico države. VCeraj so namreC tudi v glavnem mestu indonezijskega otoka Bali Denpa-sarju izbruhnili protesti prebivalcev, ki so večinoma privrženci poražene predsedniške kandidatke Megavvati Sukarnoputri. Po besedah očividcev so protestniki na ceste postavili drevesa, prekinili pa so tudi dobavo električne energije. Policija je blokirala vse dostope proti srediscu mesta. Denpasar je od glavnih turističnih krajev Sanur in Kota Beach oddaljen kakih Šestdeset kilome--trov. Včerajšnji neredi so le nadaljevanje sredinih izgredov v Džakarti, ko so privrženci Sukarnoputrijeve kljub njenemu pozivu, naj se umirijo in sprejmejo izide volitev, v Džakarti uprizorili pravo mestno gverilo. V spopadih s policijo sta bili tako ubiti najmanj dve osebi, veC kot 30 pa je bilo ranjenih. Nemiri pa so bili vCeraj tudi v drugih indonezijskih mestih, med drugim v Medanu, Bandungu, Solu in na Javi. Ob upanju, da bo sedaj vsega tega konec, pa izvolitev Megavvati Sukarnoputri tudi pomeni, da lahko nasledi v sredo izvoljenega predsednika, verskega voditelja in zmernega muslimanskega politika, Abdurrahmana VVahida. Opazovalci menijo, da 59-letni VVahid, ki je zaradi glavkoma skoraj slep in ki ga je že dvakrat zadela možganska kap, ne bo preživel petletnega predsedniškega mandata. Sukarnoputrijeva, ki je najprej zavrnila kandidaturo, nato pa nanjo pristala, je po izvolitvi ganjeno izjavila, da je zelo hvaležna, ker so jo izvolili in obljubila, da bo dala vse od sebe v korist indonezijskega ljudstva. MOSKVA - V Sibiriji so uspešno izkopali mamuta, ki je bil pod ledom 20.000 let. Gre za doslej najveejo in najbolje ohranjeno najdbo, poroCa ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Tuji znanstveniki naj bi skušali žival klonirati po metodi Dolly. Dedno zasnovo mamuta naj bi vstavili v odstranjeno jajčno celico slonice, zarodek pa naj bi prav tako nosila slonica. Mamuta so poimenovali po imenu najditelja Sarkova, odkrili pa so ga na Rtu Čeljuskin na skrajnem severu Tajmirja, kjer so stalno zamrznjena tla. S helikopterjem so ga nato prepeljali v veC sto kilometrov oddaljeno Hatan-go, kjer so ga spravili v ledeno votlino. Na sliki (telefoto AP) : mamutovi okli na saneh. NOVICE FILM / DANES SREČANJE V OKVIRU 14. FVM STAVKA / CGIL/FILT O elektromagnetnem onesnaževanju Združenje Legambiente in krožek "Green gang” prirejata jutri ob 9.30 javno s reCanje o elektromagnet-skem onesnaževanju. V prostorih ”Casa-albergo” v Tržiču ul. Crociere 17 bodo Daniela Dussi, predsednica vsedržavnega koordinacijskega odbora za varstvo pred elektromagnetskim onesnaževanjem, Mauro At-tura, arhitekt in izvedenec na področju biološke arhitekture ter Roberto Feletto, koordinator odborov za varstvo pred elektromagnetskim onesnaževanjem v pokrajini Pordenone govorih o izvajanju zakonov na tem področju. Kamnita arhitektura v Dolu V Muzeju v Fari bo drevi, ob 18. uri, drugo srečanje iz niza, ki je posvečen obravnavi arhitekturnih značilnosti območja ob meji. Prejšnji teden je bil govor o ljudski kulturi v Benečiji. Danes pa bo govor o krasu, oziroma kraski arhitekturi v Dolu. Gost veCera bo Elisabetta Perini, ki bo v besedi in sliki predstavila značilnosti krajine in zaselkov v Dolu. Dve razstavi del de Gironcolija Po nekajletni odsotnosti se v Gorico, s samostojno razstavo vraCa Luciano de Gironcoli. Danes bodo namreč odprh razstavo njegocvih del, ki so nastala v najnovejšem obdobju. Razstava je postavljena v dveh prostorih: v Državni knjižnici bodo ob 18. uri odprh ciklus "Pitture di notte”, v galeriji La Bottega pa ob 19. uri razstavo olj ”La grande testa del paesaggio”. Kotia Ricciarelli v Park hotelu V Novi Gorici bo drevi, ob 22.30, nastopila svetovno znana operna pevka Kaha Ricciarelli. Nastopila bo v Hit Casinoju Park (na Delpinovi ulici), kjer je bil napovedan koncert Johnija Dorelhja. V torek, 26. t.m. pa bo v Perli nastopil maroški kralj ”gnawa popa” El Houssaine Kih, 28. oktobra pa znana Betty Curtis. Knjiga o prostovoljcih v Rusiji Po predstavitvi zbornika ”Qualestoria” se bo danes nadaljevala pobuda Deželnega instituta za zgodovina odporniškega gibanja, namenjena preučevanju dogodkov med in po p vi svetovni vojni. V pokrajinski sejni dvorani bosta prof. Lucio Fabi in Fabio Todero predstavila knjigo Marine Rossi "Irredenh giuhani al fronte msso”. Predstavitev bo ob 17.30. Rop pred bankomatom 41-letni M.R. iz Gorice je v torek postal žrtev roparja, ki mu je moral, pod grožnjo noža, izroCih denarnico v kateri je bilo 100 tisoč lir in nekaj valute. M.R. naj bi bil ustavljen pred bankomatom v uhci Don Bosco, ko se mu je neznanec približal in zahteval denarnico. Neznanec naj bi se po ropu odpeljal z avtomobilom. Nora Gregor in zapuščeno mesto Sinoči prvi del filmske retrospektive - Jutri na sporedu še četrti film - Obeti za 2000 V okviru 14. Film Video Monitorja, ki se je pričel v sredo zvečer v Kulturnem domu in ki se odvija v znamenju odkrivanja in poklona v Gorici rojeni filmski igralki Nori Gregor, bo danes Se en pomemben dogodek, ki bo osvetlil do zdaj malo znano ozadje iz življenja in dela igralke, ki so jo sodelavci Kinoateljeja zlasti pa Igor Devetak na novo "odkrili” preko velike luže. Ob 16. uri bo v Državni knjižnici srečanje na temo Nora Gregor. Pozabljeno mesto. Igor Devetak bo orisal dosedanje rezultate raziskav o Nori Gregor. Sandro Scandolara bo prikazal Noro kot igralko v evropskem in svetovnem film,u. Profesor na Videmski univerzi Hans Kitzmueller pa bo govoril o nemški kulturi v Gorici do prve svetovne vojne. Dr. Branko Marušič bo govoril o različnih narodnostnih komponentah v Gorici v avstrijskih časih, medtem ko bo Paolo Malni osvetlil povojne razmere v mestu. Retrospektiva Nore Gregor, ki se je pričela sinoči s predvajanjem treh filmov, se bo sklenila jutri zvečer, s filmom C. Dreyerja "Michael” (1924). Današnji program napoveduje, ob 9. uri, projekcijo Štirih slovenskih filmov (Temna stran lune, Opisni poželjivec - portret Draga Jančarja, Hiša nasprotij, Med Štirimi stenami), ob 11.30 pa srečanje z avtorji. V večernem sporedu pa bodo (ob 20. uri) vrteli Štiglicev film Patriot, Seckret V.V. Anzlo-varja, Blues za Saro B. JurjaSevica in Temni angeli S. Podgorška. AnZlovarjev film bodo vrteli predpremiemo in je dogodek tudi s tega vidikla zanimiv. V mali dvorani Kulturnega doma pa bo tudi danes, od 16. do 21. ure Video GONG s posebnim gostom, Zelimirjem Zil-nikom. Pobuda Kinoateljeja in filmskih navdušencev bo že s prihodnjim letom deležna dodatnega sodelovanja in priznanja s strani državne radiotelevizije je na otvoritveni slovesnosti napovedal ravnatelj deželnih programov Roberto Collini. Na sliki - foto Bumbaca - z otvoritvene slovesnosti. Za novo pogodbo in spoštovanje vlog in odnosov Težave pričakujejo popoldne Danes bo v Stririurna vsedržavna stavka uslužbencev na področju javnega prevoza oseb. Stavka bo potekala zelo različno. Na Goriškem bodo uslužbenci prekrižali roke zadnje štiri ure popoldanske izmene. Na ta naCin bodo težave in nevšečnosti manjše kakor bi sicer bile, Ce bi protestno akcijo uresničili v jutranjem ali opoldanskem Času. Na progah APT utegne priti do težav po 16.30, na avtobusnih progah AMG pa po 19. uri. V sporočilu za javnost pokrajinski tajnik FIJ-.T CGIL Edo Billa pojasnjuje razloge, ki so privedli do stavke. Gre za tri sklope vprašanj. Prvi se nanaša na obnovitev delovne pogodbe, ki je že davno zapadla. Drugi sklop zadeva kakovost odnosov na sindikalnem področju, saj delodajalci odklanjajo soočanje s predstavniki sindikalnih organizacij v podjetju. Tretji sklop razlogov je tesno povezan s preoblikovanjem na področju javnih prevozov, posebej v FJK, kjer so ravno v teku postopki za poveritev koncesij. Podjetja, ki se pote- gujejo za pridobitev koncesij za opravljanje prevozov, naj nikar ne računajo, da bodo ceno za konkurenčnost in nizke ponudbe lahko prevalila na ramena uslužbencev, piše v sporočilu za javnost. Zdravstvo: jutri javno srečanje Goriški enotni odbor za zdravstvo sklicuje jutri ob 9. uri, javno srečanje z izvoljenimi predstavniki celotne goriske pokrajine. Na zasedanje, ki bo v pokrajinski sejni dvorani, so povabili senatorja Volčiča in poslanca Prestamburga, predsednika pokrajine, vse deželne svetovalce z Goriškega in župane vseh občin. Predstavniki Odbora bodo poročali o vsebini sobotnega srečanja z Ministrico Bindijevo. Govor bo nadalje o novih korakih, ki jih odbor, v sodelovanju z drugimi družbenimi silami namerava narediti v prihodnje. NAČRTOVANJE NOTRANJIH PROSTOROV • POHIŠTVO IN POHIŠTVENI DODATKI • DIZAJN • TKANINE • PREPROGE • SVETILA FORM srl - KRMIN, Ul. Vinodella Pace 36/B (ind. cona) •Tel.: 0481/630257, faks: 0481/630337 • ob sobotah odprto non stop GORICA /NA POBUDO POKRAJINE OD 26. T.M, Tridnevni seminar o slovenski kulturi in šolstvu na Goriškem Okroglo miza o izobraževanju in prepletanju kultur Od torka 26. do petka, 29. oktobra bo v Gorici, v organizaciji Pokrajine, oziroma odbornistva za šolstvo, potekal seminar o slovenskem šolstvu in kulturi v Gorici. Pri pobudi sodelujejo Šolsko skrbništvo, Pokrajinski šolski svet ter Sindikat slovenske šole. Različne segmente slovenske prisotnosti na Goriškem bodo predstavili v treh popoldanskih srečanjih, ki se bodo odvijala v predavalnici zavoda ”E. Fermi” v ulici Diaz. Seminar se bo sklenil z okroglo mizo na temo Proces izobraževanja ter prepletanje kultur. Na okrogli mizi bodo sodelovali številni predstavniki slovenskega kulturnega in političnega življenja pa tudi predstavniki raznih ustanov in predstavniki italijanskega kulturnega življenja. V torek, 26. t.m. bosta na seminarju predavala dva ugledna kulturna delavca, sicer pa univerzitetna profesorja. Po uvodnem (pozdravnem) delu seminarja bo, ob 16. uri najprej govoril prof. Jože Pirjevec s Tržaške univerze ter predstavil kulturni utrip in prizadevanje za izoblikovanje šolskega sistema med Slovenci na Goriškem. Predavanje z zelo zanimivega področja (Književnost ob meji med originalnostjo in kontaminacijo) bo zatem imel prof. Miran Košuta, ki poučuje na rimski univerzi La Sapienza. Program za sredo, 27. oktobra predvideva ob 16. uri predavanje prof. Emidia Sussija s Tržaške univerze, ki bo govoril o šoli kot pomembnem faktorju socializacije v večjezičnem okolju. V drugem delu bo Giovan-ni Toplikar predstavil pobudo in izkušnje večletnega sodelovanja med slovensko in italijansko osnovno šolo v Gorici, oziroma Gradišču pod geslom Mi z vami - Voi con noi. V petek ob 16.30 se bo seminar sklenil z okroglo mizo. Po daljšem obdobju, ko je bila manjšinjska prisotnost le občasno in največkrat obrobno obravnavana s strani javnih ustanov, je seminar pomembna in hvalevredna pobuda. Doberdob: "orientiring” za dijake Doživljati kras je naslov pobude, ki se bo jutri dopoldne odvijala na območju Doberdoba, v priredbi Kraške gorske skupnosti in združenja UISP. V orientiringu se bodo pomerili dijaki srednjih in višjih Sol. Zbrali se bodo ob 9. uri v bližini osnovne šole v Doberdobu, od koder se bodo ob 9.30, pričela tekmovanja, prirejena v odnosu na starost tekmovalcev. Prireditev se bo sklenila predvidoma ob 12.30. Podobna prireditev, s sodelovanjem Pokrajine in Občine bo tudi 29. oktobra. Razstava o grbu in prapom Med redkimi občinami na Goriškem, ki še niso imele grba in prapora je bila do nedavna tudi občina So-vodnje. V začetku leta se je dolgotrajni postopek zaključil. Drevi ob 19.30 bodo v občinski sejni dvorani odprli razstavo v zvezi s pripravami prapora in grba, medtem ko bo razvitje v nedeljo, 24. t.m. ob 17.30 v občinski telovadnici. Nastopila bo godba na