PRIMORSKI DNEVNIK
SXiSfr^'pT* Cena 150 lir	Leto XXX. Št. 230 (8936)	TRST, sreda, 2. oktobra 1974
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjem Evropi.
SPLOŠNE NAPOVEDI 0 SKORAJŠNJEM ODPRTJU VLADNE KRIZE
Tanassi : Levosredinska večina ne obstaja vec
Izredno oster napad socialdemokratskega predsednika na PSI - Nove predčasne volitve? - Sestanek Rumor-Pantani
Rim, 1. — Rimske politične vode *0.. vsak ^an bolj razburkane v Pričakovanju tako imenovanega pre-verjanja, ki bo moralo zapečatiti usodo ne samo Rumorjeve vlade, ampak sploh levega centra. Sam «umor nadaljuje posvetovanja o pomičnem položaju: v tej zvezi je imel danes daljši razgovor s poli-Jičnim tajnikom KD Fanfanijem, s «aterim je govoril tudi o skorajš-mem zasedanju vodstva KD, ki bo jL oktobra. Na tem zasedanju se “O morala stranka relativne večine lziasniti o perečih vprašanjih, ki *° sedaj na dnevnem redu, predvsem pa odgovoriti na zahteve, ki 1'b socialisti postavljajo kot pogoj za nadaljevanje sodelovanja PSI v vladi.
Toda položaj je tako zapleten, odnosi med vladnimi partnerji pa tako zaostreni, da obstaja konkret-na možnost, da bi «preverjanja» sploh ne opravili iz enostavnega razloga, ker bo vlada še prej Pedla. Splošno mnenje pa je, da bi nova vladna kriza, ki se v sedanjem trenutku zdi neizbežna, ne Pomenila samo padca vlade, am-Pek tudi konec formule levega centra. Ker pa v parlamentu ne obdaja alternativna večina, bi to pomenilo tudi nujnost sklicanja predčasnih splošnih volitev z vsemi posledicami, ki bi jih taka rešitev Prinašala v trenutku, ko državo pretresa huda gospodarska kriza.
Zelo hud udarec so danes zadali vladi socialdemokrati in v prvi vrsti predsednik PSDI Tanassi na zasedanju strankinega vodstva. Že sam tajnik Orlandi je v svojem poročilu ostro polemiziral s socialismi. po njem pa je spregovoril Tanassi, ki je brez ovinkov dejal, da je nadaljevanje sodelovanja s socialisti nemogoče in da je treba zato odpreti vladno krizo in sklicati Predčasne volitve.
Izredno oster ton Tanassijevega govora je presenetil opazovalce. Nekateri sicer pripominjajo, da je Tanassi prav v teh dneh tarča hudih bolj ali manj odkritih napadov v zvezi z vestmi o poskusu državnega udara, ki ga je opravila skrajna desnica v času, ko je bil predsednik PSDI obrambni minister, in da je morda prav to dejstvo pripravilo socialdemokratskega voditelja da tako napadalno nastopa. Dejstvo pa je, da je Tanassijev govor še enkrat dokazal, da so se odnosi med strankami vladne večine že preveč skrhali, da bi jih bilo mogoče zakrpati z raznimi «preverjanji» ali s podobnimi sredstvi.
Toda poglejmo, kaj je Tanassi dejal. Predsednik PSDI je zvrnil na socialiste vso krivdo za težave, s katerimi se ubada vladna koalicija ter dodal, da so «provokacije in izsiljevanje PSI že presegli človeške in politične meje potrpljenja in razumevanja». «PSI — je nadaljeval Tanassi — je uničila levi center s svojo stalno dvoumno in kontradiktorno politiko, s svojo zahtevo, da bi bila istočasno v vladi in v opoziciji.»
Predsednik PSD* je celo ogrel staro polemiko o žalostnem zaključku združitve med socialisti in socialdemokrati, za katerega nosi po njegovem krivdo samo PSI, obtožil je dalje socialiste, da so vodili napačno politiko za časa Colombove vlade in celo, da so povzročili predčasni zaključek prejšnje zakonodajne dobe in ustanovitev Andreottije-ve sredinsko desničarske vlade. «U-pali smo — je dejal Tanassi — da se bo PSI po vseh teh napakah prepričala o potrebi po odkritem in lojalnem sodelovanju z demokratičnimi strankami, toda to se ni zgodilo. Zgodilo se je prav nasprotno: socialisti so ošibili koalicijo in od-' vzeli verodostojnost in avtoriteto vladni akciji, ne da bi upoštevali težaven položaj v državi.» «Misliti ali verjeti — je tudi dejal socialdemokratski predstavnik -— da še obstaja levosredinska večina, pomeni varati same sebe in državo.» Po Tanassijevem mnenju je sedanja vlada nezmožna, da bi opravljala svoje naloge, ker ne obstraja več večina, ki jo je izrazila.
Tanassi je tudi ugotovil, da s PSI ni mogoče sestavit'' učinkovite vlade, da pa brez PSI v sedanjem parlamentu ne obstaja učinkovita večina. Zaključek je jasen: predsednik republike mora sklicati predčasne volitve. Vodstvo PSDI je sprejelo Tanassijev predlog o sklicanju strankinega centralnega komiteja 8. oktobra in zavrnilo predlog tajnika Orlandiia, po katerem naj bi bila seja CK šele 14. oktobra.
Jutri popoldne pa se bo sestalo tajništvo PSI, ki bo predvidoma dalo odgovor na Tanassijev frontalni napad. Že danes je namestnik tajnika PSI Mosca izrazil mnenje, da pomeni Tanassijev napad na socialiste politično napako. Socialdemokratski predstavnik ni namreč dal svojega prispevka k razčiščenju položaja (kot sta na primer storila tajnik PRI La Malfa in vodstvo PSI), pač pa j« še bolj poglobil krizo, namesto da bi ustvaril pogoje za resno primerjanje stališč.
Predsednik PSDI Tanassi
Ministrski predsednik Rumor
SESTANEK NAČELNIKOV SKUPIN POSLANSKE ZBORNICE
Parlament zahteva pojasnila vlade o «dosjejih» SID
Vlada naj bi jutri poročaia o vsebini dokumentov ..obveščevalne službe, ki jih je Andreotti izročil sodstvu
RIM, 1. — Na Montecitoriu so se danes sestah voditelji poslanskih skupin, da bi določili spored dela poslanske zbornice v prihodnjih dneh. Predstavniki vseh skupin so bili mnenja, da bi morala vlada v tem tednu dati pojasnila v zvezi z «dosjejem» obveščevalne službe o prevratniških poskusih skrajne desnice, ki ga je obrambni minister Andreotti v preteklih dneh izročil sodstvu. Vlada pa še zmeraj okleva, tako da so načelniki poslanskih skupin sklenili sprožiti formalni korak pri vladi in jo pozvati, naj odgovori med sejo poslanske zbornice v četrtek poooldne na številna poslanska vprašanja, ki so bila postavljena v rej zvezi. Kot so povedali udeleženci današnjega sestanka, bodo pozvali vlado, naj poroča parlamentu tudi o Montedisonu in o delovanju finančnega mogotca Sindona.
Predstavnik socialistične levice Lombardi je v intervjuju tedniku «Il Mondo» obravnaval vprašanje dosjejev SID in obtožil KD, da ni ob pravem času nudila informacij, ki bi lahko zavrle fašistični teorizem. Lombardi je med drugim povedal, kako je tajnik PSI na njegovo pobudo ob sestavi nove vlade postavil zahtevo, naj bi bili socialisti obveščeni o delovanju SID. Ta zahteva je bila sprejeta, vendar pa je KD povedala, da ni nobenih informacij v tej zvezi. Po Lombardijevem mnenju obstajata samo dve možnosti: ah je KD takrat zamolčala informacije, ali pa je SID potolkel vse rekorde, ko je v pičlih nekaj mesecih pripravil obsežen dosje p petih najbolj temačnih letih življenja države
Preiskava o njegovi smrti je bila najprej zaupana sodniku Vitozziju, ki je prišel do zaključka, da so Calzo-larija ubili njegovi somišljeniki, da bi mu preprečili, da bi povedal v javnosti nekatere informacije v zvezi s krvavim atentatom 12. decembra 1969 v milanski Kmečki banki. Pozneje pa so odvzeli Vitozziju preiskavo. novi sodnik pa je zadevo arhiviral, češ da je Calzolari sam padel v vodnjak kmalu po odhodu z doma. Sodnik Gallucci je v svoji razsodbi trdil, da je Calzolari umrl 25. decembra ob 8.40 zjutraj, se pravi kmalu po odhodu z doma. Sedaj pa so se pojavile nekatere priče, ki so videle Calzolarija nekaj ur pozneje, kar očitno demantira tezo o nesreči.
PO ODSTOPU MINISTROV ZA OBRAMBO IN INFORMACIJE
Kmalu preosnova v lizbonski vladi
Predsednik vlade Vasco Goncalves še ni imenoval novih ministrov ■ Potrdil je, da v portugalski državi vlada red
Začetek procesa Watergate
LIZBONA, 1. — Portugalski ministrski predsednik Vasco Goncalves je odločno demantiral trditve bivšega predsednika generala De Spinole, češ da je Portugalska na robu razsula in državljanske vojne. De Spinola je svoje izjave podal med televizijskim posegom, ko je sporočil svoj odstop. Goncalves je dejal, d? bo morala začasna vlada rešiti vrsto izredno težkih vprašanj, da pa razpolaga s sredstvi, s katerimi bp kos nalogi. Predsednik vlade jé prav tako zanikal, da bi v Portugalski vladala anarhija in kaos ter je kot dokaz navedel zrelo zadržanje portugalskih državljanov v petih mesecih demokratičnega režima. O politični zrelosti Portugalcev priča tudi način, kako so reagirali na dogodke zadnjih dni. Goncalves je dejal, da so vsi glasovi, ki krožijo o možni razpustitvi odbora za narodno varnost zgolj provokacije. Izrazil je tudi željo, da bi tuje finančne družbe naložile čim-več kapitalov v Portugalski, seveda, če to ne bi ogrožalo nacionalne neodvisnosti. Goncalves je nato poudaril, da hoče Portugalska navezati prijateljske stike z vsemi državami sveta ter je potrdil, da sta iz vlade izstopila ministra za informacije in za obrambo major Osorio in polkovnik Firmino Miguel. Doslej še niso sporočili imen njunih naslednikov.
V	Lizboni so tudi sporočili, da sta generala Marques in Neto, ki sta včeraj izstopila iz odbora za narodno varnost, bila tudi rešena dolžnosti poveljnikov glavnih štabov pehote in letalstva. Doslej še niso sporočili niti imen častnikov, ki bodo nadomestili v okviru odbora za narodno varnost tiste, ki so odstopili.
Medtem so ustanovili posebno preiskovalno komisijo, ki bo morala pripraviti vse potrebno za sodne postopke proti nekaterim osebnostim prejšnjega portugalskega režima. Vodi jo eden sodnikov vrhovnega sodišča. V portugalskem tisku ne govorijo o številu procesov, pcv udarjajo pa, da jih bo veliko, d J bo treba ustanoviti posebne odseke pri sodiščih in pri vojaških sodnih okrožjih, pred katerimi oodo sodili tudi številnim bivšim pripadnikom zloglasne tajne policije Pl DE, ki so jo razpustili.
V	svojem prvem govoru po imenovanju za predsednika Portugalske je general Costa Gomez poudaril, da ostanejo sporazumi iz Lu-sake o neodvisnosti Mozambika še vedno v veljavi. Poudaril je tudi, da oborožene sile niso spremenile svojega programa, ki pa nikakor ni nedotakljiv. Costa Gomez je izjavil, da si bo prizadeval, da bi zagotovil spoštovanje ustavnih zakonov ter da bi uredil take družbene pogoje, v katerih bi portugalsko ljudstvo zlahka doseglo politične cilje, ki si jih je zastavilo.
Najpomebnejše osvobodilno giba-
nje Angole MPLA je sporočilo, da bo prekinilo sleherno gverilsko dejavnost. Izjavo o tem je dal predsednik organizacije Agostinho Neto, ki je poudaril, da so sklep sprejeli zaradi odstopa predsednika portugalske republike De Spinole. Spinolov odstop je znamenje, je dejal, da je Portugalska ostala demokratična država in da bo nadaljevala z izvajanjem programa, ki so ga izdelale oborožene sile. Neto je nato obtožil bivšega državnega poglavarja, da je podprl Portugalce, ki živijo v Angoli in da je dokazal, da je pripravljen sprejeti zahteve po sestavi bele manjšinske vlade v Angoli.
Jugoslovanski obrambni minister na Poljskem
BEOGRAD, 1. — Zvezni tajnik za narodno obrambo Jugoslavije, armadni general Nikola Ljubičič je odpotoval danes na čelu delegacije oboroženih sil Jugoslavije na uradni in prijateljski obisk oboroženim silam Poljske. Jugoslovanska delegacija vrača obisk oboroženim silam Poljske, katerih delegacija je 1972. leta obiskala Jugoslavijo.
Včeraj sc je v VVashingtonu pred zveznim sodnikom Sirice začel proces proti 5 bivšim Nìxonovim sodelavcem zaradi zadeve Watergate Razprava pa se bo začela šele čez nekaj dni, ko bo Strica izbral med 200 kandidati 12 porotnikov, ki bodo morali izreči sodbo sodelavcem bivšega predsednika. Na sliki: John Eckrlihman, eden
od obtožencev, z ženo
......................................
OSREDNJA TEMA RAZPRAVE NA ZASEDANJU MONETARNEGA SKLADA
Izhod iz svetovne gospodarske krize možen le z mednarodnim sodelovanjem
Zakladni minister Colombo orisal ukrepe italijanske vlade za boj proti inflaciji
WASHINGTON, 1. — Vprašanje cen in dobave petroleja in ponovne naložbe ogromnih vsot denarja, ,ki izhajajo iz prodaje petroleja je še vedno v ospredju zasedanja letne skupščine mednarodnega monetarnega sklada in svetovne banke, kjer tudi govorijo o posledicah, ki jih imajo cene petroleja na finance in gospodarstva številnih držav. Države, ki uvažajo največ petroleja še vedno iščejo novo formulo ali pa prilagoditev že obstoječih, da bi prepričali države proizvajalke, naj posodijo del denarja, ki prihaja v njihove blagajne od petroleja, industrij-
skim državam, da bi delno krile primanjkljaj, ki izhaja iz podražitve petrolejskih proizvodov.
Do sedaj še ni prišlo do skupne akcije bogatejših držav in kaže, da je taka akcija še daleč. Obširno so razpravljali o predlogu britanskega finančnega ministra Healeya, da bi ustanovili sklad tridesetih milijard dolarjev v okviru mednarodnega monetarnega sklada, iz katerega bi črpali posojila za kritje primanjkljaja, ki izhaja iz uvoza petroleja. Sedanji sklad je v ta namen razpolagal s 3,4 milijarde dolarjev,
iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiii«iiiiiiiiiiiiii
VČERAJ S PRVIMA PREDSTAVAMA V AVDITORIJU
Pogajanja Fiat-sindikati
TURIN, L ^ V Turinu so se nadaljevala pogajanja med predstavniki Fiata in sindikati v zvezi z namenom avtomobilske industrije, da skrči proizvodnjo zaradi manjšega povpraševanja po avtomobilih. Predstavniki podjetja so danes obrazložili svoje predloge, ki pa so jih sindikalisti negativno ocenili. Pogajanja se bodo nadaljevala tudi jutri. Nekateri člani sindikalne delegacije so izrazili mnenje, da bo morala Fiat v celoti spremeniti svoje predloge, sicer bo prišlo do razbitja pogajanj.
Ponovno odprta preiskava o smrti fašista Calzolarija
RIM, 1. — Rimsko državno pravd-mštvo je sklenilo ponovno odpreti preiskavo o smrti pripadnika skrajno desničarske organizacije «Fronte nazionale» Armanda Calzolarija. ki so ga januarja 1970 našli mrtvega v nekem na pol praznem vodnjaku nedaleč od njegovega stanovanja. Calzolari je odšel z doma 25. decembra 1969 rekoč, da pelje psa na sprehod, od takrat pa je izginil; njegovo truplo so našli več kot en mesec pozneje.
Pričetek 3. kulturnega srečanja treh sosednih dežel Aipe-Mria
Nastopila sta Slovensko ljudsko gledališče iz Celja in «Teatro Stabile» iz Trsta - Sprejem za predstavnike iz Slovenije in Koroške na tržaškem gradu
Z nastopom Slovenskega ljudske-1 ke dr. Ingo Zlamal, tržaški župan ga gledališča iz Celja in tržaškega ' Marcello Spaccini, predsednik Stalne-Teatra Stabile v tržaškem Avditoriju, se je včeraj začelo 3. kulturno srečanje sosednih dežel Slovenije,
Koroške in Furlanije - Julijske krajine, ki poteka pod naslovom «Alpe-Adria». Prireditve v okviru srečanja se bodo odvijale do sobote 12. t.m. Danes bo, ponovno v Avditoriju, gostovalo Celovško mestno gledališče in še enkrat Teatro Stabile, v četrtek, 3. t.m. bo v Pordenonu nastop orkestra, zbora, solistov in baleta Opere Slovenskega narodnega gledali:.a iz Ljubljane, v soboto, 5. t.m. bo, prav tako v Pordenonu, koncert zbora madrigalistov
in komornega orkestra iz Celovca, v Vidmu pa koncert orkestra, solistov in zbora tržaškega občinskega gledališča «G. Verdi», v torek, 8. t.m. bo v Gorici gostovala italijanska Drama Ljudskega gledališča «I-van Zajc» z Reke, 10. t.m. pa bo, vedno v Gorici, nastopilo Stalno slovensko gledališče iz Trsta s Cankarjevo dramo «Za narodov blagor». Srečanja «Alpe - Adria» se bodo zaključila v soboto, 12. t.m. v Vidmu s strokovnim zasedanjem gled: ških delavcev, izvedencev in kriti kov ter z razstavo o dejavnosti gledališč v vseh treh sodelujočih deželah.
Pred začetkom letošnjega srečanja sta deželna odbornika za kulturo Bernardo Dal Mas in za finance ter splošne zadeve Sergio Coloni, priredila včeraj na tržaškem gradu sprejem, katerega so se med drugimi udeležili sekretar za kulturo izvršnega sveta Slovenije Ela Ulrih Atena, pomočnik načelnika za kulturo Koroš-
ga slovenskega gledališča prof. Josip Tavčar, predsednik Teatra stabile Guido Botteri, slovenska občinska odbornika dr. Rafko Dolhar in Dušan Hreščak, vladni komisar Di Lorenzo, generalna konzula Jugoslavije Boris Trampuž in Avstrije Blechner, deželni tajnik KD Tonutti in druge o-sebnosti.
Deželni odbornik za kulturo in šolstvo Dal Mas je pozdravil navzoče in podčrtal pomen kulturnih srečanj, ki so odraz pomembnega kulturnega napora treh sosednjih dežel in ki so že z dejstvi pomagali k medsebojnemu boljšemu spoznavanju. Sekretar za kulturo izvršnega sveta Slovenije Ela Ulrih Atena je nato podčrtala vrednost	teh dni,	ki so povsem	iz-
polnili namen pokazati dosežke in seznaniti s smermi ter tokovi umetniškega ustvarjanja. Kot zadnji je koroški predstavnik dr. Ingo Zlamal prav tako podčrtal uspeh srečanj in dodal, da je verjetno najboljša sedanja tretja oblika, ki je posvečena gledališki	umetnosti.
i red precej številnim občinstvom ji Slovensko ljudsko gledališče iz Celja uprizorilo za to priložnost skrčeno	verzijo	drame	mladega
slovenskega dramatika in pisatelja Frančka	Rudolfa	«Celjski	grof	na
žrebcu» v režiji Dušana Mlakarja. Avtor nas v tem svojem delu z igro glumačev popelje skozi zgodovino Celjskih grofov od prvega Gebharda do poslednjega Ulrika z osrednjima figurama Hermana in
tudi iz zgolj gledališkega stališča domiseln. Dialogi so spretno izpeljani, režija pa je delo tudi scensko primerno razgibala. Igralski ansambel je pokazal visoko profesionalno raven. Občinstvo je bilo s prikazanim delom in njegovo izvedbo očitno zadovoljno in je igralce večkrat priklicalo pred zastor.
Tržaško, oziroma deželno gledališče «Teatro Stabile», je za srečanja pripravilo scensko montažo izbora literarnih tekstov tržaškili in drugih deželnih avtorjev (Bettize, Camberja, Giottija, Sabe, Slataper-ja, Stuparicha in Sveva) v koordinaciji Furia Bordona in v scenski postavitvi Francesca Macedonia, ki se je za vezivo posluži! tudi projekcij diapozitivov in pa spevnih vložkov v izvedbi pevke in kitaristke Elvie Dudine. V umirjenem poteku, komaj lahno razgibanem z nakazano scensko igro s skromnimi a ustrezajočimi rekviziti, se je pred poslušalci odvil splet besedil v književnem jeziku in v narečju, ki so na primeren mčin razgrinjali umetniški, čustveni pa tudi miselni svet avtorjev in tržaškega italijanskega ambienta skozi zadnja desetletja. Vsi nastopajoči so pokazali lepo govorno tehniko, pevka in kitaristka pa prikupen glas v značilnem «folk» slogu. Tudi tržaški gledališčniki so za svoj nastop poželi topel aplavz.
BEOGRAD, 1. — Danes je prispela v Beograd študijska delegacija
__________ ^	komunistične partije češkoslovaške
njegovega sina Friderika. Pristop i pod vodstvom tajnika CK KP Češko-k zgodovinski temi je zanimiv in I slovaške Jana Janika.
je pa na tem da se izčrpa. Sredstva naj bi v sklad prispevale države izvoznice petroleja. Resne pomisleke o učinkovitosti takega sklada je izrazil ameriški finančni minister Simon, ki je mnenja, da države proizvajalke ne bi bile pripravljene kriti potrebe sklada. Po mnenju ameriškega predstavnika je najboljša rešitev energetskega vprašanja krepko znižanje cen petrolejskih proizvodov.
Vzdušje na zasedanju se je nekoliko razjasnilo po uvodnem govoru ameriškega predsednika Forda, ki tokrat ni grozil državam proizvajalkam petroleja, kot je to storil prejšnji teden v Detroitu. Osrednje vprašanje na dnevnem redu zasedanja mednarodnega monetarnega sklada ostane problem kritja primanjkljajev v plačilnih bilancah manj razvitih držav. To vprašanje je orisal ravnatelj sklada Witte-ween. Ameriški finančni minister Simon je podal nekoliko manj pesimistično sliko sedanjega svetovnega gospodarskega položaja. Dejal je, da se ne strinja s tistimi, ki napovedujejo splošno recesijo in polom na mednarodnih finančnih tržiščih. Res pa je, je rekel, da bi lahko vsako zmanjšanje proizvodnje surovin in osnovnih proizvodov ogrožalo blagostanje in družbeno stabilnost. Simon je opozoril na nevarnosti, ki se skrivajo v borbi proti inflaciji, v kateri bi omejili notranjo potrošnjo in proizvajalno aktivnost. Po njegovem mnenju so sedanji mehanizmi za ponovne naložbe petrodolarjev zadostni, ameriško bančno tržišče pa je v stanju, da izvede vse potrebne operacije, kot so ameriške banke dokazale v začetku letošnjega leta, ko so zvišale posojila tujim državam za približno 15 milijard dolarjev. V zaključku svojega posega je Si-mon opozoril finančne ustanove, naj v kali zatrejo vsako čezmerno špe-kulacijsko dejavnost.
Danes je spregovoril tudi italijanski zakladni minister Emilio Colombo, ki je v uvodu dejal, ua se
je cena petroleja početverila, kar
je imela hude posledice na plitìì-, sitih proizvodov najbolj { ne bilance skoraj vseh držav, tako Do podražitve je prišlo pr, razvitih kot tistih v razvoju. Seda- 11 ~	'	2	‘ ''	,
nja visoka inflacijska stopnja pa je posledica čezmernega splošnega popraševanja ter splošne podražitve. Boj proti inflaciji mora ostati v ospredju prizadevanj vseh držav, pri tem pa nikakor ne gre prezreti nevarnosti povečanja nezaposlenosti. Čeprav je boj proti inflaciji, je dejal italijanski zakladni minister, v veliki meri notranji problem posameznih držav, je vprašanja, ki izhajajo iz velike in nenadne podražitve petroleja treba reševati na mednarodni ravni.
