Mništuo in upravništoo:
Maribor, Koroéice ulice 5. „STRAŽA“
uhaja v pondeijek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od il.—12. ure dopoid
Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Mnina listu:
Celo leto..................12	K
Pol leta....................6	K
četrt leta................. 3	K
Mesečno.................... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Lnserati aji oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust
Št. 117.	Maribor, dne 9. oktobra 1912.	Letnik IV.
_ I	•	——	” ——-	j
Vojska na Balkanu. — Črnagora napovedala Turčiji vojsko.
Iz Cetinja prinaša brzojav sledečo vest :	jCrnogors d i
poslaniki-v? (Carigradu,
Plamen ja, c,, 'j ,e(r f izročil porti noto s sledečo vsebino:	„K er se, T!ur-
čijai b raj ni i zft) o ljn i jt i o-pravičenel želje Crne-gore in noče rešiti spornih vprašanj, !k i obstojajo med obema deželama, si mora Črnagora poiskati pravico z orožjem v ròki.“
Alea iacta est:	vojska je napovedana, požar
na Balkanu je zagorel. Old onega usodepolnega. 30.; septembra, ko ste Srbija jin Bolgarija, proglasile mobilizacijo, do danes je živela evropska 1 javnost v dvomih, med nebom in zemljo! Eni so upali in videli, I kako angelj miru še V zadnjem hipu raizžene vse grozeče oblake, drugi so obupavali in videli že potoke krvi. Sedaj je odločitev parila: Črnagora je napovedala Turčiji vojsko,, balkanska | vojska je s tein vzbruhnila, Črnagora. je storila svoj usodepolni korak brez dvoma v sporazumu z drugimi tremi balkanskimi državami.. Vsako uro nam lahko prinese žica vest, da so tudi Bolgarija, Srbija in Grška nar povedale Turčiji vojsko. Vsi najziadnejši in na)rahlejši upi optimistov, ki ,se niso hoteli sprijazniti z mislijo, da bo na Balkanu res prišlo do vojske, so sedaj uničeni: vojska ho. Vsak! data se lahko že začnejo krvavi dogodki, mogoče da celo že govore puške in topovi svojo gromko besedo. Nekatera« zadnja poročila pravijo, da črnogorska, vojska že j koraka preko mej,e v turško ozemlje. Do resnih krvavih spopadov pride lahko vsak trenutek.
Nas vest o napovedbi vojske ni presnetila. Po dogodkih, ki so se zvršili od dne (30. septembra sem, se nam. je zdela vojska neizogibna. Pod na zunaj mirno površino je tlel plamen s preveliko silo, da bi se ga dalo udušiti s praznimi besedami, kakor so to pričakovali nekateri ' nepoboljšljivi optimisti od intervencije velesil. !Z)aJ ' vsakega | poznavalca balkanskih razmer je stalo kot pribito : | vojska*' bo ! Združene balkanske države, so bile šle že mnogo predaleč, da bi kar meni nič tebi nič stopile nazaj. S celotno mobilizacijo soi že ! tako1 atagažirale ves svoj prestige, da jim je bilo vsako umikanje nemogoče, če se niso hotele nesmrtno osramotiti( pred* vso resno politično javnostjo.
Tudi se je balkanskih narodov polastilo ta{ko silno bojno razpoloženje, da je bilo nespametno misliti, 'da se ga bo dalo mirnim potom potlačiti. V stoletjih nabrani srd na krvoločnega ITtarčinat je, izzvan po grozotah, katerim so bili vedno izročeni rodni bratje pod turškim jarmom, vzbruhnil z elementarno silo na dan in zahteva zadoščenja. 'Sejveda, prazne obljube turške vlaide «a|li pa medle demarche evropskih velesil niso nikako zadoščenje. Razočaranj, ki so jih doživeli balkanski narodi, je pa že mnogo preveč, cita bi še enkrat sedli na ta lim. Ko so bili enkrat meči nabrušeni j in puške nabite, je bilo za nas gotovo, da bodo prišli do svoje grozne in krvajve besede.
Izbruh vojske pomenja tudi za velesile nemar lo blamažo. Sicer vemo, da vsa posredovanja« velesil niso bila mišljena 'odkritosrčno, da se [je vse z-godilo več ali manj samo radi lepšega, vendar za zunanji svet pomenja pričetek; vojske za; velesile občuten ^diplomaticeli poraz. Balkanske države so seže naveličale trpeti, da bi zavistno med selboj se prepirajoče velesile igrale Še nadajlje z njimi frivolno igro in so odklonile to usiljeno kuratelo. V odgovor na Pbincarejev predlog so napovedale Turčiji vojsko. Gotovo se ni zgodilo brez namena, da, je včeraj ravno malo prej, predno so napravili zastopniki velevlasti pri turški vladi svojo napovedano demarcho v smislu Poincarejevega ! predloga;, Črnogorski poslanik Plamenac izročil turški vladi noto, jv kateri se ji napoveduje vojsko. Brez 'dvoma so’hotele balkanske države s tem povedati, da velesilam nič ne zaupajo. Velevlasti ! so že prevelikokrat vodile balkanske narode za nos, da bi jim ti Še kaj zaupali in so se tudi prepozno 1 spomnile, da bi bilo potrebno resno posredovanje. Ce bi bile evropske drža,ve pred
mesecem dni energično in odločno zahtevale od Turčije uvedbo reform v onih delih Balkana, v katerih prebivajo kristjani, bi sel bilo mogoče dalo preprečiti krvoprelitje. Ce je bilo velesilam res 'kaj na lem, da se ohrani mir in bi imele one tudi res voljo olajšati jarem kristjajnovi podf polumesecem,'• bi se bile morale oprijeti Berchtolo-ovega prjedloga j z ! odkritosrčno energijo. Poincarejeva formula* je prišla pa mnogo prepozno. Bojaželjnost balkanskih narodov je v zajdnjem času rasla od dne do dne in je postala nevtešljiva. Po glavnih mestih balkanskih držav, se je že začela Širiti parola: vojska ali revolucija! U-mevno, da je bolgarski ministrski predsednik, ki se je prej 'dolgo časa najodločnejše upiral bojnemu razpoloženju, konečno obupal in z ozirom na Poincajre-jev predlog izjavil: „Sedaj je prepozno!“
Poleg tega je Poincarejev predlog zelo medel in ne daje balkanskim i narodom ; nikakih garancij1, da se bo položaj kristjanov v turških deželah zboljšal. Balkanske države pač tudi na Poinearejevem predlogu 1 lahko vidijo, kako so velesile med seboj needine, kako enaj drugi nič ne zaupa. Rejdi tega ne marajo njihovega varuštva, a to vsebuje «ttadi nevarnost, da se balkanska Vpjska ne bo dala lokalizirati. Balkanski požar je že zagorel nevarnost
je silna,, dia, se izcimi svetdvni.
*
* *
Kako je prišlo, daje Crnagorai napovedala vojsko.
