PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXVHI. Št. 83 (8176) TRST, petek, 7. aprila 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnih PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zataiž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZDA SE MAŠČUJEJO ZA ZMAGOVITI POHOD OSVOBODILNE VOJSKE NA JUGU Nixon ukazal ameriškemu letalstvu obnovitev bombnih napadov na ozemlje Sev. Vietnama Severnovietnamske protiletalske enote so sestrelile deset bombnikov Krvavi boji na nož v trikotniku severno od Sajgona - Presekana cesta ... 5AJGON, 6. — Nixon se je odločil. Po oklevanju prvih dni in "ljub ostremu nasprotovanju skupine demokratskih senatorje in drugih svetovalcev, je ukazal obnoviti bombardiranje Severnega Vietnama. Glasnik ameriškega vojaškega poveljstva je izjavil, da ameriška etala že bombardirajo »vojaške objekte« in druge cilje v Severnem Vietnamu, medtem ko ladje VII. tihooceanskega brodovja bruhajo topovski ogenj na obalna področja v Tonkinškem zalivu. Uradni viri iz Hanoja sporočajo, . da je med ameriškimi naleti nad j padajo partizani z vseh strani, ker je evernim Vietnamom protiletalska artilerija sestrelila deset letal. Ofenziva južnovietnamske FNO še raja in se zaostruje. Najemniška ojska je že evakuirala Kuang Tri 1,1 Dong Ha, civilno prebivalstvo so v glavnem odgnali v Hue, ki se mu Partizanski oklepni oddelki približuje-1° z bliskovito naglico. Po padcu oporišča «Bastogne» se že borijo v neposredni periferiji mesta, nekako av®jset kilometrov od centra. . Sajgonska vojska se umika proti logu, kjer divjajo siloviti boji okoli ntesta Kontum na Osrednji planoti Hj kjer so partizanske enote obko-ule mesta An Loc, Phuoc Long in “inh Long. Bataljon partizanske voj-s*e je presekal, kakih 60 km od sa-vietnamske prestolnice Sajgon, glavno avtocesto, ki mesto povezuje * Kambodžo in po kateri se pomikajo enote osvobodilne vojske. Ofen-Z'va osvobodilnih sil grozi torej tudi samemu Sajgonu, ki je doslej veljal za najmočnejšo pomorsko in letalsko postojanko ameriških okupatorjev in sajgonske vladne vojske. Govori se, da so v Severni pokrajini morali poseči v boj tudi ameriški vojaki. Te so s helikopterji prepeljali na bojišče, ko je vladnim najemnikom huda predla. Vest o udeležbi ameriških vojakov v bojih (kar nasprotuje z Nixonovim načelom »viet-namizacije») so priznali, čeprav le Posredno, tudi ameriški poveljniki. Sporočili so namreč, da so v bojih 2 enotami FNO bili ranjeni trije a-nteriški častniki. Več ameriških žrtev pa je na 0-srednji planoti, kjer aktivno posegajo s helikopterji v spopade z enotami FNO. Pri plantaži, nedaleč od •Pesta Loc Ninh trajajo že 24 ur ostri krvavi boji na nož. Mesto na- toiaiiiuniiiitnniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiliiitiHiNi Tiskovna konferenca Ngujen Thi Binhove postojanka skrajno važna, saj je oddaljena od prestolnice komaj 112 kilometrov in iz nje nadzorujejo prometne poti v Kambodžo. Sajgonsko poveljstvo je ukazalo garnizonu v mestu, naj se brani do zadnjega moža. Američani jim skušajo pomagati iz zraka, vendar letalstvo poredkoma posega, ker so partizani med juriši prodrli v sovražnikove postojanke. Pač pa posegajo v boje helikopterji. Enega so partizani sestrelili. Položaj pod Loc Ninhom je tako kritičen, da so morali — kot poročajo mednarodne agencije — tanki sajgonske vojske, ki so prihiteli najemni- kom na pomoč, z gosenicami mendrati kupe trunel ob vhodu v mesto v obupnem poskusu da zavrnejo napadalce. Na severni fronti se boji nadaljujejo z nezmanjšano ostrino. Enote osvobodilne vojske, ki so prejšnje dni zasedle štirinajst sovražnikovih oporišč, so se polastile mnogo protiletalskega materiala in uredile v teh oporiščih svoje raketne baze. Iz teh sestreljujejo letala sajgonske vlade, ki skušajo presekati obrambno črto in odvreči svoj smrtonosni tovor na osvobojena področja. Agencija »Giaiphong* poroča, da so nad o-svobojenim področjem na tak način sestrelili od začetka ofenzive 45 saj-gonskih letal. Na državni cesti št. 1, ki vodi v Hue, je nastal, kot poročajo agencije zastoj po umiku partizanskih saboterjev. Najemniško poveljstvo je namreč dovolilo promet vojaških vozil in poslalo proti severu konvoj, ki je naletel na mine Džip, ki je vozil pred kolono, je razneslo, nekaj kamionov pa prevrnilo, da so jih morali dalj časa odstranjevati. Ameriško vojaško poveljstvo poroča, da se je letalonosilka «Constella-tion» končno približala Tonkinškemu zalivu. Na njenem krovu je večje število letečih trdnjav B-52, ki bombardirajo osvobojena področja. V glavnem napadajo področja pod Kontu-nom, ogroženi trikotnik mest severno od Sajgona in osvobojeno področje pod Kuang Trijem. Ameriških letal, ki sedaj aktivno posegajo v vietnamsko vojno, je 570. V glavnem prihajajo z letalonosilk v Tonkinškem zalivu, iz Tajske in iz letalskih baz v južnem delu Vietnama. Pri naletih jim delno pomaga razjasnitev, vendar je agencija »Giaiphong* (Osvoboditev), ki poroča iz glavnega poveljstva osvobodilnih enot nekje v vietnamski džungli, izdala sporočilo, po katerem se partizanske enote ne bodo ustavile pred zločinskim bombardiranjem ameriških letal. «Nixon bo zašel v slepo ulico, kakor njegov predhodnik Johnson,* trdi agencija, «dejansko pa je že politično mrtev, kakor je politično mrtva propadla teorija o vietnamiza-ciji vojne. V petih dneh je osvobodilna vojska zajela nad pet tisoč saj-gonskih vojakov, medtem ko jih tisoč beži proti jugu. Ljudstvo aktivno podpira osvobodilno vojsko in zavira napredovanje najemniških odredov, kakor jih tudi moti pri begu. Zato se sajgonski oddelki krvavo maščujejo s nokoli in požiganiem mest in vasi!* Tako agencija FNO. SFRJ o Vietnamu BEOGRAD. 6. — Najnovejši razvoj v Vietnamu potrjuje, po besedah zastopnika zveznega tajnika za zunanje zadeve Milana Zupana na današnji tiskovni konferenci, da se ljudstvu, ki ie odločno v svoji borbi za neodvisnost, ne morejo s silo vsiliti rešitve in da se pravično rešitev vietnamskega problema mora iskati v neposrednih pogajanjih med zainteresiranimi. Zato nas resno skrbi prekinitev pogajanj v Parizu, sodimo, da bi se morale brez odlašanja nadaljevati, je izjavil Zupan in dodal, da bi določanje končnega datuma umika vseh tujih čeh in ustanovitev koalicijske vlade v Južnem Vietnamu prispevalo, da so hitro najde rešitev. Obnovitev bombardiranja demokratične republike Vietnama izziva zaskrbljenost in obsodbo v naši javnosti in. kot smo že večkrat poudarili, otežkoča dosego mirne rešitve, je izjavil Zupan. Na vprašanje o bodočem obisku predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bijediča Avstriji je Zupan dejal, da se bo Bijedič s Krn- skim razgovarjal o mnogih dvo-1 Umrl je Heinrich Liibke kujemo, ie dejal Zupan, da bo v razgovorih posebna pozornost posvečena dvostranskim odnosom iru-irou-čevanju možnosti, da se na novih sodobnih osnovah razvije gospodarsko sodelovanje z intenziviranjem industrijskega in tehničnega sodelovanja. Zupan je dodal, da se bo razgovarjal tudi o vseh vprašanjih, katerih rešitev bi prispevala, k vzpodbujanju vsestranskega razvoja medsebojnih odnosov kot so: manjšine, jugoslovanski delavci v Avstriji in dr. Glede mednarodnih tem je pričakovati, da bodo razgovori o Evropi zavzeli zelo važno mesto. BONN, 6. — Danes je v neki kliniki v Bonnu umrl bivši predsednik Zvezne republike Nemčije Heinrich Liibke. Bivšega državnega poglavarja so operirali prejšnjo nedeljo zaradi notranjih krvavitev. Liibke je bil izvoljen za predsednika republike leta 1959 ter je obdržali ta visok položaj celih 10 let. _ Pokojnik se je rodil leta 1894. Za časa nacizma je bil tudi zaprt. Med vojno je vodil neki zaseben urad za arhitekture in inženirstvo. Tudi nacistična vlada mu je zaupala izdelavo nekaterih načrtov. t r-' */«. «■ ' ' Kolone beguncev se umikajo z bojišč pod Kuang Trijem. Ob cesti trupla ujetih sajgonski najemniki pobili pred begom partizanov, ki so jih (Teleloto AN S A - UPI) ............................................ ŽIVAHNA PREDVOLILNA KRONIKA Izredna zaostritev polemike KPI in PSI proti demokristjanskema obratu v desno Vodstvo KPI obtožuje demokristjanski vrh, da se povezuje z monopolističnim kapitalom - Socialisti proti izigravanju upokojencev RIM, 6. — Volilna kronika je v ozračju zaostrenih odnosov med socialisti in demokristjani ter je v tej zvezi danes Vivagno ugotovil, da Piccoli vodi grobo antisocialistično kampanjo. V tej zvezi je pa zanimivo, da je istočasno Forlani pozval celotno demokristjansko stranko, da naj bo enotna in da se mnogi sprašujejo, kaj pomeni vztrajni molk Mora. Glede prihodnosti pravijo rimski prerokovalci, da namerava Forlani tudi po volitvah sestaviti novo enobarvno vlado, ki naj bi bila ali «kopališka» ali pa nekak most do strankinega kongresa, ki bo jeseni. V tej zvezi pa govore, da gre za poskus vlade, brez podpore socialistov ter istočasno s podporo liberalcev. Danes je direkcija KPI sprejela zelo ostro stališče glede demokristjanov in ugotavlja, da gre za jasen premik na desno in za konservativno odločitev. Večina levega centra se to razkrojila, ker KD, PRI in PSDI niso pristale na zah- PARIZ, 6. — Gospa Ngujen Thi ®nh, zunanji minister začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama in načelnik pogajalcev v Pa-rizu za FNO, je včeraj imela napovedano tiskovno konferenco. Bin-nova se je nepričakovano vrnila iz "'etnama po šestmesečni odsotnosti to ie ponovno zasedla svoje me ko so ameriški in sajgonski 'iiplomati sklenili prekiniti pariško mirovno konferenco. Naravno je. da jc tiskovna konferenca predstavnice ZRV v trenutku, ko poteka v Vietnamu ena naj-rtujših partizanskih ofenziv, prikli-eala časnikarje iz vsega sveta. Thi ihnhova je najpre’ poudarila, da se v Južnem Vietnamu bojujejo sa-too redne enote osvobodi'ne vojske f NO, ne pa severni Vietnamci, kot ?' radi dokazali Amerikai.ci in najemniki v Sa.igonu. «Nihče pa nam be more kratiti pravice, da se obo fožinio čimbolje tudi z orožjem in “toki. ki nam jih pošiljajo prija-tolji iz vsega sveta*, ie poudarila, 1° ie nekdo vprašal, od kod težke topništvo, rakete in tanki osvobodilni vojski. »Naš namen*, ie dejala. »ie osvoboditev Vietnama računamo pa na 'fključno politično rešitev vietnam-skega vprašanja, zato vztrajamo pri obnovitvi pogajanj in sprejemu sed-toih točk mirovnega načrta FNO*. Gospa Thi Binh je nato orisala boložaj v Vietnamu Dejala to. da Saigonska vojska beži v razpršenem redu proti jugu in da se ve-,T° število najemniških vojakov, k' s_° bili prisilno mobilbuiani. pri-družuje osvol hudo ranjen v zaporu MILAN, 6. — Niso še pojasnjene okoliščine, v katerih je bil hudo ranjen voditelj izvenparlamentarne skupine »Lotta continua* Michelangelo Spada, ki je bil v milanskem zaporu San Vittore pod obtožbo sodelovanja pri neredih 11. marca. Uradnih vesti ni: sodna oblast in uprava zapora nista izdali nobenega sporočila. Edina znana stvar je, da je Spada v nevrokirurškem oddelku milanske bolnišnice hudo ranjen v glavo in s pretresom možganov. V zvezi s tem pretresljivim dogodkom je socialistični poslanec Eugenio Scalfari izjavil, da »ta vest vzbuja začudenje, zmedo in ogorčenje. Sodna oblast, ministrstvo za notranje zadeve in za sodstvo morajo takoj podati točna pojasnila o dogodku. Demokratična javnost zahteva naj se takoj razkrije resnica, če se lahko dogaja, da spravljajo v italijanskih ječah politične jetnike skoraj ob življenje » okoliščinah, ki niso tako zelo nejasne, pomeni, da je izginila še najmanjša sled pravice in da velja samo še zakon džungle*. Pogreb revolucionarja Vladimira Popoviča BEOGRAD, b. — Z najvišjimi državnimi častmi so danes na novem pokopališču v aleji velikanov položili k večnemu počitku posmrtne ostanke člana sveta federacije, uglednega revolucionarja, političnega delavca in narodnega heroja Vladimira Popoviča, ki je po težki bolezni umrl 1. aprila v bolnici v Londonu. Na beograjskem pokopališču so se od Vladimira Popoviča s prilo.4 lastnimi govori poslovili v imenu Čme gore Dobroslav Ču-latič, v imenu rojstne občine Bar Ilija Bučkovič, v imenu španskik borcev d". Aleš Bebler, v imenu Socialistične republike Hrvaške dr. Slavko Kcmar in v imenu ZKJ Peter Stambolič. 31 LET OD NAPADA NA JUGOSLAVIJO Danes se izteka 31 let cdkar je nacistična Nemčija napadla Jugoslavijo. Takoj nato, ko so nemška letala bombardirala Beograd so z vseh strani vdrle nemške divizije. Izkoristile so popolno nepripravljenost Jugoslavije na obrambo in z delovanjem pete kolone v zaledju kmalu zlomile odpor šibke kraljevske vojske. Oficirski kader je bil na splošno pripravljen kapitulirati, junaška dejanja posameznikov pa niso mogla rešiti položaja. V duhu Hitlerjeve zamisli so jugoslovansko ozemlje razdelili med štiri okupacijske sile — Nemčijo, Italijo, Bolgarijo in Madžarsko. Okupatorji so izkoristili podedovane družbeno-politične probleme starega režima in našli sodelavce v enem delu domače buržoazije. To so bile separatistične in profašistično usmerjene sile, ki so jim zaupali ureditev okupacijske državne organizacije. Že 27. junija 1941 pa je bil v Beogradu ustanovljen glavni štab narodnoosvobodilnih odredov Jugoslavije pod poveljstvom Josipa Broza Tita. Od tedaj ni imel okuDator niti trenutka mir-neea življenja na jugoslovanskih tleh. Iz boja pa je izšla nova Jugoslavija. D. K. IliiiliiiiuinMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiimimiiiiiiiiiiiiiimiiianiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHimiiiii VČERAJ SO PODPISALI NA MINISTRSTVU ZA DELO Vsedržavna pogodba za kmetijske delavce Sestanek s predstavniki vsedržavnih sin. dikalnih organizacij poldržavnih ustanov RIM, 6. — Danes so na ministrstvu za delo podpisali sporazum o vsedržavni pogodbi za kmetijske delavce. Pogajanja so trajala dalj časa in je končno prišlo do sporazuma po posredovanju ministra za delo Donat - Cattina. Današnji sestanek je trajal pet ur in na njem niso bili prisotni predstavniki «confagricolture*, ki pravijo, da je nesprejemljivo posredovanje ministrstva za delo. Sporazum določa, da mora vsak delavec opraviti letno najmanj 180 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KAIRSKI ODGOVOR NA NAČRT KRAUA HUSEINA Egipt prekinil diplomatske odnose z Amanom Sadat bo v kratkem obiskal Alžirijo • Sovjetski ministrski predsednik danes v Iraku KAIRO, 6. — Egiptovska tiskovna agencija MEN je danes sporočila, da bo kairska vlada prekinila diplomatske odnose z Jordanijo. Ta sklep je egiptovska vlada sprejela po dolgem sestanku. Ob koncu je minister za informacijo Ab-del Kader izjavil: »Prekinitev diplomatskih odnosov z Jordanijo je neobhodno potrebna za nadaljevanje boja proti Izraelu.* Hatem je dodal, da je egiptovski ministrski svet razpravljal o političnih odnosih z Amanom in je prišel do zaključka, da Huseinov in Allonov načrt sovpadata. »Ta načrt podpira naklepe imperialistov v tej deželi in zato je potrebna prekinitev diplomatskih odnosov z Amanom,* Egiptovski ministrski svet je tudi razpravljal o nadaljnjih akcijah, ker je boj neizbežen in je eden izmed osnovnih principov kairske politike. Kairski dnevnik »Al Gomhouria* piše danes, da bo palestinsko odporniško gibanje na svojem kongresu verjetno predlagalo vključitev Palestine v Zvezo arabskih republik na podlagi kairskega sporazuma iz leta 1910. Na ta način bi odporniško gibanje ustvarilo protiutež predlogu kralja Huseina o zvezi med Jordanijo in Palestino. S tem predlogom bi gibanje izrazilo svoje popolno zaupanje Egiptu, Libiji in Siriji, ki najbolje branijo pravice palestinskega prebivalstva. V zvezi z napovedanim Sadato-vim obiskom v Alžiriji pa časnik trdi, da gre za novo fazo egiptovske politike, ki želi koordinacijo stališča in sredstev arabskega sveta. Kaže tudi, da bo Sadat v krat- kem obiskal Irak, da bi prepričal Alžir in Bagdad za bolj aktivno sodelovanje z združeno arabsko fronto v boju proti rastoči izraelski nevarnosti. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov poročajo, da libijska vlada ne bo dala ostavke, pač pa. da je mogoča vladna preosnova. Včeraj je mednarodni tisk objavil vest, da je libijska vlada predložila svojo ostavko polkovniku Gedafiju. Sovjetski ministrski predsednik Aleksej Kosigin je danes odpotoval iz Moskve v Bagdad, kjer bo prisostvoval otvoritvi naprav za izkoriščanje petrolejskih ležišč v Ru-meliji. Po sporazumu, ki sta ga državi sklenili leta 1969 je Sovjetska zveza dala Iraku denarno posojilo in tehnično pomoč za izkoriščanje teh ležišč. Naprave v Rumeliji so največ- je v Iraku. Po uradnih sporočilih iz sovjetskih krogov bodo s temi napravami lahko kmalu črpali 18 milijonov ton letno »črnega zlata*, nato pa se bo proizvodnja polagoma večala in ob koncu tega desetletja bi morali že črpati 40 milijonov ton petroleja letno. S pomočjo sovjetskih tehnikov bodo tudi zgradili naftovod, ki bo povezoval ležišča s pristaniščem Fao v Perzijskem zalivu. Politični opazovalci menijo, da bi med Kosiginovim obiskom v Iraku, Bagdad in Moskva lahko tudi podpisali sporazum o medsebojnem prijateljstvu, kar naj bi potrjevala obojestranska izjava, ki sta jo podpisali državi ob priliki obiska iraškega podpredsednika v Moskvi. Sovjetski in iraški državniki so takrat izrazili željo, da bi pospešili medsebojne diplomatske odnose. delovnih dni ter istočasno določa minimalno dnevno plačo v višini 3.250 lir za navadne delavce in 3.450 lir za poikvalificirane delavce. Poviški bodo stopili v veljavo 1. maja letošnjega leta. Pomembne so tudi normativne določbe, saj so znižali tedenski urnik s sedanjih 42 na 40 ur in to postopoma, tako da bodo delovni umik znižali takoj za eno uro in po 11. novembru 1972 še nadalje za eno uro. Sporazum tudi predvideva, da bodo lahko delavci izvolili svojega sindikalnega predstavnika v kmetijskih podjetjih, ki imajo več kot 50 zaposlenih. Minister za delo Donat - Cattin je v zvezi s tem sporazumom izjavil, da so upoštevali značaj in potrebe manjših kmetijskih obratov, istočasno pa gre za pomembne novosti, ko se za vse ustvarja ustrezno socialno zavarovanje in jamstvo minimalnega dohodka. Minister za delo Donat - Cattin se je danes sestal s predstavniki vsedržavnih sindikalnih organizacij poldržavnih ustanov. Ugotovili so, da njihove zahteve ni hilo mogoče urediti, ker je razpuščen parlament. Minister je sporočil, da se je vlada obvezala, da bo na prihodnji seji odobrila zakonski osnutek za ureditev plač, katerega bodo predložili za razpravo novoizvoljenemu parlamentu. Istočasno so tudi obljubili, da bo vlada na svoji seji pooblastila poldržavne ustanove, da izplačajo po 12.000 lir dvanajstkrat kot akontacijo za težavno delo u-službeneev. RIM, 6. — Vsedržavni tajniki: Lama za CGIL, Storti za CISL in Vanni za UIL so poslali predsedniku vlade telegram, s katerim zahtevajo takojšnji sestanek, da se dogovore o pozitivni rešitvi položaja upokojencev. DANES POMEMBNEJŠE ZBOROVANJE PSIUP SOCIALISTI BODO V SOBOTO PREDSTAVILI SVOJE KANDIDATE Poročilo Slovenske skupnosti, ki postavlja v ospredje volilne programe strank in voljo za stvarno reševanje perečih slovenskih vprašanj Slovenska skupnost nam je poslala naslednje uradno sporočilo. Na svoji redni seji dne 6. aprila 1972 je izvršni odbor Slovenske skupnosti obravnaval vprašanja v zvezd z bližnjimi državnozborskimi volitvami in med drugim vzel na znanje poročalo političnega tajnika Štoke o stikih, ki jih je Slovenska skupnost imela tako s sorodnimi slovenskimi političnimi organizacijami v deželi kot z deželnimi tajništvi strank leve sredine, s katerimi sodeluje na upravni ravni. V tej zvezi se je Slovenska skupnost zanimala, v kolikšni meri bo v njihovih volilnih programih in izjavah prišla do izraza volja do stvarnega reševanja perečih slovenskih vprašanj in obveza, da se ta vprašanja rešijo v prihodnji zakonodajni dobi. Izvršni odbor Slovenske skupnosti pa je v zvezi z volilno kampanjo žal ugotovil, da v mestu in predmestju ni videti lepakov tudi v slovenskem jeziku. Slovenska skupnost pričakuje, da se bodo stranke. ki imajo v svojih vrstah organizirane Slovence, pa tudi tiste, ki se potegujejo za slovenske glasove, obrnile na slovenske volivce v njihovem materinem jeziku. Končno le izvršni odbor Slovenske skupnosti vzel z zadovoljstvom na znanje, da te devinsko nabrežin-ska občinska uprava, kateri načeluje župan Slovenske skupnosti, dr. Drago Legiša. izpolnila s postavitvijo dvojezičnih krajevnih napisov v vseh vaseh občine eno izmed svojih važnih obveznosti, ki izhajajo iz sporazuma s strankami leve sredine iz leta 1970. Socialisti so danes sporočili, da bodo v soboto ob 16.30 na svojem sedežu predstavili na tiskovni konferenci kandidate za poslansko zbor ndco in za senat. V nedeljo bodo pričeli z volilno kampanjo v Miljah, kjer bo ob 12. uri govoril kandidat za poslansko zbornico Giu-ricin. Socialproletard bodo imeli danes pomembnejše zborovanje, ki bo ob 18. uri na Trgu Goldoni, na katerem bo govoril član vsedržavnega vodstva Silvano Andriani, poleg njega pa še neodvisni kandidat za poslansko zbornico inž. Costantino Giorgetti in tajnik stranke Ezio Martone. Pomembnejše zborovanje KPI bo danes pri Sv. Jakobu, ko bo kandidatka za poslansko zbornico Jole Burlo obravnavala stanovanjska vprašanja ter še zlasti kritično stanje v delavskem šentjakobskem o-kraju. Socialdemokrati so potrdili, da bodo svojo volilno kampanjo pričeli v sredo s pomembnejšim zbo rovanjem, na katerem bo govoril namestnik tajnika stranke Orlandi. Včeraj je odbor za volilno premirje razpravljal tri dolge ure o transparentih in o svetlobnih napisih. Dogovorili so se. da lahko vsaka stranka postavi po tri svetlobne napise za volilno kampanjo za poslanski) zbornico in po dva za senat. Glede transparentov pa se niso ničesar' dogovorili saj zakon dopušča vsaki stranki po 20 volilnih transparentov. Vse kaže. da bodo pristali na kompromisni predlog socialističnega predstavnika, da se sami omeje na največ osem transparentov za stranko, o čemer bodo razpravljali v ponedeljek V ponedeljek bosta v Trstu kar dva vidnejša demokristjanska predstavnika. Kot smo že poročali, bo volilno kampanjo KD otvoril Andreotti. ki ne bo prišel v svojstvu predsednika vlade, temveč predstavnika stranke in kot gost tržaškega vodstva Krščanske demokracije. Istočasno pa bo prisoten tudi notranji minister Ritmor. ki bo prisostvoval prisegi podčastnikov javne varnosti, ki bodo v ponedeljek končali tečaj. Ru- Deželni odbor je zavrnil vladne predloge, ker so paternsJistični in v nasprotju s kriteriji, ki označujejo zakon o reformi pokojnin in ki so sprožili zahteve sindikalnih organizacij oktobra 1971. Potrjena je hila zahteva po takojšnjem mesečnem predujmu in sicer od 1. .januarja 1972, brez katerega bi vsi vladni predlogi bili zgolj volilna propaganda pred 7. majem. Vrsta sprejemov pri dr. Berzantiju Predsednik deželnega odbora Berzanti je včeraj dopoldne v Trstu sprejel na vljudnostnem obisku avstralskega ambasadorja v Rimu M. Bookera. Pozneje je dr. Berzanti sprejel novega predsednika splošne deželne bolnišnice v Vidmu prof. A.L. Florama, ki sta ga spremljala zdravstveni ravnatelj prof. G. Zanuttini in tajnik dr. A Antoniet-ti. Zdravstvene delavce ie sprejel tudi predsednik deželnega sveta Ri-bezzi. Končno je dr. Berzanti sprejel novoimenovanega soriškega prefekta dr. Molinarija. Vprašanje republikanskega svetovalca Fragiacoma o gradnjah v arzenalu Republikanski svetovalec v občinskem svetu Oliviero Fragiacomo je vložil županu pismeno vpraša nje. V njem pravi, da je družba SAPIEM v stiku s tržaškim arzenalom - San Marco za gradnjo nadaljnjih dveh stalnih pomorskih postaj in ladje za podmorska vrtanja, kot izvira iz obljub vlade. Poleg tega je SAPIEM tudi smatrala tržaški arzenal za najboljšega v Italiji. Zato svetovalec Fragiacomo sprašuje, kakšni so nameni župana, da pripomore k pozitivni rešitvi pogajanj za omenjene gradnje, predvsem ker bo čez nekaj dni v Trstu predsednik ministrskega sveta. Tožbe proti neznancem zaradi napada izletnikov na domačinko iz Bazovice V zvezi z nedeljskimi dogodki v Bazovici, kjer so izletniki, kot tudi drugod na Krasu, povzročili mnogo škode na travnikih in celo napadli in pretepli domačinko, sta Ob 28. obletnici ustrelitve 71 talcev na Opčinah bo v nedeljo, 9. t. m. ob 16. uri PRI SPOMENIKU NA OPČINAH SPOMINSKA SVEČANOST Priložnostna govora bosta imela Dušan Lovriha v slovenščini in Eugenio Laurenti v italijanščini. ANKETA PO ZAKLJUČKU OPERNE SEZONE dva Bazovca vložila pri karabinjerjih tožbo proti neznanim osebam zaradi fizičnega napada. Z domačini je bil pri karabinjerjih tudi tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk. Zelo verjetno bo v prihodnjih dneh še nekaj takih tožb. Danes stavka uslužbencev ONMI Danes bo napovedana celodnevna stavka osebja tržaškega sedeža ONMI v podporo vsedržavnih zahtev uslužbencev te ustanove 13. aprila bo v okviru stavk, ki sc jih napovedale organizacije CGIL. CISL in UIL, v Rimu manifestacija, katere se bodo udeležili predstavniki u-službencev ONMI iz vseh pokrajin Italije. iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu DELO DEŽELNEGA ODBORA Sovjetski železarji na obisku v Italiji Te dni se mudi v Italiji predstavništvo sovjetskega ministrstva za železarstvo, ki ga vodi pomočnik pristojnega sekretarja Voronov. Gre večinoma za strokovnjake, ki so člani mešane delovne skupine za železarstvo v okviru gospodarskega sodelovanja med Italijo in Sovjetsko zvezo. Sovjetski strokovnjaki, ki so se med svojim obiskom v Italiji ustavili najprej v Rimu, bodo opravili enotedenski obisk nekaterim železarskim obratom v Vidmu, Milanu, Tarantu. Bergamu, Piombinu in tudi v Trstu Na ogledu .jih bo spremljal generalni inšpektor na ministrstvu za industrijo dr. G. Chiabrando. Občinstvo gledališča Verdi zadovoljno z minulo sezono Od oper sta najbolj ugajali «Puritanci» in «Gusar», med pevci pa Angeles Gulin in Katia Ricciareili - Klasični repertoar najbolj zaželen Gledališče «Verdi» je — kot smo že pisali — zaključilo svojo operno sezono 1971-72 in prav danes začenja svojo spomladansko simfonično sezono. Da bi bolje spoznalo svoje občinstvo, spremembe v njegovih usmeritvah in v okusu, je vodstvo gledališča na zaključku sezone razdelilo obiskovalcem preprosto polo, ki je vsebovala nekaj vprašanj in sicer predvsem vprašanje kako so gledalci sprejeli in kako ocenjujejo sezono v celoti z vsemi njenimi 12 predstavami, kateri pevci so mu bili najbolj všeč in katerih oper si najbolj želi Odgovori so pokazali to, kar je v ostalem že znano: da je tržaško operno občinstvo zahtevno, objektivno in resno in da je predvsem zelo navezano na operne predstave. Naj navedemo le nekaj glavnih podatkov. Na skoraj 3000 razdeljenih vprašalnih pol so jih gledalci izpolnili skoraj polovico, čeprav ne- Določena vrsta novih posegov na področju socialnega skrbstva Deželno pomoč bodo prejele ustanove, ki skrbijo za civilne invalide, izseljence in druge potrebne deželane Deželni odbor ,ie na zadnji seji sprejel vrsto predlogov odbornika Stopperja in nakazal nad 600 milijonov lir za pomoč ustanovam, ki sp ukvarjajo s socialnim skrbstvom, za pomoč civilnim invalidom in ustanovam, ki delujejo v korist izseljencem in njihovim družinam Za socialno skrbstvo oodo prejele tržaška pokraiinska uprava 62 milijonov Mr. videmska 60 goriška 13 in pordenonska 15 milijonov lir. Civilnim invalidom, za katere skrbijo občinske ustanove ECA. je odbor namenil skupno vsoto 442 milijonov lir. od tega 87 milijonov za invalide tržaške pokrajine. 208 milijonov za invalide na Videmskem, 98 milijonov na Pordenonskem in 48 milijonov na Goriškem. V isti namen bo dežela naknadno izdala še 90 milijonov lir Ugodnosti po teh sklepih uživa v Furlaniji Julijski krajini nekaj nad 4.000 invalidov. Kar zadeva pomoč izseljencem in njihovim družinskim članom, pa je odbor nakazal 15 milijonov lir iz sredstev na razpolago za leto 1972. V kratkem bo sledilo nadalj- nje nakazilo v višini 5 milijonov lir. Izjava tržaških filmskih krožkov Kinoforum «Mladinski krožek v Miljah*, krožek «Barbaro», Tržaški kinoforum in «Cappella underground* so izdali poročilo, v Katerem se pridružujejo protestom članov kinofo-ruma «Proposta ’71» zaradi grobe provokacije dne 18. marca. Soboto, 18. marca bi moral omenjeni krožek predvajati film «To-vama» o delavskem položaju v tovarni Fiat. Predvajanje bi maralo biti v dvorani salezijancev «Don Bosco*, za katero plačuje krožek redno letno najemnino. Ko je župnik izvedel za vsebino filma, je pozval organizatorje, naj ne predvajajo filma. Organizatorji in občinstvo pa so sklenili, da bodo spričo takega neupravičenega ustrahovanja ostali v dvorani, ker je to njihova pravica. Župnik je poklical pohciio in ta je naiprej zahtevana potrdilo o dovolite nju predvajanja filma — kar pa ni potrebno za kmoforume na podlagi pravilnika javne varnosti. Ker ni mogel preprečiti predvajanja na drug način, je župnik enostavno odnesel projektor in film. Kljub temu je bila redna debata o filmu in ob koncu so vsi prisotni črazen treh vzdržanih) izglasovali protestno izjavo in zahtevali, naj se čimprej skliče svet članov kulturnega centra «Giovanni XXIII.», od katerega je odvisen tudi kino-forum «Proposta 71». Ta dogodek — zaključuje izjava omenjenih filmskih krožkov — še enlu-at dokazuje, da ko se postavljajo v diskusijo osrednja socialna vprašanja, se klerikalna oblast u-pre in zatre vsako svobodo izražanja. katere brez odgovorov na vsa vprašanja. Na prvo vprašanje, če so sezono kot celoto ugodno sprejeli ali ne, je odgovorilo 914 gledalcev, negatimo pa 152. Vprašanje glede posameznih predstav na osnovi poprečno - dobro - odlično, je dalo naslednje skoraj plebiscitarno kvalitetno zaporedje predstav: «Puritan-ci», «Gusar», Simon Boccanegrav, pri čemer so le zelo redki ocenili prav te predstave za poprečne. Sledijo «Boris Godunova, «Turandotr> in «Najpomembnejši človeka. Odgovorov glede pevcev je bilo okrog 500 in največ preferenc so prejeli pevci po naslednjem zaporedju: Angeles Gulin in Katia Ricciareili, Deutekom, Cappuccilli, Bru-son, Casoni, Cross, Yanku, Grilli, Chiara, Washington, Evans, Cecche-le. Med operami, ki si jih tržaško občinstvo najbolj želi, so predvsem Aida, Norma, Gioconda, Wally, An-dre Chenier, Cavalleria Rusticana, Otelo, Tosca, Moč usode in Mada-me Buti er Ulj. Na zelo zanimivo vprašanje, če si želijo, da bi bile v repertoarju močneje zastopane sodobne opere, je prišel prav tako zanimiv in indikativen odgovor: 809 gledalcev je odgovorilo z ne in le 286 z ja. Vprašalne pole so seveda vsebovale tudi druge pripombe in mnenja, ki so se nanašala bodisi na scene, na disciplino med občinstvom itd. Vse te predloge bo vodstva gledališča skušalo v mejah možnosti upoštevati. SINOČI V AVDITORIJU Krstna predstava Bordonov ega «5akala» Po polemiki, Id se je brzda že Predavanje za starše Znanstveni licej F. Prešeren v Trstu prireja v okviru usmerjevalnega tečaja v sodelovanju z združenjem staršev dijakov DANES, 7. aprila 1972 v šolskih prostorih na Vrdelski cesti predavanje z naslovom: KAKO POMAGATI OTROKU PRI IZBIRI POKLICNE IN ŽIVLJENJSKE POTI. Govoril bo pedagog prof. Franc Pe-diček. Začetek ob 19.30. Vabljeni! Prof. Diego De Castro nocoj v krožku za kulturo Na pobudo tržaškega krožka za kulturo in umetnost bo nocoj ob 18.45 v dvorani v Ul. San Carlo 2 predavanje prof. Diega De Castra o temi «De Gasperi in Trst: spomin na znane in neznane stvari*. Prot. De Castro je bil politični svetovalec italijanske vlade pri zavezniški vojaški upravi v Trstu od leta 1952 do 1954, sedaj pa je redni profesor statistike na ekonomski fakulteti v Rimu * v Za maloobmejni promet veljavna občinska potrdila o cepljenju Cepijo tudi na županstvu v Dolini ■ Dokazi, da je cepitev uspela Težave v transfuzijskih središčih zaradi cepljenja krvodajalcev ^ade PmHani mano. VtfTmef'in Sr^ev^vel^vr^0^^ kakšne strankarske stike naj bi imel. Na vsak način pa je obisk kar dveh najvidnejših predstavnikov KD nekaj izrednega in je očitno v zvezi s stanjem v stranki in z notranjimi spori. Nova številka deželnega biltena Izšla je zadnja (šesta) številka «Biltena o socialno gospodarskih dogajanjih v državi in v svetu» za leto 1971. ki ga izdaja deželno ravnateljstvo za načrtovanje, študije in statistiko pri deželni upravi. Bilten obsega med drugim vrsto statističnih podatkov, ki se nanašajo na razvoj gospodarskih in socialnih tokov v Furlaniji Julijski krajini. Sestanek deželnega odbora sindikatov upokojencev V sredo se .je v Vidmu sestal deželni koordinacijski odbor pokra-jinsfkih sindikatov upokojencev CGIL. ki je proučil vladne predloge o vprašanju pokojnin Oobor je v prvi vrsti poudaril dejstvo, da so do teh predlogov prišli po trdi borbi vseh upokojencev, ki ie bila v zadnjih tednih še posebno ostra. Deželni odbor ie odobril enoten nastop sindikalnih zvez ter potrdil, da mora vsaka pobuda izhajati iz sindikalnih organizacij. NAROČITE SE NA Primorski dnevnik! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiHiiMiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii i do>lj časa kuhala, javno pa izbfuh- DO SEDAJ CEPUENA TRETJINA TRŽAŠKEGA PREBIVALSTVA St**?»SK?aŽS£«u; izvedba novega dela mladega tržaškega dramatika Furia Bordona «Prijatelj šakah. Pričujoče poročilo nam ne dopušča, da bi se po-bliže lotili kritične obravnave Bor-donovega deleža pri predstavi in režiserjevega (Aldo Trionfo). Omenimo naj le to, da je avtor v odprtem pismu odklonil avtorstvo «Prijatelja šakala» z utemeljitvijo, da dela ne more spoznati za svojega. Kljub temu, da občuduje Trionfa zaradi njegovega talenta in poštenih namenov, ki jih je imel pri graditvi predstave, meni, da so od prvotnega dela ostale njegove le tbesede». Vse ostalo naj bi bila «fantastična mahinacija režiserja, ki je vložil v predstavo vso svojo sposobnost, občutljivost in veliko znanja». T oliko o polemiki Bordon - Trionfo, v katero je bolj ali manj poseglo tudi občinstvo, saj je na koncu sinočnje predstave klicalo na oder in ploskalo režiserju, ne pa avtorju, ki je bil hote ali nehote potisnjen v kot. Povemo naj le to, da se avtor v tem delu v bistvu loteva že preizkušenega, čeprav vedno privlačujočega vprašanja o borbi med dobrim in zlim. Dobro tu pooseblja Sanjavec, zlo Kriminalec, oba pa tvorita Osebo. Prizorišče «Prijatelja šakala» so možgani te Osebe, ki je nasičena s spomini iz preteklosti ter z zunanjim svetom. Vse to je Oseba zavrgla, zaničevala, sovražila in torej mentalno uničila. Oseba se skoraj samogibno spravi nad te okostnjake, ki plavajo na površju njenih možganov in zato čuti potrebo, da si ustvari mit. Toda ta mit — spreminjajoča se in iz nič ustvarjena ženska — pomeni zanjo še večjo moro, zakaj prežeta je z običajnostjo čustvenosti in moralnosti. V tem svetu se bije boj med Sanjavcem in Kriminalcem. Vsak bi hotel premagati drugega, a ne more. Če eden ubije drugega, je zapisan smrti, zakaj enota se je razbila in Oseba umre. Tržaške občinstte oblasti so v teh dneh stopile v stik z zdravstvenimi organi v Ljubljani, Zagrebu in na ReKi, kjer so jim zagotovili, da je položaj v Sloveniji in v Hrvatski popolnoma pod nadzorstvom. Primerov črnih koz ni bilo v nobeni od obeh republik, cepljeno je že skoraj vse prebivalstvo in nič ne kaže, da bi se epidemija lahko razširila. Sporno je še vedno vprašanje raznih potrdil. Mednarodna potrdi- čas, vsaj dokler ne bodo ponatisnili rumene knjižice z mednarodno veljavo. ki je trenutno nimajo v nobeni pokrajini naše dežele. Kar zadeva potrdila na navadnem papirju, bodo to za maloobmejni promet veljavna vsaj do ponedeljka. V teku pa so pogajanja na mednarodni ravni in pa stiki med tržaško pokrajino in ministrstvom za zdravstvo v Rimu, da bi veljavnost teh potrdil podaljšali. Če to ne bo uspelo se bodo morali občani, ki so se cepili, nimajo pa mednarodnega potrdila ali potrdila na fotokopiji, predstaviti na uradu za higieno tržaške občine, kjer jim bodo izdali proti plačilu 1.040 lir dokument, ki bo imel mednarodno veljavo. Cepljenje je potekalo tudi včeraj. Kaže, da se je število ljudi, ki se je cepilo včeraj nekoliko zmanjšalo. Ne gre za občutno zmanjšanje, naval pa ni več tak kot je bil v preteklih dneh. Po cenitvah dr. Bla-sine, odbornika za zdravstvo pri tržaški občini, se je do sedaj cepilo približno 100 tisoč oseb, se pravi tretjina prebivalstva v naši pokrajini. Število vsekakor ni uradno in za točno število ne bomo zvedeli verjetno niti v prihodniih dneh. ker so razdelili cepivo tudi po večjih tovarnah. tako da se .je število krajev, kjer cepijo znatno zvišalo. Cepijo tudi v vseh okoliških občinah. V Dolini na primer cepijo približno 400 oseb na dan, cepljenje je na županstvu vsak dan od 15. do 17. ure. Cepiva je tudi v dolinski občini dovolj. Občinskemu zdravniku dr. Slavcu pomagata dva zdravnika INAM. V Jugoslaviji niso zabeležili že pet dni nobenega novega primera črnih koz. Mora poteči vsaj petnajst dni od zadnjega obolenja, da oblasti lahko razglasijo konec epidemije. Kateri so simptomi, ki dokazujejo, da je cepitev uspela? Tri dni po cepitvi se ranica vname in nekoliko krvavi, četrti dan je opaziti prozoren mehurček, ki se postopoma širi, sedmi dan po cepitvi je okrog mehurčka koža zelo vneta, še dan kasneje se rana zagnoji, po desetem dnevu se gnojna rana polagoma suši in vnetje kože pojenja. Krasta potemni, počrni in po petnajstih dnevih odpade ter pusti komaj opazno brazgotino. Poleg tega lahko nastopi tudi vročina, ki jo lahko preprečimo z nekaj tabletami aspirine. Cepljenje zoper črne koze ima v štirih pokrajinah Furlanije - Julijske krajine tudi nekaj negativnih plati. Ena teh zadeva krvodajalce, saj se je darovanje krvi v zadnjih dneh občutno zmanjšalo, tako da bi v prihodnjih dneh položaj lahko postal KJE CEPIJO Potrdilo o cepljenju izdaja ob črnski odsek XI za higieno in profilakso v Ul. Torino 8 od 8.30 do 13. ter od 17. do 19. ure. Občane cepijo tudi v občinskih ambulantah, kjer izdajajo zadevna potrdila. Ambulante delujejo od 9. do 13. ure v naslednjih krajih: — Ul. Maddonna del Mare 13 — Ul. Foschlatti l/a — Ul. Giulia 2 (Ljudski vrt) — Ul. dei Leo 3 — Ul. del Vento 13 (Sv. Jakob) — Ul. Marenzi (6 (Sv. M. M. Zg.) — Ul. Puccini 76 — Trg XXV aprile 1 (S. Sergio) — Lonjerska cesta 1 (Vrdela) — Ul. Giusti 2/a (Rojan) — Opčine — Prosek — Križ Popoldne od 17. do 19. ure delujejo občinske ambulante v: — Ul. Marenzi 6 — Trg XXV aprile 1 — Lonjerska cesta 1 — Križ » # * — Danes, v petek, od 18.30 dalje v občinski ambulanti v Zgoniku zelo resen. S tem v zvezi je bila včeraj seja ravnateljev raznih transfuzijskih središč, ki so skupno s pokrajinskim zdravnikom dr. Roc-chettom proučili nastali položaj. Za nasvet so vprašali tudi izvedence svetovne zdravstvene organizacije, ki so te dni v Trstu. Bili so si edini, da ne smejo darovalci dajati krvi tri tedne po cepitvi ali pa celo mesec dni po njej, če gre za prvo cepitev. Vsekakor pa po potrebi in uvidevnosti zdravstvenih organov, lahko omenjena obdobja skrčijo, ne da bi to škodilo zdravju darovelca ali pa bolnika, ki kri prejme. NALEZLJIVE BOLEZNI Štirje smrtni primeri vnetja črevesja Zdravstveni funkcionar tržaške občine ie sporočil število nalezljivih bolezni, ki so jih zasledi'i v tržaški občini od 27. marca do 2. aprila: 10 primerov škrlatinke. 41 primerov ošpic, 4 primeri noric (od katerih 1 izven tržaške občine). 6 primerov nalezljivega vnetja priušes-ne slinavke. 2 primera rdečice. 4 primeri srbečice 8 primerov nalezljivega vnetja ieter. Poleg tega je bilo v preteklem tednu tudi več primerov otroškega vnetja črevesja: zabeležil so jih le 9. od katerih so biM kar 4 primeri smrtni. Dve prij’avi sodnim oblastem Agenti letečega oddelka kvesture ter osebje komisariata javne varnosti s Kolonje so včeraj prijavili sodišču dve osebi. 42-letni Giuliano Pecchiari iz Milj Ul. Serbatoio 2 bo moral pred sodnike zaradi raznih tatvin z obte-žilnimi okolnostmi ter poskusov tatvin. 29-letni GiuMano Gonzi iz Ul. Crispi 78 pa se bo pred sodniki moral zagovarjati, ker ni prijavil orožja. Meseca junija lani je mla- j denič kupil v orožarni «Marinoni», Ul. Mazzini, zračni samokres. Policisti komisariata javne varnosti pri Kolon ji so ga aretirali, ker ni v predpisanem času prijavil komisariatu, da si je nabavil samokres Nastopili so Giulio Bosetti, Mario Scaccia in Leda Negroni, scene in kostume je zasnoval Emanuele Luz-zati, pri režiji pa je asistiral mladi koprski rojak, študent na rimski Akademiji za igralstvo in režijo, Branko Vatovec. Danes cepljenje v Zgoniku V občinski ambulanti v Zgoniku bo danes od 18.30 dalje cepljenje proti čmim kozam. 53 Slovensko amatersko gledališče TRST Na splošno željo občinstva: jutri, 8. t. m., ob 20.30 v Dijaškem domu v Trstu, Ul. Gin-nastica 72 Norman Barrash - Carroll Moore CVETJE HVALEŽNO ODKLANJAMO Komedija v treh dejanjih Predstavo si bo ogledala selekcijska komisija za XV. srečanje gledaliških skupin Slovenije. — Predvidoma zadnjič v mestu! Prosvetno društvo IVAN GRBEC v Skednju vljudno vabi na KONCERT mešanega pevskega zbora iz Izole ki bo danes, 7. aprila ob 20.30 v kinodvorani v Skednju. Mladinski krožek Trst - Slovenski Dijaški dom vabita v soboto. 8. aprila ob 18. uri v Dijaški dom v Ul. Gin-nastica 72 na srečanje s skupino sodelavcev koroške revije «Kladivo» Sledila bo ob 18.30 predstava SAG »Cvetje hvaležno odklanjamo*. — Vabljeni! Gledališča VERDI Z Mahlerjevo Drugo simfonijo (1887-94), imenovano «Ressurresione» se bo danes začela Spomladanska simfonična sezona gledališča Verdi. Orkester gledališča Verdi bo vodil dirigent Jasha Herenstein, kot solistki pa bosta nastopili sopranistka Eli-sabeth Speiser in mezzosopranistka Oralia Dominguez. Zbor gledališča Verdi je uvežbal Gaetano Riccitelli. Koncert bodo ponovili v soboto ob 18. uri. Pri gledališki blagajni (tel. 31-948) so na razpolago vstopnice za preostale prostore za danes in jutrišnjo ponovitev koncerta. POLITEAMA ROSSETTI Od danes dalje je na sporedu glasbena komedija «Alleluja, brava gente* Garineija in Giovanninija z Renatom Rascelom in Luigijem Proiettijem. Pri centralni blagajni v pasaži Protti (tel. 36372 - 38547) sprejemajo rezervacije za prvo predstavo, kakor tudi za sobotno večerno in za nedeljski predstavi, ki bosta popoldan in zvečer. Abonenti Teatra Stabile imajo popust. # * # Sociolog Luciano Gallino bo protagonist prihodnje «literame sobote*, na sporedu 8. aprila ob 18. uri. Tema srečanja bo: «Kriza organizacije dela*. AVDITORIJ Danes ob 21. uri bo v Avditoriju ponovitev novosti Furia Bordona «A-ffiico Sciacallo* z Giuliom Bosettijem, Ledo Negroni in Mariom Scacciom. To bo sedma abonmajska predstava Teatra Stabile v režiji Aida Trionfa in scenami Emanuela Luzzatija. Rezervacije sprejemajo v Pasaži Protti. Predstavo bodo ponovili v soboto popoldne 'ob 16.30) in zvečer (ob 21. uri) ' - - v nedeljo popoldne. V alicinativi s to predstavo bo od 28. t. m. dalje v Rossettiju na programu komedija «Pensaci, Giacomi-no!» Luigija Pirandella v režiji Fan-tasia Piccolija. Igrali bodo Ernesto Calindri in drugi člani skupine Tealio San Babila iz Milana. Ljudska prosveta PD »Lipa* priredi danes, 7. aprila ob 20.30 v Bazoviškem domu film — druga nadaljevanka iz serije VOS. Slovensko gospodarsko združenje — Družabni izlet in avtomobilska ocenjevalna vožnja — 30. 4. in 1. 5. 1972 v Kran; o goro. Cena 10.500 lir. Vpisovanje vsak dan na sedežu združenja v Trstu. Ul Fabio Filzi 8. Slovensko planinsko društvo organizira v nedeljo, 9. aprila t. 1. mladinski izlet v Glinščico in Mali Kras. Kdor nima lastnega prevoznega sred stva naj se posluži avtobusa redne proge, ki odpelje iz Trsta ob 9. uri. Zato bo zbirališče pred zavetiščem «Premuda» v Boljuncu ob 9.30 in ne ob 8.30 kot najavljeno. Preskrbljeno bo za prigrizek «na žaru*. Dobrodo šli bodo tudi starejši člani društva. Odbor. S SINOČNJE SEJE Dolinski občinski svet odobril sklepe odbora Dodelili so prispevke prosvetnim društvom, godbi, združenju deportirancev, odboru za gradnjo spomenika v Pre-benegu — Nakup plošč s pesmimi odpora za šole Sinoči se je sestal dolinski občinski svet. Na dnevnem redu je bilo 14 točk, svet pa jih je obdelal samo 5. Po odobritvi zapisnika so bila na vrsti vprašan ia županu. Naj omenimo vprašanje v zvezi z (timom, ki v jutranjih urah uhaja iz tovarne GMT, za kar so v teku preiskovanja za ugotovitev slabega delovanja naprav; vprašanje o onesnaženju spodnjega toka Glinščice, za kar je baje odgovorna SIOT, vendar pa so zakoni proti onesnaženju zelo malo učinkoviti, tako da je o tem vprašanju mnogo govora a malo stvarnih pobud; o prahu iz kamnoloma nad Ric man ji, za kar so prav v teh dneh nastavili posebne filtre. Župan Lovriha je tudi pojasnil akcijo za gradnjo kulturnega doma v Boljuncu: rešene so skorc vse birokratske težave, na razpol go je vsota 120 milijonov lir, v teku so pogajanja za nakup zemljišča, medtem ko arhitekt Jagodic izdeluje dokončni načrt. Torej izgleda, da se btiža čas, ko bo imel tudi Boljunec svoj kulturni dom. Ob koncu je župan tudi pojasnil stanje cepljenja v občini: poprečno so cepili po 400 oseb dnevno in to že od prvega dne po uvedbi obveznega cepljenja za prehod meje. Služba deluje redno z veliko požrtvovalnostjo osebja, nekaj zamud pa je zaradi protislovnih ukazov, ki se večkrat na dan križajo in ustvarjajo zmedo. Tretja točka dnevnega reda je bila posvečena ratifikaciji nujnih sklepov občinskega odbora, katere je že odobril deželni nadzorni odbor. Večji del sklepov je zadeval zvišanje dohodkov trošarinskega davka in sorazmerno zvišanje nekaterih postavk proračuna in izvedbo nujnih javnih del. Svet je odobril tudi prispevek po 50.000 lir društvom «V. Vodnik* iz Doline, «F. Prešeren* iz Boljunca, »Slavec* iz Ricmanj, «Slovenec» iz Boršta in «F. Venturini* od Domja. Dolinski godbi na pihala so dodelili prav tako 50.000 lir. Dolinska občina je dodelila še tri prispevke z jasnim antifašističnim namenom: tržaški sekciji Združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih so izročili 50 tisoč lir kot priznanje za zbiranje dragocenih podatkov o Rižarni. Odboru za postavitev spomenika padlim v Prebenegu — edina vas v občini, ki še nima spomenika — so dodelili 150.000 lir. Poleg tega so tudi nakupili plošče «Pesmi o-svobodilnega gibanja v Furlaniji Julijski krajini* za vse šole občine da jih bodo otroci in dijaki lahko poslušali ob priliki 25. aprila. Svet je tudi imenoval člane občinske komisije za izdajo trgovskih dovoljenj, ki jo sestavljajo pred stavniki trgovcev, sindikalnih organizacij, potrošnikov in občinski izvedenci. Zadnja točka, ki jo je odobril svet, je izvršni načrt in kritje stroškov za povečanje zmog Ijivosti vodovodnega rezervoarja na Gročani. Za ta načrt — ki ga je že odobrila deželna uprava, ki bo tudi krila obresti posojila — si bo občina izposodila kapital pri Trža ški hranilnici. Dolinski občinski svet se bo sestal po političnih volitvah 7. maja. Včeraj --danes Danes, PETEK, 7. aprila RADIVOJ Sonce vzide ob 5.34 in zatone ob 18.41 — Dolžina dneva 13.07 - Luna vzide ob 2.08 in zatone ob 11.00 Jutri, SOBOTA, 8. ttpr„a ALBERT Vreme včeraj: naj višja temperatura 16,5, najnizja 9,9, 0b 19. uri 13 8 stopinje, zračni tlak 1011,9 rahlo raste, veter 8 km na uro, severozahodni, vlaga 70-odstotna. nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 13,9 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 6 aprila 1972 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo je 5 oseb. UMRLI SO: 84-letna Giovanna Zgon por. Škabar, 83-letna Ameba Kravec vd. Eder, 82-letni Francesco Crosilla 63-letni Giovanni Merli, 84-letna Eu-genia Schvab vd. Gubertini. