It. 3®,
Poštnina plačana * gotovini.
¥ Liubllanl, T6. maja 1923.
izhaja vsako sredo.
Leto V.


Glasilo
Naročnina s
kmetijske stranke sa Slovenijo
it
celoletno	,.'.'.•*••»««•»'••'••• Din 20*—
poluletno ..............................Dšd 10*—
četrtletno .........< * .......Dii 5'—
Posamezna številka..............Din !•—
ICmet pomagaj si sam, Su svoje stališče v državi uravnaj si sam!
Inserati:
mali oglasi do 0 pefft vrst ...........	S Din i oii
večji inserati od 10 petit vrst napre).......a Din 2-—
notice, iijave. poslano, rekiame petit vrsta ....	& Din 3*~
Uredmžtvo in upravništvo lista je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. v hiši ..Ekonoma".
Napredni
Z 'vnemo se vodi zopet propaganda za ustvaritev naprednega bloka, ln kakor pravijo demokratski listi ima ta propaganda tudi uspeh. Tako zlasti na Štajerskem, kjer da so se naši tovariši iz Središča brezpogojno izrekli za napredni blok. Zaradi tega smatramo za svojo dolžnost, da mirno in stvarno razložimo svoje mnenje, pa čeprav so ostala uaša, nad vse stvarna predvolilna razmotriva-nja o naprednem bloku brez odgovora.
Desetletja stara delitev političnega boja v Sloveniji na dve fronti, lia klerikalno in »liberalno«, zagrizenost strankarskega boja, dostikrat naravnost ogaben način borbe s strani SLS in njena hujskaška, celo ana-cijonalna agitacija, vse to je povzročilo, da se je nasprotstvo do SLS razvilo v pravo sovraštvo. Zato popolnoma razumemo, da bi nekateri storili vse. da bi bila vržena SLS in da bi klerikalci izgubili vodstvo v narodu. In iz te želje se je porodila smisel o naprednem bloku, katero je zlasti podkrepil rezultat zadnjih volitev, ko je dobila SLS proti posameznim strankam tako ogromno .nadmoč, da bi ji mogle trenutno vse nasprotne stranke le združeno resno nasprotovati.
To je idealno jedro naprednega bloka in samo na to se hočemo ozirati, ker so vse druge strankarske špekulacije, ki se skrivajo za naprednim blokom, tako nelepo izrabljanje napredne misli, da se ž njimi, vsaj zaenkrat sploh nočemo pečati.
Kot kmetijska stranka, ki nosi glavno pezo vsega protiklerikalnega boja, smo seveda popolnoma za to, da bo SLS poteptana. In zato bi naravno pozdravili vsako misel, ki more pospešiti poraz SLS. Prepričani pa smo, da napredni blok, kljub svojemu lepemu imenu, ni v stanu, da bi vrgel SLS ob tla, temveč tudi v najboljšem slučaju ne more dati drugega, ko da obvaruje naprednjakom častno manjšino.
Kajti glavna napaka naprednega Moka je, da je samo negativen. Njegov cilj je samo to, da vrže SLS, kaj pa naj postane potem, če bi se to zgodilo, to nujno vprašanje pa pusti nedotaknjeno. Zato more imeti napredni blok agitatorično silo le pri že odločnih naprednjakih, ki smatrajo napredno misel kot svojo stvar. Kako pa naj učinkuje napredni blok pri onih, ki napredne misli sploh ne poznajo, ali pa so ji naravnost nasprotni, ki tvorijo večino volilcev v Sloveniji?
Napredni blok bi mogel zato v volilnem boju biti zmagovit le, če bi postavil nasproti pozitivnim geslom SLS, enako, oziroma še bolj pozitivna gesla. Da je temu tako, je dokazal ravno končani volilni boj. SLS je .vendar zmagala v prvi vrsti vsled svojega avtonomističnega gesla In v drugi vrsti šele vsled svojega verskega stališča.
Zato povdarjamo. Le idejno pozitiven napredni blok pomeni aktivno pridobitev v volilnem boju. Samo negativen napredni blok pa bo le olajšal SLS boj, ker ji bo boj »z liberalci« med narodom omogočil, da razvije vse prednosti svojega verskega stališča.
Pa tudi z aritmetičnega stališča ne pomeni napredni blok one rešitve, ki jo nekateri pričakujejo. Ce bi se združile tudi vse napredne stranke v en blok in če bi jim bilo dano, da bi združene v bloku ohranile vse svoje postojanke, kar pa je zelo malo verjetno, potem vendar SLS še dolgo ne mnmnmtmHmHitinnmiiuiiitiiMtitmimiin^
Agitirajfe mm f,Kmetijski list".
Mmimmmiiniuumniiiiumuiimm
bi bila iztrgana večina v narodu in 20 mandatov bi bilo SLS še vedno sigurnih. To pa je popolnoma zadosti, da uveljavi SLS vse svoje namene in da svoje pozicije Še bolj utrdi,
Ne vidimo v naprednem bloku onega čudeža, o katerem nekateri sanjajo in zato se ne moremo zanj ogrevati, dasi smatramo za svojo važno nalogo, da iztrgamo SLS večino v narodu.
Napredni blok pa moramo še presojati z drugega stališča Ln ne na koncu.
Mi smo popolnoma v službi kmetske misli tn naša glavna naloga je, da uveljavimo kmetsko misel, da priborimo podeželskemu ljudstvu vlado v državi. Zvesti tej svoji prvi nalogi pa presojamo vse stranke le s tega stallča, v kolikor one ovirajo uresničitev kmetske vlade. Z drugimi besedami: Ml nismo nastali zato, da se borimo le proti klerikalcem, temveč mi smo nastali zato, da zmaga kmetska misel. In ker je predpogoj zmage kmetske misli, da se kmetsko ljudstvo v vsakem oziru osamosvoji, to osamosvojitev pa najbolj ovira SLS, v taboru katere je največ podeželskega ljudstva, zato vodimo proti SLS glavni boj in samo zaradi tega. In odkrito bodi povedano, da nam je v marsičem demokratska stranka bolj nasprotna ko SLS, ki je vsaj včasi imela dokaj smisla za politiko v kmetskem duhu. Žalibože so to tempi passatL
Ker smo, da povdarimo Še enkrat, popolnoma v službi kmetske misli, zato je popolnoma izključeno, da bi zaradi trenutnega in skrajno dvomljivega uspeha naprednega bloka le količkaj popustili v svojem načelnem stališču.
Nikdar in nikoli ne bomo diskre-ditirali kmetske misli in ne samo zaradi nje same, temveč tudi zaradi prave napredne misli. Kajti moč SLS. more zlomiti samo kmetsko misel, ker je bolj pozitivna od vseh klerikalnih gesel.
In to trdimo z vso odločnostjo, pa čeprav smo doživeli pri volitvah poraz. Toda nismo tako slabi, da ne bi mogli priznati tudi najtežjega poraza in zato vztrajamo, kljub vsem praznim očitkom bahavosti, kljub vsem prorokbam našega popolnega propada, pri kmetski misli, zato smo njeni neomahljivi borci.
Politika je ko sreča opoteča in negotova. Nič zato, če ima danes SLS skoraj popolno moč, nič zato. če ji je ogromna večina naroda izrekla svoje zaupanje! Na napačnem temelju je zgrajena SLS in zato ne bo mogla uresničiti tega, kar je narodu obljubljala ln kar je narod pričakoval od nje. Danes, ko ima vso moč, mora z delom, z uspehi dokazati, da je naša trditev napačna in da so njeni temelji pravi. Mirne vesti pričakujemo njenega dokaza, ker vemo, da pride pač čas, ko bo od vseh tujih vplivov osamosvojeno podeželsko ljudstvo zagrabilo vladno moč v svoje roke, kakor se je to zgodilo na Bolgarskem.
Samo kmetska misel more zmagati nad SLS in zato bomo slejko-prej prvi v boju proti SLS.
Vsem tistim pa, ki pričakujejo rešitev od ustanovitve naprednega bloka, pa svetujemo: Idite v narod, nosite mu pozitivne misli, pridobivajte ga z delom in SLS bo izgubila na pristaših. Vsak naj se na svoj način bori proti SLS, vsak naj stori v svojem krogu svojo dolžnost, skratka, mar-širaimo ločeno ter udarjajmo skupno! Le v tem je rešitev!
IC@r niso samostojni v vSadi.
»Slov. Gospodar« bridko toži, ker zahteva letos vojaška uprava, da pripeljejo kmetje vozove, živino in vprego v gotove kraje, kjer se bo vse klasificiralo. Najhujše prt stvari pa je to, da se je lani vršilo n. pr. v mariborskem okraju klasificiranje v vsaki župniji, dočim letos le v šestih krajih, ln še slabše ko v mariborskem okraju, je v drugih.
Lani se Je vojaška oblast oziraia na potrebe kmetskega ljudstva, ker so bili lani v vladi tudi ti preklicani samostojnežl, ki so skrbeli za ljudstvo.
Letos pa se vojaška oblast ne ozira na potrebe kmetskega ljudstva, ker so letos na vrhu naši klerikalci, ki skrbe le za sebe ne pa za ljudstvo.
Pa je vendar bilo v marsičem dobro, da je bila SKS na vrhu.
ladrulnem nadli©rstwu in pouku.
»Ne veliko, toda temeljito!«
Z ozirom na izvrstni Članek »Snuj-mo zadruge!« v »Kmetijskem listu« in z ozirom na uvodno geslo, povdarjam tudi jaz, da bi potrebovali na Slovenskem še nekaj pridobitnih in gospodarskih zadrug. Tu in tam n. pr. še kakšno posojilnico, produktivno ah obrtno zadrugo. V sedanjih časih, ko je vinska kupčija slaba bi bile na mestu vinarske zadruge, ki bi malim vinogradarjem v skupnih kleteh shranjevale vino in ga tudi lažje vnovčlle ko pa posamezniki. Tudi se ne bi v skupni kleti shranjeno vino tako hitro popilo, kakor se sedaj dostikrat zgodi.
