LJUBLJANSKI ČASNIK.
m. 12.
VtoriU 11. Svečana
1831.
„Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blazniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
Vradiii tlel.
Pod patronatam krajnskiga verozakonskiga zaloga stoječa in po prostovoljnim odstopu podfajmoštra Antona Schafferja spra-znjena podfara Grahovo je bila koplanu mestne fare v Idrii Antonu Gerčarju podeljena.
V Ljubljani 28. Prosenca 4851.
Gustav grof Chorinsky s. r., poglavar.
volitniin redam za deželni zbor razglasi in naznani.	. Dunaj 5. februarja 1851. Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
31. januarja 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju XXVIII. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista od leta 1850, ki je 11. marca 1850 v edino-nemškem izdanju, potem v česko-nemškem dvojnem izdanju na svitlo prišel, v drugih osmih dvojnih izdanjih izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 81. Cesarski patent od 7. marca 1850, po kterem se dvigne v kronovinah na Češkem, Moravskem in Silezkem dozdaj veljavno gor-niško sodniško, gorniško vradniško in gorni-ško policijsko patrimonialno oskerbovan je prej-šnih stanovskih gosposk z nadomestništvi gor-skiga sodništva od teh gosposk postavljenimi.
Danes, 6. februarja 1851 bo ravno tukaj VII. del občniga deržavniga zakonika in vladniga listva od leta 1851 in sicer v edino-nemškem, kakor tudi v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 24. Cesarski patent od 25. decembra 1850, po kterem se, v cesarskem patentu od 2. decembra 1849 prideržane, in zdaj razglašeno razširanje postav cesarskiga Franc-Jožefoviga reda izda.
Št. 25. Cesarski ukaz od 25. decembra 1850, po kterem se postave za civilni križ zaslug, ki je po najvišjem sklepu 16. februarja 1850 poterjen bil, izdajo.
Št. 26. Razpis ministra bogočastja in uka od 24. januarja 1851 zadevajoč definitivno postavljenje gimnazjalnih vodjev in njih plače.
Št. 27. Razpis ministra pravosodja od 30. januarja 1851, s kterim se §§. 24 in 25 organske postave za sodniške stopnje od 28. junija 1850 razjasnijo.
Včeraj 5. februarja 1850 je bil VIII. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, ki je januarja 1850 v edino-nemškem, izdanju in 6. maja 1850 v češko- in poljsko-nem škem, 14. oktobra 1850 v slovensko-nemškem in 31. decembra 1850 v talijansko-nem škem dvojnem izdanju na svitlo prišel, v mad jarsko - nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 11. Cesarski patent od 31. decembra 1849, po kterem se deželna vstava za voj vodstvo gornjo in doljno Silezko z dotičnim
Icvradni tlel.
Pregled austrijanskiga reda kazenske pravde kar se tiče porotnikov, i.
Če v srenji kake deržave živimo, imamo pravico od njene vlade pričakovati, de nam življenje, zdravje, čast in premoženje proti napadam hudodelnfkov varje. Zavolj tega so povsod oznanjene kazenske postave, de vsaki ve, kakšna kazen ga zavolj storjeniga liu dodelstva čaka. — Kazni ali štrafinge so pa bolj ali manj hude terpljenja, po naših postavah ječa ali smert, ki imajo dvojni namen druge svariti in hudodelnika, de bi se kaj ta-ciga ne lotil, poboljšati in na pravo pot po-šteniga življenja pripeljati.
Do zdaj se je sodilo v tistih kronovinah, ki so bile nemški zavezi pridružene, kakor tudi na Laškim in v Galiciji po postavah ka zenskiga zakonika leta 1804. V izpeljavo v 103 deržavne vstave osnovanih pravil jav nosti in ustnosti, kazenske pravde in porot je bil po cesarskim patentu 17. prosenca 1850 oznanjen nov začasen red kazenske pravde Po zakoniku leta 1804 so se prelomljenja postav delile v hudodelstva in tako imenovane težke policijske prestopke. O pervih so sodili kriminalni sodniki, o težkih policijskih prestopkih za tako sodbo vstavljeni politišk vradniki. Tisti zakonik je bil ob svojim času zlo hvaljen in potrebam ljudstva popolnama primerjen. Sodilo se je pa poprej tako: Ako se kriminalni sodbi kako storjeno hudodelstvo oznani, je bil izvoljen en sodnik za preiskovanje, če je obnašanje obdolženiga hudodel stvo ali ne. Če so zbrani sodniki to poterdili se je redna kriminalna preiskava začela, kteri se je pa ud sodnije kakor zatožnik, za govornik, in sodnik obnašal. Tajiti ni, de j silno teško še tako poštenimu inumnimu možu v tej trojni zadevi dolžnostim sodniškiga stana popolnama zadostiti. To se je zdaj vse spre menilo. Deržavni pravdniki se vdeležijo vvod nih preiskav zastran hudodelstev in pregre-škov, in se obnašajo kakor zatožniki. Obtoženimi! na strani stoji zagovornik, kteri se prepričanje nedolžnosti ali saj pomanjšanje krivice obtoženiga poganja; porotniki so pričujoči pri izpraševanju prič i. t. d., in izrečejo
po notrajnim spoznanju, ali je obtožen kakiga djanja, zavolj kateriga pred sodbo stoji, kriv ali nekriv; sodniki pa po postavah sodijo kakšna kazen je za kriviga spoznanimu za volj storjeniga hudodelstva primerjena. Celo ravnanje je očitno, kar je posebno imenitno in koristno, de vsak deržavljan sam previdi in spozna, de se obtoženi na tanjko le po po stavah sodi, in de se mnogoteri, ki bi more
biti nagnjenje imeli, kako postavo prelomiti, zavolj strašnih nasledkov hudodelstva vstra-šijo, ako vidijo kam tak zabrede, kateri le enkrat od poti pravice stopi. Poprej so le v postavah dobro učeni in od vlade kakor v sku-šni poterjeni možje težko službo pravice nase jemali,le umnimu,poštenimu in učenimu možu se je sodništvo izročilo; zdaj je pa ljudstvo samo poklicano izreči, če človeka kake.pregreha kriviga ali nekriviga spozna.