pihala "Kras” iz Doberdoba, spregovoril bo župan Igor Petejan, slovesnost pa se bo sklenila z nastop folklorne skupine iz Rezije. V galeriji Ars Katoliške knjigarne na Travniku bo razstavljal svoja dela BRANE JAZBAR Odprtje razstave bo danes, 22. oktobra, ob 18. uri Umetnika bo predstavil Jurij Paljk -Vljudno uabljeni! SODELOVALI SO V TELEVIZIJSKI ODDAJI Malčki iz vrtca so sev grajskem parku učili vrtnarstva in sadili tulipane Po vsedržavnem televizijskem omrežju bodo v nedeljo, 31. oktobra, v oddaji Linea verde, predvajali filmske zapise o parkih v Gorici. V sredo se je v mestu mudila snemalna ekipa, ki je med drugim posnela skupino malčkov vrtca iz ulice Marconi, ki so, v spremstvu vzgojiteljic, pridno sadili Čebulnice. Da bodo gredice in zelenice na gradu spomladi urejene in vabljive za oko. Na pomoč so seveda pri- OBVESTILA fr KONCERTI SEVERNA LIGA bo jutri od 9. do 12. ure v bližini tržnice ter od 15.30 do 18. ure na Korzu Italia, v bližini kinodvorane, zbirala podpise za pobudo za ustanovitev Severnega parlamenta in Ministrstva za Sever. S pobudo zbiranja podpisov bodo nadaljevali v nedeljo od 10. do 12. ure. KMEČKA ZVEZA GORICA namerava organizirati v sodelovanju z Zavodom za poklicno izobraževanje tečaj 150 ur za splošno kmetijstvo. Zainteresirani kandidati naj se javijo Cimprej na sedežu Kmečke zveze v Gorici, ul. Malta 2, tel. 531644. Opravljeni teCaj omogoča dostop do javnih prispevkov in vpis v poklicni seznam kmetov, kar je pomembno zlasti za mlajše kmetovalce. IM RAZSTAVE V ROTUNDI PDG v Novi Gorici je postavljena razstava PRIMORSKA POJE 30 let. Razstavo so odprli sinod. H ČESTITKE DORIANA, danes praznuješ 40. rojstni dan. Mnogo zdravja in veselja ter nadaljnega uspešnega sodelovanja ti želimo mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela in vsi, ki te imamo radi. PRIREDITVE ZAMEJSKI KVINTET vabi na celovečerni koncert v restavracijo Avsenik v Begunjah, 6. novembra 1999. Ob tej priložnosti bosta peljala avtobusa iz Doberdoba in Nabrežine. Prijave pri elanih ansambla, v gostilni Peric v Doberdobu tel. 0481/78000 in v pivnici Bunker v Nabrežini. Informacije tel. 0348/3821000. KINO GORICA VITTORIA 1 17.30-20.00-22.15 "Notting hill”. VITTORIA 3 17.40-19.50- 22.00 ”11 viaggio di Felicia” CORSO RdeCa dvorana: 17.45-20.00-22.15»Asterix e Obelix contro Cesare«. Modra dvorana: 17.45-20.00-22.15 "Hounting” Rumena dvorana: 18.30 "Tifosi”, 21.30»Eyes wide shut«. TRŽIČ EKCELSIOR 17.45-20.00-22.00»Asterix e Obelix contro Cesare«. . : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALUORSO BIANCO (Ta-vasani), K. Italia 10, tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Teren-ziana 26, tel. 482787. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel. 78300. POGREBI DANES iz Gorice: 10.00, Luciano Pavesi iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Čedadu. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Trst Tel.: 040/6728711 Faks: 040/6728799 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Trst Tel.: 040/6728711 Faks: 040/6728799 DAVKI / PREDSTAVITEV DAVČNEGA AMANDMAJA K FINANČNEMU ZAKONU Davčnim obvezancem se v štirih letih obeta za 29 tisoč milijard lir popusta Visco zagotovijo, do bo 85% lastnikov rešeno davka no prvo stanovanje RIM - Finančni minister Visco (na posnetku desno) je včeraj v proračunski komisiji senata orisal davčni amadman k finančnemu zakonu, v katerem je za leto 2000 predvidena vrnitev »fiskalne dividende« v vrednosti 7.000 milijard lir. Amandman bi moral biti formalno vložen v parlamentu sicer danes, vendar je nekaj podrobnosti iz sheme davčnih »popustov« že prišlo v javnost. V obdobju 2000-2003 naj bi italijanski obvezane! plačali za skoraj 29.000 milijard lir davkov manj kot v letu 1999, natančneje za 28.894 milijard. Znižanje davčne obremenitve zadeva področja, ki gredo od študijskih štipendij in upokojencev do odbitkov za otroke in za pogrebne stroške. V ospredju je tudi tokrat stanovanje, kjer naj bi se odbitek davčne osnove za prvo stanovanje povečal na 1, 8 milijona od že predvidenega povišanega zneska 1, 4 milijona namesto dosedanjega 1,1 milijona lir. Po izračunu tehnikov finančnega ministrstva naj bi s tem zvišanjem davčnega popusta prišli do popolne davčne razbremenitve kar 85 odstotkov vseh prvih stanovanj. Za stanovanjske najemnine pa je predviden odbitek 640 tisoč lir na dohodke do 30 milijonov in 320 tisoč lir za dohodkovni pas od 30 do 60 milijonov. Posebni davčni popusti so predvideni za nekaterte vrste dohodkov, kot v primeru koordiniranega in stalnega sodelovanja, sezonskega dela in preživnine za ločene in razporočene osebe. V ta sklop sodi tudi zvišanje zgornje meje za odbitek pogrebnih stroškov, in sicer od 1 na 3 milijone. Najpomembnejši ukrep v davčnem amandmaju pa bo vsekakor napovedano znižanje druge stopnice davka Irepf (na dohodke fizičnih oseb), katerega stopnja bo kot napovedano padla od 26, 5% na 25, 5%, če pa ji prištejemo deželni dodatek 0, 5%, se zniža od 27% na 26%. Ukrep bo veljal od 1. januarja 2000 za odvisne plače in pokojnine, za samostojne delavce pa je v zameno predvideno znižanje davčnega predujma, ki zdaj znaša 98%, in sicer po vsej verjetnosti na 92%. Ugodno gibanje javnih financ RIM - Javni računi gredo dobro in konec leta lahko pričakujemo izboljšanje trenda javnega primanjkljaja. Zagotovilo prihaja od podtajnika v zakladnem ministrstvu Giorgia Macciotte, ki je povedal, da bo deficit konec letošnjega leta padel pod 50 tisoč milijard lir, medtem ko je vlada pričakovala 53.800 milijard. To izboljšanje naj bi za 0, 2% izboljšalo tudi delež proračunskega primanjkljaja na bruto domači proizvod, ki naj bi tako za leto 1999 znašal 2, 2% namesto sprva predvidenih 2,4% BDP. Goservis o deželnih prispevkih za nove zaposlitve GORICA - Deželna agencija za zaposlovanje je za pospeševanje zaposlovanja novih delovnih sil uvedla prispevek v višini 10 milijonov lir za vsako novo osebo, sprejeto v službo za nedoločen čas (s polnim ali delnim delovnim časom) na osnovi deželnega zakona St. 20 z dne 6. julija 1999. Za izrabo te možnosti morata imeti tako podjetje kot kandidat za zaposlitev določene pogoje, delovno razmerje pa mom biti sklenjeno v času od 6. julija do 30. novembra letos in trajati najmanj 18 mesecev. Podjetje, ki bi želelo izrabiti to možnost, mora pohiteti, saj je treba posredovati prošnje na Deželo do 30. novembra. Za katerokoli informacijo v zvezi s temi in drugimi prispevki, ki jih nudi Dežela FJK, lahko interesenti pokličejo na telefon St. 0481/537386. PREVZEMI / INA PROTI ODLOČITVI CONSOBA Upravni sodniki sprejeli priziv Zmaga je najbrž le moralna - Generali bo šla pred Državni svet RIM - Zavarovalnica Ina je zmagala v prvem krogu pravne bitke proti prevzemu s strani tržaške zavarovalnice Generali. Deželno upravno sodišče v Laciju, na katerega se je pritožila Ina, je namreč suspendiralo odločitev borzne komisije Consob o zamrznitvi delovanja rimske zavarovalnice (t.im. passivity rule, ki prepoveduje vsak manever za zavrnitev prevzema), kar je sicer normalna praksa kadar je neka družba predmet nakupne ponudbe. Upravno sodišče se je strinjalo s pravnimi zastopniki Ine in se odločilo za suspenzijo, medtem ko je družba krilatega leva v Trstu pri priči napovedala, da se bo proti upravnim sodnikom pritožila na Državni svet. Odvetniki Ine so svoj rekurz utemeljili s trditvijo, da je operacija tržaške zavarovalnice Generali v bistvu zgolj »namen o nakupni ponudbi«, zato ni razlogov za razglasitev pasivnega upravljanja. Pravni zastopniki Consoba iz državne advokature pa so pred sodniki zagovarjali določila iz zakona Dra-ghi, ki ne dovoljuje ukrepanje proti prevzemu in ki prepušča odločitev delničarjem. Ekonomski analitiki razsodbi administrativnih sodnikov ne pripisujejo odločilnega pomena v zadevi Ina-Genera-li, saj si je težko predstavljati, da bi lahko upravni svet rimske zavarovalnice preprečil namere družbe krilatega leva in začetek operacije v prvih dneh prihodnjega januarja. Je pa zmaga za rimsko zavarovalnico zelo pomembna z moralnega vidika, o čemer priča tudi dejstvo, da je cena delnice Ina na milanski borzi takoj po odločiti vi lacijske-ga sodišča poskočila za tri odstotke, medtem ko je predsednik družbe Si-glienti dejal, da jim razsodba »vrača polno svobodo«. ZAPOSLOVANJE / PREDVIDEVANJA ZA LETO 2000 H GORICA / KMEČKA BANKA h Iz tujine tretjina novih delavcev Skupno naj bi zaposlili 200.000 ljudi - Največje potrebe v Venetu Skupaj s Congafijem v pomoč gospodarstvu RIM - Skoraj vsak dan italijanski medij poročajo o tujcih, ki se ukvarjajo s kriminalom in na tak način očrnijo vse tiste, ki so označeni kot “extracomunitari”, negle-de ali so to Arabci, Indijci, Črnci ali ljudje iz Vzhodne Evrope. V vsaki družbi najdeš kriminalce. Tudi v domači. Vendar pa v medjih najdejo več prostora tisti, ki so se na skrivaj vtihotapili v državo. Na domače kriminalce skoraj pozabiš, razen če to niso ljudje, ki se ukvarjajo tudi s politiko. Brez tujcev pa italijanska industrija ne bi shajala. V Italiji jih je že veliko. Nihče ne pozna njihovega točnega števila. Tujci, še zlasti Afričgjri in Azijci, so predvsem na naj slabših delovnih mestih, ki Italijanov ne zanimajo več. To ni italijanska posebnost. Enako se dogaja tudi v Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji, ponekod že tudi v Sloveniji. Veliko priseljencev iz držav vzhodne Evrope ima univerzitetno, še zlasti tehnično izobrazbo. Kljub dosedanjemu priseljevanju delavcev še primanjkuje. Predsednik zveze italijanskih trgovinskih zbornic Danilo Longhi, doma iz Vi-cenze, meni, da bo italijansko gospodarstvo v prihodnjem letu zaposlilo 200.000 oseb. Ker doma ljudi ni, jih bodo morali “uvoziti” približno eno tretjino. Tuje de- lavce bodo najbolj potrebovali v severni Italiji, še zlasti v deželi Veneto. V vsakem gostišču, kjer se ustavljajo šoferji tovornjakov so razbošeni oglasi, ki ponujajo delovna mesta. Ker domačih ljudi ni, kljub temu da je v južni Italiji stopnja brezposelnosti med mladimi tudi 30-od-stotna, na delo pridejo tujci. V deželi Veneto so lani imeli skoraj 50.000 delavcev iz držav, ki ne sodijo v Evropsko unijo. Večina teh je bila redno vpisana pri zavodu za socialno skrbstvo in posledično tudi pri davčni upravi. Plače, socialno skrbstvo in davki so enaki kot za domače delavce. Tem petdeset tisoč delavcem je treba dodati še enkrat tolikšno število družinskih elanov (otroci redno obiskujejo šole) in najbrž še približno 15.000 ilegalcev, ki delajo na črno. Lani se je v pokrajini Padova število priseljenih povečalo za 57 odstotkov. Podobno število novih delavcev iz tujine je prišlo tudi letos, še več jih bodo potrebovali v prihodnjih letih. Brez desettisočev teh ljudi bi se italijansko gospodarstvo ustavilo, menijo podjetniki, ki na stvar gledajo zelo realno. V tujcih vidijo dobre delavce. Med njimi ni tistih kriminalcev, Id polnijo stolpce časopisov. Marko VValtritsch GORICA - Kmečka banka posveča precejšnjo pozornost krajevnemu gospodarstvu, kateremu namenja številne pobude za razvoj in in rast tukajšnjih podjetij. V ta namen je sklenila posebno dopolnilo k že obstoječi konvenciji z združenjem Congafi za male in srednje industrijske obrate v goriški pokrajini. Na podlagi dogovora, ki sta ga podpisala predsednika obeh ustanov, dr. Marvin za Kmečko banko in vitez Candusso za združenje Congafi, bodo lahko stranke denarnega zavoda, ki so vpisane v združenje Congafi, koristile posebna srednjeročna posojila za izboljšanje dejavnosti svojega industrijskega obrata. Program posegov, ki jih predvideva Kmečka banka je zaobjet pod geslom »Proti letu 2000 - Naložbe v Evropo«. Paleta možnosti za kreditiranje je dokaj široka. V poštev pridejo vse dejavnosti, ki imajo za cilj izboljšanje lastne operativne strukture, prilagajanje obstoječim zakonom in h kakovost ponujenih storitev. Banka bo finansirala tudi investricije v posodobitev tehnoloških struktur industrijskih obratov, kar naj bi slednjim omogočilo prilagajanje številnim novostim, med katere so- -dita tudi t.i. »millenium bug« in uvedba evra. Stranke bodo lahko posojila v višini od 10 do 200 milijonov lir koristile za kritje stroškov, tudi tistih, ki so jih že imele v zadnjih šestih mesecih pred vložitvijo prošnje. Rok za vračanje posojila gre od 24 do 60 mesecev. Vsi zainteresirani pa lahko podrobnejša pojasnila dobijo tudi na okencih Kmečke banke v Gorici in Krminu ter na združenje Congafi. TEČAJNICE 1 T 0-3 JL. 1 EVRO= 1.936,27 URE 21. OKTOBER 1999 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 21.10. 