TRST, sobota 21. decembra 1957
Leto XIII. - Št. 303 (3838)
DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638, 93.808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
StH3?i38S^PodrUuž' GORKA^u! % n' "t*,,”	^	1N	,4H'	~	Foitnt	‘>r«lsl	559	~	UPRAVA:	IJL.	SV.	FRANČIŠKA	«.	»	-
St. 37-338 Podrui GORICA. Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-83 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak
v *'rlni 1 stolpca: trgovski 80. finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ ia vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60
MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej: četrtletna 1300, polletna 2500, celolet. ; 4900 lir. FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. PoStnl tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Ur»aviia založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekeči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - Z - i'/5 - izdata založništvo tržaškega tiska O. ZOZ- Trst
Poslanci odobrili malo reformo senata in odstranili umetni spor s senatorji
Tako je propadla Fontani jeva spletka, da bi dosegel predčasen razpust parlamenta in s tem predčasne volitve v oba doma - Poslanci so sprejeli zakon za izvolitev treh senatorjev v šestih tržaških občinah
(Od našega dopisnika)
RIM, 20. — Fanfani, ki je včeraj z glasovanjem v komisiji poslanske zbornice za notranje zadeve doživel svoj prvi uspeh, je danes pri glasovanju o »mali reformi* popolnoma pogorel. Poslanci so z 230 glasovi proti 216 «malo reformo* senata odobrili in s tem odstranili spor med senatom in poslansko zbornico. Med temi 230 glasovi je več desetin demokristjanskih.
Po glasovanju je sledila razprava o posameznih členih, ki pa je bila kmalu prekinjena in odložena do jutri zjutraj, ker je prišlo medtem do pogajanj med člani vlade, prvaki KD in
predstavniki raznih parlamentarnih skupin, da bi se dosegel sporazum, ki naj bi bil podoben onemu, katerega so stranke dosegle pred glasova-
Predsednik poslanske zbornice pa je že dopoldne povzel stališča, ki so prišla do izraza včeraj v komisiji za notranje zadeve. Republikanec De Vita je poudaril, da ne more biti sporov med senatom in poslansko zbornico, kajti ta spor je lahko kvečjemu omejen samo na demo-kristjanske parlamentarce, medtem ko v javnosti prevladuje vtis, da bi hotela Krščanska demokracija ustvari-njem v senatu. Zakonski osnu- ti položaj, ki bi bil ugoden za
tek o «mali reformi« bo moral namreč ponovno v senat čez tri mesece, t. j. šele v drugi polovici marca, to pa pomeni, da volitve ne bodo mogle biti razpisane pred junijem.
Druga posledica današnjega glasovanja v zbornici pa je, da tudi če bi zakonski o-snutek doživel spremembe, se bo to zgodilo v okviru običajne parlamentarne prakse. Seveda je vse v rokah predsednika republike, ki lahko
predčasni razpust senata. Socialist Luzzatto je izjavil, da je različna mandatna doba za poslance in senatorje v interesu zakonodajne kontinuitete, ki jo jamčijo pogostejše volitve« Poudaril je, da so sklepi senata logični in premišljeni. Liberalec Bozzi pa je dejal, da gre pri «mali reformi« senata za dve vprašanji, in sicer za izenačenje mandatne dobe in kakovostno izpopolnitev. Senat pa je šel mimo obeh osnovnih vprašanj
po svoji uvidevnosti predčas-1 in zaradi tega liberalci na-no razpusti parlament, pri če- sprotujejo «mali reformi« mer pa se mora prej posve-1 Giancarlo Pajetta od KPI je tovati s predsednikoma obeh | označil demokristjansko stali-domov. Toda na splošno pre- šče kot protislovno. Za Tam-vladuje mnenje, da do pred-j bronija je dejal, da nasprotuje časnega razpusta ne bo pri- tisti določbi ustave, ki daje šlo in da je tako Fanfanije- predsedniku republike praviva spletka neslavno propadla. | co, da sam presodi glede nu;-
HiiiiiiiiTiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiii Mihih im iiiiii mini iiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiini
Beograjski komentarji sklepov NATO
Šele praktični ukrepi
bodo pokazali vrednost sklepov
Članek «Borbe» o treh negativnih sklepih: oporišča, pogajanja s položaja sile in blokovsko gledanje - Dra-škovič odhaja na Nizozemsko
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 20. — «Izhajajoč z našega znanega stališča, da morajo vsi napori služiti krepitvi miru in mednarodnega sodelovanja, bomo pozorno proučili rezultate zasedanja pariške konference)), je izjavil Draskovič na tiskovni konferenci, ko so ga vprašali, kako komentira rezultate omenjenega zasedanja. «To-da že sedaj lahko rečemo, je nadaljeval Draškovič. da bi te rezultate mi in vsi narodi imeli kot negativne, če bi njihov glavni smisel bila manifestacija sile, a ne ustvarjanje pozitivnih možnosti za popuščanje mednarodne napetosti .»
Na vprašanje, kako komentira pismo Hruščeva časopisu «New Statesmano, v kateri je Hruščev predlagal razgovore med sovjetskimi in a-meriškimi državniki ter med zastopniki socialističnih in kapitalističnih držav, je Dra-škovič odgovoril, da je jugoslovanska vlada vedno pozitivno ocenjevala in pozdravljala predloge, ki bi lahko prispevali k povečanju zaupanja in sodelovanja med Vzhodom in Zahodom. Draškovič je dalje izjavil, da Jugoslavija s pozornostjo gleda na bodoči sestanek zastopnikov azijskih in afriških držav v Kairu. Ne izključuje možnosti, da bo Jugoslavija poslala na sestanek svojega opazovalca.
Na vprašanje, kako ocenjuje poročilo namestnika madžarskega zunanjega ministra v madžarskem parlamentu, je
Draškovič dejal, da nima kaj povedati, razen da se odnosi med Jugoslavijo in Madžarsko normalno razvijajo.
Na zanimanje tujih n?**" narjev, kdaj bo državni tajnik za zunanje zadeve Popovič govoril v zvezni skupščini, je Draškovič odgovoril: sNe izključujem tudi možnosti, da Popovič sploh ne bo govoril.))
Danes se je Draškovič, po petih letih, poslovil od inozemskih in domačih novinarjev Zahvalil se je za sodelovanje in predstavil novega načelnika oddelka za tisk in informacije Jakšo Petriča. Domači in tuji novinarji so se zahvalili Draškoviču za so de-lovanje in so izrekli upanje, da se bo to sodelovanje prav tako uspešno nadaljevalo tudi z novim načelnikom oddelka za tisk. Po še nepotrjenih vesteh odhaja Branko Draško-vič za veleposlanika na Nizozemsko.
V zvezi s pariško konferen-co NATO piše nocojšnja «Bor-ba», da bodo nekateri konkretni ukrepi tega zasedanja, ki jih «Borba» tudi navaja, negativno vplivali na razvoj mednarodnega položaja. Ti u-krepi so:
l. » sklepom o postavitvi zalog jedrskega orožja v Evropi in za izgradnjo' raketnih oporišč je NATO napravila nov usoden korak v oboroževalni tekmi in s tem vnetim no po dozo nezaupanja v
že itak napeti mednarodni položaj.
2, Teze o pogajanjih «s položaja sile)), ki jih zastopajo nekatere članice NATO, kvarijo možnost za miroljubno rešitev nerešenih mednarodnih vprašanj, kar dokazuje še vedno nerešeno vprašanje Nemčije. Z vztrajanjem na izgradnji raketnih oporišč v Evropi se manjšajo možnosti, da se o poljskem predlogu za ustanovitev brezatom-skega področja v Srednji Evropi in o Bulganinovih predlogih pričnejo resna in konstruktivna pogajanja.
3. Mednarodni položaj je v izjavi in poročilu o konferenci orisan z blokovskega stališča. Zasedanje dolži za sedanje stanje Sovjetsko zvezo in <(mednarodni komunizem)). Očitno je, da se za reševanje nerešenih vprašanj s takim blokovsko-propagandi-stičnim načinom ne more u-stvariti ugodno ozračje za pogajanja, če se ta res želijo.
*Borba» ugotavlja na koncu, da so na zasedanju v Parizu bolj kakor na kateri koli drugi konferenci NATO prišla do izraza stremljenja, da se mednarodni položaj prouči na bolj pomirljiv in realističen način. Zaradi tega vsebuje poročilo tudi predloge, za nadaljevanje razgovorov o razorožitvi s Sovjetsko zvezo. Čeprav nekatere vodilne sile kažejo malo pripravljenosti na razgovore, oziroma gledajo nanje s stališča sile, odraža ideja o razgovorih med Vzhodom in Zahodom stališče nekaterih članic NATO in velikega dela zahodnega javnega mnenja. Od aktivnosti miroljubne zahodne javnosti in nadaljnje krepitve konstruktivnih tendenc v NATO bo po mnenju »Borbe« v veliki meri odvisno, katera komponenta sklepov pariškega zasedanja bo prevladala. Ali tendenca povečanja oboroževalne tekme, ali pa edino rešilna tendenca mirnega reševanja mednarodnih sporov s pogajanji. Od potega sedanjega spopada med tema dvema tendencama v okviru atlantskega pakta je torej odvisna končna ocenitev pariškega zasedanja.
«Politika» in *Jugopress» sta prav tako mnenja, da bodo šele posledice in praktični ukrepi zasedanja dali možnost dokončne ocenitve zasedanja. Jugopress obžaluje, da nekatere pozitivne tendence, ki to prišle do izraza na konferenci, zlasti stremljenje po sporazumevanju v mednarodnih odnosih, popuščanje napetosti, odstranjevanje hladne vojne in prenehanje oboroževalne tekme, niso našle več prostora v iz-javi in končnem sporočilu Pripravljenost držav atlantskega pakta, da nadaljujejo pogajanja o razorožitvi s Sovjetsko zvezo je vsekakor pozitiven element. Toda ta pri-pravljenost bi se lahko razširila tudi na druga vprašanja,
B. B.
nosti predčasnega razpusta parlamenta. Poudaril je. da se komunisti ne bojijo novih volitev, kar pa se me more reči za demokristjane, ki bi hotel: doseči absolutno večino. Med govorom Pajette je prišlo do prerekanja med njim m demokristjanom Lucifredijem, ki je dejal, da so nekateri komunistični poslansi, zlasti pa Ir-grao, kazali nekoč navdušenje za fašistične korporacije. Fašist Almirante pa je izjavil, da bo glasoval za malo reformo, čeprav s pridržki. Demokristjan Agrini je nepreprečljivo govoril proti različnim mandatnim dobam, češ da bi vendarle volitve v nekaterih razdobjih bile istočasne, ni pa povedal, da bi se to zgodilo komaj vsakih trideset iet. Izjavil je, da bodo demokristjani glasovali proti reformi, vendar pa da to ne bo pomenilo, da jo zavračajo, temveč le. da zahtevajo «boljšo» reformo. Nekaj podobnega je povedal tudi demokristjan Lucifredi, medtem ko je minister Tambroni zanikal, da bi bil kdaj koli zagovarjal potrebo po predčasnem razpustu senata, temveč da je kot notranji minister imel za svojo dolžnost, da omeni občutljivost javnega mnenja. Dejal je, da je vlada mnenja, da bi se o reformi razpravljalo bolj resno ob začetku prihodnje zakonodajne dobe. Nato je sledilo glasovanje. Pajetta je brez uspeha predla, gal. naj se zakonski osnutek vrne komisiji, ker da je medtem prišlo do novih spreminje-valnih predlogov. Končno »o razpravo odložili do jutri. Tako je bilo predpraznično zasedanje poslanske zbornice ne-predvidoma podaljšano.
Že pred začetkom razprave o «mali reformi« so poslanci odobrili zakon, ki vsebuje začasne določbe za volitve treh senatorjev v tržaškem volilnem okrožju, ki ga sestavljajo občine Trst, Devin-Nabrežina Zgonik, Repentabor, Dolina in Milje. Zakon bo moral ponovno pred senat na glasovanje, nato pa zopet v poslansko zbornico, kar pa se ne bo moglo zgoditi pred mesecem marcem 1958. ker je takšen predpis za vse ustavne zakone
Medtem pa so senatorji z današnjim dr.em zaključili svoje letošnje delo z odobritvijo zakonskega osnutka o povišanju pokojnin. Pod pritiskom levice je bil sprejet predlog, da bodo odslej najmanjše pokojnine znašale od 5 do 6 tisoč lir mesečno. Vlada pa se je obvezala, da bo zopet dovolila nova povišanja čez eno leto. Hkrati bodo prispevki za socialno skrbstvo povišam za 1,60 odstotkov v breme delodajalcev, za 0,80 odst. pa v breme delavcev z veljavnostjo od 1. januarja 1958 dalje.
V palači parlamenta se je sestala danes tudi italijansko-sovjetska medparlamentarna zveza. Njen predsednik je sporočil, da je bila 5. novem-
bra letos v okviru vrhovnega sovjeta v Moskvi ustanovljena tudi sovjetsko - italijanska medparlamentarna zveza, kateri so sklenili poslati pozdrave. Ponovno se bodo sestali po volitvah, da bi okrepili zveze med kulturniki, ' znanstveniki in gospo-dartveniki obeh držgiv. Sprejeli so sovjetsko vabilo za potovanje v ZSSR, kamor bodo odšli šele, ko bodo minile volitve.
Danes je bila tudi seja vlade, ki pa je bila zelo kratka. Ministri so odobrili zakonski odlok, s katerim se podaljšajo določbe glede filmske proizvodnje, kakor tudi za gledališka dela. Na poslednji seji vlade, ki bo v ponedeljek pa bo Pella poročal o zunanji politiki.
Pod predsedstvom novega generalnega tajnika Novelle se je sestal izvršni odbor CG IL. Poročal je zvezni tajnik Foa o smernicah CGIL v zvezi z ločitvijo državnih podjetij od Confindustrie. Med drugim je poudaril, da bo CGIL najprej zahtevala popolno sindikalno avtonomijo državnih podjetij s tem da se ustanovi sindikalno združenje teh podjetij po kategorijah in po pokrajinah.
Iz Bočna poročajo, da je danes na razpravi pred porotnim sodiščem, pred katerim se zagovarja 14 mladih nemških atentatorjev, državni tožilec zahteval kazni, ki gredo od enega leta in pet mesecev do šest let in pet mesecev zapora. Samo za enega obtoženca je predlagal le majhno denarno kazen, ker so našli pri njem smodnik.
A. P.
 «»--------
Sirska delegacija odpotovala iz Moskve
MOSKVA, 20. — Poročilo, ki so ga objavili po desetih dneh bivanja sirske delegacije v SZ pravi da se obe državi strinjata pri ocenjevanju številnih mednarodnih vprašanj, zlasti pa kar se tiče Srednjega vzhoda in arabskega sveta.
Med svojim bivanjem v Sovjetski zvezi se je sirska delegacija pogajala tudi o povečanju sovjetsko-sirske trgovine in se dogovorila o zamenjavi sirskega bombaža in žita za sovjetske stroje in drugo blago.
Sirska delegacija se je na poti iz Sovjetske zveze ustavila v Pragi, kjer bo ostala tri dni.
KAIRO, 20. — Omanski predstavnik v Kairu je sporočil, da je omanski imam pripravljen začeti pogajanja z Veliko Britanijo, toda s pogojem, da se imenuje mednarodna komisija, ki naj prouči položaj, ter s pogojem, da se britanske čete umaknejo.
Danska ne bo spremenila stališča o vojaških vprašanjih
Predsednik vlade Hansen napoveduje znižanje vojaških kreditov
KOPBNHAGEN, 20. — Danski ministrski predsednik in zunanji minister Hansen je ob povratku v Kopenhagen izjavil, da na pariški konferenci ni bilo podrobnih diskusij o danskem stališču glede vojaških vprašanj.
Na vprašanje o morebitni spremembi danskega stališča v primeru, da morebitni razgovori z Vzhodom ne bi imeli uspeha, je Hansen izjavil, da bi morale nastat- zelo odločne spremembe v sedanjem položaju, zato da bi se stališče Danske spremenilo.
Ko so ga vprašali, kaj je res v zvezi z vestmi, da je vlada predlagala znižanje vojaških kreditov za 25 milijonov ltror, je Hansen izjavil, da bo vlada predlagala jutri komisiji za obrambo pripravo načrta, ki bo določal nekoliko manj izdatkov kakor prejšnji.
Dullesov razgovor s Francom
MADRID, 20. — Ameriški državni tajnik Dulles se je danes ob povratku iz Pariza u-stavil v Madridu, od koder je z letalom zvečer odpotoval v
Washington. Ob svojem prihodu v Madrid je Dulles dejal, da njegov drugi obisk dokazu, je dobre odnose med obema državama in «skupno željo braniti zahod i svet, ki ga o-groža materialistični in ateistični despotizem«. Pozneje je Dulles imel triurni razgovor s Francom. Navzoč je bil tudi zunanji minister Castiella. Dulles je dejai, da so govorili o zgraditvi raketnih oporišč v Španiji. Franco je Dullesu govoril o položaju v Ifniju in mu obrazložil svoje stališče glede Severne Afrike. Obrazložil mu je tudi gospodarski položaj Španije. Dulles je izrekel prepričanje, da bo Španija »znatno prispevala k ciljem, ki jih je določila zadnja konferenca NATO«. Pri odhodu iz Madrida je Dulles izrekel zadovoljstvo, da bo jutri lahko poročal predsedniku Eisenho-werju. kako »trdni in prisrčni« so odnosi med Španijo i>n ZDA.
PARIZ, 20. — Tudi francoska skupščina je dobila poslanico vrhovnega sovjeta ZSSR, ki je enaka poslanicam ostalim parlamentom. Tudi iz Luksemburga poročajo, da so dobili poslanico, ki pa jo je poslala sovjetska parlamentarna skupina v medparlamentarni zvezi. | načrte.«
Lloyd in McMillan zagovarjata pogajanja «s položaja sile»
Tudi neodvisni in «pravoverni» konservativci so glasovali proti politiki vlade - Bevan obsoja Dullesa, ki uporablja gesla «verske vojne» proti SZ
LONDON, 20. — Konservativna vlada je danes dobila večino pri glasovanju o laburistični resoluciji, ki je izrekala nezaupnico vladi v zvezi z njenim ravnanjem na pariški konferenci NATO. Vendar pa je večina, ki jo je vlada dobila, ena najmanjših večin, odkar je vlada na oblasti.
