PRIMORSKI
DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 90 lir
Leto XXIX. Št. 264 (8666)
TRST, sobota, 10. novembra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
KLJUB URADNEMU MOLKU TELAVIVSKE VLADE
Se danes izraelsko-egiptovska pogajanja o izvajanju premirja
Ameriška vlada uradno sporočila, da sta Egipt in Izrael sprejela načrt, ki sta ga izdelala Sadat in Kissinger - Negodovanje v arabskih državah - Waldheim: pomemben korak k trajnemu miru
WASHINGTON, 9. — Ameriška vlada je uradno sporočila, da sta Izrael in Egipt sprejela sporazum v šestih točkah, ki naj bi pripomogel k začetku mirovnih pogajanj. Washington je bil prisiljen objaviti uradno vest nekoliko predčasno, ker so japonske oblasti v Tokiu že objavile podrobnosti načrta, ki jim jih je sporočil ameriški veleposlanik v Tokiu.
Ameriško - egiptovski načrt, ki sta
ga dosegla Kissinger in Sadat se nekoliko razlikuje od onega, o katerem so včeraj pisale tiskovne a-gencije. Glavna razlika je v tem, da Egipt ni privolil v odprtje ožine Bab El Mandeb.
Načrt sestoii iz šestih točk:
—	Izrael in Egipt bosta natančno spoštovala ustavitev ognja, ki jo je določil varnostni svet OZN; obe strani pristajata na takojšen začetek pogovorov za rešitev vprašanja umika na položaje, ki sta jih obe vojski imeli 22. oktobra:
—	mesto Suez bo vsak dan oskrbovan s hrano, z vodo in zdravili. Vsi ranjeni civilisti bodo takoj evakuirani;
—	odpravili bodo sleherno oviro za oskrbovanje tretje egiptovske armade z nevojaškim materialom;
—	kontrolne postaje, ki jih imajo Izraelci na cesti Kairo - Suez, bodo prevzele mirovne sile
OZN. Na koncu ceste, v Suezu, bodo izraelski častniki lahko skupno s častniki OZN nadzorovali vsebino pošiljk egiptovskim silam na vzhodnem bregu Sueškega prekopa;
— ko bodo mirovne sile prevzele nadzorne postaje na cesti Kairo -Suez se bo takoj začela izmenjava vojnih ujetnikov, vključno ranjencev.
Stalni predstavnik ZDA pri Združenih narodih Scali je izročil besedilo sporazuma generalnemu tajniku OZN Waldheimu, obenem pa mu je izročil tudi. pismo zunanjega ministra Kissingerja, v katerem ameriški državni tajnik nadrobno razlaga posamezne točke.
V svojem pismu generalnemu tajniku Waldheimu Kissinger tudi napoveduje prvo srečanje med izraelskimi in egiptovskimi častniki, ki bo jutri ob 13. uri ob kilometru 101, na cesti Kairo - Suez, kjer so se predstavniki obeh vojsk v zadnjih dneh že večkrat srečali. Zelo ver-
Ameriškega zunanjega ministra Kissingerja je na letališču v Riadu dočakal zunanji minister Saudove Arabije Sakaf
jetno bo tam prišlo tudi do podpisa sporazuma.
Ameriški funkcionarji tudi pravijo, da bodo kmalu objavili vest o izdelavi načrta za mirovna pogajanja med Izraelom in Egiptom. Menijo tudi, da se bo Sirija udeležila mirovnih pogajanj, čeprav jo sedanji egiptovsko - ameriški načrt ne zadeva. Mirovna konferenca, pravijo v krogih ameriške vlade, bi se lahko pričela že konec letošnjega leta pod pokroviteljstvom neke tretje države. Sovjetsko zvezo so o teh predlogih že obvestili.
Potem ko mu je stalni ameriški predstavnik pri OZN Scali izročil pismo ameriškega zunanjega ministra Kissingerja o sporazumu med Egiptom in Izraelom je generalni tajnik OZN Kurt Waldheim izrazil svoje zadovoljstvo spričo dejstva,
bilo govora o umiku na položaje, ki sta jih obe vojski imeli 22. oktobra temveč samo o prebodu, po katerem bodo peljali hrano, vodo in zdravila egiptovskim vojakom. Pri vsem tem je najbolj resno to, da je prišlo prvič od začetka četr te arabsko - izraelske vojn® do razprtij v arabskih vrstah.
Na sinajski fronti je prišlo danes do hude kršitve p-emirja, ko so egiptovske rakete sestrelile dva izraelska lovca, ki sta skušala napasti egiptovske položaje zahodno od sueškega prekopa. Poročilo kairskih oboroženih sil pravi, da sta bila pilota, ki sta se rešila s padalom, ujeta. Vest je potrdilo tudi poveljstvo izraelskega letalstva, ki dodaja, da sta pilota pristala na egiptovskem ozemlju.
Glasnik mirovnih si! OZN na Bližnjem vzhodu Jugoslovan Rudolf Štajduhar je izjavil, da je Izrael v sredo kršil premirje, ko sta dva izraeiska tanka začela streljati vzhodno od mesta Suez. Pridružila se je tudi artilerija, ki je eno uro obstreljevala egiptovske tovornjake. Istega dne je prišlo do občasnih prask v Suezu, ni pa bilo mogoče ugotoviti kdo je začel. Štajduhar je nadalje izjavil, da je včeraj odpotovalo 117 irskih vojakov iz Kaira v Ismailijo, da bi potem zasedli položaje med izraelskimi in e-giptovskimi četami na severnem področju vzhodnega brega sueškega prekopa. Dejal je tudi, da je doslej prispelo 133 tovornjakov s hrano, z vodo in zdravili na področje tretje egiptovske armade. Od 27. oktobra, ko se je začelo delovanje mirovnih sil OZN so njeni vojaki imeli pet ranjenih, katerih stanje sicer ni zaskrbljujoče. Jugovzhodno od Ismailije so švedski vojaki postavili opazovalnico, ki jo vidimo na sliki
Kissinger zaključil obisk v državah Bližnjega vzhoda
Ameriški zunanji minister prispel v Pakistan na poti v LR Kitajsko
da sta izraelska in egiptovska vlada
sprejeli načrt za izvajanje premir- j ■oiiiiiiiiiniiiitiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiititiiiniiiiiiiiiHiiiiniiiitiiiiiiiimiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiitiiiiiiiiiiiii
ja. Izjavil je, da je nemudoma na- !	„
rJSStURSU sT. s pogovorom s kraljem FEISALOM IN l IRANSKIM šahom
svouju, naj takoj sprejme vse potrebne ukrepe za izvajanje sporazuma. Waldheim je obenem izrazil priznanje ameriškemu zunanjemu ministru Kissingerju in telavivski ter kairski vladi, ki so omogočili ta pomembni korak naprej k trajnemu miru na Bližnjem vzhodu.
Kaže, da je predčasna objava besedila egiptovsko - ameriškega načrta za izvajanje premirja presenetila izraelsko vlado, ki bi morala objaviti uradno sporočilo o sprejemu načrta ob 19. uri po italijanskem času. Ministrska predsednica Meirova je sklicala izredno sejo ministrskega sveta, ki je še v teku. Uradno sporočilo o sporazumu med Izraelom in Egiptom bodo objavili ob koncu seje.
Predsednica izraelske vlade je danes imela daljši pogovor z ameriškim veleposlanikom Keatingom.
Težave so baje z zaporo ožine Bab El Manded, ki je Egipt ni preklical. V Tel Avivu so mnenja, da bi vso zadevo lahko rešili tako, da bi Egipt enostavno odpravil zaporo, ne da bi dal o tem uradnega sporočila. Ugotavljajo med drugim, oa Egipčani niso nikoli uradno sporočili zaprtja ožine.
Na svojem potovanju v ZDA se je izraelski zunanji minister nekaj časa ustavil v Parizu, kjer je v pogovoru z novinarji dejal, da sta Izrael in Egipt na začetku nove faze v razvoju položaja na Bližnjem vzhodu. Šef izraelske diplomacije se je izognil vprašanjem, ki zadevajo podrobnosti načelnega izraelsko egiptovskega sporazuma, ki je izšel iz Kissingarjevega potovanja.
Mnenja v arabskem taboru ob objavi doseženega sporazuma so dokaj deljena. O tem piše libanonski dnevnik «Orient Le Jour», ki pravi da je načrt, ki sta ga dosegla Sadat in Kissinger povzročil v vseh arabskih državah val nezadovoljstva. Ugotavlja, da se Egipt ni prehodno posvetoval z nobeno arabsko državo. Nezadovoljstvo zadeva še zlasti kompromis, ki ga je dosegel Kairo, da bd olajšal položaj svoje tretje armade. V kompromisu naj bi ne
RIAD, 9. — Ameriški zunanji minister Kissinger je zjutraj odpotoval iz Saudove Arabije v Teheran. Med svojim 14-umim bivanjem je Kissinger obravnaval s kraljem Fedsalom položaj na Bližnjem vzhodu v luči arabsko-izrael-skega sporazuma o izvajanju premirja. Kissinger in Feisal sta proučila v teku svojih pogovorov tudi ukinitev izvoza petrolejskih proizvodov iz Saudove Arabije v ZDA.
Kar zadeva sporazum o premir ju na Bližnjem vzhodu je zunanji minister Saudove Arabije Sakaf izjavil, da bo njegova država zadovoljna samo takrat, ko se bo Izrael umaknil z zasedenega ozemlja. Po vesteh iz Riada naj bi Feisal izjavil, da se bodo arabske države posluževale petroleja kot orožja, dokler ne bodo ponovno vzpostavili zakonitih pravic palestinskega ljudstva nad njegovo zemljo. Delni sporazum, ki sta ga dosegla Izrael in Egipt s posredovanjem Združenih držav za sedaj še ne bo vplival na ukinitev izvoza petroleja v ZDA. Po odhodu Kissingerja v Teheran je zunanji minister Sakaf izjavil časnikarjem, da je njegova vlada zadovoljna z egiptovsko - izraelskim sporazumom, ki je, je rekel, prvi korak k umiku Izraelcev z zasedenega ozemlja.
S prihodom v Iran je Kissinger zjutraj uradno zaključil svoje potovanje v države Bližnjega vzhoda, ki so bile posredno ah neposredno vpletene v zadnjo izraelsko - arabsko vojno. Neposredno po svojem prihodu v Teheran, se je ameriški državni tajnik sestal s šahom Pahlevijem,
Ameriška vlada je objavila sporočilo, v katerem pravi, da sta Izrael in Egipt pristala na načrt za izvajanje premirja, ki ga je ameriški zunanji minister izdelal v Kairu s predsednikom Sadatom. Načrt, ki sestoji iz šestih točk so ameriške oblasti izročile v vednost generalnemu tajniku OZN Waldheimu. Čeprav se izraelska vlada še ni uradno izrekla o načrtu, menijo, da bo že danes prišlo do prvih pogajanj med izraelskimi in egiptovskimi predstavniki.
Sinoči so na seji tržaškega občinskega sveta skoraj soglasno izglasovali predlog po zvišanju števila slovenskih prevajalcev. V Miljah je bila v jutranjih urah stavka z zborovanjem, med katerim so sindikalisti obvestili, da je CIPE preklical dovoljenje za gradnjo čistilnice Vincor pri Orehu, kjer bi morali zgraditi «vodilno» industrijo.
V Vidmu so se včeraj sestali predstavniki Furlanije - Julijske krajine, Slovenije, Hrvatske in Avstrije, ki so razpravljali o letalskih zvezah med posameznimi področji. Madžarska delegacija dežele Somogy, ki je na uradnem obisku v F. - J. k., pa si je včeraj ogledala številne obrate za predelavo lesa in imela v Pordenonu razgovore z gospodarstveniki.
Moro in Olszowski ugotovila pozitiven razvoj odnosov med Italijo in Poljsko
Poljski zunanji minister zaključil uradni del obiska v Rimu
RIM, 9. — S podpisom dveh dvostranskih sporazumov in z novim pogovorom z italijanskim zunanjim ministrom Morom je šef poljske diplomacije Stefan Olszowski, ki je včeraj prispel v Rim, praktično zaključil uradni del svojega obiska v Italiji. Poljski minister, ki ga je danes sprejel tudi rimski župan Da-rida, je danes popoldne odpotoval v Milan, v Rim pa se bo vrnil v ponedeljek, ko ga bo v Vatikanu sprejel papež Pavel VI.
O obisku ministra Olszowskega so danes objavili uradno poročilo, v katerem je med drugim rečeno, da so pogovori z Morom potekli v prijaznem vzdušju medsebojnega razumevanja ter da so zajeli najvažnejša mednarodna vprašanja ter razvoj dvostranskih odnosov. Ministra sta na razgovorih ugotovila, da so se stališča obeh držav glede nekaterih vprašanj znatno zbližala.
Obe strani sta poglobljeno proučili vprašanja, ki zadevajo varnost in sodelovanje v Evropi: v tej zvezi sta z zadovoljstvom pozdravila sporazume, ki jih je Zahodna Nemčija podpisala s SZ. s Poljsko ' in z. področju na osnovi resolucij var-Vzhodno Nemčijo, ter štiristranski | nostnega sveta OZN.
sporazum o zahodnem Berlinu. Drugi važni prispevek k temu razvoju pomenijo načela, ki usmerjajo odnose med državami in ki jih navaja zaključni dokument helsinških posvetovanj.
Obe strani sta izrazili željo, da bi konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi, katere druge faza je v teku v Ženevi, prispevala k utrditvi miru in varnosti in k razvoju sodelovanja v Evropi. Ministra sta tudi izrazila zadovoljstvo, da so se 30. oktobra začela na Dunaju pogajanja o zmanjšanju oboroženih sil v srednji Evropi. Obe strani sta se tudi izrekli za sproženje konkretnih in učinkovitih " krepov za ustavitev oboroževalne tekme ter za uresničitev splošne in popolne razorožitve.
Italijanski in poljski zunanji minister sta natoi podala ocene obeh vlad o položaju'na Bližnjem vzhodu ter izrazila zadovoljstvo zaradi u-vedbe premirja in željo, da bi diplomatska prizadevanja v kratkem privedla do trajnega miru na tem
Skupno poročilo o italijansko -poljskih razgovorih navaja nato položaj v Indokini ter poudarja prepričanje obeh strani, da je potrebno strogo izvajanje pariških sporazumov o prekinitvi sovražnosti in ponovni uvedbi miru v Vietnamu. Poročilo nato omenja potrebo po okrepitvi pomoči državam v razvoju ter prepričanje obeh strani, da je treba utrditi vlogo Združenih narodov kot instrument za zaščito miru, varnosti in mednarodnega sodelovanja.
Uradno poročilo govori nato o odnosih med Poljsko in Italijo ter poudarja zadovoljstvo obeh strani z~ ' ii pozitivnega razvoja sodelo-v nja med obema državama. Ministra sta tudi izrazila željo po nadaljnji razširitvi sodelovanja na vseh področjih v interesu obeh narodov ter svetovnega miru in varnosti. V tej zvezi sta se ministra dogovorila za občasna posvetovanja na ravni visokih funkcionarjev ministrstev za zunanje zadeve, ki bodo enkrat na leto izmenično v Rimu in v Varšavi. Poročilo na koncu navaja, da je Olszowski povabil Mora, naj obišče Poljsko.
nakar je odpotoval v Pakistan. V Ravalpindiju se bo ustavil 14 ur potem pa bo odpotoval v Peking.
Kissingerjev obisk v Pekipgu bi moral biti že meseca avgusta, zaradi vrste težav pa so ga večkrat odložili. Gre za šesti Kissingerjev o-bisk v Kitajski, prvi odkar je bil imenovan za zunanjega tajnika.
Menijo, da bo vprašanje vzhoda v ospredju pogovora s kitajskimi voditelji. Zelo verjetno bodo Kitajci zahtevali pojasnila z zvezi z vlogo, ki naj bi jo imela v ameriško - a-rabskih pogajanjih Sovjetska zveza. To vprašanje sodi v okvir sporazumov, ki so jih posegli na srečanju na vrhu med Nixonom in Brežnje-vom. Ne gre pozabiti, da je «Ljudski dnevnik» pred dvema dnevoma napisal, da sporazum o preprečitvi izbruha jedrskega spopada ne samo da ne jamči za mir, temveč da ga celo spravlja v nevarnost. Obenem je obtožil obe velesili, da obravnavata vsa mednarodna vprašanja, kot da bi bila izključno njuna stvar.
Kitajci se bojijo predvsem sovjetskega vmešavanja na področju Tihega oceana. Med svojimi pogovori s Kissingerjem se bodo kitajski voditelji zelo verjetno sklicevali na a-meriško - kitajsko deklaracijo, v kateri obe državi izrekata svqje nasprotovanje «kakršnemu koli poskusu nadvlade s strani neke države ali skupine držav» na tem področju.
Predstavnik INESCO na obisku v SFRJ
BEOGRAD, 9. — Namestnik glavnega ravnatelja UNESCO John Fo-bes, ki je na uradnem obisku v Jugoslaviji, je izjavil danes, da je zelo zadovoljen z rezultati svojega obiska. Razgovori z jugoslovanskimi funkcionarji ter znanstvenimi in kulturnimi delavci o vprašanjih skupnega interesa za sodelovanje Jugoslavije in UNESCO so za Fo-besa in njegove sodelavce bogatilna izkušnja. Spoznanja, do katerih so med razgovori prišli, bodo vplivala na politiko UNESCO posebno za države v razvoju. Za UNESCO bodo koristne izkušnje Jugoslavije na področju decentralizacije in demokratizacije šolstva, kakor tudi način, kako Jugoslavija rešuje vprašanje več narode' in kultur. Ta obisk, je poudaril Fobes, bo občuten napredek v dvostranskih odnosih Jugoslavije in UNESCO posebno na področju šolstva in znanosti, od katerih Jugoslavija pričakuje aktivno sodelovanje in pomoč UNESCO. John Fobes je danes obiskal Slovenijo.
Polemika med Fanfanijem in tajnikom PSI De Martinom
RIM, 9. — Tajnik KD Fanfani je na nekem zborovanju demokr-ščanskih kadrov v Reggio Emilii polemično odgovoril na zadnje izjave tajnika PSI De Martina. Fanfani je v bistvu dejal, da nihče ne misli omejevati pravice do kritike na račun KD, da pa so De Martinove kritike (Fanfani sicer nj izrecno omenil socialističnega tajnika) «sterilne» za koristno de-
lovanje vlade, ker so «generične» in ker niso bile izrečene v primernih forumih, se pravi na vladni ali na strankarski ravni.
Jutrišnji «Avanti» pa odgovarja na F a nf eni je ve očitke ter poudarja, da De Martinove kritike niso bile generične, ker je tajnik stranke že v svojem zaključnem posegu na zadnjem zasedanju CK PSI postavil točne zahteve glede vsebine reformatorske politike. Socialistično glasilo ugotavlja, da te zahteve niso prejele odgovora, da pa bi bil odgovor koristen za poudarjanje skupne angažiranosti strank koalicije pri uresničevanju sprejetih obvez. List dodaja, da so socialisti lojalno pripravljeni nositi odgovornosti, ki so jih sprejeli na pogajanjih za sestavo vlade, prav zato na pričakujejo, da bodo tudi ostale stranke storile isto.
RIM, 9. — Danes je prispel v Rim brazilski minister za industrijo in trgovino De Moraes, ki se bo zadržal v italijanski prestolnici tri dni ter se bo v tem času pogovarjal z voditelji Finsider.
Minister Moro sprejel veleposlanike SZ ZDA, Izraela in Egipta
RIM, 9. — Zunanji minister Moro je popoldne sprejel na Famesini v ločenih avdiencah veleposlanika Z DA Volpeja, SZ Rijeva, Egipta Hasana in Izraela Najarja.
Težave v pogajanjih za normalizacijo odnosov med obema Nemčijama
BERLIN, 9. — Proces normalizacije odnosov med obema Nemčijama je zašel v težave. Medtem ko se nadaljujejo polemike okrog zahodnega Berlina, se je včeraj zaključilo brez rezultatov novo srečanje med pogajalcema Kohlom (za Vzhodno Nemčijo) in Bahrom (ZRN). Pogajanja zadevajo izmenjavo diplomatskih predstavnikov in sklenitev dodatnih sporazumov k «temeljni pogodbi» med obema Nemčijama. Značilno je, da po zadnjem sestanku med pogajalcema sploh niso objavili datuma novega srečanja, ampak so samo sporočili, da se bodo nadaljevala pogajanja o kulturni izmenjavi.
Spor zadeva naravo odnosov med obema Nemčijama in torej status diplomatov v Bonnu in Berlinu. Vzhodna Nemčija je že imenovala svojega predstavnika v Bonnu: gre za samega Kohla, ki ga danes u-radna agencija ADN označuje za «veleposlanika». Zahodna Nemčija pa zagovarja stališče, da se zaradi načela o «enotnosti nemške nacije» ne more govoriti o veleposlanikih, pač pa le o «stalnih predstavnikih».
Sam vzhodnonemški zunanji minister Winzer je danes na tiskovni konferenci izjavil, da je vzpostavitev mednarodnopravnih odnosov pogoj za normalizacijo med obema Nemčijama. Minister je poudaril, da je tudi «temeljna pogodba» med o-bema Nemčijama sporazum med suverenima in neodvisnima državama, ki sta poleg vsega še enakopravni članici OZN. Zato je naravno, da imajo odnosi med obema državama mednarodnopravni značaj.
RIM, 9. — Pod predsedstvom ministra za proračun Giolittija se je danes sestal medministrski odbor za gospodarsko programiranje. Na dnevnem redu zasedanja je bila med drugim proučitev italijanskih vesoljskih načrtov.
Evropske KD obsodile udar v Čilu in španski režim
Govor ministrskega predsednika Humorja na kongresu evropske zveze demokrščanskih strank
BONN, 9. — Z govorom italijanskega ministrskega predsednika Humorja se je v Bonnu zaključil kongres evropske zveze demokrščanskih strank. Zaključna resolucija kongresa «odločno obsoja vojaški državni udar v Čilu in hude represalije, ki so v teku v državi», ter zagotavlja čilskim demokristjanom podporo in obvezo za popolno obnovitev ustavnih svoboščin v okviru demokratične solidarnosti. Predstavniki evropskih KD so izglasovali tudi resolucijo o položaju v Španiji, v kateri protestirajo zaradi nedavne aretacije 113 Kataloncev, ki jih je policija priprla po zborovanju, ki so ga imeli 28. oktobra v nekem lokalu v Barceloni. Resolucija zahteva takojšnjo osvoboditev Kataloncev ter vseh drugih političnih jetnikov, ki so jih obsodili zaradi njihove opozicije vladajočemu sistemu. Evropske KD so se izrekle proti vstopu Španije v Evropsko gospodarsko skupnost, dokler ne bo špansko ljudstvo odobrilo demokratične ustave.