20.10 ameriški dolar 1,0797 1,0777 japonski jen 114,52 114,44 grška drahma 329,88 329,40 danska krona 7,4340 7,4333 švedska krona 8,8050 8,7945 britanski funt 0,6446 0,6460 norveška krona 8,3290 8,3145 češka krona 36,753 36,780 ciprska lira 0,5721 0,57924 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 257,77 257,70 poljski zlot 4,4491 4,4335 slovenski tolar 196,7479 196,8896 švicarski frank 1,5922 1,5912 kanadski dolar 1,6072 1,6032 avstralski dolar 1,6631 1,6623 novozelandski dolar 2,0952 2,0947 21. OKTOBER 1999 NAKUP/PRODAJA VALUTA J EVRO 1 portugalski escudo 200,482 nizozemski gulden 2,20371 belgijski in luksemburški frank 40,3399 francoski frank 6,55957 nemška marka 1,95583 finska marka 5,94573 španska pezeta 166,386 avstrijski šiling 13,7603 irski funt 0,787564 italijanska lira 1936,27 Z1CTA 1 C 1/A 1 ure EVRO UOlALE VJALUIE NAKUP PRODAJA ameriški dolar 1,0865 1,0695 britanski funt 0,6528 0,6399 švicarski frank 1,6081 1,5752 danska krona 7,5759 7,2901 norveška krona 8,5312 8,1488 švedska krona 9,0228 8,5912 kanadski dolar 1,6321 1,5719 grška drahma 346,56 301,66 japonski jen 118,40 111,23 avstralski dolar 1,7452 1,6303 slovenski tolar 205,98 193,62 hrvaška kuna 8,2394 7,4472 češka krona 45,052 35,205 slovaška krona 55,35 43,028 madžarski florint 298,04 242,15 ZADRUŽNA t KRAŠKA BANKA 1 Ix™tK2 Zadruga zo.z. TRST 1 KMEČKA BANKA GORICA 21. OKTOBER 1999 EVRO LIRE VALUTA nakup prodaja nakup prodaja ameriški dolar 1,0853 1,0663 1784 1816 britanski funt 0,6515 0,6402 2972 3024 kanadski dolar 1,6202 1,5879 1195 1219 japonski jen 115,1842 112,9679 16,81 17,14 švicarski frank 1,6052 1,5779 1206 1227 norveška krona 8,4299 8,2349 230 235 švedska krona 8,9189 8,7099 217 222 grška drahma 333,2212 320,2448 5,81 6,05 danska krona 7,5214 7,3496 257 263 avstralski dolar 1,6770 1,6433 1155 1178 slovenski tolar 201,6947 195,5828 9,60 9,90 hrvaška kuna 7,9031 7,3066 245 265 FIKSNI TEČAJ! VALUT EVRA mo LIRE nemška marka 1,95583 989,998 francoski frank 6,55957 295,182 nizozemski gulden 2,20371 878,641 belgijski frank 40,3399 47,998 avstrijski šiling 13,7603 140,741 finska marka 5,94573 325,657 španska pezeta 166,386 11,637 portugalski eskudo 200,482 9,658 irski funt 0,787564 2458,555 lira 1936,27 21. OKTOBER 1999 INDEKS MIB 30: -0,30% delnica cena € var.% delnica cena € var.% AEM 2,289 -1,29 INA 2,725 -1,08 ALITALIA 2,537 +0,03 MEDIASET 8,970 -0,59 ALLEANZA 9,170 -1,62 MEDIOBANCA 9,513 -1,83 AUTOSTRADE 7,093 -1,11 MEDIOLANUM 7,138 +0,04 BNL 3,176 ■0,56 MONTEDISON 1,676 +0,96 COMU 5,913 -0,26 OLIVETTI 1,924 +1,42 BCA Dl ROMA 1,241 -1,74 PIRELLISPA 2,231 -1,41 FIDEURAM 5,400 +0,61 RAS 8,780 -1,21 INTESA 3,907 -1,36 ROLO BCA 1473 18,946 -1,92 MONTE PASCHI 3,745 ■0,84 SAN PAOLO IMI 12,112 -1,66 BIPOP CARIRE 40,270 +0,09 SEAT PAGINE GIALLE 1,318 - EDISON 7,582 -1,86 TIM 5,593 +1,67 ENI 5,548 +1,91 TEČNOST 1,756 -2,28 FIAT 30,400 -0,65 TELECOM ITA 7,868 -0,29 GENERALI - - UNICREDIT 4,196 -2,14 ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana 1 GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Vpisovanje abonmajev za sezono 1999-2000 pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, od 10.00 do 14.00. 2e abonirane naprošamo, da dvignejo izkaznice Cimprej! Stalno gledališče F-JK »II Rossetti« Vpisovanje abonmajev za sezono 1999/2000 v Galeriji Prodi (8.30-12.30, 15.30-19.00), pri blagajni dvorane Tripcovich (8.30-12.30). Dvorana Tripcovich Do 24. oktobra nastopa Compagnia della Luna s predstavo »Scenska glasba«. Od 29. oktobra do 7. novembra bo skupina Atto-ri & Tecnici podala delo »I Newyorkesi«. Režija Attilio Corsini. Gledališče Cristallo - La Contrada Do 31. oktobra, nastopa gledališče La Contrada z delom Roberta Damianija »El serpente de 1’Olimpia«. Režija Francesco Macedonio. Gledališče Miela Filma, ki ga je sooblikovala dvojica Cerami in Piovani. Danes, 22. oktobra ob 21.00 »Dragi dnevnik« in ob 23.00 »Življenje je lepo«. Od jutri, 23. do 31. oktobra bo na sporedu 14. Festival latinskoameriškega filma. KRIŽ Dom Alberta Sirka V priredbi KD Vesna bo v nedeljo, 24. oktobra ob 18.00 predstava »Kraški teran teron« v izvedbi MTKB. GORICA Kulturni dom 14. Film video monitor - Spored Danes, 22. oktobra 1999 9.00 Temna stran meseca, Slavko Hren, 50’ Opisni poželjivec: portret Draga Jančarja, Slavko Hren, 50’ Hispa nasprotij, Jasna Hribernik, 26’ Med Štirimi stenami, Zemira AlajbegoviC Pečovnik in Neven Korda, 34’ 11.30 Srečanje z avtorji 16.00 posvet (Državna knjižnica v Gorici, Ul. Mameli 12) Nora Gregor Una citta dimenticata. Pozabljeno mesto. Eine vergessene Stadt 20.00 Patriot, Tugo Štiglic, 80’ Seckret, Vinci Vogue Anžlovar, 15’ Blues za Saro, Boris JurjaSevic, 93’ Temni angeli usode, Sašo Podgoršek, 97’ 16.00 - 21.00 VideoGong (mala dvorana Kulturnega doma) Posebni gostje Zelimir Zilnik in video delavnice Novi Sad / Subotica Jutri, 23. oktobra 1999 9.00 Mnogo glasov, eno srce, Joseph Valencie, ZDA, 57’ Veno Pilon ponovno v Parizu, Iztok Premrov, 1999, 30’ Večerni gost: Richard Flanagan, Sandi Golnik, 40’ In memoriam Materada in pisatelj Fulvio Tomizza, Helena Koder in Bogdan Mravlje, 1989, 50’ 15.00 Menhir, Ema Kugler, 30’ Spleti cisto blizu vas, Brane Bitenc, 60’ Vrvohodec, Hanna A. W. Slak, 16’ Samota v dvoje - Jutro, Nataša Prosenc, 8’ TV etude AGRFT: Desetka, Arne Brejc, 21’; Režiserjeva izbira, Janez Lapajne, 12’; Delirium credens, Martin Srebotnjak, 17’; Vojna zvezdic, Klemen Dvornik, 10’ Filmi AGRFT: Zjutro, Hanna A. W. Slak, 8’; Sine, Simon ObleSCak, 12’; Rop stoletja, Urška Kos, 15’; Oglas, Boštjan Mašera, 11’; NoC v hotelu, Blaž Svent, 17’ 20.00 Niso letele ptice, Nadja Velušček in Anja Medved, 47’ Abesinija, Karpo Godina, 17' Podelitev Nagrade Darko Bratina. Poklon viziji retrospektiva Nore Gregor Michael, Carl Th. Dreyer, Nemčija 1924, 85’ 16.00 - 21.00 VideoGONG (mala dvorna Kulturnega doma) Posebni gostje Miha Dolinšek in Film Mladje Celovec Možne so manjše spremembe v programu. V Četrtek, 28. oktobra ob 20.45 v priredbi Kinoa-teljeja Gorica »Gorica kinema«. Kulturni center Lojze Bratuž V torek, 26. oktobra ob 10.30 v okviru goriskega vrtiljaka za mlade, abonmajska predstava »Ostrzek«. ______________SLOVENIJA_________________ PORTOROŽ Avditorij Jutri, 23. oktobra ob 20.30 bo nastopilo Mestno gledališče ljubljansko z delom »Policija, d. d.« (ali zgodba o ljubezni in redu). NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Vpis abonmajev opere in baleta so podaljšali Se za danes, 22. oktobra. V torek, 26. oktobra ob 20.30 HNK iz Zagreba nastopa z delom A. Millerja, »Smrt trgovskega potnika«. V soboto, 30. oktobra ob 20.30 Drama SNG iz Maribora - E. Ionesco: »Makbet«. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da je v teku do 26. oktobra potrditev in nakup novih abonmajev za jesensko simfonično sezono in sicer pri blagajni gledališča od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. Jutri, 23. oktobra ob 17.30 srečanje s Francom Corellijem. Danes, 22. ob 17.30 in v nedeljo, 24. oktobra ob 18.00 simfonični koncet, ki ga bo vodil M” Djan-sug Kakhidze - pianist Joaquin Achucarro. Dvorana Tripcovich Koncertno društvo iz Trsta priredi v ponedeljek, 25. oktobra ob 20.30 večer z violončelistom Mariom Brunellom. JAMA V BRISČIKIH V nedeljo, 24. oktobra ob 17.00 bo ob priliki 10- letnice Jamarskega odseka SD Grmada, koncert klasične glasbe. Nastopal bo Vasja Legisa. Vstop v jamo bo možen izkljucnbo z vabilom, ki ga lahko brezplačno dvignete v uradih ZSSDI v Trstu (Ul. Cice-rone 8] in pri poverjenikih (Franc 040.299442, Danijel 040.200079 in Alex 0347.0065344). OPČINE Prosvetni dom Openska glasbena srečanja V nedeljo, 31. oktobra, Pihala Orkestra Padove in Veneta: Paolo Brunello - oboa, Luca Lucchet-ta - klarinet, Danilo Marchello - rog, Alberto Guerra - fagot, Andrea Rucli - klavir. DEVIN »Skladišče soli« Danes, 22. oktobra ob 21.00 nastop pianistke Manole Facile iz Vidma. Koncert spada v mednarodno revijo klavirskih recitalov »Pianissi-mo«. _______________SLOVENIJA__________________ NOVA GORICA Kulturni dom V Četrtek, 28. oktobra ob 20.00 bo Shirlie Roden predstavila CD ploSCo »Jezero, ki izginja«. Cerkev Kristusa odrešenika V torek, 26. oktobra ob 20.00 bo Milko Bizjak ob 20-letnici umetniškega delovanja, izvajal prvi celovečerni recital na orglah. Casino Perla V torek, 26. oktobra ob 22.30 bo koncert »maroškega kralja Gnavva popa« Elhoussaine Kili. V Četrtek, 28. oktobra ob 22.30 koncert italijanske pevke Betty Curtis. Casino Park Danes, 22. oktobra ob 22.30 bo namesto Johnnya Dorellija nastopila operna pevka Katia Ricciarelli. PORTOROŽ Avditorij V petek, 29. oktobra ob 20.30 - klasični koncert. Klavirski duo: Marko Hribarnik, Masa Poljanec in godalni orkester Camerata Labacensis. Solist Vasilij Meljnikov. VIPAVA Dvorec Zemono V Četrtek, 28. oktobra ob 20.00 bo v okviru Kogojevih dnevov '99 nastopil Godalni kvartet David Milano. Program: VVolf, Šostakovič, Tutino, Kreisler. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 23. oktobra ob 19.30 bo nastopil klavirski duo, Tatjana Ognjanovič in Bojan Gorišek. Koncert bo v veliki dvorani Slovenske filharmonije. SNG Opera in balet Jutri, 23. oktobra ob 19.30 Giuseppe Verdi »Ples v maskah«. V torek, 26. oktobra ob 11.00 Bedrich Smetana »Prodana nevesta«. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Bivša konjušnica miramarskega gradu: do 7. januarja 2000 je odprta razstava Vzhodni kristjani. Ogledati si jo je mogoče vsak dan od 9. do 19. ure (blagajna zapira ob 18. uri). Miramarski park in muzej sta odprta od ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do 18.30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah podaljšek od 21.00 do 24.00. Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 364080 od 9. do 14. ure. Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): VeC kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00. Palača Costanzi: razstava Pravoslavni v Trstu: Grki in Srbi v zgodovini Trsta. Razstava bo odprta do 24. oktobra. Urnik ogleda od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Muzej Sartorio: do 7. novembra bo odprta razstava »Družina Sartorio: umetnost darovanja«. Razen ob ponedeljkih je razstava odprta vsak dan in sicer od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00. Občinski pomorski muzej (Čampo Marzio 5): razstava »Morje, znanost in tehnika - pomorska industria v Trstu v osemnajstem stoletju«. Razstava bo odprta do 12. marca 2000 od torka do nedelje od 8.30 do 13.30 . Galerija Torbandena (Ul. Tor Bandena 1): »Mojstri devetnajstega stoletja«. Slike - Zoran Musič, skulpture - Giacomo Manzu, Marino Marini, Arturo Martini in Giuliano Verngi. Umetnostna galerija Cartesius (Ul. Marconi 16): razstava neobjavljenih risb Marcella Dudo-vicha. Urnik galerije v tednu od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto Razstava bo odprta do 4. novembra. Občinska galerija delPAlbo Pretorio, Mali trg (Piazza Piccola) 3: Kipi v lesu Bogomile Doljak. Razstava bo odprta do 30. oktobra 1999 z naslednjim delovnim in prazničnim urnikom: od 10.00 do 13.00 in od 18.00 do 20.00. GORICA V pokrajinskih muzejih na gradu je do 24. oktobra na ogled razstava Osem milijonov razglednic, na kateri je na ogled zbirka 400 razglednic in dopisnic, ki prikazujejo Benita Mussolinija. Razen ob ponedeljkih je razstava odprta vsak dan od 10. do 19. ure. Kulturni center Lojze Bratuž: do 31. oktobra razstavlja slikar Rober Faganel. Razstava odprta od ponedeljka do sobote od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 13.00. Galerija Ars - Katoliška knjigarna (na Travniku): danes, 22. oktobra ob 18.00 odprtje razstave Braneta Jazbarja. PASSARIANO V vili Manin je do 28. novembra odprta pregledna razstava tržaške umetnice Miele Reina. Umik: vsak dan (razen pon.) od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do 18.00. VENEJO BENETKE Palača Grassi: do 9. januarja 2000 odprta razstava »Renesansa v Benetkah«. Ogled možen vsak dan razen 24., 25. in 31. decembra ter 1. januarja 2000, od 10.00 do 19.00. PalaCa Venier dei Leoni, (Dorsoduro 701): zbirka Peggy Guggenheim odprta do 12. decembra vsak dan, razen ob torkih, od 11.00 do 18.00. VERONA Palača Forti, (Ul. A. Forti 1): do 15. januarja 2000 na razstavi Kandinskij, Chagall, Malevic. Možnost ogleda vsak dan razen ob ponedeljkih od 9.00 do 19.00. Muzej Castelvecchio, (Korzo Castelvecchio 2): do 19. decembra bo na razstavi Alessandro Tur-chi. Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 9.00 do 19.00. TREVISO Carraresijeva hiša, (Ul. Palestro 33-35): do 9. januarja 2000 razstava od Cšzanneja do Mon-driana. Urnik: ob torkih, sredah in Četrtkih od 9.00 do 19.30, ob petkih, sobotah in nedeljah od 9.00 do 22.00, ob ponedeljkih zaprto: SLOVENIJA NOVA GORICA HIT Poslovni Center - Paviljon (Delpinova ul. 7a): razstava slik Lojzeta Spacala. Odprta bo do 2. novembra. Galerija Artes (Ul. Gradnikove h. 6): pregledna razstava grafik Lojzeta Spacala. Odprta bo do 2. novembra. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih od 11. do 16. ure, za najavljene skupine je obisk možen tudi izven urnika. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. KROMBERK Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini nase mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so se naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soske fronte, stalna razstava. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - .16.00, ob sob., ned. in praznikih -13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, St. 125. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Musiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. SNEŽNIK Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10. do 18. ure. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure. VRSNO Rojstna hiša Simona Gregorčiča: obisk je možen kadarkoli. NOGOMET / PRVE TEKME DRUGEGA KOLA V POKALU UEFA Juventus in Roma prepričljivo Raima s težavo, sreča Bologne V Sofiji odličen nastop Zidanea in Kovačeviča - Dva gola Montelle v Goteborgu - Signori rešil Bologno pred polomom Cannavaro (desno) je dosegel edini gol za Parmo (AP) Obračun italijanskih moštev v prvi tekmi 2. kola pokala UEFA je zadovoljiv. Roma in Juventus sta v gosteh suvereno zmagala (0:2 in 1:3), Bologna je lahko s tesnim porazom v Belgiji proti Anderlechtu (2:1) izjemno zadovoljna, Parma pa je Švedski Hel-singborg premagala, čeprav le z 1:0. Kljub temu, da je sodnik zaradi dvojnega opomina že v 13. minuti izključil branilca Bachinija, je Juventus na vročem igrišču v Sofiji pred fanatičnimi domačimi navijači briljantno -prestal preizkušnjo. Tu-rinčani so se v desetih zelo hitro organizirali in takoj povedli z Olisehom. Bolgarska obrambe je bila sicer čvrsta, toda Zidane je suvereno prevzelo niti igre v svoje roke, Kovačevič pa je v drugem delu z dvema zadetkoma (že šest golov v pokalu) pokazal, da si zasluži standardno mesto v postavi. Proti koncu tekme bi lahko Juventus Se povečal prednost (vratnica Zambrotte, zgrešen lob Žiti aneja), vendar se tudi z doseženim rezultatom zadovoljen vrača domov. Roma je v Goteborgu (brez T otti j a in Del Vec-chia) z najmanjšim trudom dosegla najboljši možni rezultat - 2:0. Rimljani so gospodarili od prve do zadnje minute a so imeli malo priložnosti. Oba zadetka je dosegel Montella. Ob prvem golu je imel srečo (njegov strel je v mrežo preusmeril branilec), v drugič pa je bil predvsem spretnost. Dobro je preizkušnjo prestal tudi Fabio Junior. Zadel je tudi vratnico. Bologna je v Bruslju imela res drečo. Belgijci so dosegli dva gola s Kollerjem, dvakrat so zadeli vratnico, sodnik jim je dvakrat razveljavil gol (vsaj enkrat dvomljivo), imeli pa so Se nekaj odličnih priložnosti. Gol, ki ga je Signori dosegel v zadnji minuti z neubranljivim strelom omogoča torej Bologni, da z zaupanjem zre v povratno tekmo. Parmin nastop proti Helsingborgu si je ogledalo le tri tisoč gledalcev (negativni rekord stadiona Tar-dini), njihovi ljubljenci pa so proti Švedom dosegli samo en zadetek z branilč-cem Cannavarom Na razmočenem igrišču so imeli več od igre,-vendar v napadu niso blesteli, gostje pa so se krčevito branih. Levski - Juventus 1:3 (0:1) STRELCI: Oliseh v 23. Kovačevič v 52 in 89., Yo-fu v 55. minuti. LEVSKI (3-4-1-2): Ivanko v 5, Pagin 5, Inglis 6, Dionisev 6 (24 dp Dimitrov), Stankov 6.5 (32 dp Telkiyski), Topuzakov 6, B. Ivanov 6, Sirakov 6, Alexandrov 7 (41 dp Ata-nassov), G. Ivanov 5, Yofu 6.5. Trener: Petrovič. JUVENTUS (3-4-1-2); Van der Sar 7, Birindelh 6, Montero 6.5, Tudor 6, Pes-sotto 6.5, Conte 6, Oliseh 7, Bachini 5, Zidane 6, Esnaider 6.5 (29 dp Zam-brotta), Kovačevič 6. Trener: Ancelotti, 6.5. ■ Sodnik: Coroado (Fort), 5. Izključitvi: Bachini v 15 in Pagin v 81. minuti. Rumeni kartoni: Yofu, Pagin in Kovačevič. Goterborg - Roma 0:2 (0:1) STRELEC: Montella v 37. in 52. minuti. GOTEBORG (4-4-2): B.Andersson 6.5, Pedersen 5.5, Erlingmark 5.5, Misson 5, Landberg 5.5, Hoi-land 5, Henriksson 5, Svensson 5 (36 dp Er-mansson), P.Karlsson 5, P.Andersson 5 (15 dp Lun-den 5), Tetteh 6.5. Trener: Lundin 5. RIM (3-5-2): Antonioli 6, Rinaldi 7, Aldair 6.5, Žago 6, Cafu 6.5 (30 dp Gou-renko), Tommasi 6, Assun-cao 6.5, Di Francesco 7, Candela 6.5, Fabio Junior 6.5, Montella 7 (17 dp Ale-ničev 6). Trener: Capello 6.5, Sodnik: Gallagher (In-ghilterra) 6. Rumeni kartoni: Svensson. Anderlecht - Bologna 2:1 (2:0) STRELO: Koller v 17 in 34., Signori v 90. minuti. ANDERLECHT (3-5-2): De Wilde 6, Crasson 6, Staelens 6.5, De Boeck 6, Brocken 6, Van Diemen 6, Baseggio 6.5, Zettemberg 6, Goor 7, Koller 7, Radzin-slti 7 (33 dp EkaMa). Trener: Antheunis. BOLOGNA (3-4-3): Pa-gliuca 6.5, Boselli 6, Bia 5 (32 dp Paganin), Tarantino 5.5, Falcone 5, Paramatti 6 (36 dp Eriberto), Ze Elias 5.5, Nervo 5.5, Fontolan 5.5, Signori 6.5, Ventola 5. Sodnik: Sundell (Sve-zia) 6. Rumeni karton: Baseggio. Parma- Helsingboigs 1:0 (1:0) STRELC: Cannavaro v 44. minuti. PARMA (3-4-1-2): Buffon 6, Thuram 6, Torri-si 6, Cannavaro 7, Serena 6 (22 dp Benarrivo 6), Maini 5.5, Boghossian 5.5 (31 dp Breda), Vanoli 6.5, Ortega 6.5 (36 dp VValem), Stanič 4.5, Di Vaio 5. Trener: Ma-lesani. HELSINGBORGS: (4-5-1): S.Andersson 6.5, R.Nilsson 6, U.Nilsson 6, Jakobsson 6, C.Andersson 6, Priča 6.5 (21 dp Wahl-stedt) Johansen 6 (32 dp Bakkerud), Jansson 6.5, Jonsson 6, Powell 6.5, Sta-vrum 5.5. (22 Larsson, 14 Markstedt, 6 Javanovski, 2 Ljung, 21 Gustafsson). Trener: Hareide. Sodnik: Kapitanis (Cip) 6. Rumena kartona: Jonsson in Jansson. NOVICE EU svari Mednarodno nogometno zvezo BRUSELJ - Evropska unija je dosedanja pravila Mednarodne nogometne zveze (FIFA) v zvezi z menedžerji nogometašev označila za nezakonite po evropski zakonodaji o konkurencah. »Dosedanja pravila FIFA so povsem v nasprotju z zakonom o konkurencah v EU,« je dejal Mario Monti, evropski komisar za konkurenco, ki je predvsem opozoril na diskriminacijski odnos pri posredovanju oziroma prodaji igralcev. Po doslej veljavnih pravilih prestope nogometašev iz kluba v klub namreč lahko izpeljejo le menedžerji z licenco FIFA, za pridobitev tega dragocenega dokumenenta pa mora vsak menedžer na račun FIFA nakazati lepo vsoto denarja. Černič ima novega trenerja FERRARA - Pri odbojkarskem prvoligašu Del Mon-te Zinella 2000, za katerega igra tudi Goričan Matej Černič, so včeraj zamenjali trenerja. Mesto Mauri-zia Menarinija je prevzel nekdaj poznani igralec Francesco DalFOlio. Menarini ni pristal na predsednikov predlog o »omejenem zaupanju«. Ferrara je po treh kolih na zadnjem mestu lestvice. Izidi pokala UEFA Udinese (Ita - Legija Varšava (Pol) 1:0 Aris Solun (Gr) - Celta Vigo (Spa) 2:'X La Coruna (Spa) - Montpellier (Fra) 3:1 Steaua Bukarešta (Rom) - West Ham (Angl) 2:0 Levski Sofija (Bol) - Juventus (Ita) 1:3 Leeds (Angl) - Lokomotiv Moskva (Rus) 4:1 Hapoel Hajfa (Izr) - Ajax (Niz) 0:3 Parma (Ita) - Helsingborg (Sve) 1:0 hiter Bratisalva (Siv) - NanteŠ (Fra) 0:3 Atletico Madrid (Spa) - VVronki (Pol) 1:0 Ztirich (Svi) - Nevvcastle (Angl) 1:2 Graz (Avt) - Panathinaikos (Grč) 2:1 VVerder Bremen (Nem) - Viking Stavanger (Nor) 0:0 Slavija Praga (Ceš) - Grasshoppers (Svi) 3:1 Paok Solim (Gr) - Benfica (Pori) 1:2 Goteborg (Sve) - Roma (Ita) 0:2 Teplice (Ceš) - Mallorca (Spa) 1:2 Lyon (Fra) - Celtic (Sko) 1:0 Anderlecht (Bel) - Bologna (Ita) 2:1 Widzew Lodž (Pol) - Monaco (Fra) 1:1 MTK Budimpešta (Madz) - Aek Atene (Grč) 2:1 Roda Kerkrade (Niz) - VVolfsburg (Nem) 0:0 Lens (Fra) - Vitesse Arnhem (Niz) 28:10 Tottenham (Angl) - Kaiserlautern (Nem) 28:10 Povratne tekme bodo 2. in 4. novembra r{kOLESARSTVO / TOUR L. 2000h Kolesarji se bodo spet povzpeli na Ventoux PARIZ - Prihodnja, 87. kolesarska dirka po Franciji, ki so jo predstavili včeraj v Parizu, je narejena po meri večjega števila specialistov, zato utegne biti vabljiva za vse najboljše kolesarje na svetu. Tour leta 2000 bo skupno meril 3630 km, etap bo enaindvajset, od teh pet gorskih. Predvidene so tri etape na kronometer (ena bo ekipna), sklepna etapa pa bo prvič letos potekala izključno po pariških ulicah, med Eif-felovim stolpom in Elizejskimi poljanami. Kolesarji se bodo po 13 letih spet povzpeli na vrh znamenitega Ven-touxa, eden od ciljev pa bo tudi v najvišje ležečem francoskem mestu Briancon, kjer so zmagoslavje že doživljali taksni kalibri, kot so bili Bartali, Coppi, Bobet in Merckx. Na svoj račun bodo prišli tudi šprin-terji, saj bo kar enajst ravninskih etap. »Tour ni pretirano zahteven, je tudi krajši, kolesarji pa bodo imeli dva prosta dneva,« je povedal organizator Jean-Marie Leblanc, ki napoveduje, da bodo do januarja pripravili enoten sistem kontrole dopinga, da bi dokončno rešili to za kolesarstvo usodno vprašanje. »Meni se zdi letošnji tour zelo uravnovešen,« je povedal lanski zmagovalec Lance Armstrong, ki je bil s Parizom v živo povezan prek satelita in je v naročju držal novorojenega sina Lukeja. Start toura bo 1. julija (16 km prologa na kronometer) iz futurističnega centra Futur-scope v Poitiersu. Po enem tednu ravnine se bodo kolesarji spoprijeli s Pireneji (ena etapa), nato z Ventouxom in ostalimi alpskimi etapi. V Briancon bodo prikolesarili 15., v Pariz pa 23. julija. Zotopku gre na bolje PRAGA - Zdravstveno stanje nekdanjega češkega tekača na dolge proge Emila Zatopka je vse boljše. Sestinsedemdesetletni Zatopek si je pred desetimi dnevi doma huje poškodoval nogo in moral na zdravljenje v bolnišnico. Zatopek je uspešno prestal operacijo, kljub temu pa bo še nekaj časa ostal na zdravljenju. »Lokomotiva iz Prage«, vzdevek se ga je prijel zaradi značilnega sloga, je na olimpij-skib igrah 1948 in 1952 osvojil štiri zlate medalje. V NBA spet brez doping kontrol VVASFUNGTON - Doping kontrole, s katerimi so pred tremi tedni začeli v košarkarski figi NBA, so vsaj začasno ustavljene. Košarkarji so se odločiti, da bodo nove interne teste bojkotirati. Razlog je članek v časniku New York Times, kjer piše, da je šesterica (neimenovanih) igralcev osumljenih uživanja marihuane. »Rezultati kontrol niso biti namenjeni javnosti. Dogovorjeno zaupanje med vodstvom lige in moštvi je bilo zlorabljeno,« je za Wa-shington Post povedal Juwan Hovvard. Vodstvo lige se je s klubi prvič dogovorilo za kontrolo dopinga v pripravljalnem obdobju. Neodvisna agencija je izvedla 120 kontrol pri 24 moštvih in pri tem iskala predvsem sledi marihuane, LSD-ja, kokaina, heroina in amfetaminov. Disciplinska komisija o primeru Buffon MILAN - Disciplinska komisija nogometne zveze bo danes med drugim obravnavala tudi primer Buffon. Parmin vratar se je na tekmi Parma - Lazio predstavil z napisom »Boia chi molla« na majici. Gre za slogan, ki so ga v sedemdesetih letih uporabljati desničarski skrajneži med neredi v mestu Reggio Calabria. Zvezni pravdnik je Buffona prijavil zaradi kršitve 72. člena pravilnika, ki nogometašem izrecno prepovedujejo nošenje napisov s politično ati versko vsebino. NOGOMET / SREDINE TEKME V LIGI PRVAKOV Zahovičev zadetek Olympiakosu ni zadostoval Zmaga Moldeja v Grčiji odpira pot Portu in Realu - Bordeaux praktično že v naslednjem kolu - Milan tvega V četrtem krogu nogometne lige prvakov so v skupinah od E do H pomembne zmage dosegli Porto, Gla-sgow Rangers, Bordeaux, Sparta, Hertha in Chelsea, ki so se približati napredovanju v nadaljnje tekmovanje. Porto je v derbiju skupine E doma premagal Real z 2:1. Oba zadetka za gostitelje je dosegel Brazilec Jardel, prvega z nogo, drugega pa z glavo. Se ob polčasu je bil rezultat 2:0, častni zadetek za Spance pa je dosegel Raul. Razplet omenjene tekme je vplival tudi na drugo tekmo skupine med norveškim Moldejem in 01ympiako-som. Moštvo Zlatka Zahoviča je po prvih 45 minutah vodilo z 2:0 (Zahovič se je spet vpisal med strelce), toda novice iz Porta so bile zanj neugodne. To se je poznalo tudi na terenu, saj so Grki v drugem delu povsem popustili in dovoliti Norvežanom, da na koncu zmagajo s 3:2. Dva kroga pred koncem ima Porto devet točk, Real sedem, 01ym- piakos štiri in Molde tri točke. V skupini F se obeta izredno zanimiv boj za prvi dve mesti, ki vodita v drugi krog. Glasgovv se je z domačo zmago 4:1 nad PSV Eindhov-nom prebil na prvo mesto, pred Valencio in Bayemom, ki sta v Španiji igrala neodločeno 1:1 - strelca sta bila Ilie za Valencio in Effenberg za Nemce iz upravičeno do-sejene enajstmetrovke - ima točko prednosti. Skoti pa imajo od vseh treh kandidatov za napredovanje najtežji razpored, saj morajo v goste k obema konkurentoma. Bordeaux si je z zmago 2:1 v Moskvi proti Spartaku praktično že zagotovil spomladansko nastopanje v ligi. Francozi so povedli prek Johana Micouda v 21. minuti, v 59. minuti je Andrej Tihonov iz enajstmetrovke izenačil, odločilni zadetek pa je 14 minut pred koncem dosegel Sylvian VViltord. Rusi imajo tako le še teoretične možnosti za drugo mesto, brez vseh pa so ostali nogo- metaše nizozemskega Wille-ma II, ki tudi v tekmi proti praški Sparti niso zabeležili svoje prve točke, pa čeprav so voditi z 2:0 in 3:1. Gosti se tudi ob visokem vodstvu Nizozemcev niso predajali, zmagoviti gol za 4:3 je v zadnji minuti tekme iz enaj- stmetrovke dosegel Vladimir Labant. V skupini H se bodo za nastop v osmini finala v zadnjih dveh krogih borili Hertba, Chelsea in Milan, turški Galatasaray pa je po domačem katastrofalnem porazu z 0:5 proti An- gležem (na slika) izgubil vse možnosti. Hertha, ki je z golom Dariusza Vosza premagala italijanskega prvaka, ima zdaj osem točk, Chelsea jih ima sedem, Milan pa je v slabem položaju, saj za Nemci zaostaja tri, za Angleži pa dve točki. KOŠARKA / EVROPSKA LIGA Rivers kaznoval Union Olimpijo Po odličnem prvem polčasu Ljubljančani pustili prosto pot Turkom - Varese KO v Franciji Union Olimpija - Tofas 87:92 (51:47) UMON OLIMPIJA: Gole-mac 6, DuSCak 2, Zadravec 5 (3:4), Brezec 5 (1:1), Zdovc 11 (2:2), Milič 20 (4:7), Jasikevičius 29 (2:2), Kovačič 9 (1:1). TOFAS: Pars 15 (1:2), Rimač 15 (6:6), Rogers 10 (5:6), Konuk 5, Okur 5 (1:1), Griffith 14 (2:2), Rivers 28 (12:12). Sodnika: Dorizon (Fra), Leemann (Svi). Prosti meti: Union Olimpija 13:17, Tofas 27:29. Met za dve točki: Union Olimpija 22:32, Tofas 25:37. Met za tri točke: Union Olimpija 10:25 (Jasikevičius 7, Zdovc 3), Tofas 5:10 (Rivers 2, Rimač, Rogers, Konuk). Skoki: Union Olimpija 24, Tofas 17. Osebne napake: Union Olimpija 25, Tofas 19. Pet osebnih: Bečirovič (38.), Golemac (40.), Griffith (40.). Dvatedenski odmor ni najbolj koristil košarkarjem Uniona Olimpije, ki so v nabito polni dvorani Tivoli doživeli drugi zaporedni poraz v evropski ligi, ki ni ravno ohrabrujoč pred gostovanjem pri evropskem prvaku v Kaunasu. Začetek tekme za slovenske prvake ne bi mogel biti boljši. Sarunas Jasikevičius na Davidu Riversu, najnevarnejšemu posamezniku Tofasa, Emilio Kovačič pod kosem z orjakom Rashar-dom Griffithom (211 cm, 125 kg) in Jure Zdovc na Slavenu Rimcu je bila zamisel trenerja Zmaga Sagadina, ki je vsaj na začetku delovala izredno dobro. Ne le v obrambi, tudi v napadu so bili Ljubljančani zelo razpoloženi, tako da se je razlika v njihovo korist skokovito višala. 12:4 v 4. minuti je sledilo 27:12 (9.) in celo 36:19 v 13. minuti. V tem obdobju so gledalci v dvorani resnično uživali, saj so domačini predstavili Širok spekter znanja - od zabijanj in prodorov Miliča do izrednih podaj in treh trojk Jasikevičiusa ter trde, moške igre Kovačiča. Ekipa izrednih posameznikov, kot to Tofas zagotovo je, eksplodira v trenutku, ko se eden od teh razigra, in to se je zgodilo tudi v Tivoliju. David Rivers, najkoristnejši igralec zaključnega turnirja četverice v Rimu ('97), ki je že tedanji Olimpiji povzročil ogromno težav, je svoje kvalitete začel kazati po osmi minuti, ko je dosegel prvi koš. Od tu do polčasa jih je natresel 18 (met 12:14), a to ni bila edina težava strokovnega vodstva Olimpije. Asim Pars ali Asim Paščanovič (13 točk v 1. delu) se očitno odlično razume z temnopoltim zvezdnikov, zato ga je ta "zalagal" z žogam, ko sam ni mogel do meta. Tako sta praktično sama tekmovala z deveterico Uniona Olimpije (vstopil ni le Damir Mi-lačič) in zaostanek do polčasa znižala na vsega štiri točke. Boj za vsako žogo se je v drugem polčas začel zelo kmalu, saj so Turki že v tretji minuti po trojki Rim-ca prvič na srečanju povedli (56:57). Točka ali dve za eno in drugo ekipo je bila zgodba naslednjih desetih minutah, tako da se je v končnici začela "nova tekma". Stvari je v svoje roke pričakovano vzel Rivers in tudi pričakovano dobro odigral. Njegove točke v zaključku so bile dovolj za drugo zmago TofaSa v evro-ligi, saj sta poskusa Zdovca in Jasikevičiusa, ko je upanje Se tlelo, zgrešila cilj. Ostala izida skupine B: Panathinaikos - Real Madrid 96:69 (51:31), Alba -Zalgiris 80:64 (39:31). Vrstni red: Panathinaikos 8, Tofas Bursa 6, Union Olimpija 4, Alba Berlin, Zalgiris in Real Madrid 2. Skupina A Izidi: Crvena zvezda -Barcelona 86:91 (77:77, 45:42), Benetotn - Paok 69:66 (36:34), CSKA Moskva - Cholet 74:54 (39:23). Vrstni red: Barcelona 8, Be-netton 6, CSKA in Paok 4, Crvena zvezda 2, Cholet 0. Skupina C Villeurbanne - Roosters 84:71 (41:34) ASVEL: Larrannaga 5 (0:1,1:7), Seals 18 (4:6, 3:8), Maxey 25 (6:12,1:2), Sonko 17 (5:7, 2:3), Bilba 5 (1:3, 1:2), Pluvy 7 (2:2 za tri), Blom 4 (2:4, 0:1), Lauver-gne 3 (0:1), ROOSTERS: Pozzecco 16 (5:6, 0:1), Meneghin 9 (1:5, 1:3), Sekunda 11 (4:7, 1:3), Allen 4 (2:7), Zanus Fortes 7 (2:6), VVucherer 13 (2:4, 2:4), Vescovi 5 (1:1, 0:1), Foiera 4 (1:3, 0:1), Gia-dini Z (0:2). Prosti meti: Asvel 20:27, Roosters 23:28. Pet osebnih: Zanus Fortes (37), Sonko (39). Met za tri točke: Asvel 10:25, Roosters 4:13. Skoki: Asvel 37, Rosters 34. Ostala izida: Pivovarna Laško - 01ympiakos 63:56 (31:31), Maccabi - Ulker 89:74 (45:44). Vrstni red: 01ympiakos. Maccabi in Villeurbanne 6, Pivovarna Laško, Roosters Varese in Ulker 2. Skupina D Izidi: Efes Istanbul - Pau Orthez 69:65 (35:28), Bu-dučnost - PAF Bologna 75:83 (32:32), Gibona - Sevilla 83:87 (36:53). Vrstni red: Paf Bologna in Gibona Zagreb 6, Efes Pilsen, Pau Orthez in Sevilla 4, Buduč-nost 0. LJUBLJANA / NA SEDEŽU OKS Zelo uspela predstavitev zamejskega športa slovenskim medijem Letos predvsem o aktualnih temah LJUBLJANA - Za zamejske Slovence v Italiji, Avstriji in na Madžarskem šport ni le telesna aktivnost, temveč pomemben dejavnik pri ohranjanju narodne zavesti in identitete, je bila skupna misel na predstavitvi treh krovnih združenj slovenskih zamejskih športnih organizacij na sedežu Olimpijskega komiteja Slovenije v Ljubljani. Predstavitev zamejskega športa je že tradicionalna in je znova vzbudila veliko zanimanje slovenskih medijev. Konference so se udeležili predstavniki vseh najpomembnejših slovenskih časopisov, radia in televizije. Medtem ko so prejšnja srečanja vodilnih športnih funkcionarjev s predstavniki sedme sile v Sloveniji temeljila na predstavitvi zgodovine delovanja društev in zvez, je bilo letošnje zgolj aktualnega značaja in je znova postreglo z marsikaterim zanimivim podatkom, ki ljubiteljem športa v Sloveniji niso toliko na očeh. Letošnje dejavnosti Slovenske športne zveze (SšZ) iz Celovca potekajo v znamenju praznovanja petdesetletnice organiziranega športa naših rojakov na avstrijskem Koroškem, Združenje slovenskih zamejskih športnih društev v Italiji (ZSsDI) pa se ozira na 130-letnico tržaškega Južnega Sokola. Predstavniki zvez so se zahvalili OKS za organizacijsko pomoč in slo- venski vladi, ki denarno podpira njihove dejavnosti, saj bi bil njihov položaj brez teh sredstev bistveno težji. Zamejce iz Italije so predstavljali predsednik ZSšDI Jure Kufersin, avtor analize Slovenski zamejski šport po letu 2000 Ivan Peterlin, Branko Lakovič, ki je uredil in zbral že četrti Zbornik slovenskega športa v Italiji, predsednik šZ Sloga Vojko Miot, ki je spregovoril o uvrstitvi odbojkarjev in odbojkaric v ligo B-2, in predsednik Kolesarskega društva Adria iz Lonjerja Radivoj Pečar. Predsednik SSZ Marijan Velik je s seboj pripeljal tajnika zveze Ivana Lukana, predsednika SAK Jurija Perca, kolesarja Petra VVrolicha in košarkarja Marka Prašnika. Zamejci so znova najbolj presenetili s tem, da svoje delovanje tudi vestno dokumentirajo z različnimi knjigami in zborniki, s čimer krepko prekašajo matično domovino. Zveza Slovencev (ZS) na Madžarskem, ki jo vodi Jože Himok, sicer ni tako številčna, saj združuje le tri društva, in nima tako razvejane dejavnosti kot omenjeni zvezi, ponaša pa se z evropskim prvakom v metu kladiva Tiborjem Gecsekom, ki je bil na letošnjem svetovnem prvenstvu v Sevilli četrti, vse bolj pa se uveljavlja tudi mladinec Krisztian Pars, mladinski svetovni prvak v metanju kladiva. Jasna Milinkovič FORMULA ENA / FIA BO SKLEPALA O FERRARIJEVEM PRIZIVU Se v Parizu obeta nov kompromis? Možna rešitev: Ferrariju bodo točke odvzeli, a jih Hdkkinenu