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTAlabarda, Ul. Istria 7 Al Gale no Ul S. Citino 36 (Sv. Ivan), de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5 Miz-zan. Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) B. Barbo, Trg Garibaldi 4. Di Gret-ta. Ul. Bonomea 93, Godina A11TGEA, Ul. Ginnastica 6, S. Luigi, Ul. Fel-luga 46 (Sv. Alojzij). Razstave Jutri, 8. t. m. ob 18. uri bodo v galeriji Palače Costanzi odprli razstavo, posvečeno tržaškemu slikarju Giovanniju Giordaniju. Razstavo prireja tržaška pokrajina ob drugi obletnici slikarjeve smrti. Hkrati bo predstavljena občinstvu tudi monografija o tem znanem tržaškem slikarju. V »Kraški galeriji« v Velikem Rep-nu razstavlja do 30. aprila 1972 Demetrij Cej. Ob nedeljah in praznikih je razstava odprta od 11. do 12.30 in od 14. do 18. ure. V škedenjskem prosvetnem društva razstavlja svoja dela «Grupa U», Koz-man, Švara, Vecchiet, Volk, Zuljan in Žerjal bodo razstavljali do nedelje, 9. t. m. Razstava bo odprta vsak dan od 17.30 do 19.30, v nedeljo pa od 10. do 13. ure. V Tržaški knjigarni razstavlja svoje najnovejše grafike s kraškimi motivi Edvard Žerjal. Razstava bo trajala do konca aprila. V galeriji Rossoni bo do 10. aprila razstavljal svoja dela tržaški slikar Gicrgio Laurenti. V galeriji «11 Tribbio« razstavlja do 22. aprila v Trstu živeči slikar Iacobi. V galeriji «La Lanterna* razstavlja svoja dela slikar Dino Predonzani. Razstava bo odprta do 24. aprila. V galeriji Torbandena razstavlja do 12. aprila slikar Decillia. Giannandrea Ostilio, dolgo let v Gorici delujoči slikar iz Romagne, razstavlja do 12. aprila v občinski galeriji svoje po izvirnosti izvedbe zanimive slike. V galeriji Russo bo do 10. t. m. razstavljal Gianni Blason. V krožku «11 Carso« v Ulici Mazzini 32 razstavlja Giovanni Duiz. Njegova razstava bo trajala do 22. t. m. Nazionale 16.00 »Chato*. Westem film v barvah. Charles Bronson in Jack Palance. Penice 16.00 «Bianco, rosso e...»-Barvni film. Sofia Loren in Adria no Celentano. Eden 16.00 «La violenza... quinto po-tere*. Barvni film. E. M. Salerno. R. Cucciolla. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.30 «Fratello sole, so-relia luna*. Barvni film F. Zeffi reliija. Excelsior 16.00 «Senza famiglia, nul latenenti cercano affetto*. Barvni film. Vittorio Gassman in Paolo Villaggio. Ritz 16.00 «Causa di divorzio*. Barvni film. Senta Berger, Catherine Spaak, E. Montesano, G. Moschifl in L. Toffolo. Alabarda 16.30 «Viva la muerte tua»-Barvni westem film. Franco Nero. Eli VVallach in Lynn Redgratve. Aurora 16.30 «La Betia, in amore per ogni gaudenza ci vuole sofferenza*-Nino Manfredi in Rosanna Schiaf-fino. Prepovedano mladini pod 14 letom. Impero 16.30 «Love story». Barvni film. Mac Graw. Cristall« 16.00 »Bello, onesto, emigrato Australia sposerebbe compaesana ti’ libata*. Barvni film. A. Sordi m C. Cardinale. Capitnl 16.30 «L’Etrusco uccide anco-ra*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Samantha Eggar- Moderno Dvorana rezervirana reklamni manifestaciji. Vittorio Venelo 16.15 «Qualcuno die-tro la porta* Barvni film. Charles Bronson in Anthony Perkins. Ideale 16.00 »Violence story». Barvni film. Robert Walker in Joanna Frank. Astra 16.30 «Satanik». Barvni film-Julio Pena in Magda Konopka. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ahbazia 16.00 »Siamo tutti matti?* Barvni film. Heinz Ruhmann in Herta Feiler. Darovi in prispevki V počastitev spomina ob obletn prerano umrle Mire Košuta - Ilič t rujeta Vlasta in Armido 2500 lir spomenik padlim partizanom v Kril V počastitev spomina Josipa Ti ceja darujeta nečakinja Vlasta in m 2500 lir za spomenik padlim partij nom v Križu. GORIŠKI DNEVNIK SESTANEK PR! SCI 25. REDNI OBČNI ZBOR JE BIL V SREDO ZVEČER Priprave na krajevni Slovensko planinsko društvo v Gorici kmetijski sejem ob meji Do konca aprila bodo pripravili zanj okvirni načrt - Namen sejma: ovrednotiti kmetijstvo in pospešiti blagovno menjavo Te dni so se na sedežu Sloven-skega gospodarskega združenja sestali predstavniki Kmečke zveze, sarrKga združenja, nekaterih zadrug in številni strokovnjaki, da bi nadaljevali razpravo o pripravah na lokalni kmetijski sejem, ki naj bi ga organizirali izmenično eno leto na našem področju (najbrž na Opčinah ali pri Fernetičih), eno leto Pa v Sežani. Sejem, za katerega se kakor znano zanimajo tudi or-spodarske ustanove in zbornične organizacije v Ljubljani in na našem P°dročju. naj bi ovrednotil zlasti kmetijske dejavnosti obakraj meje, Poleg tega pa naj bi pomenil novo Pobudo za hitrejši razvoj blagovne menjave v okviru obmejnih spo-razumov. Na sestanku so se spora-^rmeli 0 pripravi, do konca meseca, okvirnega načrta za novo pobudo, nakar se bosta SGZ m Kmečka zveza povezala s pristoj-mmi oblastmi za njeno uresničitev. Med razpravo so se izvedenci dognali tudi drugih vprašanj, o ka-‘crlh bodo organizirali posebna posvetovanja, tako na primer sodelo-Vanje s sosednimi področji v vinogradništvu, živinoreji in turizmu, v tej zvezi pa so se pozitivno iz-^®kli o nedavni pobudi Bazovcev, n® se organizirajo v enotno skup-®°st, ki se bo zavzemala za skupne *£°risti in za obrambo interesov vseh v®sčanov. Sklenili so, da se bo sestal 18. aprila občinski sindikalni aktiv, katerega se bodo udeležili vsi sindikalni aktivisti. Sklenili so tudi, da bo 7. junija kongres miljske delavske zbornice. Za kongres bodo izvolili delegate vsi člani in sicer enega delegata za 10 včlanjenih delavcev. Miljska delavska zbornica-CGIL bo še naprej težila k sindikalni enotnosti, ker je to edino zagotovilo za demokratični razvoj na gospodarskem in socialnem področju. Potrebno je tudi, da dobijo delavske množice večjo oblast v državi, da bi uvedli reforme. Kongres bo v dvorani Verdi. Udeležili se ga bodo lahko — poleg delegatov — vsi delavci in sindikalne organizacije. Obvestilo pridelovalcem oljk resirane, da se čimprej zglasijo pri uradih (urnik: vsak dan od 8. do 14. ure, v četrtek od 8. do 12. in od 15.30 do 18. ure) patronata in da izpolnijo te prošnje, na podlagi katerih bodo dobili doklado približno 270 lir za kg olja, ki so ga iztisnili iz pridelka oljk. Zainteresirani naj prinesejo s seboj: 1. potrdilo oljarne, kjer so oljke stiskali: 2. katastrski izvleček parcel, na katerih gojijo oljke. Rok za vložitev prošenj zapade 30. aprila. Upravičence pozivamo torej, da se zglasijo čimprej, da vložijo prošnje pravočasno. ob jubilejih čvrstejše kot kdajkoli prej Društvo šteje 420 članov in je lani razvilo zelo živahno dejavnost - Potrebno je tesnejše sodelovanje s tržaškimi planinci - Precej mladih moči v novem društvenem odboru Computer kot sredstvo za informacijo in vzgojo V okviru Združenja diplomirancev s tržaške univerze (ALUT) bo prof. i Zorzut, C. De Ferra danes predaval o temi «Computer: sredstvo informa- cije in vzgoje*. Predavanje bo v in si- Ronke-Zagreb do junija le dvakrat tedensko . Zagrebško podjetje «Pan Adria*, Ki vzdržuje redno letalsko zvezo Ronkami in glavnim mestom crvatske republike, je sklenilo zred-Cltl polete na omenjen; progi: v aprilu in maju bo proga obratovala e dva dni na teden, in sicer ob arcdah in sobotah, z odhodom iz Magreba ob 8.00 in iz Ronk ob 20.00 Ur‘- Na progi ostanejo letala vrste convair metropolitan 440. . trgovinska zbornica, ki nam je sinoči posredovala vest, trdi, da je j'"an Adria* sklenila omejiti obra-l°vanje proge iz več razlogov: za-radi težav v zvezi z zadnjo devalvacijo dinarja, zaradi zgube enega ‘ctala na ronškem letališču 17. decembra lani, zaradi ugotovitve nekaterih primerov črnih koz in za-fadi «nedavne politične krize*, zak-tačuje zbornično poročilo. Svet zadrug tržaških pristaniških delavcev ^ torek se je sestal svet čla-in uslužbencev tržaških za-^g pristaniških nakladalcev. Svet ?° enotno sklicale vse tri sindi-kjdce organizacije CGIL, CISL in .Odobrili so ustanovitev posebne k^sije, ki jo bosta sestavljala dva člana vsake zadruge, za Preučitev vprašanj o morebitnem 2<“Uženju zadrug in vpisu članov tedrUg v profesionalni imenik pri teastaniškem poveljstvu. Junija meseca v Miljah kongres delavske zbornice ^ četrtek se je sestalo v Miljah Sodstvo tamkajšnje delavske zbomi-Ce CGIL. , Najprej je bil govor o sdndi-ptei enotnosti o stavkah, o po-da se začne industrializacij območja pri Orehu spoveča-ajem dejavnosti ladjedelnic in z 12ooljšanjem turističnih objektov. ,|,*,I*1||||U||||,mulili,HllillHllllllllliniHIIIIIUUIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIItlillllltllillllliKOIIIIIIIIIIlIlMMIIIIIIIIU VČERAJ SO JO NAŠLI V NEKEM BARU Marina Kermaz je zopet doma Obveščamo vse pride'ovalca oljk, da so pri patronatu Kmečke zveze INAC, Ul. Geppa 9, Trst, tel. 35-458 na razpolago tiskovine za dr-1 avli «Venezian» na univerzi žavni prispevek. Vabimo vse zainte-1 cer ob 18.30. iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimimMiimiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiii PRIPRAVE ZA POSTAJALIŠČE PRI FERNETIČIH Prva ponudba «Avtovie Venete»: 200lir za kvadratni meter zemlje Za «slabše» parcele le 120 do 150 lir Okrog bodočega tovornega postajališča pri Fernetičih so menda pre šli s pripravljalne na izvršno fazo: te dni je družba «Autovie Venete*, ki je pripravila prvi izvršni načrt za postajališče na podlagi okvirnega načrta, ki sta ga že pred leti izdelala arh. Pellis in arh. Amodeo po naročilu tržaške trgovinske zbornice, je povabila na razgovor nekatere izmed lastnikov zemljišč, na katerih nameravajo urediti prvi del postajališča, to je carinske naprave in parkirišče za tovornjake med mejnim prehodom in pokrajinsko cesto Fernetiči - Repentabor. Kolikor se je dalo zvedeti, so se nekateri lastniki še pred tem začeli pogajati za odstop zemljišč in zgradb, ki jih bo postajališče zajelo v svoj okvir, vendar je doslej ostalo še pri pogajanjih. Domačim vedo povedati, da je družba «Autovie Venete* vložila prošnjo za izstavitev odloka o javni koristi del v zvezi z gradnjo postajališča, kar ji bo v pomoč tudi pri odkupovanju u-streznih zemljišč. Kar zadeva ceno, ki jo družba ponuja lastnikom, pa kaže, da smo daleč od obljub, ki jih je med drugim dal tudi predsednik konzorcija za postajališče in predsednik pokrajinske uprave dr. Zanetti, da bo namreč odkupna cena »pravična*: prva ponudba, za katero smo včeraj zvedeli neposredno od enega izmed prizadetih lastnikov, se glasi na 120-150-200 lir za kvadratni meter, odvisno od tega, za kakšno zemljišče gre, oziroma kje se nahaja. Jugoslovani bodo gradili tovarno na Tridentinskem Jugoslovanski strokovnjaki bodo pomagali italijanskim kolegom pri gradnji nove kemijske tovarne v Tri dentu. Predstavniki tovarne barv in lakov v okviru kemijskega kom binata »Chromos - Katran - Kutri-lin* iz Zagreba in tridentinske družbe «Chimica Battisti* so te dni v Zagrebu podpisali ustrezno pogodbo. V novi tovarni, ki jo bodo predvidoma začeli graditi sredi letošnjega leta, bodo proizvajali razne vrste barv in lakov. Italijanski partner bo zagotovil predvsem finančna sredstva, zagrebško podjetje pa bo poskrbelo za tehnično rešitev pobude. Delitev dohodka se bo izvajala na podlagi deležev, ki jih bosta partnerja vložila v novo tovarno. Proizvodnjo novega obrata nameravajo usmeriti predvsem na zunanja tržišča, in to zlasti v zahodno Evropo. Jugoslovanski partner se zanima tudi za dobave raznih surovin in polizdelkov. . Komaj 11-letna Marina Kermaz . Ni. Ghirlandaio 33, kd je iz-®hila z doma na velikonočno ne-T*jo. je od včeraj zjutraj spet ?*ba. Okrog 7.35 je namreč v ura-SJ* za hitre posege «113» na kve-slUri zabrnel telefon. Neznanec je ®p<*očil. da je dekle, ki jo iščejo, , baru »Tutti i šport* v Ul. Ba-^»tonti 64. Avtomobilska patrulja, ki jo je y°dil podčastnik Ventrice, se je ta-odpeljala do označenega bara ^ v njem so policisti res zagledali Tarirvo, ki je vsa bleda plaho se-za mizico in srkala požirke CaJa. *Pridi, pridi* ji je ljubeznivo dejal Y°cteastnik Ventrice. Marina ni Cenila besedice, ampak samo mir-??. sledila policistu, ki jo je pova-naj sede v avtomobil. Na kve-/teri so j0 izročili osebju ženske phcije, ki je takoj obvestilo zaskrbele starše, da je Marina zdrava n živa na kvesturi ter jih čaka. krojno trčenje 1 dvema ranjenima . Včeraj zjutraj ob 8.25 so z rejeni RK pripeljali v glavno bol-'Sn>Co dve osebi, ki sta sc malo lr(ei ranili v prometni nesreči. 