V svojem zaključnem govoru na kongresu je predsednik italijanske vlade Rumor predvsem poudaril, da mora Evropa aktivno prispevati k miru na Bližnjem vzhodu ter omogočiti, da bi razum prevladal in da bi sprte strani dosegle sporazum ob spoštovanju recipročnih pravic in predvsem temeljne pravice do obstoja. Rumor, ki je osem let predsedoval zvezi evropskih demokrščanskih strank (na njegovo mesto so sedaj izvolili Nemca Von Hassla), je tudi podčrtal potrebo po uresničitvi evropske integracije, kot se je pokazalo tudi ob krizi na Bližnjem* vzhodu, kjer ni združena Evropa znala odigrati vloge, ki ji pritiče.
Predsednik italijanske vlade je nato poudaril potrebo po razvijanju regionalne politike ter dejal, da je za okrepitev skupnosti potrebno predvsem okrepiti njene institucije. Kot prvi cilj je treba razširiti pristojnosti evropskega parlamenta, ki ga je treba izvoliti z neposrednimi volitvami. Glede odnosov z ZDA je Rumor trdil, da EGS ne potrebuje koncesij ali dobrohotnosti velesil, pač pa si mora sama ustvariti svojo politično voljo, svojo enotnost, svojo jasnost idej in svojo pravico, da odigra lastno politično vlogo na svetovnem prizorišču. Monetarna kriza in dogodki na Bližnjem vzhodu so pokazali potrebo po realističnem pregledu evropsko - ameriških odnosov in po iskanju pravičnega ravnotežja med interesi atlantske zveze in Evrope. To ravnotežje —-je dodal Rumor — je treba poiskati v okviru politike razvoja pomiritve s Sovjetsko zvezo in z državami vzhodne Evrope. Politično e-notna in močna evropska skupnost, je še dejal italijanski ministrski predsednik, bo imela možnost in dolžnost, da tudi v bodoče izpolnjuje pomirjujočo funkcijo, tako da bi k politiki popuščanja napetosti v Evropi lahko prispevale vse zainteresirane države, velike in male.
rSchcel v Parizu
PARIZ, 9. — Zahodnonemški zunanji minister Scheel je prispel danes v Pariz na pogovore s svojim francoskim kolegom Jobertom. Ministra sta pripravila dnevni red pogovorov, ki jih bosta imela kancler Brandt in predsednik Pompi-dou v Parizu 26. in 27. novembra.
BUKAREŠTA, 9. — Po vesteh iz dobro obveščenih krogov v Bukarešti bo romunski predsednik Ceau-sescu v kratkem obiskal Grčijo. Ceausescu naj bi odpotoval v Atene še pred koncem novembra.
m m..illuni mm umni        
ČISTILNICE «VINCOR» NE BODO GRADILI
V Miljah je bila včeraj splošna stavka proti gradnji čistilnice «Vincor» in za «vodilno industrijo pri 0-rehu. Sprevod je krenil od ladjedelnice (na sliki) do Marconijevega trga, kjer je bil shod, na katerem «o naznanili, da je CIPE preklical dovoljenje za gradnjo naftne čistilnice, (članek na 2. strani)
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
10. novembra 1973
S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Za zvišanje števila slovenskih prevajalcev glasovali vsi svetovalci, razen neofašistov
Ni še dokončno rešeno vprašanje gradnje suhega doka
Tržaški občinski svet je na sinočnji seji z večino glasov (proti so glasovali le misovski svetovalci) odobril sklep o spremembi organika staleža slovenskih prevajalcev na občini, tako da se dosedanje število stalno nameščenih prevajalcev zviša od enega na tri. Ker sta dve mesti že zasedeni, bo občinska uprava razpisala natečaj za tretje mesto. Predlog je na kratko obrazložil odbornik Vascot-to, neofašistični svetovalec Stigli a-ni pa je napovedal, da bo njegova skupina glasovala proti, češ da gre za demagoško potezo, da slovenski prevajalci niso potrebni, ker je Slovencev vedno manj in da itak razumejo italijanščino. Svetovalec Stojan Spetič (KPI) je poudaril, da gre za uveljavljanje demok-atičnih pravic manišine in ut'évanje mirnega sožitja, kar zahteva večjo zavzetost občinske uprave. V imenu svoje skupine je svetovalec Spetič izrazil zahtevo, da se prevaialski urad izpooolni, da mu dodelijo odgovornega funk-cdonarja in zaposlijo e^o tajnico -tipkarico, pripomnil je tudi, da bi morala občinska uprava poskrbeti za namestitev slovenskega osebja tudi v periferičnih uradih. Odbornik Vascotto je odgovoril, da občinska uprava ne misli, da bi bilo s tem ukrepom zadoščeno vsem zahtevam in potrebam slovenskega dela občanov, da pa ima občina tudi druge uradnike, ki znajo slovensko, da večina tajnikov rajonskih konzult obvlada slovenščino in da bo občinska uprava razpisala natečaj za trePega prevajalca takoj po odobritvi tega sklepa.
Občinski svet je odobril vrsto sklepov upravnega značaja, v prvem delu seje pa so odborniki in župan odgovarjali na razna vprašanja svetovalcev. Tako je med drugim odbornica Bennijeva odgovorila na vprašanja glede napovedane ukinitve 4. razreda šole Galvani. To vprašanje je bilo ugodno rešeno po odločnem nastopu dijakov, sindikatov in strank. Občinska svetovalka Zorzinijeva (KPI) ni bila zadovoljna z odgovorom in je opozorila na problem slovenske poklicne industrijske šole, ki mora postati avtonomna in jo je treba izpopolniti, da bo imela 5 razredov in zaključen ciklus. Odbornica za šolstvo je izjavila, da jemlje te zahteve na znanje.
Veliko zanimanje je vzbudil županov odgovor na vprašanja, ki
glede zadnjih zapletljajev in težav v zvezi z gradnjo suhega doka. Kazalo je, da bo šlo vse po vodi zaradi ugovorov zakladnega ministrstva, župan je energično posredoval, nato se je položaj izboljšal, toda potrebna je še vedno stalna budnost, ker prihajajo iz Genove in Livorna vznemirljive vesti.
klical policijo, kmalu zatem pa so prihiteli na kraj še karabinjerji. Spočetka so namreč mislili celo, da so vrgli bombo v šolo.
Pobalinov niso odkrili, kar seveda ni nič čudnega, saj se fašistični pobalini že dolgo nekaznovano znašajo nad našimi šolami, tablami, napisi in spomeniki.
Zvečer so se v Trebčah sestali odbor sekcije KPI, združenja partizanov in prosvetnega društva «Primorec», ki so izrazili ogorčen protest ob ponovnem fašističnem napadu in odločno zahtevah, naj policijske oblasti takoj in brez oklevanja zasledijo krivce.
IV. MEDNARODNA KONFERENCA V VIDMU
Letalske zveze kot sredstvo za zbliževanje med sosedi
Konference so se udeležili strokovnjaki iz Slo-Hrvatske, Koroške in iz naše dežele
Fašistični pobalini razbili šipo na trebenski šoli
Prejšnjo noč ob 3. uri zjutraj so neznanci kar med vožnjo baje z fiatom 500 zalučali kamen v okno osnovne šole v Trebčah in razbili šipo učilnice prvega in drugega razreda. Sluga, ki ga je žvenket razbitega stekla prebudil, je takoj po-
ll■llllmtmllllllllllllllllt||||Hlllllt|ll|t|||||lm||||||lRmm,||,|,|||||||||l|l||,|||,||„,ll,,lllllll,,M1IIJII,,lll|lll,llll,IIIIIIIIIIII,llllll(,l|llltllllll|lll,IIIUIIII,,,„l,,,||,,||||a
venye.
Na trgovinski zbornici v Vidmu je bila včeraj IV. mednarodna konferenca o letalskih zvezah med Furlanijo - Julijsko krajino in sosednimi mejnimi deželami. Konferenca se obnavlja od leta 1970 dalje vsako leto, in sicer izmenoma v naši deželi, v Sloveniji, v Hrvat-ski in v Avstriji: prva konferenca je bila leta 1970 v Trstu, druga naslednje leto v Zagrebu, tretja lani na Dunaju, in letošnja — četrta — kakor omenjeno v Vidmu.
Namen vsakoletne konference je, da strokovnjaki na njej razpravljajo o letalskih zvezah med deželami na področju med Alpami in
• Vodstvo Acegata javlja, da bodo z jutrišnjim dnem premaknili posta- j morjem, in da pripravljajo ter na jališči avtobusov prog 24 in 30, ki so to posredujejo pristojnim oblastem
------.—j —	r..,—.1	_ tt. jn (jj^avnim letalskim podjetjem
konkretne predloge za izboljšanje
namenjeni na Trg Libertà, .z Ul. Filzi (št. 2j) v višino stavbe št. 6 v Ul. Cihega.
prometa.
POD PRITISKOM JAVNEGA MNENJA
CIPE je preklical dovoljenje za gradnjo čistilnice Vincor
Minski delavci zahtevajo gradnjo «vodilnih» industrij v tržaški pokrajini in zlasti pri Orehu
Pobude sindikalnih organizacij, strokovnih združenj trgovcev, obrtnikov in kmetovalcev so dosegle prvi uspeh, ki so ga najavili prav med včerajšnjo splošno stavko v Miljah: medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE je preklical veljavnost dovoljenja za gradnjo čistilnice «Vincor» v Osapski dolini. V kratkem bo tudi odbor ustanove za industrijsko cono preklical svoje dovoljenje, tako da bo povsem preprečena nevarnost gradnje tega industrijskega obrata, ki bi samo kvaril okolje, ne bi pa u-stvarjal številnih delovnih mest, kot zahtevajo sindikati in druge delavske organizacije. Pri Orehu je namreč treba izkoristiti ravnino za «vodilne» industrijske objekte, take, ki bi spodbujale tudi dejavnost manjših industrijskih in obrtniških delavnic. Na vsak način pa javnost sedaj pričakuje, da bodo preklicali tudi razlastitvene dekrete, ki so
paiMJV LKJgUVUT lUl vpidocuija, rv.1 |
so jih postavili razni svetovalci I hudo prizadeli kmetovalce.
MADŽARSKO ODPOSLANSTVO V NAŠI DEŽELI
Gostje so si ogledali obrate za predelavo lesa
V Pordenonu srečanje z gospodarstveniki
Madžarsko odposlanstvo, ki se te [ in 21-letnega Josepha Kairouza ter dni mudi v naši deželi kot gost pred- 32-letnega nemškega državljana
sednika deželnega odbora Comellija in ki ga vodi predsednik obmejne dežele Somogy dr. Joszef Boehm, si je včeraj najprej ogledalo obrat družbe «Compensati Legno» v kraju Mariano del Friuli. Madžari so pokazali veliko zanimanje za zmogljivosti lesne industrije v Furlaniji -Julijski krajini in za možnost morebitnega sodelovanja med tukajšnjimi in madžarskimi obmejnimi obrati te stroke.
Odposlanstvo, ki ga je spremljal deželni odbornik za industrijo in trgovino Stoppar, je po ogledu obrata odpotovalo v Pordenon, kjer se je v sejni dvorani občinskega sveta.sestalo s predstavniki krajevnega gospodarstva in z nekaterimi lesnimi operaterji iz vseh štirih pokrajin naše dežele. Srečanja sta se udeležila tudi podpredsednik deželnega odbora De Carli in odbornik za šolstvo in kulturo Dal Mas. Goste je pozdravil predsednik pordenonske trgovinske zbornice odv. Moro, ki je prikazal gospodarske zmogljivosti pordenonske pokrajine ter se pri tem zadržal zlasti ob razvoju lesno - predelovalne industrije. Odbornik Stopper je nato prikazal industrijski potencial Furlanije - Julijske krajine in orisal delovanje deželnih u-stanov za razvoj gospodarskih dejavnosti.
Predsednik madžarskega odposlanstva Boehm je v krajšem govoru naglasil, da dežela Somogy proizvaja čedalje večje količine lesa, ki ga v dobri meri predelujejo kar v domačih obratih. Prav zaradi tega se člani odposlanstva zanimajo na našem področju predvsem za tukajšnjo stopnjo tehnologije in za strojni park.
Iz Pordenona je madžarsko odposlanstvo odpotovalo v Brugnero. kjer je bil na vrsti ogled obrata «Centro del mobile Livenza» in tovarne za izdelovanje pohištva «Presotto Rino» v bližnjem središču Maron.
Pozno popoldne so se Madžari vrnili v Trst, kjer so se srečali z deželnimi svetovalci in s predsednikom deželne skupščine dr. Berzan-tijem. Sledil je sprejem nakar so se gostje iz Somogyja udeležili predstave Macbetha v gledališču Verdi.
Preko Trsta je šlo nad 80 kg hašiša
Tržaška kvestura je prijavila sodni oblasti pet libanonskih in enega nemškega državljana zaradi tihotapstva 80 kg hašiša. Tihotapcem so prišli na sled s sodelovanjem nemške policije, ki je že aretirala 2 Libanonca 33-letnega Samija Gamayela
Manfreda Behra. Libanonca so aretirali v Berlinu, kjer so jim odkrili 40 kg hašiša, Behra pa so zasačili s 40 kg mamila v Kòlnu.
Izkazalo se je, da sta Behru izročila mamilo dva Libanonca (35-letni Joussef El Fakhiri in njegov 17-letni sin Mansour), ki ju je spoznal v Trstu. Slednja dva sta bila v stiku z drugim Libanoncem Eliasom Barboni, ki je pripeljal vseh 80 kg mamila iz Istanbula v dvojnem dnu avta, s katerim se je izkrcal v Bariju. Barba so zasledili in aretirali v Benetkah, medtem pa je že predal preostalih 40 kg hašiša Gama-yelu in Kairouzu, ki pa so ju zasačili v Berlinu.
• Zaradi izrednega uspeha del «Miracolo a Natale» in «Petruška», ki ju je Uvedla Deželna skupina za dramsko umetnost v Nemškem klubu v Koronejski ulici, bedo predstave ponovili danes ob 17. uri.
O vsem tem je včeraj spregovoril na miljskem glavnem trgu član pokrajinskega vodstva sindikalne federacije Riccardo De Vescovi. Od
10.30	do poldne je v Miljah zamrla vsaka dejavnost: sprevod se je zbral pred ladjedelnico in krenil do Mar-conijevega trga, kjer je bil shod. Trgovine so bile zaprte, kot tudi drugi javni lokali, v osnovnih šolah pa so učitelji imeli posebne učne ure o nevarnosti onesnaženja okolja zlasti z naftnimi proizvodi.
Sindikalist De Vescovi je med drugim poudaril, da se vsa tržaška pokrajina odločno upira težnji, da bi naše mesto postalo «naftno pristanišče» severnega Jadrana. Delavci odločno zahtevajo novih industrijskih pobud, novih delovnih mest, obenem pa zavračajo take škodljive pobude, kot bi lahko bila čistilnica «Vincor». De Vescovi je še naglasil, da se miljski in tržaški delavci borijo tudi za splošne družbene probleme: od reform do socialnih pravic, od nadzorstva nad cenami do napredka italijanskega
Juga.	-------
DANES V SESLJANU
Mednarodno srečanje o vodenju naravnih parkov
V dvorani avtonomne letoviščarske ustanove v Sesljanu bo danes mednarodno študijsko srečanje o vodenju naravnih parkov, ki ga prireja Kulturno združenje Most iz Trsta. Srečanje se bo pričelo ob 9.15 in bo trajalo predvidoma ves dan. Z glavnimi poročili bodo nastopili strokovnjaki prof. L. Poldini (iz Trsta), dr. S. Peterlin (iz Ljubljane), inž. G. Baubenberger (z Dunaja), dr. V. Vremec, prof. A. Lokar in prof. S. Bartole (vsi iz Trsta) ter prof. D. Serrani (iz Rima). Poročilom bo sledila razprava.
V mestu in okolici je zmanjkalo vode
Včeraj je po poldnevu pritekalo iz vodovodnih pip vedno manj vode, dokler ni ob 14. uri skoro popolnoma zmanjkala. Čudno, če pomislimo, kako močno je deževalo prve dni tega tedna. Toda vzrok omejitve dobave vode so prav hudi nalivi: Timava je izredno blatna in kalna, tako da jo pri štivanu, kjer črpajo vodo v občinski vodovod, morajo dolgo časa čistiti in filtrirati.
Vode je primanjkovalo v mestnem središču vse do 19.30, v višjih delih mesta in v okolici pa do 20.30. Acegat je redno dobavila vodo do 22. ure, ko je spet zmanjkala. Po zagotovilih tehnikov mestnega vodovoda, bo danes od 6. ure dalje vode na razpolago kot običajno.
SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
V torek, 13. t.m. ob 17.30 uri bo odborova seja. Dnevni red: Nadaljevanje prejšnje seje. Tajništvo vabi odbornike naj se seje točno in gotovo udeležijo.
SPDT želi obilo sreče in planinskih uspehov v življenju svojemu novemu članu
PETRU
drugorojencu Pinota in Alenke Rudež
Iz Slovenije oziroma Brvatske so se včerajšnjega srečanja udeležili podtajnik za promet SR Brvatske Željko Radačič, predstavniki zagrebške letalske družbe Pan Adria, zagrebškega aerodroma in letališča na Krku, nekateri predstavniki ljubljanske, zagrebške in reške gospodarske zbornice ter jugoslovanki konzul v Trstu Kovačič, Avstrijsko odposlanstvo je vodil načelnik oddelka za promet pri zvezni gospodarski zbornici z Dunaja Friedrich Sander, sestavljali pa so ga številni gospodarstveniki in strokovnjaki za prometna vprašanja ter avstrijski trgovinski zastopnik v Trstu dr. Strasser. V odposlanstvu naše dežele pa so bili deželni odbornik za promet Cocianni, njegov kolega Bertoli, predsedniki štirih trgovinskih zbornic, predstavniki julijskega letališča v Ronkah in italijanskih letalskih družb.
Na konferenci se je izoblikovala zlasti zahteva naše dežele, naj bi pristojne oblasti in letalske družbe zagotovile letališču v Ronkah vsaj tisti promet, ki smo ga beležili leta 1971. V tej zvezi je deželni odbornik Cocianni omenil predvsem tri redne dnevne zveze z Rimom in Milanom. Kar zadeva mednarodne proge in sicer zlasti mednarodne zveze z drugimi deželami prisotnimi na konferenci, se je govornik zavzel zlasti za uvedbo redne proge Ronke - Dunaj. Cocianni je nadalje poudaril, da prometne politike ne smejo določati in voditi samo naddržavne letalske družbe, v katerih so včlanjena državna podjetja s tega področja, temveč je treba tem velikim družbam pridružiti nove organizacije, ki naj se ukvarjajo z razvojem prometa na krajših relacijah in ki naj skrbe za redne letalske zveze med manjšimi letališči. Furlanija Julijska krajina, Slovenija, Brvatska in Koroška predstavljajo zemljepisno področje, je še dejal odbornik Cocianni, na katerem bi se verjetno takšna oblika sodelovanja ugodno razvila. Deželna uprava je že zagotovila svojo pomoč za ustrezne pobude ter je pripravljena nadaljevati v tej smeri tudi v prihodnje. Sama je v preteklosti podprla gradnjo sodobnega letališča v Ronkah, uvedbo rednih zvez z Zagrebom in Beogradom ter poskrbela za redne avtobusne zveze med večjimi deželnimi središči in letališčem v Ronkah.
Med razpravo, v katero so posegli številni člani treh odposlan-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiimiiiiiiiiiiiiiunmnttiimiMiiitiiiillluiillIMiiiiUiiliiiiiiiliiiiuiuiiiiiiiiiiiii
NA POBUDO AGLI
Okrogla miza o triletnem delovanju rajonskih konzult
Sodelovali so predsedniki konzult iz Barko. velj, Sv. Vida, Stare mitnice in Sv. Jakoba
Zveza krščanskih delavcev ACLI, ki ji v Trstu predseduje Tarcisio Barbo, je vedno kazala določen kritičen pristop do rajonskih konzult, verjetno tudi zato, ker je v njeni osnovi zrasla «alternativna» formula rajonskih agitacijskih odborov, ki so marsikdaj — zaradi neformalnega nastopa — dosegli večje uspehe s svojim pritiskom, kot pa konzulte same.
ACLI je te dni priredila okroglo mizo o dejavnosti konzult v treh letih obstoja, katere so se udeležili štiri predsedniki teh organov demokratične decentralizacije: demokristjan Pastrovicchio (Barkov-Ije), republikanka Vollijeva (Sv. Vid), komunist Vascotto (Sv. Jakob) in socialist Mayer (Stara mitnica).
V uvodnem pozdravu je predsednik ACLI Barbo kritiziral levosredinsko večino, katero obtožuje, da je konzulte spremenila v organ «birokratske» in nedemokratične
Polja, kleti in ceste pod vodo
Voda, ki je zalila polja in vdrla v hiše v Osapski dolini in na ravnini pri Orehu, še ni iztekla. Gasilci so z delavci Aquile in uslužbenci miljske občinske tehnične službe tudi včeraj kopali štiri odtočne jarke, da bi lahko voda, ki se je nabrala za nasipom nove ceste proti Škofijam, spet iztekla v Osp. Do sedaj so izkopali z buldožerji en jarek, v prihodnjih dneh pa jih bodo š« tri.
Gasilci so morali poseči s črpalko tudi v gostilni pri mostu nad Ospom, kjer je voda vdrla v klet in jo preplavila. Tudi v drugih hišah in poslopjih Osapske doline je voda vdrla v kleti in nižje prostore, zalila je cesto, ki pelje z glavne ceste proti opekarni, in tudi polja. Škode še niso ugotovili, ker je marsikatera klet še pod vodo. Koliko bo povodenj stela kmetovalce in prebivalce preplav
Ijenega ozemlja bo jasno komaj, ko bo voda dokončno iztekla.
Zaradi tega je nujno, da posežejo odgovorne oblasti. Po eni strani morajo zagotoviti s korenitimi tehničnimi ukrepi, z novimi odtočnimi kanali in nasipi, da ne bo v prihodnosti Osp spet prestopil bregove, kot se redno dogaja ob vsakem močnejšem nalivu, po | drugi strani pa morajo dodeliti ; oškodovanim.	i
decentralizacije. Prav tako se večina ni zavzela za spremembo sistema imenovanja rajonskih svetovalcev, kar bi bilo treba urediti z zakonom. Tako so poleg konzult nastali spontani enotni odbori, ki so s svojim pritiskom uresničevali zares demokratični princip sodelovanja pri političnih izbirah in odločitvah.
Vollijeva je poudarila pomen sodelovanja med konzulto in sindikati, kulturnimi in družbenimi organizacijami vse pa povezala z demokratičnim dozorevanjem prebivalstva, ki ni nekaj mehanskega, pač pa plod vztrajne dejavnosti.
