V ZNAMENJU ZVEZD, V SLUŽBI
ZNANOSTl
Ko sem z diktafonom v torbi prišla na Matjažev dom v Polju, je brkljal po vrtu. Z vedrom ruše mi je prišel nasproti, si snel rokavice in mi podal roko. Dolgo se nisva videla in čisto naravno se muje zdelo, da me objame. Da, tak je Matjaž, prijeten, topel, neposreden. Zalisci na robu ličnic ga delajo resnej-šega. Pravi, daje njegova največja Ijubezen narava, astrologija pa je njen del.
Kako se je začelo?
Začelo se je pri pripravi diplomske naloge na Fakulteti za gozdarstvo, kjer sem se srečal z astrologijo. Pla-netni cikli, planeti, znamenja, vse, kar sestavlja astrologijo, mi pomeni del naravoslovja. Prav skozi naravo-slovje me je začelo zanimati, kakšno je nebo nad nami in kako odseva do-gajanja na zemlji. In to je tudi tista prava astrologija, ki bolj kaže na stvari, kot pa jih definitivno postavlja. Astrologija ni ne manj, ne več kot druge vede, nima nikakršne magične vrednosti, ampak je le vrsta znanja, enakovredna vsem drugim vedam.
V Polju si ustanovil Astrološki in-štitut. Kako ti je uspelo tukaj ustvariti nekaj novega, nekaj, kar je na meji priznane znanosti?
Vse je zraslo zelo spontano. Začelo se je z astrološkimi tečaji, na katerih se tečajniki spoznajo z osnovami astrologije, se naučijo izračunati rojstni horoskop in spoznajo osnovne poteze. Tečajniki spoznajo, da je vsak posameznik unikat, da vsak lahko živi svoje življenje in ga ustvarja, to pa je v življenju pravzaprav tudi največja vrednota. Spoznajo se tudi z omeji-tvami astrologije. Astrologija zmore veliko manj, kot včasih mislimo. Na-njo ljudje gledajo bodisi kot na ma-gijo, ali pa kot na napovedovanje pri-hodnosti, a je le eden od modelov človeka, ki nekaj pove o njem, o nje-govem življenju in o življenju družbe. V svojem delovanju je omejena. Za-čeli smo torej z začetnimi tečaji in ena izmed skupin je pokazala izreden in-tres in ni hotela prenehati. Imeli smo začetni tečaj, potem nadaljevalnega, nato še enega in pojavila se je potreba
po diplomskem študiju. Lani jeseni sem tako ustanovil Astrološki inšti-tut, kjer poleg mene predavajo še Viktor Gerkman in dva tuja, medna-rodno priznana predavatelja Liz Gre-ene in Charles Harvey. Študij sicer ni redni, ampak imamo predavanja v obliki celodnevnih seminarjev ob sobotah v stavbi Slovenijalesa za Be-žigradom, doma pa sem zgradil učil-nico, kjer v večernih urah potekajo vaje. Ob koncu študija slušatelji napi-šejo diplomsko tezo, med študijem pa opravljajo izpite iz interpretacije ho-roskopov in drugih učnih predmetov. Diploma je mednarodno priznana, pri nas pa bodo morali diplomanti, tre-nutno je slušateljev 25, najprej poka-zati uporabnost svojega znanja. Astrologija je namreč smiselna šele, ko se pokaže, da je za kaj koristna. Šele takrat, ko bo dobila svoje mesto v družbi, lahko pričakujemo, da bo postala enakovredna veda preostalim akademskim vedam. Slovenci smo narod, ki pokaže izredno zanimanje za nove stvari. Inovativnost v novo-dobnih premikih je naša velika pred-nost pred zahodom, ki je v teh rečeh tog.
Omenil si novodobne reči. Misliš, da je to povezano z novo dobo, dobo Vodnarja?