Za vlado je glasovalo 289 poslancev, proti pa 251. Analiza glasov dokazuje, da
so liberalci, ki jih je pet, in neodvisni konservativci, ki jih je devet, glasovali proti vladi. Dalje sodijo, da so se tudi nekateri nepravoverni« konservativci pri glasovanju vzdržali. Navadno ima vlada 54 glasov večine. Ta večina se je danes
zmanjšala za 16 glasov, kar se v angleškem parlamentu zelo redko zgodi. Po današnjem glasovanju je zbornica odšla na počitnice do 21. januarja. Med razpravo o sklepih, ki so jih sprejeli na pariški konferenci, je prvi govoril zunanji minister Selwyn Lloyd, ki je dejal, da je bilo najvažnejše vprašanje, o katerem so na konferenci govorili, »vsebina grožnje nad svobodnim svetom ter načrti in metode Sovjetske zveze, ki jih ta uporablja, da izvede svoje
Selwyn Lloyd je nato izrekel prepričanje, da je nemogo. če. da bi Nemčija «ostala nevtralna. ali pa da bi se izločila iz borbe med Vzhodom in Zahodom«. Dejal je zatem, da so sklep o zalogah atomskega o-rožja in atomskih konic za rakete sprejeli soglasno, ln je pripomnil: »Seveda ta sklep ne ugaja nikomur, toda ne ugaja niti položaj, zaradi katerega jo to potrebno. Rusija, je dejal Lloy,d, dela vse mogoče, da zmanjša učinkovitost zahodnega jedrskega »zastraševanja« ki je edina stvar, katere se boji.«
Govoril jo nato o potrebi medsebojne odvisnosti med članicami NATO im dejal, da je namen te politike ustvariti tudi pogoje, ki naj omogočijo zmanjšanje mednarodne napetosti. Pripomnil je. da bi neuspeh morebitnega sestanka na najvišji ravni z Rusi samo povečal napetost. ((Pripravljeni
  limillllllllllllll.llHlllinmiHllllllIlHIIIIIMIIIIIIIH
Komentarji sklepov pariške konference
V ZDA ostro kritiz ker nasprotuje pogajanjem z ZSSR
Milijarda dolarjev dodatnih kreditov za dobavo raketnih izstrelkov Evropi Poslanec Erler obtožuje Adenauerja, da skuša varati javno mnenje z dozdevno pripravljenostjo na pogajanja s SZ
WASHINGTON, 20. — Predsednik Eisenhower se je danes vrnil iz Pariza v Washington s skoraj triurno zamudo zaradi močnega vetra, ki je oviral normalen polet njegovega letala. Med potjo se je Eisenhower ustavil na Islandiji, kjer se je s predsednikom tamkajšnje vlade razgovarjal o ameriških oporiščih.
V Washingtonu izjavljajo,
da namerava Eisenhower zahtevati od kongresa dodatne kredite za izjemen program, ki naj omogoči štirim državam NATO, da še pred osemnajstimi meseci dobijo balistične rakete. Obrambni tajnik Mc Elroy je danes v Parizu potrdil, da bo vlada zahtevala od kongresa milijardo dolarjev dodatnih kreditov za izstrelke, da s^ izvedejo sklepi konference NATO.
V poučenih krogih trdijo, da so se v Parizu sporazumeli o sledečem vrstnem re-
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiHnimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiHMiiinstiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiniiiiitii
Zanimiv govor Nesmejanova v Vrhovnem sovjetu
Krediti za znanost v SZ so še vedno nezadostni
Predsednik sovjetske akademije znanosti je očital industriji, da dostikrat noče realizirati načrtov sovjetskih znanstvenikov in tehnikov - Izjava sovjetske vlade o NATO bo podana danes dopoldne na skupni seji Vrhovnega sovjeta
MOSKVA, 20. — Neki uradni predstavnik je sporočil, da bo na jutrišnji skupni seji obeh domov Vrhovnega sovjeta vlada dala izjavo o pogajanjih za razorožitev s posebnim ozirom na konferenco NA TO. Predstavnik pa ni povedal, kateri član vlade bo dal izjavo. Najbrž pa bo to Gro-miko.
Vrhovni sovjet se je danes dopoldne sestal na ločenih sejah obeh domov. Seja Zveznega sveta se je pričela v navzočnosti Hruščeva, Suslova, Belajeva, Vorošilova in Fur-cove. Prvi je govoril član proračunske komisije poslanec Smirnov, ki je predlagal povišanje kredita za proizvodnjo potrošnih dobrin za 540 milijonov rubljev. Minister za notranjo trgovino Pavlov je dejal, da se sedaj v SZ proizvaja po eno kolo na vsake tri prebivalce in da ima več kot dva in pol milijona sovjetskih državljanov avtomobil. Ko je navedel, da se je vrednost proizvodnje potrošnih dobrin dvignila od 614 rubljev na osebo v letu 1940 na 2100 rubljev v letošnjem letu, je dostavil, da je proizvodnja še vendar nezadostna zlasti v obutvi, v pohištvu, gradbenem materialu itd. V primeri z letom 1940 se je notranja trgovina dvignila za 100 odstotkov, medtem ko se je istočasno število trgovin dvignilo le za 25 odstotkov.
Minister za poljedelstvo Mac-kevič je dejal, da je še vedno velik problem sovjetskega poljedelstva dvig proizvodnje žitaric. Ta dvig je treba doseči bodisi z dvigom hektarskega donosa ali z razširjenjem posejane površine. Povedal je nadalje, da bo v 1. 1958 in-
vestiranih v poljedelstvo 27 milijard rubljev; dostavil pa je, da je dobava novih strojev še nezadovoljiva.
Tako Zvezni svet kot Svet narodov sta soglasno odobrila gospodarski načrt in proračun za 1. 1958. Oboje bo jutri Vrhovni sovjet odobril še na skupni seji obeh domov.
Danes je Vrhovni sovjet odobril tudi 22 ukrepov, ki jih je izdal prezidij od maja sem. Med temi je tudi ukrep o razrešitvi 2ukova, Molotova, Ma-lenkova, Kaganoviča in Sepi-lova. Slednji je danes prisostvoval seji Sveta narodov.
V Svetu narodov je bil najbolj zanimiv in najbolj važen govor Aleksandra Nesmejanova, predsednika znanstvene akademije SZ. Nesmejanov je med drugim rekel, da bi bilo nevarno precenjevati u-spehe sovjetske znanosti in tehnike. »V ZDA, je dejal, se tehnika razvija v hitrejšem ritmu kot pri nas in potrebno je, da še mnogo napredujemo, preden bomo prekosili ZDA na tem področju. Vsekakor pa razpolagamo z vsem, kar je potrebno, da se doseže ta rezultat.«
Potem je Nesmejanov povedal, da šteje «vojska znanstvenikov« v SZ 240.000 članov in da absolvira šole vsako leto 250.000 specialistov in tehnikov, nimamo pa tudi mnogo mladih znanstvenikov, je dejal, kot n. pr. matematika Soboljeva, ki je postal član akademije že z 31 leti. Toda to ne pomeni izjeme, temveč splošno pravilo. Vendar pa se mora število znanstvenikov povečati.«
Krediti za znanstveno raziskovanje znašajo v proračunu za leto 1958 čez 18 mili-j»rd, kar je za skoraj dve mi-
lijardi več kot v letu 1957. Kot se je dalo razumeti, je ta povišek določen zlasti za organiziranje znanstvenega središča Novosibirska v zahodni Sibiriji. Akademik Nesmejanov pa je dejal, da so vendar krediti, ki so v SZ določeni za znanstveno raziskovanje, nezadostni in bi se morali povišati hitreje kot krediti, ki so določeni za državno gospodarstvo. Nastopil je tudi proti temu, da se v Sz nahajajo vzporedni organizmi, ki opravljajo isto delo, kar je vzrok nekoristnih stroškov. Obžaloval je, da industrija ne proizvaja vedno potrebnih aparatov.
Ko je še omenil, da je mnogo načrtov, ki so jih izdelali sovjetski znanstveniki in ten-niki, pa jih večkrat industrija ne realizira, je dostavil: »lipam, da bodo predsedniki ljudskih gospodarskih svetov, ki so tu navzoči, vzeli v poštev moje pripombe. Znanost mnogo stane, vendar se splača skrbeti zanjo.«
Potem je Nesmejanov rekel, da pomagajo znanstvena raziskovanja odkriti nadomestke, ki stanejo mnogo manj kot naravni proizvod«. Na 'ta način je sovjetskim znanstvenikom uspelo, je zaključil, da so izdelali umetno vlakno, ki so ga pridobili iz zemeljskega plina in ki stane okrog 9000 rubljev na tono, medtem ko stane volna 95.000 rubljev.
Na koncu je Nesmejanov dejal: »Imame vse, kar je potrebno, da sovjetska znanost prevzame prvo mesto na svetu. Investicije v tem smislu bodo stoterno povrnjene.# Govor Nesmejanova so pazljivo poslušali tako člani prezidija kot poslanci in na koncu so m i burno ploskali.	m''
du držav, ki naj imajo prednost pri sprejemu ameriških izstrelkov: najprej Velika Britanija, zatem Turčija, nato pa Francija in Holandska, Po računih opazovalcev bo potrebno najmanj 18 mesecev za zgraditev raketnih oporišč, čeprav so nekateri vojaški strokovnjaki mnenja, da bo potrebno še več časa. Medtem bodo začeli vežbanje čet v omenjenih štirih državah z uporabljanjem izstrelkov. General Norstadt je tudi izjavil, da m nujno, da se bo vprašanje raketnih oporišč in raket obravnavalo na prihodnji konferenci obrambnih ministrov, ki bo marca 1958. O zadevi bodo govorili v stal nem svetu NATO,
V pričakovanju izjav, ki jih bosta Eisenhower in Dulles podala v ponedeljek po televiziji in radiu, izražajo številni predstavniki kongresa nezadovoljstvo z rezultatom konference. Zlasti pa kritizirajo Dullesa, ki je nasprotoval, da se v poročilo vnesejo nekateri njegovi pogledi glede Sovjetske zveze.
Medtem je 12 demokratičnih predstavnikov objavilo v Washingtonu skupno izjavo, v kateri kritizirajo Dullesa, da je zelo nerad sprejel načelo novih razgovorov s sovjetskimi voditelji. Izjava pravi, da #če se lahko reče, da je konferenca NATO imela uspeh, je to bilo kljub Foster-ju Dullesu«, «Ta, nadaljuje izjava, se zdi, da ni še razumel. da najbolj plodna poizkusna pot t. j. umik ameriških in drugih čet, ki so sedaj v Srednji Evropi — ni odvisna od pisanih obljub Rusov, pač pa od konkretnih ukrepov, t, j. od dejanskega umika čet.«
Ves svetovni tisk nadaljuje danes komentarje o pariških sklepih. Medtem ko del tiska brezpogojno odobrava sprejete sklepe, izrekajo številni listi bolj ali manj ostre kritike glede tega ali onega sklepa,
Zahodnonemiki • socialdemokratski tisk in med temi «B’rankfurter Rundschau« ponavlja kritiko, ki jo je izrekel Ollenhauer, ko je poudaril, da bi moral Adenauer slediti zgledu Danske in Norveške glede atomskega orožja. Neodvisni «Die Welt» pravi, da je Američanom postalo jasno, da Evropa ni odločena slepo ubogati vsem Dulleso-vim željam. To dokazuje dejstvo, da bodo nekatere evropske države odgovorile na Bulganinovo pismo z diplomatskimi razgovori.
Angleški laburistični list #Daily Herald« pa pravi; »Zarek upanja je zasvetil ob koncu dela konference. Zahod ni še zavrnil zadnje možnosti, da se skupno z Rusijo skuša preprečiti svetovna katastrofa. Razgovori o razorožitvi ne bodo imeli uspeha brez obojestranskih iskrenih naporov. Mi ne moremo biti gotovi o iskrenosti nobene izmed dveh strani.«
Tudi.«DaiIy Express» pravi, da vse dežele in narodi iskre-
no želijo mir in so prepričani, | jamčiti drugače nego z mo-
da je ta smoter dosegljiv. »Nujnost sporazuma med Vzhodom in Zahodom je postala še večja.«
Moskovska «Pravda» pravi, da so se vojaška vprašanja sicer potisnila na četrto mesto v poročilu, vendar pa še vedno ostanejo temeljne važnosti za voditelje NATO in potrjujejo, da atlantsko zavezništvo ostane kakor v preteklosti napadalni blok .
List je mnenja, da Američani niso uspeli vsiliti svojih vojaških načrtov ostalim članicam NATO ker se je v zadnjem času mednarodni položaj močno spremenil List pravi dalje, da bodo ZDA po načelnem pristanku na raketna oporišča in atomske zaloge skušale s pritiskom izsiliti pristanek držav, s katerimi se bodo pogajale.
Medtem ko se sovjetski tisk do sedaj še ni izrekel o morebitnih razgovorih med Vzhodom in Zahodom, je poljski tisk danes ugodno sprejel predlog za konferenco zunanjih ministrov. List »Dziennik Ludowy» piše med drugim: «Razgovori med zunanjimi mi-nistri_ morajo biti eden glavnih činiteljev zbližanja med zahodnimi in vzhodnimi državami.« List je mnenja, da je pozitiven element dejstvo, ds tri zahodne države nameravajo zahtevati pojasnila od Višave glede poljskega predloga o brezatomskem področju Tudi list «Zycie Warszawy» posebno poudarja dejstvo, da so predsedniki vlad pod pritiskom nekaterih evropskih delegacij pristali na morebitna pogajanja med Vzhodom in Zahodom.
V Bonnu pa je načelnik tiskovnega urada zvezne vlade von Eckardt danes na tiskovni konferenci izjavil, da za sedaj ni bil določen sestanek med Adenauerjem in sovjetskim poslanikom Smirnovom, da bi govorila o Bulganino-vem pismu. «Ker je kancler Adenauer označil ton Bulga-ninovega pisma za spravnega, je dodal von Eckardt, se domneva, da bo kancler Adenauer uporabil v svojem odgovoru enak ton, ko bo v primernem času odgovoril Bulganinu«.
»Sicer pa ne verjamem, je dodal von Eckardt, da bo samo Adenauer odgovoril Bulganinu. Naravno je, da se yla-de, ki so dobile Bulganinovo pismo, pred odgovorom med seboj posvetujejo, kakor so sicer do sedaj vedno delale«.
Von Eckardt je dalje izjavil, da bodo v odgovorih Bulganinu omenili, da je sovjetska vlada na ženevski konferenci podpisala in sprejela direktive, po katerih naj se reši nemško vprašanje. »Mi dajemo enako pravno vrednost ženevskemu kakor potsdamskemu sporazumu, ki ju je podpisala Sovjetska zveza,« je pripomnil von Eckardt.
Zatem je predstavnik ponovil, da je vsaka vlada svobodna, da sprejme ali ne moderno orožje, glede katerega bodo strokovnjaki določili, da ga je potrebno razdeliti v Evropi. Dodal pa je, da «bo težko posameznim vladam odkloniti ponudbo takega orožja, če bodo ameriški strokovnjaki prišli do zaključka, da se evropska varnost ng; more
dernim orožjem, t. j. z raketami s srednjim akcijskim radijem«.
Na vprašanje, ali ameriške čete v Zahodni Nemčiji lahko postavijo raketna oporišča brez pristanka zvezne vlade, je predstavnik odgovoril, da je to formalno mogoče. Pripomnil je, da se te rakete ne morejo odkloniti, toda njih atomska konica ni absolutno potrebna. Kancler je mnenja, da, če vojaški strokovnjaki trdijo, da se neko ozemlje ne da absolutno braniti brez modernega orožja, «se v interesu varnosti lahko sprejme teza teh strokovnjakov«.
Podpredsednik socialdemokratske parlamentarne skupine Erler je danes v zvezi z izjavami von Eckardta o raketnih oporiščih izjavil, da zvezna vlada — kakor izhaja iz omenjenih izjav — noče pomiritve in zavrača prve korake za dejansko atomsko razorožitev. Erler je dodal, da je sedaj nevarnost, da se Ade-nauerjeva vlada omeji na poziv Moskvi, naj bi sprejela bonnske predloge o združitvi. Na ta način bi si hotela vlada ustvariti opravičilo, s katerim bi skušala prepričati javno mnenje, da se ni mogoče izogniti raketnim oporiščem na nemškem ozemlju in opremi zahodnonemške vojske z atomskim orožjem.
Todorovič in Brecelj o družbenem načrtu FLR J
BEOGRAD, 20. — Zvezna skupščina FLRJ je na današnji seji sprejela razne predloge zakonov med katerimi tudi predlog zveznega družbenega načrta za prihodnje leto. Na skupni seji obeh domov sta govorila Mijalko Todorovič, Ki je obrazložil družbeni načrt za prihodnje leto in Marijan Brecelj, ki je posebno obrazložil tisti del družbenega načrta, k: govori o osebni potrošnji.
Todorovič je poudaril, da se bo v prihodnjem letu nadaljevala politika stabilizacije ir. nadaljnjega povečanja življenjskega standarda ter politika utrditve materialne osnove ko. munalnega sistema. Govoril je nato o uspehu jugoslovanskega gospodarstva v tekočem letu in je nato prikazal osnovne značilnosti družbenega načrta za prihodnje leto.
Marijan Brecelj, ki je podrobno poročal o osebni potrošnji, je ugotovil, da se v prihodnjem letu predvideva zvišanje potrošnje vseh industrijskih izdelkov, posebno pa tekstila za 23 odst., obutve za 10 odst., radioaparatov za 26 odst. Dinamika uvoza in izvoza se bo bolj vsklajevala z notranjimi potrebami.
Predvidevajo se tudi ukrepi, ki bodo omejili možnost mano. polistienega in špekulativnega formiranja can ter se bodo odstranili umetni in negospodar-' ski vplivi na cene.
TEHERAN, 20. — Danes st na nekaterih področjih sever-nozahodnega Irana bili novi potresni sunki. Več poslopij je bilo hudo poškodovanih. Baje je bilo ubitih 20 oseb,
smo udeležiti se tega sestanka, je dejal, če se bo primerno pripravil in če se bo nakazala možnost, da bo tak sestanek dal pozitivne rezultate. Naš namen je tudi nadaljevati poizkuse, da se doseže sporazum o razorožitvi. Jaz ne izključeni nobene metode pogajanj s Sovjeti, ki lahko privede do konkretnih rezultatov.#
Ko je zopet govoril o »sovjetski grožnji«, so ga laburistični poslanci prekinili z vzkliki »Suez!«. Lloyd je zavrnil predlog o ustanovitvi nevtralnega področja v Srednji Evropi in dejal, da tako važna država, kakor je Nemčija, ne more o-stati nevtralna. «Ce Nemčija zapusti NATO. je pripomnil, bi to njeno dejanje zelo škodljivo vplivalo na atlantsko zavezništvo. Poleg tega menim, da je beseda nevtralizacija ne primerna v dobi bombnikov z dolgim akcijskim radijem in vodljivih izstrelkov. Svet se čuti bolj gotovega s točno o-značeno demarkacijsko črto, ob kateri so oborožene sile, m ko ve, da bi prekoračenje te črte pomenilo vojno, namesto z obširnim «področjem brez gospodarja«, kjer bi bile mogoče vse infiltracije.