48-‘tea Luciana Semini por. Rosani Od 11. do 14. maja Izlet v Mauthausen Združenje bivših političnih deportirancev (ANED). ki ima svoj sedež v Ul. Crispi 3 (te 730-306) organizira od 11 do 14. maja avtobusni izlet v Avstrijo in ogled koncentracijskega taborišča Mauthausen. Odhod bo 11. maja ob 6.30 s Trga Garibaldi, ob 7. iz Tržiča, ob 7.30 iz Gorice, ob 8. iz Vidma Izletniki se bodo peljali po Kanalski dolini in se bodo ustavili za kosilo v Judenburgu, okrog 18 30 pa bodo prispeli v Linz. kjer bodo prenočevali. Naslednji dan si bodo ogledali Linz in koncentracijsko taborišče Mauthausen. V soboto, 13. maja. se bodo odpeljali v Salzburg, kjer si bodo ogledali zanimivosti okolice in mesta ter prenočevali. V nedeljo, 14. maja. se bodo spet vrnili v Mauthausen, kjer se bodo udeležili mednarodne svečanosti ob obletnici osvoboditve taborišča, nato pa se bodo skoz' Stevz. Leoben in Beljak vrnili domov Stroški za potovanje, prenočevanje. zajtrk, kosilo in večerjo znašajo 40.000 lir. Ob vpisu je treba plačati na račun 15 000 lir Kdor se hoče udeležiti izleta, naj pohiti. Vpisovanje sprejemajo na sedežu v Ul. Crispi 3 do 15. aprila. Deželni natečaj za umetnostno razstavo Od 8. do 30. septembra bo v Gradiški druga razstava del umetnikov dežele Furlanije - Julijske krajine. Pobudo za razstavo daje tržaška občina ,organizirata pa jo umetnostni muzej Revoltella ter Avtonomna turistična ustanova za Gradiško in Redipuglio. K sodelovanju so povabljeni u-metniki, ki so sodelovali na prvi tovrstni razstavi, druge umetnike pa bo določila posebna komisija, ki jo sestavljajo: Umbro Apollonio, Gillo Dorfles, Curzio Cossa, Arturo Man-zano, Giuseppe Marchiori, Giulio Montenern ter Giuseppe Maria Pil-lo. V okvir te razstave bo vključe- s Stare istrske ceste štev. 102 se bo zaradi odrgnin po obeh nogah morala zdraviti doma približno teden dni, 31-letna Iolanda Bersan por. German pa 10 dni. Nesreča se je pripetila v Ul. Sa-lata, po kateri je 50-letni Giorgio Rosani vozil svoj ford taunus tržaške registracije, v njem pa je sedela njegova žena Luciana Semini. Med vožnjo je furgon tržaške registracije, ki ga je vozil 46-letni na tudi »osebna* razstava slikarja V nabito polni dvorani kluba »Simon Gregorčič* v Gorici se je v sredo zvečer vršil petindvajseti redni občni zbor Slovenskega planinskega društva v Gorici, društva ki je lani praznovalo 60-letnico obstoja in ki ima danes v svojih vrstah nad 400 aktivnih članov. Na občni zbor niso prišli le člani, med katerimi smo opazili tudi vrsto najmlajših, ki so se društvu približali v zadnjem času, po dveh uspelih smučarskih sezonah, marveč tudi številni predstavniki sorodnih društev in ustanov. Omenimo jih. Planinsko zvezo Slovenije je zastopal njen podpredsednik Tone Bučar, Planinsko društvo Trst Selma in Danilo Micheluzzi, Planinsko društvo Nova Gorica Anton Srebrnič in Stane Sedej, Planinsko društvo Tolmin Štefan Keber, koordinacijski odbor primorskih planinskih društev Janko Fili. Med gosti so bili prisotni še naš rojak Ludvik ki je med svojim pozdravom v verzih dejal, da je bil prisoten tudi na ustanovnem občnem zboru društva v letu 1911, zastopnik SKGZ Gorazd Vesel, zastopnica komisije za doraščajočo mladino Adrijana Domikova, zastopnik Slovenske prosvetne zveze Saverij Rožič, podpredsednik pokrajinske u-prave Marko Waltritsch. Planinci iz Trbovelj so poslali pozdravni telegram. Občni zbor je otvorila predsednica Jožica Smetova. Po pozdravih so se goriški planinci z enominutnim molkom spomnili v prejšnjem letu dveh umrlih članov Franca Perka iz Podgore in Josipa Zimica iz Gorice ter pred nekaj dnevi umrlega dolgoletnega predsednika Planinske zveze Slovenije Fe-dorja Koširja. Že iz uvodnih besed predsednice je bila razvidna izredna aktivnost društva v prejšnjem letu, v katerem je društvo praznovalo kar dva jubileja: 60-letnico ustanovitve in 25-letnico obnovitve. «Vztrajno moramo nadaljevati z našim delom*, je dejala predsednica, «naša dolžnost je tudi narodnoobrambnega značaja tu v zamejstvu*. Apelirala je na večjo prisotnost mladine v društvenem delovanju in z zadovoljstvom ugotovila, da je sedaj v društvu veliko naraščaja, ki z uspehom nastopa na raznih smučarskih tekmah. Nada Komjanc-Sanzinova je imela tajniško poročilo. Kar nam naj-P”ej pade v oči je dejstvo, da je lani društvo pridobilo precej novih članov in da jih ima sedaj kar 420, kar je zavidljivo število. Društvo je priredilo 39 izletov s 882 udeleženci. Med izleti je bilo 17 vzponov, 13 v nižje lege in 9 družinskih. Goriški planinci so si lani prvič ogledali Trbovlje in Ravne na Koroškem ter navezali prijateljske stike s tamkajšnjimi planinci. V Čepovanu so imeli jubilejni izlet, ki je bil združen s kulturno prireditvijo, na Mostu na Soči pa martinovanje. Zastopniki SPD so se udeležili tudi raznih prireditev, Id so jih pripravila druga društva in ustanove v domovini in v zamej stvu. Izčrpno je bilo tudi poročilo načelnika smučarskega odseka Alda Bavcona. Omenil je uspešno opravljeni drugi smučarski tečaj na Lažni, tekme na katerih so se udeležili naši mladi smučarji. Na občinskih in pokrajinskih mladinskih smučarskih tekmah (Giochi della gioventu), na Slovenskih športnih tekmah v Sv. Antonu pri Trbižu, na tekmovanjih v priredbi Smučarskega kluba Nova Gorica ki so bila na Lokvah, so se naši mladi smučarji zelo lepo odrezali. Nekateri med njimi so že pravi asi. Zaradi izrednega zanimanja za smučanje med mladino bo treba že v prihodnji zimski sezoni preskrbeti še drugi kraj za zimski tečaj, kajti koča na Lažni je že pretesna. Tudi blagajniško poročilo, ki ga je podal Artur Koschuta, je bilo povoljno. Društvo ima sicer zelo velike stroške, vendarle poteka pobiranje članarine in tudi prostovoljnih prispevkov povoljno. Društvo je lani prvič dobilo finančno podporo deželne uprave ter goriške posojilnice in hranilnice. O jamarskem odseku je poročal njegov načelnik Slavko Rebec. Člani tega odseka so obiskali številne jame na Goriškem, na Tržaškem in v sosednji Jugoslaviji. Sodelovali so na 5. zborovanju slovenskih jamarjev v Domžalah, pri raziskovanju Pološke jame, udeležili so se poučnega izleta v najlepše avstrijske jame. Na našem področju so obiskali jame v bližini Nabrežine, Jamelj, Medje vasi, Do- Predsednica Smetova izroča zlato spominsko kolajno Bernardu Bratožu HVALEVREDNA POBUDA SPZ Velik uspeh predvajanja filma «Bratovščina sinjega galeba» Film, posnet po mladinski povesti Toneta Seliškarja, so doslej predvajali v Steverjanu in na Vrhu Že po prvih dveh predvajanjih mladinskega filma «Bratovščina sinjega galeba*, lahko rečemo, da je pobuda Prosvetne zveze, ki bo film vrtela p0 vseh društvih, zares uspela. V torek zvečer so predvajali prvi del filma v števerjanskem prosvetnem društvu, v sredo pa v društvenih prostorih na Vrhu. Udeležba je bila obakrat zelo velika. Ob filmu so se zabavali predvsem otroci, vendar so tudi starejši z zanimanjem sledili predvajanju in so vsaj za kratko urico pozabili na svoja leta ter se spomnili svet svojih mladih in nagajivih let. Ker je precej dolg, je film razdeljen v dva dela in prav gotovo si bodo vsi tisti, ki so videli prvi del ogledali tudi drugega. Razdeljevanje volilnih potrdil V goriški občini so doslej porazdelili dve tretjini volilnih potrdil. Čez nekaj dni bodo ljudje, ki jih je občina nalašč najela za razdeljevanje teh potrdil, zaključili svoje delo. Včeraj zjutraj je občinski odbor imel sejo. Na njej so porazdelili prostore na reklamnih volilnih tablah tistim skupinam, ki nameravajo v volilni kampanji podpirati eno ali drugo stranko. Z bivšimi deportiranci na izlet v Mauthausen Združenje bivših političnih deportirancev organizira od 11. do 14. maja štiridnevni izlet v Mauthausen z vmesnim obiskom Judenburga, Linza, Salzburga in drugih vmesnih krajev. Odhod iz Gorice 11. maja ob 7.30 izpred železniške postaje, povratek 14. maja zvečer. Vožnja s prenočiščem in hotelsko oskrbo ter vodniki 40.000 lir. Vpisovanje in podrobnejša pojasnila v Gorici, a-gencija Appiani. Korzo Italija 60, telefon 22-66. Prispevajte za DIJAŠKO MATICA! NAPOVEDANE VIDNE OSEBNOSTI ZA VOLILNE SHODE Nocoj v goriški Prosvetni dvorani volilno zborovanje KPI o Slovencih Govorili bodo slovenski prvaki KPI - Za PSI bo prihodnjo sredo govoril podtajnik Mosca - 22. aprila napovedan govor ministra Colomba, Moro pa naj bi prisostvoval le sestanku kadrov KD Giacdnto Martorella iz Ul. Giulia 11 trčil od zadaj v taunus, ta pa zaradi odbojnega sunka v spredaj vozeči fiat 500, ki ga je vozila Iolanda Brešan. Strmoglavil je z lestve Včeraj popoldne je 23-letni steklar ! Adriano Bertelli iz Carduccijeve ulice štev. 9 štukiral v tovarni »Grandi motori* za podjetje »Piave Ve-tri* na sedem metrov visoki lestvi steklene plošče, ko se je lestev premaknila. Bertelli je tako izgubil ravnotežje in strmoglavil na pod. Pri tem si je verjetno zlomil desno ramo ter levi kolk. Z rešilcem tovarne »Grandi motori* so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v enem mesecu sprejeli na ortopedski oddelek. Afra. Pozneje bodo trije italijanski kritiki, ki niso doslej še nikoli delovali na našem področju, izbrali 25 del, razstavljenih na tej razstavi v Gradiški, za potujočo razstavo, ki bo prenesena iz Gradiške v Trst, nato v Gorico, Pordenon, Videm, Milje, Sacile, Spilimbergo, Tarčent, Tolmeč, Koper, na Reko, v Ljubljano, Gradec in Celovec, morda pa tudi v kako drugo mesto. Umetniki, ki živijo v naši deželi in ki menijo, da njihova dejavnost ni dovolj dokumentirana in znana v arhivu tržaškega muzeja Revoltella, lahko zahtevajo pri tem muzeju (Ulica Diaz 27, tel. 35429) po seben formular, ki naj ga izpolnijo in skupno s fotografijami nekaj novejših del dostavijo muzeju do 16. t.m. so sklicala za danes popoldne ob 1. uri na sedežu CISL v Ulici Roma 20 sestanek vseh zainteresiranih. Sindikati zahtevaio poviške plač ki nai bd bili podobni onim pred kratkim danim delavcem v ostalih tovarnah prehrambene stroke, cel mesec dopusta. 40-tedenski delavni umik. Pogled na udeležence občnega zbora Sindikalne vesti V ponedeljek bo v Rimu sestanek med zastopniki sindikatov in Confin-dustri.je, da bi razpravljali o novi pogodbi za delavce zaposlene v tovarnah in obratih za predelavo mleka. Pri nas zanima ta pogodba delavce zaposlene v nekaterih o-bratih za predelavo masla in v mlečna centrali. Tajništva sindikatov FULPIA. FILZIAT in UILIA' Na meji ni omejitev glede potrdil o cepljenju Kontrola na meji glede potrdil o cepljenju proti črnim kozam poteka kot v prejšnjih dneh. Za današnji dan so bile napovedane nekatere omejitve birokratskega značaja, vendarle ie pokrajinski zdravnik dr. Montagna včerai zjutraj podaljšal za nekaj dni prejšnje stanje. šele s ponedeljkom naj bi pričeli na meji zahtevati v več ie-zikih napisana mednarodna potrdila. Na goriškem županstvu, kjer so cepili tudi včeraj tako ziutrai kot popoldne, so imeli precej mani »gostov* k^t v prejšnjih dneh. Včerai se je namreč cenilo le približno 700 ljudi. Kogar je to zanimalo se je cepil že v prejšnjih dneh. sedai so na vrsti le zamudniki Tudi danes bodo v občinski ambulanti v Ulici Mazzini zdravniki na razpolago lju-dem tako zjutraj kot popoldne, če bo tudi danes število ljudi ki zahtevajo cepljenje majhno, bodo jutri, v soboto, cepili le v predooldanskih urah. Izredno stanje na meji naj bi trajalo še kaka dva tedna. Razdeljevanje kave in sladkorja proste cone Goriška trgovinska zbornica sporoča, da se je te dni začelo razdeljevanje sladkorja in kave po znižani ceni proste cone. V občinah Gorica in Sovodnje lahko vsak prebivalec dobi z znamko številka 58 po 3 kilograme sladkorja, z znamko številka 59 pa imajo prebivalci teh dveh občin pravico dobiti 600 gramov surove kave. Prebivalci o-stalih občin pokrajine bodo dobili po dva kilograma sladkorja znamko številka 62 in 440 gramov surove kave z znamko številka 63. Zgoraj omenjeno razdeljevanje sladkorja in kave velja za dvo mesečje april — maj, zato bo treba oddati znamke najkasneje do 5. junija. Blagovni promet v tržiškem pristanišču V tržiškem pristanišču je v marcu prispelo 87.346 ton blaga. V pristanišče ie priplulo skupno 62 ladij. 46 italijanskih in 16 tujih, ki so pripeljale 31.700 ton lesa, 28.015 ton gorilnega olja, 11.300 ton premoga, 8.939 ton žitaric, 3.675 ton celuloze, 1.499 ton železa 1 481 ton nafte in 247 ton mehaničnih strojev. Kot je razvidno je v tržiško pristanišče prišlo največ lesa. Iz pristanišča je odplulo skupno 61 ladij, in sicer 47 italijanskih in 14 tujih bi so natovorile 800 ton papirja in 90 ton mehaničnih strojev. Skupno je teža blaga, ki je šlo skozi pristanišče NAROČITE SE NA Primorski dnevnik! Portorosega v prvih treh mesecih letošnjega leta dosegla 226 tisoč ton. Slovensko gledališče v Trstu JAKA ŠTOKA TRIJE TIČKI burka v dveh dejanjih V nedeljo, 9. t. m., ob 19. url v Prosvetni dvorani v GORICI. berdoba ter Vrha Rebec se ie tu-di zahvalil podpornikom in sicer i SKZG, Kmečki banki, matičnemu I dmštvu. Predsednica Smetova je tudi pred-1 stavila jubilejno brošuro o 60-let-nem delovanju društva in se za- j hvalila uredniku brošure Marku i Waltritschu. i Že prej omenjeni zastopniki u i stanov in društev so prinesli svoje pazdrave. Najprej se je k besedi oglasil podpredsednik PZS Tone Bučar, ki je obljubil društvenemu delovanju vsestransko pomoč. Zanimiv je bil pozdrav tržaške zastopnice Selme Micheluzzi, ki je dala nekaj koristnih predlogov za skupno sodelovanje med zamejskima društvoma. Po govorih zastopnikov drugih planinskih društev se je o-glasil k besedi tudi zastopnik SK GZ Gorazd Vesel, ki je podčrtal vsestransko aktivno delovanje SPD in njegovo pomembno vlogo v naših narodno-obrambnih prizadevanjih. Po diskusiji, v katero je posegel tudi prof. Aldo Rupel, je predsednik nadzornega odbora Ivo Marinčič dal razrešnico odboru Sledile so volitve, ki so dale sledeči rezultat: Niko Brešan, Zdenko Vogrič, Aldo Bavcon, Nada Komjanc-Sanzin, Jožica Smet, Bernard Bratož, Zorko Čotar, Danilo Jakin, Slavko Rebec, Artur Koschuta, Milko Rener, Boris Baša, Rudi Can-telli in Vlado Klemše. Prva seja novoizvoljenega odbora bo prihodnjo sredo na sedežu ob 20.30. Pasquale De Simone včeraj prisegel na prefekturi Goriški župan Pasquale De Simone je včerai ziutrai prisegel na prefekturi pred prefektom dr. Molina-ri.jem. S tem aktom .ie De Simone juridieno prevzel mesto, na katerega ga ie izvolil goriški občinski svet pred nekaj dnevi. V prejšnjih dneh je novi goriški župan že navezal stike z župani slovenskih mest Nova Gorica in Ljubljana ter pobratenih mest Celovec na Koroškem in Venlo na Nizozemskem. Ljubljanski župan Miha Košak ie De Simonu že pismeno odgovoril in izrazil željo po čimtes-ne.išem sodelovanju med mesti dveh držav. S temi akti hoče novi goriški župan nadaljevati pred leti načeto politiko dobrega sosedstva in prijateljstva med Gorico in drugimi mesti onkraj državne meje. Zlate nagrade ACI za šoferje-veterane iz leta 1919 V našem listu smo že poročali, da namerava goriški avtomobilski! klub ACI nagraditi z zlato značko vse tiste avtomobiliste, ki imajo vozniško dovoljenje izred leta 1919. Poleg tega bo klub nagrajeval z diplomo tudi vse šoferje, ki imajo «patentin* vsaj 40 let. Vsi avtomobilisti torej, ki imajo vozniško dovoljenje že toliko let, lahko pošljejo svoja imena na avtomobilski klub v Gorici ali pa na podružnice v Tržiču, Krminu in Gradežu. Nagrajevanje bo 28. maja, rok za vpisovanje traja pa do 15. aprila. Komunistična partija bo nocoj ob 20.30 imela v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu v Gorici volilno zborovanje namenjeno slovenskim volivcem. Na tem zborovanju, ki mu bo predsedoval pokrajinski svetovalec Jože Jarc bodo prisotni slovenski kandidat na listi KPI Anrej Jarc, župan v Doberdobu, poslanec v rimskem parlamentu Albin Škrk, deželni svetovalec Dušan Lovriha in pokrajinski tajnik Enzo Menichino. Na nocojšnjem zborovanju bodo govorniki komunistične partije prikazali stališče te stranke o manjšinskem vprašanju. Krščanski demokrati napovedujejo, da bo v Gorici 21. aprila govoril bivši ministrski predsednik Co-lombo. Morda bo na tem zborovanju povedal tudi kaj o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, saj je prav on lani decembra sprejel slovensko delegacijo naše dežele, v kateri so bili tudi nekateri goriški predstavniki. Naslednjega dne, tj. 22. aprila pa naj bi Gorico obiskal zunanji minister Aldo Moro. Večina v goriški krščanski demokraciji je namreč politično zelo blizu temu vsedržavnemu prvaku. Bo morda Moro ob svojem obisku v Gorici omenil tudi kaj v zvezi z dobrimi odnosi s sosedno Jugoslavijo? Ni še znano, če bo imel Moro politični shod. V tej volilni kampanji se namreč umika shodom in javnim izjavam. Do sedaj je zna no le, da bo ob priliki njegovega obiska v Gorici deželni sestanek vseh morotejcev. Prihod čisto drugačnega, ostro protisocialistično in centristično u-smerjenega ministra Piccolija v Tržič je napovedan za prihodnji ponedeljek Piccoli bo istega dne zvečer imel javni shod v Vidmu, ob 