Jugoslovanska korespondenca na Dunaju javlja iz Cetinja z dtae 8. t. m. sledeče:
«Včeraj zvečer storjeni sklep vlade, da pretrga diplomatane ; vezi z «Turčijo, ' odpokliče' ( svojega poslanika Plamenaea iz Carigrada, ter izroči turškemu poslaniku, na Cetinju potne liste, 'je bil i tukaj znan že danes predpoldne. Javnost je spremljala to postopanje vlade z zadovoljstvom. Ta’Odločen korak vlade ni došel nepričakovano, kajti vse je bilo že nekaj dni sem o izbruhu vojske ; trdno prepričano, ker je tudi vlada razglasila; f v uradnem listu noto, iz katere se je jasno razvidelo bojne nalmene Črnogorske vlade. /T.al razglas naznanja, da je šla, Crnar gora v1 isvoji miroljubnosti do skrajnosti in da, se je vedno pokorila volji velesil- V očigled turških odredb ob meji | je pa potrpežljivost1 Črnogorske vlade popolnoma, izčrpana,. Crnogorska, vlada, ne more i nadalje prenašati več velike gospodarske šjkode, nastale iz odredb1 f turške / vlade. Temu se mora narediti konec. Prišel je trenutek resnih dogodkov.
Tukajšnji1 dobro poučeni krogi ' so t nabiranja, da je hotela, Črnagora, ki j;e bila, poučena o nameravanem koraku velesil, istega prehiteti. Na tem mestu bodi tudi povedano, da ravna Črnagora, v popolnem sporazumu s kabineti v Zofiji in v Belgradu in se sklicuje na neko medsebojno točko dogovora med krščanskimi balkanskimi državami, glasom ; katere mora Črnagora kot prva napovedati vojsko, iker je ona tista država, ! katera najložje i nosi odgovornost za ta korak,:	; . dilli
Iz gotovih odredb je sklepati, da je že storila črnogorska vlada poslednje odredbe glede prodiranja čet na turško ozemlje. Cete so v polnem prehodu čez mejo. 'Črnogorski vojni minister je imel včeraj zvečer dolgotrajno posvetovanje | v konaku ( v Cetinju, katerega je zlapustil s celim svojim štabom in je odšel k svojim četam v smeri proti Baru.
Bojaželjnost v Crni gori.
Cetinje, dne 8. oktobra:	Včeraj zvečer 1 so se
zopet vršile velike manifestacije ! za vojsko. 'Zbirajo se številne čete prostovoljcev. Dataes predpoldne so defilira,le vse čete, namenjeno na mejo, ! pred * kraljem. Prestolonaslednik Danilo in princ Peter sta odpotovala v Podgorico, vojni minister pa je oaSel v Bar.
Carigrad, dne 8. oktobra: Črnogorski poslapik v Carigradu je na povelje svoje vladta prekinil zvezo svoje vlade s Carigradom 1 in je odpotoval na lar diji v Konstanco.. Raz pelače ! črnogorskega poslaništva v Carigradu so sneli poslaniŠki grb. Črnogorska prehitela)1 nameravan i	korak velesil.
Berolin, dne 8. o'k(tobra: „jPress-Centr^le“ iz Pariza poroča: Napoved vojske STurčiji se oficijelno potrjuje. Ni pa verjetno, da bi bila) storila Črnagora
inicijativen korak, ne da bi se bila poprej dogovorila s svojimi zavezniki. Vojska je bila hapovedana v trenutkUj v; katerem je bila izročena intervencija Avstr o-0|grske in Rusije v Zofiji.
Srbija sili vi vojsko.
Belgrad, dne 7. oktobra: (Vest \ o * sporazumu velesil, ki hočejo posredovati glede reform, ’ je zbudila v tukajšnjih krogih živahno zanimanje f in i pa dvom. Nekafteri listi izražajo naravnost; bojazen, da je namen širjenja teh vesti, preprečiti nameravano skupno akcijo balkanskih držav, ne da bi se nudila tudi garancija za izpolnitev ! njihovih j upravičenih zahtev. V patrijotičnih krogih silijo, da se vojna akcija balkanskih držav pospeši. [V mestu' f dvomijo o resničnosti ' nameravane i intervencije Avstro-Ogrske in Rusije. Pospešeno prizadevanje Francije, zabraniti izbruh vojske na Balkanu, je napravilo tukajj zelo neugoden vtis, ker se (boje, da bi se v istini Rusija odločila za kakšne resne intervencije, j Vojni kredit v Srbiji dovoljen.
Belgrad, dne 8. oktobra: ; Skupščina je sprejela vietano predlogo, glasom katere se dovoli vladi kredit v visokosti 44,800.000 dinara.
Parola v Srbiji: vojska ali revolucija!
Berolin, dne 8. oktobra: „Lokalanzeiger“ javlja iz Zofije: 1 Bolgarsko in srbsko vojaštvo) je pod orožjem.
V Srbiji se javno slišijo glasovi: Vojska ' ali revolucija!
Tudi v Bolgariji vlada za vojsko ! tako ! silno navdušenje, da mora priti 'do vojske, Četudi še nekateri mislijo, (da se bo vkljub temu še ohranil mir. Med temj, ko so se do sedaj odpošiljale srbske vojne čete Čez bolgarsko mejo, se pripravlja sedaj dozdevno že druga armada na odhod I mimo 'Niša proti Skoplju (Üsküb).
! Bolgarija; se ne ukloni.
Zofija, dne 8. oktobra: Bolgarija čaka na. skupen korak Aystro-Ögrske in Rusije (se je med tem že zgodil) in je že pripravila proti-noto. Bolgarija vstrajja pri s gojili zahtevah 1 in tirja avtonomno u-pravo za Macedonijo, krščanskega guvernerja, in ci!a se reformno delovanje postavi pod kontrolo velesil, katerim je še tudi pritegniti zastopnike Bolgarije. Od teh zahtev ' ne more Bolgarija odjenjati na nobeden slučaj in rajše podere za sebo vse mostove, kakor da bi se Še nadalje spuščala * v ( prazne obljube.
! i' Navdušenje na Grškem.
Grška princesinja Alice1 jel izdala oklic na ljudstvo, v katerem apelira na pajtrijotizem grškega naroda in ga pozivlje na sodelovanje pri napravi in izdelovanju obleke rezervistom.
Cari g ra 0 je podoben vojnemu taboru,
„«Frankfurter Zeitung“ i poroča* iz Carigrada: Prebivalstvo je vedno bolj razburjeno. Poslanika 2 velevlasti1 sta porto opozarjala f na, nevaren položaj. Obljubili so, |da bodo za red skrbeli, (Shodi moha-medancev imajo Angležem prijazen značaj. Carigrad je podoben vojnemu taborišču. Polk za polkom koroška proti meji.
Vojni š p e k u 1 a n t j e na 'delu.
Iz Zofije:
Dočim nekateri umetno Ì podžigajo med prebivalstvom razpoloženje | za vojno, izkoriščajo drugi ta kritični položaj. Takoj po razglasu mobilizacijskega povelja so v Zofiji šinile cene živil in. drugih življenjskih potrebščin v vratolomno višino. Vojno sodišče je zoper špekulante, ki bi utegnili s svojim o-deruštvom ohladiti vojno navdušenje, publiciralo že razglas, da bo vsakega najstrožje kaznovalo, kdor bi podražil življenjske potrebščine.
Poročilo slovenskega delavca iz Zofije.