Colombo je nato obravnaval italijansko gospodarsko vprašanje, o katerem se te dni v Washingtonu mnogo govori. Italijanski zakladni minister je priznal, da je Italija med industrializiranimi državami nega sodelovanja.
iiiiiiliiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiM
URADNO SPOROČILO AGENCIJE TASS
Kissinger ta mesec v Sovjetski zvezi
Ameriški državni tajnik obišče morda tudi Jugoslavijo
tista, ki jo je podražitev petrolej-" ” prizadela, av v trenutku, ko je bilo italijansko gospodarstvo v močni ekspanziji. Kar zadeva ukrepe, da bi zavrli inflacijo je Colombo dejal, da so bili prvi ukrepi, ki so jih sprejeli februarja, neučinkoviti. Druga serija ukrepov pa je pokazala prva znamenja učinkovitosti komaj v zadnjih mesecih V zadnjih treh mesecih se je zmanjšal uvoz, izvoz stalno rase, manjše pa so tudi valutarne izgube. Dejal je, da predvidevajo, da bo za letošnje leto primanjkljaj plačilne bilance dosegel 8 8,5 milijarde dolarjev, katerega dobra polovica izhaja prav iz podražitve petroleja. V zaključku svojega posega je Colombo opozoril, da italijanski primer priča o nujnosti novih načinov mednarod-
NEW YORK, 1. — Ameriški državni tajnik Henry Kissinger bo obiskal Sovjetsko zvezo med 23. in 27. oktobrom, da bi «razpravljal o vprašanjih obojestranskega interesa za ZDA in SZ». Vest je sporočila v poznih jutranjih urah sovjetska tiskovna agencija TASS. Iz Združenih držav medtem poročajo, da bo Kissinger začel svoje potovanje po Bližnjem vzhodu 9. oktobra. Ameriški državni tajnik bo potem odpotoval v Indijo, Pakistan, Bangla deš, Italijo, po verjetnosti pa še v Jugoslavijo in Iran.
Kar zadeva pogovore, ki jih bo imel v Moskvi z Leonidom Brežnje-vom in drugimi sovjetskimi funkcionarji, kaže, da bodo v ospredju pogajanja SALT o skrčenju strateške oborožitve. Prve dni novembra se bo Kissinger, vsaj tako zagotavljajo v Washingtonu, udeležil sve-
tovne konference FAO v Rimu, kjer bo tudi imel govor. V zvezi s potovanjem v Jugoslavijo in Iran, vesti še niso uradno potrdili, vendar pa se zdi da se bo Kissinger sestal s predsednikom Titom in s šahom Pahlavijem, s katerima bo obravnaval pereča vprašanja dobave in cene petroleja.
Funkcionarji Bele hiše so medtem demantirali glasove, po katerih naj bi predsednik Ford kaj kmalu odpotoval v Sovjetsko zvezo, kjer naj bi se sestal z Brežnjevom. Do ponovnega srečanja na vrhu med ameriškim predsednikom in glavnim tajnikom CK KP SZ bo vsekakor prišlo, vendar pa ne v bližnji bodočnosti. Glasnik Bele hiše pa je z druge strani potrdil, da ima predsednik Ford namen obiskati Japonsko in Južno Korejo, kljub bolezni žene Betty.
iz podražitve petrolejskih proizvodov.
Vse kaže, da bo prav kmalu prišlo do nove vladne krize. Odnosi med strankami leve sredine so izredno napeti, včeraj pa so se še bolj zaostrili zaradi izredno ostrega in grobega napada na socialiste, ki ga je sprožil predsednik PSDI Tanassi. Tanassi je med drugim tudi dejal, da levosredinska večina ne obstaja več in da je zato vladna kriza neizbežna. Ker pa v parlamentu ni nobene druge alternativne večine, bo treba razpustiti parlament in sklicati predčasne volitve.
Na letnem zasedanju mednarodnega monetarnega sklada so poudarili potrebo po čim večjem mednarodnem sodelovanju, brez
:■* _; ■ '
DANES
katerega je sedanja gospodarska kriza, čeprav gre v veliki večini primerov za notranja vprašanja posameznih držav, nerešljiva. Spregovoril je tudi italijanski zakladni minister Colombo, ki je prisotnim orisal gospodarski položaj v Italiji in ukrepe, ki jih je sprejela italijanska vlada, da bi zavrta inflacijo in da bi zmanjšala primanjkljaj v plačilni bilanci, ki izhaja, kot pri številnih drugih državah, po večini
Deželni svet je na včerajšnji seji sprejel na znanje odstop predsednika deželnega odbora Comellija Med politično razpravo so prišla jasno do izraza ostro ločena stališča še zlasti med socialisti in demokristjani glede osnovnih političnih vprašanj. Govor je bil tudi o perečih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti, o katerih sta obsežne-je govorila svetovalec Slovenske skupnosti Štoka in načelnik skupine KRI Colli. Deželno vodstvo KD pa je za predsednika deželnega odbora ponovno kandidiralo dosedanjega predsednika Comellija.
NAČELNIKI SKUPIN SO OBRAZLOŽILI STALIŠČA STRANK
Deželni svet je uradno potrdil krizo levosredinske koalicije
V ospredju nov program in novi odnosi znotraj koalicije leve sredine ter spremenjen odnos do komunistov - 0 slovenskih vprašanjih govorili Štoka (SS), Colli (KPI) in Del Gobbo (KD)
Deželni svet je na včerajšnji seji potrdil pričetek krize, ki se je tako tudi uradno začela. V razpravo so posegli načelniki vseh svetovalskih skupin, ki so obrazložili svoja stališča. Ni bilo pomembnejših novosti, kar pa je že samo po sebi dovolj značilno in kar priča o tem, da se za sedaj stvari še niso premaknile,
Politično debato je pričel načelnik svetovalske skupine PSI podpredsednik deželnega sveta Pittoni, ki je najprej zavrnil obtožbe, češ da je do krize prišlo iz osebnih razlogov, ali zaradi notranjih odnosov v socialistični stranki. Pittoni je ugotovil, da so se spremenili odnosi znotraj koalicije leve sredine in da je dobila hegemonija KD močan udarec še zlasti na referendumu letošnjega maja. V tej zvezi je citiral izjavo tajnika stranke De Martina o pričetku ustvarjanja novih političnih odnosov v Italiji. Pittoni je nato analiziral delo deželne uprave v zadnjem letu in dejal, da je bilo sicer mnogo narejenega, da pa se je vedno bolj krepila vloga odborništev in zmanjševal pomen deželnega sveta, kar je tesno povezano tudi z odnosom do leve opozicije. Ni namreč možna resnična politična dialektika, če se opoziciji in sindikatom omogoči le, da nekaj rečejo o stvari, ki je bila že sklenjena. Tudi glede tega je potreben nov način dela. Pittoni je odločno zavrnil zahtevo KD, da se PSI ne bi ločeno razgovarjala s komunisti. Zaključil je svoja izvajanja z ugotovitvijo, da je trenutno edina praktična rešitev v zavezništvu leve sredine, pri čemer pa je seveda v razpravi, kakšna bo vsebina te politike in na kakšnih političnih odnosih bo temeljila.
Po krajšem posegu liberalca Ber-tolija je spregovoril svetovalec Slovenske skupnosti dr. Štoka, ki je najprej dejal, da je položaj zelo resen in da je prišlo do krize v razdobju, ko bi deželni odbor moral enotno ukrepati. Štoka je nato prešel na obravnavo specifičnih slovenskih vprašanj ter ugotovil, da v enem letu ni bilo narejenega mnogo. Skliceval se je na programsko izjavo predsednika deželnega odbora Comellija, dejstvo pa je, da je v tem letu prišlo samo do mednarodne konference o manjšinah, ki jo je finansirala dežela. Že eno leto pa čaka na razpravo zakonski predlog o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. Dejansko se je položaj celo poslabšal, o čemer pričajo razni dogodki in o čemer govori minister za zunanje zadeve Moro v pismu predsedniku pokrajine Zanettiju, ko ga opozarja «na oprezno previdnost».
Načelnik svetovalske skupine PSDI Lonza je svoj govor usmeril na nujnost krepitve in obnovitve leve sredine. Zavrnil je napad na koalicijo leve sredine kot tudi bližnjo perspektivo vključevanja komunistov v večino. Lonza je dejal, da je levosredinska koalicija nezamenljiva, treba pa je znotraj nje spremeniti odnose v skladu z novim razmerjem sil. Lonza je podčrtal, da se ustvarja v državi tudi drugačen tip demokracije in da prihajajo ljudske zahteve vedno bolj do izraza, na kar morajo biti politične sile pozorne ter še zlasti pripravljena na razgovor demokratično izvoljena predstavništva. Kot tipičen primer je navedel, da je pokrajina že osem dni zasedena, ker se v njej vrste starši in spastično oboleli otroci, ki zahtevajo, da se zanje poskrbi. Vso zadevo bi lahko rešli s 96 milijoni lir, kar za deželo ne bi predstavljalo prevelikega izdatka.
Za komuniste je načelnik skupine Colli podčrtal, da je leva sredina propadla in to v vseh štirih pokrajinah, kar je posledica njene falimentarne politike. Colli je navedel več primerov in je tako tudi podčrtal, da gre pri reševanju vprašanj slovenske majšine v resnici za demokracijo. Ostro je polemiziral s stališčem zunanjega ministra Mora, ki je v zvezi z zaključki mednarodne konference o manjšinah govoril o «oprezni previdnosti», ker je vprašanje slovenske manjšine zelo delikatno in to še zlasti glede pristojnosti dežele in države. Colli je dejal, da je sklicevanje na previdnost povsem napačno, saj gre za demokracijo in ne za previdnost, poleg tega pa večina v deželnem svetu prav gotovo ni bila neprevidna, saj ni rešila nobenega manjšinskega vprašanja. Stvari so se v resnici celo poslabšale glede šolstva, gledališča in Slovencev v videmski pokrajini. Colli je zaključil, da je to tipični primer, ko niso dovolj načelne izjave, temveč so potrebna stvarna dejstva.
Načenik svetovalske skupine KPI je nato obravnaval težak položaj krajevnih ustanov, zaostritev krize, draginjo, grozečo brezposelnost in številna druga vprašanja. V zaključku pa je govoril o odnosu komunistov do uprave in zahteval, da se upoštevajo njih predlogi pr isestav-Ijanju programov.
Zadnji je spregovoril načelnik de mokristjanske svetovalske skupine Del Gobbo, ki je najprej izjavil, da so pripravljeni obnoviti sodelovanje leve sredine. Nadaljeval pa je, da nikakor ni mogoče govoriti o novem odnosu sil, ker se z referendumom ni nič spremenilo, ker takrat ni šlo za politično glasovanje. Del Gobbo je odločno zavrnil obtožbe o notranjih sporih v KD in dejal, da je stranka povsem enotna. Nato je obravnaval razna vprašanja, ki bi jih bilo treba rešiti in ki naj bi predstavljala tudi politični okvir obnovljene koalicije. V tej tvezi je dejal, «da je treba pozitivno odgovoriti na zahteve sloven-)ke majšine». V zaključku je go
več osnova za dialektiko med strankami ter torej pomeni tudi zavračanje novih odnosov, o katerih govore socialisti.
Včeraj se je sestala delegacija, ki jo je imenoval deželni odbor KD, da vodi pogajanja z ostalimi strankami leve sredine za rešitev deželne krize. Za kandidata KD za predsednika deželnega odbora so ponovno imenovali odv. Comellija, ki bo sodeloval na pogajanjih z drugimi strankami.
Upor v tržaškem zaporu
Sinoči, ob 22. uri, se je v oddelku za mladoletne v koronejskem zaporu uprlo štirinajst jetnikov, ki so se v oddelku zabarikadirali. Med uporom so razbili vso opremo, proti paznikom, ki so nemudoma posegli, pa so odvrgli več majhnih
plinskih jeklenk, ki so eksplodirale. Na kraj so prihitele karabinjerske in policijske sile, ki so zapor obkolile, nakar so se uporniki začeli pogajati z namestnikom državnega pravdnika D’Onofriom. Policijske sile vodi sam podkvestor Sa-vastano, karabinjerske pa podpolkovnik Martella. Med uporniki so tudi štirje znani fašisti, ki so v zaporu zaradi sodelovanja pri tajni fašistični organizaciji «Ordine nero» in ki so vpleteni v atentat na slovensko šolo pri Sv. Ivanu. V poznih nočnih urah se je položaj umiril.
Po daljšem pogovoru z dr. D’Onofriom so se uporniki malo pred
1.	uro pomirili. Med ostalimi kaznjenci je vladal mir, samo znani fašist Diego Fabbro, ki je bil obsojen zaradi «pustnega umora» v Skednju, se je poskusil upreti, pa so ga takoj spravili k pameti. Povzročena škoda znaša več milijonov lir.
ZASEBNA AVTOBUSNA PODJETJA PREKINILA VSE PROGE
Paraliza v prevozih po vsej deželi zaradi zapore zasebnih podjetij
Hude težave za delavce in dijake - Ostro stališče sindikalnih organizacij
Grožnja, ki je dalj časa visela v zraku, se je včeraj uresničila — zasebna avtobusna podjetja so po vsej deželi prekinila prevozno službo. Ukrep je hudo oškodoval predvsem delavce. Mnogi včeraj niso mogli na svoja delovna mesta, kar ne oškoduje samo njih same, temveč tudi proizvodnjo. Tudi šolsko leto se je zaradi tega začelo v znamenju hude zmede.
Prekinitev zasebnih avtobusnih prog je zajela in prizadela vso deželo. Najbolj so to občutili v go-riški, videmski in pordenonski pokrajini, medtem ko je Trst in okolico ta ukrep manj prizadel, ker so skoraj vse avtobusne proge pri nas v javni upravi. Zapore se ni udeležilo le eno zasebno podjetje, obenem pa so vozili tudi avtobusi zasebnih podjetij iz drugih dežel, ki vzdržujejo proge med mesti naše in sosednjih dežel.
Zapora je izzvala veliko ogorčenje. V Vidmu, Gorici in Pordenonu so bila srečanja s sindikalni-
itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirnnfiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiitifiiniiiiiiiiiiiumtiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiik
OB PRVEM DNEVU POUKA NA VSEH ŠOLAH
/ novim šolskim letom nove skrbi za dijake, starše in vso skupnost
Na slovenskih srednjih in višjih srednjih šolah vpisanih več dijakov kot lani Še vedno brez odgovora oblasti vprašanje slovenskega strokovnega zavoda
Od poletnih počitnic so ostali za dijake le spomini in spet so tu šolske slabi. Skrbi za dijake, ki se bodo morali spet spoprijemati z raču-nicami. slovnicami in podobnimi težavami, skrbi za njihove starše, ki bodo morelli globoko seči v družinsko blagajno, izsušeno zaradi nenehnega naraščanja draginje, skrbi za profesorje ter skrbi za celotno slovensko skupnost v zamejstvu, ki z zanimanjem in velikimi pričakovanji ter upi gleda na našo šolsko problematiko. v kateri je še marsikaj nerazčiščenega, neuresničenega ah potrebnega korenite preobrazbe.
Sicer pa poglejmo kar po vrsti. Skrbi dijakov ob tem začetku šolskega leta 1974-75 niso več samo skrbi o tem, kakšen bo njihov učni uspeh ali kako bodo najceneje «prevarah» profesorja pri izpraševanju ah šolski nalogi. Prednje se postavlja ah bi se moralo vsaj postavljati vprašanje vzpostavljanja odnosov med ožjo šolsko stvarnostjo ■ in širšo družbeno stvarnostjo, ki jih obkroža in ki ima v našem specifičnem manjšinskem življenju še posebna obeležja. Dijak, profesor, starši in razne družbene organizacije — povezovati bi jih morala neprekinjena nit.
Posebej je letos razveseljivo to, da se število vpisanih učencev in dijakov na vseh slovenskih šolah na Tržaškem iz leta v leto viša. Tudi v primerjavi z lanskim letom, ki je bilo
tos znaten porast. Na slovenskih nižjih srednjih šolah je letos vpisanih 731 dijakov (lani 703;, na višjih šolah pa je vpisanih 598 (lani 567). Spodbuden je tudi položaj na osnovnih šolah, čeprav za te šole še ne razpolagamo s točnimi statističnimi podatki.
Kot rečeno, si z največjimi skrbmi trenutno belijo glavo starši, ki morajo na začetku šolskega leta prenesti še en nujen in nepričakovan izdatek.
Otroka je treba ob začetku šolskega leta na novo obleči in obuti. Stroški narastejo, ko je treba poskrbeti za prevoz dijaka. Kar pa občutno obremeni «družinsko blagajno», so učne knjige, slovarji, zvezki in druge potrebščine. To je bil posebno za revnejše delavske družine vselej hud problem in marsikdo ni mogel ravno zaradi prey.eUJyh Joškov, ki jih zahteva šolanje, nadaljevati šole. Letos se je ta problem še zaostril. Cena šolskih knjig se je v primerjavi z lanskim septembrom povišala poprečno za 20—25 odstotkov, nekatere, predvsem italijanske knjige pa so celo za 50 odstotkov dražje. Na primer: tretji del italijanske antologije «Belle Lettere», ki jo uporabljajo na trgovskem tehničnem zavodu, je lani stal 4.500, letos pa 6.300 lir in še s to razliko, da je bila lani vezana, letos pa broširana. Poprečno stanejo vse knjige s slovarji vred za višje pne razrede srednje šole okrog 45 tisoč lir (lani je bilo to poprečje
glede vpisa zadovoljivo, beležimo le-
.......................
ZASEDANJE SVETA SLOVENSKE SKUPNOSTI
KRITIČNA OCENA DELA ODBORA LEVE SREDINE
Deželni svet mora razpravljati o globalnem zaščitnem zakonu - Obsodba preštevanja slovenske manjšine na Koroškem
Svet Slovenske skupnosti je na svoji zadnji seji posvetil glavno pozornost krizi, ki je na deželni ravni zajela stranke leve sredine. Po poročilih predsednika sveta Hareja ter članov izvršnega odbora Štoke, Legi-še in Dolharja se je razvila diskusija, v katero so posegli Sosič, Ladi Vremec, Ladi Rebula, Simčič, Tuta, Terčon, Metlika, Maver, Lokar, Mljač, Marc, Zahar, Petaros, Ažman in drugi. Svet Slovenske skupnosti je nato odobril stališče, ki ga je ob deželni krizi zavzel izvršni odbor, ko je kritično ocenil delovanje deželnega odbora, saj se ni v enem letu svojega obstoja temeljiteje soočil s problematiko slovenske narodnostne skupnosti, tako kot se je v imenu strank levega centra, to je KD, PSI, PSDI in PRI zavzel v svoji programski izjavi predsednik deželnega odbora
Svet je z zadovoljstvom vzel na znanje korake izvršnega odbora in deželnega svetovalca, ki sta v posebnem pismu predsedniku deželnega sveta zahtevala, naj pride na dnevni red zakonski vsedržavni osnutek, ki ga je svetovalec Štoka vložil 7. julija 1973 v deželnem svetu v imenu Slovenske skupnosti in SDZ iz Gorice.
Svet slovenske skupnosti je nato obžaloval namero načelnikov svetovalskih skupin ter predsedstva deželnega sveta, po kateri bi moral iz for-mahstičnih razlogov odpasti med splošno razpravo o odstopu deželnega odbora poseg deželnega svetovalca Slovenske skupnosti. Odločen nastop Slovenske skupnosti in slovenske javnosti, posebej tiska, pa je to nedemokratično namero preprečil. Svet Slovenske skupnosti je nato v smislu sporazuma s strankami leve sredine imenoval zastopnike v razne komisije, in sicer Antka Terčona v upravni svet glavne deželne bolnišnice v Trstu. Aleša Lokarja v zastopstvo mednarodnega zavoda Sesljan, Ladi-ja Vremca v upravni svet tržaškega velesejma, Ignaca Marca v upravni svet tržaške dobrodelne ustanove, Te-ofila Simčiča v upravni svet tržaš-
voril o 'politični avtonomiji večine. I ke hranilnice in Zorka Hareja v u-ki ni samo gola deklaracija, tem-1 pravni svet Stalnega tržaškega gle-
dališča.
Svet Slovenske skupnosti je ostro obsodil sklep avstrijske socialistične stranke, avstrijske ljudske stranke ter avstrijske liberalne stranke o preštevanju Slovencev na Koroškem. Ta pobuda je proti členu 7 avstrijske mirovne pogodbe in je proti vsakršnemu principu demokratičnosti. Če se bodo morah koroški Slovenci prešteti, bo to prvi primer narodnostnega štetja v Evropi po drugi svetovni vojni. Svet Slovenske skupnosti je izrekel slovenskim koroškim organizacijam svojo solidarnost v boju proti diskriminacijam avstrijskih oblasti in avstrijskih vsedržavnih strank.
znatno nižje in ni presegalo 32 tisoč lir). Po statistikah je najdražje učiteljišče, najcenejši pa trgovski tehnični zavod.
Podobno je tudi za nižje srednje šole. Starši, ki so vpisah svojega o-troka v prvi razred, bodo morali potegniti iz žepa samo za šolske knjige od 25 do 30 tisoč lir. V drugem in tretjem letu se stroški nekoliko zmanjšajo, ker dijaki uporabljajo marsikatero knjigo iz prvega letnika. V lanskem šolskem letu ti stroški niso presegli 20 tisoč hr. Mimogrede naj omenimo, da je v tem pogledu najdražja dolinska nižja srednja šola. ker zaradi poučevanja jezikov potrebujejo dijaki več slovarjev.
S tem pa bremen za družinsko denarnico še ni konec. Če k šolskim knjigam dodamo še stroške za zvezke in druge potrebščine, ki so seveda v primerjavi z lanskim letom tudi občutno narastli (poprečno za 35 do 40 odstotkov), je slika o bremenu, ki ga morajo starši prenašati, če hočejo šolati svoje otroke, popolna. Zvezki, ki so jih lani prodajali -po 250 hr, stanejo letos 380. Skratka je treba za te potrebščine nakazati samo ob začetku leta od 10 do 15 tisoč hr (in pri tem ne računamo barvic, šestil in drugih šolskih pripomočkov).
Na koncu se pred celotno zamejsko manjšinsko skupnost postavlja še vrsta razmišljanj. Kako je s šolskimi prostori? Ali so pristojne oblasti izpolnile večkrat sprejete obveznosti o ureditvi tega pekočega vprašanja? Kako bodo načeh vprašanje o šolskih in okrajnih odborih, ki ga odpirajo delegirani zakoni? V marsičem, kot na primer glede vprašanja ureditve šolskih prostorov, ukinjanja enoraz-rednic, uvajanja novih učnih moči in drugih vprašanj, je odgovor na dlani. Predolgo bi bilo naštevanje vseh slovenskih šol, kjer niso razmere še popolnoma urejene.
Največji problem, ki je nastal pred začetkom šolskega leta, pa je problem slovenske strokovne šole. Včeraj se je uradno začelo šolsko leto s šolsko mašo. Po maši so dijaki odšli s svojimi profesorji na šole, kjer so jim ti povedah začasni umik. Ni pa bilo tako za dijakinje strokovne šole, ki so sicer prišle v šolske prostore, a so bih njih obrazi nenavadno resni in zaskrbljeni. Vpraševale so, kakor sprašuje vsa slovenska skupnost na Tržaškem, kdaj bo od ministrstva za šolstvo končno prispel odgovor. Oblasti so namreč ukinile prvi razred sekcije za šivilje ter s tem dejansko ukinile sekcijo. Odgovora še ni, kot ni odgovora na prošnjo, da bi v tej šoli ustanovih novo sekcijo za kemične analitike.
mi predstavniki in krajevnimi upravitelji. V Trstu se je sestalo tudi enotno deželno vodstvo CGIL, CISL in UIL, ki je najostreje obsodilo ravnanje podjetij, ki vzdržujejo avtobusne proge v koncesiji ter zahtevalo takojšnje srečanje s pred-sestankom deželnega odbora. Sindikalne organizacije obenem zahtevajo, da deželni organi zaplenijo zasebna prevozna sredstva, prekličejo koncesije ter jih izročijo javnemu upravljanju. Zahtevajo uresničitev reforme prometnega sektorja ter ureditev tarifamega sistema. Sindikalno predstavniško se je v ta namen včeraj sestalo tudi z deželnim odbornikom za promet Cocian-nijem.
ni 8. V trgovino, ki je v Ul. Molino a Vento 3/b, so vlomili tako, da so razbili steklo vhodnih vrat. Odnesli so 10 plaščev, krznen o-vratnik in več srajc za skupno vrednost 860 tisoč lir.
DREVI NA OPČINAH
Koncert pianistke D. Beguin
Drevi ob 20.30 bo znana pianistka in kitaristka Danielle Beguin imela samostojen koncert pod okriljem PD Tabor v Prosvetnem domu na Opčinah. Predstavila se bo občinstvu s klasičnimi in ljudskimi motivi.
Podlegel je poškodbam
Včeraj zjutraj je v glavni bolnišnici umrl 52-letni Giorgio Me-deot, ki je prejšnji četrtek skočil s svojega stanovanja v petem nadstropju na Drevoredu D’Annunzio 28. Samo dva dni poprej je že poskusil samomor, tako da si je prerezal žile na zapestjih, vendar ga je hčer pravočasno rešila. Tudi skok s petega nadstropja mu ni takoj bil usoden, ker je padel na parkiran avto in si polomil levo nogo in bočno kost. Tako je vsaj menil po prvem pregledu zdravnik ambulante, vendar je nesrečni Me-deot pri padcu utrpel tudi notranje poškodbe, nastopile so komplikacije in včeraj malo pred 10. uro je umrl.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
prireja
AKADEMIJO
ob stoletnici ustanovitve političnega društva
EDINOST
v petek, 4. oktobra 1974 ob 21. uri
V Kulturnem domu v Trstu, Ul- Petronio -fi
Sodelujejo: Miroslav Košuta (slavnostni govor), orkester Glasbene matice, pevski zbor «Vasilij Mirk», člani ansambla Stalnega slovenskega gledališča.