Zatem je Lloyd trdil, da je posest jedrskega orožja najbolj zanesljivo sredstvo za preprečitev vojne, ter je zavrnil idejo »tretje sile«, ki naj bi temeljila na »protiameriških predsodkih«.
Minister je nato dejal, da hoče Velika Britanija ustvariti vojaško «mrtvo točko« z ravnotežjem m1. Dejal je, da Velika Britanija želi pogajanja s Sovjetsko zvezo.
Sledil je laburistični voditelj Bevan. ((Prvikrat, je dejal med drugim Bevan, priznava maršal Bulganin v svojem pis. mu, da med Sovjetsko zvezo in ostalim svetom obstaja sku. pen interes t. j. potreba preprečiti tretjo svetovno vojno, ki bi bila katastrofalna.«
Dejal je nato, da je med svojim bivanjem v- Sovjetski zvezi predočii Hrusčevu, da komunizem, prav tako kakor ka. pitalizem, ne bi preživel tretje svetovne vojne. Nato je dodal:	«Sedaj obstaja skupna
podlaga za morebitni sporazum med Sovjetsko zvezo in ostalim svetom: preprečiti tret. jo svetovno vojno.«
Bevan je ostro kritiziral nekatere argumente Fosterja Dullesa, posebno ko je ta obsodil ((materialistični in ateistični despotizem Sovjetske zveze«. »Oborožimo se, da se borimo proti ateizmu.« to so gesla verske vojne, je dejal Bevan, ki je pripomnil: ((Potrebno je preprečiti, da bi se svet polariziral med dvema neracionalnima Stališčema.«
Zatem je Bevan obsodil polete ameriških letal z vodikovimi bombami. «To je, je pripomnil Bevan. mobilizacijsko stanje ki je samo en korak oddaljeno od tretje svetovne vojne. Mednarodni položaj ne upravičuje takih ukrepov.« Zahteval je naj se ameriško jedrsko orožje in bodoči vodljivi izstrelki postavijo «pod politično nadzorstvo angleškega ljudstva«.
V zvezi z konferenco NATO je Bevan izjavil ((laburistična stranka ne zagovarja opustitve atlantskega zavezništva in ni bila nikoli naklonjena njegovi odpovedi«. Izrekel pa je željo, naj bi Velika Britanija uvedla politiko, ki naj bi bila bolj neodvisna od ameriške vlade.
V imenu konservativnih «u-pornikova je govoril grof Hin-chingbroocke, ki je ostro obsodil zunanjo politiko vlade in dejal, da njegova skupina ne bo glasovala zaupnice vladi.
Debato je zaključil predsednik vlade Mac Millan. ki je ponovil argumente, katere je navedel Selwyn Lloyd.
Na koncu svojega govora je Mac Millan dejal: «Oborožuje-mo se. zato da se bomo razgo-varjali z Rusi: to je formula, ki obrazložuje naše stališče, in to je politika, ki jo je sprejelo 15 držav v Parizu.#
Japonska pomoč za Asuanski jez
TOKIO, 20. — Urauno javljajo, da bo član liberalno-de-mokratske stranke Takasaki, ki je tudi član vlade, odpotoval prve dni prihodnjega meseca v Kairo, da sklene pripravljalne sporazume o japonski tehnični pomoči Egiptu za zgraditev Asuaskega jezu. Takasaki bo predstavljal japonske finančne interese in bo verjetno prinesel Naserju tudi pismo predsednika japonske vlade Kišija.
Prisega namestnika predsednika Sukarna
DJAKARTA, 20. — Predsednik indonezijskega parlamenta Sartono je prisegel kot začasni predsednik indonezijske republike. Sartono bo namreč nadomeščal Sukarna, ki bo pr. ve dni januarja odpotoval na daljši oddih v tujino. Prisegi je prisostvoval tudi predsednik Sukamo.
Vrem« včeraj: Najvišja temperatura 9,2, aajiTižja 3,7, ob 17. uri 7,6, zračni tlak 1034,2 stanoviten, veter 27 km na uro severovzhodnik;, vlaga 52 odst., nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,8.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 21. decembra
Tomaž, Tomislav Sonce vzide ob 7.43 in zaton« ob 16.23. Dolžina dneva 8.40. Luna vzide ob 7.30 in zatone ob 17.01. Jutri, NEDELJA, 22. decembra Demetrij, Mitja
Nova fašistična provokacija
Na terasi svetoivanske šole so fašisti zažgali bencin
Na srečo se niso vnela vrata in ni bilo zato večje škode - Krivci se morajo kaznovati
Spomin na čase, ko so podivjani fašisti požigali naše šole, so v nas vse preveč živi, da bi mogli molče mimo dogodka, ki se je pripetil včeraj ponoči. Bilo je nekaj pred 23. uro, ko sta dva člana civilne policije na rednem obhodu o-pazila velik plamen, ki se je dvigal izza nove slovenske šole pri Sv. Ivanu. Brž sta stekla k šoli in tam videla, da gori neka vnetljiva tekočina, ki je bila razlita po terasi levega krila šole. Uspelo jima je, da sta ogenj pogasila in odstranila 20-litrsko posodo nemškega izvora, v kateri je bilo še nekaj umazanega bencina.
Civilna policista sta nato poklicala svoje poveljstvo in še ponoči so posodo z bencinom odnesli, zjutraj okoli 8.30 pa so na do takrat zastraženo mesto prišli člani znanstvenega oddelka policije, ki so si ogledali kraj požara in bližnjo okolico. Na tleh je bilo še videti vžigalice, s katerimi so neznani storilci napravili nekakšno vžigalno vrvico in iz previdne oddaljenosti zažgali bencin, s katerim so prej polili tla terase.
Ogenj ni povzročil nobene škode, razen če izvzamemo do strehe očrnelo steno, ki jo bo treba prebeliti. Toda če bi plamen zajel bližnja lesena vrata učilnice trgovskega strokovnega tečaja, tedaj bi se prav gotovo hitro razširil tudi po razredu, kjer je vse v lesu. Na srečo sta bila v bližini omenjena policista, ki sta preprečila večjo škodo.
O požaru je bil zjutraj prvi obveščen ravnatelj trgovske akademije, ki je o tem tudi čbvestil višje šolske oblasti.
Policija o tej zadevi ni izdala nobenega poročila. Sef kabineta dr. Bartolini je našemu uredniku samo ' izjavil, da policijska preiskava še ni zaključena in do tedaj pač ne bo nobenega poročila.
Poudariti pa moramo, da to ni prvi primer napada na slovensko šolo kajti nekaj podobnega se je zgodilo 1. septembra 1952. leta, ko so neznanci podtaknili ogenj pod vrata slovenske šole v Ul. Lazzaretto Vecchio. Lahko s* mislimo, da jt to delo fašističnih pobalinov, ki jih v nasprotju s splošno željo po pomirjenju in sožitju še na-
prej vzgajajo v fašistični miselnosti in protislovenskem duhu. Toda to ne pomeni, da bi mogli mirno preko dogodka; ki je tako podoben onim zloglasnim požigom iz fašistične preteklosti.
Vsekakor, bi morala policija storiti vse ža izsleditev krivcev. Vsa slovenska javnost, ki jo je napad na slovensko šolo pri Sv. Ivanu ogorčil, nestrpno pričakuje zaključnega policijskega poročila in kaznovanja zločinskih požigalcev.
Opozarjamo čitatelje iz vseh vasi dolinske občine, da bomo v jutrišnji številki »Nedeljskega Primorskega dnevnika« objavili daljšo reportažo «Od Grocane do Mač-kolj«.
Pomoč brezposelnim ob božičnih praznikih
Da bi se o bližnjih božičnih praznikih povečala pomoč brezposelnim, je tržaška prefektura na podlagi navodil notranjega ministrstva dala podpornim ustanovam BCA na našem področju navodilo, naj vsem koristnikom sklada zimske pomoči zvišajo podporo za 10 odst. za vsako družino. Ta povišek bodo izplačali takoj.
Hkrati je prefektura odredila, da da na razpolago tržaški občini 5 milijonov lir za razdelitev drv revnim slojem.
DANES V DOLINI
Partizansko zborovanje
Skupni odbor Zveze bivših partizanov in ANPI (Assoeia-zione Nazionale Partigiani I-taliani), priredi danes ob 20. uri na sedežu partizanske zveze v Dolini (Jercogova dvorana) partizansko zborovanje.
Na zborovanju bosta govorila tov. Dušan Lovriha za AN Pl in tov. Vladimir Kenda za Zvezo partizanov.
Vabljeni vsi bivši partizani, bivši politični preganjanci in aktivisti NOB ter ostalo občinstvo.
Odbor
Prisrčna prireditev v Kopru
Predavanje prof. Marussija o ekspediciji na K2
Včeraj zvečer je v mali dvorani gledališča v Kopru predaval udeleženec ekspedU cije na K2 proj. dr, Antonio Marussi, Pred popolnoma zasedeno dvorano je spregovoril najprej predstavnik Planinskega društva dr, Vovk, ki je poleg predavatelja še posebej pozdravil generalnega konzula v■ Kppru dr, Zecchina..
Predavatelj prof. Marussi je najprej v kratkih besedah o-pisal napore in prizadevanje številnih oseb in ekspedicij, ki so se vzpenjale vedno više na himalajske vrhove, tako da je pravzaprav vsak uspeh plod naporov in izkušenj pri prejšnjih bolj ali manj srečnih poskusih. Ko pa je začel predavatelj govoriti o pravi ekspediciji, so njegova izvajanja spremljale prekrasne slike, ki so v veliki meri pripomogle, da je bilo predavanje še bolj zanimivo. Po predavanju, ki ga je v slovenščini tolmačil alpinist Aleksander Blazina, se je dr. Vovk predavatelju zahvalil in mu izročil darilo Planinškega društva, občinstvo pa je svoje zadovoljstvo izrazilo z dol-
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnmiiiiiiiiiiMiifiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiitiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiaiHiniiiiimiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimtitiiiiimii
Velike zasluge Josipa Ressla za napredek znanosti
Proslava stoletnice smrti izumitelja ladijskega vijaka
Inž. Della Ragione je v izbranih besedah orisal delo in življenje zaslužnega moža, ki mu Trst ni posveti! niti ene ulite
iMiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiin imunim iiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiimimm mm iimiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiii
Borba tržaških kovinarjev
Danes ves dan stavka v obratih	CRDA arzenalu
Ob 10. uri bo v Ljudskem domu skupščina kovinarjev FI0M
Včeraj se je pričela ponovna stavka v Tržaškem arzenalu in v ladjedelnicah CRDA Stavka se nadaljuje danes ves dan in se konča v ponedeljek zjutraj. Danes stavkajo tudi delavci nočnih izmen in menze .Prav tako stavkajo delavci zunanjih podjetij v ladjedelnicah.
FIOM je sklicala za danes ob 10. uri skupščino kovinarjev, na kateri bodo razpravljali o položaju, ki je nastal po pobudi CISL in UIL iz Tržiča za obnovitev pogajanj v Rimu. Vsekakor je FIOM glede teh pogajanj zelo skeptična, ker vse kaže, da hočejo delodajalci vztrajati pri svojih neznatnih ponudbah.
Tudi na sindikatu kovinarjev CISL v Ul. Duca D’Aosta 12 bo danes skupščina kovinarjev, na kateri bodo razpravljali o omenjeni pobudi CISL in UIL. Sindikat kovinarjev CISL seveda ocenjuje to pobudo pozitivno, češ da pokažejo s tem tudi delavci pripravljenost na pogajanja. Pri tem pripominjajo, da spada to v poskus, da se delodajalci končno pritegnejo k pogajanjem, za kar se trudi tudi minister za državne udeležbe Bo v Rimu.
Medtem pa se je zvedelo, da je ravnateljstvo ladjedelnice Sv. Marka pri izplačilu nagrade z,a prizadevno delo uradnikom to nagrado neupravičeno skrčilo, kar naj bi bila nekakšna kazen za njihovo podporo stavkovnemu gibanju. --------«»
Skupščina upokojencev
Pokrajinski sindikat upokojencev CGIL priredi jutri ob 10. uri v škedenjski kino dvorani skupščino upokojencev. Razpravljali bodo o vprašanju zvišanja pokojnin Zavoda za socialno zavarovanje (INPS).
 «»-------
Pridržana prognoza za ponesrečeno starko
V zelo resnem stanju, tako da so si zdravniki pridržali prognozo, so sprejeli ob 6.50 na drugem kirurškem oddelku 94-letno gospodinjo Santo Ar-rau vd. Foti iz Ul. Giulia 14 zaradi globoke rane na desni strani glave, prask po desnem gležnju in nezavestnega stanja. Ž avtomobilom RK je ženo spremila v bolnico njena 59-letna hčerka Maria Foti vd. D'Urto iz Ul. Beccherie 4, ki je povedala, da je bila mati nekaj dni pri njej na obisku in da je nesrečno padla na tla.	----«» ---
Razne tatvine
Tudi v četrtek so bili tatovi na delu. (Ht-letna Adriana Zanini Guglielmi iz Ul. Vel-tro 17 je prijavila policiji, da ao ji tatovi odneali dve halji,
ki jih je dala sušit. Lahek motor so pa ukradli med 19,30 in 22,30 uro Brunu Pertotu iz Lonjerske ceste 177. Tatvina se je zgodila v četrtek, že včeraj pa je Pertot dobil motor nazaj, ker so ga včeraj ob 1,30 našli agenti kvesture.
Zaradi ponovnih tatvin je policija zaprla in izročila sodnim oblastem 26-letnega delavca Armanda Rossija, ki je brez stalnega bivališča. V četrtek pa so zaprli 30-letnega Carla Buzzaia doma s Proseka 21, ker so ga zalotili, ko je odpiral vrata avtomobila fiat 500 TS 24330, last Prim a Fu-mija, in se je že usedel v avtomobil z očitnim namenom, da ga ukrade,
-—<—« »--—
Pri prižiganju peči delavec dobil opekline
Ob 6.20 so včeraj sprejeli na dermatološkem oddelku bolnišnice 32-letnega elektro-mehanika Giuseppa Paoletti-ja iz Skednja 545, kateremu so zdravniki ugotovili na o-brazu opekline prve stopnje in se bo moral zdraviti od 10 do 14 dni. V bolnišnico so ga pripeljali z rešilnim avtomobilom RK. Paoletti je povedal, da je prižigal v podjetju «Esso Standard« bencinsko peč in da ga je pri tem ožgal bencinski plamen iz neke cevi, iz katere je uhajal bencin zaradi pokvarjene zaklopke. -------««
O Aniella Semerara iz Tržiča, ki je pred 14 dnevi v notranjosti nevrološkega od-della pri Sv. Ivanu napadel ženo in jo resno ranil z nožem, je karabinjersko povelj-
deio in življenje Josipa Ressla. Zlasti se je zadržal na Resslovem delu v našem mestu, kjer je napravil prvi poizkus z ladijskim vijakom. Ta poizkus se je na žalost ponesrečil. Toda ne zaradi tega, da vijak ne bi deloval, ampak samo zaradi okvare parnega stroja, ki je vijak poganjal. Kljub temu pa so tedanje oblasti prekinile vsake druge poizkuse in je Ressel krivično doživel svoja največja razočaranja v življenju. Zlasti ga je hudo prizadelo, da so po nekaj letih uveljavili ladijski vijak in priznali drugim ta velik izum.
Govornik je omenil tudi mnoge druge Resslove iznajdbe ali pa poizkuse. Poleg drugega je Ressel tudi dejanski Izumitelj krogličnega ležaja, ki je sedaj eden od osnovnih delov mehanike. Kot je- znano, je bil Ressel po poklicu gozdni inženir. Kljub temu da se je moral ukvarjati s svojim delom, se je vseskozi zanimal zlasti za pomorstvo. Tako je ugotovljeno, da je bil prvi, ki je predlagal tedanjemu poveljniku avstrijske vojne mornarice, naj bi gradili ladijske trupe iz železa. Josip Ressel je bil tudi pobudnik in začetnik pogozdovanja Krasa s črnim borom, ki je edini uspel na kraških tleh, in oče mira-marskega parka, saj je osebno proučil vse pogoje zemlje in rastlin, preden je izdelal dokončni načrt za ureditev parka, ki ga še vedno občudujemo in predstavlja skupno s kraškimi borovimi gozdovi živ spomenik temu velikemu možu, ki se je rodil na Češkem, živel mnogo let v Trstu in umrl v Ljubljani.
Najdba nedonošenčka
Včeraj okoli 18. ure so pripeljali v mrtvašnico, kjer bo ostal na razpolago sodnim organom. nedonošen plod ženskega spola, katerega so ob 13.30 našli na smetišču pri Trebčah.
miimiiiMiiimiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiitiitiifimiiitniiiiimiiiiiiiiiiiittiiiiiitiitiifiitiiiiiiiuiiii
Sinoči je bila na sedežu kulturno - umetniškega krožka proslava stoletnice smrti izumitelja ladijskega vijaka Josipa Ressla. Proslave so se udeležili predstavniki oblasti ter pomorskih in kulturnih krogov. Prisostvovali so tudi njegovi potomci, ki živijo v Trstu, med njimi njegov vnuk arh. Ressel.
O Josipu Resslu, ki ga .letos proslavljajo v mnogih evropskih državah in tudi v Ameriki, je govoril predsednik italijanskega vsedržavnega pomorskega registra inž. Alberto Della Ragione. Ob začetku je govornik poudaril, da bi moral Trst prirediti Josipu Resslu mnogo^večjo proslavo, kot je bila sinočnja. Današnja proslava, je dejal inž, Della Ragione, mora biti le uvod k veliki proslavi velikega vsestranskega izumitelja. Trst se ga mora dostojno spomniti in ga ovekovečiti.
Na žalost pa so ((pristojne oblasti«, zlasti tržaška občina, do sedaj neupravičeno in krivično ignorirali tega uglednega moža, ki je prav v našem mestu napravil prvi poizkus z ladijskim vijakom, ki je predstavljal novo dobo za pomorstvo. Trst se ni še oddolžil Josipu Resslu ne z dostojnim spomenikom in niti z imenovanjem ene ulice po njem. In prav besede inž. Della Ragione so v dvorani zvenele kot ostra obsodba tega namernega ignoriranja Josipa Ressla. Bivša občinska uprava, ki jo je vodil Bartoli, je zavrnila zahteve mnogih svetovalcev, naj občina imenuje eno od osrednjih ulic po Josipu Resslu. Ta zahteva je bila postavljena na razpravi o imenovanju in preimenovanju ulic. Bartoli in njegovi odborniki so raje dali prednost raznim neznanim rimskim konzulom in celo cvetlicam. Ressla pa se niso hoteli spomniti, kot bi se to spodobilo.