ne bodo dali PARIZ - Za Ferrari se danes pričenja doslej najtežja Velika nagrada letošnje sezone formule ena. Pet neodvisnih in anonimnih sodnikov bo na sedežu Mednarodne avtomobilistične zveze FIA v Parizu sklepalo o Ferrarijevi pritožbi zoper diskvalifikacijo Michaela Schumacherja in Ed-dieja Irvina na nedeljski dirki v Sepangu, vendar bo odločitev komisija objavljena Sele v soboto ob 11. uri na tiskovni konferenci, ki jo je oklical njen predsednik Max Mosley. Skoraj nobenega dvoma ni, da bo FIA kaznovala Ferrari, ugibanja pa zadevajo vprašanje, ali bo Slo za »smrtni udarec«, ki bo dokončno prisodil naslov prvaka Fincu Miki Hakkinenu ali pa za bolj blago kazen. V zadnjih urah si je utrla pot nova salomonska rešitev: FIA naj bi potrdila diskvalifikacijo obeh Ferrarijev, a ne bi podelila točk za 1. in 2. mesto v Sepangu. Na ta način bi Hakkinen s tretjim mestom obdržal Sest točk naskoka pred Irvi-neom pred zadnjo VN Japonske. Ferrari bo pred komisijo nastopil z zajetnim dosjejem, čigar vsebina pa je skrbno varovana skrivnost. Dosje bo opremljen z grafiki, fotografijami in drugimi dokumenti. Ferrarijevo pritožbo bo vložil predsednik Avtomobilskega kluba ACI Rosario Alessi, Ma-ranellovo moštvo pa bodo zastopali športni vodja Jean Todt, Sef tehničnega oddelka Ross Brawn, tiskovni ataše Claudio Berro in odgovorni za proizvodnjo Tim VVatson. Sodniki bodo prisluhnili tudi predstavnikom moštev McLaren Mercedes in Stevvart Ford, ki bosta zastopali stališče, da je treba pritožbo zavrniti. Zasedanje FIA spremlja izredno zastrupljeno ozračje, v katerem se kar vrstijo stališča za in proti Ferrariju. Predsednik Ferra-rija Luca Cordero di Montezemo-lo ni hotel komentirati izjav predsednika FIA Max Mosley, ki kot kaže ni naklonjen Italijanom. »Marsikaj bi lahko povedal, vendar ne v tem trenutku«, je bil rezek Montezemolo. Zelo oster je bil do Ferrarija bivši trikratni svetovni prvak Niki Lauda. V intervjuju za neki bavarski dnevnik je dejal, da bi oprostilna razsodba pomenila pravo farso. »Ni mogoče nekoga v nedeljo proglasiti za prvaka, v petek pa mu naslov odvzeti,« je dejal Lauda. Po njegovem mnenju bi bilo zelo žalostno, če bi izjave Bernieja Ecclestona, šefa formule ena, v prid Ferrarija vplivale na odločitev sodniške komisije FIA. KOŠARKA Breg in Kontovel v D ligi že drevi Oboji v gosteh ob 21. uri V košarkarski D ligi bosta moštvi Brega in Konto-vela igrah že drevi. Brežani se bodo v telovadnici šole Suvich, s pričetkom ob 21. uri, pometih z ekipo Libertas Barcolana, ki ne skriva želje, da bi se takoj vrnila v C2 ligo, iz katere je izpadla lani. Ogrodje moštva je ostalo nespremenjeno, ekipi pa sta se pridružila še De Guarini (tudi bivši Brežan) in poznani Radovani. Venier, eden njihovih adutov, je trenutno poškodovan. Libertas Barcolana je v prvem kolu v gosteh gladko premagal Gradese. Po nezasluženem uvodnem porazu proti Adiju Fanin Brežani razmišljajo o presenečenju. Ob 21. uri bo igral tudi Kontovel in sicer v telovadnici Montecengio proti tržaškemu CUS-u. Za varovance Claudia Starca bo to pravzaprav krstni nastop, saj pretekli teden niso igrali zaradi odsotnosti sodnikov. CUS je v uvodni tekmi izgubil v Gorici proti Arteju s sedmimi točkami razlike. Zaradi težav z vadbenimi prostori Kontovelci pogrešajo ui-ranost, vendar so pred tekmo dobro razpoloženi in pričakujejo zmago. Obvestila SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešča, da so odprta vpisovanja za zimovanje v Caprileju. Inforamcije in vpisovanje na ZSSDI, Ul. Ci-cerone 8, tel. št. 040-635627. ŠPORTNA SOLA TRST obvešča, da bomo na Stadionu 1. maj začeli jutri, 23. oktobra, telovadbo za predšolske otroke in malčke s sledečim urnikom: od 9.30 do 10.30 otroci od 3. do 6. leta (vrtec); od 10.30 do 11.30 otroci do treh let (telovadba s starši). Za info. tel. na št. 040-51377. NOGOMET / NASI NAJMLAJŠI CICIBANI NA GORIŠKEM Leon Bianco - Sovodnje 1:3 (1:0) SOVODNJE: M. Devetak, Bu-sin, Cevdek, Galliussi 2 gola, Jan Devetak, Cucovaz 1, Petejan, S. Butkovič, Cemic, M. Butkovič, Juren, Jurij Devetak, M. Devetak, Drozgič. Sovodenjci so po dobri igri zasluženo zmagah. V prvem polčasu sicer niso bih tako učinkoviti, saj so zaostajali za en gol. Gostitelji so imeli namreč eno samo priložnosti iz prostega strela, ki so jo dodobra izkoristili. V drugem polčasu so naši mladi nogometaši odločneje stopili na igrišče in z dvema go-lomna Galliussija in enega Cu-covaza tudi zasluženo zmagati. Mladost - Isonzo 1:3 (1:2) MLADOST: Ferro, Mania, Scarabeho, M. Peric, A. Buono-core, Quas, Lorenzi 1. Doberdobska ekipa na tej tekmi gotovo ni imela sreče, saj je bila nasprotnikom povsem enakovredna. Pri strelih na vrata pa je bil Isonzo spretnejši in tako tudi zmagal. Resnici na ljubo pa so Doberdob-ci igrali pod svojimi sposobnostmi. Od posameznikov bi tokrat omeniti Nicolo Ferra, ki prvo leto igra v vratih. Juventina A - Sanrocchese 2:0 (1:0) JUVENTINA: Nanut, Trevi-san 1, Brankovich, Lorenzo, Me-non, Cemic, De Luca, Gej, Arga-no 1. Po dokaj borbeni in lepi tekmi je Juventina zasluženo premagala vrstnike Sanroccheseja. Gostitelji so dosegli po en gol v vsakem polčasu z Arganom in Trevisanom. Juventina B - Lucinico B 0:9 (0:6) JUVENTINA: Schincariol, Gramazio, Pellegrino, S. Trevi-san, Mavric, Melis, Bonvissuto, Leon. Druga Juventinina ekipa nastopa z vsemi nogometaši letnika 1991, kar se na igrišču seveda pozna. Standrežci so tokrat visoko izgubiti proti Lucinicu, vseeno pa so zaradi požrtvovalnosti in borbenosti povsem zadovoljiti. NA TRŽAŠKEM San Luigi - Breg 0:8(0:5) BREG: Slavec, Križmančič 1, Ota, Taučer, Kalc 1, Kraljič 4, Gregori, Corbatti 2. Brežani so po zelo lepi igri visoko premagali San Luigi. Ze v prvem polčasu so naši nogometaši dosegli pet zadetkov in s tem je bilo tekme že tedaj konec. Za lepo predstavo in zanesljivo zmago je treba pohvaliti vse Bregove predstavnike. Tokrat pa si še posebno pohvalo zaslužita vratar Slavec, ki je nekjajkrat odlično posegel, in Arona Kraljiča, ki je dal štiri gole. Primorje Telita! - Chiarbola 8:0 (4:0) BREG: Zuppin, Smotlak, Luc-chesi, Škabar, Candotti, Tuccio 4, Meriggioli 2, Ferfolja 2, Ra-sman. Proti za leto mlajšim nogometašem Chiarbole so primorjaši dosegli visoko zmago. Premoč gostiteljev je bila več kot očitna. Vsa naša ekipa si zasluži pohvalo, od posameznikov pa bi omeniti Alessandra Tuccia, ki je dosegel 4 zadetke. Danes igra za vas Totocalcio Edvin Milkovič Bari - Juventus 2 Bologna - Verona 1 Cagliari - Udinese 1 Lazio - Lecce 1 Piacenza - Fiorentina X 2 Reggina - Parma 1 2 Torino - Roma 2 Brescia - Ternana 1 Cesena - Ravenna .1 Empoli - Pescara X 1 Treviso - Napoli 1 X 2 Arezzo - Crotone 1 X 2 Avellino - Catania 1 2 Edvin Milkovič (letnik 1968) se je začel ukvarjati s tenisom pri 11 letih pri Gaji. Pri istem društvu se je nato pri 15 letih lotil tudi nogometa. Začel je v ekipi najmlajših. Kot naraščajnik je nato nastopal pri Zarji, pri kateri je eno leto igral tudi kot mladinec. Vrnil se je h Gaji in igral v članski ekipi, ki je takrat nastopila v 2. amaterski ligi. Pred dvema letoma je prestopil k Zarji/Gaji B (3. AL), v tej sezoni pa igra pri Bregu (v A in B ekipi). Prejšnji teden je Vasilij Cociancich pravilno napovedal 6 izidov. št. 2 PRIMORSKI PES je začel izhajati v Trstu 15. oktobra 1999, njegov predhodnik STRAN MLADIH pa jeseni 1998. Tiskamo ga v tiskarni v ul. Montecchi 6. Zanj že od vsega začetka skrbijo Boštjan, Igor, Ivana, Jana, Poljanka in Sara. e-mail: primorskipes@katamail.com PETEK, 22. OKTOBRA 1999 (PRI)MORSKI PES JE TOKRAT... 14.oktobra, četrtek zvečer Bregovičev koncert v dvorani Tripcovich: med srečneži, ki so si pravočasno nabavili "cenejšo" 35.000 lir vredno vstopnico v zadnjih vrstah (za sedež v prvi polovici dvorane je bilo treba odšteti kar 50.000 lir in jih je •zato kar nekaj ostalo nezasedenih), je bilo kar precej mladih in manj mladih znancev. Jasno je bilo, da so tu zaradi NJEGA, čeprav si je prav posebne aplavze zaslužil tudi igralec Omero Anto-nutti, ki je bral odlomke iz balkanske in tržaške književnosti. Za tiste, ki jim ni uspelo priti do vstopnice, pa sta koncertu sledili posebni poročevalki (Pri)morskega psa. Skoda, da se v gledališču ne da plesati, je marsikdo vzdihnil med Kalašnjikom in Mjeseči-no..., med bolj umirjenimi skladbami pa sta naši poročevalki sanjarili vsaka svoje: ena o e-mai-lu, ki bi ga tako rada pisala Goranu, druga o Goranovi sarmantnosti. Nežen in simpatičen je zgledal »naš Goran«... predvsem ko je v svoji »skoraj« brezhibni italijanščini opisal dvorano Tripcovich kot »un bel pošto p er noi Jugosslavi... qui da-vanti ci sono nostre cor-riere con tante borse nay-lon, qua dietro stazione dei treni...« in o svojem nastopu v Trstu povedal, da je njegova družina tu pustila več milijonov ... on pa je prvi, ki končno v Trstu kaj zasluži. Po končani predstavi, ki je navdušila razigrane mlade, a tudi starejše gledalce, sta se naši naši poročevalki znašli pred dvorano Tripcovich, se pogledali in vprašali: in... se z nalili Višješolci in Primorski dnevnik: kakšen je odnos do manjšinskega časopisa? Slovenske višje šole, ki so kot ustanove naročene na Primorski dnevnik (in vsi dijaki imajo zato možnost, da ga berejo v času, ko so v šoli), so idealno prizorišče tega kviza, ki bo, sicer grobo in nekoliko žaljivo, nakazal odnos slovenske mladine do Primorskega dnevnika (odslej: PD). Kviz je namenjen vsem višješolskim dijakom, ob njih pa še vsem tistim, ki so že presedeli višješolske klopi. 1) Ko stopiS v razred, Primorskega dnevnika ne najdeš in niti soSolci ga nimajo. Kako reagiraš? A - Greš k sluginji in jo prijazno, ampak res prijazno, nadereš, češ "kako si lahko dovoli" (4) B - Sploh ti ni mar, da PD manjka, saj imaš v torbi že Gazzetto ah kako drugo revijo (1) C - Sploh ti ni mar, da PD manjka, saj moraš ponavljati snov oziroma prepisati domačo nalogo (3) D - Pridno odideš v razred prvošolcev in tam pobereš PD z grožnjo, da če ugovarjajo, "grejo pod dočo“ (2) 2) UCna ura je zelo dolgočasna, PD pa je pod tvojo klopco. Kako si krajšaš Cas? A - Postaviš PD na kolena in začneš skrivoma brati (4) B - PD razstrgaš in s papirjem obmetuješ sošolko, da bi videl, kako se ujezi (2) C - PD uporabiš za podlago (blazino) za ležanje na klopi (1) D - Mika te branje PD, ampak v tebi prevlada dolžnost, da je treba poslušati profesorja (3) 3) Po peti uri je PD razstrgan na košCke. Kateri članek poisCeS v kupu papirja, da bi ga prebral? A - Enega iz serije Zgodba pri zgodbi, pa še res je (2) B - Prispevek o zamejskem športu (4) C - Televizijski spored tistega dne (1) D - Mali oglasi: kdo prodaja skuter druge roke (3) 4) Po peti uri je PD razstrgan. Kateri Članek poiSCeS da bi ga razstrgal Se malo? A - Članek o državnih političnih novostih, ker politika ”so prazne besede" (4) B - Slika pri sliki, zgodba pri zgodbi itd., ker ” po mojem ni res" (3) se dogaja na so- C - Alpe- Jadran, ker ” zakaj pišejo toliko o Haiderju? “ (2) tržaške strani, ker "me ne zanima, kaj D - Goriška, oz sednjem dvorošču' 5) Po pouku imaS doma PD spet na razpolago. Ali ga bereS? A - Tega problema si sploh ne postavljam, ker pri nas nismo naročeni (2) B - Se enkrat ga temeljito preberem, saj sem v šoli bral malo ali nič, ker sem imel pač druge opravke I PROFILI V oklepajih ob odgovoih so točke; slednje morate sešteti, da ugotovite, kakšen je vaš odnos s Primorskim dnevnikom. Od 9 do 12 točk: Malenkost te PD zanima, ampak v šoli ne čutiš potrebe po branju, saj raje počenjaš "pajacade", ki so morda vredne vpisa v dnevnik, če pa ti PD le pade pod oko, bereš le bolj ”light“ prispevke. Od 13 do 16 točk: Ti si v šoli zelo resna oseba, zato PD ne uspeš temeljito te zamejska stvarnost, razen izjem, kar precej zanima. Od 17 do 20 točk: PD je zate res pomemben časopis, zato v šoli absolutno ni govora, da ga ne bi prebral. Zaradi tega se večkrat dereš, da bi si ga priboril, ampak tudi profesor te nadere, ker ga bereš med njegovo uro. Zanimajo te vse tematike, med katerimi zamejska vprašanja ne izostajajo. kaj zdaj? S katerega izhoda se bo prikazal? Kje ga čaka avto? Kje spi? (Gotovo v bližnjem hotelu Jol-ly!)