Toda o tem, kakšne zadruge naj se še osnujejo, o tem se nisem namenil pisati, vsaj se je o tem g. T.—k v svojem spisu že krepko izrazil. Povdarjam le, da je treba že obstoječe zadruge, denarne ko pridobitne, temeljito nadzorovati, da bodo uspešno delovale in da ne bo nobena v škodo ljudstva in da ne bi slovensko kmetijsko zadružništvo izgubilo svojega dobrega glasu.
Zadružništvo je bilo do leta 1903 brez obveznega nadzorstva. Do takrat je veljal v tej zadevi le zadružni zakon iz leta 1873, ki je le deloma predpisoval nadzorstvo. Zadruge so imele namreč poleg načelstva, ki je vodilo zadrugo, še domače nadzorstvo, dostikrat pa so bile tudi brez njega. Obveznega nadzorstva torej ni bilo. Vendar pa so bili domači nadzorniki, če jih je zadruga imela, po zakonu dolžni, da se brigajo za poslovanje svoje zadruge. Po zakonu iz leta 1503 pa so prevzele obvezno nadzorovanje zadrug zadružne zveze pri njih včlanjenih zadrugah. Te zveze so dolžne, da pregledajo poslovanje svojih članic vsaj enkrat tekom dveh let. Ce ni zadruga včlanjena pri nobeni zvezi, potem oskrbi deželno (okrožno) sodišče, da jo v njegovem imenu nadzoruje za ta posel sposobna oseba. Ogromna večina zadrug pa je danes včlanjena v eni od obstoječih zadružnih zvez, katerih Imamo v vsej Sloveniji šest in sicer: Dve v Ljubljani, od katerih je najmočnejša Zadružna zveza in pa zlasti v zadnjem času lepo delujoča Zveza slovenskih zadrug. Celjani so ponosni na svojo »Zadružno Zvezo«, ki bo
letos praznovala svojo 40 letnico. V Gorici in Trstu imajo »Zadružni Zvezi*, v Celovcu pa »Zvezo koroških zadrug«.
Dolžnost vseh teh zvez je, da nadzorujejo svoje zadruge in da jih uče. To zahteva od njih sicer mnogo truda in denarja, pa je neobhodno potrebno in tudi koristno. V to svrho dobe zveze tudi od vlade nekaj podpore, ki pa je nezadostna.
Zaradi tega je želeti, da bi se domači nadzorniki dobro izvežbali in da bi v večji meri nadzorovali zadruge. Danes so namreč domači nadzorniki dostikrat le nadzorniki na papirju.
Za pouk v slovenskem zadružništvu se je dosedaj precej storilo. Tako izdaja ljubljanska »Zadružna zveza« strokovno glasilo »Narodni gospodar«, ki izhaja mesečno in ld prinaša lepe prispevke. Enako je s celjsko »Zadrugo«, ki sicer le redko izide, ki pa takrat prinese zelo lepo ln koristno berilo. V Gorici pa Izdaja tamošr.ja »Zadružna zveza«, »Gospodarski list«. Poleg tega ood-pirajo zveze razne tečaje in »Zadružna zveza« je znatno podprla zadružni tečaj ca ljubljanski trgovski šoli.
Z navodili v zadružništvu, osobito v posojilništvu nismo na slabem. V tej stvari je izdal že pred vojno Premru, ki je bil duša lepega goriškega zadružništva, navodilo o posojilničnem knjigovodstvu. G. Merkun iz Homca izdaja zadružne knjižnice, od katerih je izšel prvi snopič, ki lepo razpravlja o posojilništvu. Pisec teh vrst je izdal že leta 1893 navodilo o poslovanju in ustanavljanju posojilnic. Potem je več let urejava! rne?ečnik »Slovenska zadruga« L. 1W)? ie izdal knjigo »Slovenski posoiil-ničar« in lani isto knjigo v novem natisu pod naslovom »Jugoslovenski po-sojiiničar«.
Od te knjige ima on še nekaj izti-sov. Da bi se pouk o tej važni stvari čim boij razširil, ponuja pisec knjige, kot njen založnik knjigo po znižani ceni in sicer za posojilnice po 15 dinarisv (mesto 20), za navadne zadruge pa po 20 dinarjev.
Ivan Lapajne, ravnatelj Okrajne posojilnice v Krškem.
Neumnost kot argument.
Lažnive in pretirane predvolilne obljube so spravile klerikalce v težko zadrego. Na vsakem njihovem shodu, pa čeprav imajo nanj dostop le najzanesljiveši, se hrupno oglašajo volilci in zahtevajo odgovor, kdaj da bodo že uresničene klerikalne obljube. In v zadregi morajo priznavati klerikalni voditelji kar po vrsti, da je do uresničive njihovih obljub še daleč, skratka, da ne morejo dati volilcem tega, kar so svojčas obljubljali
In zaradi tega se, naravno, maje po deželi zaupanje v SLS, zato si ne upa SLS vstopiti v vlado, pa čeprav večina njenih voditeljev zelo hrepeni po vladnih jaslih in zato odseva Iz vseh klerikalnih listov neka velikanska zadrega, ki je dosegla višek v članku »Slov. Gospodarja«, ki se glasi: »Kaj bo z draginjo«.
Poleg avtonomije in premestitve naših fantov Iz Macedonije v Slove-
nijo, je bilo pač glavno volilno geslo klerikalcev, da bodo odpravili draginjo, da bo moka zopet po 5 kron, sladkor po 30 kron, ko takrat, ko je bil na vladi dr, Korošec. Pa namesto da bi se ta lepa prorokovanja uresničila, opažamo s strahom, kako draginja neprestano raste in sicer ravno po zmagi SLS najbolj. Ni čuda, da se zato volilci SLS. ki težko občutijo rastočo draginjo, vprašujejo, kako to da raste draginja, ko pa je zmagala SLS, ki je obljubljala, da bo vse naše gospodarsko in politično življenje izboljšala. Tako glasno pa je postalo to vprašanje, da je smatral »Slov. Gospodar« za potrebno, da nanj odgovori in tako smo priTi do omenjenega famoznega članka, ki bi z vso pravico tudi nosil naslov: Neumnost kot argument.
Zakaj na neumnost volilcev, dnt-gače se ne moremo izrazit, je zidan ves članek.
»Slov. Gospodar« pravi: Da je naše sedanje gospodarsko stanje tako slabo,, tega so krive le prejšnjo vlade, z edino izjemo seveda onih, v katerih je sedel dr. Korošec. Da je temu tudi v resnici tako, pa dokazuje to, ker je bilo tedaj, ko je bil dr. Korošec na vladi, vse cenejše. Vse se bo pa izboljšalo, kakor hitro bo sklenjen sporazum med Srbi In Hrvati (pravilneje med vlado in re-vizonističnm blokom, op. ured.), kakor se je to že videlo ravno te dni, ko se je naša valuta že samo vsled razgovorov o bližnjem sporazumu takoj zboljšala. To so v glavnem čenče »Slov. Gospodarja«, ki si menda, hoče na vsak način priboriti ne sa-. mo prvenstvo v psovanju, temveč, tudi v neumnosti. Pa si oglejmo trditve »Slov, Gospodarja« malo po; bližje.
Kakor v vseh povojnih državah, ki še nimajo urejenih razmer, tako je tudi padala v naši državi valuta neprestano. Edino finančni minister Kosta Stojanovič Je znal zadržati trenutno padec dinarja in še to le vsled fiktivnega bogastva naše žetve, ki da je vredna 30 milijard. Če bi torej hoteli presojati zmožnost državnikov po stanju valute, potem bi morali dati prvenstvo na vsak način pokojnemu Stojanoviču, ki pa je bil — demokrat. Če pa ne bi šli tako daleč in bi sodili zmožnost državnika po dnevnih cenah blaga v Sloveniji — potem bi pač morali vsi volilci voliti dr. Šušteršiča, kajti obenem s padcem naše valute je izginil tudi on. Brez vsega dvoma je, da je bilo v Sloveniji tedaj, ko je vladal dr. Šušteršič vse najcenejše. Mislimo, da smo dovedli »Gospodarjev« argument do absurdnosti, kajti drugače bi moral »Gospodar« priznati, da bi moral vsakdo, ki hoče manjšo draginjo, voliti edino demokrate ali pa Šušteršiča.
In sedaj k drugemu argumentu, ki je še bolj šepav ko prvi. »Vsega so krive samo prejšnje vlade.« —« Sijajno! Samo žalostna resnica je to, da bi prav isto z enako pravico megle reči vse druge vlade. In skoraj gotovo, da celo še z večjo pravico. Naj vendar pove »Slov. Gospodar«, kdo pa je povrnil one do-Lrje in one franke, za katere je oškodoval državo dr. Korošec. Kdo pa je plačal one milijone dinarjev za Koroščeve modrčke? Ali misli »Slov. Gospodar«, da se je s takim gospodarstvom popravila naša valuta? Treba je samo površno pogledati delo enih vlad, v katerih je sodeloval dr. Korošec, pa bomo skoraj videli, da je naša valuta morala padati, pa naj bo Jugoslavija po svojih naravnih bogastvih še tako bogata. Milijarde vojnega plena so zapravile! Milijoni in milijoni so se zavrgli na Koroškem. Ogromne količine nepotrebnega tlaga se je uvažalo iz tujine, izvoz poljedelskih pridelkov pa je bil prepovedan. Na las srno bili podobni onemu gospodarju, ld vedno le kupuje, ki pa ne skrbi za nobene dohodke in katerega zato neusmiljeno čaka — bankerot. In to žalostno resnico smo morali občutiti tudi mi in šele pokorošceve vlade so dovolile izvoz živine in s tem storile prvi korak za izboljšanje naše trgovske bilance, ki je predpogoj dviga valute.
