•rVìri
IVIjm:
Mozirje na drugem, reciska šola na
ŠTEVILKA 48
LETO XL 28. NOVEMBER 2008 CENA 1.35 EUR
8000032
OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE
Muzejski trg 1 a 3000 Celje
KONCERT ZUPNIilSKE KARITAS MOZIRÜE^
Zgodbe iz
knjižnice in
življenja
STRAN 20
tretjem
mestu
STRAN 11
Zadruga mozirje
njesavhjsi adruga M
Š f
Zgomjesavkijska kmetijska zadruga Moztje z.o.o.
Od 1. do 6. decembra 2008 vas v prodajalni Tekstil Gornji Grad in Blagovnica Ljubno čaka Miklavž in vam na ves
tekstil, obutev, igrače
nudi 10% gotovinski popust.
V živilskih poslovalnicah vas že čakajo čokoladni miklavži, špicparklji, bonboni, fige ...
Ker Miklavž veliko peče imamo odslej v živilskih poslovalnicah moko Brinečev kmečki mlin iz Sp. Rečice.
-	taboljša za kruh in pecivo 5, 10, 25
-	za domači kruh 5, 10 kg vreče gfl Cene so enake kot v prodajalni Brinečev kmečki mlin.
■ -• 1 a
Zimske radosti so se začele, nas bele strmine čisto prevzele.
Na smučarske maske
ne pozabimo, ker z njimi najboljšo zaščito
očem zagotovimo.
OPTIKA MATEJA LIKEB TERNIK
s.p., Na trgu 5, Mozirje
Telefon:
03/839-49-53
IMteran!	©lit. - 1life
gsfegäagsxSiln)»»

DISKONT LIUBNO

«f,
UGODNI NAKUPI V DISKONTU LJUBNO VSE DELOVNE DNI V TEDNU
Riž okroglozrnati ETA
4,50kg vedro 5,30 € kos
Poper ČRNI MLETI
20g vreča 0,59 € kos
_ rj:	Olje rastlinsko ŠEF KUHINJE
*	10i 12,20 € kos
tU Pršut extra brez kosti BROZINA |
vakum pakirano 1/4 kg samo 9,90 €
Mešana JUŠNA ZELENJAVA
pak. 2,50kg vreča 2,99 € kos
Zrezki PIŠČANČJI panirani 4,90 € kg
Sladkor beli AGRAGOLD
1 kg vreča 0,92 € kg
Možnost plačila tudi s kreditnimi karticami!
Kdor varčuje, v hramovem diskontu na Ljubnem kupuje!
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
Informacije:
-	KT Šmartno ob Paki
896	52 52 ali 051 317 024
-	TPC Šoštanj
898 49 88 ali 031 359 069
-	KT Velenje
897	28 30 ali 051 353 783
BOGAT NOVOLETNI PROGRAM
številko
ssoe ,.	Ä c. «j »
VELIKA IZBIRA IGRAČ BRUDER
M A'l*
VSE ZA Tj KOLINE '
^^10 %
AKOMULATORJI TOPLA
Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas
Še vedno čakamo na čudež
V dneh, ko novi ministri prevzemajo svoje resorje, predstavniki študentov opozarjajo, da v koalicijskem sporazumu ni nikjer zapisano, da bo vlada pri oblikovanju visokošolske politike sodelovala s Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS), ki edina zastopa študente na nacionalni ravni. Študenti od predsednika vlade Boruta Pahorja zato v kratkem pričakujejo povabilo k partnerskemu sodelovanju pri spreminjanju visokošolske zakonodaje, ki naj bi študentom vseh univerz zagotovila enako dostopnost in kakovost študija.
Študenti pričakujejo vključitev njihovih predstavnikov v socialno partnerstvo znotraj ekonomsko-socialnega sveta in vključitev v svet vlade za mladinska vprašanj a, ki ga predvideva koalicijski sporazum. Pričakujejo tudi povečanje števila in višine štipendij, saj se je, kot poudarjajo, ob zadnjih spremembah zakonodaje zgodil zlom štipendijskega sistema. To je povzročilo, da so brez štipendij ostali tisti, ki so socialno najbolj ogroženi. Spremenil se je tudi koncept študentskega dela, ki tretjini študentov omogoča študij in preživetje.
Predstavniki študentov izražajo nezadovoljstvo tudi z bolonjsko reformo v Sloveniji, saj po njihovem mnenju njena izvedba ni pravilna. Moteča je predvsem degradacija VII.
stopnje izobrazbe na VI. Študentska organizacija Slovenije je pripravila izhodišča za ustanovitev neodvisne agencije, ki naj bi zagotavljala kakovost visokega šolstva. Kdaj (če sploh) bodo študenti dobili priložnost predlog predstaviti vladnim predstavnikom, pa zaenkrat ostaja neznanka.
Prepričan sem, da si nobena vlada ne želi konflikta s študenti, kajti zgodovina ve povedati, da je študente, ko so enkrat sprovocirani, zelo težko ustaviti. Kar spomnimo se študentskih protestov spomladi 2006 v Franciji, ki so povzročili ogromno materialne in najbrž še več posredne škode. V tistem obdobju je bila tudi (zdaj že bivša) slovenska vlada v kočljivem položaju, vendar se je za razliko od francoske zgodbe pri nas na srečo vse izteklo brez nasilja.
V Sloveniji torej še vedno čakamo na čudežni model študentskega dela, ki bi študentom omogočal zagotavljanje eksistence, neštu-dentom pa onemogočal, da bi študentsko delo izkoriščali za delo mimo delovnih razmerij. Kako je že pisalo v neki mehanični delavnici? Nemogoče naredimo takoj, na čudeže je treba malo počakati...
IZ VSEBINE:
Tema tedna:
Študentje v krizi...............4
KLS Ljubno:
Država naj nemudoma zavzame ustrezne ukrepe..................5
Občina Mozirje:
Več kontrole nad občinskimi financami.5
Občina Nazarje:
V Šmartnem ob Dreti o izboljšanju poplavne varnosti....................6
Gornji Grad:
Otvoritev novih proizvodno-skladiščnih
prostorov Interdenta...................7
Ljubno ob Savinji:
Obeležili dan generala Maistra.........10
Rečica ob Savinji:
Izgradnja kanalizacijskega sistema...11
Mozirje:
Sejem smučarske opreme........23
ISSN 0351 -8140, leto XL, št. 48,28. november 2008. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 330000000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, Lučka Kirn. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvamesečje.
ŠTUDENTJE V KRIZI
Na pragu revščine tudi bodoči intelektualci?
Gospodarska kriza, ki vse bolj stopa v naš vsakdan, poslabšuje tudi socialni položaj študentov. Svoje je dodala neustrezna in s študenti neusklajena zakonodaja. Taje vrh dosegla s spremembami štipendijske politike, karse kaže vzmanjšan-ju števila podeljenih štipendij, ki so poleg tega nižje. Zaradi vsega tega študentsko delo postaja izjemno pomemben socialni korektiv.
Gledano z druge plati študenti, ki za svoje preživetje več let strežejo, čistijo in opravljajo fizična dela, s svojim delom polnijo blagajne študentskih organizacij. Te so financirane preko koncesijskih dajatev študentskih servisov in številke kažejo, da nekateri študentski funkcionarji zaslužijo za svoje delo več kot ministri.
VSE MANJ »PRIVILEGIJEV«
ZA ŠTUDENTE...
Starši z nizkimi dohodki, ki opravljajo delavski poklic, teh je kar okoli 40 odstotkov, svojim otrokom ne morejo financirati stroškov študija. Povprečni stroški študija so 446 evrov na mesec, približno toliko študent zasluži na mesec z delom prek štu-
dentskega servisa. Te možnosti se poslužuje kar okoli 65 odstotkov študentov.
Spremenjena štipendijska politika in odvzem nekaterih študentskih privilegijev krepko prizadenejo študentov mesečni »budžet«. Zaradi spremenjenega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju si morajo študenti po 26. letu sami plačevati zdravstveno zavarovanje, študentske družine nimajo izenačenega položaja z drugimi družinami, kar otežuje vpis njihovih otrok v vrtce v kraju njihovega študija.
Spremenjena štipendijska politika je »poskrbela«, da je bilo že v lanskem študijskem letu podeljenih manj štipendij kot prejšnja leta. Nadaljeje bilo letos odobrenih manj vloženih zahtevkov za dodelitev štipendije kot lani, saj se po novem pri izračunu dohodka na družinskega člana upoštevajo tudi prihodki, ki so namenjeni socialno šibkejšim, kot sta otroški in starševski dodatek. V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) opozarjajo, da se bo število podeljenih štipendij v prihodnje še zmanjševalo, kar bo ogrožalo socialni status študentov.
... NJIHOVI PREDSTAVNIKI PA BOGATIJO
V lanskem letu so na e-študent-skem servisu izdali približno 70.000 napotnic, letos pričakujejo, da jih bodo še več. Tako študentje s svojim delom pridno polnijo blagajne študentskih organizacij, ki so financirane preko koncesijskih dajatev študentskih servisov. Mnogi menijo, da študentski funkcionarji, zaposleni v teh organizacijah, prejemajo previsoke honorarje. Mogoče je to posledica nepoznavanja obveznosti in nalog študentskih zastopnikov, ki jih študentje preživljajo s svojim delom prek študentskih servisov. Dejstvo je, da študentski funkcionarji zaslužijo za svoje delo več kot ministri. A večina študentov njihovega dela ne opazi in meni, da ne zastopajo dobro njihovih interesov. Po
ključu delitve koncesijskih prihodkov največji kos finančne pogače dobi Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, kije v letošnjem letu zbrala s koncesijskimi dajatvami in drugimi prihodki 5,5 milijona evrov. Odhodki za 21 redno zaposlenih znašajo 809.000 evrov, kar pomeni skoraj 3.000 evrov mesečno na zaposlenega.
Zaposleni na Študentski organizaciji Univerze v Mariboru (ŠOUM) prejemajo v povprečju več kot 2.000 evrov na mesec. Direktor ŠOU v Ljubljani in direktor ŠOUM prejemata mesečno 5.800 evrov, kar je več kot zasluži večina ministrov. Mesečni dohodki zastopnikov študentskih organizacij pa presegajo povprečni letni dohodek študenta, ki znese 1.500 evrov na leto.
Roman Mežnar, Tatiana Golob
Ki A KRATKO
Na Golteh začeli z zasneževanjem
Dosedanje vremenske razmere so bile ugodne za začetek zasneževanja smučarskih prog na Golteh. Uradno otvoritev predvidevajo za 13. december, če pa bodo vremenski in snežni pogoji ugodni, bo smučarski center začel obratovati že prej.
Tudi letos so s predprodajo vozovnic pričeli že septembra, ko so ponujali 25-odstotni popust. Od 16. novembra do začetka sezone pa je vozovnice v predprodaji še vedno mogoče kupiti deset odstotkov ceneje.
Marija Lebar
V spomin na rojstvo velikega pesnika
Kulturno-umetniško društvo Utrip iz Rečice ob Savinji bo pripravilo proslavo v počastitev rojstnega dneva pesnika Franceta Prešerna. V nedeljo, 30. novembra, ob 17. uri bodo v avli rečiške osnovne šole predstavili pesmi Franceta Balantiča in Karla Destovnika - Kajuha.
Recital, ki ga pripravljajo člani
KUD Utrip, bosta obogatili Valentina Čas na klavirju in Larisa Gregorc na prečni flavti. O zagonetkah iz življenja in pesniškega ustvarjanja dveh sodobnikov, ki sta umrla premlada, bo na spominski slovesnosti spregovoril literarni zgodovinar France Pibernik.
Marija Sukalo
Radenko Tešanović, predsednik Kluba zgornjesavinjskih študentov:
»Gospodarska kriza, ki ji ne bo možno ubežati, že sedaj trka na vrata vseh mladih - študentov, dijakov in ostalih. Moje osebno mnenje in mnenje članov Kluba zgornjesavinjskih štu-dentovje, da bomo mladi s podeželja to še bolj občutili. Prihajajo zelo težki časi in pozivam vse, da se pripravimo na njih.
V Klubu zgornjesavinjskih študentov iščemo in pomagamo našim prijateljem študentom pri borbi z državo do korekcij študentskega delovanja in izboljšanja socialnega položaja študenta in dijaka. Obvezno zdravstveno zavarovanje je letos sprožilo veliko polemik in tudi v Klubu zgornjesavinjskih študentov smo mnenja, da je tu država naredila napako in se zavzemamo ter podpiramo Študentsko organizacijo Slovenije, da skupaj popravimo to napako in pravico do zdravstvenega zavarovanja spet povežemo s statusom in ne z leti.
Študentska organizacija Slovenije bo tudi podala pobudo za ustavno presojo spornega 12. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Zaključil bom z mislijo, da vse vendarle ni tako črno, kot je videti na prvi pogled. Še vedno se lahko šolamo brez šolnin. Še vedno imamo možnost delati in si s tem pomagati pri študiju, letos seje izboljšala tudi prehrana za dijake, študentje še vedno jedo na bone in v Sloveniji imamo še vedno ene izmed boljših dijakov in študentov.
Prihajajo težki časi, ne le za dijake in študente, ampak za vse nas, zato bi vse skupaj pozval k preudarnosti, k premišljenim potezam in predvsem k strpnosti ter toleranci in upoštevanju vseh. Tako kot mladi ne moremo brez starejših, tudi ti ne morejo brez nas.«
(foto: Marija Šukalo)
0
KLS LJUBNO
Država naj nemudoma zavzame ustrezne ukrepe
Tak je strnjen zaključek šeste seje upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, kije bila 19. novembra na Ljubnem ob Savinji. Člani odbora, župani in vabljeni so gostovali v podjetju KLS. Osrednja tema seje je bila predstavitev gostitelja in obravnava problematike posledic finančne krize v gospodarstvu SAŠA.
Direktor KLS Mirko Strašekje navzočim predstavil podjetje, ki seje v preteklosti že moralo boriti z velikimi težavami, a so jih z vztrajnostjo in prepričanjem v svoje cilje premagali. Z
dodelano poslovno politiko, ki temelji na samospoštovanju in nenehnemu prizadevanju za kakovost svojih izdelkov, so bili zadnja leta izredno uspešni. So med večjimi evropskimi dobavitelji zobatih vencev. Prepoznavni so celo v svetovnem merilu, saj je le malo avtomobilskih znamk, v katerih ne bi bili vgrajeni njihovi izdelki.
Ravno avtomobilsko industrijo pa je sedanja kriza najprej prizadela. Kot je povedal Strašek, so še avgusta morali zavrniti nekaj naročil, upad le-teh oktobra in novembra pa je pripeljal do
tega, da trenutno delajo le po štiri dni na teden.
In ravno tukaj, je menil Strašek, bi morala zdravim podjetjem priskočiti na pomoč država. Njihov največji potencial so namreč zaposleni, ki jih v KLS ne želijo izgubiti. Letos seje vsak pri njih zaposleni udeležil povprečno petdeset ur izobraževanj. Po njegovem mnenju bi morala država plačati zaposlene za tiste dni, ko niso na delu, in tako pomagati ohraniti zaposlenost.
Poleg dobaviteljev avtomobilske industrije je v SAŠA regiji v težavnem položaju tudi sektor gradbeništva. Očitno bo predelovalna industrija posledice začutila kasneje. Močno pa posledice recesije čutijo dobavitelji gospodarskih sistemov iz sektorja malega gospodarstva, ki so življenjsko odvisni od obsega delovnega sodelovanja z velikimi podjetji.
Potem ko so svoj položaj osvetlili še nekateri gospodarstveniki, je upravni odbor po razpravi v zvezi z reševanjem problematike gospodarske krize zavzel več stališč, pobud in predlogov. Slovenskemu gospodarstvu mora pogoje za konkurenčnostzagotoviti tudi država, zato pozivajo pristojne ktakojšnjemu znižanju prispevkov za socialno varnost oziroma k nižji obdavčitvi dela. Takoj naj se ponovno uvede davčne olajšave za investicije. Država naj nemudoma uvede subvencije za ohranjanje delovnih mest, v okviru svojih možnosti pa naj zagotovi tudi normalen pretok denarja med bankami in podjetji.
Omenjena in še nekatera stališča bo Savinjska-šaleška gospodarska zbornica posredovala predsedniku vlade Borutu Pahorju. Prav tako bodo z njimi seznanili ustrezna ministrstva, zbornice in združenja.
Marija Lebar
REBALANS PRORAČUNA OBČINE MOZIRJE
Več kontrole nad občinskimi financami
Mozirski občinski svetniki so se na zadnji seji seznanili s potrebnostjo rebalansa občinskega proračuna za leto 2008. Največ sprememb je bilo na postavkah rekonstrukcije ceste Keber-Planin-ska ravna in obnove trškega jedra.
Pri prvi postavki je prišlo do večjega izpada prihodka s strani države. Slednja bi namreč za rekonstrukcijo te ceste v občinski proračun nakazala dobrih 309.000 evrov. Ker izvajalec del še ni bil izbran, se ta prihodek in z njim odhodek v višini 436.000 evrov prenaša v leto 2009. Prav tako je bilo potrebno povečati postavko financiranja obnove trškega jedra. Dodati ji je bilo treba vrednost gradnje kanalizacijskega razbremenilnika na Tratah, saj je bila le na ta način dosežena vrednost, ki je bila pogoj za črpanje sredstev sklada za regionalni razvoj.
Svetniki županu in ostalim skrbnikom občinskega proračuna iz občinske uprave niso očitali negospodarnega ravnanja z občinskimi sredstvi. Bolj so se osredotočili na dejstvo, da so sfinančn-im stanjem premalo seznanjeni. Že pred časom so se namreč dogovorili, da se bo odbor za gospodarstvo in proračun sestajal vsake tri mesece in se sproti seznanjal s stanjem občinske blagajne. Predsednik odbora Peter Širko je županu očital ravno dejstvo, da se ta odbor ne sestaja dovolj pogosto. Dogovorjeno je bilo tudi, da bodo občinski svetniki pred spremembami katere koli postavke proračuna, ki se bo spremenila za več kot deset odstotkov, o njej razpravljali. To se doslej ni dogajalo, zato so morali pri rebalansih vedno sprejemati večja odstopanja. Svetniki se s takšnim načinom dela ne bodo več strinjali.