Poprej je vlada s pomočjo svojih vradnikov, saterim samim je bila pravica sodništva naročena, za varnost deržavljanov skerbela, tedaj so se oni lehko na nje pravičnost zanesli, več jim ni bilo potrebno vediti, kakor kakšne dela so po zakoniku hudodelstvam prištete in kakšna kazen hudodelstva čaka. Dobro sicer vemo, de so kazenske postave ljudstvu clo malo znane bile, (kako bi pa v poprejšnih zadevah ljudem mogoče bilo, bolje spoznanje pridobiti) — kolikokrat so hudodelniki v teh besedah izgovora iskali: nisim vedil,de je moje obnašanje hudodelstvo, ali pa de mu je tako ojstra kazen odmerjena. — Zdaj pa, vlada deržavljane v sodnijo kliče. Za porotnika je namreč vsak mož poklican, pa ravno tako tud zavezan, kije nar manj trideset let star, brati in pisati zna in eno leto v občini, kjer stanuje in po vstavi pravico ima v doljno zbornico voliti to je po volilni postavi odločeni letni znesik neposredne dače plačuje, ali pa ne plačevaje neposrednega davka po svoji osebni lastnosti v kaki občini avstrijanske kronovine pravico ima voliti. Iz tega se dobro previdi, koliko je število tistih mož , ki so zdaj poklicani in zavezani na klopi porotnikov ali priseženeov sedeti. K tem pa ti možje niso poklicani, de bi „kriv" ali „nekriv" čez kake majhne pregrehe ali prestopke zgovarjali. Po začasnim redu kazenske pravde 17. prosenca 1850 gre pred porote, to je prisežne sodnije glavna obravnava in razsodba nar težjih hudodelstev, zavolj kterih se hudodelnikam v nekterih pri-merlejih clo s smertjo žuga. Naznanimo tukaj le nektere med nar hujšimi: vstaja in punt, ponareja in prenareja javnih upnih listov, umor in uboj, dvoboj, zažig, rop in delež-nost tistiga. Zavolj taciga hudodelstva ob-sojeniga čaka zasramovavna smert ali pa saj dolgoletna huda ječa. Kdo pa zdaj v resnici sodi? Sodniki ne, oni le v postavah znajdeni prisedniki hudodelstvu primerjeno kazen naznanijo. V resnici sodijo porotniki, ali je ob-dolženi „kriv" ali „nekriv", njim je s tem oblast čez smert ali življenje, prostost ali ječo človeka v roke dana. — Oni poslušajo deržavniga zatožnika in njegove dokaze, poslušajo obdolženiga in zagovornika, ki se poganjata za nedolžnost ali manji dolžnost, vpričo njih se razvije cela pravda. Predsednik poda porotnikam zapisane vprašanja, oni vzamejo sabo v svojo posvetovavnico kazinski raz-sodik, zatožbeni spis, dokazne reči, ogledne zapisnike in potler — odgovorijo po dolžnosti in vesti pred Bogam na vprašanje. Postava ne tirja od porotnikov, de bi račun dali čez
vzroke svojiga prepričanja, ne predpisuje jim nobenih odločenih pravil, po kterih bi se raz sojevala popolnost in zadostnost kaciga do kaza. Naroči jim samo , vse za in zoper za toženca predložene dokaze skerbno in zvesto pretresli, in se potler sami sebe vprašati, kaki vtisek so dokazi, v glavni obravnavi zoper zatoženca razloženi, in vzroki njegoviga za govora na njihovo razsodnost storili. Edino po tem prepričanju iz globočine serca, ki jim iz tega pretresovanja dokazov pride, imaj izreči, ali je zatoženi „kriv", ali „nekriv" Pri tem morajo neprenehoma pred očmi imeti de se oni imajo le edino čez njim predložene vprašanja zastran tistih dogodkov posvetovati ki so podlaga zatožbe ali s tisto v zvezi. Ne oni, teinuč sodniki so poklicani izreči postavne nasledke, ki zatoženiga zadenejo, ako ga za kriviga izrečejo. Oni imajo torej svoje misli izreči brez pogleda na postavne nasledke svojiga izreka. Iz tega se spozna, de bi porotniki bili na tanko zakonounmi, oni nimajo spoznati, ali je kako djanje hudodelstvo, al prestopik ali pregrešik , tako tudi niso zavezani soditi, kakšna kazen je temu ali unimu hudodelstvu primerjena, vse to je odločeno sodnikam.
Ako jim pa tudi nobene pravila niso odločene , po kterih bi oni razsodili popolnost al nezadostnost kakiga dokaza in oni le rečejo prepričani iz globočine serca „kriv" ali ,.ne-kriv", s tem podukam jim ni oblasti postava dala le sploh po svoji volji tako ali pa tako govoriti, kakor jim ravno v misel pride. Go tovo je , de so porotniki zavezani na prepričanje. Prepričanje pa večidel iz pameti izvira.
Prepričan sim pa tačas, kadar med kakim djanjem in naznanjenim človekam tako zvezo spoznam, de po navadnih človeških in natvor-nih zadevah drugač ne morem soditi, kakor ravno tisti človek je to delo storil. Poprej so sodniki tudi o tem sodili, vunder so jim bile pravila na tanjko odločene, po .kterih so zadostnost ali nezadostnost spoznavali. To je zdaj pri porotnikih drugač, na postave pameti so pa sploh zmirej vezani. Poklic porotnika je tedaj gotovo zlo imenitno opravilo, in veliko mož je, ki so zavezani dans ali ju tro to službo oskerbeti. Vlada deržavljane zlo časti, če jih na klop prisežnikov povabi, tode tudi upa, de se bodo kakor pošteni in umni možje obnašali.
V naših časih je bolj spoznanje reda kazenske pravde vsim deržavljanam, če ne tudi silno potrebno vunder zlo koristno, imamo te-dej namen v kakim sostavku kratek pregled te pravde našim bravcam pred oči postaviti.
(Dalje sledi.)	Melcer.
pripovedujejo, de se bodo v ravnavi pri Mo-staru z vstajniki udarili in de jih bodo ondi pobili. Sliši se, de je bil Tadeo Ivanovič knez iz Rakitne (na meji) na povelje vstajniškiga poglavarja ob glavo djan, ker je on dva tur ška podpihovavca zaperl. Kavas paša je ukazal en top y Lipeto peljali. Od vsih strani prihajajo Turki vstajniki in njegova armada je že zlo narasla.
Avstrijanska.
Romanski poslanci, ki so na Dunaju, so sledečo prošnjo vladi podali.
Vaše Veličastvo !
Živo prepričani resnice gesla Veličastva ranjciga cesarja Franca I. slavniga prednika Vaš. cesarskiga Veličastva: Justitia regnorum fundainentum, ki ga je poterdila enakoprav nost od V. V. slovesno podeljena, in ki, vekomaj resnično, bode, kakor smo prepričani, steber deržav, dokler jih bo kej, in pogoj človeških družb , dokler bodo ljudje v družbah živeli, stopimo ponižno pred prestol V. V z naj ponižniši ravno to reč zadevajočo pritožbo prosivši za naj milostivši pomoč. Ker smo bili Romani tako nesrečni, de se na našo tako gorko prošnjo, naj bi se sternili v eno samo narodnost, ni gledalo, in smo po deržavni vstavi v več kronovin razdeljeni jili, smo dobili z Vašim vladanjem up, de bi, kar sodniško reč zadeva, vtegnili zjedinjeni biti, in se nam je naložila sodniška vravnava, v komur, kakor nam je bilo rečeno, svoje mnenje razodeli. Zdaj pa so prišle 4. julija I. I. temeljne postave na Erdeljskim s pred-našanjem ministra pravosodja od 20. junija, v kterih je romanski narod popolnoma pozabljen, in se vse po starim samo Ogrov, Szek-lerjev in Saksov opomni, ter se dozdaj nepoznane dežele Saksov vnovič omeni. V tim se še celo pravici v kljub bere: „„Saksonski narod, svojo posebno prosto vstavo vedno branivši, varovan od vlade, je imel do današnjiga dne narodni zbor, imel jepravivo, si svoje lastne notranje postave dajati po ne-josrednim privoljenju deželniga oblastnika"". V. V.! Gotovo niso Romani krivi, dejihpred-sušcova vlada ni enako Saksam varovala; zato pa le ne mislijo pravice zgubiti, de bi jih sedanja vlada ne varovala. Sicer je vi-
Austrijansko cesarstvo. Dalmacia.
Iz Zadra se piše v „Agr. Ztg." V kotar-skem okrožju je vse mirno. Davki, ki so zastali, se redno pobirajo. 26. januarja so hotli Cernogorci, ki naj bližej Hercegovine prebivajo, dastirje Nikšiča napasti, se inaševati zavolj zgube, ktero so Cernogorci pri napadu vasi Okulišle terpeli 12. januarja.
Sliši se; de je že glavar Mostarskih vstaj-nikov, Kavas paša Omer pašatu pogodbe naznanil, pod kterimi se hoče udati. Omer paša mu je ukazal, de naj se naenkrat nepogojno uda in dalo se mu je 8 dni pomislika. Ako se do tega časa ne bo udal, bo Omer paša naglo v Hercegovino prišel in bo brez usmiljenje zoper vstajnike ravnal. Kaj de je Kavas paša sklenul,to se še ne ve, to pa je gotovo de se je z 4000 vojaki carskim vojakam nasproti podal. Ali paša se je iz Dubrave v Stolac podal. Omer paša pa se pripravlja brez mude na pot. V taboru Skenderbega si
konodajo, ktero v civilnih zadevah so nam samo Madjari po lastni volji odrinili, v cerkvenih zadevah pa z našimi cerkvenimi napravami zlo zamatana še dan današnji obstoji, in drugič smo se izrekli za onotno avstrijansko zakonodajo, in vender nas tiše brez posvetovanja Romanov pod zakonodaje naših za-tiravcov".
„Pozneje je prišla sodniška vravnava za Galicio in Hukovino, ki Bukovino, desiravno je svoja kronovina galicijskimu starašinstvu višjiga sodništva deželniga iz Stanislava pod-verže, ker se je reklo, de je premajhina, de bi se posebno starašinstvo za njo naredilo, tim nasproti je pa manj kakor 200,000 er-deljskih Saksov (tedaj pod polovico Rukovin-cov) dovolj bilo, jim v ravno tej kronovini (na Erdeljskim) posebno starašinstvo napraviti".