Vascoto je prav tako poudaril, da lahko konzulte premostijo začetne težave in osamljenost, pod pogojem, da se povežejo z ljudstvom in delavskim gibanjem. Dejal je, da bi morali konzultam priznati resne pristojnosti, kot se obramba okolja, izdajanje gradbenih dovoljenj, načrtovanje urbanističnega razvoja mestnih četrti, šolstva in kulture.
Pastrovicchio je bil mnenja, da je po triletni preizkusni dobi dozorel čas, ko je treba sprejeti nov pravilnik za konzulte.
Tulio Mayer pa se je pritožil, ker občinska uprava sploh ni upoštevala konzulte, ki ji predseduje, ko je šlo za pomembe odločitve. Kot primer je navedel reformo mestnega prometa, ki v tolikšni meri zanima četrt okoli Stare mitnice. Mayer je zaključil z mislijo, da je treba konzultam priznati večjo o-blast in specifične pristojnosti, česar dandanes nimajo. To je pa tudi prvi vzrok bližajoče se krize.
štev, je prišla do izraza zlasti pripravljenost na sodelovanje pri uresničevanju primernih zvez med sosednimi deželami na prostoru med Alpami in Jadranskim morjem. V tej zvezi bodo predstavniki posameznih odposlanstev predlagali ustreznim vladam, naj vzamejo v pretres možnost, da bi sosedne dežele razvile nove letalske zveze poslovnega in turističnega značaja zlasti med manjšimi letališči. Ob koncu srečanja so se strokovnjaki načelno dogovorili o tem, naj bi bila V. konferenca, ki bo prihodnje leto, na Reki.
Danes praznuje svojo 70-letnico GIOVANNI POSTOGNA znani miljski antifašist, bivši politični preganjanec in deportiranec. obsojen na 30 let ječe od posebnega fašističnega sodišča. Še vedno se aktivno udejstvuje pri združenju bivših političnih preganjancev ANPPIA in združenju bivših internirancev ANED, ki mu čestitajo ob lepem življenjskem jubileju in želijo še mnogo zdravja.
Razna obvestila
SPD obvešča, da bo jutri, 11. novembra 3. jesenski mladinski sprehod. Zbirališče na Opčinah pri Obelisku ob 9.30.
SPDT obvešča, da bodo prikazani filmi mladinskih izletov, tekmovanj in smučarskega tečaja iz leta 1973 v Križu v društveni dvorani, danes 10. novembra po predsmučarski telovadbi.
MLADINSKI KROŽEK Trst, Ul
Ginnastica 72 obvešča, da danes odpade družabni večer in vabi člane, da se udeležijo koncerta zborovske pesmi in glasbe v Kulturnem domu.
Mladinski krožek «DOLINA» priredi tudi letos Martinovanje Danes, 10. novembra ob 20. uri igra «Zadnji pogovor». Nastopajo člani radijskega odra. Jutri, nedelja, 11. novembra ob 19. uri otvoritev, nato koncert pevskega zbora «Valentin Vodnik*. Sledilo bo nagrajevanje razstavljenih vin in prosta zabava z ansamblom «The Taims».
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 10. novembra ANDREJ
Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob
16.40	— Dolžina dneva 9.43 — Luna vzide ob 17.05 in zatone ob S.03.
Jutri, NEDELJA, 11. novembra MARTIN
Vreme včeraj: najvišja temperatura
13.o	stopinje, najnižja 8 stopinj, ob 19. uri 10,8 zračni pritisk 1025 us-tol en, veter ’u km severovzhodnik, vlaga 49 odst., nebo 6 deset-nk po-oblačeno, morje mirno, temperatura morja 13 9 stopmje
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 9. novembra se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 81-letni Umberto Az-zoni, 93-letna Rosa Petrucci vd. D'Ambrosi, 87-letni Carlo Coceani, 69-letna Giuseppina Dodič vd. Grassi, 80-letni Giovanni Busechian, 76-letni Carlo Sferza, 84-letni Ivana Košuta vd. Štefančič, 76-letni Francesco Orlandini, 90-letna Iginia Ar-nerich vd. Delzotto in 68-letni Luigi Negro.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All'Alabarda, Istrska ulica 7: Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg. S. Giovanni 5; Miz-zan, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4: Di Gretta, Ul. Bonomea 93; Godina, Alla IGEA, Ul. Ginnastica 6: S. Luigi, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojzij).
išaifs
BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - UL. F. FILZI 10 rtu 38-101. 38 045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	610,50
Funt šterllng	1.495,—
Švicarski frank	198,—
Francoski frank	139,50
Nemška marka	241,50
Avstrijski šiling	32,25
Dinar: debeli	38,—
drobni	38,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Slovenska prosvetna zveza
priredi
v Kulturnem domu v Trstu danes, 10. novembra ob 20.30
Koncert
zborovske pesmi in glasbe
NA KONCERTU SODELUJEJO:
«Tržaški oktet», Mešani pevski zbor «Rdeča zvezda» - Salež, Moški pevski zbor «Srečko Kumar» - Repentabor, Mešani pevski zbor «Briški Grič» - števe-rjan, Moški pevski zbor «Vesna» - Križ, Moški pevski zbor «Slavec» - Ricmanje, Mešani pevski zbor «Primorec» - Trebče, Moški pevski zbor «Oton Župančič» - štandrež, Mešani pevski zbor «Slovan» - Padriče, Moški pevski zbor «Valentin Vodnik» - Dolina, Harmonikarski ansambel «Miramar» - Trst, «So-vodenjski nonet». Mešani pevski zbor «France Prešeren - Bo-Ijunec, Moški pevski zbor «Fran Venturini» - Domjo, Moški pevski zbor «Igo Gruden» - Nabrežina. Mešani pevski zbor «Slovenec» Boršt, Moški pevski zbor «Ta bor» - Opčine, Moški pevski zbor «Jezero» - Doberdob, Moški pevski zbor «Vasilij Mirk» Prosek - Kontovel, «Tržaški partizanski pevski zbor».
Prodaja vstopnic na sedežu SPZ v Ul. Geppa 9 od 9. do 12. ure in eno uro pred nastopom pri blagajni Kulturnega doma.
GLASBENA MATICA-Trst abonmajska sezona 1973-74
V četrtek, 15. novembra ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu
ORKESTER
GLASBENE
MATKE
Dirigent	OSKAR KJUDER
Solisti: DINA SLAMA — klavir ELENA DE MARTIN -mezzosopran
VOJKO CESAR - fagot
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 tel. 418605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
PD SLAVKO ŠKAMPERLE SV. IVAN - TRST
vabi vsé Svetoivančane, somišljenike in zlasti svoje člane, na odkritje nagrobnega spomenika pok. ANTONU ŠKAMPERLU, o-četa mučenika Slavka, po katerem nosi društvo ime.
Odkritje spomenika, ki je bil postavljen s prispevki Svetoivan-članov, bo jutri, 11. novembra ob 14. uri na pokopališču v Krepljah blizu Dutovelj, kjer je Anton Škamperle pokopan. Naj-biižja pot z lastnimi sredstvi preko mejnega prehoda na Re-pentabru.
Razstave
Galerija «Cesare Sofianopulo», Trg Janeza XXIII. 6: do 15. t.m. razstava oblek in tkanin M. L. Bertoli.
Galerija «Cartesius», Ul. Marconi 16: do 15. t.m. grafika Giannija Brumattija.
Galerija «Tommaseo», Ul. Canal piccolo 2: do 21. t.m. razstavlja Vito Timnel.
V	Tržaški knjigami. Ul. sv. Frančiška 20: do 30. t.m. razstavlja olja Pavle Zamar iz Pirana.
V	občinski galeriji. Trg Unità: do 15. t.m. razstavlja Mario Palli.
V	Galeriji Loža v Kopru, Titov trg 4: do 30. t.m. razstavlja Štefan Planinc.
V	Mestni galeriji Piran: ob 19. uri danes otvoritev razstave del kiparja Janeza Lenassija.
V	galeriji «La Lanterna», Ul. sv. Nikolaja 6: danes, ob 19. uri otvoritev razstave grafike Salvadorja Dalija.
V	Domu Jakoba Ukmarja v Skednju:	danes popoldne odprtje raz-
stave ris j šolarjev iz škednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane. Razstava bo trajala do srede popoldan. Motiv «Spomemk padlim v drugi svetovni vojni».
V	Baragovem domu v Ricmanjih je razstava o kmečkih puntih. V istih prostorih je tudi razstava stare posode, domače obrti in cerkvenih umetnin.
V	Kraški galeriji v Repnu razstava barvnih fotografij, ki jih je znani fotograf Egon Piščanc posnel v preteklih letih na «kraških ohcedh» in med ekraškimi teoni». Razstava je odprta ob nedeljah od 11. do 13. in oa 15. do 18. ure.
Gledališča
OBČINSKO GLEDALIŠČE «G. VERDI» Opema sezona 1973-74 Jutri ob 16. uri ponovitev Verdijeve opere «Macbeth» — Dirigent Gian-andrea Gavazzeni.
POLITEAMA ROSSETTI Do 18. novembra (ob delavnikih ob 21. uri, ob praznikih ob 15.30) i-gralska skupina Tina Buazzellija s komedijo Itala Sveva «Pomladitev» (La rigenerazione). Abonmajska predstava. 12 ponovitev.
Koncerti
POLITEAMA ROSSETTI V ponedeljek, 12. t. m. koncert abonmajske sezone Koncertnega društva. Nastopa duo Luigi Bianchi (viola) — Maphzibah Menuhin (klavir). Na sporedu Brahmsova sonata op. 2, Bachova suita v C molu za violo in Brahmsova sonata v F molu op. 120 št. 1.
Kino
«La Cappella Underground» predvaja ob 19. in 21. uri «Le due inglesi» (Les Duex Angleises et le Con-tinent, Francija 1972) Francoisa Truffauta. Igrajo:	Jean-Pierre
Léaud, Kika Markham in Stacey Tendeter.
Nazionale 16.00 «UFO. Distruggete base luna». Ed Bishop, Suzanne Neve. Barvni film.
Excelsior 16.00 «Il giorno dello sciacallo». Edward Fox, Alan Badel. Barvni film.
Grattacielo 15.30 «Paolo il caldo». G. Giannini, Rossana Podestà, Gastone Moschin, R. Cucciolla, A. Asti. Barvni film.
Fenice 15.00 «Rugantino fa l’amore con Rosetta». Barvni film z Adrianom Celentanom in Claudio Mori.
Eden 16.00 «Storia di una monaca di clausura». Catherine Spaak, Suzy Kendali in Eleonora Giorgi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «Piedone lo sbirro». Barvni zabavni film. Igra znani filmski umetnik Bud Spencer. Režija: Steno.
Aurora 16.30 «Anastasia mio fratello». Barvni film. V glavni vlogi Alberto Sordi.
Capito! 16.00 «Tocco di classe». Barvni zabavni film. Igrata Glenda Jackson in George Segai.
Cristallo 16.30 «Ming, ragazzi!» T.
Scott. Barvni film.
Impero 16.30 «Il grande valzer». Barvni film s Horstom Bucholzem.
Filodrammatico 16.30 «Educande fuori ... femmine dentro». Bareni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Pippo, Pluto, Paperino super show». Barvna risanka.
Vittorio Veneto 16.30 «L’uomo che uccideva a sangue freddo». A. De-lon, A. Girardot. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 «La vita a volte è molto durg vero previdenza?» Igrata Tomas Millian in Janet Agren. Barvni film.
Abbazia 16.00 «La battaglia dei giganti*:	Igrata Henry Fonda in
CRarles Bronson. Vojni film v barvah.
Astra 16.30 «Joe Walachi... i segreti di cosa nostra». V glavni vlogi Charles Bronson. Barvni film.
Radio 14.00 «Ben Hur». V glavni vlogi nastopa Charlton Heston. Barvni film.
Prosveta
V Domu Jakoba Ukmarja v Skednju bo jutri, 11. novembra ob 16.30 prireditev v počastitev spomina padlih v drugi svetovni vojni.
SPORED:
Pozdravna beseda zastopnika Doma Govor odbornika za postavitev spomenika
Recitacija Leli Nakrstove, članice SG Nastop nonete iz Sovodenj.
Predavanja
Kulturno združenje Most vaoi na predavanje Zbliževanje Vzhod — Za-pad», ki ga bo imel časnikar Frane Barbieri iz Beograda v sredo, 14. novembra ob 19. uri v Ul. S. Nicolò 5.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Tončke Vaclikove darujeta družini Ostrouška in Marija Ostrouška 5.000 hr za PD Tabor in 5.000 Ur za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob Franca Puriča daruje Marija Ostrouška 5 tisoč lir za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob pok. Ivane Štefančič darujejo Edi, Vera in Grozdana 15.000 lir za spomenik pad-Um v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob pok. Franca Verginelle daruje Marija Markič 2000 Ur za spomenik padlim v NOB v Križu.
V spomin pok. OUmpije Kuret por. Husu darujeta Josip in Romana Kuret 20.000 Ur za Rod modrega vala.
Namesto cvetja na gioo pok. Avguština Možine daruje Ida Kralj in družina Sossi 5.000 lir za ŠD Primo! ec.
Ob 20. obletnici smrti očeta Ludvika darujejo svojci 5.000 lir za Dijaško matico.
	
	
EZIO IN NERINA	Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni za ved
obveščata cenjene	no zapustila v 84. letu starosti naša draga mati, sestra in nona
goste	IVANA KOŠUTA por. ŠTEFANČIČ
da upravljata	Pogreb drage pokojnice bo danes, 10. novembra ob 14.45 iz hiše žalosti v Sv. Križu na domače pokopaUšče.
DRUŠTVENO GOSTILNO	Žalujoči sinovi Angel, Cvetko, Srečko, Frančko in Albin z družinami.
V DOLINI	sestra, bratje ter drugi sorodniki
	Sv. Križ, Trst, Adelaide, 10. novembra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK
V torek zvečer, kot smo na kratko že poročali, se je začela 12. sezona Slovenskega kluba s predavanjem, ki ga je imel tajnik Kmečke zveze in pokrajinski odbornik Lucijan Volk o zelo važnem vprašanju odtujevanja slovenske zemlje, razlastitvah, kraških rezervatih itd. To so stvari, posegi, ki živo režejo v telo naše narodnostne skupnosti in izpodkopavajo sam temelj njenega obstoja. Brez teritorialne kontinuitete, je poudaril govornik, ne more biti zagotovljen nadaljnji obstoj naše narodnostne skupnosti, sicer postanemo le folklorna zanimivost. Zato mora ta tematika zajeti vso našo narodnostno skupnost, ne samo specilizirane organizacije. Potrebna je večja zavest in zavzetost nas vseh, ne samo strokovnih organizacij. Ne smemo se omejiti samo na protestiranje po izvršenih dejstvih, ampak si moramo izdelati strategijo, poiskati moramo načine in stike, da bomo na pristojnih mestih vplivali pri izbirah. Dolga leta so razni hudi posegi šli mimo nas in proti nam, zadnji primer s kra-škimi rezervati pa potrjuje, da se nekaj lahko doseže s pritiskom vse slovenske javnosti in podporo raznih ustanov ter političnih organizacij. Prav tako moramo znati pravilno uporabljati vsa sredstva, s katerimi razpolagajo občinske uprave, kot so regulacijski načrti, gradbeni pravilniki itd.
Do teh zaključkov je prišel govornik potem ko je prikazal razne posege in ukrepe razlaščanja za tr-biško cesto, za ezulska naselja, industrijsko cono, naftovod, tovarno Velikih motorjev itd. Ezulska naselja so bistveno spremenila etnični značaj krajev, z razlastitvami pa se spodriva naša narodnostna skupnost v ozadje in se izpodkopavajo njeni temelji. Zadnji udarec je zdaj pri Orehu. Tudi če ne bodo tam zgradili čistilnice Vincor, Kmečka zveza vztraja, da se zemljišča v Osap-ski dolini ohranijo za razvoj žlahtnih kultur, ker so tam za to ugodni pogoji.
Na dnevnem redu je zdaj vprašanje velikih cestnih povezav, zaradi česar bo prizadeta vsa slovenska narodnostna skupnost. Zato bodo morali pristojni organi upoštevati mnenje in interese te skupnosti. Isto velja za kraške rezervate, o katerih bodo v bližnji prihodnosti spet razpravljali v deželnem svetu. Kdor je za to, da se Kras zaščiti, se mora zavedati, da ne sme biti ta «zaščita» proti Kraševcem.
Deželna uprava, ki ima za to velike pristojnosti, naj uredi vprašanje jusarskih zemljišč, tako da bodo zaščiteni interesi skupnosti in prizadetih upravičencev. Pripomniti moramo, da se vprašanju jusarskih zemljišč posveča sploh premajhno pozornost.
Tržaška občina je šele v zadnjem času naročila arh. Kokorovcu, naj pripravi študijo, na podlagi katere bodo izdelali podroben zazidalni na
pa so tudi lastniki sami, kakor je prišlo na dan med diskusijo.
PRI TRŽAŠKI HRANILNICI
Posebna «predposojila» za malo industrijo in obrt
Upravni svet Tržaške hranilnice je na zadnji seji sprejel sklep, po katerem bo hranilnica priznala malim industrijam in obrtniškim podjetjem, ki čakajo na izplačilo posojila iz krožnega sklada za gospodarske pobude, posebna «predposojila». Predposojilo naj bi omenjenim podjetjem omogočilo, da bi se rešila finančnih skrbi v razdobju, ko čakajo na izplačilo glavnega posojila. Hranilnica bo nadalje priznavala o-menjenim podjetjem posebne «anticipacije» za kritje stroškov, ki se nanašajo na delovno silo in proizvodnjo ter na vnovčenje dolgoročnih kreditov. Hranilnica bo za vsako tako operacijo izdala največ do 150 milijonov lir, predposojilo pa ne bo moglo presegati 70 odst. vrednosti glavnega posojila. Obrestna mera v korist hranilnice bo znašala 9 odst., dolžniki pa bodo morali v vsakem primeru poravnati svoje ob
PREDAVANJE LUCIJANA VOLKA V SLOVENSKEM KLUBU
Brez teritorialne povezanosti ni mogoč nadaljnji obstoj naše narodnostne skupnosti
Potrebna večja zavest in zavzetost ter prisotnost pri odločanjih
veznosti najkasneje v 18 mesecih. V poštev pridejo podjetja s področja industrije in obrtništva, ki zaposlujejo največ po 150 ljudi in katerih naložen kapital ne presega 1 milijarde lir.
DANES V TRŽIČU
Splavitev 136.000-tonske petrolejske ladje
V tržiškem obratu «Italcantieri» bodo danes dopoldne ob 10.15 splavili 136.000-tonsko petrolejsko ladjo «Ernesto Passio», ki jo je svoj čas naročila genovska družba «Villain & Passio e Compagnia Internazionale di Genova - Società Riunite di Navigazione». Glavne tehnične značilnosti nove ladje so naslednje: dolžina 297,20 m, širina 40,78 m, višina 22,25 m, ugrez pri polni obtežitvi 16,45 m, moč pogonskega stroja vrste ansaldo - stal lavai 28.000 KM, hitrost pri polni obtežitvi 16,8 vozla.
Na današnji slovesnosti v ladjedelnici bo deželno upravo zastopal podpredsednik deželnega odbora De Carli. Prisoten bo tudi minister za no-
GORIŠKI DNEVNIK
S SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORKI
ie nevaren za znravie delavcev in za okclie
Prihodnji teden ponoven sestanek med občino in lastnikom obrata
tranje zadeve Taviani.
ZARADI UMORA ŽENE LORETTE
Dante Feresin obsojen na skoraj 16 let ječe
Porota je bila mnenja, da mladenič ni bil popolnoma priseben in da zločina ni zagrešil namerno
Dante Feresin, tridesetletni mladenič, ki je v navalu strasti in obupa, pod pritiskom zapletenih odnosov z ženino družino, ubil komaj devetnajstletno ženo Loretto, bo moral za svoj zločin obsedeti v zaporu skoraj šestnajst let, nato pa se bo moral še zdraviti tri leta v kriminalistični umobolnici. Tako je odločilo porotno sodišče, ki mu je predsedoval dr. Egone Corsi,
Ura je bila 13.30, ko je v dvorani tržaškega porotnega sodišča zabrnel zvonec. To je bil znak, da je porota
ni bil nameren. Dozorel je, kot so trdili branilci, v tragičnem ozračju zapletenih družinskih odnosov, ljubezni, ki je presegla meje strasti in želje po posesti ter sovraštva družine, ki ga je zavrgla, obupa, ker ni mogel videti komaj rojene hčerke in zavesti, da je vse, ženo in hčerko, izgubil za vedno v trenutku, ko sta se vrnili k materi, k tašči.
Naj navedemo še, da je za umor lastne žene prejel Feresin 12 let zaporne kazni. 3 leta bo obsedel za-
zvonec. To je bil znak, da je porota iapumc '	7	~	,
končala s svojim delom. Za sodnim Ì0’	Lr0 ìp S mene-'
stolom so se pojavili karabinjerji v paradni uniformi, odvetniki, predstavnik prizadete stranke in javni tožilec so se used’i na svoja mesta.
4 mesece zato, ker je grozil njenemu bratu, poldrugi mesec pa zato, ker je nosil nedovoljeno orožje (nož). Po prestani kazni se bo
___— 1	Ir Ml	«1 1 1 i At*
Po podatkih, ki jih je izdal pristojni zdravstveni urad, je količina strupenih snovi, ki uhajajo iz kemičnega oddelka «fiocco» v podgorski tekstilni tovarni, zelo visoka in je škodljiva za zdravje delavcev in za okolje. Občinska uprava je imela z lastnikom obrata in s tovarniškim svetom več sestankov, da bi odpravili zastrupljevanje 0-kolice z namestitvijo filtrov na dimnikih. Pogovarjala se je tudi «z deželnimi predstavniki, da bi v zameno za kemični oddelek našla kakšno drugo industrijo, v kateri bi zaposlili delovno silo iz «fiocca», vendar ni dežela nakazala v tej smeri nikakršne rešitve. Občinska uprava se bo v torek znova sestala s predstavmki podjetja v Podgori, da bi našli zadovoljiv izhod iz sedanjega položaja, vendar velja pricomniti, da bo to zelo težko, ker bo rok za namestitev filtrov zapadel konec tega meseca. Približno takšno izjavo je podal župan De Simone na sinočnji seji občinskega sveta v Gorici in s tem odgovoril na vprašanja svetovalca Battella (KPI). ki je zahteval avtonomno stališče občinske uprave do tega vprašanja, ne da bi bilo pogojeno z izsiljevanjem podjetja.