V letih 1918 do 1920 so se polagali temelji naše države in tedaj je bil dr. Korošec na višku svoje moči, zato pa je tudi odgovoren za vse posledice napačnega polaganja temelja in zato je izgovor, da je bilo pod Korošcem bolje — prazen.
In potem še tretji argument »Slovenskega Gospodarja«, da se bo valuta takoj zboljšala, samo, če bo dosežen sporazum med Srbi in Hrvati,

Če pride do ureditve naših notranje političnih razmer. Prav radi priznamo, da Ima ta argument »Slov. Gospodarja« nekaj za seboj. Veljava denarja se presoja tudi po urejenosti notranjih razmer drŽave in v toliko ima »Slov, Gospodar« prav. Toda le V tolika.
Naj pa ne bo »Slov. Gospodar« na ta košček resnice, ki jo je nehote povedal, ponosen, kajti ravno v tej resnici je zapopaden tudi eden glavnih grehov SLS. Ce je namreč v Interesu dviga valute in s tem zmanjšanja draginje, da pridemo do sporazuma, potem je pač sveta dolžnost nas vseh, da storimo vse, kar je v naši moči, da bo sporazum člmpreje dosežen. Kako pa je delala SLS za sporazum? Ali je bila v državi stranka, ki le tako prostaško hujskala proti Srbom kakor ravno SLS? Na čelu vseh hujskačev je bila v Sloveniji SLS ln s tem je bistveno pripomogla, da nas tuji svet ni čislal in da je zato padla vrednost našega denarja 1
Svoje motfrostl Je zabelil »Slov. Gospodar« z Ignorentsko trditev, da je takoj narasel naš denar, ko se je pričelo govoriti o skorajšnjem sporazumu. Da ne bo »Slov. Gospodar« v prihodnjič zagrešil sllčno neumnost, mu svetujemo, da si samo enkrat prebere poročila o poteku kupčij na zagrebški borzi in spoznal bo
tedaj, da se je naša valuta popravila edinole vsled večjega izvoza, ki ga forsira proti volji naših klerikalcev finančni minister Stojadinovič. Naj vendar ne misli »Slov. Gospodar«, da so finančniki tako slabo informirani ko on, da ne bi znali, da je sporazum, definitiven in voliven sporazum še daleč in da vrednost denarja še dolgo ne odvisi od Radiča ali od Korošca, ki sicer mnogo govorita, pa nič ne delata, namreč resnega produktivnega dela.
Vsa Izvajanja »Slov. Gospodarja« so tako Ignorantska in pri tem nesramno zavedno ignorantska, da jih more uporabiti le tisti, ki računa na neumnost ljudi. In »Slov. Gospodar« računa na neumnost svojih bralcev, ker njemu je neumnost in nezavednost argument.
Toda tudi v tem oziru je račun »Slov. Gospodarja« napačen. Če bi ljudje živeli dobro kakor nekdaj, potem bi pač prenesli tudi »Gospodarjeve« čenče in laži. Danes pa žive ljudje vedno slabše in vedno težje in danes plačajo vsako neumnost z denarjem. Zato pa bodo tudi kmalu spoznali, kam jih vede »Slov. Gospodar« in prav kmalu se bodo naveličali delati in trpeti zaradi »Gospodarjevih « neumnosti.
Bilo je nekoč, da je bila neumnost argument — toda ti časi so prešli.
} Nemogoča Je dobra vojska, če niso vojaki zadovoljni, če nimajo niti tega, kar Jim po vsej pravici in po vseh zakonih gre.
Žalostna resnica pa Je, da pri nas vojaki nimajo vsega tega, kar bi morali Imeti, do čegar jih upravičuje zakon.
Iz raznih garnizij države prihajajo pritožbe, da je hrana naših vojakov nezadostna, da ne dobe niti dobre juhe in niti dovoljno pečenega kruha. Nikakor ni za misliti, da bi bile vse te pritožbe neutemeljene. Veliko število obolelih vojakov, njih upadli obrazi govore dovolj prepu-ščevalno ln kriče naravnost po od-pomočL
Toda ne samo hrana, nezadostna Je tudi obleka vojakov. Raztrgano Vojake Je videti tudi po glavnih ulicah prvih mest in to tudi v najhujši zimi. Da raztrgana uniforma ne more dati vojaku navdušenja, ki ga tako zelo rabi, je jasno.
Z nezadostno obleko in nezadostno hrano pa še niso izčrpane težave, ki jih mora prenašati naš vojak. V dostih krajih se ne ravna z našim vojakom tako, kakor bi bilo želeti. Vsa čast višjim srbskim oficirjem, ki so čestokrat pravi očetje svojih vojakov. Toda podčastniki in žalibože, Cesto tudi prečanski oficirji pa niso na višku svojih dolžnosti. Kaj je treba očitati našim fantom, da so »šva-bi«, ko je za nje ta psovka ravno tako žaljiva ko za Srbe. Kako se more ravnati ž njimi kot z manjvredni-
mi, ko pa imajo prav take dolžnosti ko vsi drugi!
Posebno pozornost pa je bilo treba posvetiti onim, ki služijo ob divji albanski meji, ki niso izpostavljeni le napadom sovražnika, temveč še bolj nevarnim napadom malarije. Ravno v zdravstvenih ozirih pa je za naše fante preskrbljeno najslabše.
Zato polagamo vojaški oblasti prav resno na srce, da poskrbi, da bodo naši fantje zadovoljni, ker pov-darjamo še enkrat, le zadovoljen vojak, more biti dober vojak.
Vojaška oblast pa bi morala vršiti še eno dolžnost in z veseljem ugotavljamo, da se je ta ponekod tudi pričela izvrševati. Vojaku je treba dati tudi duševne hrane, treba mu je dati plemenitega, toda osvežujočega razvedrila. Vojašnica, ki zbira cvet mladih fantov, ne sme biti mrtva hiša, temveč hiša življenja.
Pa končno bi pripomnili še nekaj. Moramo priznati, da so dostikrat pritožbe vojakov pretirane. Toda to bi morala vojaška oblast javnosti naznaniti, da se ne ustvarja po nepotrebnem slabe krvi.
Hočemo mir in zato smo v sedanjih časih za vojsko. Ker pa stane to ogromno denarja, hočemu tudi, da je vojska dobra. Nikdar pa ne bo vojska dobra, če ne bodo vojaki zadovoljni. To je svetovna vojna dokazala naravnost vzgledno.
Zato skrbite za naše fante, zato glejte, da bodo imeli to, kar jim po zakonu gre!
Ivan Ureki
na »Poslano" FII. 3urkovlia v ,jutranjih Novosti" z dne 12. aprila 1923.
(Konec.)
Z ozirom na dragocen prostor časopisa bom nadaljevanja skrčil na najvažnejše. Najprej pa še kratek popravek. V prvem delu člen 3 se Je vrinila tiskovna pomota. GiasiU se mora, da Je Kene ml. pod pretvezo, da rabi za sebe kupil pri »Gospodarskem društvu« v Zagrebu 200 kg (dvesto) galice, Isto iz Dobove prodal neki Hrvatici Itd, — ne pa 20 kg kot ie tiskovna pomota.
4. MoJe rekvlriranje med vojno.
Kot v členu 3 povedano, ml je naročil vsled bolezni župan Mih. Vrstovšek oskrbo raznih vojaških oddelkov, ki so prihajali v občino skoraj redno vsaka dva meseca, da v svrho rekviriranja živeža preiščejo vsa poslopja in vse kote od hiše do hiše in da hadzirajo Izpeljavo teh »rekvlrlranj«.
Takoj v početku sem postavil z nekaterimi pomagači načelo, da se v ta namen podaljševanja vojne — ne sme lz naše občine dobiti niti enega zrna žita ali kaj podobnega, pa se naj rekvirlra kakorkoli Temu principu smo tudi ostali ves čas vojne pvestl in ga izvrševali s popolnim uspehom. Vojaki so bili vedno dobro postreženl odnesli pa niso nikoli ničesar. Le enkrat se ;e pripetilo, da so po nerodnosti gospodarja dobili v vasi Blatno nekaj kilogramov koruze. Drugače pa Je bilo vse tztikanje taman.