Inž. Della Ragione je v lepih izbranih besedah opisal
Prometne nezgode
Šofer si je prebil lobanjo pri padcu z vespe v Ul. Timeus
Lumbrelist povozil .mlado šiviljo
Po nesreči je padel z vespe Ts 19553 v Ul. Timeus 25-let-ni šofer Umberto Calicante iz Ul. Milano in se pri tem zelo resno poškodoval, tako da so si zdravniki pridržali prognozo. Z avtomobilom RK so ponesrečenega šoferja takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili da stvo prijavilo sodišču pod ob-1 si je prebil lobanjo, da mu tožbo poskusnega umora. I krvavi desno uho in da se je
lliiiiiiuiililiiiliiliiiiiiitlillilliroimiiillillllliiiiiiiiilllMii ihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiii
Zadnja po\ Pavle Gržinove
Včeraj ob 14. uri so pokopali Pavlo Gržinovo. Pogrebni sprevod je iel iz mrtvašnice glavne bolnišnice do Ul. Porini, Poleg svojcev se -ga je udeležilo tudi veliko število prijateljev in znancev ter predstavnikov prosvetnih organizacij in Neodvisne socialist ične zveze. Iz Ul Parmi so se odpeljali za krsto z avtomobili na pokopališče k Sc.
Ani svojci, sorodniki in prijatelji
pretresel možgane. Ponesrečenec je v nezavesti. Bolničar, ki ga je pripeljal, je povedal, da se je nesreča pripetila ob 13.20 pred hotelom «1-stria« v Ul. Timeus.
V splošni bolnišnici so ob 8. uri sprejeli 20-letno šiviljo Giuliano Giovanoni od Sv. M. M. spodnje 1525 zaradi hude podplutbe na nosu in lažjega pretresa možganov. Dekle se je pripeljalo v bolnišnico s privatnim avtomobilom in je povedalo, da se je v njo zaletel, ko je prekoračila Ul. Carducci 22-let-ni lambretist Claudio Cecchi-ni iz Ul. Gelsomini 3, ki je vozil proti Barrieri,
Ob 17.55 so sprejeli v bolnišnico 25-letnega kmetovalca Lina Filippaza iz Skednja 11 zaradi udarca na levi rami in desnem gležnju. Povedal je, da ga je v Barkovljah povozil motorist, ki je vozil motor znamke gilera. Prognoza; 3 dni,
Kamen padel delavcu na nogo
Ob 16. uri so sprejeli na 0-pazovalnem oddelku 39-letnega zidarja Lodovica Fabbrija iz Ul. D’Annunzio 32 zaradi u-darca na levi lopatic; in gležnju leve noge. Zdraviti se bo moral od 10 do 15 dni. V bolnico so ga pripeljali z rešilnim avtomobilom RK in je tam povedal, da mu je med gradnjo zidu za SELAD padel na nogo težak kamen.
Kakor so ugotovili, so 7 mesecev star plod pripeljali skupno s smetmi z tovornikom mestne čistoče.
Policija je uvedla preiskavo, da ugotovi iz katerega dela mesta so ga pripeljali (bil je namreč skrit s smeteh), medtem ko bodo zdravniki izvršili obdukcijo. ---«»---
Urnik pošte ob praznikih
Poštno ravnateljstvo sporoča, da bo veljal 25. decembra in 1. januarja za vse urade prazniški urnik. Na Stefanovb pa bodo vsi uradi opravljali dopoldne korespondenčno in brzojavno službo, pismonoše pa bodo dopoldne dostavili na dom korespondenco in zavoje. Izključeno pa je pošiljanje denarja. Osrednji brzojavni urad pa bo deloval po o-bičajnem urniku.
gotrajnim ploskanjem.
Poleg predstavnikov oblasti se je predavanja udeležil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Fedor Košir.
Po predavanju je generalni konzul v Kopru priredil v hotelu «Triglavu sprejem, ki so se ga poleg konzularnih predstavnikov in predavatelja u-deležili tudi predstavniki oblasti, Planinske zveze in novinarji iz Kopra in Trsta
premiera
v Teatro Nuovo
Tržaško stalno gledališče (Teatro Slabile di Trieste) je uprizo-rilo sinoči v Teatro Nuovo premiero komedije Uga Bettija »Lepa septembrska nedelja#. To delo sicer ne sodi v vrsto tistih, s katerimi je Betti zaslovel,
Ansambel gledališča je komedijo, ki jo je spretno in z izvirnimi domislicami režiral Sergio Velitti, podalo naravnost vzorno. Med igralci je seveda izstopila Enrica Cortii v vlog-i osrednje osebnosti goape Adriane Noirburi. Posebno močna je bila v psiholoških prehoditi, za katere je žela nedeljeno priznanje številnega občinstva. Ob njej se je lepo uveljavil tudi mladi Antonio Pierfe-derici v vlogi Lusta. V ostalih važnejših vlogah so dobro igrali Carlo Bagno, Maria Grazia Fran. cia, Lino Troisi, Dario Mazzoli, pa tudi manjše like so skrbno skicirali Guido Verdiani, Michele Rioeardini in drugi.
Kdo je odgovorni urednik «Deniokracije» ?
«11 Corriere di Trieste« je včeraj objavil med oglasi naslednjo izjavo; V zvezi s člankom, ki je izšel v »Demokraciji« 1.	novembra	t. 1.	pod
naslovom »Mož s Kumrovca«, smatram za potrebno, da ugotovim, da sem podal ostavko na odgovorno mesto odgovornega urednika omenjenega tednika	že	v preteklem	septembru.	da	sem že	pred	tem
datumom prenehal opravljati vse svoje uredniške funkcije ter da	zato nisem	imel	niti
priložnosti, da bi mi pokazali omenjeni članek.
S spoštovanjem prof. Anton Dabinovič
Spričo gornje izjave, se sprašujemo, kdo je sploh odgovorni urednik «Demokraci-je», (kajti v zadnji številki smo še vedno brali, da odgovarja za list prof. Dabinovič) in kakšni prisrčni odnosi vladajo v vodstvu SDZ?
SNG
v TRSTU
Slavnostne predstava ob stoti premieri
A. P. CEHOV
«UTVA»
Igra v štirih dejanjih Režiser JOŽE BABIČ
Prevedel dr. IVAN PRIJATELJ Prevod priredil JANKO MODER Scenograf VLADIMIR RIJAVEC
Osebe:	Irina	Nikolaje	v-
na Arkadina, po možu Trepljeva, igralka - Nada Gabrijelčičeva; Konstantin Gavrilovič Trepljev, njen cin, mladenič . Stane Starešinič; Pjotr Nikolajevič Sorm, njen brat - Stane Raztresen; Nina Mihajlovna Zareč-na, mlado dekle, hčerka bogatega posestnika Mira Sardočeva; lija A-fanasievič Šamrajev. u-pokojen poročnik, upravitelj Sonnovega posestva - Justo Košuta; Po-lina Andrejevna, njegova že:.a - Ema Starčeva, Maša, njegova hči - Štefka Drolčeva; Boris Ale-ksejevič Trigorin, pisatelj - Jožko Lukes; Jev-genij Sergejevič Dom, zdravnik - Modest Sancin; Semjon Senjonovič Medvedenko, učitelj - Miha Baloh; Jakov,hlapec Edvard Martinuzzi; Kuhar - **; Hišna - **.
DANES 21. t. m. ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrderska c. 7 premiera JUTRI 22. t. m. ob 16. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj« ponovitev Veljajo gledališki kuponi; za nedeljsko predstavo tudi izkaznice Z.
Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane.
( OLEP ALI SČA )
VERDI
Danes ob 20.30: J. Strauss: »Netopir« za abonma B za parter in lože ter C za galerije. Nadaljuje se prodaja vstopnic.
TEATRO NUOVO
D a n e s ob 21. uri: Ugo Betti: «Lepa septembrska nedelja«. Abonma B.
■IllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllIIII1111111111IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIfllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Izpred porotnega sodišča
Protislovja med izjavami delavcev in obtoženega Alberta Zorzinija
Poleg delavcev, ki so bili usodnega večera z obtožencem v bifeju, so včeraj zaslišali tudi Micheluzzijeve sorodnike in komisarja Mangana
Vse kaže, da sodišče ne verjame izjavam obtoženega Alberta Zorzinija v zvezi z u-ro povratka z dela tistega deževnega in meglenega večera, ko je bil njegov brat Anton zverinsko umorjen. Albert Zorzini je namreč sodišču pojasnil, da je bil nekako do 20. ure 16. decembra 1955. leta zaposlen pri razkladanju mesa s parnika <(Toscanelli». Po končanem delu je šel z delovnimi tovariši v bife pri Brunu nedaleč od novega pristanišča. Tu se je zadržal do 21. ure. in se nato usedel na filobiis* št. 15, s 'katerim se je peljal • do Goldonijevega trga in nato stopil peš do avtobusne postaje na Trgu stare mitnice. Z lonjerskim avtobusom se je končno odpeljal domov in okoli 22.30 je končno prestopil domači prag.
Za potrditev tega alibija je Zorzini navedel imena svojih delovnih tovarišev in te je sodišče včeraj popoldne poklicalo na pričevanje. Nihče od prič ni potrdil Zorzinijeve izjave, vsaj kar se tiče časa, ki so ga prebili pri kozarcu vina v bifeju. Albino Avian je omenil, da so delo zaključili okoli 19.30 in da se je nato odpravil v družbi Zorzinija, Cirila Starca, katerega je sodišče že zaslišalo, in Pietra letrija v bife. Nekaj minut po 20. uri so se odpravili domov in medtem ko se je Starec usedel v tramvaj št. 8, so se ostali odpeljali s trolejbusom št. 15 proti domu. Qn in Ietri sta izstopila na Trgu Vico, Zorzini pa je nadaljeval pot do Goldonijevega trga.
Pričevanje letrija se ni raz-likovajo od Avianijevega ne v podrobnosti ne v času, zaradi česar se je nekoliko jezen Zorzini dvignil z zatožne klopi in ga spomnil na podrobnosti, ki se v njunih spominih ne ujemata. Dosegel pa ni ničesar, ker je vsaka priča vztrajala na svojem stališču. Zanimivo je, da je tudi lastnik bifeja Bruno Fromme! potrdil, da se je skupina delavcev oddaljila 10 ali največ 15 minut po 20. uri.
V jutranjih urah je sodišče zaslišalo številne sorodnike Milana Micheluzzija, ki je med policijskim zasliševanjem izrazil sum, da je Antona Zorzinija ubil brat Albert. Miche-luzzijeva mati Marija Godina je pred policijskimi organi pojasnila, da je njen sin v nedeljo po odkritju zločina povedal zbranim sorodnikom, da je Albert ubil brata An-
tona in da je Marija Lavren-čičeva preplašena zbežala v kuhinjo. Te izjave je kasneje preklicala in je ta preklic včeraj pojasnila s tem, da zapisnika ni prečitala, ker ni imela naočnikov pri sebi.
Mioheluzzijeva sestra Ljudmila je tudi zanikala, da bi kdajkoli pripovedoval, da ni nič čudnega, če je njegov tast ubil brata Antona, in sicer s kladivom. O kladivu, je pojasnila sodnikom Ljudmila Micheluzzi, ji ni govoril brat, pač pa je čitala v časopisu.
Micheluzzijev nečak Luclo Roncelli pa je bil v nevarnosti, da ga obtožijo lažnega pričevanja. Med zaslišanjem na policiji je obrazložil nekaj podrobnosti o stričevem pripovedovanju o tragediji, ki je doletela družino njegove žene. Posebno je zanimalo sodišče, če je Micheluzzi res izrazil sum, da je Antona ubil Albert Zorzini. Roncelli na vprašanja ni znal odgovoriti, ali pa je tudi možno, da ni hotel. Zato je tožilec predlagal soočenje s komisarjem dr. Manganom, ki je vodil preiskavo.
V podobnem, prav nič prijetnem položaju, se je znašel tudi Roncellijev oče, ki je v nasprotju z izjavami pred policijskimi organi, zanikal, da bi Micheluzzi govoril o kladivu ali majhni motiki, katero naj bi zločinec uporabil za poboj nesrečnega Antona Zorzinija. O tem, je Roncelli opozoril sodnike, je čital v nedeljskih ali ponedeljskih časopisih.
Tožilec se je tedaj vmešal in omenil, da je dovolj elementov za obtožbo priče ter je predsedniku predlagal, da bi tudi njega soočili z dr. Manganom. Predlogu pa se je predstavnik tožilstva kasneje odpovedal, ker je morda spoznal, da izjave zaslišanih prič niso važne vsaj ne za odkritje resnice. Predvsem, ker je Šlo za osebno mnenje in morda tudi sum Micheluzzija, ki ne predstavlja nobenega dokaza proti obtoženemu Zor-ziniju. Po zaslišanju Marije Scaramelli por. Roncejli, je sodišče zadržalo precej časa šefa letečega oddelka kvesture dr. Mangana, pred katerim so prečitali njegovo dolgo poročilo sodnim organom.
Po njegovem mnenju so morali biti morilci ali morilec v pokojnikovi sobi okoli 1. ure po polnoči. To dokazuje ustavljena ura, katero je Anton imel na nočni omarici, a jo je zločinec verjetno nehote vrgel ob tla, pri čemer se je
razbila os. Kazalca sta se tako ustavila na št. 1.2 in L To se je zelo verjetno zgodilo med «notranjim delom«, to je, ko so čistili krvave madeže s poda, vrat in z obraza že umrlega Antona. Dr. Manjino jg tudi pojasnil, da je imel pokojnik na sebi popolnoma čisto perilo. To pa je v 'nasprotju z izjavami bolniškega osebja, ki j* med nekim zasliševanjem poudarilo, da je bilo spodnje perilo zelo umazano, zgradi česar so ga uničili.
Sodišče pa je zanimalo, če je bila Antonova obleka, ki jo je imel na sebi usodnega dne, mokra. Dr. Mangano na to vprašanje ni žnal odgovoriti. Edini, ki bi lahko pojasnil to podrobnost, je inšp. Galazzi iz znanstvenega odseka kvesture, a ta zaradi bolezni ni mogel priti pred sodnike. Vseeno pa je po dr. Manganu obvestil porotnike med popoldansko razpravo, da je bila obleka precej vlažna.
Proces je praktično zaključen. Prič ne bo več in v ponedeljek zjutraj bo moral spregovoriti tožilec. Kaj bo predlagal sodnemu zboru, ni mogoče predvideti. Se prej pa bo odv. Moro predložil sodišču na vpogled izvode časopisov z dne 18. decembra 1955. leta z opisom odkritja zločina, s katerimi bo dokazal, da se je že tedaj govorilo o kladivu, ki naj bi ga zločinec u-porabil za uboj nič slutečega Antona.
Ni znano, če bo razprava zaključena že pred prazniki.
Preds,; Rossi, tož.; Malte-se, zapisn.; Magliacca, obramba: odv. Moro.
Javne dražbe
Ravnateljstvo javnih del je razpisalo licitacije in dodelilo razna dela naslednjim podjetjem; gradbena dela za vzdrževanje palače finančnih uradov za 3.695.000 lir. Dela so bila dodeljena podjetju inž. Celestino Pocecco iz Trsta. Izredna mizarska dela za vzdrževanje omenjene stavbe za
955.000 lir:	podjetju Attilio
Borean iz Trsta; popravila parketov v isti stavbi za 1 milijon 850.000 lir:	podjetju
Mario Toresella iz Trsta; pleskarska dela v isti stavbi za
4.390.000 lir podjetju Cener Pietro iz Trsta. Dela za ureditev pristanišča v vrednosti
139.445.000 lir; podjetju inž. Brussi Aurelio iz Trsta,
GODBENO DRUŠTVO IN PEVSKI ZBOR PROSEK - KONTOVEL
priredi v četrtek, 26. decembra
GLASBENO PEVSKI (BALETNI) KONCERT
Zbor vodi: Milan Pertot Godbo vodi: Zdravko Kante
RAZNA OBVESTILA
Tržaški filatelistični klub «L. Košir«. Jutri, 22. t. m. bo v prostorih kluba. Ul. Roma 15-11., red ni sestanek od 10. do 11. ure.
^DAROVI IN PRISPEVKI J
V spomin Jožeta Pertota (Grc-ka) darujeta Mirko in Mila Obad 1000 lir za Dijaško Matico. Ob poroki Marjetice Cibic in Sveta Stoke so nabrali 1500 Hr za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob pok. Pavle Gržina daruje družina Ko-nič 1000 lir za Dijaško Matico.
V počastitev spomina pok. Josipa Pertota-Crčka, daruje Kocjančič Valer.ija-Spela 1000 lir za Dijaško Matico.
—«»-----
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 20. decembra so se v Trstu rodili 3 otroci, porok je bilo 9, umrlo pa je 6 oseb.
POROČILI SO SE: univ. študent Mario Žiberna in učiteljica Anita Glavicioh, trgovski potnik Vlttorio Velari in prodajalka Giorgina Rocco, električar Erne-sto Bertotti in gospodinja Lilia-na Balbiriulti, elektromehanik Angelo Zanki in prodajalka Mar-cella Lor, trgovski potnik Fran-cesco Bonacina in prodajalka Maria Grazia Fiorentale, doktor pri rodoslovja Ral-ph L. Nider in študentka prava Licinia Stossi, mehanik Giovanni Suban in gospodinja Miranda Maraspin, mehanik Luigj Indelicato in uradnica Ada Sandrin, delavec Mar-cello Iurchich in delavka Ca-r-mela Tulliach.
UMRLI SO: 65-letna Ema Mrak por. Ruzzier, 53-letni Alberto Rublo, 94-letni Giuseppe Coretti, 70-letni Pietro lakus, 73-letni En-rico Favretto, 65-letna Luigia Mo. settig vd. Nabergoi.