„Ko vedno zvesti položniki V. V. si zaupamo Vam nar ponižniši svojo serčno žalost zavoljo tega odkriti, de pri novi vravnavi av-strijanskih dežel vidši v nemar pušene naše brezštevilne prošnje, nismo podverženi občnim deržavnim postavam našiga samovladnika, ampak tujim od barbarstva srednjiga veka danim ravno v naše ponižanje, v našo sramoto in večno hlapčijstvo namenjenim madjarskim postavam in saksonskim osnovam, de smo podverženi tujim nedomačim starašinstvim, de se tukaj na Dunaju pri nar višjim sodništvu madjarske in saksonske sodništva volijo, ki nas bodo potem po predsušcovih madjarskih in saksovskih, in ne po splošnih postavah Av-strie, za ktero smo blago in življenje tako jripravno darovali, sodile".
»Dalje nas sploh še za negodne štejejo do-urot naprave porotnih sodij vživati".
V. V.! Mi se prederznemo tukaj opomniti, de se je romanski narod s čednim in domoljubnim vedenjem v narodnim zboru vBIasen-dorfu leta 1848, potem s tim, de je v sredi politiških zapeljivih viharjev tistiga leta prestol razumel, in se tudi po zadušenim puntu desiravno strasti zbujene in močno zdra-žene po puntarjih še niso nikakor zaterle bile — s kalenjem javniga miru in reda omadežal ni, dovolj godniga skazal, se vdeležiti dobrot vstavnih naprav".
diti, de se jih pohvaljeni prednesek spomni, „V.V.! Take naredbe in njih lahko previd-
ce se v njem bere: „de večidel erdeljskih prebivavcov serčno želi se vdeležiti avstr. ob čne derž. kaznovavne postavodaje" in nekaj erstic bolje spod od „nekej prejšnih neprav-nih mnogoštevilnih prebivavcov" govori, in če potrebo starašinstva višjiga deželniga sodništva izpeljuje od nekej Romanov v služb ki sc tu štejejo v razred iz Galicie na Er-deljsko poklicanih uradnikov.)
Mi si pa tega ne moremo razložiti, zakaj se v tim tako ogiba, romanski narod s pravim imenam imenovati. V. V.! grozno težko nam de, de s svojimi mnogimi žertvami toliko doseči nismo mogli, de bi vladanje V. V. z nami, ne rečemo le kakor z narodam ravnalo, ampak nas še clo narod ne imenovalo".
Prišla je 7. avgusta t. 1. vravnava nar višjiga sodništva; tačas se je vslvarilo eno sta-ašinstvo za Madjare iz Ogerskiga, eno za Madjare iz Erdeljskiga, in eno za komej 200,000 Saksov. Kar pa polčeterti milijon Romanov zadeva, se je reklo: vsako drugo vstvarjenje slarašinstev po narodnostih bi ne e namen nar višjiga sodništva, napraviti enotno pravo, poderlo, teinuč tudi deržavniinu de-narnin.u zakladu skorej nedosegljive teže naložilo, in se v popolni doslednosti in enakim pogledu vsih rodov celo izpeljati ne dalo". )e se pa starašinstva po zakonodaji, ne po narodnosti stvarijo, ni, kar nas tiče, stanovitno , ker pervič imamo Romani rimsko ža-
ljivi nasledki nas primorajo pribežati k prestolu V. V. in nar ponižniši prositi, de naj V. V. blagovoli romanskimu narodu pravico podeliti: 1. de se odpravijo popolnama madjarske saksovske postave, in se splošna avstrijanska zakonodaja popolna spelje pri Romanih; 2. de se sodnije tako ravnajo, de v njih spoznajo vsi Romani monarhije svoje zje-dinjenje od nar nižjih okrožnih sodniš, do nar višiga sodništva na Dunaju, pri kterim naj se tudi romansko starašinstvo vstanovi. Prepričani smo, de se s tim ne nalože der-žavi nedosegljive teže, in nič neizpeljiviga, zakaj v ohranjenje nar višiga sodnistva, naj že bo v starašinstvu po narodnostih razdeljeno ali ne, bodo mogli vender le vsi narodi, in scer taki, ki imajo posebno starašinstvo, kakor tudi, ki ga nimajo dokladati (donašati); in če toliko majhino Saksov, kar jih je, dovolj donaša, de si morejo posebno starašinstvo ohraniti; bo tudi polčeterti milijon Romanov dovolj dajalo, de bo zamoglo romansko starašinstvo ohraniti. Potem smo prepričani, de to, kar se v zadevi ene narodnosti izpeljati da, je tudi v zadevah vsili narodnost do-veršljivo, sicer bi se sklenilo, de absolutna lirjanje pameti : Fiat justitia, je kar nemogoče. Mi pa nar terdniši upamo, de bo ravno vravnava nar višiga sodništva po narodnih stara-šinstvih nar pervim in nar bolj zaželjenim vo-šilam raznih narodov zadostila, in tako ena-
kopravnost vsih narodov se vresničenju bolj približala.
Ostanemo nepremakljivo
Vašiga Veličastva nar zvestejši podložni.
(Slede podpisi poslancov.)
Na Dunaju 31. decembra 1850.
*	Bernske novine pišejo: Vesolna avstrijanska armada se bo tako vredila, kakor bi mir bil, in je v mirnih časih navada, razun4. oddelka v severnih Nemcih in brigade Stanko-vics na Češkim, ki pri starim ostaneta. Po-manjšanje bo veliko, kompanlje nemških, ga-licijskih, čeških in moravskih regimentov bodo ponižane na 100 mož v eni kompanii — častniki se ne štejejo vmes — tako de bo cela moč bataljonov tih regimentov kakih 700 mož, ko jih je bilo popred 1000 do 1200. Veči pa še ostane moč ogerskih, erdeljskih in laških poljnih bataljonov, in ravno tako tudi gra-ničarskih okoli 140. Kar je kompanij lovcov ali jagrov se bodo zmanjšale na 120.
4. bataljoni pri ogerskih in laških regimentih pa bojo imeli toliko število, kakoršno pomanjšani poljni bataljoni, medtim, kobokom-panija nemških le 60 mož imela. S tirn po-manjšanjem števila armade, bodo tudi častniki toliko dobivali, kar jim gre v mirnih časih. Le eni oficirji bodo prejemali po 4 goldinarje na mesec namečka.
Število armade bi po tim takimzneslo200,000 mož, moč, ki je, kakor v ti reči zvedeni, ter-dijo, nepopolnoma zadostna za sedanje okoli-šine. Za ogersko, pravijo, je zraven žan-darmov en vojskin oddelk in nekoliko regimentov jezdicov in terdnjavskih garnizon dovolj , de se postavni red ohrani, in le na Laškim in Češkim bi utegnilo več vojskine moči treba biti. Dopisnik pa še pristavi: De se je to zmanjšanje sklenilo, radi verjamemo; ali pogled na zapad nam vriva dvom, de bi se ne dalo to izpeljati, kar sedanji avstrijanski denarni stan tako mogočno imeti hoče.
Zraven nej se pa še pristavi, de se bo laškim vojščakam toliko kakor dozdaj plačevalo
*	6. februarja je bil mestni župan Dunaja od cesarja poterjen.
Češka.
C. k. vojaško poglavarstvo v Pragi je ča-sopjs „Pražsky večerni list" prepovedalo za čas obsede.
Galicia.
19. februarja bo začel v Lvovu nov časopis izhajati pod naslovam „Przyjaciel domo-wy." Obljubi sledeče reči donašati. Pregled zgodb, ki se po svetu gode, napredke katol-ške cerkve; cerkvene navade starih in novih časov; življenopise slavnih mož, zgodovinske spominke, zgodovinski koledar in kmetijske reči. Ta časopis, ki bo na teden enkrat na svitlo prišel, velja za pol leta 1 gold. 50 kr. Vrednik mu bo Hipolit Stupnicki.
Ogerska.
V Aradu, Temešvaru in Pečuhu je bilo nekdaj vse tako po ceni, de se nam neverjetno zdi, akoravno nas vradne naznanila o tem prepričajo. V letu 1757 sta veljala dva vožnja konja 6—7 gold. dva vožnja vola 5—8 gold. molzna krava 3—4 gold. tele eno petico, vedro vina eno petico, hleb kruha l1/, kr., se-ženj derve tri petice, cent sena 3 kr.