Koncerti
SPD TABOR Opčine priredi danes,
2.	oktobra ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah koncert pianistke in kitaristke DANIELLE BEGUIN. Na sporedu bodo klasični in narodni motivi na raznih instrumentih.
iiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiiiiiiifiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiii*
NA GOSTOVANJU V LITIJI
Odličen koncert orkestra Glasbene matice iz Trsta
Z dirigentoma O. Kjudrom in J. Banom nastopila solista T. Košuta in C. Šiškovič
Hude posledice padcev
priletnih oseb
V	poznih nočnih urah je v ortopedskem oddelku bolnišnice umrl 71-letni Marcello Pressi iz Ul. Ginnastica 33, ki se je poškodoval 21. avgusta, ko je padel v svojem stanovanju in si zlomil desno stegnenico.
V	popoldanskih urah pa K $o v istem oddelku sprejeli na zdravljenje s prognozo okrevanja v treh mesecih 75-letno Mario Hualizzo por.
Principi iz Ul. Montecchi 8, ki si je prejšnji večer zlomila desno stegnenico, ko je padla na hodniku svojega stanovanja.
Tatovi okradli
trgovino oblačil
Neznani tatovi so prejšnjo noč okradli trgovino oblačil, last 33-let-ne Elde Radojkovic iz Ul. Corrido-
iiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiHiiiiimiimimiiiiiimmiiuiiiiimimiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiMiiiiH
DANES DEVETI DAN ZASEDBE POKRAJINSKE PALAČE
Še vedno samo obljube za spastike in AIAS
Uspešna pogajanja za občinski otroški vrtec
Preteklo soboto je na povabilo Kulturne skpnosti Litija nastopil v Sindikalni dvorani v Litiji orkester Glasbene matice iz Trsta, ki je pod vodstvom dirigentov Oskarja Kjudra in Janka Bana zvajal poleg
I.	stavka Ipavčeve Serenade, Hayd-nov klavirski koncert v D duru in Mozartov violiniski koncert v G-du-ru. Kot solista sta nastopila Tea Košuta (klavir) in Črtomir šiškovič (violina). Oba sta gojenca šole Glasbene matice — pianistka obiskuje II. letnik srednje šole (razred G. Demšar), viohnist pia I. letnik visoke šole (razred O. Kjuder). Košuta in šiškovič sta se predstavila z zrelo tehnično in muzikalno dognano igro ob izvrstni spremljavi orkestra Glasbene matice. Izvajalce je občinstvo, ki je v vehkem številu prisostvovalo koncertu nagradilo s prisrčnim dobravanjem.
Poleg tržaških .gostov so v začetku nastopili tudi štirje učenci Glasbene šole Litija: pianisti Tatjana Mirtič, Sebha Dobravec in Igor Žunič ter- 'flavtistka Sintija Hafner. Mladi litijski glasbeniki, ki so tudi ves program izvajali na pamet, so pokazali na resnost študija glasbene šole v Litiji, ki jo vodi prof. Jože Žunič.
Organizatorji koncertnega gostovanja orkestra Glasbene matice so se potrudili, da je bil obisk tržaških gostov v Litiji navdse prijeten. Pred koncertom je bil ogled gradu Bogenšperk, kjer je Valvasor napisal svojo «Slovo vojvodine Kranj-
Zasedba palače pokrajinske uprave na Trgu Vittorio Veneto se nadaljuje
ni še točno znan, moral pa bi presegati vsoto 90 milijonov lir.
in, še vedno ni nobenih bistvenih no- Včeraj opoldne se je delegacija
vosti. Včeraj so vsi še enkrat potrdili, da ne bodo zapustili zasedenih prostorov, dokler se ne bodo bolj ali manj generične obljube o takojšnji finančni podpori in o skorajšnji pu-blicizaciji spremenile v napisane obveznosti — uradne sklepe odgovornih oblasti.
Raznim obljubam o podpori s strani Sklada za Trst v znesku 40 milijonov lir se je včeraj pridružila še ena obljuba, in sicer s strani deželnega in občinskega svetovalca prof. Lucia Lonze, ki je delegaciji spasti-kov obljubil deželno podporo. Znesek
' !T
Učenci In starši pred osnovno solo v Ul. Donadoni
staršev srečala z občinskim voditeljem za šolska in predšolska vprašanja dr. Gerinom. Starši so zahtevali, naj takoj stopi v veljavo sklep odbora za ustanovitev posebnega občinskega otroškega vrtca za spastične otroke. Dr. Gerin jim je zagotovil, da bo otroški vrtec z občinskim o-sebjem začel delovati že prihodnji teden. Starši so se nato srečali z načelniki svetovalskih skupin, ki so jim še enkrat izrekli solidarnost in podporo.
Do večera so tako zasedajoči kot pokrajinska uprava pripravili svoja predloga resolucije in so se pričela pogajanja za sestavo sporazuma, konvencije, na podlagi katere bo pokrajina sprejela izredne obveznosti pri vzdrževanju združenja do konca leta. Pogajanja so se pričela zvečer in so se zavlekla pozno v noč.
M?®
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar Funt žterling Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni
660.—
1540,50
224,50
139.20
249.20 35,05 36,50 36,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
Mali oglasi
USLUŽBENCA, - KO išče Tržaška knjigama. Pismene ponudbe na: Založništvo tržaškega tiska, Personalni oddelek — Ul. Montecchi 6. 34137 Trst.
ske» in ob tej priložnosti so predstavniki litijskih družbenih organizacij pripravili na gradu sprejem s pogostitvijo in izročili Tržačanom izvod «Valvasorjevega berila».
Ob začetku koncerta je izvajalce pozdravil tov. Marijan Oblak, ki je orisal delovanje tržaške Glasbene matice in poudaril pomen stikov med Slovenci v zamejstvu in matično domovino. Njemu, kakor tudi vsem drugim, ki so pripomogli do uspelega gostovanja, se je zahvalil ravnatelj Glasbene matice dr. Goj-mir Demšar ter izročil gostiteljem v spomin na srečanje v Litiji umetniško sliko tržaškega slovenskega likovnika Franca yekjeta.
Prireditelji so se potrudili, da je koncertno gostovanje izvrstno potekalo in so organizirali tudi reportažo RTV Ljubljana.
Na družabnem večeru, kateremu so prisostvovali zastopniki kulturnega in političnega življenja v Litiji ter predstavnika Sekreterjata za posvetno in kulturo SRS in Zveze kulturno prosvetnih organizaciji Slovenije je bilo izrečenih mnogo vzpodbudnih besed z željo, da bi tržaški glasbeniki kmalu zopet prišli v Litijo.
Gledališča
VERDI
Pri blagajni gledališča Verdi se danes prične prodaja vstopnic za drugi koncert letošnjega jesenskega simfoničnega sporeda. Orkester bo vodil mladi tržaški dirigent Daniele Zanet-tovich. Spored koncerta obsega dela Mozarta, Mussorgskega, Dugamellija, Strawinskega ter tržaškega skladatelja Viozzija. Koncert bo v torek, 8. oktobra, ob 21. uri, naslednjega dne pa bo nastop v gledališču Verdi v Gorici.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
obvešča
vse predsednike prosvetnih društev (tržaški del), da bo posvet društev danes, 2. oktobra 1974 v prostorih Gregorčičeve dvorane ■ Ul. Ceppa 9/1 ob 20.30.
Zaželena je polnoštevilna udeležba.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 2. oktobra MIRNA
Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 17.45 — Dolžina dneva 11.41 — Luna vzide ob 17.50 in zatone ob 7.07
Jutri, ČETRTEK, 3. oktobra TEREZIJA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 16,9 stopinje, najnižja 10, ob 19. uri
14.2	stopinje, zračni tlak 1015 mb. stanoviten, veter 8 km na uro vzhodnik, vlaga 55-odstotna, dežja je padlo
10.2	mm, nebo 9 desetink pooblače-no, morje skoraj mimo, temperatura morja 20,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 1. oktobra se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 80-letna Ersilia Stanič vd. Danieli, 73-letna Barbara Cuk vd. Segatti, 67-letni Renato Slobez, 67-letna Bruna Tuz, 79-letna Maria Nel-zi, 76-letni Nicolo Gabbiano, 81-letni Pasquale Capuzzo, 45-letni Oliano Žaro, 75-letna Luigia Trost por. Ferfi-la. 80-letna Antonia Fomasari vd. Coradin.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do K. ure)
Al Uoyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute. Ul. Giulia 1; Picciola. Ul. Oriani 2; Ali'Annunziata, Trg Valmaura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia. Trg Libertà 6; Alla Testa d'oro, Ul. Mazzini 43.
Kino
Ariston I.N.C. 16.00 «Gli amici di Eddie Coyle».	.
Nazionale 16.00 «Carambola», barvni film. Igrata Paul Smith in Michael Coby.	.
Excelsior 16.00 «L’arrivista», bami film. Igrajo: Alaine Delon, Sydne Rome in Jeanne Moreau.
Grattacielo 16.00 «Il colonnello Butti-glione diventa generale». Barvni zabavni film, v katerem igrata Aldo Maccione in Jacques Dufilho.
Fenice 16.00 «Il bestione». Michel Constantin. Giuseppe Maffioh m Giuliana Calandra. Barvni film-Prepovedano mladini pod 14. letom
Eden 16.00 «La cugina». Igrata Mas simo Ranieri in Dayle Haddon. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.	.
Ritz 16.00 - 19.00 ■ 22.00 «Il fiore delte mille e una notte», od Pier Pao a Pasolinija. barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Appassionata», barvo film. Prepovedano mladini pod 1 • letom.
Capitol 16.30 «Peccato veniale», barvni film. Igra Laura Antonelli- Pre" povedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Altrimenti ci arrabia-mo». Igrata Terence Hill in P'1 Spencer. Barvni film.
Impero 16.30 «Improvvisamente ima sera ... un amore», Virna Lisi. Barrai film.
Filodrammatico 16.30 «Le amazzoni, donne d’amore e di guerra». Barvni film. Prepovedano mladini pod 1 • letom.
Moderno 16.30 «Uomini duri», barvni film. Igra Lino Ventura. .
Ideale 16.30 «Lo chiamavano Re QU1‘ scant ma avevano sbagliato». ni film western. Allan Stei in wn-Kam Berger.
Vittorio Veneto 15.00 «La grande abbuffata», barrai film. Igrata U60 Tognazzi in Marcello Mastroiani.
Astra 16.00 «La caccia», Marion Brando in Jane Fonda. Barrai film-Prepovedano mladini pod 14. letom.
Abbazia 16.00 «Texas addio».
Mignon 16.00—22.00 Znanstvenofantastični film «Inferno nella stratosfera». William Holden. Barrai film.
Radio 16.00 «Il corsaro dell’isola verde». Buri; Lancaster.
Volta • Milje 16.00 Walt Disneyev film «Peter Pan». Siedi «Il cavalliere tatuato». Zabavni film.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da bo v okviru zavoda delovala tudi triletna učiteljska šola za otroške vrtnarice. seveda kolikor bo dovolj Pri' javljenk. Prijave sprejema tajništvo.
Prosveta
Prosvetno društvo «Tabor» obvešča, da se bo baletni tečaj začel l5-oktobra. Vpisovanje pri Luciji Hr0' vatin. Ul. dei Ginepri 5. tel. 211-161. od 8. 10. do 10. 10. 1974, od 14. do 16. ure.
SPD «Igo Gruden» opozarja pevke dekliškega pevskega zbora, da bodo prve vaje danes, 2. oktobra, ob 20.30 v prostorih Glasbene matice.
Izleti
Zaradi velikega zanimanja članov za Izlet v Prekmurje in Kumrovec, je odbor Kmečke zveze sklenil prirediti še en izlet z enakim programom v dneh 19. in 20. oktobra, seveda če bo dovolj prijavljenih.
Vpisuje tajništvo v UL Cicerone 8/b vsak dan od 8.00 do 14.00 ure. ob četrtkih pa od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00. do vključno 5. oktobra. Tajništvo Kmečke zveze.
SPDT priredi dvodnevni avtobusni izlet 3. in 4. novembra v Gorski kotar. Prvi dan vzpon na Snježnik, za turiste postanek na Plataku, prenočitev v Ogulinu: drugi dan vzpon na Klek (gora čarovnic), za turiste ogled Ogulina. Povratek čez Crikve-nico in Reko. Prijave na ZSŠDI v Ul. Geppa 9 do 15. oktobra.
Prispevki
Ob 2. obletnici smrti dragega moža in očeta dr. Alojza Stepančiča daruje družina 10.000 lir za Dijaško matico.
Ob priliki obletnice rojstva podk. E-gona Puntarja darujeta Cveto in Elda Ukmar 5.000 lir za ŠD Primorje na Proseku.
SOŽALJE
Ob bridki izgubi ljubljene mame JOS1PINE
izreka profesorski zbor šole «Sv. Cirila in Metoda» skupno z ravnateljem in neučnim osebjem globoko sožalje dragi kolegici prof. Anki Prinčičevi.
PRIMORSKI DNEVNIK
GORIŠKI DNEVNIK
Z NEDAVNEGA SESTANKA V ZAGREBU
Skrb zaradi upadanja prometa po obmejnih sporazumih s SFRJ
Vrednost splošne blagovne menjave med Italijo in Jugoslavijo naj bi letos prekoračila milijardo dolarjev - Primanjkljaj na jugoslovanski strani zopet narašča
V okviru mednarodnega jesenskega velesejma v Zagrebu, ki se je Pred dnevi zaključil z velikim u-spehom, so člani mešane italijan-sko-jugoslovanske trgovinske zbornice na posebnem sestanku pregledali najvažnejša vprašanja skupnega interesa na področju medse-nojne blagovne menjave, industrijsko - tehničnega sodelovanja, skupnega vlaganja kapitalov v domača P°djetja in v skupne pobude na tretjih tržiščih ter na področju turizma, ribištva, komunikacij itd.
Med razpravo o problemih, ki zadevajo trgovinsko menjavo med sosednima državama, sta oba partnerja naglasila, da se obseg te menjave stalno veča in da bo v letošnjem letu predvidoma presegel eno milijardo d/l ar je v, pri tem pa so predstavniki jugoslovanskih poslovnih krogov izrazili določeno zaskrbljenost v zvezi z dvema pojavoma: prvič v zvezi z dejstvom, da se vrednost menjave v letošnjem letu veča ne le zaradi pove-9anih dobav raznega blaga čez me-1°. ampak tudi (in v dobri meri) ?aradi stalnega naraščanja cen oz. inflacije, in drugič v zvezi z dejstvom, da se dobave italijanskega nlaga Jugoslaviji večajo neprimerno hitreje kakor dobave v nasprotno smer.
Podatkov, ki so jih na skupni seji podali jugoslovanski gospodarstveniki je razvidno, da je Jugoslavija do konca julija letos izvo-
,a na italijansko tržišče za 301 tnil. 554.000 dolarjev (v istem času lani za 256.278.000 dolarjev) blaga, dalija pa je dobavila Jugoslovanskemu tržišču za 487.602.000 (lani 280.404.000) dolarjev blaga. Skupna vrednost obojestranske izmenjave •le tako do konca julija dos°gla 780 mil- 156.000 dolarjev, medtem ko 1® znašala leto poprej 536.682.1X10 dolarjev. Vrednost menjave se je Po' vsem tem povečala za 47 odst., mda medtem ko je Italija zabele-
blaga po tržaškem in goriškem sporazumu (tako imenovana avtonomna računa), ki tudi kaže vidne znake utrujenosti, za katere pa je treba iskati razloge tudi v neprimerni sestavi blagovnih spiskov, ki so predmet maloobmejne blagovne menjave. Ta manjava, ki se je v prejšnjih letih sukala celo na višini 20 milijard lir (po tedanjih cenah), je do konca junija letos dosegla le 7,7 milijarde lir (v istem razdobju lani je znašala 9,1 milijarde lir). O tem vprašanju so te dni razpravljali na Gospodarski zbornici SR Slovenije in sklenili, da bodo za bližnje zasedanje mešanega odbora za izvajanje tržaškega in goriškega sporazuma pripravili «paket» izboljševalnih predlogov, ki bo obsegal vrsto sprememb za blagovne spiske, predlog o ustanovitvi posebnega sklada 50 milijonov lir za razvijanje in-
predlog za odpravo finančnih depozitov pri uvoženem blagu in predlog o zagotovitvi kreditov, potrebnih za kritje manipulativnih stroškov, povezanih z menjavo po teh sporazumih.
Prihodnji teden v Ljubljani
Mednarodni sejem «Sodobna elektronika»
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bodo prihodnji ponedeljek ob 17. uri slovesno odprli 21. mednarodno razstavo elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije in nuklearne tehnike z naslovom «Sodobna elektronika 74». Razstava, katere se bo u-deležilo večje število domačih in tujih proizvajalcev elektronskih naprav in opreme, bo odprta do vključno so-
VCERAJ m VOZIL NOBEN MEDKRAJEVNI AVTOBUS
Hude težave za dijake in delavce zaradi zapore avtoprevoznikov
V tovarnah in šolah je bilo včeraj veliko število odsotnih ■ Sindikalne delegacije so bile včeraj pri prefektu
Prebivalstvo je z veliko nejevo- jetje in ne vršijo linijske službe. Ijo sprejelo odločitev delodajalcev, Ni še znano, kakšen bo položaj da prekinejo vsak avtobusni med-
i /L 1____:     4-	xt/»/-*»-• n i ''Tine
dustrijskega sodelovanja ob meji, I bote, 12. oktobra.
ZAGONETKA NA TRBIŠKI CESTI PRI NABREŽINI
PRIKOLICA V JARKU: REGISTRSKE TABLICE NI, ŠOFER JE IZGINIL
Natovorjena je s plastičnimi motki - Našli so samo znak CH
-	ni R.U JC nollja	, gova
zda napredek za 73 odst., se je ju- v^pra Soslovanski izvoz v Italijo povečal J® za 17,7 odst. Posledica tega gi-^nja je bila, da je primanjkljaj !'a jugoslovanski strani narastel z lanskega 24,1 mil. dolarjev na 186 bilijonov dolarjev (ali na sedemkratno višino). Nesorazmerje med Uvozom in izvozom pa se je pozne-1® še poslabšalo za Jugoslavijo, saj 1® njen izvoz v avgustu dosegel le 14,8^ mil. dolarjev, medtem ko je znašala vrednost blaga, ki so jo v istem mesecu uvozili iz Italije,
87,7 mil. dolarjev. Trenutne težnje v trgovinski menjavi med sosedni-Jba deželama ob Jadranu torej.nakazujejo, da bo skupna vrednost medsebojne menjave do konca leta bajbrž res presegla milijardo dolarjev, pri tem pa se bo primanjkljaj na jugoslovanski strani ponovno krepko povečal. V tej zvezi valja zabeležiti, da so znašali primanjkljaji na jugoslovanski strani Po italijanskih virih 230 milijard v letu 1970, 102 milijardi v letu 1971,
85 milijard v letu 1972 in 22 milijard lir.
Na področju jugoslovanske zunanje trgovine zavzema Italija dru-80 mesto za Zahodno Nemčijo in Pred Sovjetsko zvezo. Italija se nahaja na drugem mestu tudi kar zadeva število pogodb o industrij-sko - tehničnem sodelovanju z jugoslovanskimi podjetji: izmed 385 Pogodb, trenutno registriranih v Jugoslaviji, se namreč 75 dogovorov nanaša na italijanske partnerje. Glede števila pogodb o skupnem vlaganju kapitalov v razne gospodarske pobude, pa zavzema Jtalija prvo mesto na jugoslovanskem tržišču.
Razlogi, zaradi katerih se blagovna menjava med sosedoma razvija po ključu, ki kaže določene neugodne plati za Jugoslavijo, so v glavnem znani. V prvi vrsti gre za italijanske omejitve uvozu goveje živine in mesa in za razne druge omejitve finančnega, kreditnega in carinskega značaja. Te o-mejitve se čutijo tudi v menjavi
Karabinjerji še niso rešili zagonetke prikolice tovornjaka, ki se je prejšnjo noč v nepojasnjenih okoliščinah prevrnil v jarek ob Trbiški cesti pri nabrežinskem železniškem mostu. Na prikolici ni registrske tablice ne drugih znakov, na podlagi katerih bi lahko ugotovili kdo je lastnik ali voznik. Prikolica še vedno leži v jarku, tovor se je razsul vse naokrog — gre za zaboje plastičnih motkov za navijanje pediva. Telefonska dro-ki ju je prikolica podrla, so včeraj popoldne spet popravili, tele-
fonsko zvezo pa obnovili.
Poleg karabinjerjev so na kraj prišli tudi gasilci tako z mestne centrale kot z openske postaje. Težko vozilo so dvignili z dvema žerjavoma, da so ugotovili, ali ni morda kdo o-stal pod težkimi zaboji in če ni morda tudi registrska tablica ostala pod tovorom. Vendar zaman: v bližini so našli samo znak s črkami CH, iz česar bi se dalo sklepati, da je tovornjak bil švicarske registracije, vendar niti to hi prav gdtokf.^š&j je plastični znak lahko pripadal kakemu drugemu vozilu.
Zèlo verjetno je tovornjak pdhoči vozil v smeri od Opčin proti Seslja-nu, ko je na rahlem ovinku popustila vez med tovornjakom in prikolico, da je ta zavozila na levo stran ceste in strmoglavila v jarek ter se prevrnila. Kam je izginil šofer, zlasti pa zakaj je s seboj odnesel registrsko tablico, to je še vedno neznano. Karabinjerji z nabrežin-ske postaje so obvestili poveljstvo, ki sedaj išče tovornjak. Seveda ni izključeno, da ni šofer po nesreči izginil. ker je bil tovor, ali morda tudi vozilo ukradeno.
Kmptijstvo naš? deiele na jugoslovanski televiziji
Skupina časnikarjev jugoslovanske televizije je te dni na našem področju pripravila posebno oddajo o problemih kmetijstva v Furlaniji -Julijski krajini. Pri tem so sodelovali podpredsednik deželnega sveta Mos-chioni, predsednik stalne komisije deželnega sveta za kmetijska vprašanja Ermano, ravnatelj deželnega od-borništva za kmetijstvo Angeli, predsednik deželne zveze zadrug Poletto in predsednik deželnega združenja kmetijskih zadrug Andrian.
Poseben pregled kmetijske problematike v naši deželi je podal odbornik Tripani, ki se je med drugim zavzel za razvoj sodelovanja s sosednimi deželami tudi na nekaterih
specifičnih področjih kmetijstva in živinoreje. Jugoslovanski časnikarji, ki sta jih spremljala ing. B. Velj z ljubljanske univerze in mg. T. Ož-bat iz Nove Gorice, so si ogledali in posneli nekatere zadružne hleve v Furlaniji in v Karniji.
Deželni prispevki za gradnjo stanovanj
Deželni odbor obvešča vse prizadete, da bo deželni zakon štev._ 48 iz letošnjega septembra o finančnih prispevkih za stanovanjske gradnje stopil v veljavo v četrtek, 4. oktobra. Vse prošnje za priznanje deželnih prispevkov (za gradnjo in za nakup stanovanj), ki so jih gradbene zadruge ali zasebniki naslovili pred tem datumom na deželno odbomištvo za javna dela v smislu členov 31 in 33 novega zakona, so neveljavne in jih,, je treba torej ponovno nasloviti na pristojni urad.
Prošnje, ki se nanašajo na deželni prispevek za dehio kritje obresti na posojila zžr-gradnjo in nakup stanovanj, ki so jih zasebniki vložili pred 10. januarjem 1974 in ki še niso bile sprejete, se bodo redno unoštevale, čeprav predvidevajo, da bo postopek trajal precej dolgo. Prizadete bo deželna uprava povabila na razgovor, če bodo potrebna pojasnila ali dodatne informacije.
Štiri prosta mesta na trgovinski zbornici
Tržaška trgovinska zbornica sporoča, da je razpisala natečaj za zasedbo enega mesta «tehničnega agenta» v staležu pomožnega tehničnega osebja ustanove. Zahteva se opravljena osnovna šola in vozniško dovoljenje kategorije C. Zbornica je razpisala tudi natečaj za zasedbo treh mest pomožnega uradnika v staležu upravno izvršilnega osebja. Zahteva se opravljena nižja srednja šola. V obeh primerih bo zbornica sprejemala prošnje za priglasitev do vključno 31. oktobra 1974. Pojasnila daje urad za osebje na trgovinski zbornici, Trst, Borzni trg 14.