 «»--------
NOČNA SLUŽBA LEKARN v decembru
All’Alabarda, istrska cesta 7; De Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Dr. Praxmarer, Trg Unita 4; Prendini, Ul. Tižlano Vecellio 24
5.00 Pisan glasbena spored; 8.05 Lepe melodije — znana napevi;
8.35 Pihalna godba JLA; 9.30 Vesele popevke — vedri ritmi; 10.10 Dopoldanski koncert; 11.15 Domače napeve izvajajo mariborski ansambli; 12.00 Opoldanski operni koncert; 12.30 Kmečka univerza — Ing. Lojze Hrček: Razvoj vinogradništva v družbenem sektorju; 12.40 Note korakajo;
13.15 Non stop! (zabavna glasba na tekočem traku); 14,20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike;
14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Glasbene uganke; 17.30 »V planinski koči« (vesele i-n poskočne viže): 18.00 Okno v svet:
18.15 «Pred Dnevom JLA«; 18.45 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori; 20.00 Veseli večer; 21.00 Zapojmo, zaigrajmo in zaplešimo.
TELEVIZIJA
17.30 Spored za otroke; 20.30 Vesti; 21.00 Jutrišnji nogomet: 21.10 Četrto nadaljevanje dramatiziranega romana «Tessa, zvesta nimfa« Margaret Kennedy.
KINO
C
RADIO
SOBOTA, 21. decembra 1957 TRST POSTAJA A
11.30 Igra veliki orkester Ro-ger Roger; 12.00 Življenja in usode: ((Albert Camus, letošnji Nobelov nagrajenec za literaturo«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture: 12.55 Stari Dunaj — fantazija dunajskih valčkov in melodij: 13.30 Lahke priljubljene melodije; 14.00 Operni dueti: 14 45 Vesele harmonike; 15.00 Beethoven: Sonata št. 6 v A-duru op. 30, št. 1; 15.25 Glasbeno popoldne: 15.50 Pablo De Sarasate: Ciganske melodije; 16.00 O zdravstvu in higieni dela: »Poklicne bolezni, posledica strupenih plinov«; 16.15 Ritmične popevke; 16.35 Kavarniški koncert, igra orkester Pacchiori; 17.00 Koncert basista Vladka Korošca, pri klavirju Danilo Švara: 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Oddaja za naj-mlajiše: Marijan Vouk: »Božična stojnica«, igrajo člani radijskega odra; nato Schumann: Simfonija št. 4 v d-molu; 18.50 Dvoje glasov im ena kitara; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Teden v Italiji; 20.45 Joss Baselli s svojo zasedbo Musette; 21.00 Edoardo Anton: «Rezbar svetnikov«, igrajo člani radijskega odra: 22 00 Rimski Korsakov:	Šeherezada,
simfonična suita op. 35;	22.40
Mimogrede ob plesni glasbi.
TRST I.
11.30 Komorna glasba; 12.10' Popevke; 18.45 Stili jazza; 22.00 «Poggioturchino», kronika, popevke; 22.00 Guenter Eich: «Sa-beth«, radijska drama.
KO PEH 257 m, 1169 kHz
Poročila v slov.: 7,00, 7.30, 13.30,
15.00.
Poročila v Ital.:	6.30,	12.30,
17.15. 19.15, 22.30.
5.00-6.15 Spored iz Ljubljane:
6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji koledar; 13.40 Kmetijska univerza: Načrtno gojenje trave in koše-nic; 13.50 Popevke in ritmi od tu In tam; 14.30 Kulturni obzornik: Pripovedujejo člani izolske Svobode; 14.40 Za vsakogar nekaj; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Fantje na vasi, ženski kvartet in Avgusta Stanko; 15.40 - 17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi in popevke; 17.25 Glasbeni variete; 18.10 Slavni solisti; 18.30 Igra orkester radia Ljubljana; 19.00 Dunajske melodije; 19.30-
22.15 Spored Iz Ljubljane.
SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m
Poročila: 500, 6.00, 7.00, 8.00,
10.00.	13.00,	15.00,	17.00,	19.30,
22.00.
Excelsior. 15.00: »Zenska usode«, Gregory Pečk, Lauren Bacall in Dolores Gaey.
Fenice. 15.00: «Strast In ponos«, C. Grant, F. Sinatra in S. Loren. Technicolor.
Nazionale. 16.00; »Manuela«, E. Martinem, T. Hovvard, P, Ar-mendariz. Jutri ob 10. in 11.30 velike predstave za velike in male. «Gulliverjeva potovanja«. Odrasli 100 Mr, otroci 50 lir. Supercinema. 15.30: «Bambi». Velik barvni film VValt Disneya. FilcdTammatico. 15.15:	Igralska
skupina «La Triestina«. Sledi: »Bičajte jih brez usmiljenja«,
E. 0’Brien in P. Castle. Grattacielo. 16.00:	«La ragazza
del Palio«, V. Gassman, D. Dors, F. Valeri. Izkaznice prepovedane.
Arcobaleno. 15.30: ((Počitnice na Isehil«, V. De Siea, I. Corey. Izkaznice prepovedane.
Astra Rojan. 16.00: «Visoka družba«, G. Kelly, Bing Crosby in
F. Sinatra.
Capitol. 16.00: «Ena sama velika ljubezen«, K. Novak, J. Chand-ier. Mladol. prepov.
Cristallo. 16.00:	«Hollywood ali
smrt«, D. Martin, J. Letvls in Anita Ekberg.
Alabarda. 15.30: «Princ in plesalka«, M. Monroe in L. Oliver. Aldebaran. 1600: «Cloveški plen«, Richard VVidmark, Trevor Ho-ward, Jane Greer.
Ariston. 16.00: »Papa Gambalun-ga», F. Astaire in L. Caron. Armonia. 15.00: «Veter iz daljnih dežel«, G. Ford in E. Borgnine. Aurora. 15.00: «Sonce bo še vzhajalo«, A. Gardner, T. Power. Izkaznice prepovedane. Garibaldi. 16.00: ((Princesa Sissi«, technicolor, R. Schneider. Zadnji dan.
Ideale. 16.00; «Trije mušketirji« Technicolor. L. Turner, G. Kel-ly, V. Heflin.
Impero. 16.00: »Ena sama velika ljubezen«, K. Novak, J. Chand-ler.
Italia. 16.00: «Ob pločnikih«, A. Vernon.
Moderno. 16.00: «Souvenir d'Ita-lie«, V. De 9ica, A. Sordi, I.
Corey.
S. Marco. 16.00: «Največja ljubezen na svetu«, S. Coshtran, A. Sheridan, R. Eyer. Jutri ob 11. uri predstave za otroke: «Na dvoru kralja Artu«.
Savona, 16.00: »Pol dneva strahu«, Dean Martin, Jerry Lewis. Viale. 16.00:	»Akcija... strahu«,
Richarn Attemborough.
Vitt. Veneto. 16.00: »Samotar«, J. Palanee.
Belvedere. 15.30; «Irski upornik«, R. Hudson in B. Rush.
Marconi. 16.00: »Pozabi na mojo preteklost«, V. Cortese, E. Man. in in Massimo Girotti.
Massimo, 16.00: «Opolnoči v San Franciscu«, T. Curtis. M. Pa-van. Clnemascope.
Novo cine. 16.00: «Poslušaj me«, J. Fuchsberger, J. Vidoz, L. Tajoli.
Odeon. 16.00:	»Jesensko listje«,
Jean Cratvford, C. Robertson. Radio. 16.00:	«Potepuški kralj«,
K Grayson.
{_ MALI OPLAŠI J
BENELLINO, čudoviti ciklomotor
49cc, kralj strmin, 78,000 Ur. Ciklomotorjl, LAHKI MOTORJI, priložnostni SKUTERJI. Preizkusi, informacije, Ul. Tesa 25, Trst.
SOBO za dve osebi z uporabo kopalnice oddam. Telefonirati 59-966.
MOTO GUZZ1! »Utilitarle«, »Gran Turismo«, lepa priložnost, vplt-njači Dellorto, pritikline, nadomestni deli, verige, zobata kolesa. Specializirana delavnica za generalna popravila Avtomotodiesel. Castro), Trst, Ul. F. Severo 17, tel. 38-903. Cremascoil.
SMREKE za božična drevesa so
v prodaji v Ulici Valdirivo 3 — Beltram in v Ul. Teatro Romano I nasproti Avditorija.
Svojim sorodnikom, prijateljem ip znancem boste najbolj ugodili za praznike z voščili s tržaškimi motivi, ki vam jih nudi v novi zbirki
TRŽAŠKA KNJIGARNA Ulica sv. Frančiška št. 20.
= ^ foJUČnirni
ut nuipietttim umML
v
^PRIMORSKEM DNEVNIKU*
SE BOSTE SPOMNILI NA SVOJE ODJEMALCE
FosKunnh ni{AVoČ4S!\o
TER SPOROČITE NA UPRAVO LISTA, UL. SV. FRANČIŠKA ST. 20	TELEFON	37-338
Vsem sorodnikom prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je po dolgem trpljenju včeraj za vedno zapustila naša draga mama in teta
KRISTINA LENARDON
roj. ŠKERL
Nepozabno pokojnico bomo spremili na zadnjo pot jutri, v nedeljo ob 10. uri izpred mrtvašnice splošne bolnišnice.
Otroci Angela, Svetka, Anton, odsotni Romano, nečak Vid in ostali sorodniki.
Trst - Sv. Ivan, 21.12.1957.
Volitve in zmešnjava
Objavljamo uvodnik, ki ga je tednik «11 punto»posvetil stališču socialdemokratov in republikancev do Krščanske demokracije
Zdi se neverjetno. Morda nismo se nikoli dosegli takšne zmešnjave jezikov, kakršno nam kažejo nekatere stranke v njihovih predvolilnih stališčih. Ne preostane	nam drugega,
kakor upanje, da se bodo jutrišnji	volivci znašli
pred prečiščenimi idejami in stališči, ki se danes zdijo tako protislovna.
Imamo	predvsem dve
stvari, ki sta z medsebojnim prepletanjem prispevali k temu, da se je štrena zmešala:	vprašanje
«alternative» ali «dogovor-jenega sodelovanja* s Kr ščansko demokracijo na e-ni strani in vprašanje krize in «domotožja» po šti-ristrankarski koaliciji na drugi strani.
Ni dvoma, da je oblikovanje enobarvne demokr-ščanske vlade moralo predstavljati za druge stranke priliko, da bi bolje pojasnile svoja poedina stališča, ki so jih do sedaj pogosto zameglili nujni kompromisi, ki so bili posledica njihovega sodelovanja v koalicijskih vladah; hkrati pa bi moralo tudi nuditi priliko, da bi se pripravile na to, da bi se u-deležile volitev z določeno orientacijo glede možriin bodočih zavezništev. Ne da bi bilo pri tem vse izgubljeno, toda sedanja zmešnjava nam ne daje mnogo upanja, če je odgovorni cinitelji ne bodo čimprej odpravili.
V prejšnjih številkah smo skušali opravičiti določene novejše polemične prijeme nekaterih strank nasproti Krščanski demokraciji, strank, ki smo jih vedno smatrali zelo blizu našega stališča, češ da je tu šlo za potrebe predvolilne taktike (kjer seveda ni šlo za posebne dogodke — zborovanje partizanov, Heuss in Posse Ardeatine; škof iz Prata itd. — glede česar smo se povsem strinjali).
Toda z minevanjem tednov se nam zdi bistveno, da bi levičarske demokratične stranke morale bolje pojasniti, in to mimo taktik in predvolilne demagogije, osnovne tendence njihove bodoče akcije, v krajši ali daljši perspektivi. Kajti drugače se bo zgodilo tako, da bo predvolilna taktika potegnila za seboj tudi osnovno politiko teh strank samih in se
Ne zamudite ugodne prilike!
ti Zvezi industrij cev, monopolom in njihovemu tisku, pri tem pa ne vidijo, da tako politiko vodi danes tudi Krščanska demokracija, njeni najvidnejši voditelji. In tudi oni se bore proti Krščanski demokraciji in mislijo, da bodo za volitve ustvarili neko laično, protiklerikalno, pa tudi protidemokristjan-sko fronto, ki naj bi šla od socialistov PSI do radikalov.
Dejansko se nam zdi težko, da bi mogli dobiti hkrati dve bitki: proti Krščanski demokraciji in proti liberalcem ter Zvezi industrijcev. če hočemo dobiti to drugo bitko, da bi dežela napravila odločen korak naprej v socialni smeri, ne smemo spregledati tega, kar že obljublja storiti v tej isti smeri večinska stranka.
Spomnimo se v ostalem, da je De Gasperi karakte-riziral svojo stranko kot sredinsko stranko, ki gre na levo*. Ni moč reči, da so De Gasperija izdali tisti, ki so danes, po več kot štirih letih, postavili Kr ščansko demokracijo na bolj napredno stališče- namesto da bi jo prepustili popolnoma vplivu Coste in konservativnih sil, so jo postavili v ostro polemiko proti Zvezi industrijcev in Malagodiju in proti drugim konservativcem, in na stališče, da brani državno industrijo in da obljublja obsežnejši in odločnejši napredek v socialni smeri.
De Gasperi je takrat vrgel omenjeno formulo predvsem za to, da bi si pridobil levičarske demokratične stranke, So raga-te in Pacciardije, ki so bili tedaj dejansko na levici Krščanske demokracije in so jo v tej smeri skušale «brzdati*.
Ali je sploh mogoče, da danes, kar zadeva bistveno vprašanje mesta, ki naj ga zavzamejo v fronti strank, socialdemokrati in republikanci pristajajo na to, da se postavljajo na desno od Krščanske demokracije, da bi skupno z Mala vodičem zajeli vse desničarske stranke?
Strinjamo se, povsem se strinjamo glede obsodbe vsakršnega vmešavan i a cerkvenih oblasti in katoliške hierarhije v življenje italijanske države; ne moremo pa se strinjati glede namena, da bi vodih več kot eno politično bitko, ker bi to imelo za posledico, da bi zmešnjava postala stalna in da bi izgubili na vseh frontah.
Turistična zveza Goriška-Gorenjska
Pred dobrim tednom je predsednik kranjskega okraja, Milko Koš-melj, svečano izročil prometu novo gorsko cesto od Petrovega brda do ceste, ki pelje iz Boh. Bistrice na Jelovico. S to cesto je Primorska dobila preko Baške grape zvezo z Gorenjsko, ki jo od Nove Gorice do Bohinja oz. Bleda za okoli 40 km krajša od sedanje ceste skozi Selško dolino ali celo 80 km skozi Ljubljano.
Nova cesta je dolga nekaj nad 14 km. Zgradila sta jo o-kraj in Gozdno gospodarstvo Kranj, Pelje visoko nad vasjo Sorico v drznih serpentinah do višine 1289 m ob vznožju Sorške planine. Od tod se cesta spušča manj strmo z lepimi razgledi na Triglavsko pogorje do jelovške ceste
Velika pa bo tudi korist za razvoj turizma, posebno za razvoj zimskega turizma Goriške. Od Nove Gorice je Sorška planina dosegljiva v pičli poldrugi uri. Ta planina je zelo ugodno smučišče, ki se razteza nad 2 km z višinsko razliko okoli 300 m.
NOCOJ STOTA PREMIERA SNG
1
Za svojo stoto premiero, ki bo nocoj v dvorani na stadionu «Prvi maja nam je tržaško Slovensko narodno gledališče pripravilo igro v štirih dejanjih A. P. Čehova nUtvoa, ki jo
je zrežiral Jože Babič.
POMANJKLJIVOSTI IN NAPAKE NAŠEGA KMEIA
Živini moramo nuditi več zraka in prostosti
Tudi star hlev je lahko dober, le da je suh, zračen in svetel
Je znano, da slaba senena letina ne da le malo krme, ampak tudi slabo. Slaba krma pa pomeni za hlev temeljni nedostatek, ki močno pritiska na gospodarstvo. Mogoče dobi živina z njo veliko količino, a skrajno majhno hranilno vrednost, ki je ne more niti vzdržati, kaj šele, da bi mogla z njo proizvajati (meso, mleko, delo). Ce je naša
Namesto gnoja — ki po napačnem mnenju nekaterih živino greje — pa imej živina pod seboj suho steljo, kjer lahko brez kvarnih posledic stoji in kamor leže. To jo tudi greje.
Sicer pa niso naši kraji tako izpostavljeni mrazu kot so drugi bolj severni kraji. Imamo navadno tudi v zimskih mesetih nekaj lepih dni in
krma (seno) malo hranljiva, more živina iz hleva. Puščaj-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIItllllllllllllllllllllHIIMIIIIIIIIIIIIItlllllltlllllllHIIIIIIIIIIIllllllUlflllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllll
NASTAJANJE VULKANSKIH OTOKOV. KI SPET IZGINEJO
Kako je 24. septembra 1952 izginila	ladja Maru>
Vulkanske otoke omenja že Seneka - Sredozemsko morje je tipično morje za nastajanje takih otokov, kakor je prav tako tipično tudi področje Azorskih otokov, kjer se jih je samo leta 1757 pojavilo kar 18
KNJIGARNA
Pred kratkim smo objavili sliko majhnega otoka, .ki se je nepričakovano vrinil med ostalih devet Azorskih otokov. Gre za 700 metrov dolg in že skoraj 100 metrov visok otoček vulkanskega porekla, ki je nenadoma nastal zaradi podvodnega bruhanja nekega vulkana. Taki pojavi niso novi, pa čeprav nijo tako pogosti. Se bolj redko pa je, da je ob porajanju takega otoka človek prisoten. Vendar pa je treba vedeti, da so podvodni vulkanski izbruhi mnogo pogostejši . kot podobni izbruhi na kopnem, kajti vode prekrivajo več zemeljske površine, kot imamo ko-pnega, zato je tudi število podvodnih vulkanov večje od vulkanov na kopnem Ker pa vseh teh podvodnih erupcij ne moremo registrirati, vzbujajo med znanstvenim svetom še posebno zanimanje tisti redkejši 'izbruhi, ki pustijo sledove, ki povzročajo nastanek otokov in se zato morejo na kraju samem proučevati.