Večjih očitkov je bila občinska uprava deležna tudi zaradi dela posameznih odborov. Slednji naj bi se sklicevali tik pred sejami in drug za drugim. Svetniki tako nimajo dovolj časa, da svoje delo opravijo dovolj kvalitetno in da z njim seznanijo člane drugih odborov. Samo Kramer iz Liste prihodnosti je predlagal, da se zapisniki odborov posredujejo vsem svetnikom, da so seznanjeni z njihovim delom. Predlog ni bil sprejet v celoti. Dogovorjeno je bilo, da se odboru za gospodarstvo in proračun posredujejo zapisniki odborov, ki se bodo nanašali na občinski proračun. Sprejet pa je bil Kramerjev predlog, da se odslej seje občinskega sveta snemajo in predvajajo na lokalni televiziji.
Benjamin Kanjir
«gpg N
5
OBČINA NAZARJE
V Šmartnem ob Dreti o izboljšanju poplavne varnosti
Na pobudo tamkajšnjih krajanov je Občina Nazarje sredi novembra v Šmartnem ob Dreti organizirala predstavitev študije o izboljšanju poplavne varnosti. Predstavitve so se poleg krajanov udeležili še župan Ivan Purnat, predstavniki občine, krajevne skupnosti in avtor študije mag. Rok Fazarinc iz podjetja Inženiring za vode iz Ljubljane.
Študija z naslovom Izravnalni ukrepi za izboljšanje poplavne varnosti v kraju Šmartno ob Dreti je nastala v sodelovanju med Inženiringom za vode, podjetjem Nivo Celje in Občino Nazarje po katastrofalnih poplavah v lanskem septembru. Takrat je narasla voda že tretjič vzadnjih sedemnajstih letih
Moč narasle vode seje leta 2007 pokazala tudi na koncu ljubijske soteske, kjer je bila cesta Mozirje-Lepa Njiva zelo ozka. Sanacija cestišča je bila s strani podjetja Nivo Celje izvedena, vendar so domačini prepričani, da je ta odsek kljub temu nevaren.
Po besedah domačinovje na delu, kjer je bila zgrajena škarpa in postavljena zaščitna ograja, odsek ceste še vedno nevaren. Dolžina škarpe, predvsem pa zaščitne ograje, naj bi bila po njihovih besedah prekratka, podlaga na tem delu pa naj ne bi bila zadostno utrjena.
pustošila po Zadretju.
Namen študije je določiti učinkovite ukrepe za izboljšanje poplavne varnosti sedanjih in novo nastajajočih poselitev v kraju. Pri izdelavi študije so upoštevana spoznanja iz hidrološko hidravlične študije, ki je bila izdelana za potrebe načrtovanja gradnje na območju Biča v letih 2004 in 2005.
V okviru izravnalnih ukrepov je predvidena ureditev struge vodotoka Letošč od porušenega mlina do izliva v Dreto, to je dobrih 300 m. Za delaje pridobljeno vodno soglasje, izvajalec Nivo pa je že začel z izvajanjem. Z brežine Letošča bodo očistili vegetacijo, izliv bodo očistili naplavin, na določenem delu struge
Domačini so zaradi večje varnosti odsek označili z varnostnim trakom.
Po besedah župana občine Mozirje Ivana Suhoveršnikaje bila sanacija izvedena dobro in strokovno ter v skladu s projektom. Glede sanacije so na občini računali tudi na državno pomoč, ki pa je za to lokalno cesto niso pridobili, zato so cesto sanirali s pomočjo občinskega proračuna. Županu je žal, da na občino pritožb s strani krajanov še niso dobili, saj bi si lahko na podlagi tega odsek skupaj ogledali in po potrebi določili dodatna dela.
Tomaž Poličnik
pa postavili tudi nizek nasip. Vrednost vsega naštetega s še nekaterimi ukrepi znaša 25.000 evrov, financira pa ga Občina Nazarje. Če bodo vremenski pogoji ugodni, bi bila dela lahko zaključena že do konca tega meseca.
Naslednji ukrep je čiščenje struge Drete. Pod Rojtnovim mostom je predvideno znižanje terase na levem bregu Drete v dolžini okoli 60 m. Po ocenah študije bi se tako verjetnost poplav zaradi tako imenovanih stoletnih voda v kraju zmanjšala za okoli polovico.
CITYCENTER CELJE
V Citycentru Celje uspešno zaključujejo poslovno leto 2008. V letošnjem letu je v nakupovalnem centru nakupovalo okoli pet milijonov ljudi. Do konca leta naj bi ustvarili približno 100 milijonov evrov prometa
Poslovi rezultati predstavljajo lep dosežek. Ostali so na lanski ravni kljub dejstvu, da so več kot pol leta prenavljali staro Baumaxovo prodajno površino. Po prenovi je obiskovalcem sedaj na voljo preko 85 prodajaln in lokalov. Med temi je kar nekaj novih.
Poleg prodajaln in lokalov so bili magnet za obiskovalce številni dogodki, ki so se vrstili vsak teden. Najmlajši obiskovalci centra
Ukrep, ki je ocenjen na 23.000 evrov, predvideva še ustrezno skalnato zaščito izliva Lizavnice v Dreto in zaščito jezu pod mostom. Za izvedbo potrebuje Občina Nazarje tudi soglasje lastnikov travnikov ob Dreti.
V sklopu komunalne ureditve območja Bič občina predvideva še nadaljnje ukrepe za izboljšanje poplavne varnosti. O vsem navedenem pa obveščajo svoje občane tudi na spletnih straneh Občine Nazarje.
Marija Lebar
so se zabavali v adrenalinskem parku Džungla. Letos gaje obiskalo preko 54.000 otrok. V decembru bodo v Citycentru poskrbeli za praznično vzdušje z raznimi dogodki in delavnicami. Nedeljski delovni čas bodo podaljšali do 17. ure. V sklopu veselega decembra bosta center obiskala Miklavž in božiček. Praznično ponudbo bodo predstavili številni ponudniki na božično-novoletnem sejmu. Na božičnem bazarju se bodo predstavile številne osnovne šole celjske regije z izdelki, kijih bodo prodajali po simboličnih cenah. Veseli december bodo zaključili 27. decembra z obiskom Umka v veselem umkovanju.
Roman Mežnar
Odsek na cesti Mozirje-Lepa Njiva kljub zaključku sanacije domačini smatrajo za nevaren (foto: Ciril M. Sem)
f N 6
V___/
LJUBIJA
Pomanjkljivosti popoplavne sanacije
Uspešno poslovno leto
GORNJI GRAD
Otvoritev novih proizvodno-skladišcnih prostorov Interdente
Družinsko podjetje Interdent d.o.o., ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo materialov ter opreme za zobozdravstvo, je minuli petek v Gornjem Gradu namenu predalo nove proiz-vodno-skladiščne prostore. Podjetje, ki ga vodi domačin Iztok Zagožen, je pred dobrim mesecem na slovesnost otvoritve povabilo predstavnike domačega trga, tokrat pa so se je udeležili predvsem tuji poslovni partnerji. S slavnostnim dogodkom je Interdent obeležil tudi 30. obletnico svojega delovanja.
Novi proizvodni prostori se raztezajo na več kot 1.700 kvadratnih metrih. Del površine je namenjen skladiščenju repromateriala in končnih izdelkov, prostor pa so dobile tudi štiri proizvodne hale. Od tega so tri namenjene novim tehnologijam -proizvodnji materialov za zobozdravstvo in laboratorijsko stomatološko protetiko oziroma materialov za izdelavo zobnih protez, mostičkov in kron. V investicijo so bila vključena tudi sredstva evropskega oziroma podjetniškega sklada. Za tehnološko opremo kontinuiranega litja zobozdravstvenih zlitin je Interdent prejel 210.000 evrov nepovratnih sredstev.
Prvi začetki delovanja segajo v leto 1978, ko je podjetje v Gornjem Gradu pričelo s proizvodnjo dentalnih voskov. V register samostojnih pod-
jetnikov oziroma obrtnikov je bila vpisana Barbara Zagožen kot proizvajalec proizvodov iz papirja in voska. Dejavnost je nato 1991 prešla v družbo z omejeno odgovornostjo. Z nadaljevanjem razvoja so leta 2002 v Celju zgradili
Direktor Iztok Zagožen je zbranim
predstavil novo pridobitev Interdenta, ki v letošnjem letu beleži 30. obletnico svojega delovanja (foto: ID)
objekt, kjer se danes nahaja sedež podjetja in izobraževalni center. V njem se nahajajo tudi operacijska dvorana za izobraževanje oralnih kirurgov s področja implantologije, sterilizacija, zobna ordinacija ter dva zobna laboratorija z najsodobnejšo tehnologijo na tem področju.
»Naše blago ni namenjeno široki potrošnji, je strogo namensko. Zato je bil v naši viziji razvoja v Celju zgrajen poslovno izobraževalni center, kjer se na leto dodatno izobražuje približno tristo zo-botehnikov in od sto do 150 stomatologov. Se
pravi, da ne prodajamo samo nekega proizvoda, ampaktudi, kako seta proizvod uporablja. Pri tem gre za nekako širši »know-how«, ki ga nudimo stroki. Imamo prodajo in kompletno tehnično strokovno podporo v smislu pravilne uporabe materialov, protetične doktrine in poleg tega tudi servis dentalne opreme, ki jo vtrgovski dejavnosti nudimo kupcem,« je pojasnil direktor Iztok Zagožen in poudaril, da podjetje veliko investira tudi v izobraževanje lastnega kadra. V ta namen letno nameni od 15.000 do 20.000 evrov izobraževalnega denarja. Vizija podjetja je namreč prodajati tudi znanje, saj so skozi ta pristop postali svetovno priznani.
Investicija, ki sojo izpeljali v Celju, in s tem povezana povečana prodaja ter izobraževanje stroke, je botrovala investiciji v Gornjem Gradu. Podjetje Interdent danes izvaža v 36 držav po Evropi, Aziji, severni Afriki, Bližnjem vzhodu in Avstraliji. Izvoz se povečuje in predstavlja 85 odstotkov celotne prodaje, čeprav tudi slovenski trg ni zanemarljiv. Ponudbo svojih izdelkov dopolnjujejo še z zastopanjem drugih svetovno znanih proizvajalcev dentalnih proizvodov.
Kolektiv podjetja v Sloveniji šteje 43 zaposlenih, od tega 17 v Gornjem Gradu. Tekom let so ustanovili še sestrska podjetja Interdent Praga, Interdent Zagreb, Interdent Skopje in Interdent Beograd, ki so tesno vključeni v njihov prodajni program v tujini. Vzporedno so potekale tudi intenzivne obdelave trgov z redno prisotnostjo na največji svetovni dentalni razstavi International Dental Show, ki se vsaki dve leti odvija v Kolnu. Na razstavi, kjer sodeluje okrog 2.800 proizvajalcev zobozdravstvenih materialov in opreme ter jo obišče približno 75.000 obiskovalcev iz celega sveta, pridobivajo nove kupce. Daje čebelica kot zaščitni znak podjetja postala prepoznaven simbol tudi širom sveta, je vsekakor zaslužna usklajenost njihovih izdelkov in postopkov s predpisi in standardi, predvsem certifikatoma ISO 9001/ 2000 ter ISO 13485. Kot zelo pomembno štejejo tudi minulo otvoritev, kjer so bili prisotni kupci vse od Latvije do Turčije. Z vizijo, jasnim ciljem in medsebojno komunikacijo direktor Zagožen vidi perspektivo in je napovedal, da bodo proizvodne prostore in kapacitete, ki sojih inštalirali, kvalitetno izkoristili.
V zvezi s finančno krizo in recesijo, ki sta že zajeli nekatere pomembnejše slovenske trge, je Zagožen prepričan, da se jima ne morejo izogniti in da bosta slej ko prej udarili tudi vtej stroki. Glede na prisotnost v 36 državah in posledično razpršenostjo v globalnem smislu sicer ostaja optimist, vendar se po njegovem mnenju recesija zdi neizogibna.
Irena Drobež
Obiskovalci so se seznanili tudi s postopkom delovanja tehnološke opreme kontinuiranega litja zobozdravstvenih zlitin, za katero je podjetje prejelo 210.000 evrov nepovratnih
sredstev (foto: ID)
INKUBATOR SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA V NAZARJAH
Največjo težavo jim predstavlja pridobivanje dela
V	okviru zavoda Ruj, ki je zavod za izobraževanje in rehabilitacijo, v Nazarjah že dobro leto deluje zaposlitveni center. V njem je trenutno zaposlenih 16 oseb, ki se zaradi različnih ovir ne morejo zaposliti drugje.
Zavod, ki ga vodi Sonja Bercko, izvaja koncesijsko dejavnostza strokovno rehabilitacijo ljudi, ki imajo različne oviranosti. Pretežno so vezani na Zavod za zaposlovanje, na njihove invalide in težje zaposljive osebe. Glede na dejstvo, da gre za javno službo, podeljeno s koncesijo, se morajo ravnati po strogih zahtevah o zaposlovanju strokovnih kadrov.
Tako imajo zaposlenega zdravnika medicine dela, kliničnega psihologa, delovnega terapevta, tehnologa, socialnega delavca, psihologa. Stako široko paleto zaposlenih kadrov lahko celostno obravnavajo osebe, ki so vključene v procese delovne rehabilitacije. Obtem izvajajo še program socialne vključenosti. Gre za vključevanje oseb, ki so v postopkih rehabilitacije dobile oceno pod 30 odstotki doseganja delovnih rezultatov in so zavoljo tega praktično nezaposljive.
V	zaposlitvenem centru dobijo delo osebe, katerih doseganje delovnih rezultatov je pod 70 odstotki. Ta meja je prag, nad katerim je mogoča zaposlitev v drugih gospodarskih subjektih. Te osebe so pridobile odločbo o zaščitni zaposlitvi, njihove delovne zmožnosti so med 30 in 70 odstotki. Zaposleni so pod pogoji, pod katerimi se zaposlujejo tudi v drugih podjetjih. Za svoje delo prejemajo mesečni dohodek, teče jim delovna doba, upravičeni so do različnih nadomestil in podobno. S svojim delom morajo zaslužiti toliko odstotkov, kolikor so to zmožni glede na pridobljeno odločbo. Razliko do polne plače prispeva država.
Največja težava, ki jo vidi Berckova, je pridobivanje dela. Zaposleni se dobro usposobljeni, motivirani in voljni delati. Trenutno delajo za ve-
lenjski poslovni sistem Fori, BioX in Vivo d.o.o.. Delavce zavezuje kvaliteta dela in roki, katerih izpolnitev terja dobro usposobljenost.
»V zadnjem letu smo se ukvarjali predvsem z delavci, z njihovo vključitvijo v zastavljene okvire in iskanje dela. Sedaj se bomo morali obrniti na lokalno skupnost, v iskanje partnerjev znotraj nje.
To je trenutno edini center znotraj SAŠA regije sto socialno vsebino,« pravi Berckova.
V nazorskem zaposlitvenem centru so pomembni delavci, njihova socialna vključenost in socialni kapital. Prizadevajo si, da so zahteve po strokovnem kadru, ki omogoča individualni pristop do vsakega zaposlenega, vedno izpolnjene. Velik dosežek je, da zaposleni radi prihajajo na delo, da se veliko smejijo in so zadovoljni v novem delovnem okolju. Najpomembnejši je občutek, da za svojo plačo sami zaslužijo. V prid temu govori
tudi dejstvo, da bolniškega staleža domala ne poznajo.
Na delovno rehabilitacijo v zaposlitveni center zavoda Ruj je napotenih največ mladih, ki se drugje ne morejo tovrstno razvijati. Če se bodo pokazale možnosti in interes lokalne skupnosti, še prej pa delo, se bo ta zaposlitveni center še širil oziroma
se bo ustanovil še eden. Volje in energije v zavodu ne manjka, saj je njihovo zadovoljstvo enako tistemu, ki se riše na obrazih zaposlenih. Slednji sov centru našli novo družino, možnostsamopotrditve in dokaz, daje njihovo delo nekaj vredno. V centru načrtujejo skorajšnji dan odprtih vrat, na katerem želijo širšo javnost seznaniti s svojim delom in prizadevanji, da čim več težje zaposljivim osebam z odločbo o zaščitni zaposlitvi omogočijo razvoj delovnih potencialov in samopodobe.
Benjamin Kanjir
(foto: Benjamin Kanjir)
OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI
Proračun predvideva številne investicije
Rečiški svetniki so na nedavni seji potrdili osnutek predloga proračuna za leto 2009, ki gaje predstavil župan Vinko Jeraj. Sedaj bodo predlog obravnavali še posamezni odbori, nato pa gre v javno obravnavo. Predlog predvideva nekatere nove investicije, druge pa so že v teku.
Velik poseg je vsekakor izgradnja mostu, ki bo preko Savinje povezal Spodnjo Rečico s Trnovcem. Za ta projekt so namenili 285.000 evrov, zagotovljena imajo že tudi državna sredstva. Dela se bodo nadaljevala v letu 2009. Za drugo fazo, to je povezovalno cesto na omenjenem mostu, so za dokumentacijo namenili 35.000
evrov. Dokumentacija je pogoj za pridobitev denarja tudi na državnem razpisu. Nadaljevali bodo z izvedbo kanalizacije Varpolje-Spodnja Rečica, ki je že v teku. Občina namenja v proračun še dodatnih 40.000 evrov za projektiranje sekundarnih kanalizacijskih priklopov.