Vsled mobilizacije miruje 'delo na polju in pa trpi delo v tovarnah. V mestu je zavladala silna drar ginja. Takoj, ko je bila razglašeni,a mobilizacija, je poskočila cena moki od 22 frankov na; 30 frankov za vrečo. Sladkor, ki je veljal zjutraj 1 frank 10 stotink 1 kilogram, !se je ! po mobilizacijskem razglasu prodajal po 2 franka. Riž je poskočil od 50 stotink na 80 stotink, kruh se je podražil od 25 na 40 sto-
tink. 'Ojpanke od 5 frankov na 10, 12 ini celo na 15
frankov.	,, .	,	.,	.
Sto rudarjev poklic al n i h pod
„ „ r. * Ì O
Iz Trbovelj poročajo:	,
Vsled mobilizacije na Balkanu je odpotovalo do sto srbskih rudarjev, zaposlenih pri rudniku pa ° brni, ki jih je pozvala srbska vlada pod orožje, v
V Avstriji ustavljen; prevoz srbske j	municije.
Na postaji državne železnice v Amstettenu je bil na ukaz c. kr. okrajnega glavarstva 1 ustavljen nadalnji transport srbske municije, kj, je prihajala iz
Francoske.	, . , .
Revolucijonarci razstrelili mosn <	čez Marico.
Begunci iz Drinpolja, pripovedujejo, / da so r,e-volucijiduarci razstrelili /v, striateigji^nem) ( ozijfu ijajko važen most čez 'Marico pri mestu Musftelapaši. Mu-stafapasa je turško mesto, oddisftjeno le kakih 20 km
off bolgarske meje.
G e š o v o mobilizaciji.
Bolgarski • ministrski predsednik GeŠov je v sobranju obširno govoril o mobilizaciji armade, ki jo je povzročilo ravnanje Tnrčije. Rekjel je, da se bolgarska vlada pac zaveda, da je mobilizacija potrebna pozna pa tudi dalekosežnost svojega početja, a krepi in tolaži je dejstvo, da ves omikani svet priznava. upravičenost njenih 1 pritožeb i in jej želi, t da najde pravico.
Z ministrovim govorom I so se strinjali zastopniki vseh strank, le socijalist ZaJàcov je protestiral proti govoru.
Yojna je neizogibna.
Srbski ministrski predsednik Nikola Pajšič jse je v razgovoru z nekim žurnalistom izrazil o položaju tako-le: 75 odstotkov verjetnosti je, da bo prišlo do vojne s (Turčijo, zakaij .Turki bodo raje zaplavali v krvi, kakor pa da bi uredli zahtevane reforme. Iz teh besed ministrskega predsednika sklepajo,. 0a( je vojna neizogibna.
Sanitetna Sola srbskih žen.
Srbske slušateljice medicine,, ki študirajo na zunanjih vseučiliščih, so sklicale v Belgrad velik ženski shod, da organizirajo ženski sajnitetni oddelek, ki bo pod vodstvom ženskih zdravnic, slušate-Ijic medicine.
Turški prestolonaslednik ne more domo v.
Sejda/nja j nenadna kriza je gotovo neprijetna turškemu prestolonasledniku Juzufu Izedinu, ki biv,^ v edlhnških toplicah. Ugibajo, kje da nag prestolonaslednik potuje. Po najkrajši poti čez Belgrad in Zofijo se ne more peljati, skozi 'Jadransko morje pa radi itaiijabsko-turšfce vojske tudi ne. Preostane le še železniška zveza čez Bukajrešt v Konštanco, od tod pa po morju v Carigrad, a tudi na Grnem morju ni izključeno, da motijo vožnjo bolgarske torpedov-ke. Nasproti tem časnikarskim poročilom pa. izjavlja dunajsko turško poslaništvo,, da osatane turški prestolonaslednik Še nekaj časa v Edlachu in da bo čisto lahko došel v Carigrad.
Garibaldine! se udeleže vojske.
Belgrajski politični krogi so že dolgo časni obveščeni, da v slučaju vojske Garibaldi nei ustabpve prostovoljne Čete, ki se udeleže vojske v Srbiji in v Bolgariji, Poveljstvu belgrajjskega armadnega zbora so Oraribaldinei javili, da se prvi prostovoljni zbor Garibaldincev že te dni sestavi.
Turčija.
Nekaj, podatkov o Turčiji.
Turčija in sicer evropski del, obsega 175.500 kvadratnih kilometrov s približno [7,000.000 prebivalcev,. Nekaj nad polovico .prebivalcev je mohamedanske vere, fena četrtina pa kristjanov, ostali pa pripadajo raznim drugim veroiz,pov)edanjem.
Zgodovina evropske Turčije1 je nepretrgana vrsta krvavih bojev z drugimi narodi. Iz Aijabije so razširjali mohamedanci svoje kraljestvo ) čez Sirijo, Bitinijo in Malo Azijo. Leta 1356 po Kristusu so [prekoračili Helespont in prvikrat stopili' I z \ ognjem in mečem iz Azije v Evropo. Leto pozneje so s skokom vzeli prvo evropsko mesto Galipoli na otoku jedna-kega imena. ’Sultan Murad I. je leta 1861 po Kristusu vzel mesto Adrianopel in je napravil za svoje stolno mesto. Od te dobe naprej1 so Turki neprestano vpadali v sosedne dežele, porazili vse. vojne čete, ki so se jim postavile v bran in so končno premagali združeno vojsko Bolgarov, in Srbov ( na Kosovem polju leta 1389 pod sultanom Bajajzjidom. S to zmago je bila zapečatena usoda ' vseh balkanskih narodov. [Vklenjeni so bili za dobo celih 500 let v turški janem. rOd mogočnega vshiodno-rimskegai \ cesarstva je ostalo le še mesto Carigrad v oblasti bi-cantinskih cesarjev,, na katero mesto so sedaj osredotočili Turki vse svoje sile. Neprespano je bil Carigrad oblegaj od Turkov, vsi naskoki na mesto so bili junaško odbiti. Toda sultjan MohameG II. ni poprej miroval, dokler ni vzel Carijgraid po večmesečnem obleganju' ! leta 1453, ]S, padcem Carigrada so postali Turki neomejeni gospodarji' ( celega Balkana. Od sedaj naprej so bili vedna nevarnost za celo krščansko Evropo. Podjarmili so si Vatahijo, Bosno in grški polotok, prekoračili Stavo ter leta] 1526 v vojski pri Munkaču na Ogrskem I premagali i ogrskega kralja Ladislava ter takb ! tudi / postaM (gospodarji srednje in južne Ogrsjce. Od tod naprej so vpadali
v razne sosedne dežele, na Hrvjaškp, Kranjsko, in Štajersko, ropali in morili, dokler se niso leta 1529 spravili z mogočno vojsko celo pred Dunaj, katerega so morali po dvamesecnem brezuspešnem obleganju končno zapustiti. Leta 1683 je zopet pripeljal vezir Kara Mustafa pred Dunaj 250.000 mož. Toda združena krščanska vojska!pod 1 slavnim poljskim kraljem Sobieskijem je porazila Kara Mustafo, ki je moral v popolnem begu zajpustiti Dunaj. Od te dobe naprej je začela pojenjati slava Turkov. Zigubili so Ogrsko, Erdeljsko v boju pri Centi in v sklenjenem miru iv Rasarovici so zgubili Še del Srbije, Moldavsko, Valahijo. Odpadla in osvobodila se je od Turčije dežela za deželo. Leta 1759 se je združila Moldava in Valahija v samostojno kraljestvo Rumunsko, leta 1867 so zapustile turške čete Srbijo in v miru v San Stefano leta 1878 je dobila, Rumuniska, Srbija, Bolgarija in Crnagora . svojo popolno ! samostojnost in vsled berolinskega kongresa istega leta je pa zasedlai Avstro-Ogrska ! Bosno I in Hercegovino. Med tem, ko so si Grki že leta 1829 priborili samostojnost, je zgubila Turčija) v rusko-tur škili bojih velik del Armenije, ! leta 1882 Egipet, leto j pozneje Tunezijo, in leta 1897 dejanski tudi Kreto, Do sedaj se je pokazala Turčija vsled i verskega fanatizma svojih moi^amedtajnskih podanikov kot nesposobna za vsako urejeno državno obliko, napraviti zdrave gaz-mere ' medi svojimi nagodi ; se je pa tudi pokazala, 9a nimja v sebi trajnega- obstanka in življenjske moči, je tedaj bolehava in v razsulu.