*	Na Ogerskem posebno v jugovshodnih krajih se dan na dan od roparji več sliši. Glava roparjev pa ni več Rosza Sandor ampak nek begun z imenam Štefan Fabian, po domače Pišta. On se klati krog Szalonte. On preži pri cestah na popotnike, ropa in ubija. On je še veliko bolj prederzen kakor Sandor. Clo pri terdnjavi Aradu se večkrat prikaže.
Tuje dežele, Bosna.
Iz Bosne se piše 30. januarja v „Reichs-zeitung": V tem hipu je po celi Bosni mir. Kakor vam bo znano je Omer paša tirjal, de bi mu vstajniki pismeno svojo vdanost zagotovili in mu orožje oddali; paKrajncise dozdaj še niso podvergli in tudi svoje vdanosti vladi še niso izrekli. Kakor se kaže, se cela Kraj-na na bran perpravlja in misli spomlad na noge stopiti. To misel tudi poterdi, ker so iz Carigrada se vernivši poslanci krajnskih Turkov v ljudskih zborih v Todorovu in v Casinu se tudi pomenkvali, ali bi se cela Krajna vkup vzdignila? Omer paša je prezveden in zvit mož in ima prezvite osleduhe v službi, de bi vedno ne vedil, kaj vstajniki mislijo. Na videz je na Serajevo obernjen, in nanj pazi, tode gotovo je , de se posebno po Bihaču ozira, kjer vezir pravo gnjezdo vstaje najti in pokončati misli. Desiravno se tedej vidi, de je miren in pokojin, nas bo vender bližnja prihodnost drugači učila.
Sveti oče Papež je novo zvoljeniga Djako-varskiga škofa, prečastitiga gospoda, Jurja Strosmajerja s pismam počastil, v kterim mu naznani, de je njegovo pismo dobil, v kterim je škof važnost cerkve v Bosni razložil, in de se je to pismo v Vatikanu shranilo. Sveti oče perporoči škofu za blagor cerkve v Bosni kolikor mogoče skerbeti, ako bi Bosna kdaj pod Djakovarskiga škofa priti utegnila. Duhovni njegove škofije naj vernim z besedo in djanjem svetijo in katoljški veri čast ohraniti si perzadevajo. Misel gospod Strosmajerja, na ktero razširjenje svoje škofije zida, ni prazna domišljija, ker per takih okoljšinah bi se utegnila Bosna po veri civiligacii kmalo bolj perbližati.
Tudi bližnji Srbi bolj po veri, kot po jeziku narodnost ločijo. Ime „Srbljin" ne zaznam-va toliko narodnosti, kakor staro- ali pravo-vernost. Srbi se ločijo v novo-in staroverce. Bimsko katoljški, kteri se bolj svoje vere, kakor narodnosti derže, so se odrekli narodnosti in se raji Sokace, Bunjevace, Krajnce i. t. d. imenujejo. In od tod tudi toliko razločnih narodnostnij v avstrijanski Srbii. Enak razloček je tudi med Greki in Romani. Zatorej se je tudi politiška samostojnost različnih rodov posebno v severni Turčii zgubila; od tod tudi izhaja, de dan današnji Dalma-tinci, Bošnjaki, Srbi, Hercegovinci, Černo-gorci in drugi narodi skor ravno tisto narečje govore, desiravno se po imenu razločijo.
Laska.
„Gazetta di Bologna" naznani sledečo do-godbe:
25. januarja na večer, ko je bilo nekaj pre-bivavcov mesta Forlim popoli, ki ima 6000 prebivavcov v gledišu, obsedela dva oddelka roparja Passatore oboje mestne vrata, napa-deta žandarje in jim orožje pobereta. Potem se prikažejo roparji na igravnicij zagrinjalo kviško potegnejo in naznanijo gledavcam, po-kazavši jim ključe mestnih vrat, de so zdaj oni gospodje v mestu.
Nobeden ni smel iz glediša , trepečiinso roparji naravnost oznanili, de bodo mesto po-ropali. Oni primejo potem municipalniga predsednika, ki je bil tudi v gledišču in so ga prisilili, mu stanovanje pokazati, in potem ko so ga čisto obropali, so ga spet v gledišče nazaj pripeljali.
Med tem, ko je nekaj roparjev prebivavce v gledišču stražilo, so drugi bogate hiše po-ropali, se potem v glediše podali in tudi ondi denarje, perstane, ure itd. pobrali in okolj polnoči mesto zapustili.
Ljubljanski novičar.
*	V Evropi je 104 katolških nadškofov, 503 škofov in 25 namestnikov; v Azii 6 patriarhov, 6 nadškofov, 46 škofov in 43 namestnikov; v Afriki 6 škofov in 14 namestnikov; v Ameriki 16 nadškofov, 85 škofov in 10 namestnikov; razun tega je še 5 patriarhov, 65 nadškofov in 211 škofov in par-tibus.
*	Te dni je častiti misijonar dr. Ignaci Knobleher v Ljubljano veselo novico pisal, de so mu svitli cesar Franc Jožef vse pervolili, kar je bil cesarsko vladarstvo poprosil. Že so se hitre pisma v Carigrad poslale, v imenu našiga cesarja od sultana pismeno pervoljenje v odvernjenje vsih prestopov egiptovskih mogočnih zadobit; misijonska hiša v Hartumu bo vsako leto 1000 gold. iz avstrijanske vložitve za odkupljenje sužnih dobila; in mini-sterstvu bogočastja se je pervolilo povabilne pisma do vsih avstrijanskih škofov za vpelja-nje radovoljnih skladov v podporo misijonarjev v srednji Afriki razposlati. Po tem pa gospod Knobleher dalje piše: „Cesar so me v zaslišanji prav perjazno sprejeli ter me ust-meno zagotovili svojiga milostiviga vdeleženja mojiga dela. Tudi udje cesarske rodovine veliko veselje kažejo nad spreobernjenjem za-morcov. Prečastiti gospod kardinal in veliki škof v Pragi, prečastiti veliki škof in pervak na Ogerskim, prečastita škofa Sekavski in Bernski so mi osebno zaterdili, de si bodo perzadevali blagor mojiga spreobračanja pospešiti, ko bojo moje vradne zadeve s cesarskim vladarstvam izmotane. Tudi druge visoke in imenitne rodovine in osebe na Dunaji so mi vidno vdane in se živo vdeležujejo mojiga poklica. Nekteri sklade vpeljujejo med svojimi perjatli za rešenje nesrečnih zamorskih otrok, nekteri pa z lastnimi rokami malajo, prevlačujejo in delajo, naše altarje ozaljšatiV Zdaj imam nar terdniši upanje, de,bo Gospod gnade svojiga usmiljenja nad naš misijon obilno razlil. Zahvalim ga za neskončno dobroto, s ktero je serca za vdeleženje osode meni izročene čede povsod ogrel; per tem pa ne pozabim svojih serčnih želja za blagor svojih rojakov, ki so s tolikanj mikavnim izgledam začeli, per altarji proti nebesam pošiljati".— Ko pa to veselo novico in serčno hvaležnost gospod misijonarja tukaj razglasimo, še enkrat na znanje damo, de bo on še celi mesec na Dunaji ostal, de se torej še vse darila , ki jih je kdorkoli za uboge zamorce namenil , ali visoko častitimu vodstvu Ljubljanske duhovšnice ali vredništvu „Zgodnje Danice" lahko zroče, ktera jih bota z nar večini veseljem v namenjeni kraj poslala. Sej so nam še v spominu slovesne besede: „Ko bom pa k svoji cerkvici unkraj pušave zopet domu peršel, in ko me bo malo kardelo mojih ljubih otrok kot svojiga očeta zopet pozdravilo, bomo skupej molili in Boga per njegovim altarji prosili, de naj svoje gnade nad tiste obilno razlije, ki so se nam ljubeznjive in miloserčne skazali".	(Dan.)
*	V nedeljo dopoldne so bili tisti trije žan-darji, ki so se pri Višnji gori terdno deržali, slovesno s svetinjami okinčani.
Popravek.