Sinočnja seja občinskega sveta je bila v začetku (več kot eno uro) posvečena ustnim vprašanjem svetovalcev občinskemu odboru. Misovec dr. Fonzari se je pritožil, ker občinska uprava 1. novembra ni položila venca k spomeniku «infojbiranim», liberalec inž. Fomasir je kritiziral površnost občinske uprave pri izdelavi načrta avtoporta, kjer bodo morali zaradi nepravilno upoštevane meje načrt znova odobriti in potrošiti nadaljnja javna sredstva. Odvetnik Battello je v zvezi z dijaškimi prevozi in menzami predlagal ustanovitev konzulte med vsemi šolskimi zavodi, v kateri naj globalno rešujejo vsa vprašanja, ki se pojavljajo na šolskem področju.
Odvetnik Sanzin (PSI) je v imenu lastnikov stojnic in zabavišč, ki bodo prišla ob Andrejevem sejmu, opozoril občinsko upravo, naj med njimi ne vrši diskriminacij.
Župan De Simone je najprej odgovoril na vprašanje o avtopor-tu. Dejal je, da bodo z del', ki so jih že oddali na dražbi, nadaljevali, medtem ko bodo v kratkem
razpravljali o spremembi regulacijskega načrta pri avtoportu na podlagi pritožbe štandreških kmetov.
Odbornik dr. Tomassich je odgovoril na vprašanje glede težav, ki se pojavljajo pri vodenju Zelenega križa, odkar je delo na prostovoljni podlagi zašlo v krizo, medtem ko je odbornik Brancatti na vprašanje odv. Sanzina dejal, da so letos omejili prisotnost stojnic v mestu sam0 na dva dneva, na nedeljo in ponedeljek, medtem ko bodo kioski za prodajanje slaščic ostali na določenih mestih od sobote do naslednje nedelje.
Nov urnik javnih lokalov
Goriški kvestor je odredil nov urnik javnih lokalov, ki je stopil v veljavo 1. novembra letos. V zimskem času, to je od 1. novembra do 14. maja. bodo po novem urnik.: vsi bari, kavarne in prodajalne brezalkoholnih pijač odprti od 6. do 24. ure; gostilne, tudi tiste, kjer postrežejo z jedačo, od 8. do 24. ure; restavracije in dvorane z dovoljenimi igrami od 9. do
polnoči; osmice, kjer prodajajo lastno vino, pa od 10. do 21. ure. V poletnem času, to je od 15. maja do 31. oktobra pa bo zapora vseh javnih lokalov podaljšana za eno uro.
Odredba nadalje dopušča možnost lastnikom lokalov (razen osmič), da urnik zaprtja in odprtja zakasnijo za eno uro. Kavarne, gostilne in prodajalne brezalkoholnih pijač lahko po lastni šelji zaprejo lokal zaradi opoldanskega počitka od 13.30 do 15.30, restavracije in jedilnice pa od 15.30 do 17.30, vendar morajo zaporo sporočiti z javno izobešenim urnikom. Igralnice bodo odprte tako kot lokali, h katerim so priključene.
SESTANEK POKRAJINSKE SINDIKALNE ORGANIZACIJE
OKRNJENE PRAVICE DELAVCEV V INPS
Sindikat za izvedbo najnujnejših reform
Izleti ~
..v;
Ob priložnosti pevske revije, ki bo
drevi	10.	novembra	v	Kulturnem
domu	v	Trstu, priredi	štandrešKo
prosvetno društvo «Oton Župančič» iz let v Trst. Kdorkoli se želi udeležiti izleta	naj	se zglasi	pri	štandreških
prosvetarjih. Vožnja	je	brezplačna.
Odhod bo ob 19. uri z glavnega trga v štandrežu.
Na sestanku sindikalnih voditeljev in članov tovarniških svetov, ki ga je pred kratkim sklicala pokrajinska sindikalna federacija, so sklenili, da opozorijo delavce glede nekaterih zahtev, ki jih bodo sporočili zasebnim podjetjem in javnim upravam. Te zahteve se nanašajo na reformo prevozov, izgradnjo otroških vrtcev, ustanovitev socialnih služb, ureditev medicine dela itd. Na sestanku predstavnikov pokrajinske sindikalne federacije in najbolj zainteresiranih tovarniških svetov se bodo dogovorili za program zahtev in tudi za roke njegove uresničitve.
Tajništvo sindiksine federacije CGIL, CISL, UIL je pozorno preučilo položaj v socialnem zavodu INPS, ki so ga po tolikem času odtujitve delavci spet dobili v svoje roke. V tej ustanovi skuša birokratski aparat zmanjšati odločujočo moč pokrajinskega odbora INPS, v katerem so zastopani delavci. Tajništvo sindikalne federacije bo p?vabilo na sestanek tiste člane pokrajinskega odbora INPS, ki predstavljajo sindikalne organizacije, da bi se pogovorili o njihovi vlogi v odboru, in da bi za-iamčili spoštovanje delavskih interesov.
.........................inni............................mn...............
OBČNI ZBOR SINDIKATA SLOVENSKIH ŠOLNIKOV
Odbor si je prizadeval uveljaviti pravice slovenske šole v zamejstvu
Novi odbor naj izpelje še nerešene probleme ob aktivni podpori vseh članov
zboru nadaljeval z začetim delom ! tajnik omenil predvsem pomanjka-ter izpeljal še nedokončane akcije. | nje ustreznih učbenikov za potre-
_ v » •	. 1;% Z _ • il   Ji c 1 «in r Ars e Lr i V-t č/-\l r\.m -TT1 o m izs r>«niCAr\_
PO MNENJU KPI
V naši deželi je nujna socialna reforma
Pokrajinski komunistični svetovalci Bianca Marega, Silvino Poletto in Tullio Paizza so poslali predsedniku goriške pokrajine dr. Chienta-roliju pismeno interpelacijo, v kateri zahtevajo takojšnji sestanek pokrajinskega odbora z vodstvi treh sindikalnih organizacij. Po mnenju treh svetovalcev je sestanek nujno potreben zaradi pomanjkanja otroških jasli, vrtcev in osnovnošolskega popoldanskega pouka. V interpelaciji je rečeno, da se številne matere, zaposlene v raznih tovarnah, znajdejo v veliki stiski, ker pri nas nimamo dovolj dobro urejenih ustanov, da bi sprejemale, ko so matere na delu, njihove otroke v varstvo. Isti problem se poraja pri ženskah, ki so zaposlene v uradih in za tiste, ki delajo na poljih.
Svetovalci zahtevajo, da pokrajinski odbor skliče takoj sejo s sindikalnimi organizacijami, kjer naj bi se razpravljalo in rešilo to vprašanje. Svetovalci se sklicujejo tudi na deželo, da bi z novo socialno reformo odpravila to hudo vrzel.
Manjkal je samo obtoženec, iti so moral zdraviti v kriminalističm u-ga — dve uri prej, ob zaključku sodne obravnave — odpeljali v zapor.
V dvorani je zavladala živčna napetost, ko je bilo slišati zamolkel krik in takoj za njim jok neke ženske. Feresinovemu očetu je postalo slabo. Odpeljali so ga iz dvorane ^
čmin0oS,' stoph skozi ^stranska ! sedemTet, nato pa še kriminalisti^ bodo izdelan poaronen zaziaaim na- vratca v kletko. Tu je stoje, negib- na umobolnica, verJetno naj UJ •	'
črt za okoliške vasi. Zaradi pomanj- n0 m brez vsake reakcije, poslušal 81 lahk° zaP°rnlk £ cakuj®' .	,J ,
kanja načrta so zelo prizade« pre- glas sodnika, ki je zapečati, nje-	Tavlila «Zanf bo vs^
kakor najhujša kazen vest, ki ga bo pekla do smrti, v ječi in na
mobolnici: to je posledica ugotovitve o„,.nepopolni prisebnosti .. v trenutku zločina.
Pred Feresinom se odpirajo vrata zapora, kjer je presedel že cela tri leta. Lahko si pričakuje, da bo zaradi lepega vedenja ali drugih okoliščin (amnestije, oprostitve itd.)
1 ostal za rešetkami še kakih šest
Pre ' glas sodnika, ki je zapečati, nje-bivàlci, ki ne morejo popravljati g0vo usodo, svojih hiš ali zidati novih.	Odvetniki mladega Feresina niso
Lucijan Volk je opozoril tudi na skrivali zmerneg? zadovoljstva. Sod-drugo, pomembno vprašanje. Za raz ni zbor je fantu priznal več olaj-
laščena zemljišča so naši ljudje do bili določen denar, toda niso ga u porabili v produktivne, donosne dejavnosti.
Razlastitvam pa je treba še dodati prostovoljno prodajanje zem Ijišč in hiš. S temi sami pomagamo pri raznarodovalni politiki in si žagamo vejo, na kateri sedimo. Obračun ie že zdaj porazen, opeharjeni
svobodi.»
Sevalnih okolnosti, sprejel je stali šče odvetnika, poslanca Fortune, da v trenutku zločina ni bil povsem priseben. Lorettin'. družini ostane Feresin dolžan še materialno odškodnino, ki jo bo določilo civilno sodišče na ločeni razpravi.
Verjetno pa je največji uspeh Fe-resinove obrambe ta, da so porotniki priznali, da uboj mlade Lorette
Pred koncem razprave, ko je odv. Fortuna zaključil svoje izvajanje (zahteval je oprostitev zaradi neprisebnosti in, v podrejenem smislu, priznanje, da zločin ni bil nameren, pač pa izzvan), sta replicirala še odvetnik Lorettine družine (Pedroni) in javni tožilec.
MALA ENCIKLOPEDIJA
SVETA - JUGOSLAVIJE - SLOVENIJE
Tri knjige velikega formata |e napisalo 200 jugoslovanskih strokovnjakov, posebno skrbno so obdelana gesla s slovenskega področja: skupno preko 40.000 aesel, preko 2.000 strani, 5.000 slik, 63 zemljevidov. Izdaja DZS. naročniška cena 28.000 lir.
Izid prve knjige: prve dni novembra 1973.
Naročila sprejema TRŽA1KA KNJIGARNA Ulica sv. Frančiška 20, telefon 61-792 — TRST
Aretiran šofer, ki je namenoma povzročil nesrečo
Nepričakovano so po 15 mesecih od nesreče, ki se je pripetila 14. junija lani na cesti, ki pelje od obalne ceste do hotela Enalc pod Križem, aretirali šoferja, ki je tistega dne šofiral tovornjak podjetja Motta poln sladoleda. Po prvih izsledkih je kazalo, da se je nesreča pripetila, ker so na tovornjaku popustile zavore, tako da je zdrvel po ostrem klancu in se raz-trešč.l ob zid nad levim ovinkom. Pri nesreči se šofer ni poškodoval, ves tovor v vrednosti poldrugega milijona pa je bil uničen. Škoda na tovornjaku je presegala 5 milijonov lir. saj je bilo vozilo popolnoma uničeno.
Agenti prometne policije pa so pod vodstvom polk. Borsette ugotovili, da je bila cev prednje leve zavore prerezana, Podolgi preiskavi so ugotovili, da jo je prerezal sam šofer, ki je nato pognal vozilo po strmi cesti in urno skočil iz kabine.
Ugotovili so tudi, zakaj je to storil. že dalj časa je namreč kradel večje količine sladoledov. Ko pa se je zavedel, da ne bo več mogel ponarejevati računov, je uničil cel tovor sladoledov in na tak način prikril večje količine blaga ki je manjkalo.
Preiskovalni sodnik dr. Serbo mu je naprtil celo kopico obtožb; namerne nesreče, poškodovanja, prevare in tatvine v obtežilnih okol-nostih. Včeraj dopoldne so ga agenti letečega oddelka aretirali na domu in poslali v koronejske zapore.
Ukradli so . . . ponarejen denar
Običajni neznani tatovi so prejšnjo noč vlomili v poštni urad v lil. Beato Angelico 2/3. V predalih so našli samo štiri bankovce po 10 tisoč lir, ki so jih seveda ukradli. Vendar pa so jo kljub temu iz-kupili: bankovci so bili namreč ponarejeni.
Tatovi niso pustili za seboj sledu, vendar pa upajo, da jih bodo ujeli, ko bodo skušali razpečati ukrede-ne ponarejene bankovce.
POZIV SKOZ
Udeležimo se proslave gorišk« fronte!
Slovenska kulturno gospodarska zveza se pridružuje proslavi 30-letnice goriške fronte, ki jo prireja enotni odbor, sestavljen iz pokrajinske uprave, občin Gorica in Tržič, partizanskih zvez ANPI in AVL ter inštitutov za preučevanje odporniškega gibanja v Vidmu in Trstu.
Pozdravlja to pobudo, ki nam omogoča, da z utrjevanjem osnov republiške ureditve razvijamo demokracijo, za katero so se v skupnem boju proti nacifašizmu borili slovenski in italijanski partizani ter poziva vse svoje članice. nekdanje partizane in aktiviste ter vse slovensko prebivalstvo, naj se udeleži sprevoda in proslave v nedeljo dopoldne. 11. novembra v Gorici.
V risalnici slovenskega učiteljišča v Ulici Croce v Gorici je bil pretekli četrtek zvečer 13. redni občni zbor sekcije enotnega Sindikata slovenskih šolnikov. Odprl ga je dosedanji predsednik prof. Albin Sirk s pozdravom številnim profesorjem, osnovnošolskim učiteljem, učiteljicam otroških vrtcev in drugemu pomožnemu šolskemu osebju, ki so ga tudi letos pritegnili v svoj sindikat. Še posebej je pozdravil tajrika tržaške sekcije enotnega šolskega sindikata dr. Franca Škerlja in novega ravnatelja slovenskega učiteljišča v Gorici, prof. Seražina.
Po uvodnih formalnostih in izvolitvi zapisnikarja ter dveh skru-tinatorjev, je predsednik podal svoje poročilo, v katerem je omenil, da so pred dvema letoma v sindikatu združili vse tendence, ki so bile zastopane tudi v odboru, da je sindikat nadstrankarski ter da je njegovo in vodilo odbora bilo predvsem požrtvovalnost in volja do koristnega dela v sindikatu za koristi slovenske šole in njenega osebja. V tem času so navezali koristne stike s pristojnimi oblastmi in drugimi forumi ter postavili in aktivno podprli številne zahteve v korist slovenske šole v zamejstvu. Omogočili so ustanovitev šolskega odbora ter dvignili zavest in ugled svoje stanovske organizacije. Predsednik je še omenil prvo srečanje dijakov s te in one strani meje ob priložnos« proslav puntov v Tolminu ter uvedbo avtobusnih prevozov za šolarje in dijake. Zaključil je s priporočilom, da bi tudj novi odbor, ki ga bodo izvolili na tem občnem
Sledilo je poročilo tajnika sindikata prof. Marjana Bednarika, ki je navedel, da so imeli od izvolitve odbora do danes 27 rednih in 5 izrednih sej, ali približno po eno vsaka dva tedna, z večjim presledkom le pole«. V zvezi s šolskimi problemi je odbor napravil 50 pismenih vlog na razne šolske, vladne in druge organe. Sindikat je imrs’kaj dosegel tudi ob podpori drugih sil ter se zavzema za rešitev odprtih problemov.
Nato je navedel nekaj dosežkov slovenskega sindikata in med drugim;
1.	Lani in letos je organiziral seminar za slovenske šolnike na Goriškem; —
2.	Dosegli so pomoč v knjigah, ki so jih razdelili po slovenskih šolah in vrtcih v skladu z njihovimi potrebami;
3.	Navezal je stike s sekretariatom za kultu-o in prosveto iz Slovenije:
4.	Poskrbel je za poimenovanje slovenskih š?l po velikih slovenskih možeh;
5.	Sodelovali so pri organizaciji izleta goriških maturantov po Jugoslaviji ;
6.	Dosegli drugi študijski d ki us na slovenskem trgovskem zavodu;
7.	Sodelovali so pri izvedbi seminarja za slovenske šolnike poleti in jeseni v Sloveniji.
Nadalje so dosegli izpopolnitev nekaterih osnovnih šol z novimi učnimi močmi in imenovanje ravnateljev za vse štiri slovenske srednje šole v Gorid.
Med še nerešenimi problemi je
......................................................................m...
V ČETRTEK ZVEČER V PROSTORIH «GREGORČIČA»
Proslava goriške fronte je važen mejnik v utrjevanju demokratičnega izročila NOB
Na sestanku so se dogovorili za množično udeležbo v sprevodu in na proslavi
be slovenskih šol, priznanje posebne doklade za znanje dveh jezikov, ki naj bi jo priznali vsemu učnemu in pomožnemu osebju na slovenskih šolah ter izpopolnitev nekaterih točk v statutu za slovenski trgovski zavod. Ob zaključku je tajnik zagotovil, da bo slovenski šolski sindikat v bodoče še ojačil svojo dejavnost, seveda pod jjogojem, če bo pri vseh svojih članih in slovenskih šolnikih deležen primerne moralne in materialne podpore.
Sladilo" je poročilo blagajnika Slavka Rebca. Z njim v zvezi se je razvila debata o pičlih materialnih .sredstvih, s katerimi razpolaga Sindikat za 'svoje delo. Zato so sklenili, da bodo zvišali članarino ter jo uskladili s tisto, ki jo plačujejo člani tržaške sindikalne sekrije, se pravi na 6000 lir letno. Upcko'eni člani bodo plačevali prostovoljne prispevke.
Po razrešnici staremu odboru je predsednik občnega zbora prof. Rado Bednarik odprl debato. Pri tem se je razvila živahna razprava o kandidatih. Končno so izvolili 13 članov novega odbora, v katerem je precej članov dosedanjega odbora, ki so mu dali razrešnico s posebno pohvalo za njegovo požrtvovalno delo. Novi odbor bo imel v kratkem svojo prvo sejo, na kateri bo iz svoje srede izbral predsednika	I. M.
Odložene razprave na goriškem sodišču
Okrožno sodišče v Gorice je včeraj že ob 10. uri dopoldne zaključilo svoje običajno tedensko zasedanje, ker je večino razprav, kf so bile na dnevnem redu odložilo za prihodnje tedne. Razčisi j je le nekatere manjše zadeve finančnega značaja. Prihodnje redno zasedanje okrožnega sodišča bo v petek, 16. t. m.
Zadeva Petovlje pred pomembnimi novostmi
Rosario Grasso, strokovnjak, ki so mu zaupali ugotavljanje «lastništva» telefonskega obvestila, posnetega na magnetofonski trak, na podlagi katerega so karabinjerji 31. maja 1972 padli v past v Petovljah, se je prejšnji dan sestal s preiskovalnim sodnikom dr. Raulom Ceni-sijem, ki je spet prevzel preučevanje primera Petovlje.
Srečanju so prisostvovali branilci, odv. Battello, Bernot in Ma-niacco ter zagovornik civilne stranke odv. Enio Pascoli. Pogovorom je prisostvoval tudi državni pravdnik dr. Pascoli.
O poteku pogovora, ki je trajal več ur, nismo mogli izvedeti nobene podrobnosti, vendar se vztrajno širijo govorice, da mora v postokpu priti do pomembnih novosti: ali bodo osumljence prijavili sodišču ali pa jih bodo oprostili obtožbe.
V četrtek zvečer so se v Gregorčičevi dvorani na Verdijevem kor-zu v Gorici zbrali številni nekdanji partizani, politični preganjanci in aktivisti Osvobodilne fronte ter pripadniki demokratičnega in naprednega gibanja. Na sestanek sta jih povabili sekciji ANPI iz Gorice in Podgore, da bi se pogovorili o sedanjem najbolj važnem vprašanju, ki ga predstavlja jutrišnja proslava 30-letnice goriške fronte.
Uvodoma je član pokrajinskega odbora ANPI Avgust Lenardič orisal namen sestanka in zlasti poudaril našo dolžnost, da se udeležimo jutrišnje proslave.
Podpredsednik pokrajinskega odbora ANPI za goriško pokrajino Ladi Dornik je govoril o pomenu enotne proslave partizanskega boja, ki se je razvil v Gorici in njeni okolici po 8. septembru 1943, ter zlasti poudaril važno spremembo, ki je nastala v pojmovanju tega dogodka med vodilnimi ljudmi pri nas. Ta sprememba se kaže predvsem v ustanovitvi enotnega odbora, v katerem so zastopane vse poglavitne krajevne ustanove in partizanske organizacije.
Nekdanji komisar enote Garibaldi Natisone Giovanni Padovan - Vanni se je zlasti zadržal pri zgodovinskih osnovah partizanskega boja na Goriškem, ki je že od 1943. leta dalje povezoval italijanske in slovenske protifašiste ter je zaradi skupnih ciljev v boju proti okupatorju in nacifašizmu uspel mobilizirati tako velike množice. Poudaril je zlasti
pomembno vlogo, ki jo je s svojo odgovornostjo in širino odigrala partizanska zveza ANPI v vsej občutljivi fazi dogovorov za proslavo. Ob koncu je pozval vse demokratične sile, naj se v čimvečjem številu
udeležijo te proslave, ki predstavlja pomemben mejnik v uveljavljanju odporništva na Goriškem ter z njim tudi vsega demokratičnega gibanja.
(Na sliki pogled na predsedniško mizo. Foto M. Kuzmin.)
Kmetijska tečaja EBSA
V dveh kmetijskih šolah deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ER SA) v San Vito al Tagliamento in v Scodovacci se 90 tečajnikov u-sposablja v kmetijstvu. Tečaj bo trajal 12 tednov in se bo zaključil v začetku meseca maja.
Na začetku tečaja je predsednik ERSA Mario Luce- na kratko omenil posamezne etape poklicnega izobraževanja kmetov in dejal, kako se to izobraževanja sklada s potrebami deželnega kmetijstva. Ta dejavnost poteka v treh smereh: spodbujanje razvoja kmetijstva, ustvarja samostojne in podjetne kmete in pospešuje zadružništvo. Največjo skrb posvečajo vzgoji samostojnih kmetov s podjetniškimi sposobnostmi, ki edino lahko uspejo v sedanjem modernem kmetijstvu. Ob zaključku je predsednik izrazil zadovoljstvo zaradi velikega števila vpisanih v oba tečaja.
'■	«V«	<*■'»» 5<
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA:	Franca Zamo, Elena
Bradaschia, Marco Beili, Sigfrido la- ’Tiiii, Samantha Trampuž, Enrico Momagner.
SMRTI: učiteljica 68-letna Clementina Felos kmet 82-letri Luigi Nar din, upokojenka 8Metna Mona Culo« vd. lacullo, upokojenka 85-letna Alojzija Sužmelj, finacur 22 leini Luciano Posa.
Razna obvestila
Zadruga za industrijsko cono, ki ima
svoj sedež na trgovinski zbornici, išče geometra. Interesenti naj naslovijo prošnjo, najkasneje do 30. novero-bra. na tajništvo zadruge.
^Kino
(, urica
VERDI 17.00—22.00 «La mia legge». A. Delon in S. Signoret.
KORZO 17.15—22.00 «Sepolta viva». A. Belli in M. Bongulia. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.0fr-22.00 «Quando l'amore è sensualità». A. Belli in G. Macchia. Barvni film. Prepovedano mladini jxid 18. letom.