13. uri pa se bo na sedežu KD v Tržiču sestal z voditelji KD Pred časom so napovedali, da bo imel Piccoli, ki je minister za državne udeležbe, (v njegov resor spada torej tržiška ladjedelnica) v Tržiču javno zborovanje. Njegovo stališče ob priliki znanega Laurovega protidelavskega izpada v tržiški ladjedelnici pa je vzbudilo v vsej tržiški okolici tolikšne proteste, da se je Piccoli odnovpdal iavnemu zborovanju. Socialisti napovedujejo, da bo prispel v Gorico prihodnjo sredo vsedržavni podtajnik poslanec Mosca. Opoldne bo govoril delavcem trži-ške ladjedelnice, zvečer pa bo javni shod v Gorici. Na tem shodu bodo prisotni goriški kandidati PSI za parlamentarne volitve. Nocoj bo v Gorici shod aktivistov PSI, na katerem bodo razpravljali o vodenju volilne kampanje. Liberalci imajo sestanek z volivci v vseh manjših krajih, misovci bodo imeli svoj shod jutri zvečer. Socialdemokrati bodo imeli jutri popoldne v Gorici sestanek mestnih aktivistov. Na tem sestanku, ki bo na sedežu stranke, bosta prisotna kadidata v poslansko zbornico Zu-calli in Gradimir Gradnik. V gori-ških političnih krogih se širijo vesti, da je prišlo znotraj PSDI do precejšnjih sporov zaradi letaka, ki so ga razširili nekateri člani sekcij tržiškega okoliša. Nekateri, ki so bili v tem letaku omenjeni so bajč vložili tožbo zaradi žaljenja časti. Gorica VERDI ob 17.15—22.00: »Donne in amore*. A. Bates in O. Reed; barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO ob 17.15—22.00: «Questa spe-cie d’amore*, U. Tognazzi in J. Seberg; barvni film. MODERN1SSIMO ob 17.00-22.00: »I senza Dio», A. Sabato in E. Blanck; barvni film. CENTRALE ob 17.15-21.30: »Le 4 croci di El Paso*. P. Armendaris in C. Urueta; barvni film. VITTORIA ob 17.15-21.30: »Una don-na tutta nuda», I. FUrstenberg in G. Blaine; barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan. Tržič A/.ZURRO ob 17.00: »Forza G.», R. Salvino in B. Bouchet; barvni film. FXCELSIOR ob 16.00: »Amico stammi lontano almeno un palmo*. G. Gem-ma. Barvni film. PRINCIPE ob 17.30: »Io non vedo, tu non parli, lui non sente*. A. No-schese in E. Montesano. Barvni film. ,\ova Gorica SOČA (Nova Gorica): »As pik protiobveščevalna operacija*, italijanski barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter): »Obriši solze tata*, francoski film — ob 18. in 20. PRVAČINA Danes zaprto. RENČE: Danes zaprto. DESKLE: »In ženska je ustvarila lju-bezen*, francoski barvni — ob 19.30. KANAL: Danes zaprto. ŠFMPAS: »Vse za kariero*, angleški barvni film — ob 20. Dežurna lekarna v Gorici Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna S. Giusto. Korzo Italija 244. tel. 35-38. Dežurna lekarna v Tržiču Danes je dežurna lekarna i Tržiču »Al Redentore*. dr De Nordis, Ul. Roselli 23. tel. 72-340 , lz goriškegu matičnega urada Na goriški občini je bilo dne 5. aprila prijavljenih 8 rojstev in 5 smrti. ROJSTVA: Monica Pipan, Arian-na Zorzenon, Dario Bertocco, Gian-ni Caifa, Luca Pavat, Veronica Popazzi, Erika Jazbar, Alessandro Vicari. SMRTI: upokojenka 78-letna U-dia Pupin, upokojenka 82-letna Maria Feresin, komaj rojena Carla Kenda, gospodinja 69-letna Valeria Markočič vd. Macus, upokojenec 56-letni Oscar Ferles. Ljudska prosveta Prosvetno društvo »Briški grič* bo predvajalo danes zvečer ob 20.30 v društvenih prostorih na Valerišču drugi del mladinskega filma »Bratovščina sinjega galeba*. Prosvetno društvo *Skala» bo predvajalo prvi del mladinskega filma »Bratovščina sinjega galeba* jutri zvečer ob 20. uri v društvenih prostorih v Gabrjah. BAJE PO ZGLEDU ZAHODNIH CERKVA Rusko pravoslavje se tudi prilagaja Tisk najavlja ostrejšo akcijo ateistov - Javne oblasti pa posežejo le v izjemnih primerih - Cerkev svobodna: MOSKVA, aprila. — V nekem moskovskem svetišču je pridigar govoril o človeški sreči. «Sveta cerkev — je rekel — oe obsoja pri-rodne težnje ljudi do zemeljske sreče in ne smatra, da je ta težnja — greh». Ko ugotavlja «korak naprej* v odnosu do tradicionalnega stališča Cerkve — ki je kategorično obsojala celo samo misel na «zemeljsko srečo* — je oddelek znanstvenega ateizma v uredništvu nekega popularnega sovjetskega lista prišel do sklepa, da se tudi pravoslavna cerkev v SZ modernizira po zgledu Cerkva na Zahodu. »Bistvo spremembe je v tem, da današnji teologi ne le ne obsojajo težnje po »zemeljski sreči*, pač pa proglašajo, da je to povsem v skladu z »Kristusovim učenjem* — piše skupina avtorjev, zbranih v tej redakciji. Hkrati dajejo tsdi zanimiv odgovor na vprašanje, zakaj je prišlo do te spremembe. «Ruska pravoslavna cerkev obstaja in deluje v deželi, katere prebivalstvo gradi komunistično družbeno ureditev. Kot je znano, pa se komunizem gradi, zato da bi ljudje bili srečni. Zato so ideologi pravoslavja prisiljeni to upoštevati* — piše list. Toda ne glede na to, je sodba, ki jo glede tega prinaša skupina urednikov »Moskovske pravde* nepopustljiva: »modernizirana teologija in pravoslavna etika nista prav nič manj nazadnjaški od teologije in krščanske morale v njuni tradicionalni obliki*. V zadnjem času se vedno pogosteje prikazujejo primeri, ki govore, da je v nekaterih družbenih slojih verovanje še vedno prisotno. To se najpogosteje nanaša na kmete in se skoraj vsi primeri, ki jih omenja tisk, nanašajo na posamezne kolhoze m rovhoze. List »Sovjetskaja Rossija* izhaja od primera, da v neko naselje, da v neko vas prihajajo vsako leto nenavadni »turisti*, ki se kopljejo v tamkajšnjem blatnem jezeru. Gre za skupino vernikov, ki so proglasili jezero za »sveto jezero* in tu molijo, pojejo psalme in v steklenicah odnašajo domov umazano jezersko vodo. Ko so se časnikarji pozanimali za ta dogodek, so v rajonskem komiteju dobili odgovor, da sestavljajo to skupino «le stare ženice*. Izkazalo pa se je, da to ni res. Zabeležili so na primer tudi dejstvo, da dohodki Cerkve naraščajo, da število krščenih otrok zelo počasi upada, da so »zelo prisotni* tudi drugi verski obredi. Kot posebno zanimivost so navedli tudi to, da tudi na domov'h članov partije visijo na stenah ikone ... Tarča kritike je bila tudi »malomarnost partijskih in komsomolskih organizacij*. Rečeno je bilo, da se te ne ukvarjajo dovolj z ateistično propagando, V Sovjetski zvezi je Cerkev, podobno kot v večini dežel, ločena od države. Na Zahodu so v zadnjem času pisali o tem, da se to v Sovjetski zvezi v praksi ne izvaja dosledno. Tukajšnji tisk je to pisanje ostro zanikal. Državne oblasti nastopajo le proti posameznim fanatičnim sektam, oziroma proti ljudem, ki se krijejo za temi sekta- mi in katerih cilji so vse kaj drugega kot vera. Tako je nedavno pisala tudi revija »Nedelja*. Ta ilustrirana revija je navedla tudi konkreten primer grupe «pobudnikov», ki so se odcepili od evangelistič-nih kristjanov - baptistov in se proglasili za »duhovno središče* ter skušali vreči s položajev ustrezno zakonito cerkveno oblast. Državne oblasti so morale v zadevo poseči in napraviti red. Toda vse to so le izjemni primeri. Obiskovalec Sovjetske zveze se more prepričati, da more vsakdo stopiti v katero koli tukajšnjo cerkev. V moskovskih cerkvah pa se najpogosteje srečujejo le «stalni o-biskovalci*, ki so v resnici najče-šče ženske v starejših letih. Aleksander Novačič «Borba* Kakor smo že poročali, razstavlja v prostorih škedenjskega prosvetnega društva šest slovenskih slikarjev »Grupe U». Slika nam jih kaže z otvoritve v torek, ko jih pozdravlja predsednik društva Sergij Cerkvenič aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiimiiiiiiiififiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi DO KAKŠNIH SKLEPOV SO PRIŠLI AMERIŠKI IN SOVJETSKI STROKOVNJAKI Naša Zemlja ni edino nebesno telo na katerem bi bilo možno življenje Načrti za velikanske radioteleskope, ki morejo seči zelo globoko v vesolje Prvi je s tem začel Nikola Tesla v začetku našega stoletja - Seveda zaman Sama logika nas navaja do sklepa, da v neskončnih vesoljskih prostorih, koder je na milijone meglenic in na milijarde svetov, ne more biti le naša Zemlja tista izjema, tisto edino nebesno telo, na katerem bi bilo možno življenje, oziroma na katerem obstaja življenje. Edina napaka, če hočemo tako reči, tega logičnega sklepanja je v tem, da človeštvo, da znanost še ni prišla do neposrednih dokazov o obstoju življenja izven naše Zemlje. In vendar so se tako ameriški kot sovjetski strokovnjaki, torej ljudje, ki razpolagajo z najprimernejšimi potrebnimi sredstvi, sestali, da bi se dogovorili, kako vzpostaviti stike z izvenzemeljskimi civilizacijami. Niso o tem na veliko govorili, niti s svojega zasedanja najavljali kaj posebnega, toda sestali so se na bjukaranskem astrofizičnem observatoriju v armenski republiki SZ na večdnevno resno delo. Snov, ki so jo tu obravnavali, bo prav gotovo obsegala debele knjige, toda mi se bomo skušali omejiti le na nekaj ugotovitev, kolikor je bilo o tem možno zvedeti. Tako v Sovjetski zvezi kot v ZDA, pa tudi drugod po svetu so v krogih, ki se temeljito ukvarjajo z vesoljem, prišli do sklepa, da je Zemlja že toliko «zrela», da more in mora razmišljati o tem, kako bi prišla v stik z morebitnimi civilizacijami na drugih svetovih v vesoljskih prostranstvih. Zemlja, to se pravi laboratoriji najbolj razvitih dežel, razpolagajo z napravami, ki omogočajo radijske zveze na razdaljah do 1000 svetlobnih let. To pa so že »vsega upoštevanja* vredne razdalje. Po za pre- prostega človeka nenavadni hipotezi, ki so jo prikazali v Bjuka-ranu v Armeniji, naseljeni planeti ne krožijo izključno v bližini svojih zvezd, kajti te lahko nastanejo tudi s kondenzacijo medzvezdnega prahu kjerkoli v vesoljskem prostoru, toplota pa, ki je potrebna za nastanek in razvoj organskega življenja, more prihajati tudi iz radioaktivnega razpadanja tvarine ali pa iz močne vulkanske aktivnosti na tem planetu oziroma na tem nebesnem telesu. Torej obstajajo planeti z življenjem in tudi samostojna nebesna telesa. Učenjaki z obžalovanjem ugotavljajo, da ne razpolagajo še s podatki na osnovi katerih bi mogli preračunati verjetnost obstoja življenja ali predvidevati število možnih izvenzemeljskih civilizacij celo na območju naše galaksije, naše meglenice, to se pravi Rimske ceste. Še več, tudi če so na nekem planetu razmere takšne, kakršne so na naši Zemlji, s tem še ni rečeno, da je na tistem nebesnem telesu, da na tistem planetu nujno neko življenje, kaj šele, da bi tam bilo nujno neko življenje na naši razvojni ravni. Vse to sprejemajo in ugotavljajo znanstveniki. Še več. Tudi v trenutku, ko bi na nekem nebesnem telesu odkrili najbolj enostavne oblike življenja, s tem še ne bo rešeno vprašanje verjetne oziroma možne e-volucije, ki bi se razvila od najosnovnejših, enoceličnih živih bitij, do visoko razvitih bitij z lastnim razvitim razumom. Če hočemo isto povedati v drugačni bolj preprosti obliki, bomo rekli naslednje: če se sprejme stališče ne- fliiiHmiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiminiiiiiiHiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMinfiiuiiimiiiiiifiiiimimiimifmiimiiiiiniiitiiniiiiiimiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiim ščenje z namlajšimi. STRELEC (od 22.11. do 21.12.) I-zredna priložnost za vse. ki se u-kvarjajo z umetnostjo. Izvrstno ra zumevanje z ljubljeno osebo. KOZOROG (od 22.12. dc 20.1.) Ne obsojajte nekega sodelavca, preden ni dokazana njegova krivda. Nehote storjena krivica bo popravljena. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne izčrpajte svojih moči v pretiranem delu. Preveč si domišljate da vam preti nevarnost. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Tako telesno kot duhovno ste dobro pripravljeni za nove delovne pogoje. Večer boste prebili v veseli družbi. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Neko srečanje na višji ravni bo od vas zahtevalo večjo pripravo. Od daleč boste prijeli veselo vest. BIK (od 21.4. do 20 5 ) Nadvse koristno bi bilo. če bi uskladili svoje privatno in javno delovanje. Ljubeznivost ni nikoli odveč. DVOJČKA (od 21.5. 21.6) Imeli boste sitnosti z nekim predstavnikom javnega življenja Vaša prisotnost na nekem sestanku bo važna, RAK (od 22.6. do 22.7.) Nikar ne odločajte v imenu drugih. Izjava ljubljene osebe vas bo pomirila. LEV (od 23.7. do 22.8.) Okoliščine vas bodo privedle do spopada z nekdanjim sodelavcem. Odlično v- zdušje v družim. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne ukvarjajte se več z načrtom, ki ste ga že izločili iz svojega programa. Rešili boste važno družinsko vpra- SaTEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Posvetite nekaj pozornosti razvoju svoje poslovne mreže. Veselo snidenje s prijateljem. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Otresite se vseh obveznosti, da bi izpolnili neko važno nalogo. Zado- katerih znanstvenikov, ki menijo, da je biološka evolucija na Zemlji le rezultat naključnih in nepo novljivih dogodkov, potem nismo daleč od žalostnega sklepa, da je človeštvo osamljeno ne le v naši meglenici, na območju Rimske zvezde, pač pa, v vsem neskončnem vesoljskem prostoru So strokovnjaki, ki mislijo tako, toda teh je malo, skrajno malo. To se je pokazalo tudi na nedavnem simpoziju v Bjukaranu. Te strokovnjake imenujejo s splošnim izrazom — pesimisti. Na drugi strani pa so tako imenovani optimisti, ki menijo takole: V razmeroma omejenem delu vesolja do koder sežemo z našimi za sedaj velikimi, vendar pa še omejenimi teleskopi, to se pravi na področju, ki ga omejujejo meje 8.000 svetlobnih let, merjeno seveda z naše Zemlje, veljajo vsi nam znani prirodni zakoni. To pomeni, da so ti zakoni objektivni in da veljajo povsod, to se pravi da isti prirodni pojavi ima- Gradišč. Hrvati zahtevajo hrvaščino na Radiu Kulturne organizacije gradiščanskih Hrvatov so doslej že večkrat zahtevale od ustreznih avstrijskih oblasti uvedbo posebnih radijskih oddaj v hrvaščini. Te zahteve je vodstvo avstrijskega radia vedno odklonilo, češ da gradiščanskim Hrvatom takšne oddaje niso potrebne. Gradiščanski Hrvati pa so v nedavni anketi pokazali, da hočejo imeti lastne radijske oddaje. Za takšne oddaje se je namreč zavzelo kar 61 odstotkov anketiranih, 31 odstotkov se jih je izreklo, da takšne oddaje niso potrebne, 3 odstotkov anketirancev pa se ni opredelilo ne za ne proti. Ko glasilo gradiščanskih Hrvatov »Hrvatske novine*, ki izhajajo v Željeznu, pišejo o tem, poudarjajo, da so se gradiščanski Hrvati jasno izrekli za oddaje v hrvaščini. Pri tem »Hrvatske novine* poudarjajo, da so le gradiščanski Hrvati edina narodna manjšina v Evropi, Iti še nima radijskih oddaj v lastnem jeziku. jo objektivno iste posledice. Zaradi tega bi bilo nemogoče, da bi bila zemeljska civilizacija, da bi bila naša civilizacija — izjema. Nasprotno, mi smo le ena izmed civilizacij, to se pravi da imamo mi v vesolju bližnje in daljnje sosede. Le poiskati jih je treba. Seveda se logično postavlja vprašanje, kako te bližnje in daljnje sosede iskati. Predvsem velja že v začetku reči, da je bolje ustaviti se pri bližnjih sosedih, kajti že ti so za naša še dokaj nerazvita sredstva zelo daleč. Toda znanost zatrjuje, da ima že pripravljen odgovor na to vprašanje, odgovor, ki da so ga pripravili pred nekaj leti. Najbolj razširjen element v vesolju je kemični element vodik. Vodik oddaja radijske valove na valovni dolžini 21 centimetrov. Ali ni potemtakem verjetno, da bodo razumna bitja iz soseščine prav tako izbrala valovno