To pa Je bik) mogoče le zategadelj, ker »em bil vedno že par dni preje obveščen o prihodu vojakov — že radi njihove oskrbe, brenočišča in prehrane. No In vselej je bilo takoj tudi vse prebivalstvo obveščeno. Kar Se nI dalo skriti doma, se je naložilo na vo-fcove, zapeljalo v druge občine, gozdove itd. ter skrilo dokler nI minula »nevihta«. Ko so prišli vojaki, Je bilo vse pripravljeno in vojaki so prebrskovali po občini samo prazne shrambe in zaboje. To se je ponavljalo Hstematično skoz dolga leta do spomladi j. 1918. Seveda je bil to zelo neprijeten in 'azburljiv posel. Vrhovno vodstvo nad te-
rekviriranji je imel prosluli »Jantscher« cot žitni inšpektor okrajnega glavarstva, ta je začel sumiti, ker ni iz naše občine >ikdar ničesar dobil. Kot povsod, se je pa Vidi pri nas našlo nekaj izdajic. Vsled vsega iega je Jantscher naši občini posvetil po-lebno pozornost in neštetokrat, seveda v lružbi bajonetov, prišel osebno »kontroli-
rat«. Tudi došli vojaki so imeli za našo občino »posebno nalogo« in ker jim je bila obljubljena za najdeno žito provizija, so bili nekateri res zelo natančni. Tu so se torej največkrat križala naša pota z Jantscher-jem in njegovimi pomagači. Prišlo je do neštetih in vsakovrstnih dostikrat zelo zabavnih konfliktov. Mnogokrat se le zgodilo, da so vojaki našli skrito žito doma ali celo V gozdu — pa g. Jantscher kljub temu ni dobil zrna. Porabili smo vsa sredstva, da smo »rešili« najdeno žito, vse zvijače In če ni bilo drugače, smo žito. odkupili od vojakov. To pa ne radi žita samega — temveč zato, da Je ostal naš princip — ničesar dati rekvlrlratl — čist ln neokrnjen. V dosego tega cilja le bilo treba dostikrat tudi skrajno drznih nastopov, ker našli so se tudi nekateri vojaki in drugi, ki za »vse dobre naše namene« niso bili dostopni. Dobrim je naše ljudstvo vračalo z dobrim — surovinam zopet po svoje. Tako so mnogi odnesli tudi »neljube spomine« lz naše občine. Naj navedem en slučaj, »kako smo rekvlrlrall«. Ko je bilo nekoč običajno prebrskovanje po hišah v občini končano in so vojaki odšli v drugo občino, so spravili ljudje kakor vedno po noči svoje žito lz skrivališč zopet domov. Takoj naslednje jutro pa ovadi to neka izdajica v Brežicah Jantscherju. Ta je takoi odposlal v njegovi pisarni usluž-benega narednika s tremi vojaki, da pri navedenih posestnikih preišče in zapleni skrito žito. Približno okoli 11. ure Jo ta če-tvorica primaha do mene z zahtevo, da grem z njimi na ta posel. Pripomnim, da sem bil ?, narednikom prav dobro znan in le bil tudi mnogokrat pri meni. Glede sekl-ranja ln nadutosti pa je bil cel Jantscher v dragi Izdaji. — Ker sem vedel, da so dotlč-niki res pripeljali skrito žito domov, sem znal, da smo v zanjki. Prijel sem za zadnjo rešilno bilko in zahteval od narednika, da se legitimira. Narednik se mi nekaj časa smeji, češ, da ga vendar dobro poznam! Jaz pa sem vztrajal rekoč, da sem Imel že toliko opravka z naredniki, da se na njega res več ne spominjam. Ko Je videl, da se ne šalim, se je začel jeziti ter končno ves razjarjen odšel na cesto rekoč, da gre pač sam in bo zaplenil žito. Jaz pa sem stopil za njim in ga na cesti pozval, da se legitimira ali pa takoj izgine iz občine, sicer ga na mestu z mojimi delavci — katerih sem
Imel slučajno okrog 10 — aretiram. In ustrašil se je zajec! Vojake je zapeljal k neki gostilni, sam pa se je podal v Brežice po legitimacijo, s katero se je čez tri ure (pot Je dolga 15 km) vrnil — ko je bilo ono kritično žito že zopet dobro na varnem. Seveda ni našel ničesar. Jaz pa sem še isti dan poslal Jantscherju »ovadbo«, da se neka skupina vojakov klati po občini brez legitimacij — morda da so vojn! begunci — in naj se Jih takoj zasledi! Približno enako se je godilo nekemu učitelju ali nadučiteljn lz kozjanskega okraja, ki Je bil kot vojak 'islužben v Isti Jantscberjevi pisarni No, in nekoč le sam gosp, Jantscher moral gledati v pričo orožnika, kako mu je 10 žensk, katere sem obvestil in zbral v ta namen — Iztrgalo In odneslo že zaplenjeno žito — pa se ni upal med razjarjene žene, da bi lira zabranil. Da je bil ta zarotniškl posel za me skrajno nevareg, je Jasno, zlasti pa tudi zato, ker so nekateri ljudje, pri katerih se je našlo žito v strahu vedno izpovedali, da ne bi bili skrili žita, če bi jim ne bil jaz tega naročil. Posledica vsega tega je bilo, da me Je g. Jantscher na vsemogoče načine ovajal pri vojaških oblastih.
V	letu 1918 sem na pritisk tedanjega okr. žetvenega komisarja g. dr. Leuschner-ja prevzel mesto obč. žetvenega komisarja ia preizkuševalca poljskih donosov za gotov določeni rajon v brežiškem okraju. Gosp. dr. Leuschner, tačasni upravitelj Atemso-vih veleposestev, četudi rojen Nemec, je bil ta čas kot zelo ugleden ln vpliven mož, eden največjih braniteljev kmetovalcev v Posaviu, ki je Jantscherjevo izmozgavanje ljudstva najhuje obsojal in vsled tozadevnega spGra v 1. 1918 tudi odložil mesto okr. žet. komisarja. Večkrat je bil pri meni. Vedel je za metodo našega »rekviriranja« in se nad njo zabaval. Kakšno je bilo moje delo v zgoraj navedenih funkcijah, naj pojasni sledeče dejstva
V	brežiškem okraju smo bili menda štirje zapriseženi preizkuševalci donosov, Naša naloga je bila delati poizkušnje mlačve vseh vrst žita ter tako ugotoviti kolik Je bil donos na en ar, oziroma ha polja Ker je bilo to leto na Štajerskem zunaj na polju natančno popisano, koliko ima kateri posestnik nasejanega žita vseh vrst — bi se bilo s še potrebno natančno ugotovitvijo koliko kg žita je priraslo na ar, dalo dognati koliko ima posameznik pridelanega žita, in bi se mu bilo na tej podlagi rekvi-rlralo. Naša naloga je bila torej zelo važna in mogli smo mnogo koristiti ali pa škoditi kmetijstvu. Imeli smo predpisano, v kotiklh krajih se morajo v vsaki občini izvesti pre izkušnje mlatve, kopanje krompirja itd. Za vsako vrsto žita — pšenica, rž, Ječmen, koruza itd. Je bilo treba narediti 15 takih plini en i h ugotovitev, za krompir pa 30 ter poslati podatke preko okr. glavarstva deželnemu prehranjevalnemu uradu v Grade;, Tako smo naredili nekaj poskusnih mlatev. Potem sera sklical še ostale gg. preizkuševalce iz tega okraja na sestanek v Globokem, da smo se tam dogovorili kako bomo poročali — ne glede na Istiniti donos — da bo »štimalo«. Tako Je šlo vse v redu,
Prišla pa je jesen in treba je bilo izvršiti in sporočiti 30 ugotovitev poizkusuega kopanja krompirja. Tedaj sem bil z raznimi drugimi posli tako preobložen, da razen doma na lastni njivi nisem naredil niči ene preizkušnje. Moji kolegi Iz okolice, ki jih delo na posestvu ni zadrževalo, pa so te poskušnje naredili in tudi predpisane ugotovitve pravočasno odposlali.
Te ugotovitve so se glasile tako, da |e zraslo na enem hektaru prvovrstnega krompirja (klasifikacija I) od 140 do 160 meter-skih stotov in potem navzdol do najslabšega (klas. V) katerega je zraslo na en ha le 60 do 80 meterskih stotov. Te ugotovitve so dospele na prehr. urad v Gradec in ta je predpisal na podlagi istih, da se mora v brežiškem oferaiu oddati — rekvlrlrati -300 (tristo) vagonov krompirja. 3'rašna množina!
Kot rečeno, jaz nisem naredil, razven doma, nobene polzkušnie. Moral pa sem od-poslati 30 pismenih ugotovitev. Zato sem jih pač moral sfalzificiratl To sem tudi naredil in sicer v nasprotja z ugotovitvami ostalih kolegov, da Je namreč zraslo prvovrstnega krompirja na ha 60 meterbklh stotov, najslabšega pa 9 meterskih stotov. V očigled temu, da se porabi za ea ha že samo semena nad 20 meterskih stotov krompirja. bila le to naravnost blazna drznost, ki Je spravila mojo glavo na trg. Te ugotovitve sem odposlal dva tedna po določenem roku — torej v času, ko je bila od> daja 300 vagonov brežiškemu okraju že predpisana. In tu je nastal vihar! Ko je moje ugotovitve dobil v roke šef p,ear. urada v Gradcu g. Baltz — je hotel zbesnetl Takoj je naročil brzojavno okr. glavarstvu, da mora izvesti poizkusno kopanje krompirja v mojem rajonu ln mene aretirati radi goljufije države in zlorabe prisege Itd. Pa smo šli kopat krompir in sicer en zastopnik (slovenski častnik) prehr. urada iz Gradca, okr. glavar dr. Neuvvirth, Jantscher, kot strokovnjak pa g. inž. Lang, sedanji upravitelj graščine Attems v Brežican in jaz. Ker je bilo že pozno, smo našli krompir — samo še pri Kenetu ml. na njivi, če tudi skrajno slab — ga je vendar bilo krog 100 kg na ar — torel 100 meterskih stotov na ha. S pomočjo g. Langa pa smo pi svarili vse pred očmi in spravila vago na 33 kg. Tako je stvar torej za me dobro izpadla Ne pa tako za g. Baltza! Ta le prihrumel v lastni osebi iz Gradca v Brežice. NI verjel komisiji okr. glavarstva, niti svojemu odposlancu častniku Slovencu. Vzel je zopet iste gospode s seboj in nenadoma se pojavijo pri meni Najprej mi je držal pridigo, da mi bo dokazal sleparijo, me aretiral In ne vem še vse kake dobrote mi je obetal. Ker na polju nI več bilo krompirja, smo šli po kleteh. Tam smo merili, kublcirali, spreminjali v težo, primerjali s površino nasadov itd. Pripomnim, da je Baltz zelo praktičen agronom, ki se nI dal z lepa — pre-varltl. S pomočjo gosp. inž. Laiua, ki je kot izvedenec meril, kubiciral in i&Čunal, pa smo Jo podkurili tudi g. Baltzu. Pc več-urnem in zelo zanimivem — žame pa skrajno riskantnem pregledovanju in računanju, se je gosp. Baltz ves srdit vrnil nazaj ln je moral — če tudi kruto varan — potrditi moje ugotovitve- Na podlagi tega dejstva se Je po prehr. uradu v Gradcu brežiškemu okraju za rekvlriranje v leseni 1917 predpisana množina krompirja — 300 vagonov — v celoti črtala.
Gosp. Baltz pa se nI mogel potolažiti in Je naročil tedaj nastopivšemu referentu prehr. urada za Spodnje Štajersko v Celju, g. Sancinu, da posebno pazi na me, ker sem skrajno nezanesljiv.