Prevrnjena, zagonetna prikolica pri Nabrežini
GROZDJE za VINO SUPER ortofrutticolo
Ul. Flavia (zadnja postaja avtobusa proge št. 19)
TELEF. 810321
TRST
krajevni promet. Že včeraj smo opazili, kakšno škodo lahko napravi taka odločitev delodajalcev. Tako na delovnih mestih v tovarnah in v uradih, kot v srednjih šolah, je bilo opaziti velike vrzeli. K šolski maši ob začetku šolskega leta številni dijaki iz podeželja niso prišli, za druge so morali poskrbeti z avtomobili sami starši. Huje bo danes, ko se bo začel pouk, in ko bodo izostanki neupravičeni in tudi škodljivi. V veliki večini starši niso mogli pripeljati otrok v šolo, ker so domači avtomobil uporabili drugi člani družine za odhod na delo.
Tudi v tovarnah je bilo včeraj opaziti velike odsotnosti. V kočljivejšem položaju kot drugod so delavke in delavci obeh tovarn LA CEGO, kjer delajo že sedaj s skrajšanim delovnim urnikom in kjer pomeni enodnevna ali nekajdnevna dodatna prisilna odsotnost hud u-darec za družinski dohodek. Ta u-darec je še hujši, kajti obstaja nevarnost, da izgubijo zaradi teh prisilnih odsotnosti delavci družinske doklade.
Delegacija enotne sindikalne federacije je bila včeraj zjutraj na goriški prefekturi. Sprejel jo je prefekt dr. Molinari. V delegaciji so bili tudi zastopniki uslužbencev avtobusnih podjetij. Slednji so protestirali, ker so jih delodajalci enostavno poslali na množični dopust. Sindikalisti pa so prikazali prefektu hudo stanje, v katerem se nahajamo zaradi delodajalske zapore. Dejali so, da delavstvo zavrača izsiljevanje avtoprevoznikov, ki hočejo z zaporo doseči od deželne vlade zvišanje cen vozovnic. Sindikalisti so tudi zahtevali od prefekta, naj zaseže avtobuse če bo zapora trajala. Sindikati so od prefekta nadalje zahtevali, naj ravna z delodajalci za dosego avtobusov enako, kot ravna ob priliki stavk v bolnišnicah, ko mobilizira bolničarje.
Pri goriškem prefektu so se nato zglasile delegacije tovarniških svetov iz raznih goriških, zlasti še tekstilnih tovarn. Od njega so zahtevali stroge ukrepe proti delodajalcem, ki nočejo dovoliti prevoza z avtobusi zaradi svojih ozkih interesov.	.
Tovarniški sveti so izglasovali tudi številne protestne resolucije, v katerih zahtevajo, da prevzame dežela v svojo režijo vožnje z avtobusi na vsem deželnem ozemlju.
Predsednik pokrajinskega sveta dr. Chientaroli je v imenu pokrajinskega odbora poslal telegrama predsedniku deželne vlade in deželnemu odborniku za prevoze, v katerih izraža zaskrbljenost pokrajinske uprave za položaj, do katerega je prišlo na tem področju in izraža tudi željo po hitri obnovitvi te službe, ki ima javni značaj.
Tudi prefekt dr. Molinari je sindikalnim delegacijam obljubil, da bo hitro posredoval pri deželni vladi.
Včeraj niso vozili avtobusi podjetij «Ribi», «Isonzo», «Autolinee Triestine», «Petruz» in manjših podjetij. Vozili so le nekateri avtobusi zadružnega podjetja «La Gradese.-, vendar tudi ti le delavce v tovarno SNIA v Zdravščini. To, ker te avtobuse plačuje neposredno pod-
danes. Na goriški delavski zbornici so nam pozno popoldne povedali, da se je v Trstu nujno sestalo deželno tajništvo enotne sindikalne federacije, da bi proučilo položaj.
Zaradi neredne dostave, bo v marsikatero našo vas Primorski dnevnik dospel v teh dneh z zamudo. Zaradi tega, ker ni od nas odvisno, prosimo naše bralce in naročnike razumevanja.
Danes v vseh šolah redni pouk
Šolsko leto se je podobno kot v vsej državi pričelo včeraj zjutraj tudi na Goriškem. V slovenske vrtce, osnovne in srednje šole je letos vpisanih več kot 1.200 otrok, v vsej
pokrajini pa je okrog 23.000 učencev in dijakov, ki obiskujejo šole, ki so razkropljene v vseh krajih, zlasti pa še v večjih centrih Gorica in Tržič.
V slovenskih šolah je prišlo letos do nekaterih osebnih sprememb, o katerih bomo podrobneje poročali v naslednjih dneh. Včeraj ni še bilo znano, če je bilo v prvem razredu nižje srednje šole «Ivan Trinko» pet paralelk. Možnosti za to so bile skoro dosežene, saj se je v ta razred vpisalo proti vsakemu pričakovanju nad sto dijakinj in dijakov.
Tudi slovenski dijaki, ki obiskujejo srednje šole v Gorici niso mogli včeraj v nekaterih primerih v mesto, zaradi zapore avtobusnih podjetij. Na boljšem so bili tisti otroci na področju doberdobske. šte-verjanske in goriške občine, ki so se že včeraj poslužili šolskih avtobusov, ki jih upravljajo te občine.
OB 25.LETNICI DELOVANJA
Knjižnica «F. Bevk» v N. Gorici razstavlja redke stare tiske
Zanimivi so tudi Bevkovi in Trinkovi rokopisi
V Goriški knjižnici «Franceta Bev- j re od protestantizma naprej, potem ka» so odprli razstavo, ki prikazuje - velja opozoriti na veliko bogastvo.
redke stare tiske in rokopise primorskih avtorjev. Razstava je posvečena 25-letnici delovanja te pomembne kulturne ustanove.
Ob pregledno urejeni razstavi, ki v ljudsko - pionirskem oddelku knjižnice nazorno predstavlja vrsto redkih tiskov, od katerih jih je nekaj izpred leta 1500, se ponavlja refren novih knjižničnih prostorov. Ustanova namreč gostuje deloma v prostorih občinske uprave, deloma pa v prostorih trgovskega centra. Prostori so že tako utesnjeni, da ne more svojega knjižničnega bogastva, ki znatno presega številko 60.000 izvodov, primerno urediti ter napraviti dostopnega bralcem. Zato so opozorila, ki jih je navedel ravnatelj knjižnice o nujnosti investicije v nove prostore več kakor na mestu. Kratek sprehod po razstavi predvsem opozarja na prizadevno delo strokovnih sodelavcev knjižnice, ki so uspeli pridobiti vrsto pomembnih kulturno - zgodovinskih tekstov, če preidemo deloma latinske in deloma slovenske tekste, ki pričajo o prosvetiteljski rasti slovenske kultu-
ki je našlo pot v knjižnico iz publicističnega in založniškega življenja Gorice v drugi polovici minulega stoletja ter prvih desetletij tega stoletja in na težave, s katerimi so se ubadali izdajatelji po nastopu fašizma.
Pomembno kulturno zakladnico knjižnice nedvomno predstavljajo rokopisi. Največ razstavljenih rokopisov se nanaša na Bevkovo literarno zapuščino, moč pa je spoznati tudi obsežno korespondenco med različnimi ustvarjalci na Primorskem pred prvo svetovno vojno in med vojnama. Posebej velja opozoriti na stike, ki jih je gojil Ivan Trinko s primorskimi kulturniki. Razstavljenih je namreč več pisem Ivanu Trinku in tudi Trinkovih rokopisov.
Zimski urniki bencinskih črpalk
iiiiiiiiiiinimiiimmiiiiiiiiiiimmiiiiiiinmiiiiuiiimiiiiiinmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimmiuiiiiiiiiiiiiHiimiiinHiinniiiinnuiiimufiiimiiiiimnimiiiiiiii
Sklenitev srednjeevropskih kulturnih srečanj
Z včerajšnjim dnem so na vsem državnem ozemlju začeli veljati zimski umiki bencinskih črpalk. Vse črpalke bodo odprte ob delavnikih od 7. do 12.30 in od 15. do 19. ure. Nočno službo bodo dežurne črpalke pričenjale ob 22. uri in bodo odprte do 7. zjutraj. V Gorici vrši nočno službo samo črpalka AGIP pri mostu 9. avgusta.
še vnaprej bo ob nedeljah in praznikih odprto omejeno število črpalk, ki bo zavzemalo četrtino vseh črpalk na Goriškem. Ob nedeljah in praznikih dežurne črpalke bodo imele naslednji dan prosto.
Prosveta
Z zaključka kulturnih srečanj v Gorici S sprejemom, ki ga je v dvorani lotno življenje in delo Karla Mi-
- i -i  j.____________________3..	^	rY-/-vV; A D n rf o	c n tir n
deželnih ustanov na gradu v Gorici pripravil udeležencem srednjeevropskega kulturnega srečanja podžupan občine Gorice Rovis, se je včeraj zaključilo 9. srečanje, ki je bilo posvečeno filozofiji. Podžupan Rovis je v svojem pozdravnem nagovoru dejal, da kulturni interesi, ki se manifestirajo v Gorici, dokazujejo njeno odprtost za najrazličnejše kulturne vplive, ki jih je, denimo, prevzel Michelsteadter in jih ovrednotil v svoji filozofiji.
Na včerajšnjem, zadnjem dnevu srečanja, je sedel za predsedniško mizo znanstveni koordinator srečanja dr. Damjanovič iz Beograda, ki je povzel različne prispevke poprej nastopajočih govornikov.
Najpomembnejše je bilo izvajanje prof. Campanie, ki je obdelal ce-
chelsteadterja, goriškega pesnika, pisatelja in slikarja, ki je bil doslej malo znan v italijanskem in evropskem umetnostnem svetu in šele sedaj odkrivajo nj'/ovo vrednost in njegovo «mittilevropsko» naravnost, saj je kot Žid in človek na meji kultur in jezikov združil v sebi različnosti svojega časa in prostora.
Včeraj so spregovoril še prof. Antonio Zahorsky z Dunaja, ki je o-bravnaval eksistencializem v Michelsteadter je vih delih, prof. Marko Pozzetto iz Turina, ki je govoril o filozofski kulturi teoretičnih arhitektov. ter prof. Mrowczynsy iz Varšave o prispevku katoličanstva v srednjeevronski miselnosti. Shod je sklenil predsednik ustanove ICM, ki prireja srečanja. Michele Martina (na sliki).
Finančno ministrstvo razpisalo dva natečaja
Tržaška finančna intendanca opozarja prizadete, da je finančno ministrstvo razpisalo dva javna natečaja za zasedbo 73 mest tehničnega agenta v staležu pomožnega osebja osrednje uprave in finančnih intendane ter za 200 tehničnih operaterjev v izvršilnem staležu perifernih uradov za neposredne davke. Ustrezne prošnje (na kolkovanem papirju po 700 lir) je treba poslati do 24. oktobra na naslov finančnega ministrstva — glavno ravnateljstvo za splošne zadeve in osebje — Oddelek za natečaje — 00100 Rim. Pojasnila daje finančna intendanca v Trstu vsak delavnik od 10. do 12. ure.
............................................n.»mm,..........
SEJA OBČINSKEGA ODBORA V GORICI
Trem mladeničem priznali pravico da ne bodo oblekli vojaške suknje
Letos se /e okoli 30 mladeničev prijavilo občini da bi namesto vojaščine opravljali družbeno koristne službe
• Deželna odbornika za krajevne u-stanove Varisco in za finance Coloni sta se te dni udeležila vsedržavnega srečanja zveze italijanskih občin (ANCI) v Viareggiu. Na srečanju, ki je bilo namenjeno predvsem upraviteljem občin, pokrajin in dežel iz vse Italije, so razpravljali o finančnih i zadevah v okviru posameznih dežel in drugih krajevnih ustanov. V tem mesecu bo v naši deželi posebno srečanje predstavnikov občin iz Furlanije - Julijske krajine, ki sodelujejo v okviru omenjene zveze ANCI.
Kmalu po 17. uri se je v tovarni GMT ranil 3l-letni delavec Lucio Gon od Sv. Sobote 7. Delal je na ogrodju, ko je nepričakovano izgubil ravnotežje in padel tri metre globoko. Na srečo je padel na noge, tako da se je samo močno udaril v pete in si zvil gležnja. V bolnišnico so ga odpeljali z rešilnim avtom tovarne in so ga sprejeli na zdravljenje v ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v desetih dneh.
Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici, ki ji je predsedoval podžupan Sergio Rovis (župan De Simone je odšel v Vietnam, kamor so ga povabili), so razpravljali o vprašanju vojaških zavezancev, ki zaradi vesti, niso pripravljeni obleči vojaške suknje in služiti vojaškega roka. V naši občini se je v tem letu prijavilo skoraj 30 mladincev, ki iz razlogov vesti niso hoteli služiti vojaškega roka, pač pa so pripravljeni opravljati, tako so vsaj trdili, kakršnokoli drugo delo, ki ga po zakonu opravljajo namesto služenja vojaškega roka, kot je pomoč invalidom, slepcem, delo v bolnišnicah itd. Na podlagi ugotovitve, kakšne so potrebe države, so samo trem mladeničem priznali takšen status («obiettore di coscienza»).
Na začetku seje je odbornik za javna dela Agati odprl razpravo o vprašanju odnosa med občino in deželno upravo. Odbornik je nato opisal deželni načrt o cestnih povezavah, odbornik Zucalli pa je predlagal ureditev pokopališč ter razpis natečaja za spopolnjevanje osebja, ki skrbi za priletne občane.
Odbornik Tuzzi je predlagal ureditev vprašanja osebja, odbornik Moise pa, naj bi se pouk v otroških vrtcih pričel nekoliko bolj zgodaj, in sicer ob 8. uri.
Podelili so nadalje pokale in medalje kulturnim in športnim društvom. Odbornik za finance Ciuf farin pa je predlagal odobritev odplačila posojila v znesku 112 milijonov lir, ki ga je občinska u-prava najela pri mestni hranilnici
za nakup promet.
avtobusov za mestni
Draginja zmanjšuje kupno moč pokojnin
Na sedežu CISL v Gorici se je sestal odbor za usklajevanje dejavnosti med upokojenci. Sestanek je vodil koordinator Giuseppe Cortese, udeležili pa so se ga predstavniki upokojencev iz vseh pokrajin naše dežele. Na sestanku so pregledali sedanji splošni gospodarski položaj in še prav posebej razmere, kakršne so v naši deželi. U-gotovili so, da nenadzorovano naraščanje cen življenjskih potrebščin socialno ogroža upokojence. Predstavniki kategorije so spoznali, da je težave, ki izvirajo iz neprestanega višanja življenjskih stroškov, mogoče odstraniti s «povezavo» pokojnin in mezd.
Takšna zahteva je toliko bolj upravičena, ker pokojnina ni nič drugega kot plača, ki jo je upokojenec ustvaril med rednim delovnim odnosom, s plačevanjem prispevkov v valuti, ki ni bila razvrednotena. če bi zavarovalne ustanove dobro naložile delavske socialne dajatve, bi zavarovale pokojnino in s tem njeno kupno moč. Javna oblast, ki upravlja socialno varstvo, je zato odgovorna za sedanji položaj. Upokojenci so neza
ko bo potrebno urediti družinske doklade, kajti upokojenčevi družinski člani morajo prav tako jesti in se oblačiti kot katerikoli član družine, kjer je družinski poglavar zaposleni delavec.
Upokojenci pričakujejo, da bo družba spo/ovala njihov prispevek pri gospodarskem dvigu države.
imenovana davčna komisija za Gorico
Finančna intendanca v Gorici javlja, da so z dekretom ministra za finance z dne 5. avgusta 1974 imenovali davčno komisijo prve stopnje s sedežem v Goriči, Ul. Dante 4. Uradno bodo komisijo ustanovili 15. oktobra letos. Predsednik komisije je sodnik dr. Mario Bassi, predsedniki sekcije pa odv. Carlo Antonio Pedroni, dr. Aulo Rubino, odv. Luigi Luzzatto. Podpredsedniki sekcij so: odv. Catullo Gian-nattasio, odv. Sergio Ferlan, odv. Franco Obizzi, odv. Dario Culot.
Člani komisije pa so: (izbrani od občinskih svetov): rag. Aldo Valle, dr. Silvan Kerševan, dr. Enzo Bevilacqua, dr. Domenico Vecchiet. p.a. Renato De Ponte, G. Battista Furlani, Pierino Guerra, dr. Al-barosa Di Bert; (imenovani na podlagi točke 2. ustreznega zakona): Eliodoro Ciardulli, rag. Gaetano Amirante, inž. Attilio Togigl. geom. Cvetko Nanut, geom. Giovanni Pi-
Drevi v Tržiču seja občinskega sveta
V Tržiču se drevi, prvič po po letnem premoru, sestane občinski svet. Na dnevnem redu je cela vrsta upravnih vprašanj, župan pa bo moral odgovarjati na številne interpelacije komunistov in socialistov. Govor bo tudi o podaljšku o-perativne obale v pristanišču Por-torosega.
dovoljni s poenotenjem točkovanja I cotti, cav. Luigi Krainer, odv. Kar-za vse kategorije enako. Prav ta- ‘ lo Primožič, inž. Antonio Brunetta.
Tonče Vukov iz Štandrm nas je zapustil
V petek zvečer, ko je bilo v štan-drežu vse živo in veselo, saj se je komaj začelo «Jesensko praznovanje», se je med ljudmi razširila žalostna novica o prezgodnji smrti zavednega rojaka Antona Volčiča. Pokojni Anton Volčič, bolje poznan med domačini in okoličan: kot Toni Vukov, je umrl v goriški bolnišnici v 68. letu starosti. Zadnja leta ni bil več pri najboljšem zdravju, a vsekakor nič ni dalo slutiti, da je bolezen že tako globoko zakoreninjena, saj smo ga še pred kratkim srečavali na dnevnih sprehodih po vaških ulicah, po poljskih stezah, a zlasti ob visokem bregu Soče «Na skalah», kjer je poznal vsak kotiček in razkrival njegove lepote. V družbi je bil zelo duhovit človek, rad je obujal spomine iz mladih fantovskih let in, ob priložnostih je razkril marsikatero drznost takratne mladine.
Tudi zaradi poklica je bil pokojni Tonče v vasi zelo poznan in cenjen, saj je bil vedno v stiku z ljudmi. Bil je krojač kot že njegov oče in morda tudi njegov stari o-če. S tem poklicem se je pravzaprav ukvarjala vsa Volčičeva družina. Ni preveč, če trdimo, da so Volčičevi oblačili nepretrgoma najmanj dva rodova domačinov. Delavnico so imeli «V klancu». Sedaj je delavnica tiha, ker je zadnji krojač v družini sklenil svoje življenje in s tem se je sklenila tudi družinska krojaška tradicija. Nihče izmed štirih otrok, dveh fantov in dveh hčera, ni izbral očetovega poklica.
Pokojni Tonče Vukov je bil zaveden in pošten mož. Udeleževal se je rad vaških prireditev in je bil vedno navzoč v vaškem javnem življenju ter v tem duhu je z ženo Pavlo vzgojil svoje otroke. Starejši sin Anton je dolgoletni marljiv pro-svetar in aktiven član domačega pevskega zbora «Oton Župančič». Njemu, pokojnikovi ženi Pavli, sinu Klavdiju, hčerama, vnukom ter o-stalemu sorodstvu ob tej težki izgubi izreka p. d. «Oton Župančič» globoko sožalje. Pokojniku pa naj bode lahka domača zemlja. Sožalju se pridružuje tudi Primorski dnevnik, katerega je pokojni Anton zvesto čital.
Da je bil pokojnik priljubljen je dokazala velika udeležba vaščanov na pogrebu, ki je bil v ponedeljek. Pred odprtim grobom mu je v slovo zapel moški zbor «Oton Župančič».
n. d.
Slovenska prosvetna zveza v Gorici sklicuje v četrtek, 3. oktobra ob 20.30 na sedežu v Gorici sestanek goriških članov glavnega odbora ter predsednikov goriških prosvetnih društev. Na dnevnem redu je obračun dosedanjega dela ter smernice za bodočnost.
Razna obvestila
Občina Doberdob obvešča, da bodo v petek, 4. oktobra v jutranjih urah izplačali pokojnine kategorije JR.
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji vabi odgovorne za jubilejno štafeto (za goriško področje) na sestanek, ki bo drevi ob 20.30 v sovodenjskem Kulturnem domu.
Kino
Gorica
VERDI 17.30—22.00 «Per amare Ofelia». G. Rulli in F. Fabian. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Vaghe stelle dell’Orsa». C. Cardinale in J, Sorel. Barvni film
CORSO 17.00—22.00 «Paper moon». R. O’Neal in M Cam. Barvni film.
VITTORIA 17.30-22.00 «I magnifici quattro di Hong Kong». C. Liek. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom
CENTRALE 17.15-21.30 «Marco Polo junior» Barvni nsanka.
Trži fi
AZZURRO 17.30-22.00 «L'ultima neve di primavera». Barvni film.
EXCELSIOR 17.30-22.00 «Luchy Luciano» Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Il presidente del Borgorosso footbal club». Barvni film.
Niti'a (.or ira
SOČA «Zadnji tango v Parizu», ameriški barvni tilm ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Po sledeh velike karavane». Ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Pet divjih». Ameriški barvni film ob 19.30.
RENČE «Kaliber 9». Italijanski barvni film ob 20.00.
PRVAČINA «Tri super mena v To-kiju». Italijansko-nemški barvni film ob 20.00.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Aliosha Sparvoli, Christian Lo Cicero, Cristian Leoni, Roberto Parmisan, Andrea Masetti, Bertilla De Rosa, Federica Menon, Anna Fornasiero.
SMRTI: 66-letna gospodinja Enrica Ušaj por. Saksida, 37-letna gospodinja Graziella Trampuš, 69-let-ni upokojenec Mario di Gennario, 84-letna gospodinja Amabile Bolzan.
OKLICI: uradnica Adriana Bacoratti in uradnik Marino Russian, uradnica Annamaria Del Franco in Claudio Lenhardt, uradnica Renata Mecchia in univerzitetni študent Pio Cossi, prodajalka Gian-carla Oman in delavec Luciano To-mizza.
POROKE: uradnica Sandra Fur-loni in postajni načelnik Gianfranco Manzato. bolničarka Concetta Capito in mehanik Aldo Cantarutti, odvetnik Susanna Marši in trgovski notnik Norino Serini. gosoodinja Maria Grazia Fogagnolo in trgovski agent Remi«io De Toni, učiteljica Benvenuta Marin in industrijski izvedenec Gianluigi Panozzo, uradnica Annalisa Riaviz in uradnik Enzo Rossitti. nrodajalka Giovanna Oddo in elektromehanik Claudio Marega, babica Teresa Donnelly in natakar Vittorio Rateila, univerzitetna študentka Vanda Velušček in uradnik Edoardo Rudi, delavka Ornella Gaietto in pleskar Marino Vouk, natakarica Margherita Kemperle in mestai redar Gianfranco Grusovin.
KRIZA «ZELENE EVROPE»
V 1 odstotku razlika dveh politik
Stališče Bonna, da ne prizna petodstotnega zvišanja cen poljedelskih proizvodov, ki ga je že bil sprejel Svet ministrov Skupnega tržišča, je zlasti v Franciji povzročil veliko presenečenje in preplah. Temu ustrezno mnenje konc-lerja Schmidta je sicer bilo že prej znano, vendar ni njegove odločitve, da bo skladno s tem tudi postopal, nihče pričakoval. Bonska vlada je preprosto zavrnila sklep ministrov za poljedelstvo Evropske skupnosti, da cene poljedelskih proizvodov s 1. oktobrom zvišajo za pet odstotkov.
Pripomniti pa je treba, da se je bonski minister za poljedelstvo, Ertl, v teku bruseljskih dogovarjanj nekajkrat posvetoval s svojo vlado in tudi s samim bernskim kanclerjem, kakor tudi, da je na koncu le pogojno pristal na povečanje cen v višini petih odstotkov, ob poudarku, da mora za to prejeti še formalno soglasje svoje vlade. Toda kljub temu, da so verjeli v bonski pristanek, Schmidtov kabinet takega soglasja ni hotel dati, marveč je iznesel stališče, da je ZR Nemčija navzlic številnim rezervam vendarle pripravljena sprejeti zvišanje cen poljedelskih proizvodov, a le za štiri odstotke, kot je to bruseljska konferenca predložila na začetku. Istočasno se je Bonn postavil proti vsem oblikam nacionalnih subvencij vasi in kmetom in hkrati predlagal določeno globalno debato o bodočnosti Skupnega poljedelskega tržišča. Bolj jasno povedano, za Bonn razlika med štirimi in petimi odstotki v okviru «zelene Evrope» predstavlja razliko med — dvema politikama.