Občina namerava odkupiti Tavčarjev dvor. Za ta namen so rezervirali 30.000 evrov, manjkajoči znesek do polne cene bodo plačali v letu 2010. Okoli 40.000 evrov gre za projektno dokumentacijo za ureditev trškega jedra, za projektno dokumentacijo dovozne ceste v Varpolje pa 35.000 evrov. Dokumentacija je predpogoj za pridobitev
sredstev iz različnih javnih razpisov. Sanirali bodo steno v igralnicah vrtca in uredili senco za igranje na prostem. V osnovni šoli bodo dogradili sistem ogrevanja in na tak način zmanjšali doslej zelo visoke stroške za kurjavo.
Sredstva v proračunu so namenili tudi za zamenjavo podvozja na gasilskem orodnem vozilu PGD Pobrežje, ki ne ustreza standardom, v Spodnji Rečici pa bodo na obeh straneh ceste zgradili primerno avtobusno čakalnico. Manjše investicije so predvidene tudi v Šentjanžu, Grušovljah in Dol-Suhi.
Marija Lebar
[_____________________________________________________________Iz občin, Oglasi
PROJEKT ENERGY IN MINDS (ENERGIJA V MISLIH)
Prihodnost je v obnovljivih virih energije
Občina Gornji Grad je kot opazovalec od maja 2005 v sodelovanju s podjetjem Enecon d.o.o. partner v evropskem projektu Energy in Minds!. Projekt je eden izmed osemnajstih projektov programa Concerto, s katerim želi Evropska unija na lokalni ravni zmanjšati porabo energije in izpuste toplogrednih plinov. Izvajalci projekta so sredi novembra na tiskovni konferenci v Gornjem Gradu predstavili sodobne tehnološke inovativne inštalacije obnovljivih virov energije in ukrepov za energetsko učinkovitost v partnerskih občinah v Nemčiji, Avstriji, na Švedskem in Češkem ter njihove rezultate.
Proračun projekta znaša 22 milijonov evrov, od tega jih EU prispeva devet. V okviru projekta je občina Gornji Grad izpeljala seminarja o uporabi lesne biomase za ogrevanje in uporabi solarne energije za ogrevanje, izvedla je tudi energetske preglede stavb v občini.
SOPROIZVODNJA ELEKTRIKE IN
TOPLOTE NA LESNO BIOMASO
V okviru projekta je nastala študija izvedljivosti postavitve sistema so-proizvodnje elektrike in toplote na lesno biomaso moči 2x150 kW. Na občini pričakujejo začetek izvedbe sistema v naslednjem letu. Načrtujejo tudi izpeljavo seminarja na temo uporabe mikrosistemov za soproizvodnjo elektrike in PV (fotonapetostnih) sistemov. Drugi partnerji projekta so: Neck-arsulum v Nemčiji, regija Weiz-Gleis-dort v Avstriji, Zlin na Češkem in Falkenberg na Švedskem. Partnerji iz tujine so predstavili tam že delujoče projekte.
NECKARSULUM V NEMČIJI...
... velja za mesto, kije najpogosteje posejano s solarnimi in PV sistemi. Leta 2007 so prenovili šolsko fasado in vgradili modernejši kurilni sistem, ki ga poganjata dva kotla na lesne pelete, hkrati pa so vgradili še Stirling kogeneracijsko napravo in PV sistem. V tekočem letu je prihranek energije glede na pretekla leta znašal 90 odstotkov. V mestni četrti Amorbach so namestili daljinski ogrevalni sistem, sestavljen iz toplotne črpalke in 6.000 m2 solarnih kolektorjev, nameščenih na
strehah stanovanjskih objektov in podzemnega zbiralnika toplote s prostornino 63.000 m3. V naslednjih dveh letih nameravajo zgraditi
najsodobnejšo solarno sušilnico komunalne odpadne vode za soproizvodnjo elektrike in toplote.
REGIJA WEIZ- GLEISDORF
V okviru projekta so v Avstriji zgradili pasivno hišo s PV paneli 3 kWe instalirane moči. V istem letu so poleg neke druge pasivne hiše zgradili nadstrešek, krit s PV paneli moči 4,7 kWe, 16 m2 solarnimi kolektorji in pečjo na lesne pelete moči 10 kW. Strehe stanovanjskega kompleksa so pokrili s 22 PV sistemi (tremi v okviru projekta) instalirane moči 115,65kWe.Stem so hiše postale E+ hiše, saj proizvedejo več energije, kot jo porabijo. Poraba energije doma za upokojence s 160 m2 solarnih kolektorjev seje po prenovi fasade in odpravi toplotnih mostov iz 157 kWh/m2 na leto znižala na 24 kWh/m2 na leto.
ZLIN (ČEŠKA)
Mestno kopališče so pokrili s 76 vakuumskimi solarnimi kolektorji površine 228 m2, poleg tega so vgradili še kolektorje tudi na streho lokalne tehnične službe, kjerdnevno ogrevajo 3.0001 vode za zaposlene. V mestu pridobivajo energijo tudi s pomočjo fermentacije biorazgra-dljivih komunalnih odpadkov, kjer iz 1.500 ton odpadkov letno pridobijo 2,2 GWh energije na leto. Na južnem obrobju so zgradili hiše, katerih sev-
erna stran je zakopana v zemljo. Poraba energije dosega standard pasivnih hiš, oskrba z energijo pa je pokrita z obnovljivimi viri energije
FALKENBERG (ŠVEDSKA)
V mestu deset odstotkov električne energije pokrivajo z vetrn-
imi elektrarnami. V prihodnjih petih letih nameravajo zgraditi trideset vetrnih elektrarn na morju, ki bi v celoti oskrbovale mesto z elektriko. V okvirju projekta so zgradili tri nizkoenergetske stanovanjske hiše in dva osemnadstropna stanovanjska bloka, kjer znaša letna poraba energije za ogrevanje in toplo vodo le 45 kWh/m2.
Po besedah gornjegrajskega župana Stanka Ogradijo, projekt Concerto predstavlja temelj, s pomočjo katerega bodo poskušali motivirati lokalno prebivalstvo, da lahko vsak vidi, kaj bi lahko storil na svojem področju glede varčevanja oziroma manjše porabe energije. Občina namerava na temo varčevanja energije lokalno prebivalstvo ozavestiti preko raznih brošur in seminarjev, na katerih bi lahko na temo zmanjšanje porabe energije tudi iz lokalnega prebivalstva pridobili različna mnenja in razmišljanja.
Tomaž Poličnik
9
___/
ELKRO
Kemična čistilnica in pralnica
NUDIMO NASLEDNJE STORITVE: KEMIČNO ČIŠČENJE
VSEH VRST OBLAČIL, PREPROG, ZAVES PRANJE IN LIKANJE POSTELJNINE, PERILA IN DELOVNIH OBLAČIL
POPRAVILA OBLAČIL; KRAJŠANJE ALI DALJŠANJE, POPRAVILA PODLOG,
ROBLJENJE ZAVES
NOVOST - STROJNO VEZENJE
NA RAZLIČNE PODLOGE VAM NAREDIMO STROJNO VEZENJE Z LOGOTIPOM VAŠEGA PODJETJA ALI FIZIČNE OSEBE.
IZ VAŠE PREDLOGE NAREDIMO RAČUNALNIŠKI PROGRAM, KI JE ENKRATNI STROŠEK ZA VSA NADALJNA VEZENJA.
KONTAKTI: TELEFON 03 839 22 67,
041 735 124 G. FRANJO REMIC
Župan Stanko Ogradi načrtuje na področju ozaveščanja ljudi več dejavnosti (foto: Tomaž Poličnik)
Naročnik oglasa: Elkroj, Prihova 56, 3331 Nazarje
LJUBNO OB SAVINJI
Obeležili dan generala Maistra
Na Ljubnem ob Savinji so se s položitvijo venca v Parku borcev za severno mejo spomnili 23. novembra pred devetimi desetletji, ko je general Rudolf Maister z odredbo razorožil Zeleno gardo. Venec sta v imenu zgornjesavinjskega društva, ki nosi generalovo ime, položila poslanec v državnem zboru Iztok Podkrižnik in županja občine Ljubno Anka Rakun.
General Maister je v bliskoviti vojaški akciji, kjer so sodelovali tudi številni Zgornje-savinjčani, razorožil enote nemško-avstri-jske mestne varnostne straže in se otresel nemško govoreče in vedno bolj nevarne vojaške konkurence, mariborskih Nemcev ter prevzel vojaško oblast v slovenske roke. S tem dejanjem je rojeni Kamničan odprl možnosti za zavarovanje severne meje, za pridobitev dela Koroške in za združitev Prekmurja z matično domovino.
Tega dogodka so se z državno proslavo, ki so seje udeležili predstavniki zgornjesavinjskega društva, spomnili tudi na Ptuju, kjer je kot slavnostni govornik spregovoril predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk.
Marija Šukalo
Zgornjesavinjski literarni ustvarjalci, ki se združujejo v Kulturno društvo Slap, so se sredi novembra srečali v Nazarjah. Tokrat so srečanje namenili šaljivim pesmim in zgodbam ter ga imenovali Martinova pesem. Njihov gost večera je bil Dani Rajh iz Gornje Radgone, ljudski godec in pisec šaljivih pesmi v slovenskogoriškem narečju.
V društvu napovedujejo zanimiv zbornik, ki ga nameravajo izdati še v tem letu in bo deseti zapovrstjo. V njem se bodo predstavili različni avtorji, med njimi tudi otroci. Poleg pisanja in sprostitve ob prebiranju njihovih del skrbijo tudi za izobraževanje članov. V letošnjem letu so gostili državno literarno šolo. Med udeleženci te šole je bil tudi Dani Rajh, ki je v svoji okolici poznan kot šaljiv muzikant. Izdal je tri zbirke šaljivih pesmi. Očitno seje med
POPRAVEK
V članku o Ženskemu nogometnemu klubu Rudar Škale v prejšnji številki Savinjskih novic sem napačno zapisal, daje Monika Robnik Ljubenčanka. Monika je iz Luč. Za napako pa seji opravičujem.
Matjaž Kovač
Iztok Podkrižnik in županja Anka Rakun sta položila venec v Parku borcev za severno mejo (foto: Marija Šukalo)
Zgornjesavinjčani dobro počutil, zato seje z veseljem odzval vabilu na srečanje. Slapovci so zzanimanjem prisluhnili njegovim pesmim in zgodbam, šaljivo dodali tudi nekaj svojih in v prijetnem vzdušju zaključili druženje.
Fanika Strašek
Predsednica KD Slap Rozalija Tkavc in literat Dani Rajh med prebiranjem šaljivih pesmi (foto: Fanika Strašek)
GALERIJA VERONIKA KAMNIK
Podeljena
priznanja
generala
Maistra
Predzadnji novembrski petek je bila v kamniški galeriji Veronika slavnostna podelitev spominskih priznanj generala Rudolfa Maistra, ki sta jih letos podelila Zveza društev general Maister in Občina Kamnik. Med prejemniki je bil tudi Iztok Podkrižnik z Ljubnega ob Savinji. Poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije sije omenjeno priznanje prislužil
Poslanec in podjetnik Iztok Podkrižnik si je priznanje prislužil zaradi ustanovitve društva generala Maistra v domačem kraju
(foto: Marija Šukalo)
za ustanovitev društva v domačem kraju, ki nosi generalovo ime.
»Priznanje je dokaz za naš dosedanji trud in delo v društvu, ki ne sme zastati. Hkrati pa je to tudi obveza za prihodnje, da se domoljubje še bolj utrjuje. Prepričan sem, da je v Sloveniji na tem področju še vedno premalo narejenega. V današnjem času, ko moramo biti pripravljeni na izzive, ki nas čakajo, bi moral biti v vsakem od nas kanček generala Maistra. Le tako bomo lahko pozitivno opravili vse, kar nas čaka,« je po podelitvi vidno presenečen izpostavil Podkrižnik. Kot pobudnik postavitve Parka borcem za severno mejo v svojem domačem kraju jeprepričan, da Slovenci premalo cenimo vse, kar so naši predniki naredili za to, da živimo v samostojni Sloveniji.
Marija Šukalo
KULTURNO DRUŠTVO SLAP
Martinova pesem

j
MOJA DEŽELA LEPA IN GOSTOLJUBNA
Mozirje na drugem, rečiška šola na tretjem mestu
Župan Ivan Suhoveršnik (desno) je v imenu Mozirjanov prejel priznanje Turistične zveze Slovenije (foto: arhiv TZS)
Za nami je letošnja ocenjevalna akcija Turistične zveze Slovenije. Mozirjane in Rečičane znova veseli dejslvo, da sta bila kraja opažena in sta si znova prislužila mesto med najurejenejšimi destinacijami. Mozirje je bilo med izletniškimi kraji postavljeno na drugo mesto, rečiš-ka osnovna šola pa na tretje med šolami, zgrajenimi po letu 1980.
Predvsem na tem področju vlada v Sloveniji velika konkurenca. Investitorji všolsko infrastrukturo dajejo čedalje več poudarka na prijazno in urejeno okolje. Vse več sredstev se vlaga ne le v notranjost in opremo, ampak tudi v sam zunanji izgled in okolico. Ocenjevalna komisija ima veliko in težko delo, da med urejenimi izbere najboljše. Ravnatelj rečiške osnovne šole Peter Podgoršek je zato upravičeno ponosen na tretje mesto, na katerega so njihovo šolo postavile te ocene. Še toliko bolj spričo dejstva, daje komis-
ija njihov kraj obiskala nenapovedano. Uspeh pa ravnatelj jemlje ne le kot uspeh, ampak tudi kot obvezo. Sam pravi, da ima njihova šola veliko srečo, da je okoli nje veliko zelenega prostora in s tem tudi veliko možnosti bogatenja le-tega z različnimi vsebinami. S posluhom kolektiva in lokalne skup-
nosti bodo ta prostor razvijali in urejevali še naprej, saj si želijo podobne ali še lepše uspehe na tem področju dosegati tudi v prihodnjih letih.
Tudi Mozirje je enako kot rečiška osnovna šola pred leti že stalo na piedestalu najbolj urejenih. Tokratje zasedlo drugo mesto za Kostanjevi-
co na Krki. Ocenjevalna komisija, ki je septembra obiskala kraj, je izpostavila čistočo le-tega, prav tako Mozirski gaj, njegov velik turistični pomen in s cvetjem okrašeno krožišče. Pohvala gre tudi na račun lepo urejenih vrtov, parkirnih mest in mozirske osnovne šole. Med malenkosti, ki jim bo potrebno nameniti več pozornosti, so člani komisije v poročilu navedli pokvarjeno uro na zgradbi upravnega centra in stopnišče na pokopališču.
Med letošnje prejemnike nagrad se je vpisal tudi bencinski servis v Mozirju. Slednji izstopa z urejeno okolico in gostoljubnostjo osebja. Zaradi nove ceste v smeri Lepe Njive, kije bila še pred dobrim mesecem dni speljana tik poleg njih, sedaj pa je ni več, se bo lahko ta servis v prihodnosti še bolj urejeval, načrtujejo pa tudi adaptacijo.
Benjamin Kanjir
Izgradnja kanalizacijskega sistema
20. novembra je župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj podpisal pogodbo za izgradnjo kanalizacijskega sistema v Varpoljah s povezavo do Spodnje Rečice. Izvedba projekta je bila zaupana podjetju Nivo d.d., v imenu katerega je prispeval podpis direktor Danilo Senič. Za nadzor bo skrbel Gradbeni inženiring Bezovnik Anton s.p.
Projekt Mozirje se izvaja v okviru operacije Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje. Vključuje iz-
gradnjo kanalizacijskega sistema v občinah Rečica ob Savinji in Šmartno ob Paki. Na območju slednje bo tako v prihodnjih mesecih zgrajeno 420, na Rečici pa kar 2.842 metrov sistema. S tem bo v sistem na novo povezanih okoli 150 gospodinjstev v Varpoljah, Nizki in Spodnji Rečici. Nov kanalizacijski vod bo potekal iz Varpolj do Spodnje Rečice, kjer se bo priključil na obstoječi kolektor. Od tu naprej je kanalizacija speljana do čistilne naprave v Mozirju.
Vrednost projekta je okoli 660.000 evrov, delil pa se bo na obe občini. Na Rečico bo odpadlo okoli 575.000 ev-
Jakobu
za 8. rojstni dan
Naj tvoj rojstni dan bo doživet kot dan, ko si privekal na ta svet... Predvsem pa ostani to in takšen kot si...
Radi te imamo
Manja, Andraž ter ati in mami
rov, ostalo bo krila šmarška stran. Del bo prispevala Evropa iz Kohezijskega sklada. Iz slednjega bo pokritih okoli 62 odstotkov upravičenih stroškov, kar znaša slabih 303.000 evrov.
Projekt, ki se bo izvajal v prihodn-
jem letuje za občino Rečica izrednega pomena. Po njegovi izpolnitvi bo brez urejene kanalizacije na območju občine še samo okoli 20 odstotkov gospodinjstev.
Benjamin Kanjir
Župan Vinko Jeraj (levo) in direktor podjetja Nivo Danilo Senič med podpisovanjem pogodbe za izgradnjo kanalizacijskega sistema
(foto: Benjamin Kanjir)
Mariji Breznik
za rojstni dan
Čas hiti, hitro, prehitro.
Zdravja, sreče, veselja,
to so želje Janka, hčerke Alme in Mihaele s Franjem
KONCERT ŽUPNIJSKE KARITAS MOZIRJE
Dobrota zlata veriga, ki povezuje človeštvo
Dobrodelni koncert župnijske Karitas Mozirje, ki so ga organizatorji pripravili petič zapovrstjo, je ponovno dokazal, da še vedno znamo prisluhniti stiski sočloveka. Mozirska kulturna dvorana je bila namreč skoraj pretesna za vse obiskovalce, ki so želeli prisluhniti številnim nastopajočim. Ti
Njive (foto: Marija Šukalo)
so predzadnjo novembrsko nedeljo vsak po svoje sporočali publiki Rad te imam, zaupam ti. Zaupanje je temelj sožitja med generacijami.