Spomladi 1. 1918 pa se le počela pri nas akcija, da se popolnoma opusti vojaško re-
kvlriranje, zato pa bi prebivalstvo prosto-vojno dalo nekaj žita za prehrano potrebnih v lastnih okrajih. Uvedla so se tozadevna pogajanja med okr. glavarstvom in občinami. Pri nas je ta čas vodil obč. posle še Kene si Tudi on je sklical — z razglasitvijo pri cerkvi — zborovanje občanov ln pozneje je sklepal o tem občinski odbor. Vsak posameznik se le izrazil pripravljenega dati rajši nekaj žita, če tudi bi ga kupil, kakor da bi živel v večnem vo-iaškem prebrskovanju, skrivanju, strahu itd. Tako se je pobotala tudi naša občina, da izroči gotovo množino žita proti garanciji. da se jo potem pusti popolnoma v miru, da se porabi žito le za prehrano v domačem okraju in da se odpravijo mlinske karte.
Zupan je pa imel nalogo, da to izpelje. Med tem časom sem prevzel županstvo In sem torel pogojeno množino žita razdelil na občane in sicer, če se pr.iv spominjam, tako, da Je vsak posestnik oddal okrog 2 kg žita ocl vsakega orala zemlje. Ker je imel vsakdo zavest, da se s tem reši neznanskih sckatur vednih rekvi-zicij, so vsi občani razven Keneta mi. svoj del radevolje prinesli. Kene ml. ie imel za oddati 89 kg žita — pa ni prinesel niti kg. Ko sem poslal razdelilnik in žito okrajnemu glavarstvu, sem pri vseh, ki so oddali, to v rubriki potrdil. Pri Kenetu tega seveda nisem mogel storiti, ker pač ni ničesar dal. Dalje pa se za stvar nisem brigal. V kolikor pa se spominjam, je Keneta ml. potem k oddaji teh 80 kg žita okrajno glavarstvo opominjalo. — Kene pa se je pobotal, da bo dal potem jeseni koruzo — mesto pšenice ali rži. Jantscher je menda v to pristal. Ni pa tu šlo za nikako odvisno ali neodvišno, ali za družino določeno žito. Pogodbeno, sporazumno tudi t obema Kenetoma — je bila občini določena množina in ta zopet po velikosti zemlje razdeljena med občane. Toliko o mojem re-kviriranju in še posebej o Istem Keneto-vega žita. O vsem tem morejo pričati moji občani In naj pripadajo danes katerikoli politični stranki. Gospod Kene ml„ potrudite se do njih!
5. Kdo je ovaduh, kdo Slovan?
Glede »uredništva« naj javnost sama sodi. Ker pa je g. Jurkovič posebno poudarjal slovanstvo in slovenstvo obeh Ke-netov — navajam samo en primer. V letu 1917 so po vsej Sloveniji podpisovale občine na svojih odborniških sejah znano majniško deklaracijo. Tudi jaz sem neštetokrat pritiskal na Keneta st., da spr&vi to na dnevni red obč. seje. On pa je imel vedno raznovrstne izgovore, da se v to naj ne vtikamo, da to ne spada sem Itd. Tako je prišel marec 1918. Ker o vsem Kene st. le ni hotel ničesar slišati, sem jaz izdelal tozadevno resolucijo ter zahteval od njega, da Jo predloži občinski seji, kar pa Je Kene st odklonil. Izjavil sem, da bom predložil potem jaz sam. Odrekel mi Je, da bi jo on v tem slučaju vpisa! v zapisnik. Končno sva se pobotala, — da bo imel on čiste roke, — da jaz predložim resolucijo seji in tudi pišem ves zapisnik dotične seje. To se Je tudi zgodila To-liko »o zavednem slovanstvu«. Danes Je pač lahko vsak Slovan, toda nekoč so bih drugi časi I
6. Politična morala mojih obrekoval-
cev In povod njih besnostl. Tudi tukaj za sedaj le površen pregled. Ko je Kene ml uvidel, da v SKS najbrž ne bo mesta za njegove ambicije — ker pa Je edini njegov cilj na političnem polju, si je iskal mesta na vse strani. Spomladi 1. 1922 Je začutil nek nov republikanski radičevski duh med ljudstvom. Da mu ne bi kdo pretekel poti, je hitro stopil v stik z nekim Radičevim agentom. Pozneje je naprosil nekega svojega soseda, da gre v njegovem imenu do Radiča in ga povabi, da takoj začne s propagando v Sloveniji. Razložil mu Je ves načrt. On, Kene prevzame vodstvo, ker ima že pripravljene zastopnike In agitatorje na Štajerskem itd. Pa glej ga spaka! — Ravno tedaj je bil že dr. Novačan prevzel vodilno mesto tega gibanja. Za re-dova pa g. Kene ni ustvarjen — zato je zopet to pustil — »ker ni ga bilo mesta«. Prišle so volitve. Hotel Je postati za vsako ceno vsaj kandidat. Zato se je z vso silo in ne izbirajoč sredstev vrgel na zaupnike SKS. Ker pa tu ni bilo odmeva, je poizkusil drugod. Z zvijačo je zvabil lz Dobove zaupnike SKS ter z njimi vodil v »imenu SKS« nekake dogovore z demokrati oziroma dr. Kukovcem in sicer v tem smislu, da bi kandidiral — seveda iz samih idealov na dr. Kukovčevi listi. Ko so demokrati potem uvideli, da nima Kene ml. nikogar za seboj, so pregovore »ukinili«. Obrnil se je na radikale lz samih »idealov« seveda. Pogajal se je z njimi za kandidaturo, pa je menda preveč zahteval. Med tem se je pogajal za sestavo posebne liste s tukajšnjimi soc. demokrati —. seveda le radi samih ljubih »idealov« do trpečega ubogega ljudstva. Pri tem si Je bil takoj Izgovoril, da mora biti nosilec te liste — edino kmet (seveda on sam). Nič ni bilo iz te moke. Načelnik gospodarske stranke gosp. Zagorski ie tudi priznal proti tov. Mrmolji, da sta se s Kenetom pogodila, da kandidira na njegovi listi in da mu Je v to Kene že dal privoljenje •— seveda zopet le iz »idealov«. Koliko »idealov« pa je razdal Kene bolj tajno, seveda ne vem. Vem pa, da je ostal brez kandidature! Za to pa je iz jeze do vseh strank, s katerimi Je vodil pregovore ob volitvah stopil seveda iz »idealov« odločno na stran klerikalcev in se boril za nje na vso moč.
Kmalu po volitvah pa je politični barometer kazal taka da je za nekaj časa zelo dobro, če si hoče prihraniti čast okr. gerenta, igrati vlogo radikala. Pa je svoje »ideale«, ki jih ima na cente, obrnil v to smer. — Sicer pa ljudstvo komaj čaka, le migljal s prstom in polna bo skrinjica, katero bo vodil g. Kene! Ce bo le dosti krogljicl
In zakaj njegova besnost? V 1. 1921 Je hotel postati g. Kene mL, da bi vnovčil vsaj nekaj »idealov« za vsako ceno župan občine Globoko. Ker pa v njegovi občini, kjer njegove »ideale« pač najbolje poznajo, Izven svoje žlahte ne najde enega človeka, ki bi mu dal svojega glasu, je bilo to seveda neizpeljivo. Prišel je k meni ter z lepa ln z grožnjami zahteval, da mu jaz to mesto oskrbim ozir. zasiguram. Ker pa bi to zamogel storiti le čarovnik, mu jaz kot navaden zemljan žal nisem mogel ugoditi. Ce tudi sem hotel, ga nisem vriniti mogel niti za svetovalca. Od tedaj pa je kuhal na me Jezo in brusil nož! Kmalu potem mu pove okr. glavar dr. Koropec, da bo okr. gerent g. LlpeJ odstavljen, ker je kaznovan radi navijanja cen. Zdaj se mu je vzbudila želja, da bi postal gerent
okr. zastooa. Gosp. Lipej pa se Je proti krivdi in kazni pritožil na višjo (nštanco v LJubljano, kjer je ležala pritožba okrog po! leta. Med tem Časom je hodil Kene ml, neštetokrat k meni in tudi drugim funkcionarjem SKS, da interveniramo v Ljubljani, da bo g. LipaJ sigurno kaznovan in akt čim prej vrnjen okr. glavarstvu. Kot poslancu mi le bila intervencija za kaznovanje seveda nemogoča. Zato sem se mu Izgovarjal na vse načine. Istotako tudi drugi tovariši. V Kenetu pa je rasla jeza — češ, da nočem nič zanj storitL Končno Je bila pritožba g. Lipeja rešena zanj ugodno ter kazen razveljavljena. Po tej poti se torej ni moglo priti do gerentstva. Gosp. Kene le ubral drugo pot Nagovoril je župane ln g. dr. Koropca, pa je bila od-: poslana vlosa v Ljubljano z zahtevo, da se g. Lipeja odstavi Bilo je ustreženo,; Treba je bilo določiti gerenta. Gosp. Kene; me je prišel — fonnelno — vprašat v Leo." nišče v Ljubljana koga st tiaj bi imeno-v, valo. Jaz sem mu rekel, da tov. Fr. Četi na iz Sel, ki je bil že mnogoleten odbornik okr. zastopa ter star in izkušen mož. T&» daj pa je bila mera polnal Gosp. Kene ml je jezno odšel in »ljubezni« je bilo konec* Od tedaj je g. Kene ml. živel samo temu* da izvabi od mene čim več mogoče ka-i kršhihkoli sredstev, osebnih spisov, dopk sov itd. s katerimi bi me v ugodnem tre«' nutku — »ubil«. Izvrsten prijatelj, ki za hrbtom zbira orožje, da uniči prijatelja* Ko me je v poletju 1922 vrgla strašna živ* čna bolezen, tedaj Je lunak Kene ml. menil, da je prišel pravi čas, da mi zasadi no| v srce — ker se itak ne bom mogel braniti. Uporabil Je aiero Koropec, za katerega premestitev sem šele Izvedel te »Jutra«. Tu Je intrigiral, lagal ter se izmišljal naravnost gnusno pobalinske stvari Vložil je tudi pri načelstvu SKS obtožbo proti meni itd. Dva ali tri tedne je minulo, kar mi je bil napovedal boj ln ni ga bilo več k meni Tedal pa je sledila njegova špekulacijska kupčija Buttiarjevega posestva In prvo jutro je bil zopet pri meni —« potuhnjen — in kot najboljši prijatelj. Prepozno! — Spoznal sem ga že predobro! Nihče v življenju mi ni zadal tolikih udarcev, kot ta hlinjajočl Se »prljatell« in tO za časa moje najhujše bolezni in z lažmi in Intrigami I Da nisem mogel služiti njegovim ambicijam in namenom — je izzvalo njegovo besnost, s katero je sedaj izpadel proti meni Dovolj!