Schmidt se vsekakor zaveda tveganja v zvezi z zaostritvijo položaja ter ustvarjanjem krize v krogu «deveterice». A je to tveganje, kot se zdi, kancler voljan prevzeti nase, zavedajoč se moči in možnosti ZR Nemčije. Mnenja je, da je «zelena Evropa» v svojem razvoju dosegla točko, na kateri je treba — čeprav za ceno prehodne krize — izsiliti bistveno razpravo o njeni bodočnosti, o smeri njenega nadaljnjega razvoja. Bonn obenem tudi poudarja, da ni moč dvomiti v trajno zainteresiranost ZR Nemčije na obstoj Skupnega tržišča, kot bistvenega dela zahodnoevropske integracije.
Z drugimi besedami, Bonn kaže razumevanje za tegobe drugih vlad v Evropski skupnosti, ki se boje ponovnih demonstracij in pohodov, ko bodo kmetje izvedeli, da trenutno niti govora ni o kakem zvišanju cen njihovih proizvodov za pet odstotkov, a navzlic temu ni pripravljen podpreti predložene politike. V bistvu je Schmidt prepričan, da bi s tem dal samo novih spodbud inflaciji ter postavil še večje zapreke temeljni razpravi o poteh Skupnega poljedelskega tržišča. Bonska vlada se postavlja na stališče, da bi pomenilo zvišanje cen za pet odstotkov povečanje inflacije vsaj za dva, glavno finančno breme pa bi morala — kot vedno — prevzeti nase ZR Nemčija, kar bi jo stalo najmanj okrog 5 6 milijard mark letno. Bonska vlada pa, ki je vendarle znatno manj izpostavljena pritisku kmetov (vsega pet odst. prebivalstva, sicer v glavnem opredeljenega na strani opozicije) od drugih, ni več pripravljana, kot zatrjujejo v zahodnonemški prestolnici, s svojim denarjem subvencionirati francoske kmete ter reševati politične težkoče drugih
Iz istih razlogov, na primer, ZR Nemčija tudi ni hotela dokončno sprejeti francoske zamisli o velikem posojilu «deveterice», s pomočjo katerega naj bi se premagale težkoče v plačilnih bilancah, nastale ob nenadnem skoku cen nafte in naftnih proizvodov, marveč je glede tega samo pristala, da se o tem pogovarja. Pristal bi pa Bonn na tako posojilo samo, če bi izposojene milijarde, v glavnem iz zahodnonemške blagajne, bile porabljene za obvladanje konkretnih težkoč ene ali druge dežele, in to v okviru neke jasne antiin-flacijske strategije (podobno kot je bilo s posojilom petih milijard mark, ki jih je Bonn nedavno odobril Rimu).
Seveda si je Bonn na jasnem o političnem tveganju takega postopanja, zlasti še v zvezi z ustvaritvijo vtisa, da začenja ZR Nemčija, (, irajoč se na svojo ogromno ekonomsko in finančno moč, dikti rati svojim partnerjem v Evropski skupnosti pogoje in politiko. Zato si v Bonnu zdaj nadvse prizadevno beležijo vtise in izraze nezadovoljstva, ki jih kažejo v Parizu, Haagu, Bruslju in drugod, ocenjujoč to kot prehoden pojav, obenem pa izražajoč mnenje, naj bi se tudi druge vlade in dežele navadile na to, da ZR Nemčija ni več pripravljena dokazovati svojo zvestobo Zahodu in Evropski skupnosti tako, da brez godrnjanja plačuje račune za vsakogar.
7
c
// ojincfti s cjicfclc u'a'iLfl -) e'ifai
■■
■
Siili
Nocoj bo v okviru «Alpe Adria» c elovški Stadttheater nastopil z J. N. Nestroya komedijo «Da bi si privoščil zadoščenje»
I IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Spominska razstava del prof. L. Brovča
V Mali galeriji tolminske knjižnice bo razstava na ogled občinstvu do 20. t. m. - Umetnik, ki je prezgodaj umrl
V Mali galeriji tolminske knjižnice so v četrtek, 26. septembra, odprli zanimivo spominsko razstavo pokojnega akademskega slikarja prof. Ljuba Brovča. Razstavo je pripravila tolminska gimnazija in se je tako oddolžila spominu likovnega pedagoga, ki je polnih 23 let z veliko ljubeznijo poučeval in vodil liicovno in tehnično vzgojo na gimnaziji. Razstavo je s krajšim nagovorom odprl prof. Janez Dolenc, ki je med drugim omenil, da je ta spominska razstava, ki prikazuje 27 oljnatih slik in 16 grafik in akvarelov — le majhen del večjega števila slik, ki jih je ustvaril pokojnik v letih po osvoboditvi.
Razstavljena dela govorijo, da je bil pokojni Brovč zelo navezan na naravo in je najraje slikal pokrajinske motive. Od razstavljenih pokrajinskih del posebno izstopajo: Pogled na Tolmin s So-
■llllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||■|||||l||||||||||t||||||||f||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||lllllllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
P OBRENOVCU V SRBIJI RASTE VELIKAN
TERMIČNA CENTRALA NAJVEČJA NA SVETU
Sedaj šele sredi prve laze ■ Bo 1978. leta bo prva laza zaključena Sledila bo druga laza - Poskrbljeno za premog in za čisto okolje
BEOGRAD, 1. — Te dni smo iz uradnih statističnih podatkov izvedeli, da se je industrijska proizvodnja povečala za obilnih 9 odst. To je največji napredek v zadnjih letih. To posredno priča o naglem razvoju. Hkrati pa se slišijo tudi kritične pripombe na račun prevelikega uvoza surovin in tudi potrošnega blaga, kar vodi v večji zunanjetrgovinski primanjkljaj. Težave v naglem razvoju po povzroča tudi negotovo stanje v energetiki, saj so že najavili krčenje porabe električne e-nergije, ker kaže, da gradnja e-lektričnih central ni bila povsem v skladu z naraščajočo porabo e-lektrične energije. Zato je tembolj razveseljiva vest iz Obrenov-ca v Srbiji, kjer raste energetski velikan, ki bo v kratkem na j večji V Jugoslaviji, v doglednem’času pa morda največji ria sVetu.1 Ustavimo se pri njem.
Termoelektrarna «Obrenovac» i-ma za sedaj le dva agregata z zmogljivostjo po 210 megavatov in da dve milijardi in pol kWh elektrike na leto. To je osnova, začetek. Odtod naraščanje elektrarne, ki se bo spremenila v velikana. Že sedaj sta namreč v gradnji dva nova bloka z zmogljivostjo po 310 megavatov, hkrati pa pripravljajo gradnjo dveh nadaljnjih agregatov z isto zmogljivostjo. Ko bodo dokončali gradnjo te faze, bo elektrarna Obrenovac i-mela skupno zmogljivost 1660 megavatov, njena letna proizvodnja pa bo znašala 9 milijard kWh e-lektrike, to se pravi, da se bo tedaj po zmogljivosti in proizvodnji približala velikanu na Donavi -Djerdapski centrali, katere zmogljivost znaša 10 milijard kWh. To bo konec 1978. ali v začetku 1979. leta, ko bodo poleg sedanjih dveh agregatov obratevali tudi štirje a-gregati z zmogljivostjo po 310 megavatov.
Ni lahko prikazati v stavku dveh tega, kar se tu gradi in kaj bo tu še nastalo. Nemogoče je u-stvariti sliko, kako bo nastajal ta elektroenergetski in hkrati rudarski velikan. Vendar se skušajmo vživeti v to gradnjo. Poenostavljeno povedano se gradnja «nadaljuje». Namreč vsak agregat oziroma vsak novi del elektrarne se priključi prejšnjemu, tako da se vzdolž Save glavna dvorana enostavno «nadaljuje». Praktično bo ta osrednja dvorana v prvi fazi dolga nad 300 metrov. Že danes se opažajo njeni osnovni obrisi. Dvorana, v kateri sta dva bloka po 210 megavatov, se enostavno daljša in v novi del se vključujeta nova agregata po 310 megavatov. S tem bo končan del «šti-rice», kot so ta del že imenovali. Sledila bo nato «petica» in na koncu še «šestica», to se pravi, da se bodo agregati nizali drug ob drugem na prostoru, ki bi si ga najbolj preprosto predočili s tem, da bi si v mislih postavili tri nogometna igrišča drugega ob drugo, kolikor bo velika osnovna dvorana,
ključni fazi. Sedaj montirajo ko-tlovne naprave, ki so postavljene že za 70 odst., vtem ko električni stroji nekoliko zaostajajo, kot je rekel generalni direktor inž. Uro-ševič, toda elektrarna «Obrenovac III» z zmogljivostjo 310 megavati bo začela obratovati že prihodnje leto. Na vrsti je že tudi objekt številka «IV», za katerega že prihajajo deli opreme, gradbena dela pa so v polnem teku, tako da se bo montaža nekaterih strojev začela že konec leta, zaključna dela v tem delu centrale pa bodo končana 1976. leta. Naprave za centralo prihajajo v glavnem iz Francije in češkoslovaške, nekaj pa tudi iz domačih tovarn.
Sledila bosta) nato objekta štev. V in VI. Tudi ta dva agregata bosta imela zmogljivost po 310 me-gavatov, Ta, dva igrata se bosta gradila hkrati. Gradbena dela se bodo začela že sredi prihodnjega leta, montažna dela pa se bodo začela v letu 1976, tako da bosta agregata Obrenovac «V» in «VI» začela s poskusnim obratovanjem v začetku 1978. leta in tedaj bo «Obrenovac» dajal 7 milijard in pol kWh elektrike. V naslednjem letu pa, ko bo ves obrat deloval s polno paro, bo jugoslovanska e-lektrična mreža dobila iz Obrenov-ca celih 9 milijard kWh električne energije.
Kadar je govor o tolikšnih o-bratih, se samo ob sebi vsiljuje vprašanje, ali so načrtovalci pomislili na tako imenovane stranske posledice takih obratov. V mislih imamo med drugim tudi e kološke posledice. Ta velikan, ki bo dajal 9 milijard kWh elektrike na leto, bo porabil 45 tisoč ton premoga na dan, oziroma 10 milijonov ton premoga na leto. Centrala, o kateri je govor, nastaja zato, ker so tu na razpolago ogromne količine premoga, ki ga kopljejo kar na odprtem, to se pravi v dnevnem kopu. Rudniki bodo v tem primeru dajali 10 milijonov ton premoga centrali, pet milijonov ton pa za druge interesente, tako da ga bodo nakopali tu kar 15 milijonov ton na leto in bo to naj večji dnevni kop v Jugoslaviji.
Poraba 10 milijonov ton premoga na leto pa ima tudi svoje zle posledice. Premog kopljejo 30 km od centrale. Izkopani premog bodo prevažali v centralo v posebnih 70-tonskih vagonih s premičnim dnom, to se pravi, da ko bo kompozicija dvajsetih vagonov prispela do centrale, se bo postavila vzporedno z njo in na določenem mestu se bo premog iz vagonov vsul v poseben bunker, iz katerega bo po prenosnikih speljan v «mlin», odtod pa v kotle, tako da ne bo pri pretovarjanju premoga prišlo do nikakršnega o-nesnaževanja okolja, ker se ne bo dvigal prah, ki po navadi toliko škoduje okolici v rudniških krajih. Res je, da gre za velikanske količine premoga, toda urejeno je tako, da se sistematično prepreči dviganje in širjenje premogovega prahu.
Horoskop
Objekt številka «tri» je v za-
„,r..1T________________________________.....m........................................................................m.......».....
mom. Upoštevajte živčnost oseb, ki vas obkrožajo.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.)
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne zapravljajte po nepotrebnem. Nadzorujte svoje izdatke. Seznanili se boste z osebo, ki vam bo koristila.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Manjše težkoče boste premagali z di-plomatičnostjo. Skušajte odpraviU živčno vzdušje v družini.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne gradite svojih načrtov na obljubah, ki nimajo resne osnove. Manjša sprememba v načinu življenja.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Obeta se vam uspeh glede uresničitve nekega drznega načrta. Zadovoljstvo v zvezi z nekim novim prijateljstvom.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Opravljajte svoje delo s prizadevnostjo in resnostjo. Ne sprejmite obveznosti, ki bi omejevale vašo svobodo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V teku dneva bo nastopilo več nepredvidenih dogodkov. Pazite na svoje ukrepe. Prijetno srečanje.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) V svojem delu bodite previdni. Ne iščite uspeha za vsako ceno. Potrebno je medsebojno razumevanje v družini.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Dan ugoden za vsak posel, vendar ne pretiravajte z optimiz-
Svojih dobrih zamisli ne boste mogli takoj uresničiti. Ne dovolite, da bi v vas prevladala melanholija.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nadzorujte v poslovanju lastno razpoloženje, bodite bolj mirni. Odločno ukrepajte in rešite se neprijetnega položaja.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Storili boste koristne korake v prid nekega važnega načrta. V čustvenih odnosih prijetno presenečenje.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Prejeli boste nove poslovne predloge. Sprejmite jih. Ne boste zgrešili, če prisluhnete glasjj svojega srca.
Ostanke izgorelega premoga bodo odvažali v posebno odprto odlagališče s površino 350 ha in tudi tu ne bo prišlo do dviganja pepela, oziroma prahu, ker bodo sproti mehanično vsak nov dovoz pepela močili. Odlagališče pepela bo sprejemalo pepel dvajset let, nakar bodo pepel prekrili z zemljo in nasadili topolov nasad. Seveda bo tedaj treba najti drugo odlagališče.
Tretja možnost onesnaževanja zraka je dim, ki uhaja iz dimnikov. Toda tudi za to je bilo poskrbljeno. Med vsakim kotlom in dimnikom je poseben elektrofilter, ki bo preprečeval uhajanje premogovega prahu in škodljivih plinov. Kolikor bi prišlo do pjtvar na elektrofiltrih, bi trenutno zmanjšali proizvodnjo in v nekaj urah bi se okvara mogla že popraviti.
To je prvi del načrta, ki se bo zaključil 1978.-1979. leta, torej čez štiri ali pet let. Toda že medtem bodo pripravili načrte za nadaljnje razširjenje obrata in to še večjega obrata kot bo ta velikan. Pripravili bodo načrte za gradnjo štirih agregatov z zmogljivostjo po 625 megavatov, ki bi dali skupno zmogljivost 2500 megavatov. Seveda bo to zahtevalo velika dela tudi pri rudniku premoga, kajti v tem primeru bo centrala potrebovala 25 milijonov ton premoga na leto. Toda tudi njena proizvodnja bo temu primerna, saj bo elektrarna dajala 25 milijard kWh električne energije in bo tako postala največja elektrarna na svetu, še večja kot je sovjetska hidroelektrarna «Bratsk» v Sibiriji, katere proizvodnja znaša 22,5 milijarde kWh elektrike na leto. Seveda bo to prišlo v poštev v prihodnjem desetletju.
ško dolino, Tolminska Korita, Soča pod Prepetnim, Baška grapa, Tolminka in Nemški Rut, ki je tudi zadnje slikarjevo delo. Razstavljenih je tudi več detajlov Tolmina in njegove ožje okolice.
Poleg pokrajinskih motivov so razstavljeni tudi trije portreti: Stara mama, Portret hčerke in Avtoportret. Portret stare mame prikazuje zgaran obraz kmečke stare mame, kateri težke in trudne očesne veke delno zastirajo o-či, stisnjene ustnice pa izražajo tisto kmečko upornost in odločnost vztrajanja na zemlji kljub trdoti življenja. To je tista življenjska moč naših primorskih ljudi, ki je fašizem v vseh petindvajsetih letih ni mogel uničiti.
Značilen je njegov Motiv iz Su-Žida iz leta 1954. Ta nam prikliče v spomin tisto prijetno vaško domačnost, ki je nekoč odmevala po vseh takih in podobnih gorskih vaseh.
Omenili smo le nekaj podob iz umetniškega ustvarjanja pokojnega slikarja Brovča. Kot številni drugi umetniki, pisatelji, pesniki in kulturni delavci — je tudi pokojni slikar Ljubo Brovč — resničen in domač Ust naših tolminskih gorà. Obiskovalci razstave, ki bo odprta do 20. oktobra, bodo lahko sami spoznali dela umetnika.
* * *
Dolžni smo povedati nekaj življenjskih podatkov o tem dobrodušnem, tovariškem in delovnem profesorju in slikarju. Rojen je bil leta 1919 v Baški grapi. Veliko zanimanje za risanje je kazal že v osnovni šoli. Rad bi bil postal slikar, vendar se mu ta želja zaradi takratnih gospodarskih in političnih razmer ni izpolnila. Namesto za čopič je moral prijeti za kramp in lopato, če je hotel živeti.
Delno se mu je ta želja izpolnila, ko je kot borec Prekomorske brigade prišel v jeseni 1944 v osvobojeni Beograd. Tam je spoznal znanega partizanskega slikarja Andrejeviča - Kuna. Ta mu je pomagal, da je še kot vojak lahko obiskoval risarske tečaje in se začel izpopolnjevati. V oktobru 1945 je opravil sprejemni izpit na Akademiji za upodabljajočo u-metnost v Beogradu. Dvakrat je bil na prostovoljni mladinski delovni akciji na progi Brčko - Ba-noviči, kjer je pridno risal in skiciral prizore iz mladinskih akcij. Kasneje se je preselil v Ljubljano in se izpopolnjeval pri umetnikih Pengovu, Stuoici in Jakcu. V jeseni 1949 je diplomiral iz slikarstva in grafike in dobil mesto profesorja za likovno vzgojo na gimnaziji v Postojni.
Po dveh letih se je preselil v Tolmin, kjer se je 23 let vsega razdajal pri poučevanju risanja in slikanja. Bil je tako zaposlen tudi na raznih drugih področjih, da mu je za slikanje ostajalo le malo časa. Skromen kot je bil, je svoja slikarska dela le dvakrat prikazal javnosti — leta 1954 in 1962 v avli kinodvorane v Tolminu. Kot resničnemu prikazovalcu narave, mu je bilo tuje modernistično slikarstvo, ki je danes v modi. Zelo si je želel upokojitve, da bi se potem ves posvetil slikarstvu. Prezdogaj, veliko prezgodaj smo ga izgubili. Ostale so nam njegove slike, ki nas bodo spominjale, da smo izgubili — u-metnika . ..
A. Pagon - Ogarev
Ob občinskem prazniku v Idriji
Dosežene rezultate motijo še težave
«Vojkova brigada je bila simbol borbe za boljšo bodočnost.» Tako je na slavnostni seji občinske skuščine, ki je bila v četrtek, 26. septembra, v Idriji, poudaril njen predsednik Cveto šul-gaj. Dan 26. septembra, ko je bila pred 31 leti v Cerknem u-stanovljena Vojkova brigada, je pred leti občina Idrija razglasila za svoj praznik.
V svojem poročilu je predsednik podal pregled razvoja občine v zadnjih letih. Vse do leta 1969 je bil vodilna gospodarska sila v občini rudnik živega srebra. Po tem letu je to vlogo prevzela cerkljanska ETA, ker je cena živega srebra na svetovnem tržišču občutno padla, še do pred nekaj leti je v občini primanjkovalo delovnih mest in so morali ljudie iskati zaposlitve v druaih obči nah. Sedaj pa je v občini zaposlenih 5.200 delavcev in brezposelnosti v občini ni. Tudi v kmetijstvu se razmere obračajo na bolje. Nad sto kmetij se je že preusmerilo v specializirano reio in pitanje mlade živine ter v rejo krav mlekaric. Med manišimi hlevi je bilo zgrajenih tudi nekaj večjih, k'er nosamezni kmetje redijo od 40 do 50 glav živine. V porastu je tudi oroizvodnja mleka. sai so že dosegli povprečje 3.800 litrov mleka na glavo. Dosežen na ie bil tudi rekord 5.000 litrov mleka.
Stanje cest v občini je vse prej kot. zadovoljivo. Za postopno urejevanje cest je občina spreiela srednjeročni načrt, za uresničenje te ra načrta bo potrebnih okrog 3 milijarde dinarjev. V letu 1975 je predvidena gradnja okrog 300 novih stanovanj. Za izboljšanje šoistva bo treba v Idriii zgraditi novo šolo s telovadnico in vsem. kar spada zraven. Prav tako bo treba misliti na gradnio zdravstvenega doma. Tudi v drugih večjih središčih bo treba zm-a-d'ti telovadnice. Ko je prišla v dvorano, kier je bila slavnostna sela, delegacija nionirlev. ie med dnigim no pn-?-travo iziavila: «Naša naivečia želja ie. da se zgradi šola. igrišče in primeren prostor za plavanie».
Gostinstvo v občini ie preveč razdrobljeno in bo potrebno misliti na združevanie v močno gostinsko organizaciio. ki bo lahko usnešneje ooravliala vedno bolj zahtevne naloge turizma.
Po slavnostni seji so razdelili Pirnatove nagrade, ki so jih prejeli:	Kulturno društvo «Jurko»
na Gorah, dolgoletni kulturni delavec Alojz Kutin, in Pionirska nogometna šola iz Idrije. V spomin pa je prgjplgr, visoko odlikovanje — Red ,p$pyj}like s srebrnim venceij — pokojna ravnateljica idrijske gimnazije profesorica Slavica Božič. Dolgoletni zdravnik, ki je posvetil vse svoje zdravniško znanje idrijskim rudarjem, dr. Ivan Hribernik, pa je bil nagrajen s primernim darilom.
Gostje in delegati so potem odšli na otvoritev novega obrata podjetja čipka. Podjetje Čipka de luje danes v sklopu podjetja Pri morje - export iz Nove Gorice. Nov moderen obrat, ki je stal nad 6 milijonov dinarjev, je zelo velika pridobitev podjetja čipka, ki je prej delovalo v zelo tesnih in neprimernih prostorih. novem obratu bodo izdelovali rjuhe, pre vleke za blazine in drugo, vse vezeno z znanimi idrijskimi čipkami. Nav obrat je opremljen z najmodernejšimi šivalnimi stroji, s katerimi lahko izdelujejo v blago najrazličnejše vezenine.
iiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimmiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiiii
O STIKIH Z DRUGIMI CIVILIZACIJAMI
Daleč, mnogo predaleč so naj bližji svetovi
LONDON, 1. — Menda se je že med večino znanstvenikov uveljavila domneva, da žive nekje v vesolju živa bitja, ki so v svojem razvoju napravila še kak korak več kot človek na Zemlji. Sedaj prihaja irski znanstvenik prof. D. R. Bates z Quenn’s Coliegea iz Belfasta na dan s svojevrstno hipotezo, ki odgovarja na številne dosedanje domneve, zakaj je človek že večkrat pošiljal «v svet» svoje pozive, a ni nanje dobil odgovora. Irski znanstvenik pravi, da so se na raznih «svetovih» prebivalci že tako razvili, da se jim ne izplača stopiti v stik s prebivalci na Zemlji, ki so v svojem razvoju še daleč, daleč za njimi. Kaj, se sprašuje Irec, bi človek z Zemlje mogel tem bitjem povedati?
Prof. Bates je svojo novo teorijo obrazložil na nedavnem zasedanju britanskega združenja za napredek znanosti. Njegovo teorijo so nekateri sprejeli hladno, drugi pa z navdušenjem. Hladno so jo sprejeli predvsem tisti, ki računajo, da bo človek v najkrajšem času prišel v stik s prebivalci kakega drugega sveta.
Ti znanstveniki so, po mnenju prof Batesa, prav gotovo «neposredni potomci» tistega znanega Gaussa, ki je leta 1820 predlagal, naj bi v Sibiriji nasadili gozdove in trikotna in štirikotna polja, da bi s tem omogočili «opazovalcem z drugih planetov» uvideti, da njihovi «bratranci» na Zemlji vedo, kaj je geometrija. Še več. Ti naj
bi bili «potomci» znanstvenika Lit-trova, ki je 1840. leta vztrajal pri tem, naj bi sredi Sahare skopali velikansko jamo s premerom 16 km, jo napolnili s kerozenom, ki bi ga nato ponoči prižigali, da bi s tem opozorili prebivalce daljnih galaksij, da niso sami v vesolju.
Prof. Bates je omenil še več
BERITE V DANAŠNJI ŠTEVILKI
TV -15
Str.
5 Silvo Teršek:
RAFAEL IN NJEGOVE
PRAVICE
(reportaža)
Str. 8-9 Iz Montgomeryjevih spominov:
OD ALAMEINA DO BERLINA
Stanoje in Zdravko Ilič: NEMCI
PROTI NEMCEM (podlistek)
TV-15 tudi v kolportaži
podobnih prav smešnih primerov, kako je človek v dosedanjem času skušal pritegniti pozornost tujih svetov, med katerimi je bil tudi poskus ameriške vojne mornarice v letu 1924, ki je skušala ujeti «signale» z Marsa, ki je tistega leta bil «zelo blizu Zemlji».
Končno je omenil še «načrt OZ
MA» iz 1960. leta, ko je večje število astrofizikov in astronomov več mesecev prebedelo pred teleskopi v ZDA, da bi «ujeli» znake z zvezd, ki so «komaj» 60 trilijonov milj od naše Zemlje.
