Anketa rned šišenskimi delegati na 9. kongresu ZKS
Odgovori na temeljna vprašanja našega razvoja
Delegati na devetem kongresu Zveze ko-munistov Slovenije so razpravljali o vseh pomembnih vprašanjih našega dela in raz-voja in sprejeli smernice za uresničitev za-črtane poti.
Na kongresu je sodelovalo tudi več kot trideset šišenskih delegatov, štiri med njimi pa smo po končanem kongresu povprašali za mnenje, kateri so najpomembnejšj rezultati kongresa.
VIDA FLORJANČIČ, članica CK ZKS med
8. in 9. kongresam: »Temeljne usmeritve kon-gresa so .prav gotovo tiste, kii govorijo o raz-ivijanju naših družbenoekonomskih odnosov, pri čemer je še posebej .pomembno, da prese-žemo zapiranje v lokalistične okvire. Prav tako so pomambne usmeritve o našem med-narodnem sodelovanju. Komisija za oirgani-ztranost ;n razvoj je spregovorila ,o aktiv-hosti ¦komunistov v okolju, kjer živijo, kajti čJani zveze komunistov morajo bitj bolj dejavni >tudi tam, kjer živijo, <ne samo tam, kjer delajo. Kongres je spregovoril tudi o dograjevanju delegatskega sistema.«
FRANJA BREGAR, izvršni sekretar pri komiteju OK ZKS Liubljana-Šiška: »Delega-ti so podprli .porooila, sprejetih pa je bilo tudi precej amandmajev. Temeljni sMep kongresa je bil v potrdilvi načela, da idelavec razpolaga  z  ustvar.jenim   dohodkom.  Vcliko
je bilo govora tudi o centralizmu na deviz-nem področju, kjer je 'kongres sprejel sklep, da mora z devizamii razjpolagati tisti, ki jih je ustvaril. Mislim, da je kongres premalo pozornosLi namenil socialni politiki, kajti to je izredno pornembno področje, šc po-sebej v obdobju zaostrenih gospodarskih razmer.«
SILVA ČRNUGELJ, knjižničar, PAP — DSSS: »Na 'kangresu sem sodelovala y delu koimisije za mednarodne odnose, kjer je bila izražena zahteva glede podružbljanja naše mednarodne polttike, hkrati pa zastavljeno tudi vprašanje, na kakšen način to izpeljati v združenem delu, da bo resmično delavec kreator mednarodne ipolitike. Za uresničitev itega načela bomo morali zagotoviti, da bo inicl delavec ipregled nad med-narodnimi do-gajanji, še iposebej pa nad dev.izno bilanco organizaoije, v kateri dela, kot tudi nad do-sežki vseh ekonomskih odnosov s tujino. Raz-pravljali¦ smo tudi o javnošti dela, ki je po-goj za dosego omenjenega cilja, beseda pa je stekla tudi o odnosih z drugimi partijami. Obstaja tudi nekaj problemov pri kadrov-ski ¦politiki. Spregovorili smo o sodelovanju z našinnd ananjšinami <v Italiji in Avstriji. Enotna ugatovitev je bila, da je naša med-narodna politika 'izredno priljubljena, ven-dar pa to priljubljenost še premalo izkori-ščamo tudi pri naši zunanjetrgovinski mc-njavi.
ANTON GERBEC, pomočnik direktorja v Leku ¦— TOZD Invest servis: »Na kongresu je biio velifco .povedanega o vseh vprašanjih ki so bila prisotna iv -predkongrcsnih raz-pravah v osnovnih organizacijah ZK. Kon-grcs je dal odgovore na vsa bistvena vpra-
šanja našega nadaljnjega razvoja in iz-kazal- odločnost, da bomo presegli slabosti v našem delu. To pa bo zahtevalo od vsake-ga posameznika več dela, samoodpovedova-nja in zavestii. Za vsakogar, ki je bil na kon-gresu, je bilo to veliko priznanje, toda hkra-ti tudi odgo^vornost, da bo v okolju, v ka-terem dela, dal velik prispevek "v mobvliza-ciji članov ZK in vseh delavcev pri uresniče-vanju sklepov kongresa. Sedaj bi se morali dogovoriti, kako bomo sklepe uresničili, ne da bi ob tem imeli neraoionalnega sestan-kovanja, kajti v resoluciji je vse jasno napisano, sedaj je treba vse to uresničiti. Predvem gre seveda za gospodarsko stabi-iizacijo, razvoj samoupravljanja, večjo vlo-go delavcev ,pri odločanju. Delegatski sistem mora zaži\reti tako, da delavec ne bo samo dvigovalec rok, pač pa resnično tis.ti, ki bo zavestno sprejemal določene odločitve.«