... Ga sploh počakava? Takrat so tudi v veži ugasnile luči in poleg naših poročevalk, ni bilo pred dvorano skoraj nikogar več. A nič zato! Usedli sta se na tako imenovane »panetone« in komaj tedaj se jima je zabliskalo: »Ce pride... kaj naj mu sploh rečeva?« In glejga zlomka, izza vogala, se je prikazal Goran Bregovič v spremstvu zvestega Ogija. Zastal jima je dih: »Ma je zares on?« Toda za dvome ni bilo časa... Goran se je, v svojem sivem puloverju in jeansih, približeval z naglimi koraki... »Dober večer, može avtogram?« Kaj se je naposled zgodilo v njunih dušah in telesih, je težko izliti na papir... ko sta si naposled opomogli, sta razumeli, da ju je POVABIL NA KAVO »SUTRA, OKO DVA SATA«. 15. oktober, petek ob 14.uri ...točneje ob 14.15... (naši poročevalki sta prišli na kraj srečanja z manjšo zamudo...) Stranskih vrat, ki vodijo v zakulisje dvorane Tripcovich, ni bilo težko najti. Vprašanje pa je bilo, kje je Goran Bregovič? V upanju, da naletita na nekoga, ki jima bo znal povedati kje ga lahko najdeta, sta naleteli prav nanj. Ker sta pričakovali klepet ob kavi, sta mu prinesli vrečko fav (»to ti je tipično tržaško pecivo«), ki jo je Goran brez posebnega navdušenja položil na mizo, oblekel jopo in dal razumeti, da je odločil, da gremo na kosilo. »Na rucak« torej, v bližnjo restavracijo-pizzerijo Capriccio... v spremstvu zvestega Ogija, seveda (naj vam povemo, da je Ogi Goranova desna roka, tisti, ki je na odru vedno oblečen v črno, igra na tolkala, harmoniko in tudi poje). Goran, ki je ves čas kosila nosil temna sončna očala, je naročil kalamare na žaru, Ogi pizzo Capric-cioso, špagete z lososom -beri: sal-mone (poročevalka 1) in margherito (poročevalka 2). Med enim grižljajem in drugim sta izvedeli, da živi družina Bregovič v Parizu, da išče Gorane umetniški navdih v Beogradu, da nima v rojstnem Sarajevu več kaj početi, da se je italijanščine naučil med eno- letnim bivanjem v Neaplju, da je študiral filozofijo in sociologijo... Ogi pa... je študiral dirigiranje na sarajevski Akademiji, z Goranom sodeluje že štiri leta, po enoletnem koncertiranju po evropskih odrih pa bi se rad vrnil domov v Beograd... Preden bi nas neučakane natakarice spodile iz restavracije, smo se nastavili fotografskemu aparatu, Goranova Visa pa je poravnala račun. Pod bleščečim soncem smo se pozdravili; Goran in Ogi sta se vrnila v gledališče k snemanju glasbe za neki italijanski film, naši poročevalki pa vsaka k svojemu študiju v knjižnico. P.S. Samo še kratka opomba: ni vse zlato, kar se sveti. Leto 2000 -70 dni: Krakow Ce si se prejšnja leta odločal, kje boš preživel novo leto, kar “zadnji moment”, se moraš letos sprijazniti z dejstvom, da je jubilejno leto in da ti ne bo šlo vse tako zlahka od rok. Zato pa ti priskočimo na pomoč mi! Danes smo za vas izbrali čudovito mesto, nekdanjo prestolnico Poljske, Krakovv. Mesto je staro več kot 1000 let in leži na južnem delu Poljske, ob zgornjem toku Visle. Poljska, ki ni med mladimi zelo popularna, se bo izkazala kot idealen kraj za praznovanje novega tisočletja. Odločil si se torej za silvestrovanje v Krakom! Svetujemo ti, da izkoristiš priložnost in, da si mesto dodobra ogledaš. Bivanje v Krakom je idealno za mlade, ker je vse izredno poceni (od prenočevanja in hrane, vse do zabave...). Kot prvo si lahko ogledaš znameniti trg s tržnico in cerkvijo sv. Marije (v mestu je res veliko cerkva). Po krajšem sprehodu po ulicah starega mesta, se lahko podaš na ogled gradu Wawel s katedralo (iz 8.-9.stol.), v kateri so nekoč kronali in kasneje tudi pokopali poljske kralje. Ko si že tu, se lahko spustiš proti judovski četrti, t.i. predelu Kazimierz. Spoznal ga boš zaradi tišine in zapuščenih stavb. Videl boš nekaj sinagog, pretežno zapuščenih (če nas spomin ne vara, se vsaj v dveh še odvijajo obredi) in pokopališče Remu’h, ki je eno izmed najstarejših v Evropi. Melanholično vzdušje te bo spominjalo na kruto usodo, ki je doletela nekdanje prebivalce predela. Priporočamo ti tudi, da si pred odhodom še enkrat ogledaš film “Schindler’s list”, ki prikazuje tedanje grozotno dogajanje v krakomki judovski četrti. Ce se v Krakovv odpraviš z vlakom, te bo ta iz Trsta popeljal mimo Dunaja in Budimpešte končno (po približno dvajsetih urah!) v Krakovv. Potovanje z vlakom te bo stalo 242.600 lir, če pa imaš manj kot 26 let, lahko izrabiš listek B.I.J, (Billet International pour Jounes). Železniška postaja Krakow-Glowny je na srečo v samem centru mesta, tako boš z lahkoto dospel do Vouth Hostela v Ul. Kosciuszki 88,30-114 Krakovv (tel. 221951), ali do Polish Vouth Moste! Association v Ul. Oleandry 4, 30-060 Krakovv (tel. 338822). Na žalost pa nista ta dva mladinska domova dosegljiva po internetu, zato bo treba tja direktno telefonirati ali pisati. Obadva razpolagata z več kot sto ležišči. Kar se pa tiče potovanja z letalom, boš letalsko karto plačal 455.000 lir, če si star manj kot 26 let. Odpotoval boš iz Ronk direktno v Krakovv (letališče je oddaljeno od mesta kakih 15 km). Nenazadnje pa smo izvedeli, da SOU turizem (Študentska organizacija univerze v Sloveniji) organizira silvestrovanje ravno v Krakovvu. Za vsoto 26.000 tolarjev boš tako lahko preživel 4 dni v Krakovvu. Cena vključuje seveda prenočitve z zajtrkom, prevoz, organizacijo in vodenje po programu. Doplačila so predvidena za hrano, ki je res zelo poceni, in vstopnine. Odpotuje se iz Ljubljane, če pa bo pri nas ponudba žela veliko zanimanja, bodo organizatorji priskočili na pomoč sposobnim avtobusom iz Trsta. Za dodatne informacije se lahko zglasite v Klubu slovenskih študentov v Ul. Mazzini 46/1 ob ponedeljkih, od 18. do 20. ure. Na nekaj pa ne gre pozabiti! Ko boš prvič prehodil glavni trg pri cerkvi sv. Marije, kupi cvetico in jo podari mimoidoči lepotici. Pravijo, da ta navada prinaša srečo.... RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Televikj čarovnija TV dnevnik ® RAI 1 6.00 6.30 6.40 9.50 11.30 11.35 12.25 12.35 Euronevvs Pregled tiska - Vreme Jutranja razvedrilna oddaja 'Unomattina, vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, pregled tiska Film: Ritorno a Tamakiva (kom., ZDA ’93, i. Alan Arkin, Diane Lane) Dnevnik Jutranja razvedrilna oddaja: La vecchia fattoria (vodi Luca Sardella) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik Variete: I fantastici di Raffaella Aktualna od.: Ob dveh na RAI 1 Variete za najmljaSe: Sol-letico (vodi Michele La Ginestra), vmes risanke Sheherazade, nan. Skrivnostni svet Alexa Mačka Mladinski dnevnik GT Danes v parlamentu Aktualno: Pred dnevnikom Dnevnik Aktualno: Prima - Predvsem kronika Kviz: In bocca al lupo! Vremenska napoved 'IHiIi! Dnevnik Tema dneva: II Fatto Kviz: La zingara Nan.: Lui & Lei 2 - Mamina ljubezen (i. Vittoria Belvedere, Enrico Muti) Dnevnik Aktualna odd.: .Porta a porta Nočni dnevnik, pregled tiska, zapisnik, vreme Aktualno: SPanska državljanska vojna Potihoma RAI 2 6.20 7.00 9.45 10.35 10.50 11.10 12.00 13.00 14.05 15.05 16.00 18.10 18.30 19.05 20.00 20.30 20.50 23.00 0.35 1.35 1.40 Nan.: Morski veter Variete za najmlajše: Jutranji Go-cart, vmes risanke in nanizanke Nanizanka Aktualno: Svet v barvah Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Variete: Vaše zadeve (vodi Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Nan.: Friends - Moj mož se poroči(i. Courtney Cox), 14.30 Baldini St Simoni Aktualna odd.: La vita in diretta - Kronika v živo Dnevnik Oddaja o izletih in potovanjih: Sereno variabile Dnevnik, vreme, šport Nan.: Nikita Risanke Večerni dnevnik Tg2 Variete: Festa di classe (vodi Pippo Franco) Tg2 dosje, 23.45 dnevnik, v parlamentu, vreme, filmske novosti Jadranje: America’s Cup Italija sprašuje Anima mundi RAI 3 6.00 8.35 10.00 10.15 12.00 12.30 14.00 14.50 16.00 17.00 19.00 20.00 20.10 20.35 23.20 23.45 0.40 1.20 Dnevnik, vreme Aktualno: Imaparare la TV, 9.05 Poklic scenografa, 9.20 Design Glasba: Jimmy Fontana Film: Šansone e il tesoro degli Incas (pust., It. '64) Dnevnik, šport Film: Torna a časa Las-sie! (kom., ZDA ’43) Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik Športno poplodne Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nan.: Un pošto al sole Film: Le onde del destino - Breaking the VVaves (dram., '96, i. E. VVatson, S. Skarsgard) Dnevnik, deželne vesti Tematska odd.: Italia Maastricht Dnevnik,pregled tiska, kultura, vreme Fuori orario: Chaplin Filma: Luci della ribalta, Un re a New York S? RETE 4 ITALIA 1 |r Slovenija 1 fr* Slovenija 2 Nad.: Valentina Pregled tiska Nad.: Celeste, 9.45 Libera d’ amare, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4 Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: Serenata p er sedici bionde (glas., It. ’57) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto! Dnevnik Nan.: Un giustiziere a New York Aktualno: Film dosje TV film: Quel bambino e mio - There Was a Little Boy (dram., ZDA '95, i. C. Shepherd, J. Heard) Film: La stanza del ve-scovo (dram., It. '77, i. U. Tognazzi, O. Muti) Tg4, pregled tiska CANALE 5 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd.: La časa deli’ anima (vodi Vittorio Sgarbi) Nasveti za dobro počutje: Vivere bene Variete: Maurizio Costan-zo Shovv Nan.: Un detective in corsia (i. Dick Van Dyke) Nan.: Robinsonovi Dnevnik TG 5 Nad.: Beautiful, 14.10 Vivere (i. Fabio Mazzari, F. Marchegiani) Aktualna odd.: Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) TV film: L’ uomo dei mi-racoli (dram., ZDA ’99, i. John Ritter, Meredith Baxter) Aktualno: Verissimo -Kronika v živo Variete: Passaparola (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia Variete: Scherzi a parte (vodita Simona Ventura, Marco Columbro) Variete: Maurizio Costan-zo Show Dnevnik Striscia la notizia 14.00 14.30 15.00 15.30 16.00 17.30 19.30 20.00 20.45 23.10 0.00 0.30 1.40 Variete za najmlajše: risanke Supermario show, Polyanna, itd. Nan.: Simbad, 9.30 McGyver, 10.30 Magnum P.L, 11.30 Renegade Odprti studio Fatti e misfatti Nan.: La tata (i. Fran Dre- scher) Risanke Simpsonovi Variete: Candid camera show Aktualna odd: Fuego! Nan.: Sabrina, mala čarovnica (kom., ZDA '96, i. Me-lissa J. Hart) Variete za najmlajše Bim Bum Bam, risanke Nan.: Pacific blue (i. Rick Rossovich), 18.30 L.A. Heat (i. Wolf Larsen) Odprti studio, 19.55 Šport studio Glasb, odd.: Sarabanda Film: Seven (thriller, ZDA '95, i. Morgan Free-man, Brad Pitt) Aktualna odd.: Real TV (vodi Guido Bagatta) Nan.: P.S.I. Factor Odprti studio, 0.40 Šport Nan.: Noro zaljubljena, 2.05 Frasier 8.00 9.00 9.30 13.00 13.25 14.40 15.30 16.00 16.30 17.00 17.45 18.00 18.10 19.15 19.30 20.00 20.15 21.30 22.00 22.50 0.00 0.35 S TElE 4 18.00 20.35 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Tržaška popevka Deželna politika Nan.: The Early Years Mix cultura 21.00 23.30 23.35 Reporter na prizorišču Gospodarstvo Mix cultura (J) MONTECARLO 19.30, 22.45, 0.30 Dnev- nik, 13.30, 19.50 Šport Nan.: Del Vecchio Film: Un anno vissuto pericolosamente ('82) Film: La trappola del co- niglio (kom., ZDA ’58) |Tww Variete: Zap zap Variete: Crazy... camera Variete: Tappeto volante Film: Immunita diploma- tka (pust., ZDA ’91) TMC motorji Vremenska panorama TV prodaja Tedenski izbor: Oddaja za otroke, 10.05 Ročne ustvarjalnosti: Prireditev «Razstava«, 10.35 Enajsta šola, oddaja za radovedneže, 10.55 Drama: The Partisans (J. Blokker, Nizozemska), 12.05 Resnična resničnost Poročila, vreme, šport Svoboda izražanja - Prepovedi, zaplembe, cenzura (3. del) Po domače Naša pesem 99 Opus Mostovi Lahkih nog naokrog Afriške pravljice: Basen o petelinu, kokoši in raci Obzornik, vreme, šport Dober večer Risanka TV Dnevnik, vreme, šport Zrcalo tedna Petka TV nadaljevanka: Vrtičkarji - Dediščina (A. Rozman - J. Pervanje) Odmevi, kultura, vreme, šport Polnočni klub The Philippines Singers Dober večer TV PRIMORKA 16.45 Videostrani Obrt in podjetništvo Pogovor z...: jadranka Sturm Kocjan Kako biti zdrav? In zmagovati (Rudi Klarič) Risanka Videostrani Dnevnik, vreme Obiskali smo: Drežnica Turizem Glasba: Naj spot V znamenju škorpijona Dnevnik TV Primorka, vreme, lahko noč 9.00 10.05 10.30 12.50 14.30 16.05 16.35 17.30 18.05 18.30 19.00 19.30 20.00 20.55 21.20 22.55 23.45 0.35 Vremenska panorama Tedenski izbor: Video-ring s Tanjo Predstava- Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica: Krst pri Savici (D. Smole) Euronevvs Tedenski izbor: Film: Retour de Casanova (Fr.) Evropski kulturni magazin: Aliča Dokumentarna oddaja: Varuhinje ognja Po Sloveniji Nad.: Popolna tujca (ZDA, i. Bronson Pin-chot, Mark Linn-Baker, Ernie Sabella, 17. del) Nan.: Simpsonovi Nad.: Nikoli v dvoje brez tebe (Fr., i. Emma Colber-ti, Astrid Veillon, 19.) Videoring Dok. serija: Iskanje izgubljenih civilizacij (1. del) Nan.: Čarobne v velemestu (ZDA, 15.) Film tedna: Garden - Sadovnjak (Slovaška 1995, r. Martin Sulik, i. Roman Luknar, Marian Labuda) Nan.: Red in zakonitost -Law and Order (ZDA, i. Paul Sorvino, Chri-stopher North, 20. ep.) Nad.: Izgnanstvo - Hans (6. del) Nan.: Noč z Dickom (ZDA, 17. epizoda) Koper Čezmejna TV, 14.20 Euronevvs Zgodovina Amerike Gugalnica Športna oddaja Košarka: Union Olimpija -Tofas Bursa (EL) Program v slovenskem jeziku: Primorski mozaik M Risanke nR Primorska kronika Dnevnik, šport Gugalnica Vsedanes aktualnost Potopis Sojenje zgodovini (4. del) Vsedanes - TV dnevnik Film: Maxie (ZDA ’95) Vsedanes - Dnevnik Čezmejna TV - Poskusne oddaje, T3-TV dnevnik 'N Radio Tret A 8.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar: 7.30 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Veš poet svoj dolg; 9.00 Potpuri; 9.15 Odprta knjiga: Kandid ali optimizem (i. A. Valič, r. M, Sosič); 9.30 Glasbena skrinjica; 10.30 Jazz odtenki; 11.00 Poročila; 11.10 Iz studia z vami; 12.45 Cecilijanka 98; VS Vox; 13.20 Glasba za vse okuse; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Glasbeni potpuri; 15.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: 1909-1999, 90 let Glasbene matice; 18.00 Kulturni dogodki, nato Blues; Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.; 8.30.12.30.18.30 Poročila v ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17,30 Poročila; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.50 Kulturni koledar; 9.10 Cestne razmere; 10.00 Oglašanje; 11.00 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.45 Kaj menite vi?; 15.00 Borza; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Na poti v Evropo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Kulturni koledar, kino-spored, planinski vodnik; 19.00 Dnevnik; 19.40 Svežih 20 modrih; 19.50 Pesem, tedna; 20.00 Bla bla Radio; 21.00 Študenstka odd.; 22.00 Zrcalo tedna; 22.30 Fish eye; 0.00 Nočni pr RaSLo iz studia RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Dobro jutro; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Pogovor o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10.40 Glas Evrope; 11.00 V parlamentu; 11.45 7 popevk; 13.00 L' una blu, čestitke; 14.35 Euro notes; 16.00 Ob 4-ih; 18.00 London calling; 18.45 Glasb, večer; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr. RK; 0.00 Prenos RMI. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00, 12.00. 13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio ga-ga; 9.45 Ringa-raja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odd. o morju in pomorščakih; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informa- tivna odd.; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila, Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.30 Novice; 8.40 Kulturne prireditve, rekreacija, gorniške novice; 9.35 Popevki; 10.00 Avtomobilistične minute; 12.05 Country glasba; 13.40 Gost, drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Petkova centrifuga; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 17.30 Obvestila; 18.45 Črna kronika; 19.30 Stop pops 20, novosti; 22.00 Zrcalo dneva, šport; 22.25 Klub klubov. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11,00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.00 Nedrja Zemlje; 13.30 Novosti iz arhiva; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport; 16.15 Posnetki festivalov in koncertov; 19.30 Koncert orkestra SF; 22.15 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23,30 Glasba in napoved sporeda; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora: 10.00- 14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00- 10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski dnmik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% "* Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG Z-. . SRED ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE 6 66 666 SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA C A VREMENSKA SLIKA Nad večjim delom Evrope in Sredozemlja je obsežno ciklonsko območje. Pred novim poslabšanjem vremena, ki bo Slovenijo doseglo v soboto, bo k nam v višinah pritekal razmeroma topel in vlažen zrak. LIZBONA MADRID 11/15 Temperature zraka so bile izmerjene včergj ob 7 in 13 uri. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 18.08. Dolžina dneva 10.38. Luna vzide ob 17.21 in zatone ob 4.08. -V PLIMOVANJE Danes: ob 2.30 najnižje -40 cm, ob 8.54 najvišje 49 cm, ob 15.16 najnižje -42 cm, ob 21.11 najvišje 33 cm. Jutri: ob 3.03 najnižje -42 cm, ob 9.21 najvišje 55 cm, ob 15.45 najnižje -51 cm, ob 21.48 najvišje 38 cm. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 17,9 stopinje C. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo obremenilen. Veliko ljudi bo imelo vremensko pogojene težave. Moteno bo tudi spanje v noči na soboto. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m............11 1000 m..............9 1500 m..............8 2000 m.............6 2500 m ............4 2864 m.............3 DANES TRBIŽ S CELOVEC O 5/11 a O 3,10 KRANJSKA GORA Q TRŽIČ 4/10 a GRADEC 4/11 O S. GRADEC 5/9 * O "u-1 M. SOBOTA o 5/U O KRANJ CEDA 10/17 O OVIDEM ( 10/17 —^N. GORICA io/17 GORICA q o POSTOJNA CELJE > 5/12 a- a LJUBLJANA 10/17 N. MESTO 6/12 O ZAGREB 5/12 - Dopoldne bo dež povsod ponehal, predvsem ob morju in v vzhodni Sloveniji se bo delno zjasnilo. SOSEDNJE POKRAJINE: Dež bo prehodno ponehal, predvsem ob Jadranu se bo delno zjasnilo. JUTRI TRBIŽ CEDA 11/17 O OVIDEM 11/17 w GORICA 11/17 ° o 5/10 KRANJSKA GORA Q TRŽIČ 6/14 O KRANJ *N GORICA n/17 TRST 15/19 PORTOROŽ U i /f o | i^RNOMEU. ROREC „/---O 15/20 o X / V soboto zjutraj bodo padavine spet zajele zahodno Slovenijo in se do večera razširile nad vso državo. Popoldne in zvečer bodo tudi krajevne nevihte. Ob morju bo pihal jugo, drugod jugozahodni veter. V nedeljo dopoldne bo dež ponehal in delno se bo razjasnilo. ★ ★ ★ HOTEL LIPA empeter pri Gorici indijske vsak večer od 8. oktobra do 7. novembra 1999 7 -%-■ Imiijski kuharski mojster Vam bo z jedmi kot so RAITA, SAMBAH SAMOSA, MALAIKORMA, TANDOORI in mnogimi drugimi specialitetami pripravljenimi ndposeben načmpričaral bogastva začimb in dišav indijske kuh inje. Želite večer preživeti nekoliko drugače? Pustite se presenetiti in obiščite za to priložnost posebej dekoriran Modri hram v hotelu Lipa. Rezervacije na recepciji hotela oz. na tel. 00386 65/31358. t : I I Hit Hotel Lipa Trg Ivana Roba 7,5290 Šempeter pri Gorici, Slovenija Tel.: 00386 65/31 358, Fax: 00386 65/31 254 : STATISTIKA / ROJENI OB KONCU STOLETJA Deklicam v Evropski uniji napovedujejo daljše življenje kot dečkom LUXEMBOURG - Deklice v EU, rojene ob koncu iztekajočega stoletja, bodo po statističnih ugotovitvah Eurostata živele dlje kot dečki. Najvišjo starost bodo dočakale deklice iz Francije, ki bodo svoje moške sovrstnike preživele za 7, 9 leta. Francoske deklice naj bi tako po pričakovanjih statistikov živele 82,1 leta, dečki pa bodo dočakali 74, 2 leta, kar je malo nad povprečjem EU. Naj nižjo pričakovano življenjsko dobo naj bi imele danske deklice, 78, 2 leta. V desetih državah EU tako lahko novorojene deklice pričakujejo starost 80 let in veC, v petih državah Članicah pa starost 81 let in veC, med drugim ugotavlja Eu-rostat v statističnem poročilu o evropskem življenjskem slogu na pragu novega tisočletja. Najnižjo pričakovano življenjsko dobo med dečki so leta 1997 izračunali za dečke s Portugalske (71, 4 leta), naj višjo starost pa so izračunali za dečke s Švedske, in sicer 76, 7 leta. Povprečna življenjska doba dečkov in deklic v članicah EU je višja od ameriškega povprečja, kjer naj bi dečki povprečno živeli 72, 8 leta in deklice 79, 5 leta, a nižja od japonskega povprečja. Japonske deklice naj bi po pričakovanjih statistikov živele povprečno 83, 2 leta in dečki 76, 8 leta. Povprečna starost žensk v EU, ki rodijo svojega prvega otroka, je bila leta 1996 29 let. Najkasneje so se za rojstvo prvega otroka odločale Irke, povprečno so bile stare 30, 1 leta. Najprej pa so svojega prvega otroka rodile Avstrijke, in sicer pri 27, 8 leta. Podobne rezultate so zabeležili tudi statistiki Kanade in Japonske. Moderne evropske ženske so imele predlani povprečno 1, 44 otroka, enako je veljalo za japonske ženske. Oboje pa so precej zaostajale za Američankami, ki so imele povprečno 2, 06 otroka. Najvišji moški v EU, stari med 15 in 24 let, so bili leta 1996 Nizozemci, ki so bili povprečno visoki 182, 35 centimetra. Po višini so jim sledili Danci z 181, 47 centimetra in Nemci z 180,19 centimetra. Povprečna teža moških v EU leta 1996, starih med 45 in 54 leti, je bila 80, 6 kilograma. Najtežji so bili Spanci, ki so povprečno tehtali 84, 6 kg, sledili so jim Avstrijci (83, 2 kg) in Nemci (83,1 kg). Najmanj so povprečno tehtali Portugalci, 74, 3 kg, kar pa je verjetno posledica tega, da so bili tudi najnižji v skupini moških, starih med 45 in 54 leti v EU. Mlajši Portugalci so namreč v povprečju kar sedem centimetrov višji od svojih starejših sonarodnjakov. Največ alkoholnih pijač v EU so leta 1996 popili Francozi. V povprečju so po grlu 'spravili 14, 1 litra alkoholnih pijač letno. Najmanj alkohola so popili Islandci in Norvežani, povprečno po 4, 8 litra letno. Najstrastnejši kadilci v EU so bili Grki, ki so povprečno letno pokadili 3020 cigaret, kar je skoraj dvakrat veC kot od povprečja EU (1646 cigaret letno). Najmanj cigaret pa so pokadili Norvežani, in sicer le 619 cigaret letno. Najvišjo stopnjo samomorilcev ima Finska, kjer povprečno na 100.000 moških naredi samomor 41, 8. Veliko moških naredi samomor tudi v Avstriji, Franciji in Švici. V EU se moški (18, 3) kar trikrat pogosteje odločijo za samomor kot ženske (5, 8). Najmanj samomorilcev med predstavniki obeh spolov ima Grčija. Moški iz Severne Amerike se pogosteje odločajo za samomor kot Evropejci, ženske pa manj kot Evropejke. (STA)