Samo ob sebi se razume, da so vsi ti poskusi propadli in sleherni trezen človek ni smel niti upati, da bodo ti «napori» rodili sadove. Prof. Bates zatrjuje, da resni znanstveniki v splošnem soglašajo v tem, da je v vesolju na sto-tisoče svetov, ki so naseljeni, toda hkrati ne smemo misliti, da bo sleherna «civilizacija» neposredno stopila z nami v stik. Verjetno bo poiskala našo družbo neka civilizacija, ki je tehnološko «starejša» od naše, vendar ...
«Razdelitev svetov v vesolju je takšna, da bo pot enega našega sporočila do najbližjega sveta in nazaj trajala 500 let. Zato si ne smemo delati utvar, da bi med nami in kakim drugim svetom moglo priti do nekakšnega dialoga. Kvečjemu bi moglo v dolgem času priti do kakšnega monologa, to se pravi, da bi mi poslali v prostranstva neko sporočilo, ki bi ga nekje sicer ujeli in si ga morda tudi tolmačili, toda njihov odgovor bi prišel na Zemljo tako pozno, daleč za nami, da bi ga bodoče generacije ne mogle niti razumeti, kajti 250 let bi morda bilo vendarle preveč za to, da bi odgovorili na vprašanje, ki je aktualno sedaj.» Tako nekako si razlaga prof. Bates. In kdo bi mu ne dal prav.
SREDA, 2. OKTOBRA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost PREDSODEK 12.55 Anketa o poklicih
Designer
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
14.10	Oddaja za strokovno usposabljanje učnih moči Demokratično upravljanje šole
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše AMELIA IN ANGEL
TV film, ki ga je režiral Ken Russel
17.45	Program za mladino RAJ NA ZEMLJI
18.45	Znanstvena antologija: PREDSODEK
19.15	ŠPORTNI DNEVNIK
Kronike dela, Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	POD TIHIM DONOM
Odnos med ruskimi pisatelji in staro rusko oblastjo Nocoj je na sporedu tretje nadaljevanje oddaje o odnosih med staro rusko oblastjo in pisatelji oziroma pesniki. V stvari gre za oporečništvo, ki ga zasledimo v ruskem slovstvu proti carski Rusiji. Tretje nadaljevanje je zaključno nadaljevanje tega dela oddaje, kajti sledili bosta še dve nadaljevanji pod istim naslovom, vendar bosta ti dve obravnavali oporečništvo sovjetskega slovstva proti sovjetskim oblastem. Nocojšnje nadaljevanje se začne s srečanjem v Londonu Mazzinija in Garibaldija z ruskim pisateljem beguncem Herzenom, ki ga smatrajo za ustanovitelja tako imenovanega populizma. Bilo je to tisto gibanje, ki se je začelo leta 1873, ko so ril; ski razumniki odšli na podeželje, da bi vzgajali in poučevah ruske kmete. Populist je bil tudi Korolenko, katerega delo «Makarijeva zgodba» pride danes na program. Nocoj bodo italijanski odrski umetniki uprizorili tudi nekaj odlomkov iz Tolstojevih del, na vrsto pridejo tudi Čehov in drugi ruski pisatelji, vštevši velikega Gorkega, oziroma njegovo Mater ah njegovo odrsko delo «Na dnu»
21.50	Posebne reportaže TV dnevnika DRUGA PLAT ŠPORTA
Doslej je ta oddaja obravnavala «drugo plat» avtomobilskega in konjskega športa, danes pride na vrsto boks, to se pravi tisti šport, ki je vreden najbolj temeljite obravnave sociološkega značaja
22.45	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
20.30	DNEVNIK
21.00	RESNICA
Francoski film, ki ga je režiral Henry Georges Clouzot. Glavne vloge igrajo: Brigitte Bardot, Charles Vanel, Paul Meurisse, Louis Seigner.
Henry Georges Clouzot je znan francoski režiser, ki je napravil nekaj odličnih filmov in odnesel vrsto mednarodnih priznanj, pa čeprav mnenja o njegovih delih često ločijo in se | navdušenju pridružujejo tudi ostre kritike. Toda v tem trenutku nas ta plat ne zanima.
Film je sodnega značaja. «Resnica» temelji na razpravi proti Dominique Marceau, ki jo obtožujejo, da je umorila zaročenca svoje sestre Annie, Dokazov proti njej je cel kup, vendar je tudi predsodkov veliko. Ko je Dominique prispela v Pariz s svojo sestro Annie, se je vrgla v veselo življenje, ne da bi težila za tem, kako najti pošteno službo in zaposlitev. Sestra Annie, ki študira na konservatoriju, je spoznala tovariša, ki ima velike načrte. Dominique pa se ga loti in postane njegova ljubica. Toda igra se sprevrže, kajti igračkanje z ljubeznijo se je spremenilo v vročo ljubezen. Sicer pa prepustimo gledalcu, da sam o tem sodi
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.55 Kongres Zveze mladine Slovenije
, .Neposreden prenos do približno 12.30 14.25 TV ŠOLA
Otroški vrtec, Folklora itd.
17.00	Poročilo s kongresa Zveze mladine Slovenije
17.30	Oddaja za- otroke: Družina Smola Risani film
18.15	PO SLEDEH NAPREDKA
18.50	življenje in delo šumenjakove Ančke
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	NA ČELU DIRKE
Film je režiral Joe Santoni
Za začetek rednega tedenskega ciklusa «film tedna», ki ga je ljubljanska televizija čez poletje prekinila, so izbrali zmagovalca letošnjega festivala športnih in turističnih filmov v Kranju. Gre za film o Eddyju Merckxu z naslovom «Na čelu dirke». F irn je v bistvu športna reportaža o kolesarskem asu. Toda Santoni je kljub svojim mladim letom izkušen režiser, ki je ustvaril film in ne reportažo. Lani je več mesecev spremljal svojega junaka v zasebnem življenju, pri treningu, na tekmovanjih. Predstavil je sedaj lik športnika, ki zmaguje z inteligentnimi taktičnimi vožnjami, pa tudi z močjo svojih TfliŠlC
21.40	Miniature: PORTRET BRATOV LORENZ
Gre za klavirski trio bratov Lorenz, ki so TV gledalcem ze dobro znani, pa tudi tržaškemu občinstvu po svojih komornih nastopih. Bratje Lorenz so doživeli velika priznanja doma in v tujini
22.10	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
21.00	Oddaja za otroke: RISANKE
20.15	DNEVNIK
20.30	Seyschellski otoki ljubezni Dokumentarna oddaja
21.10	GOLA RESNICA Dokumentarna oddaja
21.50	SINJA OBALA
Zabavno - glasbena oddaja
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 18.50 Jazz; 19.10 Družinski obzornik:	19.30 Zbor in
folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simfonični koncert; 21.45 Pesmi brez besed.
TRST
12.15 Deželne kronike; 14.35 Tretja stran; 15.10 «El Caicio»; 15.50 Ansambel «The Gianni Tour»; 16.00 Simfonični koncert;
KOPER
6.30, 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30 18.30, 20.30, Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.10 Otroški kotiček; 9.45 Glasba in nasveti; 10.15 Melodije;
12.00	Glasba po željah; 13.00 Plošče; 14 45 Mali radijski oder;
16.00	Jugoslovanski pevci lahke glasbe; 16.45 Mladi izvajalci: gojenci glasbene šole Koper; 17.15 Portreti; 18.00 Progresivna glasba; 18.30 Iz priljubljenih oper;
19.00	Prenos RL; 20.00 Literarna oddaja; 21.15 Pisan glasbeni spored; 22.35 Glasba za lahko noč.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 in 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Izbran spored; 12.10 četrti program; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino;
16.00	Sončnica: 17.05 Komorna o-perna glasba in simfonična glasba; 19.30 V svetu valčka; 20.20 Ponovno na sporedu z Mino; 21.15 Goldonijeva «Vojna».
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Nadaljevanka; 9.55 Pesem za vsakogar; 12.40 Opravljivci; 13.35 Dva komika; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govomi spored ;	17.30
Posebna reportaža; 20.00 Sestanek petih; 20.50 Plošče; 21.39 Dva komika; 22.50 človek v noči.
III.	PROGRAM
8.30 Jutranji koncert; 10.30 Straussove skladbe; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Haendlov oratorij «Izrael v Egiptu»; 16.00 Ravel in Stravinski; 18.25 Ping pong; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Psihologija in psi hoanaliza; 21.30 Schoenbergove skladbe.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Glasba vam pripoveduje; 9.40 Temelji marksizma; 10.15 Urednikov dnevnik; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam ... ; 14.10 Naši operni pev ci; 15.30 Glasbeni intermezzo: 15.45 «Loto vrtiljak»; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Komorni zbor RTV Ljubljana; 18.05 Naš razgovor; 18.35 Predstavljamo vam; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Simfonični orkester; 21.25 Zabavni zvoki; 22.20 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno — Yaak Kar sumke: Pesmi; 23.15 Revija pev cev zabavne glasbe.
PRIMORSKI dnevnik
SPORT SPORT SPORT
nogomet
Danes zanimiva «pokalna sreda»
ZADNJI EVROPSKI TEST ZA ITALIJANSKA MOŠTVA
Težka naloga čaka tudi jugoslovanske enajsterice
Po sobotnem nogometnem «week-endu» z meddržavno nogometno tek-510 med Jugoslavijo in Italijo v Magrebu, kjer so zmagali Jugoslo-vani z 1:0, bo danes na sporedu wsta pokalnih tekem, pri čemer ?°do zaposlene jugoslovanske in italijanske enajsterice.
Pokal prvakov
..y tem pokalnem prvenstvu Italia nima svojega zastopnika, ker j® bil italijanski prvak Lazio diskvalificiran zaradi nešportnih izgredov. Jugoslovanski prvak Haj-ouk iz Splita pa je že odigral obe tekmi proti Keflaviku z Islandije. ^Padani so zmagali v obeh tekmah E in z 2:0. Obe srečanji so odigrali v Splitu. Poleg Hajduka se Je uvrstil v nadaljnje kolo še irski zastopnik Cork Celtic, ker je clPrsko društvo Omonia Nicosia odstopilo.
Lanski prvak tega prvenstva je “ayern iz Miinchna. Finalna tekma Pa bo na sporedu 28. maja 1975.
Pokal pokalnih prvakov
Bologna bo danes igrala proti Lvardiji iz Varšave. V prvem srečanju so zmagah Poljaki z 2:1. Tre-Per Pesaola je odločno prepričan, ua bo Bologna nasprotnike premagala, in da se bo tako uvrstila v nadaljnji del tega prvenstva.
. Crvena zvezda pa bo danes sprejela v goste grško ekipo Paok iz Soluna. Beograjčani so v prvi tek-[ni izgubili z 0:1. Za to srečanje ne nared tudi kapetan Crvene zvezde Džajič, ki je okreval po daljši Poškodbi.
Lanski prvak tega prvenstva je Magdeburg (NDR). Finalno tekmo nodo odigrali 14. maja 1975.
Pokal UEFA
,že en italijanski zastopnik (To-7n°) je bil v tem prvenstvu izio-cen. Turinčani so namreč proti Dusseldorfu doma remizirali 1:1, v gosteh pa so izgubili z 1:3. S tem Pe so bili tudi izločeni.
Inter bo drevi sprejel v goste nolgarsko ekipo Etar Timovo. V Pfvem srečanju so Milančani, s tra-'ticionalno obrambno igro, iztržili neodločen izid brez gola. Drevi bo torej Inter jurišal na zmago. Ju-ventus pa je v prvem kolu povsem nerodno izgubil v Vzh. Nemčiji proti skromni ekipi Vorwarts z 1:2. Tako trener Piola kot sami igralci turinskega tabora so prepričani, da Je bil neuspeh v NDR le slučajno-sten in da bo Juventus že danes Pokazala svojo realno moč.
Napoli pa bo odpotoval na Majorsko, kjer se bo z naskokom dveh golov spoprijel z Videotonom.
Veleža iz Mostarja pa čaka teina naloga. Jugoslovanski nogometaši so namreč v prvem kolu doži-veli v Moskvi proti Spartaku hujši Poraz (1:3).
Lanski prvak v tem prvenstvu je nizozemska ekipa Feyenoord. Finalni tekmi bodo odigrali 7. in 21. “laja 1975.
* * *
Predvsem za italijanske ekipe, ki se udeležujejo teh pokalnih tekem, Predstavlja uspešen nastop na teh Prvenstvih zadnjo možnost uveljavitve v evropskem merilu, kajti državna reprezentanca je odpovedala tako na SP v Nemčiji kot v sobotnem srečanju v Zagrebu.
nogomet
PRIJATELJSKA TEKMA Saja —GMT	0:1 (0:1)
^ GAJA: Grgič Sergij, Stranjščak, Pregori Egon, Savarin, Sosič, Vr-e, Grgič Branko, Baldassin, Cuk, "tale, 12 Kante, 13 Berci.
GMT: Micor, Pribar, Zof foli. Posega, Molinari, Piccioni, Sandrini, bacchi, Cristoforo, Grancaleoni in lertoli.
SODNIK: Pipan iz Trsta.
STRELEC: v 23. min. p.p. San-irini.
KOTI: 9:5 -a GMT.
GLEDALCEV: kakih 50.
Gostje so 'meli nekaj res lepih Priložnosti, vendar je samo en strel fizven kazenskega prostora) skon-ial v mreži domačinov.
Tržačani so bili ves čas tehnično boljši nasprotnik in to predvsem
na sredini igrišča, kjer so popolnoma prevladali domačine. O «zeleno - rumenih» ugotovimo lahko le to, da so zaigrali pod svojimi sposobnostmi, so pa sicer nekajkrat uspeli urediti hiter protinapad, vendar so igrah nepovezano, da bi rezultat spremenili v svojo korist, oziroma vsaj remizirah.
D. G.
* * *
SAG PAULO, 1. — Pele je v nedeljo odigral svojo predzadnjo nogometno tekmo kot profesionalec. S svojim klubom Santosom je nastopil proti argentinski enajsterici Corintians.
KOLESARSTVO
PARIZ, 1. — 33-letni Nizozemec Karstens je zmagal na mednarodni kolesarski dirki Pariz - Tours. 254,500 km dolgo progo je prevozO v 5.52’55” s p.h. 43,268 km na uro. 2. je bil Italijan Moser v istem času, 3. Francoz Danguihaume po 15” itd.
BOKS
TOKIO, 1. — Japonec Šoji Ogu-ma je novi svetovni boksarski prvak Tnušje kategorije. Ta naslov si je priboril v dvoboju z dosedanjim prvakom Venezuelcem Gonzalezom, katerega je nepričakovano premagal po točkah.
NOGOMET
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — V povratni tekmi za pokal UEFA je beograjski Partizan danes v deževnem vremenu (pred okrog 5.000 gledalci) zasluženo premagal poljsko moštvo Gornik s 3:0 (1:0) in se uvrstil v drugo kolo. Gole so dali: Vukotič, Djordjevič in Todorovič. Prva tekma se je končala neodločeno z 2:2.
B. B.
Nočna tekmovalna štafeta
V okviru proslav ob petdesetletnici ustanovitve Združenja slovenskih športnih društev v Italiji prireja ŠD Sovodnje v soboto, 5. ok tobra 1974 ob 30. uri «Nočno tekmovalno štafeto».
Proga bo za moške dolga približno 1.500 metrov, za ženske pa 800 metrov. Pravilnik:
1.	štafete se lahko udeležijo športna in rekreacijska društva;
2.	Vsi nastopajoči morajo imeti dres;
3.	Ekipe tečejo točeno v dveh . kategorijah: moški in ženske; j} ;
4.	Člani posameznih ekip morajo biti starejši od 14. leta;
5.	V vsako kategorijo lahko vpiše posamezno društvo le eno ekipo, sestavljeno iz štirih članov;
6.	Organizator ne prevzema odgovornosti za morebitne poškodbe.
MORDA BO PRIŠLO NA DAVISOVEM POKALtl DO POMIČNEGA ZAPIHA
Borba športnikov proti «apartheidu»
J. Afrika in Rodezija na zatožni klopi - Premalo politične volje za rešitev tega vprašanja
Po zaslugi italijanske teniške zveze je ponovno prišel na dan problem športne izolacije Južne Afrike. Kot je znano se bo Italija v polfinalu za Davisov pokal pomerila prav z Južno Afriko. Zaradi rasistične politike tamkajšnje vlade je italijanska teniška zveza izrazila željo, da bi srečanje odigrali na nevtralnem igrišču. Preko organizacijskega odbora so Južnoafričani sporočili, da bodo na to pristali le če bo italijansko zunanje ministrstvo prepovedalo odhod svojim i-gralcem v Južno Afriko. Ker pa se nekaj takega ni zgodilo je morala italijanska teniška zveza sprejeti Johannesburg za sedež srečanja.
Odpor italijanske zveze je bil že od samega začetka neodločen in na vsak način pogojen z upanjem na zmago, ki bi dala Italiji lepe možnosti za končni uspeh. Uspeh je bil morda le v propagandi proti rasistični politiki Južne Afrike.
Športni bojkot te afriške države ima že zelo staro podlago. Do prvih obsodb «apartheida» je prišlo v olimpijskem odboru leta 1959. Sovjetski predstavnik Romanov je Južno Afriko obtožil nespoštovanja prvega člena olimpijske listine, ki predvideva popolno enakopravnost za vse, ne glede na njihovo raso, ve-
MOO je poročilo razposlalo vsem državam članicam in jim istočasno dalo navodila za glasovanje o sprejemu Južne Afrike na olimpijske igre. Glasovanje je bilo po pošti.
Rezultate so objavili med zimskimi igrami v Grenoblu leta 1968. Z razliko 5 glasov je prevladal sklep o ponovnem sprejemu Južne Afrike na olimpijske igre. Čeprav je bilo štetje glasov tajno se je zvedelo, da so proti vrnitvi Južne A-frike glasovale države Afrike, A-zije, socialistični blok, Italija in Francija. Južna Afrika je svojo vrnitev podkrepila s slovesnim', obljubami, ki so se glasile:
1.	Črnci in belci bodo sestavili eno samo ekipo,
2.	vsi bodo na olimpijske igre potovali skupaj,
3.	vsi bodo nosili enake uniforme, stanovali bodo skupaj in se v strnjeni vrsti udeležili tako otvoritvene kot zaključne svečanosti,
4.	seznam olimpijcev bo izpolnila komisija sestavljena iz enakega števila belih in črnih članov.
Tako je pisalo na papirju, v Južni Afriki pa se položaj črncev, tudi športnikov, ni izboljšal. Kmalu po izglasovanju sprejema se je 26. fe-
ro, politično prepričanje itd.	bruarja 1968 v Brazzavillu sestal a-
Večina je tedaj verjela besedam ! friški športni svet. 32 držav je skle-južnoafriškega delegata, ki je «člo- j nilo, da se ne bo udeležilo iger v vekoljubno» izjavil, da so črnopolti Mehiki, če Južne Afrike ponovno državljani komaj pred dvema - tre- ne izločijo. Ta sklep so nato pod-................................ prie z enako grožnjo še Indija, Pakistan, Jugoslavija, Sirija, Malazija, Irak in socialistične države.
Položaj je postajal že zelo napet. Udeležbo na igrah je medtem odpovedala tudi vrsta črnskih atletov ZDA, olimpijski odbor pa je z mrz-hčnim delovanjem reakcionarnih članov skušal izsiliti zmago za Južno Afriko na vsak način.
Zadevo je končno rešila Mehika, ki je kljub dejstvu, da je igre gostila, izjavila, da Južnoafričanom zaradi rasizma ne bo dala vstopnih vizumov. Pod težo tako velikega pritiska so morale konservativne sile še enkrat položiti orožje. Nova večina, ki se je s tem ustvarila, je leta 1970 celo izključila Južno Afriko iz olimpijskega gibanja.
Rodezija, ki se je medtem enostransko oklicala za samostojno državo in izstopila iz britanskega Com-momvealtha, je doma izvajala prav tako rasistično politiko kot Južna Afrika. V predvidevanju težav glede nastopa na olimpijskih igrah v Miinchnu so njeni športni voditelji dosegli sporazum, da bodo v Nemčijo njeni predstavniki prišli z britanskimi potnimi listi ter tam nastopali pod britansko zastavo in z britansko himno.
Ro8e'zìjàuje že'bila v olimpijskem naselju, odkrili pa so, da so bili potni., listi. rodezijski in ne britanski; Afriške države v so sprožile hiter postopek in so ob podpori obi-
mi leti pokazah nekaj več zanimanja za šport in bodo brez obotavljanja vključili v olimpijsko ekipo kak tale..t, ki bi se nenadoma pojavil. Takega črnopoltega talenta seveda niso odkrili in v Rimu je bila na olimpijskih igrah Južna A-frika zastopana samo z belimi rasisti.
Izvršnemu svetu mednarodnega o-limpijskega odbora, ki se je leta 1963 sestal v Lausannu, je predsednik Brundage sporočil, da se obljube Južne Afrike niso izpolnile. Delegaciji, ki se je branila s trditvijo, da je «apartheid» notranja stvar, odvisna od vlade, so ukazali, da mora na športnem polju doseči enakopravnost za vse državljane. Kazen bi bila izključitev z olimpijskih iger v Tokiu leta 1964.
Na seji odbora med zimskimi _ i-grami v Innsbrucku je južnoafriški delegat izjavil, da njihova vlada noče spremeniti rasistične politike in s tem sam podpisal obsodbo. Medtem so Južnoafričani nabirali zaveznike in pripravljali širokopotezen načrt, da bi ostale člane prepričali o svoji dobri volji.
Leta 1966 so preko Brundagea sporočili, da so pripravljeni sprejeti mešano delegacijo, ki bi na mestu preverila napredek glede «apartheida». Tričlansko komisijo, ki se je skoraj mesec dni mudila na jugu Afrike, so sestóWjàli sedanji predsednik mednarodnega olimpijskega odbora lord Killanin, Kenijec A-lexander in Nigerijec Ademola. Po povratku je komisija sestavila poročilo, kjer so priznavali, da skušajo športne oblasti spremeniti rasistično politiko vlade. Tajništvo
verjetno «razumevanje» in časopisi so bili polni mastnih naslovov «Rho-desien ist raus» (Rodezija izgnana) in «Miinchens Herz schlagt fiir Rhodesien» (Miinchensko srce bije za Rodezijo).
Od tedaj se ni veliko spremenilo. Južna Afrika je nedvomno nekaj storila na športnem polju, vendar pa le na paradnih manifestacijah, nalašč za tuje delegacije. Še zdaleč pa niso bile odstranjene o-vire, ki onemogočajo redno športno udejstvovanje ogromne večine prebivalstva, da o drugi dejavnosti niti ne govorimo.
Če bo Italija 3. in 5. oktobra v Johannesburgu zmagala, bo lahko finalno srečanje za Davisov pokal redno odigrano. V primeru, da bo zmagovalec Južna Afrika pa Indija finalnega srečanja ne bo odigrala in pokal bodo brez borbe podelili rasistom.
k. b.
NOGOMET
MLADINSKA PRVENSTVA
Vrsta visokih rezultatov tekmah naših enajsteric
Odigranih je bilo tudi nekaj (članskih) prijateljskih tekem
MLADINCI
Costalunga — Primorec 4:0 (2:0)
COSTALUNGA:	Depangher, No-
co,va Zoch, Zorzi, Franc, Sain, Pa-rovel, Turella, Spadaro, Petronic in Bajec.
PRIMOREC: Valter Malalan, Igor Kralj, Valter Milkovič, Darko Kralj, Igor Malalan (Cibic), Križmančič, Mauro Kralj, Angel Milkovič, Bak, Orfazi in Edvin Kralj.
Strelci, v 26. min. p.p. Bajec, v 27. min. p.p. Petronic, v 10. min. d.p. Parovel in v 34. min. d.p. Turella.
Gledalcev: približno 30. Primorčevi nogometaši tokrat ni-
PRVI TURNIR LIBERTASA V GORICI
Zm agala je Olympia Tretje mesto za Dom
Finalna tekma s Tornano je bila zelo zanimiva
Odbojkarska ekipa Olympie iz Gorice je v soboto osvojila prvi turnir Libertasa, ki ga je priredilo istoimensko društvo iz Gorice. V finalni tekmi so slovenski odboj' karji odpravili Torriano iz Gradišča s 3:1. V tekmi za tretje mesto je goriški Dom premagal še-sterko Pierisa z 2:0.
Olympia — Torriana
3:1
Goriški odbojkarji so v prvem nizu pokazali zares zanimivo in hitro igro, kar je spravilo v težave Torriano, ki ni utegnila urediti svojih vrst ter je prepustila set nasprotniku. Tudi v drugem nizu je bila premoč Olympie taka, da je z lahkoto zbrala 15 točk.
Za Goričane je tretji set bil precej težaven tako, da so gostje stalno napadali, kar ji mje tudi o-mogočilo zmago. Zadnji niz je bil precej uravnovešen in do zadnjeea se ni vedelo, kdo bo zmagal. Ob zadnjih točkah so olympijci imeli nekaj več sreče in so si zagotovili tudi končno zmago.