V poslednji list so se nekteri posebni tiskarni pogreški vrinuli, kakor na drugi strani v tretjem preseku v 18. versti od spodej „česko" namesti „neko", na tretji v pervem preseku 4. versti predenj se začnejo „tuje dežele" je pred besedo „niarljivost" izpuščeno „veliko'- v drugem preseku v 37. versti od spodej stoji „Bi-blisteka" namesti „Biblioteka warscawslia"itd. Manjši pogreške bo vsak sam blagovolil popraviti.
Bran in pogin Japodov.
Spisal Jan. T..d..a.
1. Razdertje Terpa.
Leži, leži posip strašan, Pa iz posipa dim vali se kviško Skoz sinji zrak do modrih verhov neba. Poslopja, koče ino veže svete, Ki molil Japod je k bogovam starim, So prah in pesek v razvalini grozni.
Dva risa tam se srečata, Plam bliska temu, unimu iz oka In silna moč živi obema v kitah. Prešine zveri divji žar togote, Globoke rane kuje ta in uni. Tla moči černa kri in tu in tamo.
In ris od mlačne Tibere Premaga risa od viharne Jadre. Uzame ladje, sela, deco, deve. * Pa serce deve zna le Selja vezi, Ne vdaja pa se zlobi tuje sile, In serce deve voli smert si slavno.
Rimljan grozi, hropi pogin, In polni vale Jadre s krivo ladjo, In polni brege Jadre z ravnim možem. Umakne sili se leon krepotni, In bega skoz puščave do berloga, Pa tu se vstavi in ne bega dalje.
Tak v Terpo begal je Japod — Tak vstopi mož pri možu se pri Terpu. In zjutrej privali se divja reka In bije jeze pervi dan in drugi, In verže je v desno, v levo — možev. Zaroda Japoda je polovico padlo.
In mesto Terpo je samo,
V	berlog so nesle žene mlado deco
V	berlog so mlade deve jim sledile,
V	berlogu rešijo si moži kopje. Le zide so pustili moži v mestu In polovico bratov na borišču.
In mesto Terpo je pusto. Končal je strehe Rima plam požrešni, Poderl je stene Rima plug jekleni.
Rodoljubi.
Igra v treh djanjih iz českiga.
(Dalje.)
Osmi nastop.
Marjan k a (pride iz kamre). Terezka (ima nekaj v predpasniku.)
Ter. Kaj imajo spet naš oče? Kam pa se jim tako mudi?
Mar. Ti mož bo naš še na beraško palico pripravil. Dragotina je poslal po Matevžka, in Franceta po Matjaža, ta dva morata vse popustiti, ker je prišel list iz vrada,de bi se spet vozovi poslali.
Ter. I nu, če je tako, imajo oče prav.
Mar. Kaj? de ima prav? — Ti se na to toliko razumeš, kakor zaje na boben. On bi se rad povsod bahal; hitro dva voza, bi mar ne bil eden dosti?
Ter. Ko bi jih toliko gosposka na potrebovala, bi jih gotovo ne tirjala.
Mar. Ti govoriš kakor naš stari. Ne vtikaj se v vsako reč, ki ti nič mar ni, to ti svetjem.
Ter. Menda je vsacemu mar. Pa pustimo to. Lejte mamka, po vsih gn jezdili sim kokošim jajca pobrala, da bi jih kuna ne pojedla; spravite jih.
Mar. (nastavi svoj predpasnik in Terezka jajca noter dene). To je lepo Terezka, moramo na vsako reč paziti, posebno pa morajo deklice pri gospodinjstvu skerbne biti, de se z njimi, ko se omože, moži ne goljufajo.
Ter. Da bi se le tudi deklice tolikokrat z možmi ne goljufale.
Mar. Prav imaš, moj mož na priliko, tvo oče —
Ter. (hitro). Odpustite mamka, da vas moram zavernuti. Moj oče so kakor nalaš, pošten mož.
Mar. In, ali jez nisim nič vredna? Ii hudoben otrok ti!
Ter. Rog obvari, da bi si bila kaj tacega mislila. Pa vendar moram reči, če bi bil moj prilioden mož tak, kakor so moj oče, bi bila naj srečnejša žena. Če bi le Tone —
Mar. Pusti Toneta, iz tega ne bo nič, če so ti tudi oče desetkrat besedo dali, jez sim mati, jez tega ne dovolim.
Ter. (prosi) Mamka! (med tem pride Tone in posluša , se čudi nad vsim, in ko če Marjanka odili, stopi za mizo.)
Mar. To bi bilo kaj lepega! Ti je že tak kakor moj mož, in še oženjen ni; kaj potem, ko bi bil tvoj, on bi ti križe in nadloge delal.
Ter. Tega se ne bojim; s Tonetom se imava rada, in po kaki hudi besedi bova lahko spet dobra; in naju ljubezen bo še večja.
Mar. No, si se že dobro premislila; pusti si dopovedati, pravim, poslušaj moder svet svoje skušene matere-, (hitro.) Če pa z dobrim ne gre, tedaj bom prosila gospoda kan-celirja, de bi ga vzeli na vojsko, in potem stori, kar hočeš, vzemi si za moj del sodček žganja na herbet in capaj za njim, potem pa ne reci več, da si moja hči (odide).
Deveti nastop.
Tone. Terezka.
Ter. (vesela). Kaj bi bilo to hudobno ? Cvetico za klobukom sodček na zelenem traku okrog sebe, košek na rami, in tako iti z svojim milim, z njim nadloge prenašati in ga varovati, primaruba — če bi bila fant, gotovo bi se ne dala siliti, že davno bi se bila vver-stila med naše vojake in bi z njimi za brambo domovine stala. Če bi le Tone bil pogumniši kakor je, še enkrat tako rada bi ga imela, ako bi se mati še tako uperali!
Ton. (je poslušal, se vesel bliža in jo objame). Ali je to res? •
Ter. (se vstraši) Ah! ~ Glej no, Tone je poslušal!
Ton. Zares sim o srečnem trenutku prišel, da. sim se prepričal, da me Terezka zares ljubi.
Ter. Ali je to lepo, me poslušati, in me tako ostrašiti ?
Ton. Odpusti, ljuba deklica:
Ter. Si poslušal mojo mater?
Ton. Sim slišal, da je name huda pa sim se tudi prepričal, da me ti ljubiš. — Kaj imajo tvoja mati zoper mene? ali nisim priden, ali ne poštujem starosti, ali se ne zaderžim lepo?
Ter. To mati vse dobro vedo, pa drugač mislijo kakor govore. So že tako navajeni, de vsacemu zoper govore, in posebno z očetom nista nikdar enih misel. To pa je pri njih naj bolj, da si puste vse dopovedati. Jaz
sim pripričana, da moji sreči ne bodo nasproti. Pa kaj misliš, ali bova srečna skupej?
Ton. Kaj pa da! O kako moraš kaj tacega prašati? Kaj se ne poznava? Ali se ni-mava rada čez vse? O ne odlašaj, daj mi besedo, da boš moja zvesta žena, in jez tečem k očetu in materi in ju bom za tvojo roko poprosil. Moja mati so zadovoljni, so veseli tega, da tako dobro hčerko dobe.
Ter. Tone! (ga prime za roko). Ko sim se pameti zavedla, sim serčno Roga prosila, da bi mi dobrega in poštenega moža dal. Jez sim tebe spoznala, ti si bil mojega serca naj vrednejši, in jez ti dam besedo, da hočem tvoja žena biti. Pa to si tudi slišal, da bi tudi rada hotla, da bi bi moj mož pogumniši bil.'
Ton. Te razumem, li me opominjaš, daje skorej vsa slovenska mladost v brambo domovine za orožje prijela, in znabiti misliš, da mene slrali doma derži? Ti veš, da so moja mati vdova, in da se povsod name zapuste, če bi mene zgubili, kdo bi jim postregel?
Ter. Ni mene tukaj?
Ton. Ti Terezka? ti? ti bi hotla? — Tedaj , jez jih tebi izročim, ubogam tei grem in se uverstim med naše hrabre vojake.
Ter. In ko bo domovina rešena —
Ton. In sovražnik zmagan —
Ter. In ko so bodo naši vojaki vernuli —
Ton. In jez z njimi —
Ter. Potem — (mu poda roko).
Ton. Potem ?