Viojna moč Turčije: Leta 1909 je dala Turčija svojo grmado preustrojiti po nemškem vzorcu, toda ta organizacija še daleko ni izvršena vsled. vednih notranje-političnih homdttij, na katerih ponajveč participira turško Častništvo tfn vojaštvo, Vedne zarote, upori častnikov, politično strankarstvo f kaže turško vojno silo ne v najboljši luči.
V slučaju vojske • znaša f turška vojska okrog
500.000	mož in sicer 450.000 pušk, 21.000 jezdecev, 1050 topov in 137 strojnih pušk. Pri mobilizaciji ima Turčija vsled raztresenosti silno težavno delo, da bi zamogla hitro zbrati svoje čete na morebitno bojno pozorišče.
Shodi.
Sv. Marjeta na Dravskem polju.
V nedeljo, dne 6. oktobra, ob (2. uri popoldne, se je vršil v prostorih župana gospoda Gojčiča. zelo dobro obiskan shod. Najšega poslanca gospoda Fr. Piše k a smo naprosili, da nam poroča o numerar vanem kanalu iz Drave za ! dobavo elektrike in pa o deželnem zboru. Iz obširnega poročila, ' smo izvedeli marsikaj o solpčni kakor tudi o senčni strani najme-rajvj&nega podjetja in sli,Sjali tudi zelo važna navodila, kako se je interesentom pri komisiji ravjnati. Z velikim zanimanjem smo poslušali poročilo p deželnem zboru in izrekli poslancem ( soglasno zaupanje. Navzoči nasprotniki so moičtaJi, ajEoravno jih je še gospod poslanec opozarjal, naj izrazijo tukaj javno svoje mnenje, a ne potem zahrbtno.
Politični pregled.
1	Državni zbor.
V	pondfeljek i je zboroval (na Dunaju ' konvent klubskih načelnikov. Sklenil je, da se snide državni zbor v torek, dne 23, t. m., ob 11. uri predpoldne, Med drugimi je govoril tudi gospod dr, Korošec, ki je izjajvil, da z ozirom na to,, ker položaj v južnem delu naše države ni jasen, se tudi ne more izjaviti definitivno o predlaganem dnevnem redu in ga vzame zgolj na znanje. Uiugoslovani I ne’ f morejo prevzeti nobene obveznosti glede na predlagani dnevni red.
Delegacije.
V	pondeljek popoldne in v torek je imela, avstrijska delegacija plenarne seje. Na dnevnem refebi je bila debata o Berehtoldovem ekspozeju. Govorilo je več delegatov, med njimi Cingrija in Udržal. (Vsi so se barvili z nevarnostjo vojske na Balkanu in iz svojega strankarskega stališča osvetlffeijati dogodke, ki se pravkar odigravajo ! na Balkanu. Dano» ( ima avstrijska delegacija zopet plenarno sejo. Vse zanimanje je osredotočeno na dogodke ria Balkanu.
Odsek i Četvorice v ogrski Selegaciji je | imel včeraj tudi sejo in je razpravljal o Bosni.
Nove vojne zahteve'! v znesku 270—280 milijonov kron bodo predložepe delegacijam1 najbrže že jutri.
j Občinske volitve v Gradcu.
Občinske volitve v Gradcu so bile včeraj z volitvijo v I. razredu zaključene. Izvoljeni so vsi o-ficijelni kandidati, med njimi dvai krščanska social-ca, Neunteufel in (Arrischi. Za županski stolec se bodo še precej ruva|li.
Krščanski socialei in Nationalverband. I
Vlada ' je razpisala j deželnozborskje volitve za mestni volilni okraj Amstetten, ki je imel doslej za poslanca Schreibhoferja, ki je pa zblaznel. Proti temu razpisu nadomestnih volitev so sicer krščanski socialei protestirali, toda, brezvspešno, ker so se za razpis potegnili nemški nacionalci, Jki upajo pridobiti ta mandat. O tej zadevi je govoril krščansko-so-cialni deželni odbornik Stockier na nekem shodu v Amstettepu ter je izja/vil, da krščanski socialei ne bodo ostali dolžni odgovora na ta ukrep, ki je naper-
jen proti njim. Tudi bodo krščanski socialei primerno nastopili proti Naitionalverbalndu, ker ne marajo več gledati ' dvoreznega nastopa (Nationalverbainda. Rekel je: V Novem Jičinu smo rešili nemškim naci-onalcem mandat, 'zahvala za to pa je bila, da je v dunajskem iokraju Landsitrasse Waber, ' ki je član predsedstva, NationaJverbanda,, sramotno pomagal socialdemokratom, Tega pa krščanski socialei ne prenesejo. Pri Filipih se vidimo zopet;
Hrvaško-slovenski zvršilni odbor.
Hrvaško-slovenski zvršilni odbor ima danes v sredo, ob pol 11, uri dopoldne, sejo v prostorih Hr-vašiko-slovenskega kluba na Dunaju.
Jukičeva smrtna obsodba potrjena. Celokupna javnost je z največjo napetostjo pričakovala končno rešitev v Jukičevemi procesu radi atentata na hrvaškega kraljevega komisarja Cuvajja. Stvar je ;pa do ziadnjega ostala tajna; sedaj se je izvedelo, daje stol sedmorice že izrekel sodbo:,; potrdil je smrtno obsodbo. (Jukič se ima obesiti, Ker, pa ima vsaka smrtna obsocifoa biti predložena še tudi kralju, je tudi Jukičeva šla to pot in sedaj se pričakuje najvišja končna odločitev, Ka,r se tiče ! ostalih obtožleineev, obsodbe niso potrjene, m ari več se je še kazen vsem obtožencem znatno zvišala,
Vrjčajo se dnevi starega Drakona. Način, po katerem se postopa proti 'Jukiču in njegovim tovari-Šlern, ni stono trd in brezobziren, (temveč naravnost krvoločen.
f Avgust Beernaert.