VITTORIA 17.15—22.00 «Un corpo da possedere». J. C. Boulon in D. Haudepin. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.00-21.30 «Simbad e il Califfo di Bagdad». R. Malcolm S. Wilson. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 17.30-22.00 «Pelle su pelle». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Rappresaglia». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Bisturi, la mafia bianca». Barvni film.
Aowz Corica
SOCA «Kralj, dama, fant», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Zdravniki in njihove žene», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Varujte se prijateljev», francoski barvni film ob 19.30.
PRVACINA. Prosto.
RENČE «Detektiv Klud», ameriški barvni film ob 19.30.
KANAL «Ta prekleti obračun», a-meriški barvni film ob 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V DORICI Danes ves dan (n ponoči ie dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 2972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU «Sant Antonio» Ulica Romana, telefon 40497.
Pred koncertom prezrtih pevskih zborov in ansamblov
Pevska kultura na Proseku in Kontovelu se je začela krepko u-veljavljati že v drugi polovici prejšnjega stoletja. Leta 1887 je bilo na Proseku ustanovljeno pevsko društvo «Hajdrih». Delovalo je, razen med prvo svetovno vojno, do leta 1927. Kasneje, vse do leta 1945 je delovalo v ilegali. Na Kontovelu je delovalo pevsko društvo «Danica», ustanovljeno leta 1889. Leta 1919 je bil v tej vasi ustanovljen tudi Ljudski oder, leta 1924 pa še mladinsko društvo «Ladja». Vsa društva so morala prenehati javno delovanje za časa fašizma. Po osvoboditvi je bilo ustanovljeno prosvetno društvo «Prosek-Kontovel», v okviru katerega deluje sedanji moški pevski zbor VASILIJ MIRK.
Vrsto let je ta zbor vodil znani glasbenik Milan Pertot, sedaj pa ga vodi Ignacij Ota. Sedanji zbor deluje že 15 let. Imel je več celovečernih koncertov v Trstu, Gorici, Ljubljani, na Reki in v nekaterih drugih krajih naše dežele
in Slovenije. Gostoval je tudi na Škotskem, v Skopju in Beogradu. Sodeluje na številnih prireditvah in proslavah. Večkrat je snemal na Radiu Trst, Koper in Ljubljana, nastopil je tudi na ljubljanski in makedonski televiziji, že devetkrat se je udeležil mednarodnega tekmovanja pevskih zborov, ki ga v Gorici prireja društvo Se-ghizzi. Vedno je dosegel zelo dobra mesta. Dvakrat se je udeležil tudi tekmovanja slovenskih zborov v Mariboru, kjer se je uvrstil v II. kvalitetno skupino in prejel srebrno plaketo mesta Maribor. Pel je tudi v ljubljanski Filharmoniji.
Za svoje umetniško in kulturno poslanstvo je leta 1969 prejel Gallusovo plaketo, ki jo podeljuje Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije. Za sestavljavce in izdajatelje publikacije, ki opisuje pevske zbore, godbene in folklorne skupine v deželi Furlaniji - Julijski krajini, zbor Vasilij Mirk enostavno ne obstaja.
Prosvetno društvo Vesna v Križu je preteklo leto slavilo 50-letnico svoje ustanovitve. V okviru tega društva deluje tudi sedanji moški zbor VESNA, ki ga od leta 1949 požrtvovalno vodi Frančko Žerjal. Ta zbor je, razen v nekaterih presledkih, ves ta čas aktivno deloval in tudi sedaj sodeluje na številnih prireditvah in proslavah. Lahko rečemo, da je nastopil že v vseh večjih, pa tudi v številnih manjših krajih v našem zamejstvu in na Primorskem. Našo pesem pa je ponesel tudi v nekatera večja italijanska mesta, pel je v Milanu, Neaplju, Mo-
delli, Brescii, pa tudi na rivieri Gardskega jezera, v mestecu Mira pri Benetkah, Codroipu, Miljah in, seveda, mnogokrat v Trstu. Gostoval je tudi v Trbovljah, Postojni, Ajdovščini, Braniku, Komnu, Piranu, Kopru in v nekaterih drugih mestih v Sloveniji. Letos se je udeležil revije pevskih zborov Slovenije v Šent Vidu pri Stični. Večkrat je nastopil na radiu Trst A in Koper, redno sodeluje tudi na reviji Primorska poje. Nesporno je dejstvo, da je zbor Vesna med najbolj delavnimi pevskimi zbori v naši deželi.
Vsi člani TRŽAŠKEGA OKTETA so si že od nekdaj prijatelji. Vedno jih je družila velika ljubezen do zborovskega petja. Iz te ljubezni je izšla pobuda za ustanovitev okteta. V pozni pomladi leta 1970 je začel oktet redno vaditi in decembra istega leta se je prvič predstavil s celovečernim programom v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. Od tedaj je imel mnogo koncertov tostran in onstran meje. Povsod je žel velik uspeh.
Lani je skupno z zborom Jaco-pus Gallus priredil koncert v tržaškem Kulturnem domu. Pel je še v Gorici, v Novi Gorici in Šempetru na koncertu, ki je bil ob desetletnici ustanovitve Goriškega okteta. Letos je sodeloval na srečanju oktetov v Šentjerneju na Dolenjskem, kjer je izmed 26
nastopajočih ansamblov dobil največ priznanj.
Dne 4. novembra preteklega leta je Tržaški oktet imel koncert v Škocjanu na Koroškem, kjer so bili prav tedaj izgredi proti Slovencem. Pevce je stražilo 30 avstrijskih žandarjev. Dvorana je bila nabito polna hvaležnega občinstva. Naslednji dan so pevci obiskali znanega skladatelja Pavla Kernjaka, s katerim imajo sedaj redne stike. Tržaški oktet sodeluje redno tudi na reviji Primorska poje.
Člani Tržaškega okteta so izrazili željo, da sodelujejo na sobotnem koncertu v Kulturnem domu ter tako izrazijo svojo solidarnost s «prezrtimi pevskimi zbori in glasbenimi ansambli».
Priredil MIRKO KAPELJ
•iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilUniiHnimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiu
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Uresničili boste načrt, ki ste si ga zastavili. Imeli boste opravka z nervoznimi ljudmi.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne bo vam žal napora, ki ga boste vložili v delo. Izpolnite svoje dolžnosti do ljubljene osebe.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) S svojo neučakanostjo boste koristili samo sodelavcem. Ne dovolite, da bi se neka zadeva zapletla.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Odložite nekatera finančna vprašanja. Izredno razgiban dan glede čustvenih doživetij.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Zagotovljen uspeh vaših dobrih zamisli. Ne prenaglite se v čustvenih zadevah.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Spo-
štujte sprejete obveznosti, naj vas to še tako drago stane. Manjši spor v družini.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Računajte najprej nase, nato na svoje sodelavce. Mir v družinskem krogu.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Potrebni boste pomoči, ker bo problem izredno težaven. Upoštevana bo dobra volja.
STRELEC (od 23. Ih do 20. 12.) V poslovanju nevarne spletke. Ne jemljite preresno nekega manjšega spora.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Nudi se vam priložnost za povečanje ugleda. Bodite bolj iskreni v svojih čustvih.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ugodne okoliščine vam bodo omogočile rešitev vprašanja. Prijatelj vam bo v veliko zadoščenje;
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Dan bo zelo ugoden za trgovinske posle. Bodite pievidni glede nekaterih čustvenih sprememb.
SE EN FILM IZ JUGOSLOVANSKE NOB
Uzičko republiko snema Z. Mitrovič
Nobenih tujih igralcev, kot se je govorilo, pač pa sami domači in mladi, kakor so bili le domači in mladi tisti, ki so revolucijo začeli
_ 'Naša narodnoosvobodilna borba je tolikšna zakladnica, da je umetniki ne bodo nikoli izčrpali. Doslej so na primer jugoslovanski filmski ljudje napravili že vrsto filmov, ki obravnavajo tematiko N OB in vendar so to tematiko tako rekoč komaj načeli. Med temi filmi sta tudi dva «kolosa» in sicer «Bitka na Neretvi» in «Sutjeska». «Bitko na Neretvi» smo videli tudi v Trstu in se nad njo tudi navduševali, film «Sutjeska» pa pride baje v kratkem v Trst. K tema dvema filmoma kolosoma bomo čez leto dni lahko dodali še tretjega, ki pa bi pravzaprav moral biti prvi tovrstni film. Gre namreč za film, ki nam bo prikazal enega prvih večjih dogodkov, hkrati pa tudi odločilni dogodek v NOB. Gre namreč za film o U-žički republiki, ki so ga začeli pred nedavnim snemati v Vžicah v Srbiji, torej v kraju in krajih, koder so se zgodovinska dogajanja dejansko vršila v novembru 1941. leta, torej pred točno 32 leti. Beograjski tednik «Ilustrirana Politika» o tem med drugim piše:
«Redkokateri film je vzbudil toliko ugibanja in protislovnih vesti in tudi redkokateri film je bil toliko pričakovan, kot je film «Užička republika». Že štiri leta so minila od tistega dne, ko je beograjsko producentsko podjetje Inexfilm poklicalo enega najbolj preizkušenih jugoslovanskih filmskih režiserjev žiko Mitroviča in mu predložilo, naj napravi film o Uiički republiki. V začetku se je zdelo, da zadeva ni kdo ve kako zapletena in da se tako rekoč vključuje v dotedanji Mitrovičev filmski opus. Vojna in borba drznih ljudi za svobodo sta bili torišče, na katerem je Mitrovič žel uspehe pri občinstvu in pri kritiki. Toda zgodilo se je nekaj, kar je nadaljnji tok dogodkov povsem spremenilo.
«Ko sem se s svojim stalnim sodelavcem in scenaristom književnikom Arsenom Dikličem poglobil v zgodovinsko snov iz dobe Vžičke republike, sem dojel, da ta doba naše preteklosti in borbe vsebuje globljo resnico kot je sam spopad z okupatorjem — je rekel Mitrovič. — Užička republika predstavlja v bistvu tisti prelomni trenutek naše zgodovine, v katerem so se dogajali odločilni dogodki. Na eni strani je tu izdajstvo bur-žoazije, ki se je ob pomoči četnikov v obrambi lastnih interesov znašla na drugi - strani barikade. Oborožena borba med četniki in partizani je bila torej v bistvu razredni spor. Z druge strani pa je ; Užička .republika postavila temelje novi socialistični družbi, novi oblasti, politiki, državi. Do prave revolucionarne spremembe je prišlo tu, Užička republika je torej dejanski začetnik revolucionarnega procesa, ki traja še danes, procesa spremembe sveta.
«O teh resnicah, o razrednem sporu, o bistvenih spremembah in o duhovnosti revolucije, katerim dosedanji jugoslovanski filmi in med temi tudi moji še niso posvetili dovolj pozornosti, bi hotel spregovoriti sedaj. Razumljivo je, da je ta težka naloga, pred katero sem se znašel, zahtevala neverjetno veliko časa za pisanje scenarija in za ostale priprave. Toda prej se ni dalo...
«Seveda dobi, dogajanju in idejam dajejo pečat ljudje. Zato ta film tudi govori o ljudeh. O revolucionarju Bori, o učiteljici Nadi, o Miši, o Jeleni, o Dači in Klakerju. O tistih, ki so revolucijo nosili na svojih plečih, bolje povedano o tistih, ki revolucije niso prinesli do konca, ker so bili sovražnikovi rafali hitrejši...
O vsakem filmu, zato tudi o
«Užički republiki» najbolj zanima javnost, kdo bo igral v glavnih vlogah. Govorilo se je, da bodo igrali mnogi znani tuji umetniki, med drugim na primer tudi italijanski umetnik Gian Maria Volontà. Pa tudi znana ameriška igralka Jane Fonda itd. Toda Ži-ka Mitrovič se je odločil za domače umetnike. Ker se je izkazalo, da uvajanje tujih umetnikov ne zaleže veliko pri razpečevanju filma v tujino, in ker domači u-metniki veliko bolje ponazorijo in poosebijo vlogo junakov, ki so pred tremi desetletji začeli revolucijo, se je odločil za domače ljudi.
Med umetniki je nekaj zelo znanih imen iz jugoslovanskega filma, nekaj je manj znanih, nekaj pa povsem neznanih, toda Žika Mitrovič pravi, da je izbral mlade ljudi, kot so bili mladi tisti, ki so pred 32 leti začeli revolucijo v prvem osvobojenem mestu v zasužnjeni Evropi, v Užicah, kjer je bila 67 dni vladala svoboda, dokler ni premočni nacizem svobodo začasno pregazil.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
De Pisis v Torbandena
Lep pregled risb in nehaj umetnikovih olj
Katalog zadnje razstave v galeriji «Torbandena» navaja spet znamenito ime. Je to De Pisis. Sicer smo v tej galeriji že videli njegova olja, vendar ima sedanja razstava posebno značilnost, ker so vsa prikazana dela reproducirana v knjigi «impressioni sulla carta», kar pač jamči za njihovo izvirnost, saj to, kar vidimo tu, so skoroda le na prvi bežni pogled skromne risbe. In vendar je tu prikazan ves razvojni lok De Pisisove risbe, ker izhajajo te od leta 1924, ko se je mladi markiz Luigi Tibertelli odločil, da bo zapustil poučevanje latinščine in se kot Filippo De Pisis posvetil slikarstvu ,ki ga je gojil že od svoje zgodnje mladosti. Zadnja risba pa je iz leta 1947, torej le dve leti pred boleznijo, ki ga je 1956. leta razmeroma mladega spravila v predčasni grob.
Poprečnemu obiskovalcu te risbe ne morejo prikazati ali pričarati veličine tega mojstra sodobne italijanske likovnosti, katerega o-Ija se cenijo v desetine milijonov lir. Morda prav zato je nekaj takih olj razmeščenih tudi med risbe. Odličen je na primer «Podeželski trg», ki spominja na u-metnikovo pariško obdobje, prav tako je krasno «Dvorišče s ku-
rami», ki izhaja iz 1952. leta, ko je De Pisis že bolan pisal bratu v Milan: «Bolezni, ki so me prizadele, so močno pretresle moje telo in tudi mojega duha».
Enako kot risbe, je na papirju naslikanih še nekaj temper z zametki njegovih znamenitih morskih tihožitij. Da bi mogli pravilno oceniti ostale risbe, ki so za marsikoga le bežni vtisi obrazov in golih teles, pa moramo vedeti, dc je bil slikar tudi znan pesnik, kar bi mogoče tudi ostal, če bi se ne bil srečal s slavnima De Chiricom in Carràjem, ki sta prav ustvarjala svoja prva olja v tako imenovanem magičnem realizmu. De Pisisove risbe, kjer ni važno, če je telo brez glave, ker bi izraz obraza gotovo motil držo in razvejanost gibov, so pravzaprav pesmi črtne igre, rezultat trenutnega navdiha, ko je slikar pograbil najbližje dosegljiv kos papirja, tudi staro zalepko ali kaj drugega in s trpko sproščenostjo ritmičnih prekinitev risal, kot da bi pisal stihe, še mlad, ko je preslikaval renesančne slike, je zavrgel magični realizem in se v zrelosti ves posvetil svojemu liričnemu realizmu, v katerem v vročičnosti vejičastih potez narašča naravnost v muzikalične fuge. MILKO BAMBIČ
........■■■■■■■■■....................n...................
ANKETA MED MLADIMI SOVJETSKIMI DELAVCI
Pa čeprav za manjšo placo bi najraje bili inženirji
Anketa v tovarni «Oktobrska revolucija» v Vorošilovgradu - Dvom med teoretiki - Malo zadovoljnih s plačo in produktivnostjo
Sovjetski politiki, teoretiki in časnikarji ne sodijo med vnete častilce Gallupovega sistema raziskovanja javnega mnenja. Zato predstavlja redkost takale anketa, kakršno so bili izpeljali med 500 mladimi delavci vorošilovske tovarne dieselskih lokomotiv «Oktobrska revolucija» in je tem zanimivejša, ker postavlja v dvom nekatere časopisne uvodnike in teoretične razprave.
Če lahko vorošilovski primer smatramo za nekakšen vzorec, potem bi iz njega mogli izpeljati zaključek, da so, kot povsod po svetu, tudi v SZ delaVci, ki niso najbolj zadovoljni s svojimi plačami. V tovarni dieselskih motorjev- se je število tistih, ki so s-plačami zadovoljni, v zadnjih petih letih celo zmanjšalo: na vprašanje «ali imate dobro plačo?» je pred petimi leti dalo pozitiven odgovor 46 odstotkov, zdaj pa samo 34 odstotkov anketirancev.
Izvedencem-analitikom se je ta odgovor zdel tembolj čuden, ker so se realne plače v tovarni dieselskih motorjev v zadnjih petih letih dvignile za 18 odstotkov. Če upoštevamo poprečni sovjetski mesečni zaslužek, ki znaša 125 rubljev, imajo delavci vorošilovgrad-ske tovarne znatno več, ključavničar n. pr. 175, strugar 164 rubljev. Razlog nezadovoljstva naj bi bil v vse večjih zahtevah delavcev in večjem povpraševanju, zlasti po deficitarnem blagu, katerega cena je znatno višja, kot formalno kažejo statistike.
Mladi vorošilovgradski delavci pa niso samo pokazali svojega nezadovoljstva s prejemki, marveč so tudi sami ugotovili, zakaj so ti tako majhni. Nad polovico delavcev meni, da obseg proizvodnje v podjetju ni zadovoljiv, samo 33 odstotkov jih je zadovoljnih s
produktivnostjo, vtem ko jih 67 odstotkov zastopa stališče, da bi ta lahko bila znatno večja ob boljši organizaciji in ko bi mnogi ne «delali samo, da jim mine delovni čas», ali pa ko bi «oprema ne bila tako zastarela».
Glede opreme je samo 29 odstotkov delavcev mnenja, da je dobra, okrog 70 odstotkov pa se jih pritožuje nad neustreznimi higiensko - sanitarnimi pogoji dela. Podatki o tem so tem neprijetnejši, ker gre za renomirano podjetje, katerega delavci s ponosom izjavljajo, da se na njihovih dieselskih lokomotivah prevaža vsa SZ in pol Evrope. Slaba opremljenost, seveda ni edini razlog nizke produktivnosti. To razkrivata tudi dve vprašanji o sovjetskem gospodarskem sistemu.
IIIIIIIHIHHIMII111111111111111111111111*1***1***®*************'
Manjšine in OZN
V štev. 7-8 1973 revije «Teorija in praksa»
Opozarjamo vse tiste bralce, ki jih zanimajo manjšinska vprašanja na zelo zanimiv in temeljit članek Marka štrovsa «Manjšine in Organizacija združenih narodov». Poleg uvodnega vsebuje članek še naslednja poglavja:
1.	Pojem manjšine
2.	Razlikovanje med varstvom manjšin in preprečevanjem diskriminacije
3.	Pravice in dolžnosti manjšin
4.	Pravice do rabe lastnega jezika v vsakdanjem življenju, pred sodišči in v javnem ži-Ijenju
5.	Pravica do združevanja
6.	Pravica ustanavljati avtonomne vzgojne institucije.
k zgodovine škedenjske « Velesile»
Nocojšnji koncert prezrtih pevskih zborov nam nudi priložnost, da se povrnemo nekoliko v našo preteklost in ugotovimo, da so tudi naši predniki, dedje in pradedje radi peli, da smo nekako narod pevcev. Srbski pregovor pa pravi, da kdor poje ne misli slabo. Zatorej...
V 82. številki tržaškega lista «Mali novičar», ki je izšel kot priloga «Novemu listu» dne 20. julija 1901, je na prvi strani fotografija Pevskega društva «Velesila» v Skednju. Pod fotografijo pa beremo sledeč zapis:
«Pred kakimi dvajsetimi leti se je ustanovilo v Skednju pevsko društvo «Slovenska Vila», ki je bilo popolnoma ločeno od cerkvenih pevcev in katerega je poučeval pevovodja g. Fran Stelé. To društvo pa ni imelo dolgega življenja, ker se je pojavilo nasprotstvo med Slov. Vilo in cerkvenimi pevci, vsled česar je društvo razpadlo. Skedenj pa ni mogel biti brez pevskega društva, zato se je ustanovilo dne 10. maja 1889. leta sedanje pevsko društvo «Velesila». Prvi predsednik tega društva je bil njega pevovodja rodoljub pok. Josip Sancin - Nemec. Po dvoletnem predsedovanju je pa le ta umrl. Njemu so sledili različni odbori in predsedniki.
To društvo se je udeležilo leta 1891 korporativno obrtniške razstave v Zagrebu, kjer je želo mnogo pohvale in priznanja vsled njega zvonkih glasov, med ondi nahajajočimi se obiskovalci razstave.
Društvo to je imelo velikih sitnosti in neprilik posebno s sedanjim župnikom, ki je hotel, ker so bili cerkveni pevci tudi društveniki «Velesile», da društvo razpade, ali
se odpove cerkvenemu petju. Trdovratnost je bila na obeh straneh, vsled česar je prišlo, da so pevci izstopili od cerkvenega petja in se držali društva. Od tedaj pa ni slišati v škedenjski cerkvi več lepega in ubranega petja. Vsekakor pa poje «Velesila», če povabljena, pri pogrebih.
Sovražniki «Velesile» so že dvakrat skušali ustanoviti svoje laško pevsko društvo, toda niso vspeli, da bi onemogočili napredek in de-
lovanje našega slovenskega društva. «Velesila» šteje vedno povprečno od 40 do 50 mladih in starih pevcev brez žensk. V njem so pevci, ki pojejo že po 30, 40 let. Pred dvemi leti je slavila «Velesila» desetletnico svojega obstanka in upati je da, kakor je vzpevala vzlic hudim bojem deset let, da hoče tudi i nadalje vzdrževati čast in ponos slovenskega Skednja. V to dal Bog!»
M. P.
Pred petimi leti mladi kovinarji niso mnogo znali o tem, kaj je gospodarska reforma prinesla njihovemu kolektivu in njim osebno. Analitiki so se tolažili, da je to bilo šele prvo leto reforme, vendar pa tudi danes ni boljše: 78 odstotkov anketiranih ni vedelo, kako reforma vpliva na proizvodnjo v njihovem podjetju, a 69 odstotkov jih zatrjuje, da se pri njih osebno ni nič bistveno spremenilo — čeprav podjetje letos ni izpolnilo plana dobička in so zato delavci ostali brez trinajste plače. Takšni odgovori dokazujejo, da reforma delavcem ni bila u-strezno razložena, pojasnjena.