Podvodne erupcije, ki potiš, nejo na površino morja neki otok, se najpogosteje dogajajo na znanih vulkanskih področjih, predvsem v zapadnem Sredozemlju, v okolici Azorskih otokov, na Filipinih, v
bližini Japonske itd. Otoki, ki so nastali na tak način, dejansko niso nič drugega kot vulkanska žrela, ki so bila sto in tudi tisočletja pod morsko površino in ki so v primernem trenutku zaradi kopičenja eruptivne tvarine prodrla iz vode. Potemtakem se ti otoki pojavljajo po tisočletni intenzivni podvodni vulkanski aktivnosti. Ker pa snov, iz katere so ti otoki sestavljeni, tvorita povečini pepel in pesek, tak otok ne more kljubovati eroziji Toda ne izginejo vsi. Vrhovi vulkanov, ki krepkeje prodrejo iz vode, se tudi utrdijo in večajo, včasih narastejo v visoke gore. Toda to le tedaj, če vulkan, ki tli pod njimi, pogosteje bruha. Tak vulkan, ki intenzivno deluje, je na primer vulkan Isalko v Centralni Ameriki. Ta vulkan sicer ni podvodni, ampak ga navajamo zato, da vidimo, kako more vulkan narasti zaradi bruhanja. Isalko se je »prebudil« leta 1770 ob vznožju zamrlega vulkana Santa Maria, Do danes, to se pravi v slabih dveh stoletjih, je zrastel za dobrih 2000 metrov. Najvišja gora na svetu naj bi bila Mount Everest. To beremo povsod, v vseh učbeni-
vam nudi
10% popust
na vse knjige, ki jih ima v zalogi. Ta popust velja samo za sedanje praznike.
iiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiifiii
VOJAŠKO-ZfiODOVINSKI INŠTITUT JLA objavlja tri pomembne publikacije
bo z njo pomešala s posledicami, ki bi jih bilo nevarno podcenjevati.
Opustimo zadevo s socialistično stranko: ta stranka se nahaja v delikatni fazi in je morda pametno, da je ne držimo stalno pod reflektorji javne pozornosti, v pričakovanju, da bo razvoj v njeni notranjosti zadobil bolj jasno sliko v tej ali drugi smeri.
Oglejmo si raje socialdemokratsko in republikansko stranko, v kateri se določeni ljudje in določene struje obupno bore, da bi dosegle premoč smernic, ki so očitno povsem protislovne:	Saragat in
Pacciardi namreč zahtevata, da bi njuni stranki vodili brezkompromisno borbo proti «konfesionalni in integralistični* Krščanski demokraciji, hkrati pa se borita in si prizadevata, da bi se povrnili k štiri-strankarski koaliciji s Krščansko demokracijo in liberalci.
Očitno so taka stallsča kakor nalašč, da se ustvari zmešnjava med volivci, kakor tudi med onimi, ki so v politiki strokovnjaki.
Pa tudi tisti socialdemo; krati in republikanci, ki nasprotujejo tak;m stališčem, postavljajo proti neko še zelo malo jasno politično linijo: izjavljalo se namreč za dokončno poko-panje štiristrankarske koalicije, za brezkompromisno
borbo proti' liberalcem, pro-
Vojaško-zgodovinski inštitut JLA bo konec tega meseca objavil tri pomembne zgodouinske publikacije: O-svobodilna vojna narodov Jugoslavije od leta 1941 do 1945; Končna operacija za o-svoboditev Jugoslavije leta 1944-1945; pruga svetovna vojna, pregled vojaških operacij. Vse te tri knjige to skupno delo oficirjev inštituta. Te publikacije bodo podale popolnejši pregled narodnoosvobodilne borbe Jugoslavije in druge svetovne vojne, gOsvobodilna vojna narodov Jugoslavije» je prva uradna publikacija, ki bo sistematično obdelala osvobodilno torbo. Publikacija bo imela dva dela. Prvi del bo zajel dogodke od propada stare Jugoslavije do drugega zasedanja AVNOJ 29. junija 1943, drugi del pa od zasedanja AVNOJ do 15. maja 1945. Publikacija eDruga svetovna vojna* bo imela tri knjige. Letos bo izšla samo prva knjiga, ki bo zajela dogodke od 1. septembra 1939 do 22. junija 1941, do napada Nemčije
«Ncvihta» v
janski koprodukciji
Zastopniki jugoslovanskega podjetja Bosna-film so sklenili z italijanskim podjetjem Dino De Laurentiis sporazum o skupnem snemanju filma «Nevihta» po romanu »Kapitanova hči«. Glavno vlogo bodo imeli znani ameriški, itali-ianski in jugoslo-
vanski igralci. Film bodo snemali v Cinemascopu in barvah. Snemanje se bo začelo v začetku marca prihodnjega leta v Italij', potem pa se bo aprila nadaljevalo v Jugoslaviji
Pismo
beneškega župana
Beneški župan Roberto To-gnazzi je poslal ravnatelju Moderne galerije v Ljubljani pismo, v katerem se zahvaljuje za gostoljubje izkazano beneškim zastopnikom in za uspeh razstave sodobne
grafike v Ljubljani, aki je bila tako dobro dokumentirana z zelo elegantnim katalogom*. »Izvedba te razstave v Ljubljani — nadaljuje pismo — pomeni važen rezultat na poti vedno bolj tesnega in potrebnega kulturnega sodelovanja med našima dvema mestoma. Naša globoka želja je, da bi lahko v bodoče to ljubeznivost vrnili s toplo prisrčnostjo beneške gostoljubnosti in da bi videli v prihodnosti še bolj konstruktivne odnose na področju prisrčnega prijateljstva med Ljubljano in Benetkami».
kih in strokovnih knjigah. In vendar so geografi, ki menijo, da je najvišja gora na svetu vulkan Mauka Ki. To je eden od petih vulkanov, ki prevladujejo nad Havajskim vulkanskim otočjem. Tudi ta vulkan je, podobno kot njegov Azorski brat liha Nuova, prodrl iz morskih globin, le da mu erozija ni ustavila ((rasti«, pač pa se je do danes dvignil že 4268 metrov visoko. Ker pa menijo, da ga je še 5000 metrov pod morsko gladino, ga upravičeno smatrajo za najvišjo goro na-svetu, saj bi v celoti meril kar 9268 metrov.
Sicer pa so podobne pojave, porajanja vulkanskih otokov, beležili že v davni zgodovini in tudi Seneka govori o otoku »Tehtnici«, ki da se je ro-
sok. V tej strahotni nesreči je izgubilo življenje 40.000 oseb, eksplozija pa se je slišala 4000 km daleč. Od obsežnega otoka so ostale le tri velike skale, ki so še molele iz morja.
Največja pomorska katastrofa, ki jo je povzročila podvodna vulkanska erupcija, se je zgodila 24. septembra 1952. 2rtev tega podvodnega izbruha je bila japonska oceanografska ladja «Kaiuo Maru«, na kateri je bilo 64 znanstvenikov in mož posadke. Ladja he bila na poti k vulkanskemu področju, kjer je 16. septembra istega leta nastal majhen otok 500 km južno od Tokia. Močni podvodni izbruhi so poganjali dim in pepel do 7600 m visoko, detektorji pa so eksplozijo zabeležili celo razdalji 8600 km. Ladja
dil v njegovi dobi in. ta «Feht- | «Kaiu0 Maru« pa ie imel nica« je sedanji otok Santorin. Sploh je bilo Sredozemlje bogato s podobnimi pojavi
Vendar ne le Sredozemsko morje; nedaleč od rta Rejk-jans ob Islandiji je v novejši zgodovini nastalo kar več vulkanskih otokov. Prva znana e-rupcija, ki je potisnila na površino otok. je bila leta 1210. Komaj 30 let pozneje se je rodil nov otok. prav tako zaradi erupcije. Leta 1783 pa je nastal večji otok, ki so ga Danci imenovali Nioe in ga celo zabeležili na zemljevidu.
Eden najveejih tovrstnih o-tokov, ki se je ohranil, je nastal leta 1786 in spada v skupino Aleutskih otokov. Po ko-ličini še vrele lave, ki jo je vulkansko žrelo pognalo na površje, bi mogli sklepali, da je bil vulkan tik na ravni vode. Otok je iz leta v leto ra-stel in v začetku leta 1819 je bil dolg že 30 km, visok pa 700 metrov. Vulkan je deloval vse do leta 1823.
Prvi vulkanski otoki — seveda novejše dobe — na področju Azorskih otokov so nastali leta 1720. v samem letu 175<7 je vzniklo iz morja 18 novih otokov, katerih najdaljši je bil 1600 metrov dolg. Se nekaj takih otokov se je pojavilo leta 1838 in 1867.
Pogosto se največja vulkanska eksplozija v zgodovini, izbruh vulkana Krakatau, smatra za podvodno vulkansko e-rupcijo. To pa ni točno. Ko je leta 1883 razneslo Krakatau na kose, ki jih je pognalo tudi več tisoč metrov visoko, j je bil otok že 800 metrov vi-
	
	11'
	
	lfll§
Delavski ktožek Tržaškega arzenala prireja v Ul. Mazzini 22 v dneh od 18. (j0 24. t. 'n slikarsko razstavo v organizaciji ENAL. Razstavljenih je 95 del.
celo v dobrih letinah, je toliko slaba in manj izdatna v slabih. Tako je bilo letos.
Stiska za krmo pomeni hkrati tudi gospodarsko izgubo za hlev, kakor tudi za ostale kmetijske panoge. Živina izgubi na teži in proizvodni sposobnosti, in to zlasti v zimskih mesecih. Zimska (hlevska) reja je manj donosna celo ob najboljši krmi; ob slabi krmi in v slabem hlevu pa je donosnost še nižja.
Slabih hlevov pa je pri nas še mnogo. S tem ne mislimo le starih, ampak tudi nove hleve. Tudi v teh se živina v mnogih primerih počuti slabo, seveda le po krivdi gospodarjev. Dober hlev je lahko star ali nov, le če nudi živini, kar je njenemu zdravju neobhodno potrebno; to so svetloba, zrak, toplota. Hlev mora biti seveda tudi suh. Teh pogojev pa naši hlevi nimajo vedno; včasih manjkajo delno, večkrat pa tudi v celoti. Tako je na pr. tedaj, ko nekateri — žal mnogi — kmetje zamaše čez zimo zaradi mraza okna z gnojem in so tudi vrata stalno zaprta. Z živine pa je tako kot z nami; če smo v temi in slabem zraku, nasičenim s slabimi in zdravju škodljivimi plini, kot na pr. z ogljikovo kislino, se slabo počutimo. Dober zrak .ie pol življenja za ljudi in živali. Kako pa naj s<* živina počuti v zaprtem hlevu, posebno še, če pustimo dalj časa pod njo gnoj? Gnoj se, namesto na gnojišču, razkraja v hlevu. To pomeni, da mora živina vdihavati dva škodljiva plina: amoniak (ki draži nosnice), in ogljikovo kislino. Kar škodi zdravju, škodi tudi gospodarstvu. Brez dobrega zraka ne more živina pravilno prebavljati in izkoriščati krme. Tako gre določeni del krme v izgubo.
Nedvomno je treba živino zavarovati pred mrazom. Ce mu je živina izpostavljena, ne
mo jo na prosto čim več. Ne gre toliko za pašo, kolikor za gibanje živine na svežem zraku. Kako ona to pogreša, oziroma kako zelo ji to prija, lahko vidimo po njenem obnašanju, po razbrzdanosti, ko jo po daljšem času pustimo na
prosto. Gibanje je v njeni naravi in pomeni tudi zanjo življenje.
Naj še pripomnimo, da živine ne greje le dober hlev, ampak tudi dobra, hranljiva krma. Takšne je v naših senikih zelo malo, za nakup pa je treba denar. Vendar pa kaže gospodarski račun, da je v vsakem primeru bolje, če si je vsaj nekaj nabavimo. Slaba namreč prede hlevu, če živina zaradi slabe krme preveč upade; kasnejše njeno izboljšanje je zelo draga stvar. Tečna krma pa je potrebna predvsem kravam mlekaricam — kar naše gospodinje dobro vedo — in mladi dora-ščajoči živini.
iiiiiiitiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiimimmmiiiiiiimiiiiiiitiiitiiiiiiiimiuiiiiimtiitMiiiiiHiitiiiiiHf
POVRŠNOST, KI JE MOČNO ŠKODLJIVA
Trte ne sadimo le za eno leto
smolo, da je prišla tja vprav | m6re napredovati, ker mora v trenutku, ko je nov izbruh I del krme porabiti za ohranitev otok uničil in se je ladja z o- j lastne telesne toplote, A pred tokom in znanstveniki vred ; mrazom ne čuvamo živine s potopila v globino. Decembra I tem, da zabrgnimo dobremu
istega leta pa je na istem mestu nastal nov otok, ki je bil leta 1953 že 200 metrov visok, Ta pojav je privabil mnogo znanstvenikov in radovednežev, toda že oktobra istega leta je otok ponovno izginil.
zraku dostop v hlev. Nasprotno, ko začutimo v hlevu slab zrak, ga je treba dobro prezračiti; torej odpreti okna in vrata, a tako, da ni živina na prepihu. Hlev se (ali ga živina) nato kmalu spet segreje.
Prišel je čas, ko je treba misliti na obnovitev vinogradov. Ta doba je sicer dolga, a umni vinogradnik se bo rešil te skrbi prej kot mogoče, ker je znano, da je zgodnja saditev sadnega drevja in trt v vsakem pogledu bolj priporočljiva kot kasna.
Pri nakupu trt pa se godijo vedno take napake, ki so nepopravljive. Naročiš trto neke vrste, a ko zagledaš na njej prvi sad, se zaveš, da si bil slabo postrežen, kajti ne le, da trta ne ustreza naročeni vrsti, ampak daje grozdje nasprotne barve od one, ki si jo naročil.
Pred kratkim sem se srečal s starim izkušenim vinogradnikom, ki prideluje, vsako leto tako vino, da traja njegova osmica le nekaj ur. Med letošnjimi nagrajenci je bilo tudi njegovo ime. Tožil mi je, da je naročil pri neki mestni tvrdki tri sto trt malvazije, a že pri prvem rezu je opazil, da iz tiste moke ne bo takšnega kruha, kakršnega si je zaželel, kajti les malvazije, ki je močno svetel, je bil za njegovo izvežbano oko prete-men in njegovo bojazen je potrdilo prvo grozdje, ki je bilo vse drugo, le malvazija ne. Na srečo je bila vrsta trte dobra in se je možakar potolažil, ko je videl, da mu tudi dobro obrodi, A to ne ravno veliko nesrečo je spremljala druga, ki je bila nepopravljiva, Med trtami z belim grozdjem so se pomešale tudi take s črnim, To pa ni več navad-
iiiMiiiiitHHiimiHiiMiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiMMiiiHiiiHiMmiMimiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitimiHiiiMiiMiiiiMiiiimtmiitiiM
V Kopru so proslavili 70-letnico
Prireditve v koprskem gledališču so se 11-deležili tudi tržaški in tržiški esperantisti
Po vsem svetu proslavljajo 70-letnico esperanta. Pred sedemdesetimi leti je namreč izšla drobna knjižica z naslovom «Lingvo internacia«. Njen avtor se je podpisal s psevdonimom dro. Esperanto, v knjižici pa je orisal osnovna načela novega mednarodnega jezika. Njegovo pravo ime je bilo dr. Ludvik Zamenhof, vendar so začeli imenovati novi jezik po njegovem psevdonimu — esperanto.
V 70 letih se je esperanto razširil po vsem svetu in povsem dokazal upravičenost svojega obstoja. Doslej je izšlo po svetu že okrog 2000 najrazličnejših učbenikov v 50 jezikih. Stalno narašča tudi število znanstvenih, strokovnih in drugih esperantskih in ne-esperantskih zvez in združenj. k> uporabljajo ta mednarodni jezik praktično v vsakdanjih stikih med narodi in državami. Samo lani je po informacijah osrednjega esperantske-ga informativnega urada o-krog 15.000 ljudi sodelovalo na raznih kongresih in sestankih, kjer je bil uradni jezik esperanto. Esperanto postaja tako iz leta v leto močnejše sredstvo za sporazumevanje med narodi, s tem pa tudi sred-štvo zbliževanja med njimi.
Preteklo nedeljo so koprski esperantisti v mali gledališki dvorani imeli prireditev, ki je vzbudila precejšnje zanimanje. Udeležili so se je razen kulturnih in javnih delavcev obmorskih mest tudi gostje iz Trsta in Tržiča ter številni prebivalci. Po esperantski himni, ki jo je zapel ženski
pevski zbor koprskega učiteljišča, je govoril o pomenu praznika predsednik koprskega esperantskega društva prof. Danilo Herkov. Orisal je na kratko 70-letno razvojno pot esperanta in hkrati pQudaril, da slavimo 15. decembra tudi rojstni dan začetnika esperanta dr. Ludvika Zamenhofa, ki se je rodil leta 1859 na Poljskem. Poudaril je tudi, da i-majo esperantisti v Jugoslaviji močno postojanko. Prihodnje leto bodo slavili že 50-let-nico esperantskega gibanja v Jugoslaviji. Ob tej priložnosti bo izšla posebna jubilejna re-vija. Glede esperantskega društva v Kopru pa je dejal, da so zdaj nekako na začetku, saj so društvo ustanovili komaj lani. Kljub temu pa se lahko postavijo že z nekaterimi lepimi uspehi. Esperanto si je pridobil veliko pristašev zlasti med koprsko srednješolsko m) ■■dino, ki v tem jeziku že pridno dopisuje na vse strani.
Ob prisrčnih ovacijah je nato govoril v imenu skupine tržaških in tržiških esperantistov Luciano Besenghi. Med drugim je zaželel, da bi se stiki esperantistov z obeh obmejnih področij še bolj poglobili.
Kulturno-prosvetni program, ki je potekal izključno v e-sperantskem jeziku, je žel med poslušalci mnogo priznanj. Nastopali so v glavnem dijaki koprskih šol z recitacijami ter pevskimi in glasbenimi točkami. Največ priznanj je žel tercet dijakinj pod vod-
stvom Štefke Cetinove, ki je zapel v esperantskem jeziku dve pesmi mlade skladateljice Cetinove. Pohvaliti pa moramo tudi recitatorja Antona Pe-riniča in Lučko Pišotovo, pevko Lado Lukšovo, harmonikarja Jožeta Erjavca in prof, Mirana Hasla, ki je vložil mnogo truda v pripravo pevskih' točk.
L. O.
na smola, ampak nepopravljiva napaka bodisi prodajalca bodisi trsnice. Oboje je obžalovanja vredno, kajti trta ni klobuk, ki si ga v prodajalni pomeriš pred ogledalom in če ti ne pristaja, ga zamenjaš z drugim. Ko kupuješ trto, kupuješ pravzaprav mačko v Žaklju in se zaneseš na poštenost in točnost prodajalca.
In še nekaj bi hotel pristaviti. Zgodi se večkrat, da ti prodajalec odsvetuje neko vrsto, ki jo ti dobro poznaš in s katero si imel skozi leta in leta lepe uspehe, To se je zgodilo prav meni.
Prišla je namreč k meni gospa in me prosila, naj ji navedem poleg malvazije kako dobro vrsto trte z belim grozdjem, ki bi se lepo križalo z malvazijo, Priporočal sem ji Sejnillon in sem ji posebno poudarjal, naj ga ne zamenja s Sauvignonom, ki je povsem nekaj drugega. Ko je povedala svojo željo trgovcu, ji je ta s pose! nim poudarkom odsvetoval to vrsto, ki da spada med najslabše vrste belega grozdja. Ko mi je prinesla to vest, sem jo povabil k telefonu in klical inšpektorja za kmetijstvo, da bo lahko osebno povprašala po mnenju o tej vrsti. Odgovor je bil. da je Semillon ena najboljših vrst belega grozdja, ki pomešano z malvazijo, da imenitno belo vino.