Belgijske katoličane je zadel huid, udarec. V nedeljo, dne 6. t. m,, je zatisnil na veke svoje truda-polne oči v Luzernu v Svici njihov največji in naj-ženijalnejši vodja Avgus't Beernaert v 84. Mu svoje starosti. Cela Belgija žaluje ob -odprtem grobu enega svojih najodličnejših sinov in najveejega prvo-boritelja za pravice belgijskih katoličanov, za katere se je bojeval skozi celo svoje življenje, katerim je bil ob vsaki uri s svojim modrim svetom /in s svojo dostojanstvenostjo i nedosegljiv1 svetovalec. 'Njegova govorniška nadarjenost, njegov organizatorični talent in njego1v,a vsestranska globoka učenost mu je povsod zasigur,a(la prvo in odločilno besedo v Belgiji skozi cela desetletja. Ko so se leta 4884 'otresli belgijski katoličani liberalnega jarma, je izrekel Beernaert naslednje besede: „(Začudil se bo celi svet nad nSJŠo toleranco in zmernostjo, s katero bomo vladali v Belgiji.“ Te besede, ki so se slišale kakor prerokba, so ostale program belgijskih katoličanov. Kakor poslednji niso odjenjali niti za las od svojega programa], tako mu je ostal zvest vse svoje dni tudi Beernaert, (mož, M je izrekel te pomenljive besede. Kot 801etni starček je še bil Beertnaert vedno kot voditelj „mladih pravic“, med tem ko je pa bil Woeste deader „starih pravic.“ Ce tudi že (boleh,afr in vpog-njen pod bremenom visokih let, je spoznal Beernaert, ki ga je smatrati za očeta proporčnih volitev, da je potrebno investi v vse gibanje svežega, napredujočega 0uha, Beernaert je ustanovitelj fin pospeševateij socialnih reform in krščanskega sindikalizma v Belgiji. Mlada. Belgija, ki je strmoglavila oholi libera-ližem, je imela v Beernajertu vselej največjo oporo in njègovi besedi in njegovi avtoriteti je pripisati, da so se mlade reforme tako nepričakovano naiglo vkoreni-nile. Ce je bilo treba rešiti kakšno veliko in kočljivo vprašanje, je bil vsikdar Beernaert tisti mož-fve-leum, Ki ga je edino pravilno rešil; ' on je pokazal vsikDar pravo pot, po klateri se naj hodi. ;Tudi' izven Belgije I je bil veleum poznat in čislan, osobito vsled svojega delovanja ’ kot i ud interparlamentarne mirovne unije. M kaki veliki državi bi bil mož pač bolj na svojem mestu, (kakor v majhni in nevtralni belgijski deželici. Vendar si je tudi v Belgiji priboril nevenljiv in trajen spbmin vjseh belgijskih' katoličanov. Umrl je v tuji deželi, kamor se je podal, da bi v krasoti in mirni naravi našel zaželjeno okrep-čajnje. Umrl je pa nevpognjen, (kakor bojevnik-ve-kan.
V Belgiji se vrše največje in najsijajnejše priprave, jda z vso svečanostjo/ polože 1 v hladni grob moža, ki ga prištevajo svojim; največjim in najplemenitejšim sinovom. Ob njegovem grobu pa žalujejo tudi katoličani I celega sveta, f ker so izgubili enega svojin največjih ; duševnih velikanov. (Beernaert ' je bil rojen leta 1829 v Ostende in je bil po svojem Poklicu odvietnik. Že leta 1805 je postal kot sloveč govornik in izboren jurist odvetnik j pri ' najvišjem ka-sacijskem dvoru v Bruselju. Leta 1873 je postal minister za javna dela in leto pozneje je bil izvoljen v komoro, kateri je pripadal do konca svlojega življenja). Od leta 1884 do letai 4894 je bil belgijski mjniski predsednik in od leta 1894 do leta 1809 p)% ,pred-sednik belgijske državne zbornice. Pod njegovo egi-do je Belgija tako neverjetno napredovala, dj-i. zavzema sedaj na kulturnem in gospodarskem polju eno najodličnejših mest na kontinentu. r Beernaert je zastopal belgijsko vlado na kongresu zoper suženstvo v Bruselju, nadalje dvakrat na mirovnem kongresu v Haagu. Leta 1908 je bil predsednik neke konference med Belgijo in Nizozemsko in leto pozneje je bil odlikovan z „NobeIpreis'“om, kar je tem višje ceniti, ker dobe to odlikovanje navadno le prostozidarji, a nikdar pa kalk zaveden katoliča/n. Bil Je tudi ud belgijske akademije, instituta v Parizu m več drugihi Umrl je mož in šel je od nas, toda njegov spomin o-stane v zgodovini neizbrisljiv.
Raznoterosti.
Nove: perikope za lavantinsko škofijo. „Blagor njemu, ki bere, in njim, ki slišijo besede prerokovanja ter branijo, kar je V njem pisano“ [(Àpokal. 1,
3). — C,crkvena berila .(zlasti sveti listi in evangeliji) za nedelje, praznike in godove cerkvenega leta. — Čitanje i evangelijskih in drugih bibličnih odlomkov je bilo že od prastarih časov: krščanstva! 'del i jafvne službe božje, ki je imela svoj višek v evharistični daritvi. Vpočetku je predstojnik bogoslužnega shoda (škof ali mašnik) sam določil, (kaj naj se bere, • pozneje pa je to, kakor je nabavno, začela enotneje u-rejevati cerkfvjena oblast. Tlako se je polagoma v teka (stoletij razvil sistem perikop, ki ga, imamo sedaj v rimskem misalu za vso cierkev latinskega obreda. V slovenskem jeziku pač nobena knjiga ni izšla tolikokrat, kakor perikope. (Tla teden bo v tiskarni sv. Cirila dotiskana nova izdaja1 svetopisemskih odlomkov z zgoraj navedenim naslovom. Knjiga ‘ izide " po naročilu preč. kn.-šk. lavantinskega ordimatrijata, ki je ustregel častiti duhovščini, ìkatjera je že večkrat na, pastirskih konferencah želela novih perikop; zar kaj že od leta 1870 niso izšli listi in evangeliji, natisnjeni z večjimi črkami, da bi jih brez težave brali tudi gospodje, ki imajo slabe oči. Nova knjiga obsega XII in 550 strani' yt oblikiI velike / osmerke. Predgovor pojasnjuje razdelitev knjige, podaje pa tudi skrbno sestavljeni pregled ' slovenskih j prevodov vse biblije, kakor tudi perikop. Knjiga ima tri dele :
I.	Proprium de tempore. II. a) Commune sajnctorum. b) Proprium sanctorum, ji IL. Harmonijo Gospodovega trpljenja, branja, ki so bila zaukazana na raznih lavantinskih sinodajh, in navadne molitve pred pridigo in po pridigi. Na koncu je dvojno kazalo: splošno in pa abecedni imenik praznikov in godov. Besedilo listov in evangelijev je skrbno pregledano in je upati, da bode ustrezalo Vsem .upravičenim zahtevam in željam. Gotovo bodo častiti gospodje dušni pastirji tudi prav zajdovoljni, i?a so zbrana sedaj sinodalna berila v eni knjigi. Cena knjigi bode samo tako visoka, 'da se pokrijejo stroški za tiski in vezavo. Na-ročilne pole se bo',do skoraj nazposlale in častiti gospodje dušni pastirji se vabijo, da jih naglo izpolnijo, naznanijo, kakšno vezavo žele, in jih vrnejo. Ta knjiga se mora začeti rabiti v škofiji z noMm letom 1913.