Pokazalo se je nadalje, da tudi tako imenovano socialistično tekmovanje — ki ga zadnji čas razglašajo kot važen element sovjetskega gospodarskega sistema — ni obrodilo sadu. Samo 13 odstotkov anketiranih je izjavilo, da se je udeležilo tekmovanja. Ostali so odgovorili, da «ni dovolj stimulacije», da je «vse vnaprej določeno», da je to «fikcija» in «samo na papirju». Ta odgovor obenem postavlja na laž razna administrativna poročanja, kot n. pr. da je 95 odstotkov delavcev udeleženih v tekmovanju a 80 odstotkov da jih tekmuje individualno.
Med podatki ankete, ki najbolj zaskrbljajo sociologe, a so po svoje zanimivi, je tisti, iz katerega je razvidno, da bi se večina mladih delavcev želela šolati za tehnike ali inženirje. Takele želje se po eni plati upoštevajo, po drugi pa je čuti opozorila, da je trenutno preveč inženirjev in premalo navadnih delavcev. Postavlja se vprašanje, kakšni so razlogi za to. Človek bi prvi trenutek utegnil pomisliti, da gre za razloge gmotnega značaja. Pa ni tako, saj prejemajo delavci vo-rošilovgradske tovarne pogosto večje prejemke od inženirjev.
Na to zanimivo vprašanje je čuti zanimiv odgovor. Iz rezultatov ankete ta odgovor ni povsem jasno razviden, vendar iz njega v glavnem izhaja, da so možnosti za ustvarjalno delo delavcev že spočetka znatno manjše od tistih, ki so na voljo tehniški inteligenci. V oči pada n. pr. podatek, da je v tako imenovanih komsomolskih tovarniških birojih med 436 člani le 31 delavcev. Ostalo pripada tehniški ter administrativni inteligenci. Sicer pa je anketa pokazala, da so mladi zadovoljni s svojim delom (70 odst.), da delo ni težko (69 odst.), in da obstajajo možnosti za pridobitev višje kvalifikacije (70 odst.).
Škedenjski pevski zbor «Velesila», ki ga vidimo na sliki, je štel nad petdeset pevcev, žal pa je slika tako slaba, da bi težko razbrali, kdo vse je tedaj pel v tem zboru
9.30
12.30
13.00
13.30
14.00
15.00
17.00
17.30
17.45
18.40
19.10
19.35
19.50
20.30
21.00
22.25
SOBOTA, 10. NOVEMBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
-	11.50 TV ŠOLA Poljudna znanost Ženski tisk Komični filmi DNEVNIK Odprta šola
Pregled vzgojnih problemov
-	17.00 TV ŠOLA Program za najmlajše O laseh DNEVNIK Izžrebanje loterije Program za mladino Topo Gigio Poljudna znanost Monografije
Vojaške vede je posebna oddaja, ki govori o zelo stari temi, o orožju. V današnji oddaji bo govor o orožju prebivalcev na japonskem otoku Okinavvi. Otok je znan še posebej iz druge svetovne vojne, ker je bil močno utrjen in so Američani le z velikanskimi Živami prisilili Japonce k predaji. Toda danes ne bo govor o sedanji generaciji Japoncev, pač pa o nekdanjem orodju-orožju. Nekoč so japonski kmetje spremenili svojo dolgo palico in krivec v strahotno orožje, ki jim je služilo v boju proti tujim vsiljivcem V današnjem nadaljevanju pa ne bodo govorili le o tem, pač pa tudi o drugih preprostih orožjih, ki jih Zahod ne pozna, ki pa znajo biti v umih rokah odlična obramba Sedem dni v parlamentu Nabožna oddaja ŠPORTNI DNEVNIK Kronike in Vremenska slika DNEVNIK ONI DRUGI
Televizijska nanizanka Franza Petra Wirtha CONTROCAMPO
Oddajo pripravil Gastone Favero s sodelovanjem Uga D’Ascia. Na sporedu je vprašanje mladine, ki se nikakor ne more sprijazniti z današnjimi razmerami, ki so jih ustvarili ljudje starejše generacije. Pri oddaji sodelujejo Pier Paolo Pasolini, pravdnik Sergio Cotta, zgodovinar Paolo Spriano, pisatelj Renco Paris, časnikar Alberto Sensini DNEVNIK
Vremenska slika in Šport
DRUGI KANAL
DNEVNIK Resnična zgodba 48 UR ZA REŠITEV
V	tej oddaji, ki jo pripravljata Bruno Modugno in Sergio Dionisi, bomo priča neverjetni zgodbi, ki jo je doživela skupina italijanskih tehnikov, ki je morala hiteti s tovornjakom po najvišji avtomobilski cesti na svetu, da bi pravočasno prišla na 5200 m višine v perujskih Andih, kjer je zaradi podtalne vode bila v predoru blokirana skupina italijanskih delavcev, ki so gradili hidrocentralo v kraju Chicias KVARTET «CETRA»
Glasbeni program Sedem dni v parlamentu
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
in 11.00 TV šola
Šola v sodobni družbi; Mozartovi violinski koncert; Prirodoslovne vede; G. Jurkič; Izobraževalna reportaža Mednarodni teniški turnir Barvni prenos iz Stockholma Nogometna tekma VARDAR - ŽELEZNIČAR 18.00' Obzornik
18.15 Daktrri	.............
VOJŠČAK
V	lovskem rezervatu, kjer deluje skupina ljubiteljev živali, je mnogo privlačnih živali, zato ni čudno, da tja zahajajo tudi divji lovci in trgovci z živalmi. Tokrat je nekdo nastavljal posebne zanke, da je bilo veliko živali pohabljenih. Dak-t?ri in njegovi sodelavci so ga odkrili tako, da je sam postal žrtev pasti, ki jo je bil nastavil neki opici. Seveda je bil prt tom ranjen in Daktari ga je kljub temu uspešno ozdra vil. S tem pa je o-idobil novega pristaša, s katerega pomočjo je razkrinkal mrežo trgovcev z živalmi Mo'lna oddaja Gied^išče v hiš’
BARVNA RISANKA DNEVNIK SKOPJE 73
Festival zabavne glasbe COLDITZ
Serijski barvni film POROČILA TV kažipot
23.10
21.00
21.20
22.00
22.55
9.35
13.00
16.15
'9.05
19.15
19.45
20.00
20.30
21.45
22.35
22.40
13.00
16.15
19.45
20.15
20.30
21.20
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Tenis
Polfinale moški Nogometna tekma VARDAR - ŽF.UEZNIČAR Prenos iz Skonja CHARLIE CHAPLIN Komični film POROČILA
MOŽ, KI JE REZAL DIAMANTE BITKA ZA PUŠČAVO Film o drugi svetovni vojni
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Iz tedenskih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino;
18.15	Umetnost in prireditve; 18.30 Basist Ivan Sancin, spremlja Neva Merlak; 18.40 Glasbeni collage; 19.10 PD «Danica» z Vrha; 19.25 Zborovsko petje; 20.00 šport; 20.50 Josip Tavčar: «Nepozabni večer», radijska kriminalka: 12.30 Popevke;
22.30	Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 14.30 Deželna kronika; 14.45 Tretja stran; 15.10 Med prijatelji glasbe; 16.40 Zborovsko petje; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30, 7.30, 12 30, 14.30, 16.30, 17.30, 18 30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba;
8.45	Pisana glasba; 10.15 Gli allegri Romagnoli; 11.15 Melodije; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Plesni orkester RTV; 12.00 Glasba po željah; 14.00 V veseli družbi; 15.00 Eros Sequi; «Iz partizanskega življenja»; 15.15 Jugoslovanski pevci; 15.45 Orkestre Romagna folk; 16.40 Pevci lahke glasbe: 17.00 Zapojmo in zaigrajmo; 18.00 Progresivna glasba; 19.00 Za prijeten konec tedna; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Glasbeni week-end; 22.35 Plesna
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8,00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila: 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Plošče; 12.10 Pisana glasba; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.50 Znanstvena oddaja;
15.10	Oddaja za bolnike; 15.45 Veliki
varieté; 17.10 Molière: «Tartuffe»;
19.30	Kronike Juga: 20.20 Jazzovski koncert; Glasbeno - govorni spored;
22.30	Glasba po željah.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Iz polpretekle dobe; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeni varieté; 11.50 Zborovsko petje: 12.40 Zgodo vina ital. popevke: 1953; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Program s C. Dapportom; 16.35 Velike interpretacije; 17.30 Posebna reportaža; 18.05 Ital. folk; 20.10 Riccijeva «Piedigrotta».
III PROGRAM
9.30	Franckove skladbe; 10.00 Koncert; 11.00 Haendlove skladbe; 11.40 Koralna glasba; 12.20 Sodobna ital. glasba; 13.00 Glasba skozi čas; 15.30 Klavirske skladbe; 16.05 španski skladatelji; 17.15 Dvorakove skladbe; 18.00 Rimski koncert; 23.05 Puškinova «Pollava».
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.25 Najdene skladbe; 10.15 Glasbeni drobiž; 11.15 Z nami na poti; 12.10 Melodije;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 čez
travnike in polja; 13.30 Priporočajo vam . .	14.10 S pesmijo po Jugo-
slaviji; 15.40 Operni pevci; 16.00 «Vrtiljak»; 16.45 S knjižnega trga;
17.10	Klavir v ritmu; 17.20 Gremo v kino; 18.00 Aktualnosti; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.15 Majhni ansambli: 22.20 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden.
PRIMORSKI DNEVNIK
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 10. NOVEMBRA 1973
ODBOJKA
B LIGA — ČLANICE
21.15 v Trstu, stadion «1. maj»
Bor — Briantea ★ * *
C LIGA — ČLANI
21.15 v Trevisu
Dall'Acqua — Kras
JUTRI
NEDELJA, 11. NOVEMBRA 1973
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 na Proseku
Primorje — Duino
it * *
14.30 v Miljah
Muggesana — Juventina * * *
14.30 v Bazovici
Zarja — Audax * * *
14.30 v Dolini
Breg — Edera
14.30 v Križu
Vesna — Campanelle * * *
3.	AMATERSKA LIGA
14.30 na Padričah
Primorec — Olimpija * * *
9.45 v Trstu, stadion «1. maj»
Union — Baxter
* * *
14.30 v Doberdobu
Mladost — Falco
* * *
14.30 v štandrežu
Sovodnje — Vermegliano
* * *
MLADINCI
12.45 na Proseku
Primorje — CGS * * *
12.45 v Dolini
Breg — Costalunga
* * *
ZAČETNIKI
12.45 v Trstu, stadion «1. maj»
CGS — Breg
PLANINSTVO
3. JESENSKI SPREHOD
9.30 na Opčinah pri Obelisku
Prireja SPDT
IPIlllUmillllllllllllllllllllHIIIIIIIIHIIlllllllllHllllllltl
ODBOJKA
OB USTANOVITVI TTKS
Zmaga Salonita
Salonit — Izola	3:1
V okviru prireditev v počastitev formiranja temeljne telesnokulturne skupnosti je bila v sredo zvečer *v novi telovadnici osnovne šole v Novi Gorici prijateljska odbojkarska tekma med Salonitom in Izolo. Izolčani so Kanalce presenetili v prvem setu. V nadaljevanju so bili precej boljši igralci Salonita, ki so kljub slabi igri nadigrali goste.
Očitno je bilo, da nista hoteli obe moštvi prikazati vsega. To je razumljivo, saj se bosta že v soboto, 24. novembra, srečali v Kanalu za prvenstvene točke.
Rezultat tekme:
Salonit — Izola 3:1 (13:15, 15:10,
15:5, 15:9)
E. Hvalica
ŠPORT SPORT SPORT
ODBOJKA
V ŽENSKI B IN MOŠKI C LIGI
Borovke in Kras stopajo drevi v borbo za točke
Igonicane čaka naporno tekmovanje v Trevisu ■ Tržačanke z zelo spremenjeno postavo
Danes in jutri stopijo k odbojkarski mreži tudi šesterke druge lige pri članicah in tretje pri članih. Prav ti dve prvenstvi sta za nas zanimivi, ker imamo v vsakem po enega zastopnika. Pri članicah bo edini naš predstavnik Bor, pri članih pa Kras.
Vse dosedanje priprave in tekme Bera ter nastopi na raznih turnirjih so bili usmerjeni na skorajšnje prvenstvo. Trener Drasič se je znašel pred letošnjim prvenstvom v precej kočljivem in nehvaležnem položaju. Kar čez noč so vrste tržaškega dru-goligaša zapustile Artačeva, Gabrov-čeva, Švagljeva, Zavadlalova, Pečarjeva in Hrovatinova, odbojkarice, s katerimi bi se dala sestaviti res dobra ekipa. Glede na dane razmere je bilo potrebno zavihati rokave in vključiti v ekipo nove in mlajše igralke. Tako so se znašle v prvi ekipi Rau-berjeva, Prašljeva, Božičeva in Kost-napflova. Kakšna je resnična moč v tej novi zasedbi, pa nam bo najbolje povedalo prvenstvo. Psihološka obremenitev starejših, kot tudi mlajših, slovenskih zastopnic ne bo majhna. Najprej bo treba dostojno domestiti šest. že omenjenih odsotnosti, kar ni majhna naloga. Poleg tega pa se bo treba trdo boriti tudi za vsak par točk. Zadnja leta je usoda do naših ekip vse prej kot milostna. Najprej je izpadla iz druge lige Zarja, njej je sledil Sokol in v preteklem prvenstvu še Breg. Tako je ostal kot edini slovenski predstavnik v tej ligi le Bor. Cilji Tržačank niso visokoleteči, ampak nameravajo te prekiniti dosedanjo tradicijo nazadovanja naših e-kip. Močno pomN -na šesterka «plaviti» ima lepe i rasti, da ostane še naprej med to elito. V skupini so kar štirje novinci, od katerih so tri ekipe igrale v preteklem prvenstvu v tretji ligi. V to skupino spada tudi drevišnji gost Briantea iz Coma. Moč te šesterke je velika neznanka. Vsekakor pa mislimo, da ne bi smela predstavljati za domačinke nepremagljivo oviro. Uspešen start pa bi pomenil za borovke postavitev dobre podlage za nadaljnje prvenstvene spopade. Točke z novinci bodo slej ko prej odločilnega pomena. Vsak spodrsljaj s temi tekmeci, še posebej doma, lahko prstane usoden. Dve ključni igralki bora, Pemarčičeva in Furlar.ičeva, zadnje čase nista redno trenirali. Nocoj bosta obe igrali in upamo, da bo njun doprinos tak, kakršnega si trener Drasič pričakuje. Za konec nam ne preostaja drugega, kot da zgoraj omenjenima odbojkaricama ter Jevnikar jevi. - Kalanovi,. Kulersinovi, Bolčinovi, Bezeljakovi, Rauberjevi, Prašljevi, Kostnapflovi in Božičevi voščimo vso športno srečo in obilo točk v letošnjem prvenstvu. • Domače tekme bo Bor igral na stadionu «1. maj» ob sobotah zvečer ob 21.15. G. F.
* * *
šesterka Krasa iz zgoniške občine nastopa v državni C ligi že četrto leto zapored. Svojo najboljšo uvrstitev je Kras dosegel pred tremi leti, ko je osvojil končno tretje mesto med osmimi nastopajočimi ekipami, medtem ko so se lani Krašovci za las izognili izpadu. Zato so tudi v letošnjem prvenstvu ambicije Krasa precej omejene. Vodstvo ter igralci so si zastavili za cilj obstanek v ligi. Vendar si upamo trditi, da so možnosti predstavnikov zgoniške občine večje in z
resnim delom bodo lahko dosegli dosti več, kot sedaj od njih pričakujemo.
V krstnem prvenstvenem spopadu čaka drevi Kras zelo zahtevno gostovanje v Trevisu s tamkajšnjimi gasilci Dall’Acqua. Na papirju je nedvomno velik favorit šesterka iz Tre-viša, ki je bila za Kras vedno zelo neugoden nasprotnik. Poleg tega je ekipa, ki jo trenira Stanko živec, začela trenirati šele pred kratkim, tako da ni ravno najbolje pripravljena. Glavni problem je, če se bosta znala nova igralca Škrk in Peterlin takoj uspešno vključiti v skupno igro moštva. Vendar se da včasih z izku-
šenostjo in srčno voljo veliko nadoknaditi. Iz statističnih podatkov je razvidno, da je Kras že zmagal v Trevisu pred tremi leti, ko je nepričakovano odpravil domačine s tesnim 3:2. V Krasovem taboru marsikdo na tihem upa, da se bo tudi drevi ponovilo to srečno naključje, čeprav bi ne bil sramoten tesen poraz. Ob tem uvodnem nastopu voščimo Krasu uspešno nastopanje v tretjeligaškem prvenstvu z željo, da bi ekipa nudila svojim navijačem vse več zadoščenj.
Drevišnja tekma Dall’Acqua - Kras bo v Trevisu v športni palači v Viale V. Veneto s pričetkom ob 21.15.
—bs—
ATLETIKA
V ČETRTEK V NOVI GORICI
Preko štiristo udeležencev na zaključnem tekmovanju
Jesenski kros odlično uspel
Trebenski Primorec bo im» uspešnem nedeljskem nastopu
moštva, venuar se aa vcasi.i z izsu-	—us—	Veneto tokrat srečal z Olimpijo
V SEDMEM KOLU 2. AL
Mladinci Grosista na prvem mestu
Pred časom se je uspešno končal jesenski del področnega mladinskega prvenstva, ki ga je tudi tokrat uspešno izvedla Tekmovalna komisija iz Nove Gorice.
Letošnji področni prvak je mladinsko moštvo Grosista. Uspeh mladih novogoriških košarkarjev je toliko večji, ker so za sabo pustili sovrstnike mnogo bolj znanega kluba iz Ajdovščine, ki tekmujejo V prvi A slovenski ligi.
Fructal, Salonit in Idrija so na naslednjih treh mestih, vendar bi lahko bil vrstni red tudi drugačen, saj so razlike minimalne.
Precej slabša pa sta tolminski AET in kobariški TIK, kar pa je bilo treba, spričo trenutnega stanja košarke na tem področju, tudi pri-
Jutrišnji zavrtljaj precej nevaren za naše enajsterice
V 3. AL derbi med Primorcem in Olimpijo ■ Možnosti Mladosti za zmago
2. AMATERSKA LIGA
V nedeljo bodo odigrali sedmo kolo v prvenstvu druge lige.
Primorje bo po treh zaporednih zmagah sprejelo v goste ekipo Duina, ki v tem prvenstvu ni še zmagala, prejšnjo nedeljo pa je klonila na domačih tleh Bregu. Prav zaradi tega poraza bodo Devinčani prišli na Prosek precej odločeni, da odnesejo vsaj točko. Prosečani si po zadnjih uspehih gotovo ne smejo dovoliti spodrsljajev, če nočejo zgubiti stika s prvimi.
Juventina bo igrala v Miljah proti Muggesani, ki je po odličnem startu v zadnjih treh nastopih osvojila le dve točki. Štandrežci so se večkrat izkazali bolje v gosteh kot pred domačim občinstvom. Zato ni izključeno, da bo uspelo Juventini prisiliti miljsko enajsterico na delitev točk.
Zarja bo sprejela v goste prvega na lestvici, goriški Audax, ki je v zadnjih štirih nastopih osvojil kar o-sem točk in pokazal učinkovit napad, saj so Goričani v tem prvenstvu dosegli že 11 golov. Bazovci pa so morda v tem prvenstvu razočarali prav v napadu, saj so do sedaj dosegli le dva gola (nobenega še na domačih tleh). Navijači Zajrje seveda upajo, da bodo Kalc in tovariši končno našli pot do gola in s tem presenetili Goričane.
Vesna bo sprejela v goste Campanelle, ki igrajo domače tekme v Križu. Zato bo nedeljski nasprotnik Vesne praktično igral doma. Seveda velja omeniti, da predstavniki Cam-panell niso osvojili še nobene točke na domačih tleh (tri poraze), iz treh gostovanj pa pobrali vseh šest točk na razpolago. Po porazu s S. Anno pričakujejo Križani takojšnjo rehabilitacijo «plavih» in računajo na zmago.
Za tekmo Breg - Edera pa nam je trener Brega Severino Kozina dal to
li
izjavo: «Naš nedeljski nasprotnik je j Jutri bodo odigrali peto koto. Na solidna ekipa, ki ima v svoji sredi j Goriškem bo Mladost sprejela v go-izkušene in nadarjene nogometaše. | ste enajsterico Falca, ki se po lan-Tržačani so letos precej spremenili i skem prvenstvu, ko je zmagala, a se postavo in te spremembe sedaj dra- j je odpovedala napredovanju, letos go plačujejo. V nedeljo seveda u- ! ni posebno izkazala. Zato imajo Do-pam, da bodo moji zavarovanci za- | berdobci v nedeljo možnost za osvo-igrali požrtvovalno in zagrizeno in : jitev vsaj ene točke. Sovodnje pa oo-_ *— —,*i; j«	— (j0 sprejele v goste vodeči Verme-
gliano, ki bo prišel v Štandrež z namenom, da odnese celotni izkupiček. To lahko Sovodenjci preprečijo le, če se bodo solidno in požrtvovalno borili za vsako žogo.
Na Tržaškem bodo imeli spet «mali» derbi med Primorcem in Olimpijo. Predvidevanja so dokaj tvegana. Primorec je po dveh porazih v nedeljo zmagal. Olimpija je pa po uspešnem startu v zadnjih dveh nastopih doživela dva poraza. S tem so praktično splahnela upanja navijačev za solidno uvrstitev Olimpije v tem prvenstvu.
Union bo sprejel v goste novinca lige, ekipo Baxterja, ki je v štirih nastopih osvojila le dve točki na račun Primorca. Na papirju so seveda Podlonjerci favoriti za zmago, čeprav bodo morali na igrišče v nepopolni postavi zaradi ukrepov disci-jlinske komisije, ki je kaznovala 3’Agnola F. z dvema nedeljama prepovedi igranja. D’Agnolo V. pa je diskvalificiran do 16. decembra.
B. R.
s tem prišli do drugega letošnjega uspeha, pa čeprav bom spet moral nekoliko spremeniti postavo zaradi izključitve Manfrede.»
3. AMATERSKA LIGA
Prejšnjo nedeljo so odigrali četrto kolo, ki je bilo negativno za naše enajsterice. Ena sama zmaga, en remi in trije porazi so živa priča temu.
SKUPINA «N»
Izidi:
Isonzo — Mladost	1:0
Vermegliano — Azzurra 2:0 Romana —.Sovodnje	0:0
Lib. Tržič — Borgo Fasulli 0:2 Staranzano — Sudest	1:1
Falco — Lib. Montesanto 1:2 Lestvica: Vermegliano 7, Romana in Isonzo 6, Staranzano in Sovodnje 5, Libertas Tržič 4, Falco, Borgo Fasulli 3, Azzurra, Mladost in Libertas Montesanto 2, Sudest 1.
Enajsterica kriške Vesne, ki nastopa v prvenstvu 2. amaterske lige z dobrim uspehom
Prihodnje kolo Azzurra - Isonzo,
Mladost - Falco, Sovodnje - Verme-
gliano, Borgo Fasulli - Romana, Sudest - Libertas Monfalcone, Libertas Montesanto - Staranzano.