V uvoduje poslušalce pozdravil pomožni škof dr. Jožef Smej in pohvalil delo ljudi, ki pomagajo svojim sokrajanom, ter se jim v imenu mariborske metropolije tudi zahvalil. Nato so na svoj račun prišli ljubitelji narodnih in zabavnih ritmov, petja in instrumentalnih zvokov. Pol tretja ura, v kateri so se na odru zvrstila znana in manj znana imena iz sveta slovenske glasbene scene ter domačini iz Mozirja, Nazarij in z Lepe Njive, je ob Andreji Urnaut in Sebastjanu Kameniku minila, kot bi trenil. S svojim nastopom so dajali del sebe in sprejemali bučne aplavze množice.
Del sebe je mozirski publiki prenesel tudi zaporniški duhovnik Robi Friškovec. Zanj je današnja odtujenost pokazatelj površnih odnosov med mladimi. Mnenja je, da mladi bežijo v ta čuden nerealen svet, ker v realnem svetu največkrat doživljajo, da jim nihče ne stoji ob strani. Da niso slišani. Ob pripovedovanju o svojih izkušnjah z mladimi v zaporu, ki tja vse pogosteje zaidejo, ker imajo težave z različnimi opojnimi substancami, seje Mozirjanom predstavil tudi kot pevec.
Letošnje leto je leto mladine in prav njim in
Mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej je pohvalil delo ljudi, ki pomagajo svojim sokrajanom (foto: Marija Šukalo)
njihovim stiskam bo mozirska župnijska Karitas nudila pomoč in občutek, da niso sami. Da čuti z njimi in jim je pripravljena pomagati, kajti dobrota je zlata veriga, ki povezuje človeštvo. »Problem pristopa do mladih je prav v izdelanem načrtu. A pomembno je, da ne delamo stvari za mlade, temveč skupaj z njimi, da jih vidimo!«je potrkal na srca poslušalcev Robi Friškovec.
Marija Šukalo
RADEGUNDA
Srečanje sošolcev, ki jim »poteka garancijski rok«
V Radegundi so se drugi petek v novembru srečali sošolci in sošolke, ki so pred petimi desetletji zapustili osnovnošolske klopi na Brdcah. Generacija fantov in deklet, v razredu jih je bilo 39, je danes že s srebrom v laseh in izbranimi poklici. Ustvarili so si družine in eksistenco. Postali so generacija tistih, ki zelo pogosto pozdravi: »Nimam časa.«
Kljub temu so si to popoldne vzeli čas za druženje in obujanje spominov na dni, ko so nabirali učenost v Mozirju in si želeli, da bi hitro odrasli. Stari sošolci so ugotavljali, da so bila prav mozirska leta tista, ki so jim ostala v najlepšem spominu. Pogovor je tekel tudi o vsakdanjiku, v katerem so izgubili že štiri sošolce, in o dnevih, ki so še pred njimi. Te bodo živeli polno, kolikor jim bo seveda dopuščalo zdravje, saj, kot seje eden izmed udeležencev slikovito izrazil, »jim poteka garancijski rok« oziroma jim »rok uporabe gre proti koncu«.
Marija Šukalo
Nekdanji sošolci, ki so pred petdesetimi leti naredili malo maturo na nižji mozirski gimnaziji (foto: Marija Šukalo)
Tutela '
Avtošola RELAX Moziije TEČAJ CPP 10.12. ob 17.00
Vpisi na dan tečaja ali na tel.: 041-227-133
ßiiREL AX8 AVTO^O'
►	Fotokopirni stroji
►	Multifunkcijske naprave
►	Tiskalniki
►	Ploterji
►	Telefaxi
►	Rabljeni fotokopirni stroji ^ Rabljeni tiskalniki ...
okna in vrata
Verjetno najboljša okna in vrata na svetu!
ALES ŽOLNIR
Gorica pri Šmartnem 57/a, 3000 Celje
Tel./faks: 03/54 71 127 GSM: 041/447 980 email: info@biroservis-zolnir.si www.biroservis-zolnir.si
MOORA ŽTEVtl
www.simer.si
UGODEN RELAX-0V KREDIT DO 24 MESECEV!
BAZENI in vso dodatna oprema KAMINI
031 / 393 - 545, Dobriša vas 18, 3201 Petrovče
Servisiranje, prodaja in najem biro opreme
Izberite vašega občana leta 2008!
Spoštovane bralke in bralci, občanke in občani občin Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava! Tudi letos boste lahko vsak v svoji občini izbirali osebo, ki je v tekočem koledarskem letu s svojim delom na kateremkoli področju še posebej doprinesla k boljšemu življenju in skupni blaginji v lokalni skupnosti.
V prvem krogu glasovanja za naj občan(ka) smo prejeli glasove:
Občina Mozirje: Anton Puncer, Loke pri Mozirju I9 (5); Andrej Rak, Brezje 28 (I): Andrej Klemenak, Hofbauerjeva ul. I6 (I); Lojze Plaznik, Ljubija 127 (I),
Občina Nazarje: Sandi Grudnik, Zadrečka c. I7 (2).
Občina Rečica ob Savinji: Stanko Gasparič,
Spodnja Rečica 73 (I)
Občina Gornji Grad: LojzeTernar.Tirosek 5 I (3): Marija Stankovič, Novo naselje 28 ( I ).

,v
'o TERME
SNOVIK
ekosvet termalnih užitkov
Vsak teden bomo izžrebali enega pošiljatelja glasovnice, ki bo prejel dve vstopnici za celodnevno kopanje v termah Snovik v Tuhinjski dolini. Ob zaključku akcije bomo izmed vseh prispelih glasovnic izžrebali še dobitnika glavne nagrade, ki bo prejel nagradni bon za svečano večerjo za dve osebi s kopanjem in uporabo savne v hotelu Plesnik v Logarski dolini.
$ 'oÌcan(ka) 2008
m
Izžrebanec I. kroga je: Žan Prislan, Ljubija 51, Mozirje.
Zdaj pa na delo! Izpolnite glasovnico, jo nalepite na dopisnico in jo najkasneje do torka, 2. decembra 2008 (takrat se zaključi drugi krog glasovanja), pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje.
Moje ime in priimek:
Moj naslov:____________________________
Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje
Aleja mladih
5.12. ob 17h
Veličasten prihod MIKLAVŽA s spremstvom
yKHrBMÜllQ
V BTC CITYJU LJUBLJANA
Božična tržnica na Aleji mladih
očarljive stojnice z dobro ponudbo za nakup daril., od 1. - 30. decembra ponedeljek - petek: 12h -sobota: 9h - 22h nedelja: 9h -17h
20.12. ob 17h Prihod BOŽIČKA s pravljičnimi junaki
Muzejski vlak
brezplačne vožnje
20.12. z ljubljanske železniške postaje U - BTC CITY:	BTC CITY - U:
14.05	14.41
1535	19.10
Spodnja etaža EMPORIUMa
1. - 30. december IGRALNICE S TOYLET BANDO:
zabavne igre in igrače za otroke in mlade ponedeljek - sobota: 14h-19h nedelja: I4h-17h
DRSALIŠČE
Brezplačno drsanje vsak dan: 10h - 22h
Drsanje z Božičkom
Sobote in nedelje od 11 h - 13h
Jr "	"	'	n» mn	.
üb nü'Mpiit - i Tn __________________
RESTAVRACIJA
RESTAVRACIJA GAJ MOZIRJE
Zadruga mozirje
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o.
Cesta v Loke 7. 3330 Mozirje Tel.: 03 839 51 56 GSM: 051/682-32 1 Faks: 03 837 07 60 e-mail: gaj@zkz-mozirje.si http://restavracijagaj. mozirje.com
Prednovoleni čas je čas, ko podjetje povabi svoje zaposlene na zabavo ob zaključku poslovnega leta. Če razmišljate kam bi povabili svoje sodelavce ob koncu uspešnega leta, vam predlagamo, da "ZAKLJUČEK" organizirate v naši restavraciji.
Sprejemamo naročila tudi za skupine kot so:
-	poročna slavja,
-	praznovanja obletnic, valete, mature ...
-	poslovna srečanja, hladne in hladno tople bifeje,
-	catering ponudba gostinskih storitev..
Kapaciteta:
število sedišč znotraj: 180 število sedišč zunaj: 80 Za poročno slavje sprejmemo do 130 oseb
mm
VABUENI!
Celjska legija na Ljubnem (1)
Piše: Aleksander Videčnik
V tem mesecu se spominjamojunaških podvigov generala Maistra v Mariboru in njegove odločnosti da ohrani tisti dei Koroške, kjer je živel slovenski živelj. Pravje, da spet pobrskamo po zapisih o tedanjih dogajanjih in velikem pomenu naših vojakov, ki so se po dolgoletni svetovni vojni v velikem številu vključili v boj za severno mejo.
Leta 1984 so mi na neki kmetiji nad Črno pripovedovali, kako so jih med boji za severno mejo branili Maistrovi borci iz Celja. Da bi dobil več podatkov, sem zaprosil celjskega odvetnika dr. Ervina Mejaka, ki mi je potem natančno popisal dogajanje v zvezi s Celjsko legijo na Ljubnem.
»Leta 1919 je bila v Celju ustanovljena Celjska legija, največ iz vrst dijakov, ki odrine opremljena s potrebnim takoj v ogrožene kraje in prepreči do regularne jugoslovanske vojske nadaljnje prodiranje avstrijskih čet. Prostovoljci iz Celja in raznih bližnjih in oddaljenih krajev celjske okolice so se prijavljali 8. maja. Velika večina pa je pozneje, ko je videla, da postaja stvar resna, svojo prijavo preklicala. Vztrajali smo le srednješolci in študenti ter nekaj častnih izjem.
Dne 9. maja je bila uradno ustanovljena prostovoljna četa, kije dobila in nosila ime Celjska legija. Od začetka je štela nekaj nad 50 mož, od teh 26 bivših frontnih vojakov, med ostalimi pa so bili bivši vojaki iz zaledja, nekaj je bilo tudi vojaških novincev.
Določenoje bilo, da odide prvih 26 mož dne 11. maja pod poveljstvom podporočnika Maksa Detička, iz znane celjske rodbine Detičkovih, na tedaj najbolj ogroženo točko na Ljubno. Dobili smo vojno opremo, municijo, orožje in hrano za prve tri dni in tako smo se odpeljali tega dne z vlakom všmartno ob Paki, kjer smo dobili vozove za prevoz. Marsikaterega Celjana, ki bi tudi moral z nami, smo pogrešali v svojih vrstah. Pripomnim, da smo že dobili na glavo šajkače (vojaške čepice).
Dne 14. maja je prišlo za nami na Ljubno še devet mož, tako daje legija štela skupaj 35 legionarjev - prostovoljcev, h katerim je bilo 13. maja z dovoljenjem komandanta celjskega pešpolka dodeljenih še 54 bivših vojakov, doma iz Zgornje Savinjske doline, ki so dobro poznali ves teren ob meji in so bili takrat ravno vpoklicani na šestteden-ske orožne vaje k temu pešpolku. Dokončno je
torej legija štela skupaj 89 mož, h katerim so bili prišteti še trije civilni vozniki. Legionarji - prostovoljci so bili, kakor že rečeno, večinoma dijaki in študentje iz Celja in celjske okolice, od katerih je živih samo še šest. Legionarji izZgornje Savinjske doline (Luče, Ljubno, Solčava in Rečica) pa so bili, naštejem jih za to, ker je to gotovo zanimivo zanje in ker bi bilo želeti, da se še živi pismeno javijo na uredništvo tega lista:
Podoficirji in kaplarji: Josip Bračun, Josip Er-menc, Franc Mlačnik, Franjo Papež, Ivan Vo-lovšek, Jaka Robnik (znani oskrbnik PD na Okrešlju), Franc Lipovd, Franc Ermenc in Ignac Rose; redovi: Jakob Budna, Martin Sem, Pavel Remško, Franc Kranjc, Viljem Glojek, Jakob Krolnik, Ivan Koder, Josip Kopušar, Jožef Sem, Leopold Ermenc, Konstantin Trbovšek, Felicijan Ročnik, Ivan Lipovd, Martin Orešnik, Franc Orešnik, Janez Orešnik, Ivan Hribernik, Franc Bevc, Jožef Podlesnik, Ivan Podlesnik, Ignac Oprčan, Martin Juvan, p.d. Janezov, Josip Globočnik, Albin Juvan, Josip Bud-
na, Martin Juvan, p.d. Babčev, Franc Operčan, Ivan Kranjc, Albin Breznik, Anton Žagar, Janez Metulj, Franc Voler, Franc Arnič, Ignac Lojen, Ivan Osar, Franc Rakun ml., Franc Rakun st., Ivan Pris-lan, Franc Lužnik, Ferdinand Deleja, Alojzij Bitenc, Josip Vodlan, Josip Trbovšek, Ivan Prodnik, Franjo Tesovnik, Martin Plesec, Nikolaj Juvan in Jožef Juvan.
Okrog 17. ure smo dospeli na Ljubno in se tu nastanili v veliki sobi gostilne Benda, kamor je občina hitro dostavita slamo za ležišča, pred hišo pa je bita urejena kuhinja. Še zvečer je bita vzpostavljena telefonska zveza z obmejnim poveljstvom za vzhodno Koroško (koroški odred) s sedežem v Šoštanju. Temu poveljslvu je bita naša
legija v taktičnem pogledu neposredno podrejena. Dnevno hrano so naši vozniki pripeljali z Ljubnega, za časa naše ofenzive pa smo prejemali hrano iz provizornih skladišč v raznih krajih Koroške.
Drugi dan, 12. maja, je legija dobita od poveljstva iz Šoštanja točna navodila, iz katerih je bilo sklepati, da ima naš oddelek, imenovan odsek Ljubno, začasno nalogo varovati koroško-štajer-sko mejo, zadržati in braniti vsako prodiranje sovražnika v prostoru med Staknečkim vrhom (13 km severno-zapadno od Šoštanja) do Slemena (1.320 m) nad Solčavo in v to svrho držati tudi zvezo na desnem krilu z ljubljanskim pešpolkom na Belanskem vrhu, na levem krita pa s skupino podpolkov. Kdor pozna omenjeni teren, bo moral pritrditi, da je bita naša naloga obsežna in prav tako težka, to še zlasti z ozirom na našo maloštevilno četo.
Takoj 12. maja opoldne je odšla močna četa le-gionarjevz Ljubnega in se pozneje razdelita v več
manjših patrol, da razišče teren in skuša poizvedovati pri kmetih za sovražnikov položaj. Zvedeli smo pri prestrašenih kmetih, da so prišle avstrijske čete v zadnjih dneh ponovno čez mejo, večinoma preko Krakarice, da kmetom nasilno jemljejo živež, obleko in živino, odpeljejo v Črno, kjer je zbranih 200 mož, ki pripravljajo pohod mimo Tratnika na Ljubno in niti ne slutijo, da se nahajajo kake jugoslovanske čete na Ljubnem ali v njegovi bližini. Ena naših patrol je proti večeru tega dne, četrt ure od meje pod Hlipovcem, ob poti z Ljubnega na Črno trčita na okrog deset mož močno sovražno patrolo, ki pa je takoj izginita, čim je zagledata naše šajkače.«
Se nadaljuje.
Del Celjske legije po napadu na Črno 28. maja 1919.
KAKO JE OKREŠELJ PREŠEL V ROKE SAVINJSKE PODRUŽNICE SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA
Odkup Okrešlja z naravovarstvenimi motivi?
Leta 1931 je Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva (v nadaljevanju SPD) odkupila območje Okrešlja v Logarski dolini. Ozemlje naj bi bilo odkupljeno za namen varstva narave, saj se pozneje kažejo prizadevanja za ustanovitev narodnega parka Logarska dolina-Okrešelj. Vendar pa dokumentacija kaže, da so bili prvotni motivi za odkup Okrešlja drugačni.
GORE - SIMBOL
NARODNOSTNE IDENTITETE
Konec 19. stoletja seje na Slovenskem s strani nemških krogov čutil močan pritisk tako na socialnem kot tudi na kulturnem področju. Planinstvo pri tem ni bilo izjema. Table in kažipoti so bili v nemščini, planinske koče so bile v lasti Nemcev oziroma Nemškega in avstrijskega alpskega združenja (DÖAV - Deutscher und Österreichischer Alpen Verein). Območje Savinjskih Alp je dajalo občutek nemške zemlje, vendar so Slovenci v gorah videli simbol narodnostne identitete, ki jo je potrebno braniti.
V takšnem ozračju je bilo 27. februarja 1894 v Ljubljani ustanovljeno Slovensko planinsko društvo. Pol leta kasneje, 28. avgusta 1894, ji je sledila ustanovitev Savinjske podružnice SPD v Mozirju, katere glavni ustanovitelj je bil Fran Kocbek. Ena izmed ključnih nalog društva in podružnice je bila poleg markiranja ter urejanja planinskih poti tudi obramba simbola slovenstva -slovenskih gora.
PRIZADEVANJA SAVINJSKE PODRUŽNICE SRD
Okrešelj je imel zato za Savinjsko podružnico velik pomen. Člani podružnice so že od same ustanovitve želeli zgraditi kočo na Okrešlju, kjer pa je že od leta 1876 stala nemška koča. V tistem obdobju je bilo zemljišče Okrešlja v lasti nadškofijskega veleposestva v Gornjem Gradu. Leta 1894 je Savinjska podružnica na naslov nadškofijskega veleposestva v Gornjem Gradu poslala prošnjo za izgradnjo koče. Prošnja je bila s strani takratnega oskrbnika Hofbauerja zavrnjena. Po besedah Janka Orožna: »Kupiti sveta sicer ni bilo mogoče, ker je bilo škofljstvo mnenja, da ga ne sme prodajati. Podružnica se je torej morala odločiti, da si vzame potreben svet samo v kratkoročni ponavljajoči se najem.«
Pet let kasneje, leta 1899, podružnici s pomočjo krovne organizacije SPD v Ljubljani uspe doseči najem zemljišča, kjer še isto leto postavijo delavsko kočo. Leta 1907 tako slovensko delavsko kočo kot nemško kočo poruši snežni plaz. Leto kasneje, leta 1908, na najetem zemljišču Savinjska podružnica zgradi in odpre za planince planinsko postojanko, ki jo poimenujejo Frischau-fov dom.