Končno še par besedi k Vašem »Posla«., nem« gosp. Kene ml y »Jutranjih Novo«, stih« z dne 9. t m.
Pravite, da sem Vas napadeL Vsa Javnost ve, da do tega mojega odgovora nisem zapisal v javnosti Vašega imena. VI pa ste me skupno z g. Jurkovičem istotako napadli že v »Naši Vas!« z dne 1. marca, t, l Sedaj ste me preko Jurkovlča napadli drugič s psovkami najgrše vrste kot' »ovaduh, denuncijant«! Ali mislite g. Kene, da bom na take nesramnosti molčal alt morda pred Vami kapituliral? To ni bil moj »napad* ampak obramba, do katere imam tudi Jaz prarvico 1 V mojem odgovoru nI nobenih napadov, temveč samo po* Jasnlla s katerimi sem opral »zamorca« od Vaših psovk. Le na Vaše izpade sem mo. ral reagirati in dokazal da Je Vaša ozla, Jurkovičeva obdoiž/tev navadna laž. Tq sem dokazal v javnosti in bom tudi prva sodiščem. Vaših groženj, da boste otiisaH mojo moralo, pa se ne bojim. Jaz sem Vam na vseh poljih na razpolago. Vedite pa, da končnega računa ne bom plačal jaz — v-toliko me že poznate. Imel bom vsaj priliko obračunati tudi pred sodiščem s pra-vim krivcem, ne pa samo z zapeljancem* Je tudi zelo lepo od Vas, da se enkrat takni opogumite I Sicer pa ste krenili g. Kene trn. malce na stran pot. Tudi če bi VI v meni dokazali največjega lopova, — to Vašega greha in mojih obdolžitev napram Vam niS ne zmanjša. Ali Vi ne boste nič oprali »zamorca« tam, kjer imajo milo zato — pred sodiščem? Končno boste pač uvideli kako grozno nespametnost ste naredili ko ste z napadi na me otvorill pipo lastne gnojt niče nad svojo lastno glavo. Pozdravljeni!
Pokrajinske vesti.
Seja glavnega obora SKS bo v četrtek, 24. maja ob 10. uri dopoldne v Ljubljani.
(Opozarjamo) vse bralce na naše odgovore in zlasti na one iz listnice poslanca. ki imajo dostikrat splošno veljavo. Tako prinašajo današnji odgovori zanimive podatke o ukinitvi izseljenl-škega komisarijata v Zagrebu, o doloS-bah obmejnega prometa na laški meji itd.
(Ustanovitev akademičnega agrarnega kluba »Njiva«.) Na Vnebohod Je bil ustanovljen na ljubljanski univerzi akademični klub »Njiva«, da Sil med podeželskim ljudstvom naobrazbo in <Sa utrdi med svojimi pristaši kmetsko misel Ustanovni občni zbor Je otvorfl predsednik priprav, odbora ter pozdravil navzoče, imenoma tov. Puclja, rektorja univerze dr. Ušeničnika, tov. Kožarja, Jamnika in ostale. Nato je prečita! tajnik pravila kluba, ki so bila soglasno sprejeta. Soglasno je bii tudi izvoljen odbor, ki se je konstituiral sledeče: predsednik Tomšič Stanko, podpredsednik Belle Ivan, tajnik Miha Ž. Cervenka, blagajnik Davorin Večerje-vič, odbornika Seid Hromič, Stante Jernej, revizorja Ivo Marinko in Bogo Rorman. — Naše mlade sobojevnike je nato toplo pozdravil tov. Pucelj. — Mlademu klubu želimo kar največ uspeha in upamo, da dobimo v njem krepke sobojevnike za zmago kmetske misli
(Udeležba pri pogrebu iudenbrtrškffi žrtev.) Da se omogoči kolikor mogoče častna in mnogobrojna udeležba ljudstva pri pogrebu judenburških žrtev, bo odbor skušal od železniških uprav izpo-slovati vozne olajšave. V svrho kontrfc. le je potrebno, da Ima odbor pravočasno prijavljena imena vseh onih, ki se nameravajo udeležiti pogreba v Ljub* liani in ki žela uživati vozne olajšave Zlasti poživljamo društva ln korpora-; cije, da s svojo mnogoštevilno prisotnostjo pri jpogrobu povečajo vellčast-
inm n>ili iinViilHi|iwMi'!>iii ll^C^liiit!^!,.
1,.»II^.«. 11 V. ji >; ,-,i I. H {Vt

umni"!
mm**-
/
vt>r«,mTj-	-tnrtriueit ow Btwgot« ouuiu r rso u atn vi j^unaomvijr, rsv^a	avuiu,
Jrijo
dosf pogreba in tia ta način dokažejo, da se KJanjaoo duhu žrtev za našo svo-(bodo. Prosimo, da ona društvu in kor-poracije po deželi, ki se nameravajo po-eba udeležiti, to odboru (naslov dr. HTone Jamar, Prešernova ul. 5} prijavili) in navedejo število članov, ki žele imeti vozne olajšave. V prijavi naj bo Mi izjavljeno, ali in kakšna udeležba io v slučaju, da vozne olajšave ne bi $ie priznane. Prevoz se izvrši vseka-ko koncem meseca maja. Podrobnosti se objavijo naknadno. — Odbor za pre->s leta 1918 vsled upora v Judenbur-po prekem sodu ustreljenih vojakov •>i«ga 17. pp. v. Ljubljani.
(Ker le prevzel tov. Pucelj) odgovorno uredništvo »Kmetijskega lista« se |poža »Slovenec«. Na njegovo hinav-zgražanje kratek odgovor. Dokler SLS., da psujejo pod plaščem poganske imunitete »Straža«, »Slov. Gospodar« in »Domoljub« vse vprek, toJi-io časa nima prav uoben klerikalec in tudi 'Slovenec« rte, pravice, da se zgraža ali pa da črhne tudi le besedico, če je odgovorni urednik »Kmetijskega lista* poslanec. Izjavljamo dalje, da bo od-tov. Pucelj takoj odgovorno ured-tvo »Kmetijskega liste«, kakor hitro to storili klerikalni listi. Ce je S torej v resnici na tem, da ni noben slanec odgovorni urednik, potem mo-% to z lahkoto doseči, ker je to edinole ji nje odvisno. Sicer pa je vse zgraža-e »Slovenca* čisto odveč. Opetovano imo izjavili, da bomo navedli ime one-pisca, ki je očital poslancu Sušniku * pa posl. Sušnik ni storil niti naj-anišega koraka, da bi si poiskal zado-ja. Mirno pusti on in pa tudi vsa da se mu očita laž. Prav iskreno iefimo, da bi novinarsko društvo na-tavilo v tem pogledu red, dasi smo pričaui, da je preslabotno, da bi prisililo »Stražo* ju »Gospodarja« h ko-ktnosti. Upamo, da ta naš odgovor stuje tudi »Jutru«.
(Se že vozijo.) Z debelimi črkami oča »Domoljub«, da »se je poslanec ar obrnil s pismom na g. vojnega str a. da se takoj odpravi šikaniranje fantov v armadi in »da se presta-\ domače kraje,« Kakor je lepo, da je poslanec Brodar spomnil naših y, tako pa bi bilo bolje, da tega M bi storil, kajti slabšega priprošnjika >ia& iantje skoraj niso mogli dobiti Poslanec Brodar je bi! namreč tisti, ki je jovoril na JR&dičevi skupSfflni z navdu-Mem o iRatSfia. To so v Beogradu Brodarju silno eaaieriii in zato njemu že ne bodo ustregli. Pa Še eno stvar je ba pomisliti Ves Beograd ve, da je «iaaec Brodar v Jugoslovenskem klu-brez veljave, ko ga pa je smel lani stinčar s svojim upitom za prepoved voza tako nesmrtno blamlrati. Zato so grajski krogi prepričani, da se na rja ni treba ozirati, zlasti pa ne v » važni zadevi, kakor ie služba vo-ov v domačem kraju. Čisto drugo bi veda bilo, če bi se za stvar zavzel Korošec. Ta pa nima »za take milosti«, kakor je odpoklic naših fan-y iz Maeedonije časa, temveč njemu p ie visoka politika po glavi. Zato pa sBrodarjevim pismom tudi ne bo nič! »ogi iantje, ki imajo take priprošnjike.