Ter. Potem bom tvoja! (se mu v naročje
verže).
Ton. Potem boš večno moja! (čez nekoliko časa). — Grem tedaj h gosposki, in se dam zapisati in orožje vzamem. Streljati znam, drugo pa se lahko naučim. Zdaj mi nič dru-zega ni mar, kakor ti, mati domovina. Bog te obvaruj!
Deseti nastop.
Berluzga, Miklavž, Poprejšnja.
Beri. Spet smo eno dokončali. Mik. Tukaj je Tone —
Beri. Tone, tvoja mati nate čakajo, moraš vpreči in v mesto iti. Ton. Jez ne morem. Beri. Kaj ? ti ne moreš? Ter. Oče, 011 — Beri. Ti molči! — Ter. Jez vam hočem le povedati — Beri. Da te plentej! Ti vsega zmotiš. Temu bom pa kmalo konec storil. Metliški gostin-čar te jo pri meni snubil; če jutro sem pride ga boš vzela —
Ter. Tega pa nočem. Beri. In zaliaj ne? Ter. Ker preveč pije.
Beri. Pusti ga piti, le vzemi ga. Tedaj pojdi!
Ter. (žalostna). Oče! jez vem — vem, de zares tega ne mislite, moj dobri oče gotovo svoje hčerke ne bo v nesrečo pahnul. (odide).
Beri. (za njo govori). Imaš prav ! si dobra deklica.
Mik. (je med tem s Tonetom govoril). Le povej mi, kaj imaš? Ton. Prosite zame!
Miki. Ti si ves premenjen, skusi, skusi, da domu prideš.
Beri. Nu, kako je ?
Ton. Ljubi oče, vi veste, da imam vašo Terezko rad.
Beri. (hitro) Drugo mi povej , ko se boš iz mesta vernul, in če tam Prokopa srečaš, reci mu, da naj hiti in mnogo novic saboj prinese.
Ten'. Jez ne moreni v mesto, jez grem h gosposki. Beri. In pokaj tje ?
Ton. Se dam vpisati. Iz vsih krajev vrejo mladenči v vojsko, v brambo domovine in jez, jez hi si ne mogel vaše hčere zaslužiti?
Beri. (mu roko stisne). Bog s tabo Tone , ti si junakoserčen mladeneč! Pojdi, hrabro se bojuj, bodi zvest in vbogljiv, imej povsod Boga pred očmi in verni se srečno, moje hčere ne dobi nobeden kakor ti. Miki. In tvojo mater jez v svoje varstvo
zameni.
Ton. (stisne obema roke.) Hvala! (odide in drugi z njim).
Miki. (preč grede k Berluzgu). Tak mladeneč je vreden tvoje hčere.
(Dalje sledi.)
Slovstvo in umetnost.
12 pol horvaškega avstrijanskega deržav-nega zakonika od Preradoviča se je že na-tisnulo.
*	Serbskiga reenika, kteriga bo izdal Vuk Stefanovič se je že 13 pol natisnulo. Vsak čas, se bo naročnina izpisala.
*	Kolarjeva knjiga „StaroitaIia Slavjanska", na ktero še je naročnina spisala, bo obsegla 100 pol v osnierki in 37 tabel celopolnih in okrog 400 krasnih kamnotisov, starotalijanskih abeced, svetiš, oltarjev, bogov, grobov itd. Celo delo bo izdano v dveh zvezkih, obrazi store tretji del in bodo z drugim delom ob enem izdani. Delo se je že začelo tiskati, obrazov je že polovico gotovih. Naročnino na celo delo znese 15 gold.; na en del 7 gold. 30 kr. Kdor se na pervi zvezek naroči, se zaveže na celo delo.
Odgovorni vrednik: Dragotin Melcer. — Založnik in tiskar Jožef Blaznik.
Kdor ieli v vrainim ali pa v ofsnanilnim listu karkoli si bode naznaniti, plača za vsako verstico z navadnimi čerkami za enkrat 3 kr., za dvakrat 4 kr. in za trikrat 5 kr. in za vsak-krat je še 10 kr. za kolek po
Vrndni list
št. 4.
novi postavi za plačati'; kdor sam ne utegne v slovenskim jeziku sestaviti, zna nam tudi sosta-vck v nemškim jeziku poslati, proti tem, de od vsakih treh. tiskanih verst en krajcar zapre-stavljenje odrajta.
k IS. listu Jjjiibljaiftsliiga časnika, vtorik It. Svečana 1851.
št. 956.
(32.) 1
Razglas
Visoko c. k. ministerstvo denarstvaje z raz-pisam od 18. pretečeniga mesca št. 18431/d m. zaprošenju tukajšniga mestniga odbora, de bi se pretergani denarski listki po 6 in 10 krajcarjev preklicali in za nove zamenjali, kakor tudi, de bi se nerabljivi za nove (lenarske listke tajiste baže zamenjali, zadostiti za dobro spoznalo.
Obrok za zameno preterganih denarskih listkov po 6 in 10 kr. se s tem po zaukazu vis. denarstviniga ministerstva do konca Sušca t. 1. s tem pristavkam odloči, de se potem, ko ta čas preteče, pretergani listki pri nobeni javni denarnici ne v plačilo jemati ne za nove zamenjevati ne bodo smeli.
To se da sploh na znanje in opomni, de se bodo za zdaj samo pri C. k deželni glavni denarnici zamenjevali.
Od c.k. davkniga vodstva za krajnsko kronovino v Ljubljani 4. Februarja 1851.
Št. 651.
Razglas,
(21.) 1
V	nasledku k tukajšnimu razglasu od 20 Januarja 1. 1. glede priskerbljenja stebrov za telegrafe med Ljubljano in Celovcam se da vsim, ki imajo voljo'se te reči vdeležeti, na znanje, de bodo, ako imajo voljo ponudke za priskerbljenje stebrov za telegrafe ali v obeh kronovinah skup, ali vsaj za eno celo kronovino delati, te ponudke pisane in zapečatene do 10. Februarja pri tem deželnim poglavarstvu oddati.
Dražba pa, ktera je okrajnima glavarst-vama v Ljubljani in v Krajnu izročena, ima vunder 12. Februarja biti.
V	Ljubljani 26. Januarja 1851.
Chorinskjj 1. r. poglavar.
verh tudi pri prihodnjih delili za izpeljanje čerte vdeležit morejo, bodo 12. Februarja pri okrajnih glavarstvih v Ljubljani in v Krajnu dražbe po nižji ceni in sicer od 9 do 12. ure pred poldnem.
Jemale se bodo po razdelkih za eno miljo, na ktero 308 stebrov pride, ponudbe; prejem-nikam je pa tudi prepušeno, pri dražbah ponudbe za večje oddelke ali za celo daljavo delali. Ponudbe za menj kot eno miljo bi se pa samo tadaj mogle jemati, če bi jih več za celo miljo potrebniga lesa priskerbelo. Izkli-civna cena stebra je en goldinar 10 kraje, dobriga denarja; ako bi se pa za posamesne kraje ali zavoljo pomanjkanja gojzdov ali zavoljo njih prevelike daljekosti ta cena ne mogla doseči, bi se tudi višje ponudbe z ozeram na razmere jemali mogle.
Privatni prejemniki bodo imeli 10 odstotkov vložiti; dražniki, ki se z pooblastjenjem celih sosesk skažejo, zamorejo po prevdarku politiških okrajnih'oblastnij tudi vloženja kav cije oprosteni biti.
To se da vsim vediti,ki se hočejo te reči vdeležiti.
V Ljubljani 20. Prosenca 1851.
Gustav grof Chorinsky, 1. r. poglavar.
Št. 526.
(20.) 1
Št. 519.
(15.) 3
Razglas.
Vis. ministerstvo za kupčijstvo, obertnijstvo in javne stavbe ima po razpisu od 8. t. m. št. 6195 namen, javno telegrafno čerto iz Ljubljane čez Teržič, Ljubelj v Celovec napeljati, ktero delo se ima koj, ko bolje letno vreme nastopi, pričeti.
De se vse prigotovi, česar jeza to stavbo treba, je naj pervo treba, za pravočasno priskerbljenje telegrafnih stebrov skerbeti, ki morajo najpozneje do 10. Sušca posekani biti, ker se sicer les' muži in urno strohni.