ODKUPI V LOGARSKI DOLINI
Težnje Savinjske podružnice, da bi pridobila ozemlja, kjer so stale nemške koče, v slovenske roke, se kažejo v odkupih, ki jih je podružnica izvajala na območju Logarske doline že pred 1. svetovno vojno. Zavedajoč se svoje velike dolžnosti v Logarski dolinije leta 1894 Savinjska podružnica kupila od Janeza Piskernika dva orala zemljišča, na katerem je bilo tudi nemško zavetišče. Savinjska podružnica je na poti z Ojstrice preko Klemenškove planine v Logarsko dolino vmes želela zgraditi majhno vmesno kočo, nato pa večjo planinsko postojanko, ki naj bi nosila Fr-
ischaufovo ime. V ta namen je podružnica pod Ojstrico leta 1903 kupila 600 m2 planine. Zaradi pomanjkanja sredstev do uresničitve ideje o izgradnji postojanke takrat ni prišlo.
KUPNA POGODBA LETA 1921
Zaradi začetka 1. svetovne vojne so se prizadevanja podružnice glede Okrešlja nekoliko umaknila v ozadje. Po koncu 1. svetovne vojne pa je Savinjska podružnica s pomočjo krovne organizacije, SPD v Ljubljani, podpisala pogodbo za odkup območja Okrešlja. 29. julija 1921 sta pogodbo podpisala načelnik Fran Tominšek in tajnik Pavel Kunaver za SPD ter škof dr. Anton Bonaventura Jeglič za Ljubljansko škofijo.
V 1. točki kupne pogodbe je določeno, da kne-zoškofijska graščina v Gornjem Gradu proda Slovenskemu planinskemu društvu v Ljubljani »svoje k zemljišču vlož. št. 1544 štajerske deželne deske predpisane, v davčni občini Sv. Duh (okraj Gorn-jigrad) ležeče parcele št. 717 (planina Okrešelj -
neproduktivna) s svetom vred, ki spada k stari planinski koči in Frischaufovemu domu na Okrešlju, t.j. stavbne parcele št. 149 in 157 davčna občina Sv. Duh, in kupec kupi in prevzame v last od prodajalke imenovane parcele.« Pogoj za sklenitev kupne pogodbe je bil tudi, da SPD še naprej daje v najem pašo posestnikom, ki so že prej pasli na tej planini.
TEŽAVE
Kupno pogodbo je stolni kapitelj zavrnil z razlogom, da se še ne ve, kako bo potekalo izvajanje agrarne reforme oziroma kako bo agrarna refor-
ma vplivala na cerkvene veleposesti. Agrarna zakonodaja po 1. svetovni vojni namreč ni omenjala veleposesti, ki gaje imela v lasti Cerkev. Namen agrarne reforme je bil odpraviti oblike zem-Ijiškoposestnih odnosov, ki so nastali po letu 1848 iz zemljiške odveze. Površina zemljišča, kije bila nad zemljiškim maksimumom, je bila razlaščena, vendar se ni razdelila v zasebno last, ampak v zakup.
Pomanjkanje zainteresiranosti za izvajanje agrarne reforme kaže dejstvo, daje nova oblast po 1. svetovni vojni želela z obljubami o agrarni reformi pomiriti nezadovoljno kmečko ljudstvo. Zato so bile obljube o agrarni reformi le sredstvo za pomiritev razmer in pridobivanja volilnih glasov.
Leto zatem, 2. avgusta 1922, SPD ponovno zaprosi Stolni kapitelj za odobritev kupne pogodbe za nakup Okrešlja z garancijo, da so dobili informacijo pri glavnem referentu ministrstva za agrarno reformo, da »... kupna pogodba ne
Frischaufov dom na Okrešlju, 1.396 m (foto: Tomaž Poličnik)
bo Imela nobenega škodljivega vpliva pri izvršitvi agrarne reforme, ki pa je nasvetoval, da se v kupno pogodbo zapiše klavzula, da se pri izvršitvi agrarne reforme ta parcela ne sme vračunati v maksimum graščine«, vendar se stolni kapitelj na to prošnjo ni odzval.
ODKUP OKREŠLJA LETA 1931
Ko so bile nejasnosti glede izvajanja agrarne reforme odpravljene, so z dnem 12. aprila 1931 ponovno sestavili kupno pogodbo za odkup območja Okrešlja. S strani ljubljanske nadškofije je bila podpisana 29. aprila 1931. Pogodbo sta pod-
URŠKA KRAJŠEK,
samostojna pravnica v Banki Celje d.d.
Kot sem obljubila, bo tokrat govora o maksimalni hipoteki kot novejši obliki hipoteke, ki se je razvila zaradi potreb v poslovni praksi. Klasična hipoteka je predvidena le za enkratno zavarovanje plačila, pri institutu maksimalne hipoteke pa ne gre za zavarovanje obstoječe terjatve z nepremičnino, ampak obstoječega temeljnega pravnega razmerja, iz katerega bodo šele nastale terjatve (gre torej za bodoče terjatve).
Maksimalno hipoteko za bodoče terjatve je možno ustanoviti na nepremičnini ie do določenega najvišjega (maksimalnega) zneska, iz katerega se lahko poplača upnik, če mu na ta način zavarovana terjatev ob njeni dospelosti ne bi bila plačana. Pri klasični hipoteki gre torej za zavarovanje obstoječe in točno določene terjatve (točno določena glavnica, pogodbene in morebitne zamudne obresti ter morebitni stroški izter-
pisala Fran Tiller, tedanji načelnik Savinjske podružnice in škof dr. Gregorij Rožman. Pogodbo je overovil notar v Ljubljani, Mate Hafner.
NARODNOSTNI MOTIV ODKUPA
Z odkupovanjem zemljišč v Logarski dolini pred 1. svetovno vojno je Savinjska podružnica želela ohraniti lastništvo slovenske zemlje v slovenskih rokah. Sama ideja o odkupu Okrešlja pa sega že na konec 19. stoletja, vendar takrat Ljubljanska škofija zemljišča ni želela prodati. Prvotni motiv odkupa območja Okrešlja torej ni bil naravovarstven, ampak narodnosten. Naravovarstvene
NEPREMIČNINE IN PRAVO
jave), znesek maksimalne hipoteke pa zajema tako glavnico, obresti in stroške, ki ob nastanku temeljnega pravnega razmerja, ki se tudi zavaruje, še niso natančno opredeljeni. Upnik se v primeru njene realizacije, četudi mu dolžnik zaradi že nastalih pogodbenih in/ali zamudnih obresti ter stroškov izterjave dolguje več, ne more poplačati za znesek, ki bi bil višji od zneska maksimalne hipoteke. Za lažje razumevanje v nadaljevanju navajam primer:
KLASIČNA HIPOTEKA
Med upnikom in dolžnikom je bila dne 1.1.2008 sklenjena posojilna pogodba za znesek 10.000,00 evrov z letno obrestno mero pet odstotkov in z zapadlostjo 31.7.2007. Dolžnik ob zapadlosti posojila ni vrnil. Pri ustanovljeni klasični hipoteki se bo upnik poplačal iz vrednosti nepremičnine, na kateri je ustanovljena hipoteka za znesek glavnice, ki je 10.000,00 evrov, za znesek obresti ter za znesek stroškov, ki so mu nastali pri izterjavi dolga, torej za znesek
10.500,00	evrov, h kateremu je potrebno dodati še stroške v zvezi z izterjavo.
MAKSIMALNA HIPOTEKA
Če je bila med upnikom in dolžnikom sklenjena posojilna pogodba za enak znesek in z enako
težnje so se pokazale šele po odkupu leta 1931, ko so se člani Savinjske podružnice SPD prizadevali za ureditev naravnega parka. Do leta 1938 zakonodaje na področju zavarovanj širših območij ni bilo. Šele leta 1938 izide uredba o narodnih parkih, kije spodbudila zamisel o ustanovitvi narodnega parka.
Tomaž Poličnik
Viri:
-Zgodovinaplaninskega društva Celje:
J. Orožen: 1963:27,30,32,
- Kupna pogodba, 29. julij 1921
obrestno mero ter zapadlostjo kotzgoraj, se upnik, v kolikor ima terjatev zavarovano z ustanovljeno maksimalno hipoteko na dolžnikovi nepremičnini za znesek oziroma do zneska 10.000,00 evrov, ne bo mogel poplačati še za znesek obresti in stroškov izterjave, ampak le v višini 10.000,00 evrov, za kolikor je bila ustanovljena maksimalna hipoteka. Pomembno je torej, da je upnik pri ustanovitvi maksimalne hipoteke posebej pazljiv na nemožnost poplačila iz vrednosti zastavljene nepremičnine za znesek, kije višji od zneska maksimalne hipoteke, četudi je njegova terjatev višja še za znesek obresti in stroškov izterjave.
Maksimalna hipoteka je prijaznejša v poslovnih razmerjih med upniki in dolžniki, saj omogoča, da se v primeru njihove stalne medsebojne poslovne povezave z manj stroški in na hitrejši način zavarujejo terjatve. —
Presečnik zmagal
v polfinalu
Piramide
Ta torek se je v polfinalu javne tekmovalne oddaje Piramida na prvem programu nacionalne televizije poslanec Jakob Presečnik potegoval za vstop v finale. Za isti cilj sta se potegovala še dva zmagovalca prejšnjih oddaj, duhovnik Janez Šimenc ter alpinist in ekstremni smučar Davo Karničar.
V telefonskem glasovanju, ki je bilo sicer dokaj uravnoteženo, kot je dejala voditeljica Erika Žnidaršič, je gledalce ponovno najbolj prepričal Jakob Presečnik. Osvojil je 39 odstotkov glasov in se tako uvrstil v finalni nastop. Ta bo konec decembra, ko bo nak-lonjenostgledalcev poleg Presečnika poskušal osvojiti še dekan Fakultete za strojništvo Jože Duhovnik. Tretji tekmovalec bo znan po decembrskih oddajah.
Marija Lebar
BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA
Borza je oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje.
EIC Maribor (Dijana Bestijanič), tel: 02 / 33313 07. taks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic @mra.si. http://eic.mro.si
EEN-nov-43 Nemški proizvajalec embalaže za prehrambeno in kozmetično industrijo išče trgovinske posrednike.
EEN-nov-45 Danski proizvajalec transportnih vozil, sistemov za sortiranje, idr. želi vzpostaviti vzajemno trgovinsko sodelovanje in išče podizvajalke priložnosti.
EEN-nov-46 Danski proizvajalec premičnih in nepremičnih drobilnikov terdrugih industrijskih strojev in opreme išče trgovinske posrednike ter želi vzpostaviti tehnološko ter R&R sodelovanje.
EEN-nov-47 Italijanski razvijalec in monter opreme za medicinske pline išče distributerje.
EEN-nov-49 Italijansko podjetje išče trgovinske posrednike za integriran horizontalni sifon (z nizko globino) za montažo tušev in druge kopalniške opreme.
Maksimalna hipoteka
GALERIJA MOZIRJE
Ex tempore je tisto več
Knjižnica Mozirje, Kulturno društvo Jurij in Občina Mozirje so združeni omogočili ogled bogate bere likovnih del udeležencev 14. študijskih dni Ex tempora 2008. Galerija Knjižnice Mozirjeje bila 14. novembra odprta za vse, ki jim slikarstvo in kiparstvo ni nekaj od življenja oddaljenega.
Na otvoritvi razstave je obiskovalce po uvodni pesmi Mozirskih kolednikov nagovoril Jurij Repenšek, organizatork udeleženec likovne kolonije. Ta po njegovem prestopa bregove intimnosti likovnega sveta, sajji je uspelo animirati ustvarjalce iz vse Slovenije in jim omogočiti dialog z ljubitelji umetnosti. Študijsko izobraževanje na prostem, posebej v Gaju, tem »kotičku za izražanje prostora in časa«, in predavanje o likovni teoriji je tista drugačnost, ki jo umetnikom nudi mozirski Extempore.Zzahvalo umetnikom,»stebrom kolonije« in vedno novim pridruženim, ter vsem mecénom, ki so omogočili izvedbo študijskih dni, je likovni pedagog zaključil pozdravni govor.
Akademska slikarka Terezija Bastelj je predstavila ključne poteze posameznih ljubiteljskih in akademskih slikarjev ter kiparke, ki jim je skupno le to, da »predelajo po svoje, kar vidijo«, organizatorju pa zaželela, da Ex tempore »raste in se razvija, saj je posameznim ustvarjalcem uteha na običajno samotnih poteh«. Z odkrito naklonjenostjo človeka, ki se zaveda, kako kultura oblikuje značaj skupnosti, je spregovoril še župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik. Zanj je Ex tempore tisto več, kar dela Mozirje prepoznavno med kraji Zgornje Savinjske doline. Razstavo je odprl s prepričanjem, da bo prireditev ohranila tradicionalnost, tudi zaradi organi-
zatorske moči in vztrajnosti Jurija Repenška.
Nato so se obiskovalci v družabnem klepetu ustavljali pred likovnimi stvaritvami. Med njimi je bila
Obiskovalce razstave je nagovoril organizator in udeleženec likovne kolonije, Jurij Repenšek (foto: Andreja Gumzej)
tudi profesorica ALU-ja Nana Lesnika, ki vidi moderno umetnost kot govorico simbolov, strukture in barve, umetnika pa kot iskalca z vzponi in s padci.
Andreja Gumzej
14. ŠTUDIJSKI DNEVI EX TEMPORA MOZIRSKI GAJ 2008
Gledati in videti v likovni umetnosti
Gledati in videti je naslov predavanja, ki so ga poslušalci imeli priložnost slišati v Knjižnici Mozirje pred otvoritvijo razstave 14. Ex tempora Mozirski gaj 2008. Akademski slikar Jurij Selan, asistent profesorja Jožefa Muhoviča na ljubljanski likovni akademiji, je z govorico, razumljivo tudi zgolj ljubiteljem lepih umetnosti, poslušalce vodil k odgovoru na izhodiščno vprašanje: Kaj in kako moramo gledati v likovni umetnini, dajo vidimo.
Gledamo lahko, če »svetlobi uspe priti v možgane«. Tako je najprej nazorno pojasnil fiziološko sposobnost gledanja. Ko pa v tistem, kar gledamo, prepoznamo nek pomen, podobo nečesa, vidimo. Gledati in videti sta dva procesa, ki nista nujno povezana. To spoznanje je predavatelj ponazoril s primerom slepe deklice, ki soji kirurgi z operacijo povrnili vid, a je svojo mačko prepoznala šele potem, ko jo je otipala. Obstajata torej dve vrsti slepote: slepota gledanja in slepota
C	\	-jy^w.,»v
18
videnja. Nekdo, ki gleda, a ne vidi, je še vedno slep. Jurij Selan je spomnil, daje problem vidne zaznave skupen tako likovnikom kot ljubiteljem likovnega.
Teoretično premišljevanje je predavatelj ponazoril s primeri iz likovnega sveta, tudi z litografijo Maxa Beckmanna Kristus pred Pilatom. Kristusa in Pilata prepoznamo v trenutku. Toda ko podobi ustrezno vidimo, ugotovimo, da se bistveno razlikujeta po načinu, kako sta narisani. Kristusje kot »prebičan z ogljem« (narisan z razbitimi, grobimi linijami, ki poudarjajo njegovo trpljenje), Pilat pa »zaobljen v mehko folijo linearne risbe«, s čimer je označena njegova »izmuzljivost, neodločnost, hinavščina«. Jurij Selan je razpravo o naravi gledanja in videnja zaključil z mislijo, da »moramo v likovnih delih prenehati zgolj gledati nekaj in začeti videti nič«.
Andreja Gumzej
frmo..
d^red 30 /eH...
Mozirje - najlepše v Sloveniji
Turistična zveza Slovenije že več let izvaja projekt ocenjevanja slovenskih krajev z naslovom Moja dežela - lepa, urejena in čista. V letošnjem letu je v osmih kategorijah tekmovalo kar 105 slovenskih krajev in mest. Želja, da Mozirje osvoji naziv najlepšega slovenskega kraja v svoji kategoriji, to je med izletniškimi kraji, pa je letos končno dobila izpolnitev. Tekom poletja so komisije ocenjevale in po finalnem krogu je bilo ugotovljeno, da je Mozirje letošnji zmagovalec in torej najbolj urejen izletniški kraj v Sloveniji.
d^ed 20 /eti. . .
Novinarsko zanimanje za turistično dolino
Za Zgornjo Savinjsko dolino je bilo letos v različnih javnih občilih precej turističnega zanimanja. V Poletni noči je ljubljanska televizija predstavila Ljubno in splavarstvo. Nekaj dni kasneje so na zagrebški televiziji pokazali Luče in Lučki dan. Turizem v naši dolini je bil predstavljen v reviji Lipov list. Glede na to, da prihaja v dolino veliko gostov iz drugih republik, je vzpodbudno, da so o našem turizmu pisali v zagrebški visokonakladni reviji Vikend. Septembra je obiskal Luče in druge turistične kraje še urednik beograjskih Turističnih novosti.
d^ed30 /efc...
Premalo sredstev za ceste
Glede na načrt modernizacije regionalnih cest bi morali v mozirski občini v tem srednjeročnem obdobju dograditi več pomembnih cest. Dela potekajo po predvidevanjih, seveda pa problemov ne manjka. Ob tem velja poudariti, da se veliko hitreje modernizirajo lokalne ceste. Temu je »kriva« izjemna zagnanost nekaterih krajevnih skupnosti, predvsem pa seveda njihovi krajani, ki to omogočajo z izdatnimi samoprispevki in obilico prostovoljnega dela.