(»Domoljub« laže), da so klerikalni Jjulaiici dosegli prosto žganjekuho. lenda zato, ker so bili v opoziciji. Si-pa bodo klerikalni volilci kaj kmalu piznali, kam jih bo pripeljala klerikal-& vlada. Finančni minister že napove-' te povišanje talcs in resna nevarnost da bo prosta žganjekuha odpravlje-Tedaj bo ljudstvo spoznalo, da je iifc /endarle bolje takrat, ko so bili sa-; ojni v vladi. Zalibaže bo to spozna-. lačaio ljudstvo s težkimi davki iZ našim geslom Siare pravde) bi »Naprej« pridobivati pristaše za alno demokratično misel. Ker »Na-( očividno ni poučen z vsebino t pravde, mu povemo, da je bistve-i brezpogojna zahteva Stare pravil Ja vladaj v državi kmetska vlada, aiistični program pa nasprotuje 'ski vladi in hoče uveljaviti dikta-proletarijata, pod katerim razume-abrično delavstvo- Stara pravda je ej v ostrem nasprotju s socijalno de-atičnim programom in zmaga Sta. te pravde bi pomenila, da so morali so-demokrati opustiti svoje sanje o turi in se zadovoljiti z mestom, ki gre. Tista fraza, ki jo socijalisti vseh rv redno ponavljajo, da je namreč starec tisti, ki dela, ne drži. Tudi ' prvimi kapitalisti so ljudje, ki de-in narobe je med proletarci polno ne delajo. Ljudi vežejo v razne e skupni interesi in zato ne bo ar kmetsko ljudstvo v stranki fa-ega delavstva in obratno. Če bi so-vseh barv socijalistično misel !V in iskreno pojmovali, tudi ne bi silili med ijudl kjer ni za njih tal. (»Avtonomista«) srečuje polagoma fct y svoji zadnji številki je prišel tega spoznanja, da so bila naša po-ieništva samo velikanska potrata de-, ker se je nastavilo na stotine ne-ebnib uradnikov. Ko bo »Avtono-lis< spoznal, da je na tem grehu so-
kriv tudi njegov izdajatelj, gospod Prepeluh in ko ga bo zaradi tega pozval na odgovornost, potem bodo njegova izvajanja tudi držala. Drugače pa so tudi resnične besede »Avtonomista« le govorjenje.
(Tudi politika ns sme pogrešati morale) pravi »Avtonomist«. Pravilno! Radovedni smo, če bo sedaj natočil »Avtonomist« glede od nas dosežene železnice svojim bralcem čistega vina?,
(Prosto po »Avtonomistu«.) Kaj dela parlament?... 00. Kaj delajo klerikalni poslanci? ... 000. In kaj je z avtonomijo?... 0000.
(Nove davke) je sklenila v Ljubljani klerikalno - komunistična večina. Trošarina na vino je zvišana za dve kroni od litra. Ogromno večino tega davita bodo plačali reveži. Vladna zmožnost in socialen čut klerikalno - komunistične veČine sta torej zelo majhna. Pridno pa nastavljajo klerikalci in komunisti svoje pristaše na magistratu, da ne bo treba govoriti ie o korupciji v Beogradu, temveč da jo bomo iiueli tudi doma v Ljubljani.
(Veliki zagovorniki slovenstva), kakor bi sebe radi naslikali klerikalci, so zlezli v ljubljanskem občinskem svetu pod klop, ko je šlo za interese vsena-rodne in nestrankarske »Jugoslovenske Matice«. Tudi to si je treba zapomniti.
(Pogreša se) predsednik »Kmetijske-družbe« g. Gustav Pire. Dne 3. t. m. je odšel g. Pire v Kranj, od tam v Bohinj, kjer je izginil brez sledu. G. Pire je v zadnjem času obolel na težki živčni bolezni, ki so jo zlasti poostrili »Slovence-vi« napadi, zlasti pa ovadba carinarnici.
(G. Vekoslav Štampar) je postal so-trudnik »Slov. Gospodarja«, iskreno čestitamo, da ima tako trdo kožo in tako dober želodec, da more sodelovati pri takem listu. Eh, kje ste gromovuiki »Republikanca«.
(Končno je vendarle za nami pri-capljai) »Slov. Gospodar« in se spomnil zmage bolgarskih kmetov. Počasi bo torej tudi »Slovenski Gospodar« pričel spoštovati kmetsko misel, če mu bodo seveda njegovi gospodje to pustili.
(Da zna »Slovenski Gospodar«) pso-vati kot poulična baraba, to je dokazal s svojim zadnjim napadom na tov. Ureka. Čast poslancu Pušenjaku, ki da svoje ime za take podlosti
(Vprašanje mariborskemu sodišču in pa politični oblasti.) Odkedaj je odkrita bojkotna propaganda proti posameznikom, kakor jo redno vrši »Slov. Gospodar«, dovoljena.
(Na naslov poveljstva Dravske divizije.) Očividec nam poroča, da je v ponedeljek, dne 7. maja udaril nek kapral vojaka topničarskega polka pri vežbi s tako silo po giavi, da je vojak skoraj padel s konja, Batinanje se mora nehati in zato poživljamo poveljstvo Dravske divizije, da napravi red. Imena prič ■se V našem uredništvu na razpolago.
(V Zagorju) štrajka 1600 rudarjev ia
sicer zaradi nezadostnih varnostnih odredb v rudniku. Med Trboveljsko družbo in rudarji se že vrše pogajanja, ki pa Se aiso dovedla do nobenih pozitivnih rezultatov. Nevarnost je, da se štrajk razširi na Trbovlje in Hrastnik.
(Za zgradbo »Trgovske akademije«) v Ljubljani je darovala Ljubljanska kreditna banka 1 milijon kron.
(Dol pri Ljubljani.) Z ozirom na dopis v »Domoljubu« z dne 2. maja, »da bo o delovanju tukajšnjega gasilnega društva spregovoril kdo izmed poklicanih«, poživlja odbor gasilnega društva, da se tisti poklicani vendar že oglasi, zakaj gasilno društvo deluje tako, da se ne boji prav nobene kritike.
(Iz DoSa pri Ljubljani.) Tovariš urednik! Zadnji dopis v »Kmetijskem listu« je vzbudil tu splošno odobravanje. Da pa bo odgovor »Domoljubu« povsem izčrpen, bi dostavil še neke stvari. Gospod kaplan pravi, da se v njegovem konsumu ne pije žganja, ker da je v konzumu protialkoholni plakat. Gospod kaplan, da ga tako lomite, pa res nisrno mislili. Tako modrijanskih izgovorov ne potuhta vsak. Sicer pa, kaj bi tajili gospod kaplan. Vsi vemo, da so le redki tisti dnevi, v katerih se ne bi popilo v Vašem konsumu svojih 5 litrov žganja. Gospod kaplan pravi, da ni on finančnik, da bi preganjal žganjarje. Res je to. Ampak zakaj pa je bil gos-pod kaplan policaj, ki je hotel škodovati gasilnemu društvu! In pribijemo še enkrat, da je kozarec na Lazili fakt. Bo-stavek uredništva. In da bo g. kaplan čisto pomirjen, mu povemo, da je to priznal v našem uredništvu tudi Loboda, kakor tudi to, da je tepel očeta in tudi — mater. G. kaplan! Laž je padla na Vas!
(Dobrepoije.) Pri nas v Dobrepoljah letos še nismo doživeli nobenega cerkvenega govora. Do 18. marca je bila vedno samo agitacija za volitve, po iS, marcu pa doni z leče samo agitacija za nove zvonove. Razlaga verskih resnic pa počiva in za krščansko nravno živ-
ljenje ni besede. In vendar je večna agitacija raz leče za zvonove tako odveč, da ne more biti bolj. Vsaj bi se taka stvar prav lahko uredila na sestanku laranov. Izven cerkve bi se na sestanku lepo pomenili in nobenega dvoma ni, da bi bilo skoraj ustreženo i faranom i cerkvi, samo da bi bilo povsodi dosti dobre volje. Pri faranih te gotovo ne manjka. Zato se čudimo, kako to, da g. župnik takega sestanka ne skliče. Nekateri pravijo, da se župnik boji, da bi mu kdo očital, ker je brez dovoljenja cerkvenih ključarjev podpisal avstrijsko vojno posojilo. Je res nerodno, če 'e bil kdo preveč avstrijsko udarjen in še bolj nerodno je, če je to navdušenje dokazoval z imetjem vseh. Pa kljub temu, bi se stvar vseeno dala urediti. Prt nas imamo lep cerkven gozd. Kako je pravzaprav ž njim? Včasih nam je župnik dejal, era je gozd last cerkve, sedaj pravi da je njegova last. To vprašanje je treba na vsak način razčistiti, kajti šele potem bodo farani videli, da ni samo pri njih dobra volja. Pomenili in domenili pa bi .se lahko tudi o tem, da tistim, ki dajo za zvonove, ne bo treba še dalje plačevati pristojbine za zvonenje. Saj so zvonovi namenjeni faranom in pa božji slavi/ nikakor pa ni njih namen, da bi bili nov vir dohodkov za župnika. Mirno in stvarno smo povedali svoje mnenje, ker upamo, da dobra beseda vendarle še dobro mesto najde, če pa je naše upanje napačno, potem se pač zelo bojimo, da v Dobrepoljah še dolgo ne bodq peli zvonovi, ker s samo komando se' ne da več denarja dobiti od ljudi.
(Ribče.) Čudni ljudje so naši klerikalci. Kadar kaj rabijo, najdejo vedri® pot do samostojnih. Ko pa gre za zmago kmetske misli, pa lažejo o samostojnih in obrekujejo njih voditelje ko za stavo. To je seveda naše može silno ujezilo in mnogi nočejo zato imeti sedaj s klerikalci nobenega stika, čisto pravilno pravijo: Če so vam oni, ki vas že stoletja komandirajo in sicer v vašo škodo, ljubši, kakor oni, ki se požrtvovalno bore za vašo osvoboditev od vsakega gospodstva, pa idite, k onim, ki so Vam bližji! — Sedaj je zaradi tega seveda ogenj v strehi pri klerikalcih! Pa iim nič ne pomaga! Samostojni smo bili dosti dolgo prizanesljivi, toda tega je sedaj konec! Kmetska misel je v boju bi v boju ni prizanesJjivosti!