Iz ljudsko šolske službe. {Stalni učitelj v Ljutomeru Franc Otter je imenovan za nadučitelja pri Sv. Andražu v S. — Učiteljska suplentinja pri Mali Nedelji Jožefa Osterc je imenov|ana| za; stalno u-čiteljieo istotam. — Provizorična učiteljica na Keblju Ana ‘Očko je imenoviana za stalno učiteljico istotam. — iV začasni pokoj je stopil nadučitelj v Blagovni Jakob Stante. — V stalni pokoj je stopil okrajni pomožni učitelj v Celju Josip Leskovar.
Iz davčne službe. Davjčni pristavi Anton Cva-hte, Franc Germ, I Ignacij Ozvatič, 'Simon Führer, Anton Paradiž in Avguštin Brandstätter ! so imenovani davčnim oficijalom.
Jakob Minor f. V pondeljek, dne 7. t. m. zvečer je umrl na Dunaju vseučiliščni profesor dvorni svetnik dr, Jakob Minor. Užival je zlasti sloves kot priznan germanist j in literarni historik, Spisal je mnogo učenih del.
Zaroka. Zaročil se je gospod dr, Franc Lipold, odvetniški koncipijent v Ljubljani, z gospico Ivanko Balon-ovo iz Bizeljskega. Mnogo sreče!
Hymen. {Gospod dr. Ferdo LaŠič, odvetnik v Ormožu, se je poročil v nedeljo, dne 6. t. m., v Ptuju z veletrgovčevo hčerko ! gospodično Miciko Sen-čarrjevo.
Dne 13. oktobra vsi v Maribor! j Kdor se zanima, za naše naroftao-obrambno delo, kdor ima smisel za našo nepolitično i izobraževalno organizacijo, kdor časti nepozabnega, Slomšeka, vsak bo prišel v nedelje», dne 13. oktobra v Maribor! (Vstopnice1 | za popoldansko Slomšekovo slavlje se dobe v predprodaji v trgovini tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Deželno-kulturni oddelek je ustanovil deželni odbor kranjski ter mu postavil na čelo deželnega komisarja dr. Lovro Pogačnika, ki je ob enem imenovan deželnim tajnikom. Prideljeni so mu vsi deželno-kulturni strokovnjaki.
„Viribus Unitis.“ Prvi avstrijski dreajlnought „Viribus Unitis“ je bil v nedeljo, dne 6. t. m., postavljen V službo in dodeljen eskadri.
Srebrna poroka. Dne 10, t. m. obhaja n(aš rojak in višji poštni oficijal v Gradcu ( gospod Franc
K.	Lah 251etnico svoje poroke.
Dolgovi in sami dolgovi. Deželni oofbor štajerski je dovolil mestni občini celjski, dia) sme pri mestni hranilnici najeti posojilo v znesku 308,000 kron. Nekaj bo šlo menda za elektrarno, (nekaj pa za pokritje starih dolgov in nove šolske stjafvbe. V kopičenju dolgov so nemški nacionalci! res mojstri. Kjerkoli so na krmilu, povsod zavzemajo dolgovi naravnost groztno višino. Ubogi davkoplačevalci, ki so izročeni nemško-nacionalnim „gospodarjem.“ Zaslepljenost raznih I renegatov, ki, so iz Bog ve kakšnega nečastnega vzroka postali narddni odpadniki, je pa tako velika, Ila, jih niti grozeči ' gospodarski polomi ne spametujejo.
Vesela vest iz Hrvaške. Vrste [ naše; f bratske hrvalšlke kfatoliško-naroclne inteligence ( se vedno bolj množe, vedno večje je tudi število onih, ki po dovršenih Štnjdijah zastopajo naše ideje širom trojledipe kraljevine (Hrvaške. (Tmajmo ' že na Hrvaškem lepo
število naših profesorjev, tudi par zdravnikov itd. in te dni je otfvoril | dr. Stjepan Markulin, (ustanovitelj „Domagoja“ in navfdušen prijatelj Slovencev, svojo lastno odvetniško pisarno v Zagrebu, Kurelčeva u-lica št. 5i, To je prvi hrvaški advokajt, ki je kri naše krvi, ki je eden izmed najjzasiuženejših voditeljev mladega katoliškega pokreta med hrvaško mladino. Mi miademu gospodu doktorju in celi njegovi družini k vspehü najiskrenejše čestitamo in želimo prav mnogo sreče na pot; Slovence pa, ki bi imeli v Zagrebu posla v pravnih zadevah, opozarjamo tem potom na našega novega advokata gospodai dr, Stjep. Mar kutina.
Za Slomšekovo slavnost, ki se vrši v nedeljo, dne 13, t. m. jv mariborskem Narodnem domu, se delajo zelo obsežne in vestne priprave, To Slomšekovo slavlje bo gotovo eno: najlepših, kar se jih je vršilo letos širom Slovenije. Podružnici „Slovenske' Straže“ se je posrečilo pridobiti izborne igralske in pevske moči, (tajko da bo slavlje gotovo vredno mo-ža-velikana, v katerega proslavo je namenjeno. Nastop nežne mladine, ki se bo poklonila Slomšleku, bo tudi nekaj zelo lepega in prisrčnega. Godba Glasbenega društva1 je priznano zelo dobra in se bo gotovo tudi v nedeljo izkazala. „Kdor svojih prednikov ne časti, njihov vrli naslednik biti vreden ni.“ Da. nas ne bo zsadela težka obsodba teh besed, pohitimo v nedeljo popoldne v Maribor počastit spomin našega apostola!
Matica Slovenska svojim) p, n. gospodom poverjenikom in članom in drugim. Matičine knjige za leto 1912 so že deloma tiskane, deloma, gre njihov ti-sek h koncu, a Članov se je priglasilo do sedaj nenavadno malo, Zato prosi Matica Slovenska vse tiste mnogoštevilne gospode poverjenike, ki še do zd4aj niso pobrali in poslali udnine zia: tekoče leto 1912, naj to nemudoma store. Enako prosi Matica Slovenska vse p. n. gospode prejšnje člane, ki ji pošiljajo udnino direktno, naj se je kmalu spomnijo. {Vabi pa tudi -vse tiste, ki še niso njeni udje, naj pristopijo v krog njenih članov. Udnina znaša letno za Slovence 4 K, za Hrvate 3 K. Plačuje se naprej. Knjižni dar bo, 'zlasti kar se tiče beletrije, fealf leto 1912 jako Bogat.
Bora v (Trstu, Pretečeno soboto, dne 5, t. m., je razsajala v Tjrstu in okolici grozna bora, ki je povzročila več nesreč. Bora je prevrgla neki tovorni voz in je vrglo voznika, s tako Silo ob tla, da si je lobanjo razbil in kmalu nato izdihnil.
Za ^Slovensko Stražo“ je darovala gospa Vidmar Alojzija, v Mariboru lepo število obrabljenih poštnih znamki. Hvala lepa.
Občna zbora „Slovenske Straže“ in S. K. S. Z, v nedeljo, dne 13, t. m. v Mairibioru obetata biti zelo sijajna. Od povsod prihajajo glasovi, da pridejo v nedeljo, dne 13. oktobra), V Maìribor ! v obilnem številu vsi izavedni 'možje in mladeniči, Vse za vse dobro vnete žene in mladenke! Vsepovsod vlada, za našo nedeljsko prireditev največje zanimanje. In v častnem Številu nas poselijo ta dan tudi bratje Korošci in bratje iz vojvodinje Kranjske. {Upajmo, da bomo imeli priliko pozdraviti v svoji sredi tudi zastopnike iz solnčne Goriške. Združena Slovenija bo manifestirala v nedeljo v Mariboru, da hočemo o-stati Slovenci sami (gospodarji naj laisitjnih tleh ter da hočemo braniti to zemljo z lastnimi močmi ( in ( z uma svetlim mečem.