SKUPINA «O»
Izidi:
Fiamma — Roianese	1:1
Don Bosco — Libertas Rocol 1:1 P. Perugino — Giarizzole 0:2 Acegat — Aurisina	2:0
Libertas S. Marco - Esperia 3:0 Lestvica: Acegat 7, Giarizzole 6, Libertas S. Marco in Aurisina 5, Libertas Rocol 4, Roianese in Esperia 3, Fiamma in Don Bosco 2, P. Perugino 1.
SKUPINA «P»
Izidi:
Baxter — Virtus	1:2
Sampvito — Libertas Prosek 0 Bar Veneto — Primorec 0 Olimpija — Lib. Barkovlje 0 Costalunga — Union	3
Lestvica:	Costalunga, Libertas
Prosek in Libertas Barkovlje 8, Primorec 4, Olimpija in Union 3, Baxter, Virtus Sampvito 2, Bar Veneto 0.
Prihodnje kolo: Libertas Barkovlje - Costalunga, Primorec - Olimpija, Libertas Prosek - Bar Veneto, Virtus - Sampvito, Union - Baxter.
SKUPINA «Q»
Izidi:
Domio — Libertas Opčine	3:1
Portuale — Edilcolor	2:0
De Macori — Lib. S. Sergio	4:0
Campi Elisi — GMT	1:1
Op. Supercaffè — Zaule	0:0
Lestvica: Zaule in Portuale 7, De Macori in Domio 6, Libertas Opčine 4, Op. Supercaffè, GMT 2, Campi E-lisi 1, Edilcolor in Libertas S. Sergio 0.
čakovati.
LESTVICA
KK Grosist	10	8	2	484	360	16
KK Fructal	10	6	4	501	420	12
KK Salonit	10	5	5	448	425	10
KK Idrija	10	5	5	477	515	10
KK AET	10	3	7	356	504	6
KK TIK	10	3	7	413	455	5
E. Hvalica
V četrtek je bilo v Novi Gorici v okviru prireditev v počastitev ustanovitve temeljne telesnokulturne skupnosti občinsko prvenstvo v jesenskem krosu. Obisk na tem zaključnem atletskem tekmovanju je bil rekorden, saj se ga je udeležilo preko 400 tekmovalcev iz 19 osnovnih telesnovzgojnih in drugih organizacij s področja novogoriške občine.
Tekmovanje se je odvijalo v samem središču mesta s startom in ciljem na travniku pred poslopjem občinske skupščine. Proge pa so bile speljane po valovitem zemljišču borovega gozdička pod Grčno.
Največ uspeha so poželi tekmoval-či šolskega športnega društva Gimnazija.
REZULTATI:
Ml. pionirke
1.	Vinazza Bruna (ŠŠD Deskle)
2.	Hmeljak Ingrid (ŠŠD Šempeter)
3.	Konjedic Majda’(ŠŠD Šempeter) St. pionirke
1.	Šavle Mojca (ŠŠD Šempeter)
2.	Mrak Anka (ŠŠD Kanal)
3.	Semole Lidija (ZSŠ Šempeter) Ml. Pionirji I. r
1.	Tišma Boris (ŠŠD Dobrovo)
2.	Golja Vinko (ŠŠD Kanal)
3.	Šuligoj Aleš (ŠŠD Šempeter) Ml. pionirji II. r
1.	Bevk Darjo (ŠŠD Šempeter)
2.	Kodermac Bogdan (ŠŠD Dobrovo)
3.	Lazar Zlatko (ŠŠD N. Gorica) St. pionirji
1.	Eržen Alfonz (ŠŠD Gimnazija)
2.	Vidič Vili (ŠŠD Gimnazija)
3.	Janežič Zdenko (ŠŠD EGŠC)
Ml. mladinke
1.	Padovan Jožica (ŠŠD Šempeter)
2.	Rolih Zdenka (ŠŠD Gimnazija)
3.	Kofol Nataša (ŠŠD Gimnazija) St. mladinke
1.	Ferfolja Ingrid (ŠŠD Gimnazija)
2.	Žorž Vanda (ŠŠD Gimnazija)
3.	Kofol Andreja (ŠŠD Gimnazija) Članice
1.	Beltram Jerica (ŠŠD Gimnazija)
2.	Beltram Jelka (ŠŠD Gimnazija)
3, Melink Mirjam (ŠŠD Gimnazija)
Ml. mladinci
1.	Kozem Igor (ZSŠ Šempeter)
2.	Laharnar Jože (ŠŠD EGŠC)
3.	Mihalič Branko (ŠŠD Gimnazija)
St. mladinci
1.	Krivec Zmago (ŠŠD EGŠC)
2.	Strgar Branko (ŠŠD EGŠC)
3.	Renčelj Jožko (ŠŠD ŠLC)
Člani
1.	Škarabot Miran (AK Gorica)
2.	Horvat Jože (JLA)
3.	Krebs Andrej (UJV N. Gorica)
E. Hvalica
NOGOMET
MOSKVA, 9. — Sovjetska nogometna zveza je danes uradno sporočila, da bi bila pripravljena odigrati kvalifikacijsko tekmo za nastop na SP v Čilu, vendar pod pogojem, da se nastopa na drugem stadionu in ne v Santiagu.
«Hiiiiiiiiiiuiuiii«iiiiHiMiiiii»iii»Miiii«iiiimiiiiiiii*ii*niiinHi»imiii«iiiii»Mii»iiii»iin»inniinniMiiiiuiiinn»
PRVA SLOVENSKA ODBOJKARSKA LIGA
Nepričakovana zmaja Bovca nad vodečo ekipo Mežice
Kar pet moštev na prvem mestu lestvice
		i	^ d
1.	— pni	J	2
	drugi	1 2	
2.	— prvi	1	X
	drugi	S	2
3.	— prvi	1	
	drugi	2	
4.	— prvi	X	
	drugi	2	
5.	— prvi	2	2 X
	drugi	1	X X
6.	— prvi	2	2
	drugi	X	1
KOLESARSTVO
BRUSELJ, 9. — Po včerajšnji izključitev Eddyja Merckxa zaradi dopinga je razburjenje v belgijskih športnih krogih doseglo višek. Govori se o pravem bojkotiranju slavnega belgijskega kolesarja, ki je zagrozil, da se bo umaknil iz aktivnega športa.
• « *
CIUDAD DE MEXICO, 9. — V zaključnem sprintu tretje etape kolesarske dirke po Mehiki si je mehiški kolesar Juarez prebil pri padcu lobanjo in je v bolnišnici v kritičnem stanju. Urugvajec Rubens je osvojil etapo, medtem ko vodi na skupni lestvici še vedno Mehikanec Estrada.
OLIMPIJSKE IGRE
SION, 9. — Občinski svet Siona se je dokončno odpovedal organizaciji zimskih olimpijskih iger leta 1980, ker ni bila švicarska vlada pripravljena priskočiti finančno na pomoč.
PARIZ, 9. — Petrolejska kriza je prizadela tudi športnike: francoska avtomobilska zveza proučuje možnost, da bi omejili ali celo popolnoma prepovedali dirke z motornimi vozili. Tako so že odpovedali «3. avtomobilski jesenski maratoni», na katerega se je vpisalo skoraj 100 tekmovalcev.
Atalanta —	Ascoli	2
Avellino —	Arezzo	1
Brescia — Palermo X Brindisi — Bari	1
Como — Taranto	1
Novara — Parma	2
Perugia — Catanzaro	1
Reggiana — Catania	1
Reggina — Ternana	1
Spai — Varese	1
Giulianova — Sambened. 1 Riccione —	Rimini	1
Acierale —	Chieti	X
X
X
X
X
2
Oba primorska predstavnika sta v nedeljskem kolu igrala doma in zmagala. Za presenečenje je v nedeljo poskrbelo moštvo Bovca,, ko je doma premagalo do tedaj vodeče moštvo Mežice, ki je pred sedmimi dnevi spravilo na kolena lanskega zveznega Ugaša z Jesenic.
Škoda, da si je tekmo v Bovcu ogledalo majhno števUo ljudi. Padec števila gledalcev pa je razumljiv spričo zelo slabih nastopov domačega moštva.
Srečanje je bilo lepo in razburljivo. Najbolj dramatičen pa je bU vsekakor drugi set saj so gostje povedli z rezultatom 5:0. Razpoloženi in tokrat borbeni domačini so rezultat izenačili in celo povedli z rezultatom 14:9. Po dramatičnem fi-nišu, v katerem so Mežičani spet povedli, so Bavčani dobili tudi drugi set. V tretjem setu so Bovčani prišli v vodstvu že v začetku in bili vseskozi boljši.
Koprčani so doma zabeležili novo zmago. Tokrat so točke odvzeli odbojkarjem Trima iz Trebnjega. Srečanje je bUo zanimivo in napeto. Koprčani so vidno popustili v drugem setu, kar so gostje izkoristili in osvojili set. V nadaljevanju so domačini z zelo dobro igro na mreži, ki ji gostje niso bili kos, prevzeli vajeti popolnoma v svoje roke in niso več dopustili presenečenj.
Po četrtem kolu ima kar pet moštev enako število točk na vrhu lestvice, vendar bo že jutri prišlo do prvih obračunov. Mežica bo sprejela v goste mariborski Branik, Koprčani pa bodo igrali v gosteh s prvouvrščeno Savo. čeprav je črnuška Sava najresnejši kandidat za prvaka, pa Koprčani niso brez slehernih možnosti za edinstven podvig.
Nič manj zanimiva, in za Bovčane pomembna tekma, bo v Celju, kjer se po domače Gaberje, ki preživlja letos hudo krizo, skušajo dokopati do prvih točk. Bovčani pa bi se samo z zmagp lahko znebili neprijetnega in grozečega dna lestvice.
REZULTATI:
Koper — Trimo	3:1
(15:1, 13:15, 15:5, 15:13)
Bovec — Mežica	3:0
(15:10, 16:14, 15:10)
LESTVICA
OB VRSTILA
SPDT organizira 18. t. m. v Ll. Montecchi 6, in 22. t. m. na Proseku
5. sejem rabljene
smučarske opreme
Pripravite se pravočasno!
# * #
SPDT opozarja, da se v soboto 17. t. m. zaključi vpisovanje za smučarski tečaj 73-74. Tečajniki brez izjeme naj se prijavim in dostavijo svoje točne podatke v Ul. Ceppa, ali na Opčinah, Proseku in v Križa, kot že objavljeno. Temu naj sledi plačilo. Samo po plačilu je tečvnik vpisan.
* * *
SPDT vabi v nedeljo, 18. novembra na 4. JESENSKI SPREHOD. Tokrat je na vrsti Volnik in okolica. Zbirališče ob 9.30 na
trgu v Velikem Rcpnu.
* * *
SPDT obvešča, da so umiki prihodnjih treningov na nabrežinskl
Sava	4	3	1 11	5	6	progi sledeči:
Mežica	4	3	1 9	5	6	Sreda 14 . četrtek 15., torek
Koper	4	3	1 11	8	6	20., četrtek 22, torek 27., četrtek
Branik	4	3	1 9	6	6	29. (vedno od 14. do 15. ure). U-
Jesenice	4	3	1 10	9	6	èite!j Gialli l>o vadil tehniko ned
Bled	4	2	2 9	6	4	vratei. Za ta ciklus vsaka ura
Mislinja	4	1	3 7	11	2	800 lir.
Bovec	4	1	3 5	9	2	Možna je lekcija od 13. do 14.
Trimo	4	1	3 5	9	2	ure. Za informacije tel. 21-10-76
Gaberje	4	0	4 4	12	0	od 8.30 do 9.
PARI 5. Sava — Gaberje	KOLA: Koper — Bovec		E. Hvalica			* * * ZSŠDI obvešča, da je urad v Ul. Geppa 9 odprt vsak dan od 8. do 14. ure.
SPECI A TOR:
MAFIJA
VČERAJ in DANES
je	«“-sr.
'“‘“n” STbO SòKlTS tl S» HonCno Arali osno-.™ podatke o mafiji v ZDA in njenem vodstvu Za številne izmed onih, ki so jih bili zalotili v Apalachinu so tako dobili od Gen-tileja osnovne biografske in «poslovne» podatke.
Kaj je bilo potem, kako se je obroč stisnil okoli skupine iz Apalachina, o tem ne bomo tu govorili, ker je preveč ob-sLžno in podrobno. Seveda ni bilo lahko in morali so vse iz-Su previdno, ker niso mogli začeti nikakršnega postopka sa-mo na podlagi odkritij opeharjenega Gentileja m njegovih po TtkOT Vse je bilo potrebno preveriti in dokazati Počasi in zilagoma so lahko končno rekonstruirali tudi resničen značaj in namen kongresa gangsterjev v Apalachinu.
DNEVNI RED GANGSTERSKEGA KONGRESA
Omenjeni kongres gangsterjev iz mafije je bil sklican tri tedne tx> senzacionalnem uboju Alberta Anastasie, gospodarja sindikate v newyorškem pristanišču in bivšega KES« rSte« »more. Aratasi» je M ubit po n* mafije zato, »er Je M prove* »rabeaj.v m ae
ni hotel več pokoravati direktivam ter je oškodoval nekatere manjše gangsterje, ki so se bili okrepili in bili zaslužni za or-ganiziacijo. S tem je prekršil zakone mafije in je moral izginiti, njegova likvidacija pa naj bi služila tudi kot zgled drugim, ki so postali nasilni in začeli nuditi odpor. Na kongresu so ó tem razpravljali in sprejeli nekatere zaključke tudi o likvidaciji sektorja, ki ga je bil vodil Anastasia.
Druga točka «dnevnega reda» je bila izvolitev, oziroma sankcioniranje novega voditelja ali predsednika, ki je že dlje časa opravljal to funkcijo, to pa je bil Vito Genovese, «kralj igralnic». Genovese je dolgo vodil boj proti Franku Costellu, ki je bil začel kariero z Alom Caponejem. Maja 1957 je Costello za las ušel smrti v atentatu skupine tekmecev. Mlajši elementi so vstali proti Costellu in dvigovali Genovese) a, trdeč, da se je Costello pomeščanil, da je oportunist in da js ostarel. Vito Genovese pa je dostojen, da ga smatrajo za voditelja in prvega gangsterja Amerike danes.
Se neka pomembna točka je bila na dnevnem redu, oziroma, še eno točko se je posrečilo gangsterjem pretresti, pre den so se morali razbežati iz vile Joea Barbere. To pa je bil nov temelj za tihotapstvo mamil. Do 1957. leta je bil največji posel mafije prenašanja mamil iz Turčije preko Italije in Francije. S kilogramom surovega opija, kupljenega v Turčiji za 500 dolarjev, so lahko v Ameriki razpečali 70.000 doz heroina po 5 dolarjev, kar pomeni 350.000 dolarjev. Ker pa je v ZDA, po statistiki Biroja za mamila, 45.957 narkomanov, so imeli gangsterji ogromne dobičke. Toda od leta 1957 so uvedli nove, zelo stroge ukrepe. V državi Ohio, je, na primer bila najblažja kazen za razpečevanje mamil 20 let zapora. Tudi v deželah, kjer so nabavljali surovine, so sprejeli zelo stroge u-krepe. Tihotapstvo je postalo izredno težak posel. V Apalachinu so zastavili ta problem, pa so razporedili sektorje in uvedli novo disciplino. Tihotapstvo opija so omejili na nekatere izolirane skupine. Neizvajanje odredb se kaznuje s smrtjo. (Po
Apalachinu je bilo med gangsterji nekaj likvidacij zaradi tega) Ker je bil posel z mamili omejen, so v Apalachinu sklenili, da naj se mafija bolj usmeri k igralnicam in so si zastavili dl j, da bi uresničili politično kontrolo v državi Nevadi in se tako dokopali do velikih igralnic v Las Vegasu in Renu, izmed katerih je vsaka dnevno prinašala 25.000 dolarjev. V ta namen bi si morali pridobiti neke politike. O tem so pravkar razpravljali, ko je bij gangsterski kongres naglo prekinjen.
Z rekonstrukcijo samega kongresa in razprave se je jasno pokazalo, da obstaja neka organizadja in da je to prav mafija. Odkrili so tudi metode dela in pravila postopkov, pa tudi vodstvo. Toda, tudi po tem, na podlagi tako zbranih či-niteljev, niso mogli soditi niti vsem skupaj niti posameznikom zaradi konkretnih zločinov. Niti Milton Wessel ni mogel na ta temelj postaviti obtožnice. Morali so najti nekaj drugega, da bi lahko uporabili zakon in odstranili gangsterje ali pa jih vsaj onemogočili v njihovem delu. Ameriško pravosodje je v nekem smislu čudno. Celo zloglasni Al Capone ni bil obsojen za številne, hude zločine, temveč je dobil 11 let zapora zaradi neplačanega davka. To se je pripetilo tudi Franku Costellu. V smislu zakona mu niso mogli dokazati umorov. Prav tako ni bilo mogoče — gledano strogo zakonsko — dokazati, da je bil omenjeni sestanek v Apalachinu pravzaprav kongres neke gangsterske organizacije, ki izdeluje svoje zločinske načrte in odloča o umorih in podobno. Kaj pa so vendar našli, da so gangsterje le kaznovali? Wessel je moral delati mesece, da je zbral gradivo za obtožnico, glavni motiv pa je bil na prvi pogled tudi za evropska pojmovanja čuden.
Morali so dokazati, da so «konspirirali z namenom preprečevanja pravice v njeni vlogi», oziroma, da so na zasliševanjih v preiskavi po Apalachinu «lagali v pričevanjih pod prisego». To v Ameriki zelo strogo kaznujejo. Proces je trajal sedem tednov pred okrožnim sodiščem v New Yorku. Glavno opravilo sodišča je bilo primerjanje različnih izjav iz preiskave in
lovljenje na protislovjih in v lažeh. Milton Wessel, ki je zastopal obtožnico, niti ni poskušal dokazovati, da obtoženi pripadajo svetu gangsterjev in mafije. Poglavitno mu je bilo dokazati, da se niso znašli pri «dobrem, starem Joenu» zato, ker je bil bolan in ker so mu hoteli izkazati z obiskom pozornost. Sodnik Kaufman je nasprotno dobro rekel, da je namen «izločiti iz družbe neki razred kriminalcev», ki že desetletja izzivajo pravico, ki gredo tako daleč, da korumpirajo tudi najvišje organe oblasti ter se infiltrirajo tudi v javno administracijo. Izmed prijetih v Apalachinu je bila na prvem procesu obsojena prva skupina 28 glavnih gangsterjev. Enajst so jih kaznovali s petimi leti ječe in 10.000 dolarjev globe, dva sta bila obsojena na štiri leta zapora in 10.000 dolarjev, ostali pa na tri do pet let zapora. Rečeno je bilo, da pripravljajo tudi proces proti ostalim. Ni jasno zakaj, toda Vito Genovese, šef gangsterske mafije, ni bdi obsojen v prvi skupini. Toda vendar je bistveno, da so končno ugotovili, kot pravi revija «Life» na podlagi neke svoje ankete, o«bstoj mafije, najučinkovitejše kriminalne organizacije na zahodu».
S tem «gangsterskim konklavom» v Apalachinu se je ukvarjala tudi senatna komisija pod predsedstvom senatorja McClel-lana. Pred to komisijo so se morali pojaviti številni izmed onih, ki so jih bili tam zalotili, pa tudi cela vrsta drugih sumljivih. Odgovarjati je moral tudi Vito Genovese, ki se je seveda zelo zvito izvijal in po gangsterski navadi ni povedal ničesar konkretnega, kar bi lahko bremenilo njega in njegov» kolege.
Glede na Luckyja je bilo še posebej zanimivo tisto, kar je pred senatno komisijo izpovedal kot priča Martin Pera, tajni agent Federalnega biroja za mamila. Rekel je:
«čisto mogoče je, da je kongresu v Apalachinu 14. novembra 1957 dirigiral od daleč Lucky Luciano.»
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22,— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	'M* novembra 1973
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno «
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja In tiska ZTT • Tret
POGOVORI MED VELIKO BRITANIJO IN EIRE
Srečanje Fitzgerald- Whitelaw uvod za rešitev ulstrske krize
Dublin: sklicati vseirsko konferenco - London: preganjati terorizem
LONDON, 9. — Angleški minister za Severno Irsko lord William Whitelaw ter irski zunanji minister Garret Fitzgerald sta se včeraj srečala v Londonu, da bi preučila odnose med obema državama, posebno v zvezi z vprašanjem Severne Irske. Politični opazovalci v angleški prestolnici ter v Dublinu menijo, da je šlo za pomembno srečanje, ki predstavlja važen člen v razvoju političnih odnosov med Anglijo in Irsko republiko ter za po litično rešitev ulstrske krize. Po srečanju, ki je trajalo eno uro in pol, je tiskovni urad ministra Whi-telawa objavil sporočilo v katerem je rečeno, da sta državnika izmenjala mnenji o sedanjem stanju v Severni Irski. Ta izmenjava mnenj naj bi pozitivno vplivala na rešitev ulstrskega vprašanja. Pogovor je potekel v prisrčnem in prijateljskem vzdušju.
Zvedelo se je, da je irski minister poudaril nujnost tristranskih pogovorov med Londonom, Dublinom in Belfastom. V tej zvezi je izročil Whitelawu dokument o juž-noirskem mnenju glede ohranitve zakonitosti v Ulstru. Whitelaw je baje v svojem odgovoru dejal, da so bili v tej smeri že doseženi pomembni rezultati.
V zadnjih časih se je gverila v Ulstru ponovno razvnela. Prišlo je do številnih napadov in atentatov, ki so zahtevali tudi človeške žrtve. Stanje v Ulstru je torej precej za-skrbujoče, čeprav glavne politične stranke, tako katoliške kot tudi protestantske strani, skušajo pomiriti nasprotstva ter začeti pogovore za dokončno rešitev tega perečega vprašanja.
Londonska vlada je seveda najbolj zainteresirana za dokončno likvidacijo političnega terorizma v Severni Irski. Prav to vprašanje je bilo gotovo eno od osrednjih, o katerih sta razpravljala Fitzgerald in Whitelaw. Pripomniti je treba, da Južna irska republika (EIRE) predstavlja še vedno pomembno zavetišče za gverilce Irske revolucionarne armade (IRA), ki pripadajo skupini «provisionals». V preteklosti se je sicer dogajalo, da so južnoirske oblasti aretirale pripadnike te armade, toda večkrat se je zgodilo, da se je celo pomemb-
NAPAKE
Neko društvo za bibliografsko raziskovanje je ugotovilo, da so španski šolski teksti za verouk polni napak. Med drugim so sestavljavci zamenjali citate iz Biblije s citati iz Maove «rdeče knjižice».