Tatiana Golob
Vaš naslednji korak je:
Pošljite vlogo z vašimi podatki na naš naslov po pošti ali po elektronski pošti, ali se oglasite v kadrovsko službo podjetja v Prebold.
Vse želene informacije pa dobite tudi po telefonu:
Tel.:	03 70345 10,03 703 45 12 (Leonida Bončina, Špela Nakov)
Fax.:	03 703 4600
Mobi.:	041400615
e-mail:	zaposlitev@odelo.si
SAPS d.o.o., Tovarniška cesta 12, 51-3312 Prebold
previsi čez kolesa. Nazaj padajoča streha in zatemnjene sprednje luči.
Novi sirocco je aktualen. Mladi in stari se z veseljem ozirajo za njim, k dodatnemu adrenalinu prispeva tudi športen zvok motorja, ki ga poudarja posebno razvita cev za sesalni sistem motorja. Notranjost je VW pregovorna. Vse na svojem mestu, vse na dosegu roke in visoka kakovost materialov ter izdelave. Športni sedeži so odlični in zadnja dva sedeža sta prav tako odmerjena po telesu sopotnikov.
Motorna paleta zajema zaenkrat tri bencinske turbo motorje z 122, 160 ali 200 KM. Dizelski pride zaenkrat s 140 KM, kasneje verjetno še s 170 KM. Testni model je bil opremljen z 2.0 TSI motorjem in 200 KM. Fantastičen motor, ki diha s polnimi pljuči in polnim zvokom.
Igrivost v vožnji je vzpodbujal DSG menjalnik, ki dopušča lenarjenje ali pa »really« občutke, ko se igramo s prestavami na volanskem obroču. Za dobro lego na cesti skrbijo najmanj 17-pal-ična platišča, testni model pa je imel še DCC, kije na voljo za doplačilo in pomeni dinamično prilagajanje podvozja. Odlična zadeva in vredna vsakega evra.
Sistem ponuja tri nastavitve: comfort, normal in sport. Zadeva deluje odlično in pri sport modusu občutno otrdi podvozje, prav tako se poveča odzivnost volanskega mehanizma in sirocco se prelevi v pravega cestnega gokarta. Da ne pozabimo, v prtljažni prostor gre 292 litrov, sirocco pa je tako ali tako namenjen mladini ali kot drugi avto pri hiši.
Igor Pečnik
odelo;
Automotive Signal Lights	GOOD
j Auö(
Audi
Športni dizajn v koraku z napredno tehnologijo
Korenine scirocco segajo v daljnje leto 1974, koje Italdesign pod okriljem Giorgia Giugiara zrisal prvega »oglatega« scirocco. Model seje s časom spreminjal, dokler ni z neposrečenim corradom nekako zamrl. VW je čakal kar precej časa, da je obudil scirocca in kot kaže precej uspešno.
Po končno zopet uspešnem goifu GTI, ki seje vrnil na prestol malih drznih športnih avtomobilov, je končno tukaj novi scirocco. Na preizkušnjo smo ga dobili pri Avtocentru Meh. Oblika je športna in drzna. Široki boki, nizka linija. Velik razmak med koloteki in mali
(foto: Igor Pečnik)
odelo;	<9
Automotive signaì ligia- je novo ime skupine luči družbe Schefenacker, ki se je v letu 2008 preimenovala in se sedaj s tem	BMW
imenom predstavlja na svetovni ravni. V Sloveniji ga predstavlja podjetje SAPS d.o.o., ki bo v bližnji prihodnosti prav tako prevzelo ime odelo.
Podjetje SAPS d.o.o., je dobavitelj luči za najprestižnejše avtomobilske znamke kot so BMW, May Bach, Ferrari, Rollse Royce, Daimler Chrysler, Opel, Smart, VW, Audi in še mnogih drugih. V Preboldu poteka poleg montaže, tudi tlačno brizganje plastičnih mas za ohišja in stekla avtomobilskih luči.
Dolgoletne izkušnje so nam zagotovile tehnološko vodilno mesto na področju proizvodnje avtomobilskih zadnjih luči. Naša podjetja v Nemčiji in v Sloveniji s pomočjo najmodernejše tehnologije zagotavljajo nenehno doseganje visokih pričakovanj do naših izdelkov, kar zadeva kakovost, varnost, dizajn in učinkovitost. Visoka kvaliteta naših izdelkov in brezhibne storitve so le del razlogov, da se vodilni nemški avtomobilski proizvajalci vedno znova odločajo za nas.
Zaradi rasti našega podjetja v Preboldu, in pridobivanja novih projektov in izdelkov bomo zaposlili:
VEČ STROKOVNJAKOV IZ ELEKTRO, KOVINARSKE IN STROJNIŠKE STROKE
•	orodjarje
•	strokovnjake za brizganje plastike
•	nastavljavce strojev za brizganje plastike
•	nastavljavce strojev za varjenje plastike (montaža)
•	vzdrževalce strojev in naprav
•	ključavničarje
•	elektronike
•	elektrike
•	mehatronike
•	strojnike
•	tehnologe
Delo bo dinamično ih samostojno, omogočalo vam bo strokovno izpopolnjevanje ter strokovno in osebnostno napredovanje v urejenem in ustvarjalnem mednarodnem delovnem okolju.
Vabimo sposobne, samostojne, motivirane in strokovnjake.
Pričakujemo, da izpolnjujete naslednje pogoje:
•	III, IV, V. stopnja izobrazbe strojne smeri,
•	zaželene izkušnje z delom na področju avtomobilske industrije ali na področju plastike
•	zaželeno je znanje angleškega ali nemškega jezika
MCC

VOZILI SMO VW SCIROCCO 2.0
KNJIŽNICA MOZIRJE
Zgodbe iz knjižnice in življenja
20.	novembra so slovenske splošne knjižnice praznovale svoj dan. Seveda seje praznovanju pridružila tudi Osrednja knjižnica Mozirje, ki je ob tej priložnosti v goste povabila domačinko Karolino Vrtačnik, avtorico knjižne uspešnice Super mami z napako. Na večeru, ki ga je Knjižnica Mozirje pripravila v sredo, 19. novembra, so knjižničarji predstavili tudi zgodbi njihovih bralk, ki staju spisali v okviru literarnega razpisa na temo Zgodbe iz knjižnice.
Karolina Vrtačnik, urednica, novinarka, predvsem pa mamica štirih otrok, je bralce po vsej Sloveniji navdušila s svojo literarno
nanizanko za vse običajne mamice, katerih vsakdanje življenje poteka, bolj kot po navodilih iz priročnikov za srečo, po Murphyjevih zakonih. Tudi zbranim na literarnem večeru je Vrtačnikova predstavila nekaj dogodivščin svoje družine.
Zaradi prostodušnega priznavanja simpatičnih napak, ki so del vsake običajne družine, razpete med natrpan delovni urnik in želje po kvalitetnem druženju, je Vrtačnikova hitro pridobila zanimanje in naklonjenost občinstva. Pogovor, ki ga je vodila Vladimira Planovšek, seje dotikal vsega po malem. Knjige, vzgoje otrok, dru-
KOVANI IZDELKI
UPORABEN OKRAS ZA VAŠ DOM
Izgled hiše ni odvisen le oc njene oblike in usklajenosti Podobo in lepoto zaznamuj« tudi pravilno izbrana ir kakovostno izdelano ograja
BALKONSKE, ZUNANJE IN STOPNJŠČNE OGRAJE
KLETNA IN ZUNANJA VRATA
REŠETKE ZA OKNA IN VRATA
032ECB(H2xBtI3tnin) GHD3IED BSHB
Tchny d.o.o., Varpolje 40,3330 Rečica ob Savinji, 3041 703 886
Pogovor z urednico, novinarko, predvsem pa mamico štirih otrok, Karolino Vrtačnik (levo) je vodila Vladimira Planovšek
(foto: Tatiana Golob)
žinskih dogodivščin in življenja nasploh.
Praznovanje dneva splošnih knjižnic je bilo namenjeno tudi zaključku internega literarnega natečaja, ki sta ga v okvirih natečaja slovenskih splošnih knjižnic z naslovom Zgodbe iz knjižnice: knjižnica kot moj tretji prostor, razpisala Osrednja knjižnica Mozirje in Savinjske novice. Zbrani so prisluhnili zgodbam Anice Podlesnik iz Luč in Mojce Gluk z Ljubnega ob Savinji. Obe zgodbi sta občinstvo vidno navdušili, udeleženki natečaja pa sta iz rok direktorice knjižnice Ane Lamut prejeli privlačni knjižni nagradi.
Tatiana Golob
Okoljevarstvo je zadnje čase planet, zato ga je treba varovati zelo aktualna tema, s katero žel- in ne nasilno uničevati. Ne le in-ijo številni okoljsko osveščeni dustrijsko onesnaževanje, tudi posamezniki in ustanove opozori- nemarnost posameznikov ali ti, da imamo na razpolago le en skupin žalosti marsikaterega lju-
bitelja narave, ki se odpravi na lematiko divjih odlagališč? Malo sproščujoč sprehod po zelenih verjetno. Le ugibamo lahko, katera gozdovih in ob tem naleti na šte- razposajena skupina se je lotila viina divja odlagališča smeti. Ob izdelave ironične »skulpture«, za-prikazanem kupu smeti pa se	gotovo pa sije za njeno oblikovan-
lahko mimoidoči tudi močno	je vzela veliko časa in še več te-
zamisli.	kocine. Bi si ti razposajenci
Gre mogoče za simboličen pro- mogoče nekaj časa utrgali še test »zelenih«, ki želijo na svo- sedaj in za sabo tudi pospravili? jevrsten način opozoriti na prob-	TG
r		
	JL-»	Joščevi Faniki iskrene čestitke za 60* rojstni dan* Mama Fani, mož Jože in hči Jožica. Čestitkam se pridružujejo Marovtovi.
MIKLAVŽEVA PONUDBA odi.do 6.12.2008
IZJEMNA PRILOŽNOST, prvič v Butiku Grazia
Ob nakupu treh kosov ženskega spodnjega perila in kopalk vam enega (najcenejšega) podarimo.
2 + 1 GRATIS
DELOVNI ČAS:
z<&\a c er,
/ Okonina 2,
Nagradna Igra
3333 Ljubno ob Savinji
TGL 03 838 11 67
Picerije četaral
Vsi polni kupončki za GRATIS pice gredo v veliko žrebanje, ki bo 17. decembra 2008.
1.	nagrada: 7 dnevni najem apartmaja v Termah Olimia za 4 osebe + 4 x obisk savne + 4 x masaža
2.	nagrada: Vikend paket v Termah Olimia za 4 osebe + 4xobisk savne
3.	nagrada: 10 pic po izbiri
4.	nagrada: pršut
5.	nagrada: 5 pic po izbiri	(	,
AKCIJA: malo točeno pivo 0,30
(akcija traja do 17.12.2008)
EKSOTIKA
GOLAŽ PIZZA
MED 9. IN 12. URO
Zima 2008/2009 J Veselje do vožnje
Razlog št. 148:
originalni prtljažni sistemi BMW.
1000 utemeljenih razlogov za BMW Service, dodatno opremo in izdelke Lifestyle.
Razlog št. 255:
ogrevanje na mestu BMW.
originalni zifnšft seti koles BMW.
Čudovita zaokroženost.
Zimski komplet kolesa s platiščem V spoke 141, za BMW serije 1 (E81/82/87/88), 205/50 R1789H RSC.
Podvojena privlačnost.
Zimski komplet kolesa s platiščem Double spoke 268,
za BMW serije 3 (E90/91/92/93), 205/55 R1691HRSC.
Izrazita drugačnost.
Zimski komplet kolesa s platiščem Y spoke 211, za BMW X5 (E70), 255/50 R19 107HXL RSC.
Ponudba brez montaže
Ponudba brez montaže
Ponudba brez montaže
€350
€636
Vaš pooblaščeni partner BMW:
Selmar d.o.o.
Mariborska cesta 119,3000 Celje
tel: 03/4244-000, fax: 03/4244-019, info@seimar.si
Za več informacij glede same ponudbe, kot tudi samih proizvodov, se obrnite na vašega pooblaščenega partnerja BMW. Navedene cene veljajo na dan tiskanja in se lahko v času ponudbe spremenijo. Ponudba velja od 1.10.2008 do 31.3.2009 oz. do razprodaje zalog.
PODJETJE S TRGOVINO, INSTALACIJE IN STORITVE
d.o.o.
Parižlje 1, tel. 703 31 30
Dostava na dom
- Montaža
■ toplotne črpalke in sončni kolektorji
-	centralno ogrevanje -vodovod
-	sanitarna keramika
Parižlje 12/a, tel. 705 02 80
-	gradbeni material
-	barve in laki
-	vijaki in okovje
-	izolacije
-	bela tehnika
.. .
Andreju
za 70. rojstni dan
S poljubi obdan naj bo «voj vsak dan, še posebej ta dan, ko praznuješ rojstni dan! Veliko sreče, zdravja ti želimo mi vsi, da bi dolso bil vesel med nami ti.
Vsi, ki te imamo radi
Andreju za 50. rojstni dan
Minila so leta, mladosti več ni, le nostalgija, še v srcu bedi.
Otroštvo si preživljal, v številni družini, na vse mlade dni so sedaj le spomini.
Življenje je pestro, marsikaj si prestal, za svojo družino si ves se razdal.
Uspešno stopaj še naprej po življenjski poti, le vesele ure štej, naj te petdeset let ne moti.
Imeti praznik je lepo, če lahko ga s kom deliš, za to ti vsi čestitamo, da dolgo z nami še živiš.
Nobena starost to še ni, čeprav se dosti čuje, človek pa živi, kot mu usoda narekuje.
Abraham kar hitro pride, noben živ mu ne uide, tu nastopi le spoznanje, da začne novo se dejanje.
Teče čas, se ne ustavi, leto hitro je okrog, kar dogaja se v naravi, to je delo Božjih rok.
Uživaj sadove svojega dela, družina te vedno bo rada imela, in primi zdaj v roke glaž, ti preljubi ata naš.
Vsi tvoji
SEJEM SMUČARSKE OPREME V MOZIRJU
Narasla prodaja rabljenih stvari
V Mozirju je bil v času preteklega vikenda tradicionalni sejem nove in rabljene smučarske opreme. Udeležba kupcev in prodajalcevje bila rekordna saj je bilo na voljo preko 900 kosov rabljene smučarske opreme.
Predsednica Zgornjesavinjskega smučarskega kluba, kije sejem organiziral, Damjana Paulič, je opazila naraščanje prodaje rabljenih artiklov. Še nikoli niso obiskovalci prinesli v prodajo toliko rabljenih stvari. Na drugi strani še nikoli ni bilo toliko prodanega. Najbolje seje prodajala oprema za otroke, saj starši vse bolj spoznavajo, da na ta način pridejo ugodno do dobrih in malo rabljenih primerkov smuči,
malo rabljenih primerkov smučarske opreme
(foto: Benjamin Kanjir)
palic, pancerjev, čelad in še česa. Poleg tega se tudi na področju smučarije pozna recesija in zmanjšana kupna moč. Zavoljo tega nova oprema tokrat ni bila ravno prodajni hit. Dejstvo je, daje smu-
čanje drag šport in da je potrebno za opremo seči globoko v žep, ob tem pa biti z mislimi že pri dragih smučarskih kartah.
V	Zgornjesavinjskem smučarskem klubuzaključujejojesenskiterminvadbe. Članitekmavalnih selekcij imajo za sabo že 26 dni smučanja na enem izmed avstrijskih ledenikov. Poleg tega se njihove vadbe v mozirski športni dvorani udeležuje okoli 30 najmlajših nadebudnežev, ki so se poimenovali Mali športni zajčki.
V	pričakovanju snega na domačih strminah imajo pred sabo veliko načrtov - organizacij različnih tekmovanj in srečanj. Člani sekcije star-odobnikov se bodo udeležili vseh srečanj, ki bodo potekala na zasneženih prizoriščih širom Slovenije. Največjo zabavo pa obljubljajo na Golteh, ki bodo ljubitelje smučanja po starem gostile marca 2009.
Benjamin Kanjir
ŠPORTNO DRUŠTVO FLOSAR
Tetka jesen
Jesensko vzdušje smo člani Športnega društva Flosar pričarali tudi v Radmirju. Ustvarjalne delavnice, pečen kostanj, mošt, suho sadje in degustacija različnih marmelad so popestrili sobotno popoldne številnim otrokom iz Radmirja in okolice.
Otroci so ustvarjali ropotuljice,
v Radmirju
barvali balone, lepili jesensko listje, izdelovali vetrnice, risali... Prostor dvorane pa je vseskozi preplavljal vonj pečenega kostanja. Za pomoč pri animaciji otrok smo hvaležni Rosani, Jasmini in Anji ter Gustiju za peko kostanja.
Mojca Rakun
Otroci so ustvarjali ropotuljice, barvali balone, lepili jesensko listje, izdelovali vetrnice, risali...
OSNOVNA ŠOLA NAZARJE
Projekt šola pleše
Naše gibanje je bilo ritmično in usklajeno (foto: Primož Jelšnik)
Četrtek, 13. novembra, je bil posvečen projektu Šola pleše, v katerem je naša šola sodelovala s plesno šolo Plesni studio N iz Velenja gospe Nine Mavec. Od prve do pete šolske ure je plesala razredna stopnja, šesto in sedmo uro pa smo plesali vsi učenci predmetne stopnje.
Razdelili smo se v štiri skupine: deklice 6. in 7., deklice 8. in 9. razreda, fanlje 6. in 7. ter fantje 8. in 9. razreda. Vsaka skupina seje na začelku dobro ogrela, potem pa pod vodslvom animatorke iz plesne šole ob izbrani glasbi naredila svojo koreografijo. Vodila nas je misel, daje življenje ritem, zato je bilo tudi naše gibanje ritmično in usklajeno. S tem projektom se bomo predstavili tudi na dnevu odprtih vrat, ki bo na naši šoli prihodnje leto 18. aprila.