Štajersko.
Maribor. (Mariborska gimnazija s svojimi 17 razredi nima več dovolj prostora' v, svojem novem, še-le 28 let stajrem poslopju. S tekočim šolskim letom sta nastanjena dva razreda izven poslopja. {Srečen slučaj je hotel, da sta v knezoškofijskem deškem semenišču, |ki leži preko ulice našproti gimnaziji, prosti dve sobi, M jih je gimnazijsko ravnateljstvo najelo za učne svrhe. Z izredno ustrežnosijo je dal o-menjeni sobi knezoŠkofijsM ordinarijat in vodstvo semenišča na razpolago. Iz vsega sledi, da bo treba k gimnaziji prizidati. Kakor slišimo, so dotični načrti že predloženi.
Mariborske drobne novice. Prva predstava v slovenskem gledališču, ki se je vršila v nedeljo, 6. oktobra, je dobro izpadla. Igralci so se vrlo potrudili in občinstvo i je bilo zadovoljno. R,adi’( pomanjkanja prostora več prihodnjič. — Dr, Pivko in Kejžar sta bila v nedeljo v Celiju | izvoljena, v! vodstvo liberalne stranke. To sta sedaj glajraa stebra liberalcev Iv I Mariboru. Kje je neki ostal dr., Rosina,■ ? — 'Za občinske volitve vladajo v nemškem taboru velikanske zmede. Drenjanje kandidatov je občudovanja vredno. ’Že „Marburgerca“ |ih je začela odklanjati.
Vurberg. Na gostiji Franca, Kroisl in Antonije Toplak ter Antona Kacjan in Julijane Toplak j(e nabral Anton Fanedl, organist, 3 K za „(Slovensko Stražo:“
Hoče. Orli, Dekliška zveza, Brjalno društvo in podružnica „Slovenske Straže“1 napravijo v nedeljo, dne 13. oktobra, izlet v Maribor na občni zbor „Slovenske Straže“ in Slomšekovo slavnost v Narodnem domu. Naj nobeden ne manjka!
Ptuj. Telovadni odsek Orel v Ptuju vabi na svoj prvi občni zbor, ki se vrši v samostanu v nedeljo, dne 13. oktobra, p» večednicajh, (vse)1 ,brate, častite gospode i podporne (Člane1 j ter ivse prijatelje. Pridite polnoštevilno!
Sv. Lenart v Slovenskih goricah- Zjnani šent-lenartski liberalni .dopisan „(Narodnega Lista“ si je v zadnji številki tega Časopisa če ne I neposredno, pa gotovo posredno, privoščil našega! poslanca gospoda Roškarja ter se nad njim huduje, zakaj da ne vpelje avtomobila in telefona k Sv. Barbari, k Sv,. Antonu, k Sv. Ani na Krembergu in ne vem, kakšne zveze še zahteva. Sevelda, liberalni dopisnik bi se rad udobno in po ceni vozil po raznih opravkih, ki mastno nesejo, ne pomisli pa, koliko bi moral u-bogi kmet za to zopet plačevati,, ker bi se morale o-krajne ceste razširiti. In koliko nesreč se zgodi celo na širokih državnih eesta/h, kaj bi pa še le bilo na ozkih okrajnih? Edino res v operni dopisu je, 'dal je okrajni zastop, ne pa poslanec Roškar, sklenil, da se prepove avtomobilom vožnja po cestah okraja Sv. Lenart v Slovenskih' goricah in to tudi popolnoma upravičeno z ozirom na mnoge nezgode, na ozkost cest in ker se v Šeptlenartski okraj še do danes ni noben prometni1 ali gospodarstvo 1 na kakor-šenkoli način pospešujoči avtomobil pripeljali; za avtomobile, katerih posestniki se pa le za zabavo pripeljejo v naš okraj, pa mi ne bomos delali novih cest. Ako se pa liberalna gospoda hoče elegantno in nobel voziti, pa naj si za g voj e avtomobile sama zida ceste. Naš ubogi kmet še niti ntajbolj potrebnih cest nima,. Kar se pa telefona tiče, naj se dopisnik obrne na naslov gospoda dr;. GoriŠieka, kateri je celo to zadevo prevzel, a jo s svojim nerodnim postopanjem že iz začetka zavozil s tem, Ida je hotel 'kar meni nič tebi nič nekatere interesente pri > priglaševanju opustiti. Zajto se je pa tudi zgodilo, da že imajo telefon pri Sv, Jakobu, ki je mnogo manjši kraj ko-Sv. Lenart, a Sv. Lenart bo pa Še morda dolgo časa čakal (nanj. Dopisniku. „Narodnega Lista!“ pa svetujemo, (naj si kar hitro naroči en eroplan ter odleti tja, od kjoder je prišel, hko se mn še vedno toži po avtomobilu. — Konjerejec.
Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Katoliško izobraževalno društvo ’ ima v nedeljo, dne 13. oktobra, popoldne po večernicah Slomšekovo slavnost in sicer,: razne deklamacije, govori in pa petje. Pridite mnogoštevilno !
Dravska dolina. Iz Lemibaha, Bistrice, Selnice, Ruš, Sv, Lovrenca, Ribnice, Remšnika, Vuzenice in še drugih krajev bodo prihiteli v nedeljo vrli slovenski možje in mladeniči, žene in dekleta v Maribor. S številno udeležbo hočejo pokazati ravno o-ni, ki prebivajo na najsevernejši mejni Črti, db se ne vstrašijo vseh še tako silnih sovražnih napadov, da se ne vdajo in hočejo živeti. Dravska dolinja je in ostane slovenska,, to bo pokazala tudi prihodnjo nedeljo !‘
Žiče. Na večstransko željo bo tukajšnje bralno društvo ponovilo gledališko igro „Tri sestre“ v nedeljo, dne 13. oktobra, po večernicah popoldne v posojilniških prostorih v Žičah štev. 42,
Jarenina. Prihodnjo nedeljo sodellujemo Jare-ninčani pri veliki Slomšefcovi prireditvi v Malriboru v Narodnem doma. Vsi zavedni Jareninčani in pa JareninČanke, M spoštujete (Antona Martina Slomšeka, v nedeljo, dne 13. oktobra, v Maribor na — Slomšekovo slavnost!
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Naše društvo in mladinske zveze pojdejo v nedeljo, dne 13, t. m., v Maribor na občni zbor „(Slovenske Straže“ v Narodni dom in na Slomšekovo slavnost. Kdor more, se nam naj pridruži!
GomDsko. Dekliška zveza 1 za dekanijo Braslovče ima v nedeljo, dne 13. oktobra, ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih na Gomilskem svojo odborovo sejo.