V vsim skupej je treba 2936 stebrov, in sicer na Krajnskim 1740 na Koroškim pa 1196. Na Krajnskim se jih ima za zdaj oddajati:
v Ljubljani..........165
v Šent-Vidu.........550
v Krajnu..........550
v Teržiču..........475
na Koroškim:
v Šent-Lenartu........475
v Češnjevcu.........395
v Celovcu..........326
opomni se pa, de se bo po vredjenju stavb-niga vodstva in po določenju namere še večje število medvmesnih postaj, v kteri se imajo stebri v manjšim številu oddajati, ustavilo. To bo tistim, kteri hočejo les dajati, zlo hasnilo.
Stebri morajo beliga ali rudečiga jeloviga lesa, 25 čevljev dolgi, na zgornjim koncu 4% palca debeli, zdrave šibe, brez pogreška, ravno rašeni, brez vej pa neobiljeni, najpoznje do 15. Marca tega leta na mesto oddani biti, ki ga bo stavbno vodstvo odkazalo, in v redu poleg eden druziga in verh eden druziga zloženi.
Kjer ni mecesnov les predrag, ali zlasti borovje raste, se zna tudi tak les jemati, tode gledati se ima, de potem deblo v sredi ne sme menj kot 6" debelo biti.
Za olupljenje, osmojenje, osmoljenje in po-stavljenje stebrov bodo v to odločene stavbnije skerbelo.	«
Ker je stebrov precej mnogo treba in je po njih razdeljenju med več započetnikov in zlasti županijam prilžnost dana, svoje gojzde Z primernim dobičkam v ceno spraviti, in se
Razpis konkurza.
Visoko ministerstvo znotrajnih oprav je po razpisu od 15. t. m. št. 658 dovolilo, de se začasno mesto okrajniga komisarja 11. razreda z 800 gold. letne plače, v krajnski kro-novini ustanovi.
Kteri hočejo to mesto, ali po premiku mesto konceptniga adjunkta z 400 gold. alimorde z 300 gld. letniga priboljška dobiti, nej svoje osvedočene prošnje, če so v deržavni službi po svojih neposrednjih predpostavljenih, sicer pa naravnost vsigdar do 12. Februarja t. 1 c. k. krajnskiinu deželnimu poglavarstvu po-šljejo.
V Ljubljani 21. Januarja 1851.
Gustav grof Cliorinskg 1. r. deželni poglavar.
obstoječih pravilih vojašk zdravnišk pripomoč-nik biti, šestdeset gold. dobr. den.
2.	De se bo med tistimi civilnimi zdravniki, vteri, brez de bi popolnama med vojaško zdravništvo stopili, sam za čas v vojaškili bolnišnicah službo prevzamejo, doktorjem po tri gold. dobr. den., magistram ali patronam ra-nocelstva pa en gold. in 30 kr. dobr. denarja na dan plačevalo, potem de se bodo, ako zvu-naj svojiga navadniga stanovanja vojaško službo
pravljajo, zastonj na mesto svojih opravkov vozili in tam primerno stanovanje dobivali.
3.	De se bo pri podelitvi civilnih zdravniških mest na tiste zdravnike posebno gledalo, ii so ali kot pravi vojaški zdravniki v armadi služili, ali pa le kaj časa v vojaških bolnišnicah službo opravljali, dalje, de se bo vsa-rimu, kteri odslej na novo v vojaško službo stopi, službno mesto v civilnim, ki bi mu bilo morde v času, ko je pri armadi služil, podeljeno, kadar iz vojaške službe stopi, prihranilo.
4.	De se bodo izverstne službe s poslavlje-nji plačevale, in
5.	De bo vdova praviga vojaškiga zdravnika, kteri bi med časam svoje službe in zavoljo nje umreti vtegnil, pravilni penzion, vdova zdravnika pa, ki samo za plačilo na dan služi, primern leten poboljšek dobivala.
Tisti zdravniki, kteri se hočejo v ta poziv vdati in ali popolnama v vojaško zdravniško službo stopiti ali pa samo za kaj časa v vojaških bolnišnicah službo opravljati žele, se imajo tadaj pri tukajšni c. k. deželni vojaški iomandi ustno ali pismeno oglasiti, in z do-;azi, de so za to vgodni, dostojno izkazati.
Št. 15505.
Poziv
(5.) 3
na zdravnike, v vojaško zdravniško službo stopiti.
Ker zdravnikov pri armadi manjka in ker je treba, jo ž njimi previditi, je gospodu ministru znotranjih opravil priložnost dalo, mene v. razpisani od 2. t. m. št. 6446 po najvišjim zaukazu pozvati, na civilne zdravnike te kronovine brez odloga poziv razpisati, v vojaško zdravniško službo stopiti.
Ko tadaj z nazočim ta poziv razpišem, se opert na skušnje poslednjiga časa, v kterim je toliko zdravnikov svojo domoljubnost s svojo nevtrudljivostjo pri armadi v vojski in v vo jaških bolnišnicah tako slavno pokazalo , sve sto nadjam, de bodo tudi zdaj glas domovine slišali in njenim vojakam v pomoč prišli.
De se to po mogočosti lahko stori in tistim kteri v vojaško zdravniško službo stopijo, ali se tudi le za čas vojske va-njo zapišejo, službi in po nje končanju primerne basni pri gotovijo, je Njegovo Veličastvo dovoliti bla govolilo:
1. De bo verh veliko večjih prejemšin, so bile z n. v. sklepam od 30. pr. m. voja škim zdravnikani c. k. armade dovoljene in Dunajskim časniku 1. Grudna t. 1. razglašene tudi vsaki na kakim cesarskim vseučilišu gra duiran ali poterjen zdravnik, kteri se za re sen vstop v vojaško zdravniško službo ogla si, in ali le za čas potrebe ali za več časa z vojaško zdravništvo popolnama priseže, napravo obleke in zdravniškiga orodja še pla čilo poveril prejel, in sicer:
Vsaki doktor ali magister sto in petdeset goldinarjev dobr. denarja, vsaki patron rano celstva slo gold. dobr. den., in vsakteri, kdor toliko zdravniških vednost ima, de more po
V Ljubljani 5. Grudna 1850.
št.58/D.D. Oznanilo.
(14.) 3
c. k. ljubljanskiga kantonskiga poglavarstva.
Zadevajoč naznanovanje dohodnine za leto 1851.
Ker je že čas, po oznanilu c. k. da-čniga vodstva za Krajnsko od 20. novembra 1850 kje je bil na 31. decembra 1850 odločen, za naznanenje dohodnine za vladno leto 1851 pretekel, brez da bi bile vse naznanila do zdaj dospele, se toraj za vse tiste, ki imajo dohodnine plačevati in tega še niso naznanili, 10. februar 1851 za tisti dan naznani, do kteriga se bo s prisiljenjem še čakalo.
Kdor pa do tistiga časa predpisane po-vedbe ne opravi, se bo braz odloga kaznoval s pelimi goldinarji v srebru, kar se opera na 32. §. najvišjiga doliodninskiga patenta od 29. oktobra 1849. Glede povedba veljajo še tiste postave kakor lansko leto z to edino premem-bo, de, čisti dačni splošni dohodek zvediti, se je ravnati po letih 1847, 1848 in 1849 in de tisti, ki se misli zlajšanja razpisa viso-ciga c. k. ministerstva denarstva od 18. aprila 1850 št. 5034 poslužiti, more na podlagi pretekliga leta, t. j. leta 1850 sirove prejemke in čisti dohodek vestno naznaniti.
De se zmote ne prigode, se opomne, de se pod sir o ve mi prejemki vsaki opravek brez odštetve opravkinih izdaj razume.
Za čisti dohodek pri kakem opravku se nima tisti imeti, ki ostane, ako se vse izdaje odrajtajo, ki je toraj le čisto prihranenje, ampak tisti znesek, ki ostane od sirovih prejemkov, ako se obertniške in opravilske izdaje odrajtajo. Toraj se imajo pri kaki obertnii sicer tiste izdaje odrajtati, ki vstanejo iz pre-skerbljenja potrebnih obertnijskih priprav, de-Iavcov in enakih izdaj, ki iz obertnije izvirajo, ne pa preskerbovanje družine, hišne potrebe itd.; ker ravno te izdaje, ako se jemljejo iz doneskov obertnije ali kupčije, že kažejo na čisti donesek obertnije.