dolžino istega elementa za medzvezdne stike? Če je ena izmed značilnosti razumnega bitja, ki mu pravimo človek, tudi logično mišljenje, je logično mišljenje najverjetneje tudi ena izmed značilnosti razumnega bitja, za katerega predpostavljamo, da naseljuje neki drug svet, neko drugo nebesno telo na območju, ki je Zemljanu dosegljivo z njegovimi sedanjimi tehničnimi sredstvi. Na osnovi teh dejstev, dognanj in domnev so se lotili izdelovanja novih radijskih teleskopov, ki so namenjeni izrecno «lovljenju* signalov neznanih civilizacij. Načrt takšnega grandioznega aparata, ki bi stal okoli 4 milijarde dolarjev, je izdelal ameriški profesor O-liver, ki se je tudi udeležil nedavnega simpozija sovjetskih in a-meriških vesoljskih strokovnjakov v Bjukaranu. Ta velikanska teleskopska naprava bi imela 10.000 paraboličnih anten s prečnikom od 25 do 30 metrov. Iz tega lahko sklepamo, da bi to bila strahotna velika naprava, ki bi bila o-premljena tudi z najbolj zapletenimi elektronskimi sistemi za obdelovanje, za razlago, za prebiranje skratka za razčlenjevanje morebitnih signalov, ki bi jih sprejela antena. Ta mogočna naprava bi po sedanjih računih bila sposobna sprejemati signale do globine 100 svetlobnih let in to v merilih, ki ve- (Nadaljevanje na 6. strani) I IZ UMKTNOSTMH GA LEKU | Dela desetih umetnikov v miljski «Lo Squero» Do ponedeljka, 10. t. m., razstavlja v miljski občinski galeriji «Lo Squero» devet slikarjev in en kipar. V dveh prostorih razstavišča je razstavljenih večje število olj, akvarelov, risb izključno figurativnega značaja. Brž ko stopimo v prvi prostor, se nam na levi strani predstavlja z nekaj deli Licia Bosello, ki se tokrat prvič predstavlja v javnosti v tolikšni meri. Nadalja imamo v tej sobi kopico amočnih» akvarelov Lida Dambrosija z njemu lastno motiviko. Tu je tudi Ettore Devi-de z njegovimi podobami Krasa, tu je tudi še Livio Officia, ki nam prav tako prikazuje v glavnem pokrajine in če se nam nekatere njegove slike zde nekoliko amehke«, so njegove barve, rekli bi, intonirane na pomlad, ko je zelena barva tako sveža, nežna. Vrhu tega so tudi motivi zelo domači. V tej, prvi dvorani je končno še Claudio Bianchi, katerega dela prav gotovo pritegnejo največ pozornosti in to verjetno predvsem zaradi Bianchijeve motivike. Ta ljubitelj morja upodablja namreč podvodne motive in v svojih devetih podobah, kolikor jih je pripravil za to razstavo, nam v akriličnih barvah prikazuje svet v morskih globinah in to s tolikšno pristojnostjo, da se nam zdi kot bi se zares sprehajali po globinah morja, še v trenutkih bi kar sedli na kako čer, ki jo je poštami sredi svojega motiva. V prvi sobi galerije se srečamo tudi z ViUijem Bossijem oziroma z njegovimi deli, z njegovimi kipi, ki jih zasledimo tudi v drugem razstaviščnem prostoru, kjer je ta znani in marljivi kipar in slikar razobesil tudi nekaj svojih risb. V drugem prostoru mu delajo družbo še Aldo Rigotti s tremi velikimi olji, nadalje so tu akvareli znanega tržaškega likovnika Gulielma Grubissa, olja Sergia Micalesca in končno še nekaj del Desiderija Švare, za katerega vemo, da upodablja v zadnjem času izključno v akriličnih barvah. Nemogoče je v dveh. treh stavkih dati oceno desetih likovnikov. Tu bomo le navedli sodelujoče likovnike, skupino tržaških umetnikov, ki zaslužijo, da si ob sprehodu v Milje ogledamo njihova razstavljena dela. Kot smo že rekli, bo razstava trajala do 10. t. m., to se pravi do prihodnjega ponedeljka. Galerija je odprta občinstvu ob delavnikih od 17. do 20. ure, o' praznikih pa od 11. do 13. ter od 17. do 20. ure. Edvard Žerjal v lrzaski knjigarni Edvard Žerjal iz iGrupe V» razstavlja sedaj samostojna v tržaški knjigami. Razobesil je tam svoje najnovejše grafike. Novost teh je, da so vse zasnove enotno izvedene glede na skladno do- gnanost kraške motivike, pri čemer Žerjal po večkrat uporablja isto osnovno ploščo, a vseeno doseže vsakokrat drugačen umetniški učinek. Tako se v listih ka-menitega vodnjaka glavna oblika res ponavlja, vendar jo pri tem bogatijo vedno novi dodatni likovni vložki, ki so za vsak odtis različni. V vrsti grafik s Mesarsko znakovnostjo «kalon» pa Žerjal izhodiščno ploščo skupnega motiva kratko malo za vsak odtis drugače prelomi. Sprva na polovico, nato postopoma na več delov, ki jih različno porazdeljene potiskuje vsakokrat v novi barvni sestavi, dokler ne dospe do odtisa, ki ga imenuje aKraške razva-line». Zato pa tudi ne odtiskuje po več enakih listov, pač pa le po en primerek. To pa dviga njihovo likovno vrednost na raven izvirnega dela, na raven izvirne risbe. Odtiskuje pa tudi belo na belo nadvižno kot pravi «facsimile» površinsko otipljive kraške ornamentike vaških Mesarjev. Glavna odlika Žerjalovih novih grafik je pač v tem, da razmešča to samovoljno fragmentarnost prelomov plošč vedno v zanimivo igro z močno izraznostjo in lepimi učinki, ki so zelo dobro uglašeni na razpoloženje pravkar minulih praznikov. Umberto Sirotti v Tergeste Umberto Sirotti je s svojo likovno ustvarjalnostjo še en dokaz, da je v Trstu še veliko skritih in nadarjenih ljubiteljev umetnosti, ki bi mogli še v marsičem in na razne načine poživiti tržaško slikarstvo, če bi se bolj drzno vanj vključili in bi ne vztrajali v svojem skromnem izživljanju slikarjev samoukov. Sirottijeva olja, ko se je ta prvič predstavil predlanskim, je kritika laskavo sprejela. Slikar se tokrat predstavlja v galeriji «Tergeste» z enako dobrimi portreti in pokrajinami. Posebno pokrajine je Sirotti motivno obogatil, ko prikazuje velike razglede tržaških ulic, ki jih v nasprotju s slikami Krasa in morja podaja v krepkem realizmu jasnih barv. Sirotti je vsekakor kolorist z občutjem, kot se je to uveljavilo ob prelomu stoletja v časih solidnega slikarskega znanja. Tega znanja pa si je slikar zaradi svoje odmaknjenosti precej prisvojil in zato bi bilo želeti, da bi ga sedaj, ko se resnična stvarnost sveta ponovno močneje uveljavlja v likovni umetnosti, uspešno uporabil za bogatenje tržaškega slikarstva, kajti odlično platno «Zamišljeno dekle* ali pa ^Tihožitje lončenine» prepričljivo nakazujeta, kako bi se mogel Sirotti kaj kmalu povzpeti med upoštevanja vredne slikarje, ki umejo pristno ponazoriti značilnosti naših ljudi in krajev. MILKO BAMBIČ Eno izmed del na razstavi desetih tržaških umetnikov v miljski galeriji «Lo Squero». Gre za »Kraški gozd* Lida Dambrosija FILMSKI KROŽKI V TRSTU N. Osima: «Tokio senso sengo hiwa» TOKYO SENSO SENGO HIWA (Storia segreta del dopoguerra, depo la guerra di Tokio — Racconto di un giovane morto lasciando co-me testamento un film; 1970) izrecno nadaljuje razmišljanje o filmu. Osima proizvaja filme v okviru vladajočega proizvodnega, industrijskega sistema. V tem delu si skuša zamisliti drugačno, neposredno filmsko proizvodnjo, kakršne se lotijo japonski antiimpe- , rialistični študenti. A v njej se izraža neizogibno protislovje: ali je film le sredstvo za skupen boj, ali je lahko tudi izraz individualne ustvarjalnosti? Ošimov film, ki se začne in se konča s samomorom dveh študentov, je morda najboli brezupno režiserjevo delo. Filmsko proizvaja- ; nje se zdi izraz čisto individualne, . skoraj solipsistične dimenzije. Izkaže se. da je Ošimov (marksizem» zelo kontradiktoren: njegova perspektiva ne more iti preko indivi- j dualistične afirmacije; rešitev hoče «takoj in zdaj», prav zato je ne vidi cnikjer in nikdan. Film ima dosti zelo lepih prizorov: filmski elementi se razmnožujejo v filmu samem. Posebno zanimiv je prizor, v katerem si dekle projicira film na lastno golo telo, in prizor, v katerem se protagonista ljubita pred filmskim e-kranom. A pravi protagonist filma je pravzaprav filmski mediuro sam. Ošimovo razmišljanje se vsekakor razlikuje od Godardovega, ker je bolj občuteno Kaj lahko napravi režiser, potem ko je ustvaril tako samodestrukti-ven film kot je «Tokyo senso sengo hiwa*? Kaj lahko napravi, ko jo prišel do tako skrajne neposrednosti, do takega izraza zahteve po imanentni uporabi filma? Študenta se v filmu ubijeta. A Ošima ostane živ, že zato ker je film dokončal. Dobro vemo, da je filmsko proizvajanje dosti bolj povezano t avtorjevimi družbenimi odnosi, kot je proizvajanje pisatelja ali slikarja: film potrebuje kolektivno delo. «.Triumf materializma» se torej vst-ljuje Očimovemu proizvajanju. Morda je tudi zato naslednji Ošimov film, «Gišiki» (La cerimonia, 1971), popolnoma drugačen od prejšnjega. Struktura je v veliki meri tradicionalna in pripovedna. Osima ni tako neposredno vezan na osebe in dogodke, ki jih prikazuje■ A njegova «hladnost» je povezana z občuteno željo po preseganju obstoječe realnosti. «Ceremonija» doseže višek Ošimove umetnosti: zavest historične mediacije se poveže s subjektivnim stremljenjem po takojšnji rešitvi in iz tega srečanja se rodi najbolj zrel Ošimov film, ki ponekod spominja na «filme starostu velikih režiserjev. Premiera v Tržaškem kinoforumu Kolektiv Tržaškega kinoforuma je začel nov ciklus, posvečen družbenim reformam. Poleg političnih konferenc, bo krožek predstavil nekaj filmov, katerih izbira nikakot ne pomeni sprejemanje njihovega stališča, pač pa le kritična uporaba dokumentarnega materiala. Ciklus se je začel s tržaško premiero kratkometražnega filma Uga Gregorettija «Tribuna padronaleh ki spada v skupino filmov v proizvodnji «Unitelefilm». Njihov namen je obravnavanje določenih pv litično - socialnih tem v funkcij1 levičarske agitacije. Tudi v okviri1 sedanje volilne kampanje. Gregorettijev film, v katerem i' grata Duilio Del Prete in EdmondO Aldini, hoče biti obenem didaktičen in zabaven. Zabava je zelo prisi' Ijena. In didaktičnost je vse pr el kot po modelu, ki ga je predlagal Brecht. Skratka polom. Kaj pa koristnost? Ali je tak fiht lahko politično koristen? Dvomimo> da lahko tako pvršno obravnavanje problema stanovanjske reforme privede do kakšnega učinka■ Ne le, ker tisti, ki ga gleda, n* spozna nič več od tega, kar je že znal, ampak tudi ker je splošna perspektiva precej nazadnjaška Sergij Grmek TOME SVETIMA llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll tretja knjig« Dokler je bilo svetlo, sta se spuščala proti dnu korita, ker so po grebenu prodirali Nemci. Zdaj, ko sta bila sama in ko je potihnil bojni hrum, sta se nenadoma počutila povsem drugače, tako kot da ne bi bilo vojne ne smrti ne predavanj in ničesar drugega. On je hodil s puško naprej, ona pa mu je sledila. V globeli sredi strnune, v nepredirnem goščavju, kjer se skrivajo le zveri, je našel mesto za prenočišče. Nalomila sta smrekovih vejic in si postlala. Delala sta oba, ne da bi govorila. Nahrbtnika sta položila pod glavo in se pokrila z odejo. Na kotanjo se Je zgrnila zvezdna noč, ki je dihala hlad. Iz daljav so prihajali pridušeni zvoki; s hribov onkraj doline pa so vstajali odsviti ognjev, ki so jih kurili sovražniki. Kako lepo bi bilo, če bi tudi onadva lahko zakurila ogenj! Tako pa sta se samo šepetaje pogovarjala, dokler nista obmolknila. Ona se je pritisnila k njemu kot nebogljena ptica. Objel jo je in čvrsto prižel k sebi. Dotik z njo ga je hrabril in mu vračal moči; pozabljal je na jutrišnji dan. Božal Ji je lase, se dotikal njenih ustnic. Tema se je gostila. Le njene oči so žarele v pričakovanju. Potem je začutil tudi njene roke na svojem vratu. To je bil stik dveh duš, prežetih z željo, da bi premagali strah, da bi ušli tesnobi in misli na jutrišnji dan vsaj za kratek čas. Noč je nizala trenutek za trenutkom kot bisere na ogrlico, ki jih roka jemlje iz teme oceana. Ce jih ne bi jemala sedaj, jih ne bi našla nikoli... Ljubezen je strašna moč... Čeprav se ji upiraš z vso voljo in razumom, se ji vendar ne moreš upreti. Ljubezen ne ve, kaj je zlo in kaj je dobro, kaj je drugim prav in kaj ni. Pride in gre... Predala se mu je vsa in ves se je predal nji, brez besed. Gledala mu je v oči, ki so iz teme sijale vanjo drzno in nežno. Pomislil je, kaj je smrt in kaj je življenje. Kaplja na veji smo, kot je včasih rad rekel Primož. Njeno telo je žarelo, željno nežnosti. Neznanka mu je bila in vendar tako poznana, lepota onkraj smisla stvari, želja neke bodočnosti, ki je morda niti ne bo. Ležala sta vznak drug ob drugem in gledala, kako se pomika mesec k črnemu robu gora. «Senka,» je pomislil. Ali je bil to privid ali resnica? Glas duše ali upor proti smrti? Kaj je onkraj mostu, ki se ga vsi bojimo in želimo hkrati čezenj? Most med svetlobo in temo... Kaj je na meji stvari?... Rad bi se z njo o tem pogovarjal, pa je molčal, da ne bi besede porušile tistega, kar sta čutila brez njih. Zato je še in še premišljal. življenje in smrt... Dvoje nasprotnih svetov in en sam svet Zakaj se stvari dogajajo prav tako in ne drugače? Ljubezen je riba ob ribi, ptica s ptico, zver z zverjo... Zakaj ranjena riba kroži in kliče večjo, da jo potem požre? Ptica z zdrobljeno perutjo omahne z neba v žrelo zveri. Kaj je za prestreljenim čelom? Kaj je tisto, česar razum ne dojame, česar volja ne obvlada? Kaj je tam, kjer so čustva odveč? Dekle je spala. S tesnobo jo je gledal, vso belo in tiho, in nehote se je spomnil nje, ki ji bodo zrastle rože iz očesnih duplin, ki ji bodo ude objemale korenine in pila zemlja... Sredi misli je utonil v bolestne sanje. Boril se je z ljudmi s tilniki opičjakov, da bi jim otel drobno dekle. Ubijal Jih je enega za drugim. Od njih se je odcejala mastna kri, dišeča po nafta. Kri, ki jo zemlja ni pila. Vse več Jih je bilo. Grabili so po njem, on pa ni imel več municije. Prazen zaklep se mu Je zaskočil, zgrabile so ga krempljaste roke in ga davile... Kriknil je in planil pokonci. Zgrabil je za puško. Prebudila se je tudi ona in ga začudeno gledala. Potem mu je ovila roke okoli vratu in ga držala, dokler ni spet legel. Z rokami mu je pokrila oči in čelo. čutil jih je, dokler ga ni znova objel spanec. Ob svitu sta šla naprej. O tem, kar je bilo ponoči, nista razpravljala. Začela sta ju pekliti glad in oslabljenost. Hodila sta že nekaj ur, pa sta še vedno čutila pod seboj Nemce. Obroč je bobnel, čez robove hribov so zdrsnila letala. Opazila sta, da imajo na repu rdečo zvezdo. Mitraljirala so cesto v dolini in bombardirala sedlo, od koder so prodirali Nemci. Posadil jo je na nahrbtnik in ji zabičal, naj ga počaka, ker bo prinesel hrano. Spustil se je k strugi potoka, ki ga je dobro poznal. Poiskal je tolmun in vrgel vanj dve bombi. Eksplozija je ubila devet postrvi. S trebuhi navzgor so priplavale na gladino. Zagazil je v vodo in nanizal ribe na vrbovo šibo. Nemci, zmedeni zaradi napada iz zraka, niso postali pozorni na zamolklo eksplozijo, čeprav so bili samo nekaj sto metrov daleč. Naglo se je izgubil v grmovju. Našel jo je vso objokano tam, kjer jo je bil pustil. Mislila je že, da so ga ubili. «Jedla bova,» ji je dejal. Položil je prednjo ribe, izvlekel lovski nož in jih iztrebil, izkožil in jim porezal glave. «Pečeme?!» so ji zažarele oči. «Ne, surove! Ne smeva kuriti ognja.« Iz nahrbtnika je vzel sol in jih posolil. Začudeno ga je gledala, ko jih je žvečil in jih ponudil tudi njej. Sprva so se Ji ustnice ukrivile od studa, potem pa so se ji ribe zazdele dobre. «človek se je razvil ob surovem mesu, ob pečenem pa je podivjal. Ali se ti ne zdi, da je človek zaradi predsodkov, ki mu jih je prinesla civilizacija, vsak dan bolj nebogljen?