Trgovci, ki so tako malo podkovani v vinogradništvu, naj bi se omejili na prodajo fižola in ne trt, kajti manjka jim tisti čut odgovornosti, ki je na mestu pri tako delikatni zadevi kot je vinogradništvo. Skoda, ki jo tak trgovec napravi kupcu, je vsaj za nekaj let neprecenljiva, kajti zamenjava ene trte z drugo ne gre čez noč, ampak so potrebna leta.
Navedel sem le dva primera, a srečal sem že mnogo takih, ki so tožili o površni postrežbi. Naj si trgovci in trsnice vzamejo to zadevo bolj k srcu in malo več natančnosti bo odpravilo tisto zmedo, ki vlada pri nas že toliko let.
3. P.
Domače zdravilo za
Proti bolečinam v trebuhu st skuhaj dober majaron in ga brez sladkorja izpij. Malim otrokom pa skuhaj ščepec vanilije, malo kumine in janeža in to vodo naj pijejo večkrat na dan.
tiiiiitiiimtitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii
§
— Gospodična, kaj pa vaše znanje, vaša pridnost... morda kako priporočilo...
— Brez skrbi. Glejte, tu so pisma, ki mi jih moj bivii direktor kar naprej pisari...
GorlšKo-beneški dnevnik
Pokrajinski svetovalci so v četrtek obravnavah' vrsto vprašanj
Za izboljšanje gospodarskega stanja potrebna preosnova lokalnih financ
Končno so določili višino letne nagrade uslužbencem pokrajine • Že spet novo denarno nakazilo za cesto Gorica-Farra - 25 milijonov lir za stanovanjsko poslopje uslužbencev
Zadnja letošnja seja gori-škega pokrajinskega sveta se je v četrtek zavlekla pozno v noč; svetovalci so morali rešiti še številna nenačeta vprašanja dnevnega reda, ki ga na seji preteklega tedna niso utegnili izčrpati.
Pokrajinski svet je z večino glasov — levičarski svetovalci so oddali bele glasovnice — določil svoje predstavnike v številne pokrajinske komisije. Prof Fabrissin bo zastopal pokrajino v kmetijskem pokrajinskem odboru, dr. Luigi Marizza bo postal član odbora za melioracijo zemljišč, Luigi Damiani bo v odboru šolskega patronata naše pokrajine itd. Nato so svetovalci odobrili pogodbo pokrajine z ministrstvom za javno vzgojo za izenačenje razredov v pokrajinskem zavodu za gluhoneme z razredi o-stalih osnovnih šol. Ko so nato prešli na obravnavanje nagrad članom pokrajinskega u-pravnega odbora, in tudi določili nove in to višje nagrade za člane tega odbora, kakor drugih podobnih pokrajinskih delovnih sekcij, je svetovalec RPI Bergomas izrazil željo, da ljudje, ki so bili izvoljeni v razne pokrajinske ustanove in odbore in katerim je bila določena tudi posebna nagrada, poglobijo stike z upravnim odborom pokrajinskega sveta in pokrajinskim svetom sploh.
Medtem ko so sklenili, da bodo preglednikom pokrajinskega obračuna za leto 1956 izplačali po 10.000 lir nagrade, je prišlo pri naslednji točki, kjer bi morali odobriti ukre-1 službencem pe, potrebne za uresničitev proračuna pokrajine za leto 1958, do diskusije, v kateri je svetovalec Bergomas naglasil, da bi bilo nujno potrebno enkrat rešiti vprašanje stalnih primanjkljajev v naši pokrajini. To vprašanje
je zelo pereče in ne bo ga mogoče rešiti, dokler ne bodo v Rimu spoznali, da je politika finansiranja občinskih in pokrajinskih uprav zastarela in vse prej kot spodbujajoča za gospodarstvo posamezne dežele. Tako se je pri glasovanju novih finančnih' ukrepov pokrajine dvoje svetovalcev vzdržalo glasovanja, trije so volili proti, 14 pa za ukrepe.
Diskusija se je razvila tudi pri točki, kjer je predsednik pokrajine predlagal dodeliti goriški hranilnici, ki upravlja funkcijo blagajničarja naše pokrajine v dar 250.000 lir. Znano je, da je ministrstvo za notranje zadeve prepovedalo kakršnokoli nagrado bančnim ustanovam, ki služijo pokrajinam, toda v istem pismu, ki ga je naslovilo tudi na našo pokrajino, pa zainteresiranim predlaga sporazum z banko. Goriška hranilnica je za svoje usluge zahtevala 400.000 lir, končno pa so se domenili za 250.000 lir nagrade. Svetovalci levice so glasovali proti temu predlogu, ki pa je bil z večino glasov demokristjanov ih njihovih zaveznikov nato sprejet.
Odborniki so nato odobrili prispevek goriške pokrajine v znesku 2.500 lir nekemu vsedržavnemu konzorciju za izboljšanje letalskega prometa državi. Na tej seji je bilo ponovno govora o stanovanjskem poslopju za pokrajinske uslužbence, ki ga bodo zgradili v Ul. Vittorio Veneto. Zemljišče je pokrajina svojim u-že podelila, odnosno prodala, sedaj pa so odborniki določili še vsoto 25 milijonov lir za gradnjo stanovanjskega poslopja, ki bo imelo 9 stanovdnj. Ponovno so giorali svetovalci odobriti nov* znesek 2.379.312 lir, ki ga bodo porabili za dogradi-
tev pokrajinske ceste do Fare, ki je stala Že lepe denarce. Levičarski svetovalec je zopet poudaril, da bi bilo potrebno pred sprejemom načrta se točno prepričati o skupnih stroških, ne pa dovoljevati gradbenemu podjetju, da stalno viša stroške za gradnjo že sprejetega načrta.
Nato so določili 5,700.000 lir za gradnjo mostu, odnosno dvig pokrajinske ceste na področju krminsko - gradiške-ga melioracijskega zemljišča. Zadnjo točko, ki je zadevala tako imenovano Scel-bovo nagrado pokrajinskim u-služibencem so dolgo pretresali, končno pa so se domenili, da prejme vsak posameznik za vsako leto po 25.000 lir nagrade (ki se viša po plačilnem razredu) in še 4.700 lir na osebo.
Ob koncu seje je predsednik dr. Culot voščil vsem svetovalcem vesele praznike in srečno novo leto.
ASK »Simon Gregorčič* vabi
Danes zanimiv literarni večer
Svoja dela bodo čitaii tudi mladi literati iz Tolmina in Trsta
Tudi letos so goriški srednješolci in visokošolci, člani ASK «Simon Gregorčič« pripravil za danes 21. decembra zvečer ob 20.30 na svojem sedežu v Ul. Ascoli literarni večer. Ta kulturni dogodek goriške mladine bo toliko pomembnejši, ker bodo poleg goriških srednješolcev in akademikov čitaii svoja dela tudi mladi literati iz Trsta in Tolmina, ki so nanj vabljeni. Vsekakor zaslužijo mladi organizatorji vso pozornost ne samo slovenske mladine na Goriškem, marveč tudi odraslih, ki jim je pri srcu razvoj in kulturno delovanje slovenske manjšine nasploh.
V torek sc prično zimske šolske počitnice
S torkom 24. decembra se prično običajne zimske šolske počitnice za obiskovalce vseh vrst šol v naši pokrajini. Šolski pouk se bo zopet pričel 7. januarja 1958.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani-Albanese Ul. Rossini 1, tel. 24-43.
Športni dnevnik
Tehnični komisar dr. Foni se je odločil:
Pivatelli namesto Beana ostalo kot v Belfastu
Danes dopoldne samo kondicijski trening, popoldne odhod v Milano
iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuuniiiiin
Po objavi volilnih rezultatov
Ponovna uveljavitev FIOM v goriški livarni SAFOG
V notranji komisiji bodo štirje člani F10M in trije CISL, doslej pa sta imeli obe sindikalni organizaciji enako število sedežev
iiiiiiiiiHmiiimtimiiiiiiiiiHimmiiiuiMiiiftmiuiiiiiimiiiiiHiitiiiiiiiiiiiiifiiiiiimmiiiitiim
Včeraj na »oriškem kazenskem sodišču
Dva mlada begunca
razžagala tračnice v kamnolomu
Povzročila sta za 100.000 lir škode lastniku kant. nolonia «Gorlani» v Sesljanu - Ukradene tračnice sta hotela prodati za staro železo
Včeraj sta bila na zatožni klopi dva jugoslovanska begunca in sicer 20-letni Zema-ril Bulatovac iz Kosovske Mitroviče in 28-letni Miroslav Rendulič iz Sabapeka in sedaj nastanjena v begunskem taborišču pri Sv. Soboti v Trstu.
Mladeniča sta 28. maja letos aretirala v bližini Seslja-na dva agenta javne varnosti, ki pripadata oddelku cestne policije. Omenjenega dne je čuvaj kamnoloma »Marmi-fera Gorlani« (v bližini Ses-ljana) Gabrijel Ferfolja iz Sesljana štev. 38, opazil v kamnolomu dva človeka, ki sta s posebno žago žagala železniške tračnice, po katerih delavci kamnoloma prevažajo dragoceni kamen. Mož se je ustrašil in takoj poklical policijo, ki je neznana tujca na mestu aretirala.
Na policijskem sedežu je starejši Rendulič prikazal težaven položaj beguncev brez stalne zaposlitve in opisal, kako so se 28. maja odvijali dogodki, ki so končno privedli do njegove aretacije. Z prijateljem Bulatovcem sta izvedela za daljšo progo z dobro ohranjenimi tračnicami v bližini Sesljana in ko sta se
v mestu pozanimala, če bi lahko prodala ukradeno blago po dobri ceni ter se domenila tudi z nekim prevoznikom imenovanim «Oskarjem», sta se nečednega posla tudi lotila.
28. maja zjutraj sta prišla v Sesljan, nemoteno sta pričela žagati tračnice, toda kmalu se jima je žaga zlomila in morala sta v mesto po posojilo, s katerim sta kupila novo žago, ki se jima je dobro obnesla, saj sta v nekaj urah izrezala iz tračnic nad 20 kosov železnih drogov, dolgih približno 1,80 m. Vse se je kar najlepše odvijalo in že sta sanjala o lepem zaslužku, ki ju je čakal, ko sta prišla v kamnolom dva nepričakovana moška, od katerih je Bil eden na žalost agent javne varnosti.
Goriško sodišče je begunca Bulatovca in Renduliča spoznalo za kriva in ju obsodilo na 2 meseca in 20 dni zapora, plačilo 2.000 lir globe ter povračilo sodnih stroškov. Vendar pa je predsednik sodišča dr. Suich v obsodbi navedel, da jima kazni ne bo treba izpolniti, če v nadaljnjih 5 letih ne bosta več prekršila zakona.
Včeraj so v goriški livarni SAFOG zaključili volitve za novo notranjo komisijo; rezultati so bili že znani kmalu popoldne ter se je vest o uspehu Delavske zbornice - FIOM hitro razširila po mestu in predvsem med delavstvom.
Volilo je 703 delavcev, ki so oddali 657 veljavnih glasovnic, 29 belih glasovnic in 17 neveljavnih glasovnic.
Za CGIL-FIOM je volilo 372 delavcev (lansko leto 325), za CISL-F1M 244 delavcev (lansko leto 180), za UIL 41 (lansko leto 58). Tako si je FIOM pridobila letos še en sedež v notranji komisiji, kjer bo sedaj zastopana s štirimi predstavniki. CISL si je pridržala dve mesti v notranji komisiji, vendar pa bo imela v njej še tretjega člana, ki je bil izvoljen z glasovi uradnikov. Volitev za notranjo komisijo se je namreč udeležilo tudi 116 uradnikov; 106 glasovnic je bilo veljavnih, 5 uničen in 5 neveljavnih.
člani nove notranje komisije so:	Luigi Maturo
(FIOM), Riccardo Cristiani (FIOM), Giordano Tonet (FIOM), Livio Cecchini (FIOM) in Giuseppe Cortese, Luigi Puia in Ettore Del-la Vedova, ki pripadajo CISL.
Jutri popoldne odprtih več trgovin
Goriška zveza trgovcev obvešča, da bodo jutri 22. decembra od 15, pa do 20. ure odprte vse irgovine z oblačilnimi predmeti, pohištvom in ga. lanterijo.
• «»------
Dve ženski v bolnišnico pri Rdeči hiši
Včeraj opoldne so klicali rešilni avto ZK v podgorsko predilnico, kjer se je nenadoma na delu počutila slabo 22-letna Antonietta Portuelli iz Ulice Isonzo. Delavko so odpeljali v
bolnišnico pri Rdeči hiši.
V isto bolnišnico so odpeljali zjutraj tudi 64-letno Cecilio Stross iz Ul. Rabatta 5, ki jo je napadla nenadna slabost medtem ko se je po Ul. Gal-lopini vračala proti domu.
Urnik trgovin za praznike
Na osnovi prefektovega dekreta z dne 10. decembra 1957 je pokrajinska zveza trgovcev objavila urnik trgovin za bližnje praznike, ki bo veljaven v naši pokrajini;
V nedeljo 22. decembra so lahko vse trgovine z oblačilnimi predmeti, pohištvom in galanterijo odprte od 15. pa do 20. ure
V ponedeljek 23. decembra so lahko odprte vse trgovine do 20. ure.
V torek 24. decembra so lahko vse trgovine odprte ves dan in tudi zvečer do poljubne ure.
V sredo 25 decembra na dan božiča bodo vse trgovine zaprte z izjemo cvetličarn, ki bodo odprte do 13. ure.
V četrtek 26, decembra na praznik sv. Stefana bodo trgovine tudi zaprte z izjemo pekarn in mlekarn, ki bodo odprte v dopoldanskih urah.
i.---------
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj je bilo v Gorici dokaj hladno vreme in so na mirnskem letališču zabeležili ob 8. .zjutraj —2 stopinji C, ob 14. uri pa 10,4 stopinje nad ničlo.
 «»-------
- KINO -
CORSO. 16.30: «Interludij», R. Brazzi, J. Alyson, v cinema-scopu in v barvah.
VERDI. 17.00: «Osamljeni orel«, J. Steward, v cinemascopu in v barvah, življenje pionirja letalstva Lindberga. VITTORIA. 17.15: »Tragedija Ria Grande«, J. Chandler, O. Welles, v cinemascopu. CENTRALE, 17.00: «Mož z za-pada«, G. Cooper. MODERNO. 17.00; »Rdeči jo-piči«.
BOLOGNA, 20. — Pol ure po današnjem zadnjem treningu reprezentantov na stadionu v Bologni, je tehnični komisar dr. Foni sporočil predstavnikom tiska dokončno postavo, s katero bo Italija nastopila v nedeljo v Milanu proti Portu-gtJski v kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo. Postava je ista kot je bila v Belfastu, le da bo srednjega napadalca namesto Beana igral Pivatelli: Bugatti; Corradi, Cervato; Chiappella. Ferrario, Segato; Ghiggia, Schiaffino, Pivatelli, Gratton, Montuori.
Današnji dan reprezentantov v Caselecchiu se je začel s sprehodom. Z avtobusom so se odpeljali v Marconijev mavzolej v Pcntevecchio, kjer so se dobro sprehodili, nato pa so se zopet z avtobusom vrnil: najprej v Caselecchio, nato v Bazzano in spet nazaj v hotei, kjer so se do kosila ob 11.50 posvetili pisanju razglednic.
Popoldanski trening na bolonjskem stadionu se je začel kmalu po 14. uri. Kandidati so najprej kot običajno izvajali atletske vaje s teki okrog igrišča, z zaleti in posebnimi gibi za elastičnost mišic, nato pa so v več skupinah trenirali z žogo dokler ni dr. Foni ob 15.20 razdelil igralce (razen Ghiggie. Schiaffina in Pivateilija. ki so I že prej prenehali s treningom'
' v dve skupini, ki sta , odigrali krat.ko tekmo v prečni smer: igrišča brez vratarjev in z majhnimi vratci. Na eni strani so bili David, Cervato, Ro-botti, Ferrario in Corradi. na drugi pa Chiappella, Firmani, Segato, Montuori.
Malo po zaključku treninga je prišel na stadion bolonjski župan Dozza. ki je vsem članom reprezentance še enkrat želel uspehov v prihodnjih dveh odločilnih srečanjih s Portugalsko in S. Irsko.
Za jutri je dr. Foni pripravil program, ki se bistveno razlikuje od dosedanjih:	do-
poldne od 10.30 do 11. ure trening. nato povratek v hotel ir. po kosilu pripravljanje kovčkov. Odhod v Milano z brzo-vlakom ob 14,50.
Portugalci v Milanu
MILANO, 20. •— Portugalski nogometaši so prispeli nocoj ob 22. uri v Milan v avtobp-
I
Osem portugalskih reprezentantov (od zgoraj od leve proti desni): Aguas, Travassos, Hernani, Duarte, Pacheco, Montei-ro, Caiado in Coluna. Od ten bodo skoraj zanesljivo nastopili v Milanu: Aguas, Hernani, Duarte, Pacheco in Coluna.
som iz Turina. Letalo s katerim so zapustili Lizbono, je moralo pristati v, Turinu, ker je bila nad milanskim letališčem Malpensa gosta megla. V skupini je 25 oseb, med katerimi 17 nogometašev in 5 novinarjev.
Prvi vtis Portugalcev ob pri. hodu v Milan ni bii najboljši predvsem zaradi hudega mraza, na katerega niso navajeni. Videti so bili precej u-trujeni od dolge poti, zaradi česar jih je tehnični direktor takoj napotil k počitku. Glede postave za nedeljo je njih vodja dejal, da se še ni odločil za četverokotnik, da pa bo po jutrišnjem dopoldanskem treningu vse jasno.
Na vprašanje glede izida ne. deljske tekme sta trener in tehnični direktor Portugalcev odgovorila s, smehom in z zmig-ljajem ramen: «Prijaio bi nam zmagati, toča vemo, da je italijanska enajstorica za nas premočna. Borili se bomo pogum, no z željo, da zmaga boljši. Upamo, da bomo napravili na italijansko športno občinstvo dober vtis.« Trener Fernandez pa je dejal, da njegovo moštvo ne bo igralo zaprto. Dejal je, da pozna od italijanskih kandidatov samo Schiaffina in Pi. vatellja, ki ju ima za igralca velike vrednosti. O ostalih ne
ve nič, ker jih še ni videl i-grati, prepričan pa je, da ne zaostajajo za omenjenima.