Alen Škotnik in Urh Krefel, ŠNO OŠ Nazarje
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Uspešni vikendi se nadaljujejo
Štiri zaporedne zmage članov in uspešni prvenstveni nastopi kadetov ter mladincev tudi minuli vikend so v vrste KK Nazarje zopet vrnile prepričanje o tem, da so delo dobro zastavili. Članska ekipa je bila namreč za tekočo sezono v celoti zasnovana na okrepitvah zgolj iz lastnega podmladka in prve tekme so potrdile pravilnost in uspešnost takšne odločitve.
Verjetno še ni mogoče trditi, da se
je Nazarje z zmago na Dolenjskem proti Ivančni Gorici že dokončno vključilo v boj za prvo mesto v ligi in s tem vrnitev v višji rang. Prvenstvo bo pač potekalo še vse do sredine marca. Toda po tej tekmi lahko sklepamo, da se ekipa uspešno oblikuje, dozoreva in dobiva razpoznaven videz. Nedvomno tvorijo njeno okostje center Valenčak, kije tudi kapetan in podaljšana trenerjeva roka na igrišču, ter branilca Vo-dončnik in Zadravec, ki so vsi tokrat
Ivančna Gorica : Nazarje 59:74 (21:22, 11:13, 15:20, 12:19)
Ivančna Gorica. Dvorana OŠ Stična. Gledalcev 100. Sodnika: Bojan Majerle (Črnomelj) in Zoran Vardič (Novo Mesto). Tehnični komisar: Janko Plevnik (Ljubljana).
Nazarje: M. Janko 11 (3T), P. Polčnik, Bitenc, Gostečnik, Zadravec 21 (2T, 3-4), Vodončnik 14 (3T, 1-2), Gelb, Ilič, Plaskan 4 (2-2), Ločičnik 5 (1-2), Krivec 3 (IT), Valenčak 16 (8-9).
Rezultati 5. kroga 3. SKL - center:
Ivančna Gorica : Nazarje	59:74,
Žiri : Vrani Vransko	66:103,
Šenčur CPK mladi : Gorenja vas 66:60, Utrip Trzin : Krvavec Meteor	88:58,
Kranjska Gora prosta.
Lestvica po 5. krogu:
1. Šenčur CPK mladi 9,2. Nazarje 9,3. Vrani Vransko (-1)8,4. Ivančna Gorica 8,5. Utrip Trzin (-1 ) 6,6. Gorenja vas (-1 ) 6,7. Krvavec Meteor (-1)5, 8. Žiri 5,9. Kranjska Gora (-1)4.
KNJIŽNICA MOZIRJE
Novosti s knjižnih polic
LEPOSLOVJE - MLADINA
Lawrence, Caroline: Dvanajst nalog Flavie Gemine, Paolini, Christopher:
Najstarejši, Witcher, Moony: Nina, deklica Šeste lune, Kermauner, Aksinja: Orionov meč, Sivec, Ivan: Bomba na šoli: resnično kriminalna zgodba.
LEPOSLOVJE-ODRASLI
Brown, Sandra: Šarada, Rollins, James: Zemljevid kosti, Novak, Luka: Zlati dež ali Kaj hoče moški, Shreve, Anita: Vse, kar je želel, Connelly, Michael: Odvetnik v lincolnu, Auel, Jean M.: Zavetje skal, Mai, Mukhtar: Ukradena čast, Morovič, Andrej: Progres, Pahor, Boris: Moje suhote in njihovi ljudje.
STROKOVNA LITERATURA
Mazej Kukovič, Zofija: Voz na strmini, Perko, Andrej: Družina na križpotju : sodoben pristop k urejanju ljudi v stiski, Clemmer, Jim: Učinkoviti vodja : brezčasna načela osebnega, poklicnega in družinskega uspeha, Matičič, Ivan: Na krvavih poljanah, Juul, Jesper: To sem jaz! Kdo si pa ti?
GENERALNI SPONZOR
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.o.o.
Savinjska cesta 30,
3331 Nazarje
prebili na igrišču domala vseh 40 minut igre.
Svojo najboljšo tekmo doslej je odigral Zadravec. Posebej v prvem polčasu, ko se je tekma še lomila, je bil strelsko odlično razpoložen (skupni met 8-12), poleg tega pa je tudi uspešno razi-graval svoje soigralce. Izid je bil zelo dolgo tesen, dokončen razplet tekme pa je z izvrstno igro po vstopu v igro na koncu tretje četrtine režiral Marko Janko. Njegovi dve zaporedni trojki ter nekaj prestreženih žog in nato podaje,
katerim so sledili z lahkoto doseženi koši, so na koncu Nazar-čanom prinesli, glede na potek tekme, sicer nekoliko nerealno visoko, a vendar več kot zasluženo zmago.
Srečno roko pri vodenju ekipe je imel tudi trener Finkšt. Praktično vse njegove zamisli so bile na igrišču uspešno realizirane, žal pa tokratzaradi pomembnosti tekme in načina, kako seje igra odvijala, ni mogel dati priložnosti vsem svo-jim igralcem. Glede na lažji razpored do konca prvega dela prvenstva, ki bo končan pred božičnimi prazniki, pa bo to prav gotovo še lahko storil. Lahko da že na prvi naslednji tekmi, ki bo na sporedu ta vikend v domači športni dvorani proti ekipi Krvavec Meteor iz Cerkelj na Gorenjskem.
Tomaž Križnik
ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO
Poraz članic pred domačimi gledalci
Odbojkarice KLS Ljubno so v 7. kolu 3. državne odbojkarske lige na domačem igrišču gostile ekipo iz Vuzenice. To je bila ena od slabših predstav ljubenskih odbojkaric, saj so samo prvi set odigrale tako kot znajo. V ostalih treh setih so naredile preveč napak in poraz z rezultatom 1:3 (25:14; 16:25; 17:25; 19:25) je bil neizbežen in prvenstvene točke so zasluženo odnesle do-
mov igralke iz Vuzenice. Kljub porazu ekipa KLS Ljubno ostaja na šestem mestu prvenstvene lestvice.
Bolje so se odrezale starejše deklice, ki so nastopile na turnirju vCelju in dvakrat zmagale. Najprej so gladko premagale ekipo Celja z rezultatom 2:0, nato pa še Mežico z rezultatom 2:1 in so v svoji skupini na tretjem mestu.
Franjo Atelšek
Košarkarska liga Brglez.com na Polzeli
Rezultati 1. kroga:
Pekarna Rednak : ŠD Gomilsko 65:62, Kamnoseštvo Vogrinec : Rešpard 92:68, Vrani Vransko : Pivovarna Laško 85:62, Pungi Tip-top : Brglez.com 57:64, Celje :ŠK Žalec 65:59.
Vrstni red po 1. krogu:
1. Kamnoseštvo Vogrinec 2,2. Vrani Vransko 2,3. Brglez.com Polzela 2, 4. Celje 2,5. Pekarna Rednak Nazarje 2,6. Športno društvo Gomilsko 1,7. Študentski klub Žalec 1,8. Pungi barTip-top Polzela 1,9. Veterani Pivovarna Laško 1,10. Rešpard Parižlje 1.
UM
2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - VZHOD - 7. IN 8. KROG
Visoki zmagi »graščakov« doma in v gosteh
Sedmi in osmi krog tekmovanja v 2. slovenski futsal ligi sta zaznamovali visoki in prepričljivi zmagi Nazarčanov na gostovanju v Dupleku in proti Mariborčanom doma. Predvsem realizacija ekipe Nazarje Glin je bila tokrat izredno učinkovita, saj so v dveh tekmah dosegli kar 21 golov, ob tem pa prejeli ie pet, kar gre pripisati predvsem dobri formi in izkušnjam vratarja Supina ter odlični obrambni vrsti.
Pri slednji v zadnjem času izstopa izredno dobro pripravljen steber nazorske obrambe Rudi Vreš, za polnjenje gostujočega
gola pa skrbita predvsem brata Šemenc in kapetan Metulj, ki prepričljivo vodi v skupnem seštevku liste najboljših strelcev. Ne smemo pozabiti na dobro igro novincev v ekipi, kjer predvsem mladi Oblak opravičuje visoko zaupanje svojega trenerja, pa tudi ostali ne zaostajajo veliko.
Skratka, klub malega nogometa Nazarje ponovno kaže prvoligaške ambicije, po resnosti, delu in motivaciji sodeč, pa bi jim mogoče v nadaljevanju preboj v elitno skupino lahko tudi uspel. Nekaj je pri vsem skupaj že zago-
7.	KROG:
KMN Duplek TBS Team 24 : KNIN Nazarje Glin 3:13 (2:6)
Maribor. Športna dvorana Lukna. Gledalcev 20. Sodnika: Silvester Kornik in Vlado Krištofič. Delegat: Jože Lajovic.
Strelci: 0:1 Metulj (3), 0:2 Metulj (9), 1:2 Jugovič (9), 1:3 Urtelj ( 11 ), 2:3 Mori (14), 2:4 Hren (14), 2:5 K. Šemenc (16), 2:6 Funtek (18), 2:7 Metulj (21 ), 2:8 Metulj (22), 2:9 K. Šemenc (23), 2:10 K. Šemenc (26), 3:10 Maka-ri (27), 3:11 Oblak (28), 3:12 Metulj (38), 3:13 Hren (39).
KMN Nazarje Glin: Supin, Oblak, Urtelj, Funtek, Korošec, Ipavec, K. Šemenc, Metulj, Hren, J.Šemenc, Mekiš. Trener: Ilija Pezič.
Rumeni karton: Funtek (Nazarje Glin), Mori (Duplek).
8.	KROG:
KMN Nazarje Glin : FC Branik Maribor
8:2 (3:0)
Športna dvorana Nazarje. Gledalcev 200. Sodnika: Vlado Krištofič in Stanko Kolenko. Delegat: Janez Štravs.
Strelci: 1:0 Metulj (3), 2:0 Metulj (13), 3:0 K. Šemenc (19), 4:0 J. Šemenc (23), 5:0 Urtelj (29), 5:1 Gajser (30), 6:1 K. Šemenc (34), 7:1 J. Šemenc (36), 7:2 Šabeder (37), 8:2 Metulj (39).
KMN Nazarje Glin: Supin, Vreš, Oblak, Urtelj, Letojne, Korošec, Funtek, K. Šemenc. Metulj, Hren, J. Šemenc, Mekiš. Trener: Ilija Pezič.
Rumeni karton: Klemen Šemenc (Nazarje Glin), Curkič (Maribor Branik).	
Rezultati 8. kroga	
Nazarje Glin : Branik Maribor	8:2
Bioterme Mala Nedelja : Marinci	4:8
Slovenske Gorice : Ptuj	2:11
FSK Kebelj : Cerkvenjak	6:4
Duplek : Tomaž	6:6
Lestvica: 1. Ptuj 22,2. FSK Kebelj 19,3. Nazarje Glin 18,4. Marinci 15,5.	
Tomaž 11,6. Slovenske Gorice 9, 7. Cerkvenjak 7,8. Branik Maribor 7,9. Bioterme Mala Nedelja 6,10. Duplek 1.
Strelci: 16 Blaž Metulj (Nazarje Glin), 12 Jure Klinc (FSK Kebelj), Sovič (Bioterme), 10 Klemen Šemenc (Nazarje Glin), Kralj (Marinci)...
Atraktivnih potez ni manjkalo (foto: Franjo Atelšek)
tovo. Navijači se vračajo v dvorano in s svojim športnim navijanjem dvigujejo vzdušje in atmosfero, ob ugodnem tekmovalnem razpletu in finančnem vložku še katerih novih sponzorjev pa bi se mogoče le uresničilo pričakovanje, vrniti se med elito. Seveda bo
treba na to še počakati, saj je pred nami še zadnji krog jesenskega in celoten spomladanski del in lahko se zgodi še marsikaj tako v pozitivnem kot negativnem smislu. No, optimisti pa smo vendarle lahko že sedaj?
Franjo Pukart
TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI
MIKLAVŽEV VEČER
ki bo v petek, 5. decembra 2008 ob 17. uri na trgu na Rečici.
Miklavževe bone po 8 evrov dobite v Vrtcu Rečica ob Savinji in v trgovinah ZKZ MERCATOR in ULTRA na Rečici.
ŽENSKI NOGOMETNI KLUB RUDAR SKALE
Zmaga doma za utrditev mesta na lestvici
Igralke Rudarja Škal so gostile neposredne tekmice na prvenstveni lestvici, igralke Ptuja. Breme treh zaporednih porazov in pomembnost tekme je bila, kot vse kaže, v prvem polčasu prevelika ovira, da bi domačinke pokazale vse svoje nogometno znanje. V igri je bilo preveč napak. Čeprav so imele žogo v posesti veliko večino srečanja, so si pripravile le nekaj priložnosti.
V drugem polčasu je bila slika povsem drugačna. Nevarni napadi so se vrstili kot po tekočem traku, a Velenjčanke so prvič zadele šele v 80. minuti. Kapetanka Zorica Garičje prestregla podajo gostij, prodrla v kazenski prostor i n z lepim lobom z desne strani povedla svoje moštvo v vodstvo. Drugi gol je padel pet minut kasneje. Po uigrani akciji je žoga prišla do Urške Tič, kije preigrala celo ptujsko obrambo in hladnokrvno poslala žogo mimo nemočne Mesaričevevgol. Igralke Rudarja Škal so si zmago več kot zaslužile in v drugem polčasu pokazale, da imajo zelo dobro moštvo. To so na koncu pokazali tudi navijači, ki so stoje s
ploskanjem pospremili svoje igralke z igrišča.
Naslednjo nedeljo, če bodo to dovoljevali vremenski pogoji, rudarke v zaostali tekmi 2. kola
Kapetanka Velenjčank Zorica Garič (desno) v akciji (foto: Matjaž Kovač)
gostijo vodilno novomeško Krko. Same so z 11 točkami na šestem mestu. Prvenstvo se z tl. kolom nadaljuje marca. Med zimskim premorom bodo vse selekcije ŽNK Rudar Škale igrale v zimski futsal ligi, kjer bodo pomembno vlogo igrale tudi zgornjesavinjske nogometašice: Zorica Garič, Brigita Žagar, Mateja Mlinar, Gabi Robnik, Kaja Gregorc, Maruša Sevšek in Tamara Zamernik. Upamo, da se bosta ekipi pridružila še dve odlični igralki iz te doline, Tamara Sotošek in Monika Robnik.
Matjaž Kovač
1.	ženska nogometna liga - 10. kolo ŽNK Rudar Škale : ŽNK Ptuj 2:0 (0:0)
Velenje, igrišče z umetno travo. Gledalcev: 80. Sodniki: Kuzmanovič, Poharc, Deželak.
Rudar Škale: Koca, Bric, Žagar, Blazinšek, Tomič, Djujič, Garič, Sadikaj, Savkovič, Tič, (Od 89' Mlinar), Antolič, (od 60' Janjič).
MIKLAVŽEVANJE V NAZARJAH
Praznik malih in velikih otrok
Miklavževo je praznik malih in velikih otrok, je dan obdarovanja. Zato pridni in malo manj pridni otroci te dni vztrajno pišejo pisemca in se sprašujejo, če jim bo Miklavž kaj prinesel. Kot je v zadnjih letih v navadi, se bo prvi decembrski dobri mož ustavil tudi v Nazarjah in letos
s še posebej bogatimi in prisrčnimi darilci razveselil otroke.
Člani Turističnega društva Nazarje so namreč Miklavža prosili, naj se pri njih oglasi v petek, 5. decembra, ob 17. uri pred gradom Vrbovec. Če si otroci darilo zaslužijo, pa bodo
ČRNA KRONIKA
odločili starši z nakupom bona v živilskih trgovinah v Nazarjah in Šmartnem ob Dreti. Člani turističnega društva, ki pomagajo dobrotniku pri obdarovanju otrok, obljubljajo, da bodo darila pestra, praktična in pisana.
Marija Sukalo
•	TATVINA ZASTAV
Rečica ob Savinji: Med 15. in 17. novembrom je biia z objekta Osnovne šole Rečica ob Savinji izvršena tatvina treh zastav. Neznani storilec je z dejanjem povzročil za 150 evrov materialne škode.
•	ZAPEUAL V POTOK
Varpolje: 20. novembra malo po deseti uri zvečer je voznik osebnega avtomobila na relaciji Varpolje-Šentjanž zapeljal v potok in trčil v betonski most. Vozilo so izvlekli gasilci PGD Nazarje, ki so potok očistili razlitih motornih tekočin.
•	OSTALI BREZ ELEKTRIKE
Ljubno ob Savinji: 21. novembra v večernih urah je prišlo zaradi vetra in podrtih dreves med Ljubnim in Lučami do izpada daljnovoda Logarska dolina. Brez elektrike so ostali v Lučah in Solčavi.
zapeljalo z zasneženega cestišča v obcestni jarek. Prostovoljni gasilci domačega društva so potegnili vozilo na cesto in razsvetljevali kraj dogodka. Materialna škoda ni nastala.
• PROMETNE NESREČE V NOVOZAPADLEM SNEGU
Zgornja Savinjska dolina: 24. novembra seje na območju Policijske postaje Mozirje zgodilo pet prometnih nesreč z materialno škodo in ena s telesnimi poškodbami. Nesreče so nastale posledično zaradi sneženja.
PRIDRŽANJE VOZNIKOV OSEBNIH AVTOMOBILOV
Policisti z mozirske policijske postaje so v preteklem tednu do 12 ur pridržali tri voznike osebnih avtomobilov. Dva zaradi vožnje pod vplivom alkohola in enega zaradi vožnje pod vplivom mamil.
•	VNELE SO SE SAJE
Rečica ob Savinji: 22. novembra okoli 12. ure so zagorele saje v dimniku večstanovanjske hiše na Rečici ob Savinji. Požar, ki ni povzročil materialne škode, so pogasili domači gasilci.