« Potem je z nožem nakopal nekih sladkih koreninic, o katerih se v partijski šoli niso učili, pa so bile prav dobre. Nar pila sta se vode, ki jo je v čutarici prinesel iz potoka, in spet začutila v udih moč. Hodila sta ves dan. Po Vojkovem nezmotljivem občutku ter s pomočjo karte in kompasa sta pod noč že visoko v hribih, kjer se je v gozdu še držal sneg, došla korpusno kolono ih se ji priključila. Bili so zelo visoko, tik pod Kozjimi stenami, na poti, ki je držala na Otlico, kjer je bil štab korpusa. Prehitela sta mnogo omagancev. Vlekli so se za kolono, prestradani, z zadnjimi močmi. Cesta je bila na več mestih zasuta z visokimi snežnimi plazovi. Jug je razmehčal sneg in kravam in konjem se Je udiralo do vampa. Obsedela sta med debli in gledala, kaj bo. Vojko je izvlekel iz torbe Kajuhove pesmi, se naslonil na drevo in ji bral: Govore, da bo še bolj hudo, da bodo sl klicali iz gore v goro: «Clovek, človek, si ostal? Rad bi ti roko podal!« Pa ne bo nikogar, da bi se odzval!... Pravijo, da bo tako... Mi ne verujemo v to! Jaz bom še ostal, ti boš še živel. ker ne more misel spremeniti se v pepel... Občudujoče ga je gledala, ko ji je tako mimo bral, kot bi bila v najbolj varnem kotičku sveta. In njegova trdnost je prehajala vanjo, strah jo je zapustil, čutila se je pripravljeno na vse. Borci preskrbovalnih oddelkov so s palicami udrihali p o živalih ter jih vlekli s povodci in vrvmi iz snega. Njihov trud je bil zaman, živina je presunljivo mukala in si pomagala a poslednjimi močmi, tako obupno, da si je polomila noge ih zanjo ni bilo več rešitve... Potem je vodja te tisočglave kolone ukazal, da vso živino, M se ni privlekla iz snega, pobijejo, razkosajo in meso natovorijo na pleča. Dobro, da je bila noč svetla. Videla sta mesarje, kako so I 17 — PRIMORSKI dnevnik o mA do- onto co-l iz-fil-ikvi-in-de-ne-kampe-e iz-li je boj, lalne n se iden- > re-oaja-alne, Izkažem'• per-!divi-hoče z ne i rizo-mno-3 za-i de-golo pro-m er fil-dium vse-iega, otezn ■ukti- engo 0 je zdnor e po lento osta-ikon-msko no i , kot ikar-delo. 1 vsi- Oti-onia, irejš-meri 'Šima ose-zuje. 'zana z ob- > do-: za-zveže o ta-zanjo film, • sta- bih, i in imi, ono, iimi > J« bo. na kot iost rav- A a s ifl ino, ato- ŠPORT ŠPORT ŠPORT PO PRVIH POLFINALNIH TEKMAH ZA EVROPSKE NOGOMETNE POKALE Tudi letos izenačenost v vseh treh tekmovanjih 7. aprila 1972 polfinalna srečanja za raz-06 evr°pske nogometne pokale so * zaključila s štirimi izenačenji in Je i dvema zmagama moštev, ki f° nastopila doma. Tehtnica se ta-. nagiba v prid gostov, ki bodo nneli v povratnih srečainjih na domačem igrišču večje možnosti za uvrstitev v finale. V zadnjih letih to evropski turnirji precej izena- saj se le poredkoma dogaja, a bi se domača moštva uveljavila z visokimi izidi. POKAL PRVAKOV . ^Amsterdamu je Ajax zmagal s Pičlim golom prednosti nad Ben->oo. Celtic pa je v Milanu prisilil *nw>r k delitvi točk, kar ga dejan-p uvršča v finalni del prvenstva, ^ratna srečanja bodo gotovo iz-V*10 zanimiva. Tokrat je Ajax okazal, da je res odlična ekipa: °enfica se bo morala čez petnajst ~u doma pošteno potruditi, če bo n°tela izločiti Nizozemce iz boja p® Pnvo mesto. V Amsterdamu so ortugalci branili minimalni poraz upanju, da tekmovanje za pokal P^akov zanje še ne bo končano. taterju pa ni uspelo, da bi se Ptoti Celticu maščeval za poraz “ leta 1967. Milančani so bili ve-y> podrejeni, saj je Celtic ustvari ua sredini igrišča gosto mejo, kori katero je bilo nemogoče pri-, Britancem je popolnoma uspe-i® narnera, da obdržijo neodločen > ki jih verjetno že sedaj uvr-Sca v finale. POKAL POKALNIH PRVAKOV J?*3? Polfinalni srečanji za pokal Jalnih prvakov sta se končali ne-oceno 1:1. Moskovskemu Dina-Je to uspelo na igrišču Dina-a v Berlinu, medtem ko je Glas- Mti Bangers igrali neodločeno v s. “F"nu proti Bayemu. Sovjeti in Sna” imaJ'° velike možnosti, da se oa° srečali v finalni tekmi za prti Sfsto’ sai Ji™ ne smelo bi-jLW#° . »na.ga.ti doma. Berlinski Dn| .arn° je izenačil šele v drugem Na°asu 313 *° 3Z enajstmetrovke. “P"*«0 pa se je moral Glas-nflZ-i P0®1600 potruditi, da je ize-v vLProti Bayernu< ki je prišel časa S^V° koncu Prvega pol- POKAL UEFA l|an je moral v Londonu prepu- *‘"ii1"iiiiihiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii... stiti obe točki Tottenhamu, ki je zmagal z 2:1. Angleži so upali, da bodo popolnoma nadkrilili Milančane in zmagali z večjo razliko v golih. V vodstvo pa so prišli šele tedaj, ko je moral Milan igrati v desetih (zaradi izključitve Soglia-na). Gol razlike je za angleško enajsterico premalo, da bi se počutila varno. V drugem polfinalnem srečanju med Wolverhamptonom in Ferenc-varosem (2:2) ni prišlo do presenečenj. Angležem je zadostovalo izenačenje, kar jim je tudi uspelo. V povratni tekmi zadostuje, da vsilijo Madžarom neodločen izid 1:1 (kajti v primeru enakega števila golov veljajo goli, doseženi na tujem igrišču, dvojno). Čeprav kaže, da so nekatere e- kipe že izločene, imajo skoraj vsa moštva možnost, da se z dobro igro uvrstijo v finalni del tekmovanja. V tako važnih srečanjih se večkrat zgodi, da odloča o končnem rezultatu borbenost, razne taktike. pa VATERPOLO V TELOVADNICI MONTE CENCIO V TRSTU Drevi Lloyd-Gillette V soboto in nedeljo bo v bazenu «Bruno Bianchi* v Trstu mednarodni turnir v vaterpolu, katerega se bodo poleg Triestine udeležili še FIAT iz Turina. Florentia iz Firenc in reško Primorje. V pripravah za turnir je Triestina nastopila v Kranju, kjer je bila na prijateljskem tekmovanju druga, za avstrijskim prvakom Grazem. ..........umil................ ŽUPAN VODIL SEJO ORGANIZACIJSKE KOMISIJE Dober dobska občina za mladinske igre V doberdobski občimi je sto mladincev, ki imajo pravico do nastopa na MI Doberdobska občina pripravlja tudi letos z veliko prizadevnostjo vse potrebno za mladinske igre. Mila četrtek zvečer se je pod predsedstvom samega župana sestala komisija, ki bo vodila potek letošnjih iger. Mladinci iz Doberdoba so že lani dosegli lepe uspehe na pokrajinskem tekmovanju v odbojki. V dresih doberdobske občine je moška odbojkarska ekipa zasedla odlično drugo mesto. Upajmo, da se bodo Doberdobci tudi letos izkazali in osvojili kakšno kolajno. Letos se mladinskih iger lahko udeležijo vsi mladinci, rojeni od leta 1957 do 1961 (vključno). V vsej občini je nad 100 mladincev, ki so v tej starostni dobi. Vpisovanje za vse panoge bo jutri, v soboto popoldne ,v šolski telovadnici. Vsi, ki bi želeli sodelovati na igrah, naj se torej zberejo v šolski telovadnici. nogomet Nekdanji nogometaš Interja, Rome in Milana Anton Valentin Angelillo je zgubil službo trenerja pri enajsterici Aquila Montevarchi. Montevar-chi vodi v E skupini D lige skupno s Pistoiesejem. Angelilla so odstranili ker se ni hotel pogovarjati z vodstvom kluba o pripravah moštva. * * * V Rangunu je Burma premagala Tajsko z 1:0 v finalu kvalifikacijskega predolimpijskega nogometnega turnirja za azijsko področje. Burma bo torej nastopila v Miinchnu. Po včerajšnji etapni zmagi Dirko po Belgiji osvojil R. Swerts Belgijec Roger Swerts je zmagal na etapni kolesarski dirki po Belgiji. V zadnji poletapi na kronometer si je pridobil toliko naskoka, da je spodri- ililiiiiliiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHii, iiiuillinllliiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiii,, i,, mi, m, mi, miniti, um iiiiiiiiiihhiiii iMiiuun, mn 111111111111111111111 V Drevi bo v telovadnici v Ulici Monte Cengio zanimivo košarkarsko srečanje med ekipo Lloyd Adria-tico, ki si je letos priboril pravico do nastopa v drugi italijanski ligi, in med ameriško ekipo Gillette, ki se že več časa mudi v Evropi. Tekma bo ob 20.30. Pravzaprav bo to srečanje zadnji uradni nastop lloydovcev v tej sezoni. Obenem bo to nagrada na vijačem, ki so vseskozi z navdušenjem spremljali svojo ekipo. Tekma pa bo zanimiva tudi zato, ker je znano, da igrajo v McGregoro vih moštvih mnogi dobri košarkarji. Ne smemo namreč pozabiti, da je prav Mc Gregor odkril italijanskim društvom nekaj znanih košarkarjev (Kenney, Grey, Schull, Fultz itd.), ki so bili v italijanski A ligi glavni junaki. Poleg tega pa je za ljubitelje košarke zanimivo to srečanje tudi zato, ker ima Mc Gregor svojo značilno košarkarsko «filozofijo»: «Pressing po vsem igrišču, izredno napadalna 5 gra, skratka, sama dinamika.» Ekipi bosta nastopili z naslednjima postavama: LLOYD ADRIATICO: Pontom Krečič, Poloniatto, Zovatto, Scher-gat, Poli, Millo, Jerebica, De Rosa, Goitan. GILLETTE: Amos Thomas (Oklahoma 2,4 m), Mike 0’Brien (St. Leos Florida 2,3 m), Gerhardt Schreur (Arizona 2 m), WM Chat-mon (Baylor 1,97 m). Mike Row-land (St. John 1,96 m), Ken Gard-ner (Utah 1,95 m), Tom Chestnut (Princeton 1,95 m), Bill More (Oregon State 1,93 m), L. C. Brasfield (St. Illinois 1,95 m), Bob Brady (Florida 1,95 m), Ken Grant (kapetan, St. Peter’s 1,84 m). V tej ekipi igrajo trije črnci, in sicer: Thomas, Chatmon in Brasfield. Trener je Jim Mc Gregor, ki je obenem tudi tehnični vodja goriške ekipe Splttgen Brau (ki nastopa v drugi italijanski ligi). b. 1. KOLESARSTVO V NEDELJO V GLINŠČICI’PRIKAZ PLEZALNE TEHNIKE ife na je užbe-ičnih l ne- :akot wegO pozapre-Ugo i ale% pro-na- \ p-o ifcciji kvirn •m *■ onda ■tičee pri prel lagal film rimo, rana-■efof inko■ i, ne je it lošna :a ick i*fav Planinstvo (in kot zadnjem občnem zboru trža-stinf8 ^PI) 3e Prišlo do izraza dej-or ’ .*& Je težišče delovanja pri tej čaruaCi''i’ z*asti 2 mladino, na smu-aktivnosti, na alpinistični pa •balo. Ker pa bi moralo biti s tem tudi alpi-stv .um- vrhunska oblika planin-jg ’ glavna vsebina delovanja SPD, 1smVOd-StVO .te organizacije sklenilo tev sv°ie napore tudi v pritegni-gladine na to področje, L j. ^ribizem. j.?8je v nedeljo povabilo v Glin-diito Vse tiste o®®6 najmlajše kan-t- ate za »poklic* alpinista, ki jih 1 Privlačuje. Izurjeni alpinisti jim ® Prikazali osnove tehnike ple- ■ nato pa se bodo lahko tudi si^etniki navezali na vrv in posku-stn ^ skrbnem varovanju alpini-SPTvnsevep 200 jardov hrbtno:- riStamtri T5I’'63 500 jardov prosto: Kinsella 4’28"29 100 jardov metuljček: Spitz 48’'76 100 jardov prsno: Job 57"50 ženske 200 jardov hrbtno: Atvood 2'04’T (nov rekord ZDA) 100 jardov prsno: Vidali 1’07”00 500 jardov prosto: Rothammer 4’57”87 100 jardov metuljček: Deardruff 57”16. na dno lestvice. IZIDI S. Giovanni - Libertas 2:2 Primorje - Triestina 0 • 5 CGS-CRDA 3:5 Don Bosco-Edera 7:1 LESTVICA TriestLma 10 CRDA 6 S. Giovanni in Don Bosco 5 Libertas 3 CGS in Primorje 2 Edera 0 PRIHODNJE KOLO Libertas - Primorje Triestina - CGS Edera - S. Giovanni CRDA - Don Bosco NARAŠČAJNIKI SKUPINA A Po treh zaporednih zmagah je morala Gaia v nedeljo kloniti ekipi Muggesane s pičlim 2:1. »Zeleno-rumeni* so zaigrali zelo medlo, brez povezave med obrambo in napadom. Odpovedala je tudi prva vrsta, ki ni in ni mogla ukaniti nasprotnikovega vratarja. Zato je bil poraz zaslužen. Upajmo, da se bodo gajevd v prihodnjem koJu bolje odrezali. Srečali se bodo s solidno enajsterico CGS, ki vodi na lestvici in se bodo morali zato precej potruditi, kajti nov spodrsljaj bi jih odrezal od najboljših. IZIDI Triestina B - Libertas Rocol 2:1 Gaja - Muggesana 1:2 Giarizzole A - Olimpia Greta 2:0 CGS-Edera 4:0 Počitek: S. Sergio LESTVICA Triestina B in CGS 8 Gaja in Giarizzole A 6 Muggesana 4 Bdera 3 S. Sergio 2 Libertas Rocol 1 Olimpia Greta 0 PRIHODNJE KOLO Triestina B - Olimpia Greta Giarizzole Rocol - Muggesana Gaja - CGS Počitek: Edera SKUPINA B Oba slovenska predstavnika druge skupine sta zmagala. Vesna je premagala Costalungo z 1:0, Breg pa Triestimo z 2:0. Križani so spet potrdili, da računajo na prvo mesto. Ekipa je zaigrala zanesljivo, od nasprotnikov se je razlikovala predvsem po boljši tehnični pripravi Zmaga Vesne ni bila nikoli v nevarnosti, čeprav je vodila le z golom prednosti. V nedeljo Križani ne bodo igrali, ker bodo na sporedu le zaostale tekme. Z nedeljsko ztflAgo si je' Breg še izboljššil položaj na lestvici. »Plavi* so zaigrhli Solidno, zato je nji hova - žrtwfea u.pavsera ‘Zaslužena. Kljub dvema zadetkoma je tudi tokrat pešal napad, medtem ko se je obramba ponovno izkazala. Prihodnji nasprotnik Brega bo Inter SS, s katerim bi se morali dolinski fantje že srečati, vendar so tekmo takrat prekinili zaradi mečne burje. Tržačani niso osvojili do sedaj niti točke. Zato bo naloga Brežanov lahka. Če bodo zmagali se bodo še bolj približali vodeči dvojici Libertas - Vesna. IZIDI Costalunga - Vesna 0:1 Breg - Triestina A 2:0 Fortitudo - Esperia 2:0 Inter SS - Libertas NO LESTVICA Vesna in Libertas 9 Breg 8 Fortitudo 7 Triestina A 6 Esperia 3 Costalunga 2 Inter SS 0 PRIHODNJE KOLO Fortitudo - Costalunga Libertas - Esperia Liter SS - Breg SKUPINA C Primorje in Union sta remizirala. Prosečani so si zapravili izredno priložnost, da bi dosegli drugo zmago tega prvenstva. Ekipa Ro-sandre jih je prisilila k delitvi točk. Rezultat je bil pravičen, saj so «rdeče-rumeni» napadali v prvem, domačini pa v drugem polčasu. Primorje se bo v nedeljo srečalo v zaostali tekmi z Don Bo-scom. Vsako predvidevanje je tvegano, saj se nahajata obe enajsterici v sredini lestvice. Po dveh odličnih tekmah je U-nion razočaral, saj je dosegel proti zadnjemu na lestvici le remi. Srečanje je bilo vseskozi borbeno in napeto in tudi rezultat odraža dejansko stanje na igrišču. V prihodnjem kolu imajo Pod-lonjerci možnost, da se pomaknejo za kako mesto višje na lestvici. Gostovali bodo pri Rosandri Z. IZIDI S. Giovanni - Giarizzole 6:0 Rosandra - Primorje 0:0 Don Bosco - Ponziana 2:1 Union - Roianese 1:1 LESTVICA S. Giovanni 12 Don Bosco 8 Ponziana 7 Primorje in Union 5 Giarizzole B 3 Rosandra Z. in Roianese 2 PRIHODNJE KOLO Roianese - Giarizzole B Rosandra - Union Don Bosco - Primorje Ponziana - S. Giovanni ZAČETNIKI V soboto so odigrali samo zaostalo tekmo med Inter SS in Ponziano. Zmagala je Ponziana kar s 13:0. V prihodnjem kolu bo od slovenskih ekip igral le Breg, ker bo Zarja počivala, Brežani bodo gostovali pri ekipi Esperia Pio XII. Tekma bo zanimiva in napeta, kajti obe enajsterici merita na prvo mesto. IZID Inter SS — Ponziana 0:13 PRIHODNJE KOLO Esperia Pio XII — Breg Giarizzole — Edera Ponziana — Fortitudo Muggesana — Inter SS Libertas — Zuale Počitek: Zarja M. K. Sloga - Libertas Pordenon, Corridoni - PAV Dormisch, Torriana -OMA, Azzurra - AGI in Porzio -Inter. G. F. Tudi takih »akrobatskih* padcev, kot ga vidimo na sliki desno, ni manjkalo med tekmo Primorje — COOP j^Pimi konci sekir udrihali po lobanjah, drugi pa so spuščali s^- Nešteto borcev se je gnetlo okoli vsake živali, da bi v ^ oje menažke nalovili nekaj te dragocene tekočine, ki je j^galia po očrnelem snegu. Tako se zgrnejo mravlje okoli c/?enice... živali so kmalu odrli, razsekali meso in ga raz-za nošenje. . Tu ranjencev s hudimi opeklinami. V Rosecransu (Wisconsin) je pogorel neki dom za starejše ljudi Devet gostov je izgubilo živijo; nje. Zdi se, da je treba pripisati nesrečo malomarnosti lastnika doma, ki ni poskrbel za primerno varnostne ukrepe. Znano je bilo, d« so oblasti že v ponedeljek ukazale lastniku, naj premesti goste v kako drugo poslopje. V nasprotnem primeru bi se moral zagovarjati na sodišču, ker ni razpolaga* z neko licenco in zaradi pomanjkljivosti sanitarnih naprav. Na podlagi policijske preiskavo so ugotovili, da je požar nastal obednici. V domu, ki je bil zgrajen pred 75 leti, je bilo 13 gostov-Žrtve so umrle zaradi zadušitve * dimom. b ci Sl ti it H k: V| d- ti n h M