vendar zaueniarja gospodar pri prodaji teb živali tudi pri takih, ktere bi se celo labko z vsako vago s kembeljnom (Schnellvvage) zvagale, določiti jih vrednost po teži, ker ali nima vage pri hiši, ali pa noče scseda raesarja, pekarja, ali krčraarja za ujo prositi. Rajši proda tele ali svinjo po okonieri kakor nmačko v vreči" in tako s« naj večkrat primen, da dobi samo 80—90 fuutov plaeanih inesto 100, ktere bi morebiti žival vagala. Mesar pa kupi zavezauo vrečo le samo  .  te(la'> keda,r gutovo ve> ~ ua to se smeš zanesti — da kupi !mesto mačke uaJ maDJ ovco v vreči- I NaJ gotovejši ia pravičnejši kup in prodaja takih stvari jostaiie amirom ona, ktera se ravna po teži; celo pri prodaji !z™ia ljl ,mo.'ala/,le sam0 teža CJU0 odločiti, ker jeden vagan pšenice, ki 90 fuutov vaga, je gotovo več vreden, kakor on, ki vaga samo 80 funtov. Zatoraj bi inoral inieti vsak dober gospodar vago pri biši in bi moral vse vagati, kar se namreč vagati da, kar proda ali kupi če to stori se mu gotovo ne bo nikdar priinerilo da bi kupil ali prodal ,,mačko v vreči"; ker, nkar vaga to ima" pravi stari pregovor in pri _ teni se ne niore zgoditi kiivica iiiti kupcu, uiti prodavcu. Če ti zato neko- da ti nilinar prcmalo moke iz tnlina dobiš nioko zvagaj liko poglavi hodi ia si misliš, dava, zvagaj zrnje iu kedar tudi iijo in tako so boš celo labko prepričal ali je mlinar poštea ali ne. —• Ce si kupil funt tnesa in misliš, da si dobil sanio 3/4 funta, vzemi vago in se prcpričaj o teži; če si kupiš sveč, kterih 10 bi moralo funt težiti, ti pa si morebiti inisliš, da si do- bil take, kterih gre 12 na fuur, vzenii iu se boš taki prepričal, kako sestvar lma; če še kupis moke in niisliš, da si dobil premalo, ker je posoda, v kteri se ti je oioka merila, bila celo rahlo z moko napolnjena, kupi si pribodnjič inoko na vago, ker, nkar vaga, to ima", ne pa vsikdar to, kar meri. Res je, da se ne niore vse tak lahko vagati kakor fuat sveč; prase, (ele, voi, krava se ne more v vagino skledo deti in zvagati, in vaganjeteh živali je že po sebi za aiarsikterega težavno. Občuten eiovek poprek že s tcžkim srceni gleda, če ae nevsmiljeno s živalirni ravna posebno s teleti ali s sviujami, ki se prej, ko se na vago spravijo, morajo na tla vrči, in sicer večkrat tako, da jim vse kosti pokajo, na to se jim poklekne nevsmiljeno na vrat, da se skorej zadu šijo in pedenj in se na pol mrtve na vago obesijo. — Da je tako ravuanje za živali res velika uiuka, kaže naj bolj to, ta način vagaue in spet na tla spuščene niti stati ue morejo. Če ravno pa je vezanje živaii, zatoraj, da bi se lože vagale, res prava sirovost, vendar tudi ni potrebno, da bi se morale zatoraj kupiti ali prodati ko ,,mačka v vreči", ker se se nahajajo drugi celo prosti načini in pomočki, po kterih se te živali celo labko, ua vagi u;i steder (Scbnellwage) zvagajo, brez da bi potrebno bilojim noge zvezati, da jiin žnora v kožo reže, in brez da bi potiebno bilo je slabo končki na vago vesiti. Prost in izrrsten pomoček, po kterem se manjše živali, kot teleta, svinje, ovce, koze itd. celo labko vagajo, je tako jiru oči iz glave silijo in revčekom jezik za jeden iz goba izleze, in še le zdaj se jim noge svežejo mrsko da na imenovani trak za vagan je, ki se že  ki da v po sejmih iu pri bišab dalje rabi in ki še znau. Cela priprava jc tako prosta, da ti jasna, če sauio na poleg stoječo podobo pogledaš. Doljni del (a a) tega traka za vaganje, na kterem telo živali io_j je napravljen iz precej širokega oramnika (gurte), gornji (}el pa n, \^ _z prostega vožinca (s_nk). (c) pa je kavkelj vagin.  Taki trak za vaganje si labko vsak sara napravi in velja samo neke krajcarje, navadna vaga na steder velja tudi samo neke goldiuarje in vse <o se gospodarju spet bogato izplati taki prvo leto. Na ta način vagane živali se ne mučijo in so pri vaganju celo uiirne. Vago vhišo tcdaj, gospodarji, da ne boste dalje več prodavali ali kupovali ,,mačke v vreči". — spodnji Avstriji pri nas ni pobo taki zadosti Gospodarske stvari. 9Iačka v vreci (žaiilju), vaga pri Jiisi. (Konec.) Še bolje izurjen, kakor kupec, seno kupuje, pa jemesar in živinotržec, ki vole, krave, svinje, teleta itd. kupuje. Iu Ali si kaj pridobimu » tem, da bode v prihodnje kuhinjska sol za 2 gld. 48 kr cenejsa, živiu«ke soli pa ne bode v«?*5? Večina poslancev, ki je v državuem zboru to postava sklenola, iniali, Bog ve kakošno dobroto je človeku skazala; ali poglejtno to od njib imenovano ,,dobroto" bolj na tanko. Cent kuhinjske soli, ki je dozdaj veljal okoli 8gld. 50 kr. bode vpribodnje za dva gld. 48 kr. čenejše, — po takem bode cent veljal okoli 6 gld. čeravno ima naše cesarstvo toliko soli in seatako majbnimi stroški pridelaje, da bi labko bila polovico cenejša. Ali tndi to znižanje soli bomo tnorali drago plačati io sicer s tem, da za živino ne bomo več dobivali soli, ki se je dozdaj po 2 gld. 80 kr. prodajala. Kar je tedaj edna roka dala, je vzela druga. Kmetijski gospodarji potrebujejo za živino soli, ako je bočejo s pridom rediti, — ker pa si ne morejo kupiti živinske, morali bodo dajati kuhinjsko. Dozdaj se je kubinjska kupovala po 8 gld. 50 kr. in živiuska po 2 gld. 80 kr. ceat, skupaj tedaj ta 2 centa po 11 gld. 30 kr. v prih oduj e b o moral za ravno to potrebo (2 centa po 6 gld.) plačati 12 gld. Po takem se tedaj za veliko večiuo ktnetijskih ljudi, ki za živino potrcbujejo soli, sol nikakor ui znižala, atupak podražila. Minisier kmetijstva sioer išče sredatva, kako bi se dala iz kubinjske soli delati t a k a živinska, da bi je človek ne mogel vživati, in po teni bi se sopet vpeljala živinska sol. Ali skrivnosti, kterib iskati vserau diugemu svetu ni bilo po- treba, kako da jih išče ravno naša država soli toliko polna kakor nobeua druga? nNov."