Doba Vodnarja je astronomsko dejstvo. Gre za precesijo pomladiščne točke (presečišče nebesnega ekva-torja in ekliptike), ki se premika skozi ozvezdja in leži na prehodu iz ozvez-dja Rib v ozvezdje Vodnarja. To astronomsko dejstvo je brez dvoma povezano tudi s kolektivno energijo človeštva, ki je na prehudu v novo dobo.
V katero smer se bo razvijala?
Hmm. Ta doba ni tako rožnata, kot si številni mislijo, nastopilo bo brat-stvo in enakost... in podobno. To je lahko tudi zavajanje ljudi, saj bo tudi vodnarjeva doba imela svoje dobre in slabe strani. To je doba, v kateri po-stajajo zelo tnočne tehnologije, elek-tronika in znanost. Umikajo se ele-menti dobe Rib, kot so usmiljenje,
sočutje, čustveno razumevanje med ljudmi. S prehodom v novo dobo ob-staja nevarnost, da bi se preveč teh-nologizirali, postali suho racionalni in preveč častili tehnične zadeve, s tem pa pozabili, da je v centru vsega še vedno človek. Zrel posameznik in razvit človek je še vedno najboljše zagotovilo, da bo družba napredo-vala. Brez skrbi za posameznika ni ničesar. Astrologija pa pri tem daje nekakšno perspektivo, kako posa-meznika lažje razumeti.
Je Polje v kakem trenutku odlo-čilno vplivalo na tvoje življenje?
Zagotovo. Mislim, da bolj primer-nega kraja, kot je Polje, zame ni. To se mi zdi idealen položaj za moje delo. Imam dobre odnose s sosedi. Ljudje so, kljub temu, da živijo v bli-
žini velikega mesta, še vedno indivi-dualci. Ni jih posesala kolektivna ev-forija velikega mesta. Želel pa bi si več avtonomije, več funkcij v doma-čem kraju, da mi ne bi bilo treba hoditi v mesto. Tu sta že banka. po-šta, lahko pa bi bilo še kaj drugega. Pomembno se mi zdi, kako ljudje uresničujejo svoje potrebe v doma-čem okolju. Mislim, da gre vse vštric procesa osamosvajanja Slovenije, ko smo oblikovali svoje narodne meje in se s tem na novo definirali kot narod. S tem je nastala potreba, da se znotraj teh meja vzpostavi nova struktura. Prav v tem vidim tudi celoten proces oblikovanja novih občin, v katerem deli velikih občin dobivajo svojo iden-titeto. Zdi se mi, da tudi naša občina pridobiva svojo identiteto. Proces drobljenja občin vidim pozitivno, saj omogoča večjo pestrost celotnega okolja in ljudem izražanje svoje volje. Z vzpostavitvijo manjših enot prostor drugače zaživi. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil tudi Ljubi Novakovi, rav-nateljici OŠ Polje, ki je pokazala izredno razumevanje za moje delo. Tečaji so namreč potekali v prostorih OŠ Polje. Šola mi tudi sicer veliko pomeni, saj sem z njo sodeloval že prej. Inštruiral sem problematične učence in včasih nadomeščal učitelje, tako da imam s pedagoškega področja kar precfej izkušenj. Morda bi zase rekel, da sem prej pedagog kot astro-log. Torej sem pedagog, ki uporablja astrologijo v smislu spoznavanja sveta.
V prvi knjižici iz zbirke Mala šola astrologije, ki jo je Matjaž Regovec izdal pri založbi Amalietti, ga založ-nik predstavlja takole: »Matjažev svet se je obrnil na glavo tistega decembr-skega večera. ko si je kot študent privoščil potovanje po Keniji in je ležal pod zvezdami tropskega neba ob Indijskem oceanu. Takrat se mu je spontano pripetila močna duhovna iz-kušnja, ki ga je usmerila v resen in poglobljen študij astrologije.«
Knjiga je izšla decembra lani in ta-krat je založnik zapisal tudi to, da Matjaž pravi, da prave astrologije še ne pozna, ter da ga čaka še veliko dela. Predvsem za slednje bi lahko z gotovostjo rekli, da še kako drži.
Tanja Bricelj