Dom — Pieris	2:0
Tekma je bila na precej nizki
Lei	Ali ou	.	-- - J ;------- ;-	v.,
čajnih zaveznikov izglasovale izgon i tehnični ravni, saj je bila ekioa Rodezije. To se je zgodilo 22. av- Pierisa manjvreden^nasprotnik degusta 1972, neposredno pred otvoritvijo iger. Nemci so tedaj v Miin-chnu, ki ima dokaj močno nacistično podrast, pokazali do Rodezije ne-
movcev, ki so z lahkoto (igrali so približno pol ure) osvojili tretje mesto.
P. R.
POREČ, 1. — V Poreču je bilo ekipno prvenstvo I. in II. jugoslovanske šahovske zvezne lige. V I. zvezni ligi je ekipa Partizana, z Gligoričem na čelu, ponovno osvojila naslov državnega prvaka. V II. zvezni ligi je ekipa Maribora bila razred zase in je prepričljivo zmagala. Ekipa Maribora se tako, po enem letu, zopet vrača v družbo najboljših.
* * *
KOLUMBIJA, 1. — V predtekmovanjih ženske šahovske olimpiade je ekipa Jugoslavije igrala zelo dobro. Zmagala je v svoji skupini in se uvrstila v finalni del tekmovanja.
♦ * 4*
MANILA, 1. - Od 5. do 26. oktobra bo v Manili velik, tradicionalni turnir, na katerem bodo med o-stalimi sodelovali Petrosjan, Gligo-rič, Ljubojevič, Portiš, Vasjukov, Anddersson, Gheorgiu, Qinteros in Torre. Na turnir so povabili tudi Italijana Mariotthap ki* 1 2 3 4 5 6-mu bo mednarodna federacija na naslednjem kongresu FIDE verjetno priznala naslov velemojstra,- Nagradni fond znaša 16.000 dolarjev, kar je najviš-ja kdajkoli izplačana vsota na kakem turniriu. Robert Fischer se je vabilu filipinskega predsednika Marnosa odzval in obljubil svoje sodelovanje na turnirju. Vendar pa samo kot — gledalec!
............................mn..........»m..............m.......n,,...........
OB ROBU MOSKOVSKEGA FINALA IZZIVALCEV SVETOVNEGA PRVAKA
Se Bobbv Fischer boji Anatoli ja Karpova?
V razkošni dvorani Doma sindikatov v Moskvi poteka že od 16. septembra finalni dvoboj, ki bo določil izzivalca svetovnega šahovskega prvaka Roberta Fischerja. Ves šahovski svet z zanimanjem sledi temu dvoboju, v katerem si po izredno težkih kvalifikacijskih turnirjih stojita nasproti sovjetska velemojstra Anatolij Karpov, 23-letni up sovjetskega šaha, in nič manj popularni Viktor Korčnoj, dvajset let starejši od svojega mladega nasprotnika.
Po pravilih, ki jih je na zadnjem kongresu v Nici določila mednarodna šahovska federacija FIDE, je treba dvoboj odigrati do pet dobljenih partij. Vseh partij je lahko 24. V primeru, da nihče od nasprotnikov ne osvoji 5 partij, zmaga tisti, ki ima boljši rezultat. Zna se pa zgoditi, da bo iz tega dvoboja
.izšel tudi novi svetovni prvak, kajti «veliki» Fischer, po vseh dosedanjih izjavah sodeč, ne namerava braniti naslova, ker mednarodna šahovska federacija ni ugodila njegovim zahtevam. S tem v zvezi je zanimiva izjava jugoslovanskega velemojstra Svetozarja Gligoriča, Fischerjevega prijatelja, ki je med drugim povedal: «Bobbyja Fischerja obkrožajo tajinstvenosti in verski fanatiki. Prav gotovo je, da se ne bo odzval dvoboju z izzivalcem. Sem pa prepričan, da bi vsi ljubitelji šaha ponovno radi prenesli Bobbyje-ve «muhe», ker bi njegov najavljeni, prezgodnji odhod s šahovskega odra pomenil huč udarec za šah. Prav Fischer je najzaslužnejši pri današnji popularizaciji šaha in izboljšanju pogojev za igro, ki so bili do danes velikokrat nemogoči.»
Po pravilniku svetovne šahovske
federacije FIDE, bo 1. marca 1975 potekel zadnji rok, do katerega bo moral Fischer dati dokončni odgovor v zvezi s svojo odločitvijo, da ne bo branil naslova. Vsi Fischerjevi prijatelji si prizadevajo, da bi svetovnega prvaka pregovorili; pri tem ima še poseben interes šahovska federacija ZDA, ki si je s Fischerjem pridobila velik sloves. Tudi SZ želi, da bi do dvoboja prišlo, vendar se njeno stališče, podprto od večine ostalih svetovnih federacij, brezkompromisno (in povsem upravičeno) opira na odločitve kongresa FIDE v Nici.
Mnogi šahovski strokovnjaki v SZ so mnenja, da bi prepričljiva zmaga Karpova nad Korčnojem oslabila Fischerjev položaj in njegovo popularnost; to seveda če bi ne prišlo do finalnega dvoboja. Odstop Fischerja bi tako mnogi ocenili kot
strah pred mlado, vzhajajočo zvezdo svetovnega šaha, ki v glavnem nima kaj zgubiti, v primeru zmage pa bi dokončno zasenčila veliki šahovski mit «strašnega» Bobbyja.
Večina napovedi svetovnih šahovskih strokovnjakov o izidu dvoboja med Korčnojem in Karpovom je na strani mladega velemojstra. V prvih petih srečanjih so se te napovedi delno uresničile, saj je že v drugi partiji Karpov presenetil svojega nasprotnika in ga prisilil k predaji. Po šestih partijah je stanje 2:0 za Karpova ob štirih remijih. Slovenski mojster I. Bajec pa je pravilno poudaril, da «dvoboj še zdaleč ni odločen,» kajti «Korčnoj je velik borec, navajen prenašati tudi poraze».
Popularni televizijski šahovski komentator, velemojster Dragoljub Či-
rič, je bil med tistimi, ki so napovedovali lahko in prepričljivo zmago Karpova nad Korčnojem. Po razpletu dogajanj za šahovnico v prvih partijah, pa je Čirič nekoliko spremenil svoje mnenje. «Po prvm štirih partijah» je dejal, «mislim, da je zaključni rezultat popolnoma negotov. Iskreno povedano, Karpov me je nekoliko razočaral. Razen dobro pripravljene domače analize v drugi partiji, ni pokazal dosti drugega. Pa tudi v tem primeru ni šlo za neke nove koncepte v otvoritvah, temveč za zanko, na katero se je Korčnoj ujel.» V zvezi s Fischerjem, tudi Čirič ne verjame, da bo prišlo do finalnega dvoboja. Kolikor pa bi do njega prišlo, je Čirič mnenja, da nimata ne Korčnoj, ne Karpov, ki je slogu bližji Fischerju, nobenih možnosti za zmago.
—Sšk—
so bili sposobni se uspešno upirati boljšim nasprotnikom, kot so bili predstavniki Costalunge. Čeprav so Trebenci zgubili z visokim izidom, so pokazali dober napredek. Tržačani so bili boljši predvsem kondicijsko in so zato vsako trebensko akcijo z lahkoto ustavili izven kazenskega prostora. Pet minut pred koncem tekme je bil izključen Križmančič, tako da je Primorec končal tekmo z desetimi igralci.
Bruno Križmančič
Vesna — Barcola 3:1 (1:1)
VESNA: Eva, Merluzzi, Švab, Puglia, Zuliani, Peric, Sedmak, Fer-luga, Zucca, Milocchi, Rossignan.
BARCOLA:	Devisintin, Giname-
schi, Zerial, Cusma, Longhini, Tu-riani, Muzaš, Cortessi, Luppi, Scherli, Zana.
KOTI: 16:6. GLEDALCEV: 80. Vesna s prikazano igro proti novincu Barcoli ni zadovoljila. Igrala je medlo in bi gostje prav lahko odnesli točko. Nastopa Križanov ne moremo oceniti kot pozitivnega. Igrali so pod svojimi sposobnostmi in to proti nasprotniku, ki ni bil borben niti tehnično dobro pripravljen.
Sandor
* * *
Tekma Primorje — Libertas TS je bila prekinjena zaradi dežja.
NARAŠČAJNIKI Pimorje — Esperia SA 1:1
PRIMORJE:	Bresciani, Trobec,
Rupel, Ciulini, Bezin, Briščik, Lan-za, Štoka, Adamič, Milič, Zampa, 13 Terčič.
ESPERIA: Guštini, Curri, Delise, Spreafico, Spinelli, Altadonna, Ruggiero, Marchio, Rosea.
STRELCA: v 20. min. p.p. Curri, v 26. min. p.p. Štoka.
Remi Esperie na blatnem prose-škem igrišču proti domačemu Primorju je pravičen in so Tržačani (čeprav so stopili na igrišče !e v devetih) odnesli točko povsem zasluženo. Vseeno so bili domačini nekoliko boljši od nasprotnika, a niso znali izkoristiti številčne premeči, niti nekaj res ugodnih priložnosti.
Od naših fantov se je najbolje izkazal Štoka.
H. V.
Breg — Libertas Trst 2:0
BREG: Mauri, Krevatin, M. Kuret, Grizonič, Novello, Peroša, Kr mec (Polese), .^. ^uret, Ferluga, Klun, Lovrečič.
LIBERTAS TRST: Orsini. Scarda, Parovel; . Mocci));, .Cosina. Basile, Azzolin. Àbramo/ Stefancich, Musich, Carbcni.
Sodnik: Beatul.
Strelca: Lovrečič in Krevatin.
Z golom Lovrečiča iz rneče in z zadetkom Krevatina po lepem strelu izven kazenskega prostora so Bregovi narašča imki premagali e-ne®a svojih najtežiih konkurentov. Kljub blatnemu igrišču so naši zastopniki nredvajali dober nogomet in so si ustvarili vrsto ugodnih priložnosti za gol. Gostie so bili nevarni posebno z Azzolinom. Pri «plavih» je prišla končno na dan lena, skuona igra. ki je zadovoljila (sicer maloštevilne) navijače.
JOLO
San Michele — Mladost 4:0 (0:0)
Tudi naraščajniška ekipa Mladosti je v nedeljo doživela visok poraz. Kljub temu je treba poudariti, da so Kraševci dobro igrali v prvem polčasu, čeprav so nastopili samo v desetih.
V	drugem delu igre so domačini pritisnili in dosegli kar štiri gole.
V	nedeljo ba Mladost igrala v
Turjaku z Isonzom.
* # *
Tekme naraščajnikov Vesna — Libertas Sv. Marko zaradi blatnega igrišča niso odigrali.
ZAČETNIKI
Breg — Triestina B 0:4 (0:2)
BREG: Smotlak, Viola, Mahnič, Grizonič, Klabjan, Ražem, Zonta,
Savron (S. Smotlak), Kocijančič, Pavletič, Kofol .
TRIESTINA B: Cushie, Crevatin, Gnezda, Micalich, Sossi, Cesa», Cioh, Predonzani, Degano, Mici» nich, Colizza.
Strelci: Colizza, Cioch, Degano, Predonzani.
Kljub očitnemu napredku so tudi tokrat najmlajši Brežani zapustili poraženi igrišče. «Plavi» niso bili kos krepkejšim in tehnično boljšim nasprotnikom. Pritisk Tržačanov so zdržali le deset minut, ko so «rdeči» prvič povedli s Colizzo. Tudi po odmoru so gostje stalno pritiskali in so bili še dvakrat uspešni. Kljub temu se je Bregova obramba dobro odrezala.
JOLO
Mossa —Juventina 2:1 (1:1)
V	drugi tekmi prvenstva začetnikov so štandreški igralci izgubili obe točki proti ekipi iz Moše. Tekma je bila kljub temu zanimiva in moramo poudariti, da so slovenski igralci igrali dobro in bi zaslužili izenačenje.
Mladost — Romana 1:5 (0:2)
MLADOST: S. Gergolet, Jarc, D. Gergolet, Frandolič, Passan, Devetak, Lavrenčič, E. Gergolet, Z. Frandolič, Kobal, Kadež.
V	prvi tekmi prvenstva začetnikov je Mladost iz Doberdoba doživela hud poraz z Romano iz Tržiča. Tekma sama ne potrebuje komentarja, saj sam rezultat dokazuje, da so bili nasprotniki boljši. Doberdobskih igralcev pa se je v tej tekmi držala tudi trema, tako da so večkrat zgrešili lahke žoge.
Prihodnjo soboto bo Mladost gostovala v Vermeglianu proti domači ekipi.
PRIJATELJSKE TEKME
Primorec — Sovodnje 3:3
(0:1)
PRIMOREC: Mirko Kralj (Magli-ca), Kovačevič, Sluga, Sosič, Pa-patico, Križmančič (Boris Kralj), Husu (Čuk), Valdi Možina, Pavel Kralj (Marko Kralj), Manzutto in Mauro Kralj.
SOVODNJE: Probidenti, Tomšič, Kovič. Ferfolja, Trampuž, Petea-ni, Silvano Florenin, Sambo, Za-vadlal, Marson, Bruno Marson, Pierino Florenin, 12. Gianni Marson. 13. Marušič, 14. Klavdij Marson.
Strelci: Sambo, Pierino Florenin (avtogol), Kovačevič za Sovodnie. Valdi Možina, čuk in Valdi Možina za Primorec.
Sodnik: Fagin iz Trsta.
Gledalci: približno 100.
Prijateljsko srečanje med Primorcem in Sovodnjami se je končalo brez zmagovalca. Prvi polčas se je končal s Sovodnjami v vodstvu z golom Samba, Trebenci na kljub dobri igri niso dosegli go1 a. V drugem polčasu so Sovodnje dosegle še dva gola, spet zaradi napake Primorčeve obrambe. Tre!/'trski napadalci so se nato nekoliko razigrali in dosegli zasluženo izenačenje z goli Možine in čuka.
Bruno Križmančič
Zaule — Breg	1:1 (1:0)
ZAULE: Cecchini, Bergher, (Ce-rebuch). Fonda, (Martini), Macor, Smerdel, Derossi, De Michele, Lo-redan. Olivo, Vigini, Loredan A.
BREG: Babuder, Vinci, Sancin, Sovič, (Zahar), Bandi, Markežič, Samec, (Bržan), Krmec, Jež, Ga-sperutti, Strnad.
SODNIK: Korošec.
STRELCA: Loredan (Z), in Kri mec (B).
Otvoritvena tekma novega žavelj-skega igrišča med Zaulami in Bregom se je zaključila z .emi-jem. Kljub slabemu vremenu je bilo igrišče v zelo dobrem stanju. Tekmi je prisostvovalo približno 600 gledalcev. V prvem polčasu so zaigrali boljše domačini, ki so povedli šele proti koncu polčasa z Loredanom. Drugi t»lčas pa le potekal v znamenju premoči Brega, ki je dosegel zadetek s Krm-cem.
IST
o,/J, SATAN,
Ferenc: NJEGOVO DELO
|N SMRT
Pokazali so mi tudi dragocenosti. Lahko rečem, da. nisem kdar videl toliko srebra, posebno tujeg^, ^ vrst®
vseh dežel na svetu. Nikdar ga nosem videl toliko naenkrat, azen tega je bilo tudi mnogo zlata. Bile so ga cele, neizmerne oličine. Videl sem tudi, da je bil glavni stan, od koder je firth vodil svoje operacije, zelo majhen in nepomemben. On . imel s seboj samo tri ali štiri osebe. Govoril sem tudi z limi Videl sem tudi in opazoval gibanje njegovih kurirjev. T 3 prihajali resnično iz Berlina, Tiergartenstrasse, iz firerjeve isarne, kamor so se tudi vračali. Pregledal sem Wirthovo orespondenco in sem v njej našel potrdilo o vsem tem. Nisem -veda mogel o vsem poročati z mojega prvega obiska, vendar mi se večkrat vrnil m sem Wirtha zasledoval do njegove narti.» 46)
Vendar Morgnovi izjavi, v kateri je bila prvič prikazana sebna zveza med nacistično evtanazijsko akcijo in akcijo Reinhardt», takrat niso pripisovali kakšnega posebnega pomena, e čez nekaj mesecev pa jo je potrdil t. i. «zdravniški proces» red ameriškim vojaškim sodiščem v Numbergu. 47) «Podobnost ned uničevalnimi napravami v evtanazdjskih postajah in usuai ki sta jih uporabljala Globočnik in Wirth, ni slučajna», je o trdilo ameriško vojaško sodišče v Numbergu.48) Naj nave-Lem kot zanimivost, da so v Numbergu govorili tudi o «Foun-
dation Heokenhold» kot o šifri za plinske celice v uničevalnih taboriščih na Poljskem. 49) SS Oberscharfuhrer Lorenz Hacken-holdt je bil namreč Wirthov sodelavec in bomo njegovo ime srečali v našem članku še nekajkrat.
Morilci iz akcije «Reinhardt» so bili zavezani k popolni molčečnosti. Ko je desetar Josef Hirtreiter prosil komandanta uničevalnega taborišča Treblinka dr. Franza StanglaSO) za premestitev drugam, mu je ta odgovoril, «da se ne sme povečati krog poznavalcev». Reitlinger domneva, da morda to pojasni, zakaj so po vojni mogli identificirati in postaviti pred sodišče le pet Wirthovih sodelavcev in zakaj so popolnoma izginili Wirth in njegovi štirje komandanti taborišč esesovski kapetan Bothmann, Stangl, Neubauer in Thomalla.51 Zategadelj nas je o tem, kako so v uničevalnih taboriščih ubijali Žide s strani nacističnih zločincev še najbolje poučila izjava esesovskega kapetana Kurta Gersteina. Napisal jo je 26. aprila 1945 (v francoščini) oziroma 5. maja 1945 (v nemščini) v nekem hotelu v Rottweilu v Schwarzwaldu, preden se je predal zavezniški vojski (25. julija 1945 je storil samomor v vojaškem zaporu v Parizu.) To, verjetno največkrat objavljeno izjavo nekega očividca o nekem dogodku v drugi svetovni vojni, so predložili mednarodnemu vojaškemu sodišču v Numbergu in upoštevali so jo kot pomembno izjavo tudi v prvem procesu pred ameriškim vojaškim sodiščem v Numbergu (v t. i. «zdravniškem procesu»). Čeprav ji je obramba zanikala veljavnost, češ da oseba, ki jo je dala, ni bila prej zaprisežena, velja Gersteinova izjava danes kot pomembno pričevanje o načinu množičnega ubijanja Židov v uničevalnih taboriščih na Poljskem.
Diplomirani inženir Kurt Gerstein je bil v vojnem času zaposlen v oddelku za higieno pri SS Fuhrungshauptamtu v Berlinu. 8. junija 1942 je dobil nalogo, da odpelje sto kilogramov pruske kisline v kraj, ki je znan samo vozniku. Prusko
kislino so imeli nekateri za tisti strup, ki naj zamenja ogljikov monoksid pri množičnem ubijanju Židov v akciji «Reinhardt». Skupaj z esesovskim kapetanom Pfannenstielom, rednim profesorjem za higieno na marburški univerzi, so se avgusta 1942 odpeljali čez Prago v Lublin. Tam jih je 17. avgusta pričakal sam Globočnik in jih opozoril:
«Vsa ta zadeva je ena najbolj zaupnih zadev v sedanjem času, lahko rečemo celo najbolj zaupna. Kdor bi o njej govoril, bo ustreljen na mestu. Ravno včeraj sta bila ustreljena dva blebetača.»
Nato jim je Globočnik povedal, katera uničevalna taborišča za Žide so na njegovem območju in kakšna je njihova dnevna zmogljivost. Gerstein je dobil nalogo, da se pobriga za razkuževanje večjih količin obleke in za preureditev plinskih celic. «Vaša druga, vendar veliko bolj pomembna naloga je predelava naših plinskih celic, ki sedaj obratujejo z izpušnimi plini dieselskih motorjev, na boljšo in hitrejšo metodo. Mislim predvsem na prusko kislino. Predvčerajšnjim sta bila tukaj firer in Himmler. Po njunem naročilu Vas moram odpeljati tja osebno, nobenemu ne bom izdal pismenih potrdil in dovolilnic za vstop», je govoril Globočnik. Na vprašanje dr. Pfarmenstiela, kaj je rekel Hitler, je Globočnik odgovoril : «Hitreje, hitreje voditi celo akcijo.» Vendar še ni pojasnjeno, ali je Hitler res kdaj obiskal kakšno uničevalno taborišče ali ne.
Gerstein je nato v Wirthovem spremstvu obiskal uničevalni taborišči Belzec in Treblinko ter koncentracijsko taborišče Majdanek pri Lublinu. V taborišče Belzec je Gersteina spremljal sam Globočnik. Ta ga je tam predstavil SS Oberschar-fiihrerju Oberhauserju. 52) Ta mu je tisto popoldne pokazal le tisto, kar mu je moral pokazati. Wirth se jim je pridružil šele naslednji dan, ko je v taborišče prispel transport Židov. Prihod transporta in ubijanje Zidov v plinskih celicah je
Gerstein opisal takole:
«Drugo jutro malo pred sedmo uro mi naznanijo: čez deset minut pride prvi transport. — Res je že čez nekaj minut prispel prvi vlak iz Lwova. 45 vagonov s 6700 ljudmi, od katerih jih je bilo 1450 mrtvih že ob prihodu. Izza zamreženih lin gledajo grozno bledi in plašni otroci z očmi polnimi smrtnega strahu, in moški ter ženske. Vlak pripelje notri : 200 Ukrajincev odpre vrata in z usnjenimi biči izžene ljudi iz vagonov. Velik zvočnik daje nadaljnja navodila: treba se je popolnoma sleči, odložiti tudi proteze, očala itd. Vredne reči oddati pri okencu, brez bonov ali potrdil, čevlje skrbno zavezati (zaradi zbiranja tekstilnih reči), kajti v kupu, ki sega 25 metrov visoko, drugače ne bi mogel nihče najti pripadajočih čevljev. Nato ženske in dekleta k frizerju, ki z dvema, tremi rezi s škarjami odreže vse lase, ki nato izginejo v vrečah za krompir. «To je določeno za neke posebne namene za podmornice, za tesnila ali nekaj podobnega!» mi pravi SS Unterscharfiihrer, ki je tam v službi.
Nato se kolona premakne. Spredaj gre čudovito lepo mlado dekle, tako gredo po aleji, vsi nagi, moški, ženske, otroci, brez protez. Stojim s kapetanom Wirthom zgoraj na privozu med celicami.
46)	IMT, XX. str. 530-531.
47)	Reitlinger, n. d. str. 138—139.
43) TWC, I, str. 812.
49)	Prav tam.
50)	Reitlinger ga napačno imenuje Stange. Glej op. 38?
51)	Reitlinger, n. d. str. 159.
52)	V izvirniku je naveden SS HauptsturmfUhrer Obermayer (aus Pirma-sens), a so ga pozneje namesto tega imena začeli pisati SS Ober-scharfUhrer Oberhauser, kar je verjetneje. Glej Der Spiegel 16. 12.1968.
(Nadaljevanje sledi).
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecch! 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
2. oktobra 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADII» - DZS, Ljubljana. Gradiščf 10/11 nad telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo ptl oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P-L
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska	ZTT - Trst
V DUHU GESLA «ENOTNI ZA ZMAGO»
SVEČANA PROSLAVA 25-LETNICE OBSTOJA KITAJSKE REPUBLIKE
Svečanost je imela izrazit značaj ljudskega praznika - Vsi voditelji prisotni na banketu, ki ga je priredil premier Ču En-laj
PEKING, 1. — Ljudska republika Kitajska je praznovala danes 25. obletnico ustanovitve. Praznovanje je imelo izrazit značaj ljudskega praznika, ki so ga prapravili in zrežirali nastopajoči osebno. Študentje, delavci, člani polvojaških organizacij so že pred nekaj meseci začeli pripravljati dekoracijo parkov in palač, kamor se je včeraj zgrnilo praktično vse pekinško prebivalstvo.
Na starodavnih cesarskih palačah so plapolale rdeče zastave, povsod venci in cvetje, večbarvni letaki in stojnice s svojevrstnimi tipično kitajskimi igračami, pred katerimi so se mladi in stari kar gnetli. Vsak park, vsak drevored je imel nekaj posebnega. V «parku delavske kulture», ki je nekoč spadal v «prepovedano mesto» so se na primer ljudje kar trli pred globusom, o-krog katerega je krožil kitajski satelit, drevored letnega dvorca je bil posvečen svojevrstnemu kvizu, na umetnem jezercu so jadrali čolni v obliki labodov in rib. Profesionalni in amaterski gledališki in plesni ansambli pa so istočasno nastopali na več plavajočih odrih.
POSLI SO POSU!