•	ZAPEUAL S CESTE
Šmartno ob Dreti: 24. novembra je tovorno vozilo všmartnem ob Dreti
STOR/r%
Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269
ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini
z	Zahvale, Oglasi )
	
Bog bo obrisal vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več. Tudi ne bo več ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine.
Zakaj, kar je bilo prej, je minilo. Raz 21,1
Umrl je dolgoletni župnik
Jože GRACNAR
v Lučah
(21.9.1933 121.11.2008)
Našega dragega gospoda župnika se bomo hvaležno spominjali v molitvah in pri svetih mašah
Župljani Luč
Ko pošle so ti moči zaprla si trudne oči, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi
Veronike MRZLAK
(22.1.1941-4.11.2008)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, pogrebcem in vsem, ki ste nam pisno in ustno izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se župniku Sandiju za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Robiju za lep poslovilni govor in pogrebni službi Morana.
Še posebej bi se zahvalili patronažni sestri Sonji in Staši, reševalcem in ostalemu zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Mozirje in Nazarje ter družini Goltnik za pomoč v težkih trenutkih.
Vsem skupaj še enkrat hvala.
Žalujoči domači
Tiho, tiho pojem pesem ob slovesu, draga mama, to jesen.
Vem, da slišiš, tam, na drugem svetu, njen odmev.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
Marije PODGORŠEK
(I8.5.I9I8 - 18.11.2008)
Gospodar življenja je poklical k sebi našo drago mamo, Marijo Pod-goršek.Poslovili smo se od ljubljene, ki je odšla na pot v večnost, a ostaja z nami v naših srcih.
Vsem, ki ste ji ob slovesu izkazali prijateljstvo in pozornost, se poslovili od nje v vežici ali jo pospremili skupaj z nami na zadnji poti, molih rožne vence, darovali darove za svete maše, cvetje in sveče, se prisrčno zahvaljujemo.
Gospodu župniku, patru Franciju se zahvaljujemo za pogrebni obred, sveto mašo in tolažilne besede, sorodnikom, sosedom, prijateljem pa za sočutje in tolažbo.
Žalujoči vsi njeni
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
V življenju le delo in skrbi si poznal, sedaj od vsega si trudno zaspal, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin.
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
Ivan ZAGRADIŠNIK
(9.9.1936 - 19.11.2008) iz Gornjega Grada
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih in nam kakorkoli pomagali. Hvala osebju Doma starejših Gornji Grad za oskrbo in lajšanje bolečin.
Hvala pogrebcem, govorniku, pevcem, praporščakom, pogrebni službi Morana in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, za vse prijazne besede, izrečena sožalja, sveče darovane svete maše in vašo molitev.
Vsi njegovi
làdrečke novice
lima ièhè
“Tako zgodaj se zima že dolgo ni začela," reče sosed sosedu pri kidanju snega.
“Daj no,” mu ta ugovarja, “saj je tudi že kdaj prej novembra zapel sneg.”
“Kdo govori o novembru? Mene zebe že od septembra!”
Standard pada
“Kmalu bo prišel mesec obdarovanj, ko ne smemo pozabiti na uboge,” reče Šimen.
Bepo se udari z dlanjo ob čelo. “Hvala, da si me spomnil, da si moram kaj kupiti.”
Samo Sprožilec
Ni žfsfeil veti«
Id defa
Nande sreča znanca, kije že dolgo na začasnem delu v Ljubljani, in ga pobara: “Ali se zdaj kaj drugače obnašaš, odkar je gospodarska kriza na pohodu?”
“Ne, zaradi mene lahko padejo vse borze na svetu, jaz svojega stila življenja ne bom spremenil. Še naprej bom beračil.”
Sem pravi angel.
Po želji pridem tudi na vaš dom.
Keceriisfei predatili Ml
“Slišim, da si začel z novim poslom, ki ti menda gre sijajno od rok,” začne Tugo Mernik pogovor s Hugom Muš-nikom.
“Drži, drži. Prodajam voščilnice za božič, novo leto, veliko noč, rojstne dneve, godove, za vse, vse...”
“To pa ni nič posebnega.”
“Kako da ne? Zdaj v času vzpona recesije hočejo ljudje natanko to.” “Kaj? To, kar so imeli že prej?”
“Ne, ne. Prej so bile te voščilnice vsaka zase, zdaj pa sem vse čestitke dal kar na eno stabilizacijsko. Mimogrede, slišim, da imaš jutri rojstni dan. Prejmi od mene čestitko in vse najboljše za vse ostalo!”
Ljffbttžen tre ikei! želodec
M@va firm«
Berač beraču: “Zakaj pa prosjačiš z babjim klobukom v roki?” “Zdaj sem pri hčerinskem podjetju.”
Blenda Tavrl
Janez vidi, da je Matic nasršen od jeze.
“Matic, zakaj si tako slabe volje?” “Odkril sem, da ima žena ljubimca.” “To pa je res dober razlog za jezo.” “Ja, sploh ker hodi samo na večerje k nam, kadar me ni doma. Vse ostalo moram še vedno delati jaz.”
Metuljček je v mislih že pri tebi
o Cvetke k koprive
SLEPI POTNIK NA KROVU
Na Menini planini se najde vse - od smreke z modrcem do petelina z avtom. Tale je štopal do prvega počivališča. Zdaj, ko sije ogledal okolico, pa čaka, da se lastnik avtomobila vrne, da krene z njim čim prej nazaj v dolino, saj ga že zebe. Veter mu je obral vso perje in samo upa lahko, da bo svojim dragim kokošim še kdaj všeč.
TRI KOSTANJE DO ZMAGE
Andrej Klemenak, predsednik Turističnega društva Mozirje: »Poglej, Mojca. Če bi ocenjevalni komisiji Turistične zveze Slovenije ponudili kostanj, bi Mozirje mogoče celo pristalo na prvem mestu najlepših izletniških krajev v državi...«
Mojca Finkšt, svetnica občine Mozirje: »Potem tega, ki ga imaš zdaj v rokah, shrani kar v hladilnik. Ko nas bodo drugo leto spet ocenjevali, kostanja še ne bo.«
URJENJE
DOMAČIH
ŽIVALI
ZAKLJUČEK
GESLA
POVRAČILNI UKREP DRŽAVE NA SOVRAŽNOST TUJE DRŽAVE
PLEMENSKO
GOVEDO
LETOVIŠČE
OB
ŽENEVSKEM
JEZERU,
V FRANCIJI
ORGAN
VOHA
SEDEŽ
ELEATSKE
Sole
REKA V NEMČIJI, EVROPSKI VELETOK
ZAPOREDNI
ČRKI
SPOLNO OBČEVANJE S KRVN. SORODN.
ŽIVEŽ, ŽIVILA, HRANA ZA NA POT (STAR.)
TOVARNA
AVTOMOBILOV
SARAJEVO
VISOKA
IGRALNA
KARTA
PLANINEC,
ALPINIST
(STAR.)
ŽENSKA, KI JI JE ODVZETA SVOBODA GIBANJA
SAMEC
PRAŠIČA,
TUDI
NERESEC
ZGOŠČEN PREGLED GLAVNIH MISLI IZ KNJIGE
VITO
ČREVO
(ANAT)
VESEL
ČLOVEK,
UKAĆ
GORATA
GRŠKA
POKRAJINA
VMESNI
ČAS
(KNJIŽ.)
ERNEST
CLAES
VELIKA POSODA ZA VINO
ZDRAVNIK ZA STAROSTNE BOLEZNI
AMERIŠKI
SKLADATEU-
ARTHUR
TEKOČI
RAČUN
KONČNI IZID, KONEC (LAT.)
BLIŽNJI
MOŠKI
SORODNIK
OTOK V JADRANSKEM MORJU
ZVOČNA NAPRAVA ZA ALARM
TONE
JANŠA
MESTO V DRŽAVI OKLAHOMI
&
NEKDANJA PAST ZA POLHE
ČEBELJA TVORBA V PANJU
PTICA
SEVERNIH
MORIJ
SIROMAŠEN
ČLOVEK
JANEŽ
(LAT.)
NAZIV ZA TEOLOGA, RAZLAGALCA ISLAMSKEGA PRAVA
PROSTOR
MED
NEBESI IN PEKLOM (RELIG.)
LONDONS-
KA
GALERIJA
KAREL
ČAPEK
NEMŠKA
AVTO-
MOTO
ZVEZA
Portal Savinjske dolina
MINI SLOVARČEK:
FOOTE- ameriški skladatelj- Arthur EVIAN- letovišče ob Ženevskem jezeru ILEUM- vito črevo (lat.)
REZIME- zgoščen pregled glavnih misli iz knjige DJERBA- otok v zalivu Mala Sirta
OBVESTILO
REŠEVALCEM
Med pravočasno prispelimi, pravilno rešenimi križankami VULKANIZERSTVO NOVAK smo izžrebali tri nagrajence:
1.	nagrado prejme: Ana Petek, Aškerčeva 43,3330 Mozirje.
2.	nagrado prejme: Mojca Pustoslemšek, Novo naselje 46, Gornji Grad.
3.	nagrado prejme: Slavko Žagar, Loke 26 a, Mozirje.
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 49. številki SN
Ime in priimek_____________________________________
NAROČ. St.
naslov____________________________________I j j j
Nagrajenci naj se s to, 48. št. SN in z osebnim dokumentom oglasijo v delavnici Vulkanizerstva Novak, kjer bodo vašo nagrado realizirali.
ŽIVALI-PRODAM
Prodam bikca sivca, težkega 125 kg; gsm 040/867-493.
Prodam telico simentalko, staro 17 mesecev; gsm 031/706-829. Prodam telički in bikca limuzin stare 7 dni; tel. 584-17-85.
Prodam višavskega terierja (Cezarja), starega 3 mesece. Veterinarsko pregledan; gsm 041/817-040 ali 031/460-413.
Prodam psa, čistokrv. zlatega prinašalca, brez rodovnika, (star 8 tednov); gsm 041/ 657-642.
Prodam 2 kobili, breji - 1 norik, 1 posavka in 2 žrebici posavka - poni; gsm 041/569-596.
ŽIVALI-KUPIM
Kupim kravo ali telico za zakol in bikca nad 120 kg za rejo - mesni tip; gsm 031/533.745.
DRUGO-PRODAM
Prodam nove zimske gume M+S s platišči 155/70/13-za twingo; podarim barvni TV; gsm 041/783-504. Prodam gume s platišči za škodo fabio ali polo, 185-60-14, ugodno; gsm 031/348-641.
Češko bockarico 7x57R/16 z daljnogledom in nov lovski kroj - poceni prodam; gsm 041/468-550. Prikolico za osebni avto, 1,7 x 4,00 m, prirejena za prevoz čebel ali ovac; gsm 041/533-721.
Prodam gajbice za krompir ali jabolka; gsm 041/783-615.
Prodam mlečne kvote; tel. 03/583-18-35.
Prodam nov litoželezni kamin po ugodni ceni; gsm 031/451 -930. Prodam novo 5 kg. polnilko za klobase in salame; gsm 040/257-455. Prodam dele za nakladalko sip; gsm 041/298-608.
Prodam dobro ohranjeno kosilnico bes; gsm 041/881-409.
Suha smrekova drva, dolžine 25 -30 cm - prodam; gsm 041/533-721.
Hruškove deske, debeline 3 cm, okrog poi m3, ugodno prodam; gsm 041/657-628.
Prodam nov avto radio lac 2800R + zvočnike, cena 50 eur ter strešni nosilec za toyoto corolo, za 70 eur; gsm 031/307-945.
Prodam sveži svinjski Špeh; gsm 041/216-481.
Meso mlade krave - polovico ali četrt - prodam; gsm 041 /239-017. Prodam silažne bale; gsm 051/330-417.
Silažne bale ugodno prodam; tel. 584-50-86.
DRUGO-ODDAM-PODARIM
Oddam spalnico garant; gsm 031/ 238-415.
Podarim staro garderobno omaro -vario program; gsm 041 /806-001.
VOZILA-PRODAM
Os. avto renault Ì9 chamade, dobro ohranjen, po simbolični ceni prodam; gsm 031/840-897.
Prodam R-5 five, letnik 1995,1400 ccm, 4 vrata, reg. do 4/2009: gsm 031/337-752.
Ugodno prodam vw polo, let. 95, reg. do 8/2009, metal zelen, ohranjen;
gsm 031/801-430.
NEPREMIČNINE
Prostorza lokal, atraktivna lokacija -center Mozirja, oddam; gsm 041 / 650-151.
Mlada družina išče (v najem) stanovanje ali manjšo hišo; gsm 041 /414-729.
Napovednik dogodkov
•	Petek (28. november), ob 16.30. Knjižnica Mozirje
Pravljična ura za otroke: Kje je zmaj?__________________
•	Petek (28. november), ob 18.00. Gostilna Menina, Gornji Grad
Predstavitev knjige Zorana Tratnika Moje planinstvo_____
•	Sobota (29. november), ob 11.30. Dvorana OŠ Vojnik
Košarkarska tekma - Vojnik : Nazarje input (kadeti)
•	Sobota (29. november), ob 13.00. Športna dvorana Nazarje Rokometna tekma - RK Nazarje : ŽRK Mercator Tenzor Ptuj
•	Sobota (29. november), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje : Krvavec Meteor (člani)
•	Nedelja (30. november), ob 17.00. OŠ Rečica ob Savinji
Proslava v počastitev rojstnega dne Franceta Prešerna
•	Nedelja (30. november), ob 18.00.ŠportnadvoranaZagorjeobSavi
Košarkarska tekma - Zagorje : Nazarje Input (miadinci)
•	Torek (2. december), ob 18.00 uri. Knjižnica Mozirje
Likovna razstava: Goran Horvat - Plovila_________________
•	Sreda (3. december), ob 17.30. uri. Knjižnica Gornji Grad
Pravljična ura za otroke: Zimske pravljice_______________
MORDA STE ISKALI PRAV TO
STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE
Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla. www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks; 03/839-54-64.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
STEKLARSTVO BENDA
Izdelava termopan stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, okvirjanje slik, montaža itd. izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121.
BENGLAS, d.o.o. Loke 33,3330 Mozirje.
NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE
Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo.
BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. PRODAJA KOKOŠI
nesnice - grahaste, rjave in črne prodajamo. Nakup 10 kom. - petelin brezplačno. Tel. 03/547-20-70, gsm 041/763-800.
Kmetija Winter, Lopata 55, Celje.
ZAPOSLIM FRIZERKO za določen čas, z izkušnjami; gsm 031/776-803.
Frizerstvo Bojana Trogar s.p., Na trgu 27,3330 Mozirje.
PRODAM OPREMO ZA ROČNO AVTOPRALNICO
in omogočanje najema prostora za pranje vozil na Bencinskem servisu (Petrol) v Gornjem Gradu; gsm 051/806-054.
Žmavc Mojca s.p., Spodnji trg 34,3342 Gornji Grad.
POMOČ NA DOMU
Starejšim in tudi ostalim osebam nudimo pomoč na domu v obliki gospodinjske pomoči, vzdrževanje osebne higiene, prinašanje obrokov hrane na dom, vzdrževanje in varovanje objektov, prevoz, pranje in likanje, varstvo otrok ter ostala opravila po dogovoru. Podrobne informacije dobite na tel. št. 041/533-721.
Komen d.o.o., Hofbauerjeva ulica 22, Mozirje.
Urška Reberčnik s.p.
Ljubija 5
3330 Mozirje
tel. št.: 03 583 11 22
tel. št.: 031 619 634
korosec.rebercnik@siol.net
www.turizemkorosec.com
KOMU«
V Wellness centru Korošec vam poles razvajanja v apartmajih, saunah, solariju, jacuzziju in na masažah vabimo v kozmetični salon, kjer vam z vrhunsko kozmetiko BIODROGA IN AFRODITA nudimo: mn i migi - kompletno nego obraza, II -neso telesa,
- vse vrste depilacije /P _ . , Ji {9IE| (tudi brazilsko)
liiÜusnieW
Zakaj bi sledili, če lahke sami odkrivate? v tem drznem avanturističnem duhu zasnovana Mozdaó je ustvarjeno za vaša potovonjo v prihodnost. Dovolite, do vos njen športni korokter vodi pri preseganju somego sebe, medtem ko sofisticirana opremo in najboljši materiali navdihujejo vašo domišljijo do neslutenih razsežnosti. Vstopite in odkrijte avto, ki vam pomogo odkrivati.
To je ta Zoom-Zoom občutek!
Popusti za vozila iz zaloge do 2.000 €
AS AVTOMOBILI SKORNŠEK, Cesto Simono Blatnika 20. 3320 Velenje; tel.: 03/891 90 77 www.as-velenje.com
Ustvarite svojo pot!
DARILNI BON
za naše ^ H storitve*®* je lahko lepo darilo!^
GORENJE GOSTINSTVO D.O.O
RUDARSKA 1,3320 VELENJE, SLOVENIJA
TEL.: 03/898 07 00, FAX: 03/898 08 10
E-POSTA: ini
.com
Šest konferenčnih dvoran z vso tehnično opremo za izvedbo vseh vrst izobraževanj, posvetov in konferenc.
Za vse dodatne informacije prosimo pokličite:
03 898 07 00 ali 03 898 07 10 Faks: 03 898 08 10, 03 898 08 00
E-pošta: info@hotelpaka.corn
J		, J/jTi
1 L~ _		
Celje - skladišče D-Per

(D/citiilt/e


SAM d.0.0. Domžale, Preserska cesta 1. Zg. Jarše, 1235 Radomlje
Prodajna mesta: Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel.: 01/ 729 88 00 Nazarje, Lesarska 2, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 Trbovlje, Nasipi 6a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 56147 80
www.sam.si
V Samovih trgovinah vam izdelamo adventne venčke in božično novoletne aranžmaje
po vaših željah.
sam
VARČUJEM
7/2008
5000022014,48
COBISS Q
pri samu NAKUPUJEM
gradnja, obnova in nega doma
OSREDNJO KNJ. CELJE