Ljutomer. (Iz okolice.) IV predzadnji številki „Nerodnega Lista“ sem slučajno našel članek, katerega je napisal nam dobro znani gospod in velik liberalec. Ne ugaja mu gospodarstvo naše posojilnice — tudi ga peče, da se je dovolil rezervni fond Salezijanskemu zavodu, v Veržeju, v svrho naprave (kmetijske šole, katera bo velik blagor za našo muropolj-sko mladino! Nadalje ta gospod iz gornjega nadstropja vidi, Ida bo „klerikalnega gospodarstva!“ pri naši posojilnici kmalu konec ter pozivlje pa, vse moči svoje pristaše, da naj odstopijo od te klerikalne posojilnice ter si naj postavijo „svoje ognjišče“!! Diragi gospod liberalec ! Le tiho in počasi, ria stopinja se ne glasi: pa saj imaš itak na čevljih na peti „gumi“, mesto cvekov, katere pač navadno mi kmetje nosimo, kadar pridemo v posojilnico vlagat deleže, ali plačat obresti! Jaz bi samo toliko svetoval: ' Mi kmetje že nestrpno čakamo, da bi odstopili taki liberalci,, kateri nas ne morejo pustiti pri miru.. Potem naredi nja-ša posojilnica vsaj enkrat „Skšeft“ in bo imela lep mdr pred takimi gospodi liberalci, od katerih nima nobene koristi. Da pa tudi vi, gospodje, naredite srečo v loteriji, si lahko že jutri naročite enega „Pufhalter-ja.“; potem,-nimamo mi klerikalci nič proti temu, ajkö si vi kje v bližini postavite svoje ^gnojišče“1, kamor boste nosili svoje laži ! Nas „(klerikalce“11 pa pustite pri miru, drugači Vam pokažemo, kje mesec zahaja. Pika. — Že dolgo let ud posojilnice.
Novacerkev. ( Izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 13. oktobra, ob 3. uri popoldne Slomšekovo slavnost V društvenih prostorih. Na 1 vsporedu je slavnostni govor, deklamacije, petje in 'igra „Dr. Vseznal in njegov sluga.“
Pridobivajte nove naročnike!
Novost!
Nove
Novost!
DEŽNE PLAŠČE
iz popolnoma nepremočljivega lodna velblodje dlake, srednje in temnosive, kakor tudi črne barve,
s kapuco in rokavi
zelo praktične in priporočljive za popotnike, izdeluje po ceni in dobro iznajditelj in izdelovalec
^Josip maculi,
Modna trgovina, za gospode,
Stolna ul. 5. MARIBOR Stolna ni. 5.
Pri naročilu zadostuje navedba dolžine, prsne širine in barve. Cene so zmerne (od K 20'— naprej) in se ravnajo po velikosti in kvaliteti. 204
fissati; Ročni mlin 1 NgggžL.
Zraven slike od mene iznajdene mline stavim v šestih različnih velikostih za roko, gepelj, vodno ali motorno moč. — Prva in druga velikost je najbolj priporočljiva za manjše kmetije, srednja za veleposestvo in večja za obrt. Pripomni se pa, da manjši mlini ravno tako dobro meljejo kakor veliki, ker ima vsak mlin štiri pajtlje, in sicer en svilnat za fino pšenično moko dva za različne krnšne moke in eden zagris. Kamenje si vsak kmet lahko sam z klepalom iz-ojstri, kakor pri vsakem navadnem vodnem mlinn. — V začetku si seveda ne zna vsak dobre moke napraviti, kdor ni v mlinarski obrti izučen, se mora polagoma privaditi. Cene so pri sedajnib dragih razmerah tako nizko nastavljene, da je mogoče vsakemu, tudi najmanjšemu kmetu si tak mlin naročiti. V sedanjem razburjenem času, ki kmeta stiska od vseh strani in mu je ustreženo, če si zamore sam pomagati, je priporočljivo, da bi kmečke posojilnice, kmečke in strojne zadruge nakupile primerne mline v večjem številu po nižji ceni in jih razdelile med kmete proti polajšanemu vplačevanja.
Spričevalo :
Rakovnik, 13. febr. 1912.
Cenjeni gospod!
Naznanim Yam, da sem iskal po vseh tovarnah mlin, pa tacega nisem mogel dobiti kakor je Vaš. človek ga more z roko vrteti pa naredi boljšo moko kakor vodni mlin. Kako nebi bili zadovoljni,
jos. Pfeifer,
tovarna za poljedeljske in kmetijske stroje in livarna za železo in medenino v Hočah (Kötsch) pri Mariboru na
:::	Štajerskem. :::
ker ga vsak šolarski otrok lahko
goni. V dveh urah zmelje mernik žita. Jaz sem prav zadovoljen s tem mlinom, kakor tudi vsi drugi, katerim ste ga poslali. Dragi gospod, jaz ga vsakemu kmetu priporočam. Srčni pozdrav! Štefan Colarič, Rakovnik št. 5, z. p. Št. Jernej na Dolenjskem (Kranjsko).	444
BSgE" Ceniki se razpošiljajo brezplačno in poštnine prosto.
Franc Pleteršek
M.rib«t, u zaloga
cesta 10. POhlStva
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83
Vsi, ki ste skrbni možie in očetje !	■.=
Ali hočete vsaj I0 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za prihodnost svojih otrok?
Potem pišite „Slov. Straži“ v Ljubljani po knjižico g. župnika Haaserja o ljudskem zavarovanja, ki se vsakomur dopoMje popolnoma zastonj.
KtttfKKKKNKKKffK
Svoji k svojim.
Priporoča se največja in najcenejša svetovna prip^nana slovenska trgovina
Rafael Salmič
Narodni dom.
vsakovrstnih pravih švici, skih slatnine srebrnine in optičnih predmetov.
Najnižje cene! postrežba tožna! mm* mali dobiček! Dobro ime!
Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec zahteva moj novi veliki cenik, katerega dob zastonj in poštnine prosto.
Ni tisoče zahvainih p^em sem prejel vsled dobre in poštene postrežbe.
ji
Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah in trgovinah list „Straža“.
Prva južno-štajerska hamnoseška
družba v Celja. _______
lap, M ii struži s slFBjuifn Biffilo®: :: Imi h pasiran!!
ii li. :: ìmmm stinte usmenih in m mmmenfsina in stai-ss Ma dela iz is- m isezemstiega materijala, ss = Finii® zi ili il raÉsrop	:: Heiiisa galop
ig§8t38lpü! saptòii spunta, :: ftajniìp cip. :: Bulnntni ss ss jiMMitì ppfl :: tacila se izsešuftp Mm. ss ss Cesiti in iMsini proreci ìmmMm.
Inaiaste: MMmmmmškm druita t% Celia«
V lastnem interesu zahtevajo gospodinje pri nakupu izrečno : pravi Franck z kavnim mlinčkom. Zelo se svetuje, da se takoj prepričamo, če ii ponujeni nam zabojček ali zavojček tudi resnično nosi „kavni mlinček“ kot jamstvo pristne kakovosti. — Tovarna v Zagrebu.
sl im 120/2W7B
Hotel Trabesinger
v Celovcu
Velikovška cesta
SSŠStHSi št. 5
se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina.
Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus.
Lojzka in Pepca Leon.
reglsfrsvanss zadruga z ntomtjerm z&mzo.
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4*/,°/ 8 proti tri mesečni odpovedi po 43/.,0/o- Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
Posojila, se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5°/o) na vknjižbo sploh po 5‘//A» na vknjižbo in poroštvo po 53/4°/o in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne upe
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“v

Odgovorni urednik: Lav. Kemperle,