Čeprav je doslej imela vedno prijazen odnos do živih, bo v kratkem prikazen angleške pisateljice Emily Bronte v hudi stiski: lastnik gostilne, v kateri se duh pisateljice vsako leto materializira, je sklenil, da se reši nepovabljenega gosta. Boji se namreč, da bi morebitni kupec odpovedal kupčijo ali ponudil znatno nižjo ceno za lokal zaradi prikazni.
Keith Akeroyd, lastnik lokala «Toby Jugu v Haworthu v Yorkshiru, je osebno v dobrih odnosih s prikaznijo, ki se je začela pojavljati v gostilni pred osmimi leti. Duh pisateljice po pričevanju očividcev pozdravlja prisotne z veselim nasmeškom in radostnimi kriki, nato pa zgine v steni, kjer so bile nekoč stopnice, ki so peljale v prvo nadstropje. Žal mi je — pravi Akeroyd — motiti «staro gospo», toda posli so posli. Ne bi rad. da bi jo morebitni kupec prestrašen odkuril, ali še huje, da bi zaradi prikazni lokal zgubil na vrednosti.
Duha angleške pisateljice bo izganjal haworški župnik, ki pa bi se vrej rad osebno sez-nalil s prikaznijo.
POMILOSTITEV PA TAKA!
Bangkoško kazensko sodišče je obsodilo na 307 let ječe nekega pokrajinskega junkcio-narja, ki j" izmaknil iz pokrajinske blagajne 251.400 baht (okrog osem milijonov lir). Ker pa je goljuf prostovoljno priznal krivdo, so mu sodniki soglasno znižali kazen na 185 let ječe.
Pred milijonsko množico se je ves ian vrstilo okrog 600 skupin, ki so >oleg tradicionalnih plesov izvajali udi moderne, posvečene predvsem ielu na polju in v tovarni, ali pa lodobnim političnim kampanjam kot e kritika Lin Piaa in Konfucija.
Voditelji, vladni in partijski fun-xionarji so se pridružili ljudstvu, oda povsem neformalno. Pomešali ;o se med preproste ljudi in kot vsi »stali občudovali nastopajoče in razstavljeno kramo. Podpredsednik {PK Vang Hung-ven in Maocetungo-'a soproga Čang Čing sta bila v »arku «delavske kulture», ministr-;ki podpredsednik Teng Hsiao-ping, sunanji minister Či Peng-fei in dru-;i pa v drugih parkih.
Ob 25. obletnici osvoboditve je tuli ponovno oživela tradicija umetnih jgnjev, ki je bila opuščena od leta .971 dalje. Da bi si jih lahko ogle-laio vse prebivalstvo, so bile take jrireditve kar v štirih različnih me-itnih četrtih. V «delavskem stadioni», kjer se je zbralo sto tisoč gle-lalcev, med katerimi so bili tudi uji diplomatski predstavniki, so bili judje priča veličastni prireditvi: ■akete so švigale proti nebu z vseh :oncev in krajev in so ustvarile nnogobarvno svetlečo se kupolo. V idmoru je dva tisoč otrok zarisalo jgromni kitajski črki, ki pomsnita :državni praznik» in se izkazalo z zredno dovršenim plesnim nasto-jom.
Medtem ko je kitajsko ljudstvo jraznovalo 25. obletnico osvoboditve n veseljačilo v pekinških in drugih jarkih, so sinologi izredno pozorno jeležili kdo vse od vodilnega kadra ;e je udeležil praznovanj in velikega banketa, ki ga je priredil mi-listrski predsednik Cu En-laj. (Ta ;e je po banketu vrnil v bolnišnico, ia bi nadaljeval z zdravljenjem). Prvi vtis je, da so se praznovanja /ršila v znamenju gesla «enotni za imago», ki je «leit-motiv» državne propagande.
Prisotni so bili vsi voditelji, ki so bili izvolje i na desetem kongresu KPK, v javnost pa so se vrnili tudi drugi, o katerih se dalj časa ni slišalo ničesar. Prizanesljivost do napak, ko ne gre seveda za o-snovne napake, je značilna za kitajsko družbo, ki se ravna po znanem Maocetungovem načelu: upoštevati moramo obračun celotne življenjske
poti nekega človeka. Res, pa je tudi, da je v tem trenutku nujno ponovno zaupati vsem kadrom, ki so zaupanja vredni, ko se pripravlja nasledstvo političnemu vodstvu, ki je vodilo narod v zmagovitem revolucionarnem boju in v prvih 25 letih svobode.
Predsednik KPK Maocetung ni prišel na slovesnost in morda ga ni bilo niti v Pekingu, toda banketa, ki ga je priredil Ču En-lai so se u-deležili vsi ostali voditelji: tako stari revolucionarji, ki so vodili boj proti Japoncem in Čang Kaj-šeku, kot novi kadri, «vzorni delavci in kmetje» z vseh krajev ogromne dežele.
Udeleženci banketa so pozdravili z navdušenim ploskanjem premiera Ču En-laja, čigar prisotnost ni bila predvidena zaradi njegovega rahlega zdravja. To dokazuje, da stari premier ni zgubil ugleda, kot so domnevali nekateri sinologi, ki so v kampanji proti Konfuciju in Lin Piau videli predvsem ost proti predsedniku vlade. Dogajanje na Kitajskem je za Evropejce često nerazumljivo in dejstvo je tudi, da problemi nasledstva obstajajo. Ne moremo pa — poudarjajo najbolj ugledni sinologi — govoriti kratko malo o «spopadu za oblast». Prevladuje namreč vtis, da gre za «konfrontacijo idej», ki jo skušajo delno omiliti. Ču En-lajeva vloga naj bi bila prav ta, da spravi nasprotujoče si struje in omogoči predajo oblasti novim kadrom brez posebnih pretresov.
TISKOVNA KONFERENCA ORfiANIZACIJI «DHOKRAIIČNI ČILE» V RIMU
ČILSKI DEMOKRATI OBTOŽUJEJO: HUNTA UBILA GENERALA PRATSA
Bivši Allendejev prijatelj in minister naj bi se pripravljal na vojaško akcijo proti golpistom
RIM, 1. — Organizacija «Demokratični Čile», ki združuje vse čilske politične begunce je danes priredila v Rimu tiskovno konferenco, da bi pojasnila okoliščine, v katerih je bil ubit bivši načelnik generalnega štaba čilske vojske in Allendejev osebni prijatelj Carlos Prats.
Kot je znano si očetovstvo krvoločnega atentata lasti argentinska fašistična organizacija AAA, nobenega dvoma pa ni, da so bili morilci le «longa manus» čilske vojaške hunte, kateri je bil živi Prats stalno trn v peti kot potencialni nasprotnik kot lik brezkompromisnega čilskega vojaka, ki je zvesto služil svoji državi in zakoniti oblasti, medtem ko so golpisti prelomili svojo prisego in se omadeževali s krvjo demokratično izvoljenega predsednika in tisočev čilskih demokratov. To je odločno poudarila Allendejeva vdova Hortensia Bussi, ki je med drugim dejala: «Obtožujem čilsko vojaško hunto, da je skovala atentat proti generalu Carlosu Pratsu Gonzalesu, vojaku ki je užival u-gled vseh Čilencev.»
Član izvršnega komiteja čilske komunistične partije Volodia Teitel-boim pa je poudaril, da je hunta pred kratkim poslala v Buenos Aires skupino profesionalnih morilcev z nalogo, da ubijejo bivšega načelnika generalnega štaba. Komunistični senator je tudi poudaril, da bi se bil Prats rad preselil v Evropo, a da mu čilsko veleposlaništvo v argentinski prestolnici ni hotelo dati potnega lista in drugih dokumentov, do katerih je imel pravico.
Še bolj zanimive so bile trditve,
liiiiiiiiiMiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiirmiiiiiiiiiiiiiiimimiiimiMiiiiiiiiiiiiinmiiin
ZAKLJUČENO MEDNARODNO SREČANJE ARHEOLOGOV V KOPRU
Napredek pri spoznavanju staroslovanske kulture
Izkopanine in novi izsledki pokazali, da so slovenski arheologi ubrali pravo pot pri raziskovanju naše davne preteklosti
KOPER, 1. — Z ogledom Hrastovelj, Predloke in Kortine se je danes v Kopru končalo mednarodno posvetovanje arheologov. Na njem je 21 znanstvenikov iz Jugoslavije, Avstrije, Italije, Vzhodne in Zahodne Nemčije ter češkoslovaške v svojih referatih podalo najnovejše znanstvene izsledke o materialni kulturi karantansko-ketlaškega kroga in sosednjih pokrajin. To je obdobje od 8. do 11. stoletja.
O rezultatih tega srečanja je predsednica slovenskega arheološkega društva Ljudmila Plesničar izjavila novinarjem: «Najbolj značilne ugotovitve so bile, da naše delo napreduje. Zadnje srečanje, ki smo ga i-meli na to temo pred petimi leti, v Kranju nam je dalo pravzaprav takratni presek naših prizadevanj pri raziskovanju zgodnjega srednjega veka. Ob zaključku pa opažamo in ugotavljamo, da smo le naredili napredek. Medtem se je zvrstilo nekaj izkopavanj, ki so dala nekaj novih rezultatov. Razen tega gredo raziskave in samo delo v neko modernejšo, novo smer. Prvič smo tu obravnavali odnose staroslovanske kulture do starokeltske naselbine na grobišču v Kranju, slišali smo predavanje tov. Veliča na to temo. Zanimivo je bilo predavanje ter arheološki podatki za zgodovino naselitve na Gorenjskem v zgodnjem srednjem veku, bilo je tudi nekaj predavanj, ki so se nanašala na področje obale, to je slovenske obale, o-ziroma slovenske Istre. Med temi bi pripomnila, da je bilo zelo zanimivo predavanje tov. Burtinove: Vprašanje naselitve Slovanov na področju Koprskega in severne Istre ter predavanje Branka Marušiča: «Materialne kulture karantansko-ketlaškega kroga na tleh Istre in Hrvaškega primorja. Vsekakor pa opažamo, da naša prizadevanja ne gredo v prazno in da naša veda in naša raziskovanja gredo pravilno pot in upamo, da bo naslednji kolokvij na to temo, ki bo čez nekaj let. prinesel še nove rezultate.
Zanimivi so tudi prispevki tujih znanstvenikov, predvsem bi omenila don Carla Giancarla Nimise iz Vidma. To je arheolog, ki se ukvarja z zgodnjim in poznim srednjim vekom. Podal je zelo zanimivo predavanje, in sicer o prvih naselitvah staroslovanskega življa v Furlaniji v 10. stoletju in je nanizal nekaj prav zelo zanimivih in novih dognanj. Seveda pa ni bil edini, ki je sodeloval s predavanji. Med nami je bil tudi prof. Modrijan iz Gradca, ki se tudi ukvarja z zgodnjim srednjim vekom in z našim staroslovanskim obdobjem. Nadalje naj omenim kolego Kropovskega iz Češkoslovaške, ki je tudi podal nekaj zanimivih elementov, vezanih na našo karantansko kulturo. Zanimivo je bilo tudi predavanje prof. Donata iz Vzhodnega Berlina, ki je prav tako prispeval k mozaiku naše najstarejše materialne in duhovne kulture. Ob koncu naj omenim tudi pri spevke kolegov iz Jugoslavije, med drugim kolegico Miletič iz Sarajeva, ki je govorila o elementih ketlaške kulture, to se pravi o naši kulturi v Bosni in Hercegovini ter preda-1
vanje Boška Bariča: «Pregled staroslovanskih najdbišč v Makedoniji, ki so po kulturi in tudi časovno vezani na naše kraje.»
L. O.
Senat ZDA ukinil vojaško pomoč Čilu
WASHINGTON, L - Na predlog senatorja Edwarda Kennedyja je a-meriški senat sklenil prepovedati vladi vsakršno vojaško pomoč čilski hunti zaradi izrazitega diktatorskega značaja čilskega režima. Kennedy, ki je poudaril, da so ZDA s posegom CIA proti Allendeju že povzročile dovolj gorja, je dejal, da vlada ne sme pomagati golpistom, ki teptajo človekovo dostojanstvo in vse državljanske pravice.
Bomba v milanski šoli
MILAN, 1. — Policija je odkrila v neki srednji šoli v naselju Sesto San Giovanni močno zažigalno bombo. Neznanci so prižgali zažigalno vrvico, a peklenski stroj kljub temu ni eksplodiral, ker so teroristi slabo zaprli posodo, v kateri je bila vnetljiva snov.
Bomba je bila v kleti šolskega poslopja. Ker so agenti našli na zidovih sledove puškinih in samo-kresovih izstrelkov menijo, da so teroristi hoteli zažgati poslopje, da bi zbrisali vsako sled za svojim vež-bališčem.
BOLOGNA, 1. — Pretor De Ro bertis je danes v Bologni oprostil vsakršne obtožbe študenta, ki sta leta 1970 dala pobudo za prvi primer državljanske neposlušnosti, ko sta spodbujala delavce in študente, naj ne plačajo listka.
GENOVA, 1. — Genovski karabinjerji so odkrili istovetnost fanta, ki je najel stanovanje, v katerem je v soboto zjutraj počila bomba, preden sta terorista vklopila detonator. Skrajnež je 20-letni Renzo Righetti, ki je izjavil, da mu je stanovanje služilo za ljubavne sestanke. Terorist, ki se je pri eksploziji pošteno opekel, je pa 26-letni Pietro Benvenuto, ki je pobegnil v Švico.
ATENE, 1. — Na tisoče atenskih študentov je danes demonstriralo pred ameriškim veleposlaništvom v grški prestolnici. Manifestanti so zahtevali takojšen izgon Američanov iz Grčije.
SALISBURY, 1. — Rodezijske o-borožene sile so sporočile, da so v dveh spopadih na severovzhodu Rodezije, na meji z Mozambikom, u-bile 15 gverilcev. V uradnem sporočilu je rečeno, da so bile ubite tudi tri ženske, ki so bile skupaj z gverilci.
DUNAJ, 1. — Predsednik poljske vlade Jaroszevvicz je prispel na štiridnevni uradni obisk na Dunaj, kjer se je sestal s kanclerjem Kreiskim.
ki so jih izrekli drugi čilski demokrati, da se je Prats pripravljal, da stopi v akcijo, ne kot politik pač pa kot general in vojskovodja, da bi strmoglavil čilsko vojaško hunto. Do kakšne mere so te trditve osnovane in verodostojne je težko reči. Vprašanje, ki si ga lahko zastavi vsakdo je, kje bi bil Prats zbral vojsko, ki bi mu lahko dala upati na uspeh, če se je čilska protifašistična fronta odpovedala oboroženemu boju, ki bi bil bolj v škodo kot v korist v sedanjih razmerah v Čilu. Ne gre pozabiti, da je Prats že v prvih dneh golpeja, ko je bil odpor čilskih delavcev najostrejši, ocenil, da napredne silne nimajo možnosti vojaške zmage in je zato zapustil državo. Dejstvo pa je vsekakor, da bi same govorice, da se Prats pripravlja, da udari po hunti, dale novega zagona antifašistom v boju proti diktaturi. Zaradi ugleda, ki
ga je Prats užival v domovini in tudi med vojaki kot sposoben vojskovodja in kot poosebitev lika domovini zvestega vojaka, bi lahko povzročil tudi razkol v vojski sami, zlasti med podčastniki in navadnimi vojaki. Očitno je torej, da se je morala hunta odločiti, da fizično eliminira nevarnega nasprotnika. To je po eni strani priča njene moči, a je še bolj dokaz njene šibkosti, kot je dokaz šibkosti tudi teror v Čilu, saj je to edino sredstvo, ki ji pomaga, da se obdrži na oblasti.
Ob koncu tiskovne konference so voditelji organizacije «Demokratični Čile» sporočili, da so poslali včeraj brzojavko predsedniku generalne skupščine OZN Butefliki in številnim drugim državnikom. V brzojavki je organizacija odločno obsodila ponoven zločin in zahtevala takojšen poseg, da se prepreči hunti morjenje čilskih demokratov.
Gverilci, ki so že pet dni zaprti s talci v venezuelskem veleposlaništvu v Santu Domingu, še vedno vztrajajo v svojih zahtevah, čeprav je dominikanska vlada izjavila, da jim ne bo ugodila. Na sliki: nadškof Polanco Briti* ki si je vzel vlogo posrednika, stopa v močno zastraženo veleposlaništvo
Assicurazioni Generali S.p.A.
Sporočilo predsednika Merzagore delničarjem
Predsednik družbe dosmrtni senator Cesare Merzagora je te dni naslovil na delničarje običajno sporočilo o razvoju dejavnosti v prvem šestme-sečju poslovnega leta 1974 za družbo «Generali» ter Grupo. Senator Merzagora piše:
Spoštovani delničar,
zakon od 7. junija 1974 predvideva — kot je znano — za delniške družbe celo vrsto novih predpisov, med katerimi je tudi predpis, da je treba s prihodnjim letom sestaviti poročilo o poteku dejavnosti v poslovanju v prvem šestmesečju poslovnega leta. Poročilo ustreza zahtevam po jasnem in pravočasnem informiranju, v kar smo bili globoko prepričani že mnogo pred tem, preden je to postalo zakonsko obvezno.
Naj mi bo torej dovoljeno spomniti, da je to že šesta izdaja šestmesečnega pisma delničarjem. Mi bomo torej nadaljevali, kot v preteklosti, le da svojemu sporočilu ne bomo dali več osebnega značaja, pač pa bolj dolžno uraden pečat.
V	sedanjih razmerah, v katerih je naša dežela, se mi zdi odveč in predvsem obžalovanja vredno, začeti razgovor o našem delu z že tolikokrat ponovljenimi tožbami o pomanjkljivih tarifah, ki so več kot znane ustreznim oblastem, ki pa nadaljujejo po poti njihovega neupoštevanja in za katere bi ne hotel, da bi se prebudile šele tedaj, ko se bi nanje zrušile odgovornosti tistih družb, ki so že danes v velikih težavah.
Že same splošne razmere v Italiji z njihovimi strahotnimi ekonomskimi, političnimi in socialnimi neznankami so še najmanj primerne za to, da bi si želeli zdravo povečanje zavarovalne dejavnosti, ki je — kot znano — obsojeno, da bo preneslo posledice bodoče inflacije v deželi.
To, kar se dogaja v Italiji, predvsem po petrolejskem potresu, očitno obvezuje vse tiste, ki so vajeni gledati naprej, k postopnemu krčenju na področju naložb, izogibajoč se vsemu, kar se vključuje v okvire čistih špekulacij na kakršnemkoli področju
Že zdavnaj, to se pravi, že od samega začetka denarnih omejitev in po izpeljanih trdnih naložbah tudi na kmetijskem področju ter na področju pomorskega transporta, smo ohranili izredno visoko likvidnost (in pri tem zabeležili še izrednejše rezultate) vendar si želimo, da bi to stanje bilo prehodno, kajti le tedaj, ko bodo kreditni zavodi prenehali z odmerjanjem obrestne mere, kakršna je bila v veljavi v predvojnih balkanskih deželah, bomo lahko upali v normalizacijo našega trgovskega življenja ter tudi premičninskega trga, kd je danes prva in največja žrtev popolnoma nenormalnega stanja.
Ko prehajam k podatkom, Vam lahko rečem, da k splošnim podatkom skupne bilance, ki so bili objavljeni prvič letos na občnem zboru, lahko dodam še kako novo pripombo:
1)	Za leto 1973 je značilna še obsežnejša internacionalizacija naše dejavnosti. Od 938 milijard inkasiranih premij skupne bilance, kar 66,4°/o prihaja s tujih operativnih ozemelj (v letu 1972 je ta odstotek znašal 63,4).
2)	Tako v tujini kot v Italiji je življenjsko zavarovanje zabeležilo v letu 1973 večje povečanje kot zavarovanja v osnovnih panogah, kar, kot je očitno, zadobi posebno veljavo in izpričuje učinkovitost organizacije Grupe.
3)	Naša skupna bilanca je — po odštetih medsebojnih pozavarovalnih obveznostih — vsota bilanc matične družbe ter 31 zavarovalnih družb, katerih ona poseduje nad 51% glavnice. Toda družba «Generali» ima kvote relativne večine ali precejšnje manjšine še v nadaljnjih 21 zavarovalnih podjetjih 15 dežel: če bi inkaso premij teh družb priključili omenjeni skupni bilanci, bi vsota presegla 1300 milijard lir
V	prvem šestmesečju tega leta se je inkaso premij same matične družbe — v neposrednem in posrednem delu v Italiji ter v tujini — približal vsoti 236 milijard lir, kar predstavlja 17% povečanje. Pri ugotavljanju tega — kot vseh naslednjih — se je za delo v tujini upošteval tečaj v menjavi na dan 31. decembra 1973.
Življenjsko zavarovanje je v celoti zabeležilo povečanje v višini 14% za nad 84 milijard premij (skoraj 52 milijard v neposrednem, nad 32 milijard v posrednem delu). Nasproti zadržanemu ritmu v naraščanju dejavnosti v tujini, ker je zmanjkalo na nekaterih tržiščih izredno povoljnih priložnosti iz leta 1973, smo zabeležili velik napredek na področju neposredne dejavnosti v Italiji (nad 15%). Dobro se razvijajo zasebna zavarovanja; še bolj izrazit pa je razvoj kolektivnih.
Zavarovanja proti škodi so zbrala — v skupnem neposrednem in posrednem delu — premij za nad 151 milijard, kar je za 19% več kot v enakem razdobju lanskega leta. Delež neposrednega italijanskega dela na tem področju znaša skoraj 97 milijard, 20% več kot v prvem šestmesečju 1973
Zavarovanja za civilno odgovornost so kasirala v Italiji 51 milijard in pol, kar je za 12% več kot lani, pri čemer je treba upoštevati veliko povečanje zavarovanja za različno civilno odgovornost. (RCD).
Na področju R. C. Auto se razmere iz dneva v dan slabšajo. Tudi če upoštevamo dejstvo, da se število nesreč ni povečalo, pač pa se je v prvih šestih mesecih celo rahlo zmanjšalo, se odnos med škodo in premijami še nadalje slabša zaradi istočasnega naraščanja poprečnih stroškov incidentov zaradi neprestanega povečanja stroškov vseh tistih elementov, ki sestavljajo odškodninsko maso- delovna sila, nadomestni deli, bolnišnice itd. V takšnih razmerah — težkih tudi za nas, kljub omejenemu odstotku premij R C Auto v celotni naši dejavnosti — so zavarovalne družbe še vedno primorane operirati na osnovi tarife, ki je daleč izpod osnovne tarife iz 1971. leta. In od tedaj se ni povečal za skoraj 50% poprečni strošek incidenta, pač pa za enak odstotek so se povečali tudi splošni upravni stroški.
Velika je torej, kot sem omenil v začetku, odgovornost vladnih oblasti, ki jim po zakonu pripada dolžnost, da s primernimi tarifami zajamčijo ravnotežje zavarovalnih poslovanj in je zato potrebno, da se za sanacijo tarif sprejmejo čim prej nujni ukrepi
Splošna razvojna stopnja na drugih osnovnih zavarovalnih področjih v Italiji je bila v prvem polletju povsem zadovoljiva (32%) za skupno 42 milijard zavarovalnih premij. Neposredna tuja dejavnost je s svoje strani napredovala za 24% ob fiksni valutni menjavi ; tehnični razvoj in potek se kaže normalen. Neposredno italijansko delo v tujini je — vedno na področju zavarovanja proti škodi — zabeležilo napredek v višini 13%. Zavarovalne premije, zbrane na teh dveh področjih, znašajo skupno 55 milijard.
Pridružene družbe so v prvem šestmesečju inkasirale 313 milijard, s skupno poprečno razvojno stopnjo 13% Posebno se je na italijanskem trgu izkazala «Alleanza Assicurazionijj, v tujini so visoko razvojno stopnjo zabeležile «Generali do Brasih», vtem ko ostajajo zadovoljiva — tudi če ne upoštevamo razlike v valutni menjavi — poslovna povečanja večjih družb, kot na primer «Erste Allgemeine»», «Concorde», «Wiener Allianz»», «Deutscher Lloyd» in «Generali France».
Izpopolnjeni in razčiščeni so bili informativni in študijski odnosi ter odnosi v sodelovanju v notranjosti Grupe. Pretekli teden je sestanek z najvišjimi predstavniki glavnih pridruženih družb iz vsega sveta v Trstu mogel dokazati ne samo učinkovitost in koristnost izmenjave pogledov in programov, pač pa tudi koristi, ki izhajajo iz tega, da se lahko razpolaga s tako obsežnim operativnim področjem. Znano je, kolikšen delež celotnega premoženja Grupe je zaupan tem našim odličnim sodelavcem.
O rezultatih gospodarskega računa bi bilo zares prezgodaj dajati kakršen koli pregled. Preveč je namreč od nas neodvisnih pozitivnih in negativnih komponent, ki jo sestavljajo
Lahko pa Vam povemo, da kljub vsemu gledamo v bodočnost z vedrim zaupanjem Grupe, ki se čuti zdravo, močno in življenjsko
Sprejmite najtoplejše prisrčne pozdrave
Cesare Merzagora