Zaradi odhoda Charlesa 200.000 gledalcev manj
LONDON, 20. — Po pisanju lista «News Cronicle«, naj bi zaradi odhoda srednjega napadalca Walesa Johna Charlesa od Leeds Uniteda v Italijo, izgubila angleška nogometna zveza doslej vsaj 200.000 gledalcev. John Camkin. ki se je ukvarjal s to statistiko, je u-gotovil. da je Leeds v prvi polovici sedanje nogometne sezone imel na svojem igrišču 139.884 gledalcev manj, v 10 tekmah na istih tujih igriščih kot lani pa se je število gledalcev skrčilo od 350 tisoč 985 na 28r;.887 in to vse samo zaradi odhoda Charlesa.
Camkin je tudi izračunal, da je Leeds od 70.000 sterlin-gov, ki jih je plačal Juventus, že izgubil 15.000 šterlingov.
tiiiiimiiiiHiiiiiuiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiaiiiiimiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiitiiiiiiiini,!,
Zanimiv boksarski večer na Montebellu
Pravisani in Barbadoro
V'
nocoj v Športni palači
Njuna nasprotnika bosta Francoza Meunier in Meraint
V športni palači na Montebellu bo nocoj zanimiva boksarska prireditev v okviru katere se bosta tržaška boksarja Pravisani in Barbadoro pomerila z močnima francoskima nasprotnikoma Meunierjem in Meraimtom, ki sta prispela včeraj iz Pariza, ostali program pa bo dopoinilo 10 diletantskih boksarjev iz Trsta in Gorice.
Največje zanimanje vlada se. veda za nastop Pravisanija, k; je v najnovejši nacionalni lestvici na prvem mestu peresne kategorije za prvakom Capra-rijem s pravico prvega izzivalca. Kolikšni pa so realni izg.e. di Pravisanija v dvoboju za državno prvenstvo, bo moral pokazati ravno njegov nocojšnji nastop na Montebellu proti Parižanu Meunierju, bivšemu francoskemu prvaku petelinje kategorije, ki že 6 let nastopa kot profesionalec.
Meunier ima za seboj kakih 20 zmag nad močnimi nasprotniki med katerimi so na primer Cardinale, Rubio, Tartan in prvak Belgije Renard, neodločeno pa se je boril z Medino, Tulijem, Dumesmlom in Chemano. izgubil je doslej tesno po točkah le proti D’Agati, Halimiju in Caprariju.
Pravisani se je za ta dvoboj skrbno pripravljal in se zara-
di tega obeta nadvse zanimiva borba.
Barbadoro bo imel za nasprotnika mladega Andrea Me. rainta, ki je v svoji karieri med drugimi premagal Tarta-rija, Meslena, Rubio in. Jonsia, po točkah pa izgubil samo proti Pepederju in Valignatu. Odlikujejo ga močni udarci in dobra tehnika, tako da bo Barbadoro imel v njem dovolj močnega nasprotnika za svoje pesti. Po izjavah trenerja Bruna Fabrisa, je Barbadoro prav sedaj v odiični formi.
KOLESARSTVO
Coppi v Bogoti
BOGOTA’, 20. — Ob svojem prihodu v Kolumbijo, je Fau-sto Coppi izjavil, da ni izključeno, da se bo udeležil prihodnje leto kolesarske dirke po Kolumbiji, ki bo verjetno meseca maja, da pa je to odvisno od točnega datuma dirke in od kolesarjev, ki jih bo lahko vključil v svoje moštvo, v katerem naj bi bila vsaj dva Italijana, ostali pa domačini. Glede svojih načrtov za bodočnost je Coppi dejal, da še ni podpisal nobene pogodbe za evropske dirke, čeprav je prejel že številne ponudbe.
«
TotocaIcio» št. 16
Stavni listek Totocalcia št. 16 vključuje poleg mednarodnih tekem med Italijo in Portugal. sko ter med Nemčijo in Madžarsko še tekme za pokal Mattei, v okviru katerega tekmujejo diletantska moštva I. in II. serije. Za orientacijo posredujemo igralcem nogometne stave rezultate tekem pretekle nedelje za vsako moštvo posebej, njihov trenutni položaj na skupinskih lestvicah, število doseženih točk, v oklepajih (poleg imen) pa še serijo, kateri pripadajo.
3. Barletta (I)-Melfi (II) ‘Barletta-Foggia	1:1
‘Melfi-Giulianova	1:1
Skupina C: 9. Barletta 11 točs Skupina G: 14. Melfi 9 4. Carrarese (I)-Massese (II) Carrarese-*Fanfulla	n	1:0
‘Massese-Citta di Castello 2:1 Skupina A: 6. Carrarese 11 Skupina E: 8. Massese 11 5. Crotone (ID-Castrovillari (II)
•Ercolanese-Crotone	2:1
Ragusa-*Castrovillari	1:0
Skupina H: 8. Castrovillari 11, Crotone 9.
6. Entella (II)-Rapallo (II)
Entella-*Veloce Savona 1:0 ‘Rapallo-Andrea Doria 1:1 Skupina A: 1. Entella 17; 6. j Rapallo 12.
7. Molfetta (I)-Casertana (I)
‘Cral Barra-Molfetta	0:0
‘Ternpio-Casertana	1:1
Skupina C: 9. Casertana 10; 14. Molfetta 9.
8. Perugia (II)-FoIigno (I) ‘ATAC-Perugia (neodigrana) ‘Arezzo-Foligno	1:1
Skupina A: 14. Foligno 8 Skupina F: 15. Perugia 6
Skupina A;
te 15
3. Sestri Levan-
Italia-Portogallo	1 X
Germania-Ungheria	X 2
Barletta-Melli	1
Carrarese-Massese	1
Crotone-Castrovillari	1
Entella-Rapallo	1
Molfetta-Casertana	1X2
Perugia-Foligno	1
Pisa-Solvay	1
Pistoiese-Viareggio	1 X
Sangiorg.-Giulianova	1 X 7
Savona-Sestrese	1 X
Spezia-Sestri Lev.	1
Ternana-Rieti	1
Torres-Grosseto	1 X
1. Ternana (II)-Rieti (II)
Giontella-^Temana	1:0
*Squibb-Rieti	1:0
Skupina F: 10. Rieti in Ternar na 9.
2. Torres (II)-Grosseto (II)
‘Torres-Montecchio	0:0
‘Grosseto-Tivoli	1:1
Skupina F: 1. Grosseto M; 4, Torres 16.
DANES PRI SV. ANDREJU
Ponziana - Pro Gorizia za pokal Mattei
Na igrišču pri Sv. Andreju se bosta danes popoldne ob 14,-30 srečaii nogometni enaj-storici Ponziana in Pro Gorizie v tekmi za pokal Mattei. Ponziana bo igrala z običajno postavo, negotov je edino nastop branilca Bubole, katerega bo verjetno zamenjal Bussani.
Ponziana:	Covacich; Tutta,
Bubola (Bussani); Grattarola, Bastiani, Ruzzieri; Rossetti, Corolli, Lupoli, Gregori, Jenco.
Pro Gorizia:	Tommasellaj
Sant, Marussi; Peschi, Maran-gon, Romanut; Fortuna-to, Ri-gognat, Masat, Trevisan, To-mad.
SMUČANJE
Prvo tekmovanje jugoslov. tekačev
MARIBOR, 20. — V okviru treninga jugoslovanskih smučarskih tekačev pri Ribniški koči na Pohorju, so se udeleženci treninga včeraj prvič v letošnji sezoni pomerili med seboj in sicer člani v ieku na 14 km, članice, mladinci in mladinke pa na 7 km. Nastopili so skoraj vsi najboljši razen Cveta Pavčiča, Goričnika, G. Kordeža in Hlebanje.
Rezultati: člani: Janez Pavčič 52:34 (25:35 in 26:39), Ro-bač 54:53 (27.00 in 27.53), Seljak 55:57;
mladinci: Juhant 28:55, Pogačnik 28:58, Rački (Delnice) 29:07;
članice:	Rekar	30:15,	Belaj
31:00. Birko 33:18;
mladinke: Cimdrič 34:20, Kr-ničar 39:40.
HOKEJ NA LEDU
JESENICE. 20. — Jesenice— Ferencvaros (Budimpešta) 2:2 (2:1, 0:1, 0:0).
PLAVANJE
SYDNF.Y, 20. — Plavalec John Devit-t, svetovni rekorder ria 100 m prosto s časom 54”6, je bil izbran za najboljšega avstralskega športnika leta.
KOLESARSTVO
PARIZ, 20. — Jean Garnault, glavni tajnik kolesarske dirke po Franciji 1958 je izjavil, da se bo dirke udeležilo eno samo mednarodno moštvo, v katerem bodo danski, britanski, portugalski in avstrijski kolesarji. Francija, Italija, Belgija in Španija bodo imele lastna moštva, dve mešani moštvi pa bodo sestavljali Švicarji in Nemci ter Holandci in Luksemburžani.
9. Pisa (II)-Solvay (I)
Pisa-Montecatini	2:1
*Solvay-Spezia	2:2
Skupina A: 10. Solvay 10 Skupina E: 1. Pisa 21
10. Pistoiese (ID-Viareggio (II) ‘Viareggio-Pistoiese	1:1 Skupina E: 6. Pistoiese 12; S.
Viareggio 11.
11. Sangiorgese (II)-Giulian. (II)
‘Cesena-Sangiorgese	3:5
‘Melfi-Giulianova	1:1
Skupina D: 12. Sangiorgese 10 Skupina G: 2. Giulianova 14 12. Savona (ID-Sestrese (II) ‘Vogherese-Savona	0:0
Sammargheritese-*Sestrese 2:0 Skupina A: 6. Sestrese 12; 13.
Savona 8.
13. Spezia (I)-Sestri Lev. (II) *Solvay-Spezia	2:2
‘Sestri Levante-Magenta 1:0 Skupina A: 1. Spezia 17
C. zvezda- 01impique 4:3
CHARLEROI, 20. — V nočni' tekmi je včeraj zvečer Crvena zvezda premagala člana prve belgijske lige 01im.pique iz Charieroi z rezultatom 4:3. Tekmi je prisostvovalo 6000 gledai. cev. Crvena zvezda je nastopila z novo formacijo v napadu, ki so ga sestavljali Bore-zan, Šekularac, Cokič, Tasič in Kostič. Prikazala je zelo lepo igro, čeprav ni izkoristila številnih priložnosti. Najboljši pri Zvezdi je bil Beara, gole pa so dosegli: Kostič dva, Šekularac in Tasič.
TENIS
Jugoslov. tenisarji na turnejo v Pakistan
BEOGRAD, 20. •— štirje naj*-boljši _ jugoslovanski tenisarji Keretič, Panajotovič, Plečevič in Nikolič, bodo 25. t. m. odpotovali na 15-dnevno turnejo v Pakistan. Na povratku se bodo udeležili dveh turnirjev v Egiptu, možno pa je, da bodo še prej nastopili tudi v Indiji, Mladinci Jovanovič, Jelič, Pi. lič m Kasap pa bodo medtem trenirali skupaj s poljskimi :» gralci na pokritih igriščih Varšavi.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst
KINOPROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 21. t. m. ob 19.30 uri Metro barvni film:
Lassi jev pogum»
Igrajo: Elizabet Tay!or, Tom Drake, Frank Morgan in Lassi
«
m.
predvaja danes 21. t. z začetkom ob 18. uri Titanus film:
UBOGI
TODA
LEPI
r
FITZR0Y MACLEAN h
VOJNA na BALKANU
Neka) izbranih poglavij
Sklenil sem vzeti s seboj Streeta, Henniker-Majora in rednika Duncana. Kmalu smo bili pripravljeni za pot. ;j večji del poti bomo šli peš, zato smo vzeli s seboj samo to, kar smo lahko ponesli na ramenih. Za spremstvo smo bili partizanskega častnika in dva vojaka. Partizanske ote nas bodo izročale druga drugi, od njih bomo prejemali di hrano. Poti še vedno nismo vedeli zanesljivo, ker je a pač odvisna od premikov sovražnih kolon, ki so skušale av tedaj presekati pot do dalmatinske obale. V Jajcu smo istili Parkera in Astona, nato pa se odpravili.
Presenečeni smo prvi del poti naredili — z vlakom. Med otiofenzivo so partizani zavzeli Jajce in tedaj tudi zaplenili comotivo in nekaj vagonov v popolnem redu- V roke jim je išel tudi izučen strojevodja, sprevodnik in nekaj načelnikov lezniških postaj. Partizani so sestavili vlak, ki je tajno in časa do časa obratoval na kratki progi Jajce-Bugajno. ednje se nam je zdelo ugodno izhodišče za potovanje i obale.
Partizani so bili hudo ponosni na svoj vlak. Tito mi je dal na razpolago svoj osebni vagon, navadno strukturo iz desk, sredi katere so postavili peč. Bilo je očitno, da ne smemo izbrati kakega drugega sredstva, s katerim bi opravili prvi del poti do obale, ker bi sicer razžalili svoje gostitelje.
Domenili smo se, da bomo krenili iz Jajca sredi noči. Tako bi prišli do cilja še pred svitom, še preden bi se pojavila prva sovražnikova izvidniška letala. Najedli smo se, pripravili nahrbtnike in radijsko postajo, ter se odpravili čez reko do ruševin postaje v Jajcu.
Postaja je bila žalosten in zlovešči kraj. Svoj čas je tolklo po njej topništvo, zanjo so se večkrat borili. Pred nekaj tedni so Nemci, preden so se umaknili, nagnali v ruševine postaje nekaj desetin talcev, nato pa vse skupaj zazgali. Gneča ob našem odhodu ji je dajala sedaj v neprijetni svetlobi trepetajočih karbidovk lažniv videz živosti.
Prtljago in oddajnik smo dali najprej v enega izmed vagonov, nato pa oboje premestili drugam- Nepričakovano se je pojavilo nekaj konj. Vpregli so jih, nato izpregli, pa spet vpregli, pri vsem tem pa vpili in preklinjfli. Tu in tam je iz lokomotive šinil oblak pare in zaslišali smo presunljivi žvižg. Zakurili so jo, ko smo prišli na postajo, in sedaj so švigali plamen, dim in iskre iz dimnika. Čakali smo dolgo, dokler se niso pojavili trije železničarji v popolni službeni uniformi in z vsemi označkami: s prekrasnimi kapami, bogato okrašenimi z zlatimi našivi, zastavicami in piščalkami. Rokovali smo se z Vladkom Velebitom, ki se je prišel poslovit, nato pa stopili v salonski vagon. Našemu primeru je sledilo tudi precej ljudi, ki so po naključju potovali v isto smer.
Lokomotiva je zažvižgala, kakor odmev so ji odgovorile piščalke treh železničarjev. Krenili smo sredi silnega bučanja in pihanja v mračno, sivo jutranjo zarjo, ki se je pojavila nad drevjem.
Stali smo ob vratih vagona in opazovali nebo. Postajalo je vse svetleje. Ali se bodo pojavila letala? Na vidiku nisem opazil nobenega. Ko smo se pozneje znova vrnili v Jajce, smo izvedeli, da je nekaj dni po našem odhodu vlak imel še večjo zamudo in da se je prav zaradi tega srečal z enim izmed zelo aktivnih Henschelov. Tako so slednjič vendarle uvedli tako potrebno točnost v njegov vozni red-
Navzlic našim skrbnim pripravam je vožnja trajala le nekaj več kot pol ure. Postaja v Bugojnu je bila v hladnem dežju, ki je prodiral do kosti, žalostna in mračna. Na njej se je zbralo nekaj ujetnikov, ki so drhteli in šklepetali z zobmi od mraza. Nad raztrganimi sivozelenimi uniformami si lahko videl rumenozelena lica. Sprva sem mislil, da so Nemci. Nekam neprijetno me je obšla misel, da jih morda peljejo na streljanje. Tako so delali v znamenju maščevanja, ker so Nemci navadno mučili in ubijali vse ujete partizane ter pobili na tisoče in tisoče civilnih talcev.
Toda ko sem jih bolje pogledal, sem opazil, da so domobranci, t. j. mobilizirani pripadniki milice Neodvisne države Hrvatske. Partizani so z naklonjenostjo gledali na hrvaške domobrance. To so bile povečini zelo žalostne enote v nasprotju z ustaškimi formacijami, elitnimi četami Paveličeve vojske. Domobranci so navadno izkoristili prvo priložnost in dezertirali ali se pustili zajeti. Partizani so zajete domobrance nagovarjali, naj stopijo v njihove vrste, ali pa so jih razorožili
ter pustili domov- Zelo priljubljena partizanska anekdota pripoveduje o partizanu, ki je razorožil domobranca, nato pa mu ukazal, naj se vrne v svojo enoto ter «fasa» še eno puško, da bi ga lahko še enkrat zajeli. Tako bi pomagal partizanski preskrbi z orožjem!
V Bugojni smo zvedeli, da bomo zajtrkovali s Kočo Popovičem, ki je tiste dni poveljeval partizanskemu Prvemu korpusu, šli smo skozi porušeno glavno ulico mesta. Kakor za druga bosenska mesta in vasi, tako so se v zadnjih dveh letih nekajkrat bili tudi za Bugojno, zato je bilo mesto spremenjeno v ruševine. Na obeljenih zidovih so okupatorji napisali: MUSSOLINI HA SEMPRE RAGIONE! EIN VOLK, EIN REICH, EIN FUEHRER!, toda črke so bile sedaj izbrisane, prek njih pa so bila z močno rdečo barvo izpisana partizanska gesla: ŽIVIO TITO! SMRT FAŠIZMU, SVOBODO LJUDSTVU! Ce si bolje pogledal, si lahko opazil partizanske napise, ki so jih napisali ob prejšnji partizanski zasedbi, pa so jih Nemci pozneje, ko je prehajala Bugojna iz rok v roke, izbrisali.
Popoviča smo našli v koči na koncu vasi. To je bilo moje prvo srečanje s človekom, s katerim sem se pozneje večkrat družil. Bil je ena najpomembnejših osebnosti partizanskega gibanja. V svojem življenju sem poznal prav malo ljudi, ki bi bili tako duševno in telesno čili. Popovič je po postavi nekaj manjši od povprečja. Je precej suh temne polti. Ima živahne oči in fine, orlovske črte v licu. Divji brki so mu dajali do neke mere gusarski videz. Četudi mu je bilo le trideset let, je imel prav tako napet in izmučen izraz v licu, kot
sem ga opazil pri vseh partizanskih voditeljih.	.
(Nad. sledi)