VŽGE ALI NE VŽGE
V Jugoslaviji se širijo govorice, da bo zvezni izvršni svet odobril ukrep za podražitev vžigalic za deset par. V tej zvezi je ljubljansko «Delo» zapisalo: «Podražitev je neznatna, saj bi naše vžigalice lahko obdavčili kot sredstvo za igro na srečo ... Vžge namreč vsaka druga.»
0 ZALOGAH
IN ZVONJENJU PO TOČI
Pred nekaj leti se je kranjsko stanovanjsko podjetje obrnilo na deset velikih slovenskih gradbenih podjetij, da bi v Kranju dolgoročno sodelovali pri gradnji stanovanj. Ker so imeli pred leti gradbinci dela na pretek, tako da so se lahko izbirčno ozirali samo za «mastnimi zalogaji», na vseh deset pisem ni bilo niti enega odgovora. Zdaj imajo v Kranju srednjeročni program, da bodo sezidali 1.800 stanovanj, gradbinci pa spričo pomanjkanja «mastnih zalogajev», spoznavajo, da je lahko tudi gradnja stanovanj «interesanten posel». Toda v Kranju so medtem že dobili tiste, ki bodo zidali stanovanja. Vsi drugi, ki niso odgovorili pred leti na pismo, pa lahko cedijo sline in razmišljajo o resničnosti tistega reka. da je po toči zvoniti p-epozno.
(EIRE), toda še vedno so menili, da je Ulster njihova izključna domena. Sedaj pa so angleški oblastniki v določeni meri spremenili prejšnje mnenje ter priznali, da je vprašanje Ulstra vseirska zadeva. V ta namen je London začel izvajati določeno politiko, ki bi se morala razvijati v raznih etapah. Najprej je prišlo v Ulstru do upravnih volitev, nato pa do deželnih v katerih so protestanti in katoličani sorazmerno zastopani. V bližnji prihodnosti bi moralo priti do tristranskega srečanja na katerem naj bi bili zastopani Južna Irska, Anglija in predstavniki najpomembnejših političnih sil v Ulstru. Pozneje pa bi moralo priti do ustanovitve «irskega sveta», ki naj bi bil nekak irski senat, ki bi štel v svojih vrstah predstavnike Južne in Severne Irske.
V prejšnjih dneh je irski zunanji minister Fitzgerald govoril nà ox-fordskem vseučilišču, kjer je dejal,
da je večina Ircev nasprotna ekstremistični rešitvi ulstrskega vprašanja. Poudaril pa je tudi, da je Anglija danes spremenila svoj odnos do tega vprašanja ter praktično zavrgla svoje nekdanje stališče glede njegove rešitve.
LA SPEZIA, 9. — Policija iz La Spezie je danes odkrila novo desničarsko prevratniško organizacijo, ki je delovala v tem mestu in je bila povezana s sorodnimi organizacijami ki delujejo v severni Italiji.
MILAN, 9. — Namestnik milanskega državnega pravdnika dr. Gresti je danes poslal rektorju milanske univerze prof. Schiavinatu obvestilo o
OBKOLITEV KUBANSKEGA VELEPOSLANIŠTVA V SANTIAGO
Odločen protest
švedskega poslanika
Nihče ni streljal iz poslopja predstavništva Kube • Skrivnostna smrt čilskega časnikarja
SANTIAGO DE CHILE, 9. — Šved- . Ta vest ne preseneča, ker so čilsko veleposlaništvo v čilski prestol- | ski vojaški oblastniki skušali premci, ki je prevzelo zastopstvo kuban- j prečiti švedskemu veleposlaniku do-skih interesov v Čilu, potem ko sta ! stop do bivšega kubanskega velepo-Čile in Kuba prekinila diplomatske : slaništva.
odnose, je poslalo čilskemu zunanjemu ministrstvu noto v kateri energično demantira obtožbo, da se je streljalo na neko patruljo čilske vojske iz poslopja bivšega kubanskega veleposlaništva.
Čilske vojaške oblasti so opravičile pojačanje vojaških enot v okolici
! Poostreno nadzorovanje poslopja kubanskega veleposlaništva pomeni verjetno, da čilski samozvani vojaški diktatorji iščejo politične begunce, ki so se morda zatekli na veleposlaništvo.
Dva čilska lista, in sicer «El Mercurio» ter «La prensa» sta objavila vest, da so našli v pokrajini Anto-
bivšega kubanskega veleposlaništva fagastai kakih 10oo km severno od trdeč, da so neznanci ponoči med j sanyagai truplo časnikarja Dewe-
prejšnjo soboto in nedeljo streljali na vojake. Švedsko veleposlaništvo, ki je prevzelo zaščito kubanskih in
sodnem postopku. Rektor je obtožen teresov v Čilu, odločno zavrača to
izrabljanja svojega položaja in goljufije. Istih prekrškov sta osumljena tudi ravnatelj zavoda za fiziologijo prof. Agostini in bivši ravnatelj tega zavoda prof. Margarita.
trditev čilskih vojaških oblasti, čeprav priznava, da je prišlo do streljanja. Odločno pa zavrača domnevo, da je kdo streljal iz poslopja kubanskega veleposlaništva.
bi m n mi umi ■■ limi n il n li ti im mn um....
V'
Škotska zmagovalka
škotski narodnjaki so včeraj zmagali na dopolnilnih volitvah v okrožju Glasgow Govan. Laburiste je premagala predsednica škotske stranke Margo McDonald (na sliki). Po dopolnilnih volitvah šteje angleška zbornica 323 konservativcev, 287 laburistov in 11 liberalcev
ta Bascunana, ki je bil svoj čas glavni urednik lista «Andino», ki je podpiral predsednika Allendeja. Vojaške oblasti trdijo, da je Bascu-nan skušal zbežati v Argentino, toda je med potjo podlegel silnim naporom v andskem gorovju.
Pojasnilo uradnih organov seveda ne izključuje možnosti, da je bil Ba-scunan umorjen pri begu. To domnevo potrjuje tudi vest, da je v pokrajini Antofagasta umrl tudi neki drugi časnikar. Po vesteh iz časnikarskih krogov, ki imajo stalne stike z vojaškimi oblastmi, je sedaj v čilskih zaporih kakih 20 časnikarjev. Med njimi sta baje bivši glavni urednik socialističnega lista «Cla-rin» Alberto Gamboa in glavni urednik komunističnega lista «Puro Chi-le» Jose Gomez.
Iz La Paza pa sporočajo medtem, da so čilske oblasti izročile bolivijskim oblastem bivšega bohvijskega notranjega ministra Gallarda Loza-do. Bivši bolivijski državnik, ki je bil član vlade gen. Torresa pred državnim udarom gen. Banzerja pred 2 letoma, se je zatekel v Čile. Lozado so ugrabili v Santiagu pred mesecem dni. Sedaj so ga izročili njegovim političnim nasprotnikom v domovini.
ZDA bodo zaprle poslaništvo v Ugandi
KAMPALA, 9. — Ugandski predsednik Idi Amin je danes ukazal zunanjemu ministru, naj sestavi seznam 200 ameriških državljanov, ki še živijo v Ugandi. Amin zahteva naj vojaške oblasti kontrolirajo «vsakršno morebitno umazano dejavnost Američanov».
Amin je govoril na srečanju s člani vojaške policije in službe javne varnosti, katere je pozval, naj strogo nadzorujejo vse ameriške državljane, ki še živijo v Ugandi.
Sporočajo, da bo ameriško poslaništvo v Kampali jutri zaprlo svoje u-rade in da bodo vsi diplomati odšli s te dežele. Ameriški državljani, ki so sedaj v Ugandi, so v glavnem misionarji.
Kot smo poročali včeraj, orjaški ciklon drvi z vrtoglavo naglico proti Bangladešu. Na sliki: fotografski posnetek ciklona ki ga je posnel ameriški meteorološki satelit NOAA
iiiiiii(iiiiiiMiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinni
NEKAJ UGOTOVITEV 0 VPRAŠANJU HIDR0GE0L0ŠKE POLITIKE NA SREČANJU V BENETKAH
Posebne občinske družbe stvarna rešitev vprašanja oskrbovanja in onesnaženja vode
Tske družbe so najbolj agilno orodje krajevnih ustanov za upravo vodovodov in reševanje problemov, ki so s tem povezani
BENETKE, 9. — Deželni odbor za javna podjetja krajevnih ustanov za Veneto je s sodelovanjem vsedržavne zveze občinskih podjetij za vodo, plin in druge storitve, priredil v Benetkah tiskovno konferenco na temo «Problemi beneškega vodovoda». V razpravi so poleg specifičnih krajevnih vprašanj prišla na dan tudi vprašanja splošnega značaja, ki zadevajo vso italijansko javnost. Gre tu predvsem za vprašanji politike izkoriščanja vode in ustroja občinskih podjetij (vključno konzorciji, ki združujejo več občin) ki naj si prevzamejo skrb za vodovode in za vse probleme, ki so s tem povezani.
Poplave zadnjih dvajsetih let, pomanjkanje vode v številnih itaiiian-skih mestih in še zlasti problem onesnaženja vode kažejo, kako je v Italiji potrebna stvarna hidro-geološka politika, ki naj uskladi rastoče potrebe prebivalstva z o-brambo okolja. Voda je kot zrak prvina, ki je neobhodno potrebna za življenje, saj ni naključje, da se ie življenje na Zemlji najprej pojavilo prav v vodi. Na dlani je
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiniiiu
ZARADI DOMNEVNEGA UPORA PROTI POLICIJSKIM AGENTOM
Igralec Dario Fo aretiran v Sassariju
Gledališki igralec trdi, da je policija nezakonito motila zasebno predstavo «Mistero buffo»
nim voditeljem organizacije IRA posrečil beg iz južnoirskih zaporov. Angleži zahtevajo, naj EIRE dokončno prepove dejavnost gverilskih enot na svojem ozemlju.
Južnoirska vlada se je zato znašla seveda v precejšnji zagati, med drugim tudi, ker je prebivalstvo na splošno naklonjeno severnoirskim gverilcem, katerim nudi pomoč posebno v obmejnih krajih.
Kaj bodo nudili Angleži v zameno za morebitno popuščanje južnoirske vlade? Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je angleška vlada že pred letom dni priznala vseirsko pomembnost ulstrskega vprašanja. Od tistih časov, ko je prišlo na Irskem do velikih verskih vojn, ki so zapečatile za več sto let usodo tega otoka, se je odnos angleških oblasti do tega vprašanja precej spremenil. V davnih časih in tudi še v bližnji preteklosti so Angleži menili, da je vprašanje Ulstra samo notranje vprašanje angleške kraljevine. Pred petdesetimi leti so se morali sicer sprijazniti z ustanovitvijo Irske republike
SASSARI, 9. — Agenti letečega oddelka kvesture v Sassariju so danes aretirali igralca Daria Foja, ker se je baje uprl javnim funkcionarjem. Daria Foja so priprli v zapor «San Sebastiano®,
Sodeč po zadnjih vesteh, so a-genti aretirali igralca v uradu kvesture, kamor so ga prepeljali policijski agenti potem ko je prišlo pred kinematografsko dvorano «Rex» do spopada med njim in policijskimi oblastmi. V tej dvorani je Dario Fo nameraval uprizoriti s svojim ansamblom igro «Mistero buffo». Do spopada s policijskimi agenti je prišlo, ker so ti nameravati stopiti v dvorano pod pretvezo, da bi tam vzdrževali javni red.
Policijska verzija dogodka je nekoliko drugačna. Agenti pravijo, da so se Fo in njegovi tovariši postavili po robu policistom, da bi jim preprečili vhod v dvorano. Tedaj je prišlo do kratkega Dogovora med igralcem in policijskim častnikom. Dario Fo je trdil, da policaji niso upravičeni, da bi stopili v dvorano, ker je šlo za privatno predstavo za katero je on sam osebno najel kinodvorano. Policijski funkcionar pa je trdil, da je kinodvorana «Rex» javni lokal in da je policija upravičena, da tam skrbi za javni red. V tem trenutku je prišlo do snopada med Dariom Fojem, njegovimi tovariši ter t>ol'ciisk;mi agenti. PolipisU so odpeljali Foja v kvesturo. Medtem se je pred kinodvorano zbra la velika množica ljudi, ki pa jih je policija razpršila.
Pozno zvečer je policija poslala pomočniku državnega pravdnika poročilo o dogodkih.
Igralec Dario Fo je bd te nekaj dni na Sardiniji, kjer je nastopil s predstavama «Mistero buffo» in «Ljudska vojna v Čilu».
Župnik Sv. Jedrti osumljen umora
BOČEN, 9. — Preiskava o smrti 63-letne gospodinjske pomočnice Luise Platzgummer iz župnije Sv. Jedrti v dolini Ulten (Val d’Ultimo) postaja vedno bolj zapletena. Preiskovalni sodnik iz Bočna še ni formuliral nobene konkretne obtožbe, toda vse kaže, da obstajajo precej tehtni dokazi, da je zločin zagrešil prav župnik Joseph Steinkasserer. Preiskovalni sodnik čaka samo še na rezultat dveh strokovnih pregledov, da bi obtožil tega strašnega u-mora prav krajevnega župnika. Na zaslišanju je namreč župnik Steinkasserer večkrat zašel v protislovja.
Obdukcija trupla 63-letne Platzgum-merjeve je dokazala, da je ženska umrla zaradi zadušitve (mogoče z blazino). Ko je bila že skoraj mrtva, jo je morilec slekel in zvezal z vrvmi.
Kot smo že rekli, proti Steinkas-sererju še niso uradno nastopili, vendar so ga pozvali naj si poišče zaupnega odvetnika. Duhovnik je imenoval za svojega branilca odvetnika Huga Ganterja, ki je bocenski pod župan. Odvetnik trdi, da je njegov varovanec še vedno v stanju šoka zaradi strašnega dogodka. Dejal je da je prepričan, da je Steinkasserer nedolžen. Med drugim je tudi zahteval, naj duhovnika preiščejo zdravniki pod vodstvom nekega specialista nevropsihiatrične klinike v Innsbrucku.
Kot smo že poročali, je prišlo do zločina v župnišču visokogorske župnije, ponoči med sredo in četrtkom. ' Župnik je baje slišal ropot iz bližnje sobe ter je šel tja, kjer je srečal dva temno oblečeno moška, ki sta ga udarila s palico po glavi.
NA ZAHTEVO ZNANEGA ODVETNIKA «ALPHA NAPERA
Pravosodno ministrstvo pred sodiščem zaradi odslovitve Archibalda Coxa
Mile kazni za vohune, ki so vlomili v sedež demokratske stranke v palači Watergate
WASHINGTON, 9. - Zadeva Watergate je še vedno v ospredju a-n.eriškega političnega življenja. Ne mine dan. da ne bi nove organizacije ali posamezniki stopili v boj proti Nixonu, čigar ugled je že močno padel. Tako se je včeraj mogočna sindikalna organizacija AFL -CIO, ki ima 13 milijonov članov, angažirala v ostri kampanji za odstranitev šefa Bele hiše. Vodstvo sindikata je namreč pozvalo vse člane, naj začnejo akcijo zbiranja podpisov za odstranitev predsednika in naj v tem smislu posežejo tudi pri poslancih in senatorjih. Danes pa je stopila na plan tudi mogočna organizacija potrošnikov, ki jo vodi znani odvetmk Ralph Nader. Le-ta je skupaj s tremi člani kongresa vložil tožbo proti pravosodnemu ministrstvu, ker da je odslovitev posebnega javnega tožilca Coxa protizakonita.
Odslovitev uglednega pravnika, ki je vodil preiskavo o zadevi Water-gate, in ki se ni uklonil grožnjam predsednika, je resnični mejnik v vohunski aferi. Pred odslovitvijo, je bila možnost, da bi kongres začel postopek za odstranitev predsednika neznaten. kljub pomislekom, ki so jih senatorji imeli o Nixonu kot upravitelju in o njegovi poštenosti. Konkretno je kongres začel razpravljati o postopku za «impeachment» šele, ko je Bela hiša odslovila Coxa in ko je postalo očitno, da Nikonova samopašnost ne pozna meja. Bistveno vprašanje ni bilo več. če je predsednik kriv ali ne, pač pa vprašanje izbire med demokracijo in diktaturo.
Da se povrnemo k tožbi: sodno raz pravo bo vodil washingtonski sodnik Gerhard Gesell. ki je ukazal vladi, naj do ponedeljka utemelji svoje ravnanje. V tej zvezi so nekateri funkcionarji že pojasnili, da med preiskavo Cox ni zakrivil «nobenega posebno hudega prekrška (bivši pra vosodni minister Richardson je za
gotovil kongresu, da bo javni tožilec odslovljen le v primeru, da bi zagrešil posebno hud prestopek), poudarili pa so, da ima vsak pravosodni minister pravico spreminjati ukrepe prejšnjega ministra. In prav to naj bi naredil Bork, ko je na Nixonovo zahtevo odslovil Coxa.
Sodnik John Sirica pa je medtem razglasil dokončne razsodbe za skupino vlomilcev, ki je lani poleti namestila prisluškovalne naprave na sedežu demokratske stranke v palači
in Sirica je obsodil vohune na zelo stroge kazni. Pripomnil pa je, da bodo kazni lahko znatno nižje, če bodo sodelovali s pravico.
Prvi je klonil Hovad Hunt, nato pa se je razvezal jezik tudi ostalim z izjemo Cordona Liddyja. In prav tega je Sirica najstrožje kaznoval: najmanj 8 let ječe in 40.000 dolarjev (okrog 24 milijonov lir) globe. Z ostalimi, ki so sodelovali s pravico, je bil mil. Hunt na primer, ki je' bil najstrožje kaznovan, bo moral
Watergate. Proces proti vlomilcem se. odsedeti v ječi dve leti in plačati je zaključil v začetku letošnjega leta 1 10.000 dolarjev globe.	- j ■
torej kako potrebna je sodobnim družbam racionalna politika vode bodisi v državnem kot v krajevnem merilu. To velja zlasti za Italijo, kjer se področja znatno razlikujejo
Človeku bo verjetno težko kdaj uspelo natakniti vajeti silam narave — pri tem ne gre pozabiti ekološke plati problema — vsekakor pa je mogoče znatno omejiti posledice naravnih katastrof kot so na primer poplave. Osnovni cilj je torej stvarna hidrogeološka politika, še prej kot politika optimalnega izkoriščanja vodnih virov in omejevanja onesnaženja voda. V tej zvezi je vsedržavna konferenca za vodo pripravila v 32 mesecih dela globalni načrt za izkoriščanje vodnih virov. V dokumentu sta zlasti obdelana dva momenta: vprašanje o-brambe voda in hidrogeološkega ustroja države, ki vsebuje napotke za stvarno hidrogeološko politiko v Italiji in vprašanje izkoriščanja vode, ki je krajevnega značaja.
Kot je na današnii konferenci poudaril odvetnik Da Molo, predsednik vsedržavne zveze občinskih podjetij za vodo, plin in druge storitve, ima voda «lokalni okus», v smislu, da je vprašanie oskrbovanja z vodo in izkoriščanja vodnih virov krajevnega značaja. To vprašanje morajo reševati krajevne ustanove (občina, konzorcij občin, dežela ali meddeželni konzorcij, odvisno pač od hidrogeološke narave kraja) v skladu s potrebami prebivalstva. Vprašanje vodovodov danes ne zadeva več samo «razpečevalne» mreže, marveč terja kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne investicije za iskanje ustreznih vodnih virov, za kanalizacijo in za razkuževanje odtočnih vod. Nujna je torej socialna politika, ki naj se stalno prilagaja potrebam in socialnemu ter gospodarskemu razvoju določenega kraja. Ta značilnost modernega vodovodnega sistema terja javno upravo, ker zasebna družba po svojem ustroju in načelih (zakon maksimalnega profila) takim zahtevam ne more biti kos.
S to predpostavko pa še ni rešeno vprašanje, kakšen naj bo ustroj javne ustanove, da odgovarja navedenim zahtevam. Vprašanje je bolj političnega kot tehrtiškega značaja, saj gre izbirati med dvema ustrojema ustanove: delniška družba z občinsko udeležbo ali pa poseb-
no občinsko podjetje.
Delniške družbe z občinsko udeležbo, čeprav ima v njih občina večino delnic, po mnenju sindikatov in naprednih gospodarstvenikov niso primerna rešitev iz več razlogov. Prvič je delniška družba kot taka, javna ali zasebna, podvržena zakonu največjega profila in je teritorialno omejenega občinskega značaja. Drugič pa, in primerov ne manjka, zasebni interesi čestokrat prevladajo nad javnimi, četudi zasebniki nimajo večine delnic v svojih rokah. Nastanejo tako v sklopu same javne ustanove mogočne skupine, katerih interesi večkrat ne sovpadajo z interesi javnosti.
Povsem drugačen značaj ima posebna občinska družba, ki je v tem trenutku najbolj agilno orodje v rokah krajevnih ustanov za stvarno hidrogeološko politiko. Taka družba je med drugim tudi izraz izvoljenih organov in podvržena njihovemu nadzorstvu. Po svoji naravi pa lahko prevzame v skrb tudi reševanje drugih problemov, ki so tesno povezani z vodovodno mrežo in sicer vprašanie iskanja virov in vprašanje kanalizacije ter razkuževanja onesnaženih voda.
Morebiten zadržek bi lahko bilo le vprašanje finančnega značaja, saj so sorodne ustanove, ki se ukvarjajo z javnimi prevozi močno pasivne. Izkušnja pa je pokazala, da ta zadržek ni utemelien. Poslovanje tek'h ustanov v Vicenzi, Veroni in Padovi sploh ni pasivno, ali je pasiva zelo maihna, poleg te "a pa bi bilo treba v aktivo vključiti postavko socialnih stroškov, to se pravi dejstvo, da javnokoristna storitev ni podvžena več zasebni špekulaciji in da taka ustanova omogoča uvedbo politične cene za vodo.
Vojimir Tavčar
FIRENCE, 9. Neznanci so danes zjutraj ranili s strelom iz samokresa 16-letno študentko Mario Rito Trenti pred licejem Castelnuovo na Trgu Torino.
Pred šolo se je skupina pretepačev prevratniške fašistične organizacije Avanguardia Nazionale, ki je delila letake o delovanju organizacije, spopadla z demokratičnimi študenti. Med prerivanjem je nekdo izvlekel samokres in dvakrat ustrelil. Ena od svinčenk je zadela in lažje ranila Rito Trenti, ki je pravkar stopala v šolsko poslopje.
* *»«|
Mornarji naiijanskega tankerja «Cunegliano» so morali včeraj spet natovorili smovi petrolej, katerega so pravkar raztovorili v rotterdamskem pristanišču. Čeprav je bilo gorivo namenjeno Zahodni Nemčiji, alžirska vlada ni dovolila, da bi ga raztovorili v Nizozemski, ki jo Arabci
bojkotirajo sp ičo ujet e simpatije do Izraela