Kar posebno osebe, dohodnini podveržene zadene, se mora od vsakiga opravka, ki je dohodnini podveržen, posebna povedba vložiti, skupne povedbe niso dopušene. Le tiste osebe ki so v poslednji dohodninski red vverstene, so iz-jete izročenja povedbe; ako bi vendar kdo več
obertnij imel, se morajo od vsake obertnije posebej, če so tudi te obertnije v poslednji dačni red vverstene, povedbe in sicer od vsake obertnije posebej vložiti.
Ako kdo svojo obertnijo ležati pusti, ga to ne izjame izročenja povedbe; to naj se v opombni rubriki napelje.
Tisti zneseks ki se pod rubriko ponud-na dohodnina napelje, se pri tukajšni vradii tako razume, de ga napeljavec hoče zraven dozdajniga dobitniga davka odrajtati.
Glede dohodkov letnih obstoječih prejem-šin za to ali uno službo se opomne, de morajo take prejemšine, ako jih izplačujejo oskerb-niske, življenovarstvene naprave ali druge osebujne osebe, ne le tisti, kijih prejemajo naznaniti, ampak tudi imenovane denarnične naprape in osebujne osebe imajo predpisane oznanila izplačanih prejemšin izročiti. Tisti, ki take prejemšine dobivajo, imajo z D na-znamovan presek porabiti, in rubrike IV. V. in VI. ostanejo prazne, v rubriki VII. se naznani prejeti letni donesek in v rubriki VIII. tista denarnica ali tista osebujna oseba, ki plačuje; denarnice in osebujne osebe imajo kakor je bilo zgorej omenjeno, presek E porabiti.
Glede v tretjem redu z davkam obloženih dohodkov obresti posojil in manjših dolgov se opomne, de se morajo obresti deržavnih dolžnih pisem kakor osebujnih naznaniti, in de le isting v blagu ni treba napovedati, in sicer le takrat, ako petpercentno odštetvo obresti dosežejo.
Od dobe, na ktero se ima pri tem gledati, se opomne, de se imajo obresti in dohodki po premoženju in dohodkih od 31. oktobra 1850 naznaniti.
Naznanilni listi se zamorejo pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani in pri c. k. dačnih vradnijali v Ljubljani in na Verhniki dobiti.
C. k. kantonsko poglavarstvo v Ljubljani 13. januarja 1851.
Tomaž Glančnik.
Št. 697.
(28.) 1
18. t. m. dopoldne ob 10 bo pri mestnem poglavarstvu dražba za pripravljenje šote, ktera se bo to leto potrebovala za vse mestne in predmestne ulice, potem za Ižansko in druge ceste na močirju.
K tej zdražbi se tisti, ki mislijo to prev zeti, s tem pristavkam povabijo, de se tako imenovane sipe le 700 trug potrebuje.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani 5. februarja 1851.
Salomon s. r.
Št. 605.
Konkurz
(24.) i
za pridobitev mesarske pravice. V Kamniku je od dveh sedaj obstoječih mesarskih pravic ena za podeliti.
Kdor si to pravico pridobiti želi, mora
lO
skazati, de je dobriga zaderžanja, de je v mesarstvu znajden in de ima dosti premo-moženja,de se more mesarije podstopiti.Vla-~e se jemljejo pri podpisanim poglavarstvu o 15. svečana t. 1.
C. k. kantonsko poglavarstvo v Kamniku 22. prosenca 1851.
št. 201.
Oznanilo.
(19.) 2
Z 10. februarjam se bodo na postajah železnice v Zalogu, Lazah in Kresnicah nove joštne ekspedicie vstanovile.
Te poštne ekspedicie, ki se imajo pečati z preskerbovanjem pisemskih in vožnih po-slatb stoje v tisti zvezi kakor poštna vradnija v Zagorju in bodo vsakdan pisemske poslatbe po vozovlaku za osebe in poštnim vozovlaku vožne poslatbe pa le po poštnim vozovlaku pošiljale in prejemale.
Kar se s tem sploh naznani. C. k. poštno vodstvo v Ljubljani 24. januarja 1851.
)rejemniki na pošto priti, in se le takrat, ako prejemnik naravnost tirja in pol krajcarja za izročbo eniga iztisa plača, na dom pošlejo. Jri poštnih vradnijah, kjer so plačani pismo-nosi, kar je v tej kronovini zdaj samo v Ljubljani, naj tisti, ki žele, de bi se jim časopisi na dom poslali, pismeno naznanijo in natanjko svoje ime in stanovanje tukajšni poštni vrad-nii razodenejo in pri tej priložnosti tudi izročnino naj manj za en mesec odrajtajo.
Poštna vradnija bo izročnino v zapisnik vzela, in tistim, ki izročnino odrajtajo, plačilni list dala. Ako ravno tisti prejemnik, izročnino že v drugo plača, ni treba, de bi to nsmeno storil, in dobil bo le plačilni list z ozeram na pervo vpisanje.
Kar se s tem sploh na znanje da.
C. k. poštno vodstvo v Ljubljani 12. decembra 1850.
Št. 148.
Oznanilo.
(16.) 3
Po odločbi visokiga c. k. ministerstva za kupčijo, obertnijo in javne stavbe od 26. pr. m. št. 6425/c se nimajo časopisi, ki v zvezkih enkrat v tednu, ali v 14 dneh, ali na mesce ali še čez dalji čas na svitlo pridejo z navadnimi časopisnimi marki pošiljati, ampak pri poštni poslatvi se ima z njimi ravnati, kakor z poslatvami pod križnim zavitkam.
Od takih zvezkov se mora tedaj z potrebnimi markami 1 kraje, za lot brez razločka odrajtati.
Kar se s tem posebno zadevajočim vred-ništvam z pristavkam naznani, de se bo vsim poštnim vradnijam naročilo, se po tem ravnati. C. k. poštno vodstvo v Ljubljani 15. januarja 1851.
C. k. poštni vodja Hofmann 1. r.
Št. 155.
Naznanilo
(17.) 3
Za sodniški in dačni okrog Lože se bo z 10. februarjem t. 1. c. k. poštna ekspedicia za zdaj v Starem tergu napravila.
Pečala se bo z preskerbovanjem pisemskih in vožnih poslatev, z poslednjimi do teže treh liber, v vsakdanji zvezi bo stala z poštno vradnijo v Planini in sicer tako, de bo pešni pot vsakdan ob 12% iz Slariga terga šel, v Planini prenočil, in drugo jutro se zjutraj ob šestih spet iz Planine v Stari terg povernil
Kar se s tem sploh naznani.
C. k. poštno vodstvo
v Ljubljani 20. januarja 1851.
C. k. poštni vodja Hoffmann s. r.
št. 5684. Oznanilo.	(»O«
Po naredbi visokiga c. k. ministerstva kupčije morajo po časopise od 1. januarja 1851, ki se pošiljajo s porabo časopisnih mark
(H.)	2
Pri Jgn. *l. Kleinmajerju in Fedoru Bam-bergu je na prodaj:
Potovanje po beli reki.
Po izvirnim rokopisu velikiga vikarja srednje Afrike
Dr. Ignacia Knobleherja. Zdelal in posloveniti dal
Dr. V. F. Klun.
Čisti dohodek je v podporo misionarjev v Afriki namenjen.
Cena 10 krajcarjev.
Telegrafiško kurzno naznanilo deržavnih pisem 8. Svečana 1851.
Deržavne dolžne pisma po 5 od 100 (v srebrn) 96'5/l6 » » » » 4 '/, » » » 84"/,«
Obligacioni avstrijanskih pod in nad Anizo, čeških, morav-skih, silezkih, štajarskih, koroških, krajnskih, goriških in dunajske višje kamorne urad-nije.
Dnama cena 8. Svečana 1851.
V dnarju
Cesarskih cekinov agio (od 100 gold.) 39 gld.
Srebra
29'/,
Ces. kralj, loterija.
Naslednje številke so vzdignjene bile: V Gradcu 5. Svečana : V. 69.	«3. 13.
Na Dunaju 5. Svečana: 84. 88. 99. 90. 19.
Prihodno srečkanje bo v Gradcu in Dunaju 15. Svečana in 1. Sušca.