(Sokolski dom dr. Ivana Tavčarja v Gor. vasi v Poljanski dolini) bo slovesno otvorjen na binkoštno nedeljo. Kakor že pove ime je dom posvečen spominu dr. Ivana Tavčarja, enega največjih sinov slovenskega naroda, ki ni nikdar pozabil, da mu je potekla zibelka v priprosti kmečki hiši. Dr. Tavčar pa je tudi vedno z vnemo deloval za probujo kmetskega ljudstva, ker je vedel, da si more kmetsko ljudstvo priboriti svojo veljavo le tedaj, če je zavedno, pa tudi narodno. In temu namenu bo služil novi Sokolski dom, zato pa je tudi potreb-rio, da kmetsko ljudstvo s svojo udeležbo pomnoži sijaj slavnosti. Ta se prične na predvečer z gledališko predstavo. V nedeljo ob 9. dopoldne je obisk Tavčarjevega groba na Visokem, ob 10. sprejem gostov in okoli 12. ure slovesna otvoritev Sokolskega doma. Popoldne pa bo ljudska veselica in javna telovadba. Dolžnost vseh zavednih kmetov je, da se udeleže slavnostne otvoritve Tavčarjevega doma, da počaste spomin onega moža, ki je v ponos vsega naroda in da manifestirajo za kmetsko misel Vsaj je postavljen Sokolski dom dr. Tavčarja iz kmetskih darov, dokaz, da so Poljanci zavedni iti napredni kmetje!
(Brezje.) Na praznik Vnebovhoda nas je obiskal poslanec Brodar in nam priredil shod Udeležba pa je bila tako majhna, da smo imeli bolj sejo ko pa shod. Med drugim je povedal poslanec Brodar, da avtonomija še ne bo, ker to je bilo prvo vprašanje poslušalcev. Dalje je povedal posl. Brodar, da tudi naši fantje še ne pridejo iz Maeedonije. Pač pa nam je prinesel Brodar eno lepo tolažbo, to namreč, da bo treba davke povišati. Prav čudili smo se poslancu Brodarju, da se je nakrat tako zelo iz-premenil. Na zadnjem shodu je še tako kričal proti »cincarjem«, srbskim ušiv-cetn, previsokim davkom itd., sedaj pa je naenkrat vse to pozabil in govoril celo o potrebi novih davkov. Najbolj imenitna Brodarjeva pa je ta, da bodo dobili Slovenci Koroško in Primorsko nazaj in sicer takrat ko bodo sami. Če politično ne, pa s krvjo. Naj bi poslanec Brodar pustil Koroško pri miru in prijel rajše dr. Brejca, ki nam je Koroško »za-fural«. E, Janez, Janez! Kdaj se spametuješ? Kdaj nam priiffeseš avtonomijo »brez fara in žandara«, kakor pravi Tvoj zaveznik Radič, ki si ga tako hvali! v Zagrebu, pa čeprav piše »Slov. Gospodar«, da je absolutist brez primere! In kdaj bodo davki znižani, kdaj pridejo naši fantje v Slovenijo, kdaj se zgodi vse drugo, kar si obljubljal Ti pred volitvami? Pa Brodar že ve, da na vse to ne bo mogel odgovoriti, ker so bile vse te obljube le nesramna farbarija in 2ato. prireja tudi samo tajne sestanke,
ker ajsfove besede ne vzdrže javne kritike. Obljuba dolg dela in to je nerodno,, kajneda poslanec Brodar!
(Žigoallče.) Odsek prostovoljnega gasilnega društva priredi na binkoštni pondeljek v prostorih g. Adolfa lica veliko vrtno veselico, ki se prične ob 3. popoldne. Na veselici svira Matični odsek. Na v2poredu je šaljiva pošta, godba in ples. V slučaju slabega vremena bo veselica v nedeljo, dne 27. t. m. K obilni udeležbi vabi odbor.
(Pri Sv. Lenartu) je začela "dne 10. t. m. goreti hiša, ki je poleg tovarne za usnje in pa parne žage Piriha. Ker je bil velik vihar, se je ogenj bliskovito širil in je v kratkem času popolnoma uničil hišo, tovarno in parno žago. Škoda znaša nad 20 milijonov.
(Skupščina) se sestane šele potem, ko je izdal verifikacijski odbor, ki potrjuje izvolitev poslancev, svoje tiskano poročilo. Seje verifikacijskega odbora so bile mestoma zelo burne, zlasti ko je šio za potrditev Radičevih poslancev in pa demokratskih Ust iz Črne gore, kumanovskega in timoškega okraja. Z glasovi klerikalcev, radikalov trt Spa-hovcev je bila razprava o veljavnosti Radičevih mandatov, kljub protestom demokratov, odgodena, dokler ne pred-ioeže Radičevci svojih overilnic verifi-kacijskemu odboru. Še burnejša pa je bila debata zaradi potrditve črnogorske demokratske liste, katere nosilec je bil Vukotič, predsednik apelacijskega sodišča v Podgorici. Ker po volilnem zakonu sodnik ne sme biti poslanec, je bila lista razveljavljena z glasovi klerikalcev, Spahovcev in radikalov. Enako so Žzgubili demokrati en mandat v timo-skem okraju. Demokrati so tako izgubil 3 poslance in jih imajo sedaj le 49.
(Radičeva odposlanca) sta zopet prišla v Beograd, da se obvestita o položaju. Konferirala sta s predsednikom skupščine, s Pašičem in z Jovanovičem.
(Pašič - Korošcev a vlada) postaja vedno bolj verjetna. Radič sili Korošca vedno bolj v vlado, da bi mu potem lažje pobral mandate v Sloveniji Kajti Radičev račun je ta, da dobi pri bodočih volitvah 100 poslancev in šele potem gre v Beograd.
(Zaradi otoka Trstenlka), ki pripada po rapallskem ugovoru nam, se ie "razvil med našo in laško delegacijo oster spor. Po rapali&kern ugovoru pripadajo namreč Italiji vsi otoki, ki so bili pod Istro, razven otoka Krka. Otok Trstenik pa je pripadal Dalmaciji. Na zemljevidu pa, ki naj bi pojasnjeval ra-pallski ugovor je bila črta napačno potegnjena in sicer tako, da je Trstenik priključen Italiji- Sedanji spor je nastal torej le vsled nemarnosti naših delegatov, ki niso zemljevid pravočasno pregledali
(Naša vlada.) V vlaku je žalil laški kurir našega kralja. Zato je bil aretiran in odpeljan na sodišče v Celju, kjer so ga pa izpustili, ker se je izkazalo, da ima diplomatični potni list. Do tu je stvar še nekako v redu, Čeprav je vsled aretacije laška vlada ostro protestirala. Da se opraviči naša vlada, je ta takoj odpustila dr. Farčnika, ki je bil usluž-ben pri glavarstvu v Celju in sicer samo zato, ker ni takoj javil, da je aretiran kurir, čeprav ni bila to njegova dolžnost, Oh, kje bi že bili, da bi naša vlada ščitila lastne nacijonalne interese tako brezobzirno, kakor brani interese laških diplomatov.
(Komu v korist?) »Goriška Straža« je zavzela v vprašanju nemške vojne odškodnine, čisto nemško stališče in piše ostro proti Francozom. Komu naj. koristi ta protizavezniška politika Gori-čanov? Za pojasnilo bi bili hvaležni
(Pomagalo je.) Poročali smo, da je fašistični poslanec Albanese ostro nastopil proti gospodarskemu uničevanju Istre s strani vlade. Zaradi svoje proti-vladnega nastopa je bil poklican v Rim na odgovor, dočim so mu istrski fašisti naravnost dejali, da je norec. Pa ko je prišel Albanese v Rim, se je izkazalo, da ni prav noben norec, kajti svoje mnenje je zastopal tako odlično, da je dala vlada Istri 17 milijonov lir podpore in da so bili črtani vsi zaostali davki iz medvojnih let.
(Ne fco držalo.) Vse kraje na Primorskem so Italijani prekrstili in sicer tako, da živ krst ne more uganiti, katere kraje bi pomenila laška imena. Par primerov: Velika Dolina v Istri se'imenuje sedaj San Varligo della Valle, Lokev — Cornale, Kačja vas — Kaccia^ Trnovo — Torrenova di Bisterza, Idr-sko — Idresca d' Isonzo, Bate ^ Batta-glia dela Bansizza, Lipalja vas — La-glesie San Leopoldo itd. — Da teh spa-kedrank nihče ne rabi, je jasno in slovenska imena so še v naprej v rabi, kakor so bila,
(Radič psuje bolgarske zemljoradui-ke), ker da so zmagali le vsled volilne geometrije, kar da je lopovsko in konservativno. Ne glede na to, da je očitek Radiča neutemeljen, je tudi zanj značilen ker kaže, kako pojmuje kmetsko mi-
sel da pač napada Stambolijskega, da pa ne najde niti ene besede za neprimerno težje grehe kmetskih nasprotnikov. Sicer pa je stvar sledeča. Pri zadnjih občinskih volitvah so imeli zemljo-radniki po oddanih glasovih le relativno in ne tudi absolutne večine. Pri zadnjih državnozborskih volitvah pa so imeli že absolutno večino, to je več ko vse druge stranke skupaj. Zemljoradni-ki so namreč napredovali tekom pol leta za več ko 100.000 glasov in bi zato imeli po vsakem volilnem redu večino. Radičeva kritika ie torej čisto odveč.
(Angleški kralj) je obiskal Rim. Njegov sprejem je bil nad vse veličasten. Obisku angleškega kralja pripisujejo veliko važnost, zlasti z ozirom na francosko - nemški spor glede nemške vojne odškodnine. V tem spora zavzemata Italija in Anglija precej slično stališče in hočeta posredovati med Francijo in Italijo. Naš Stipica Radič pa ve še za drug pomen obiska angleškega kralja v Rimu. Radič poroča namreč v »Slobodnem domu« svojim vernikom, da bosta laški in angleški kralj govorila tudi o hrvaški republiki in je zato Radič silno vesel. Je malo čudno, če se republikanec tako zelo zanaša na pomoč kraljev. Še bolj čudno pa je, če misli hrvaški politik, da bo za Hrvate dobre, kadar o njih usodi odločuje laški kralj. Pota Radiča so vedno bolj sanjava, pa i tudi narodu škodljiva.	■ J
!
(Atentat na sovjetsko delegacijo v Švici.) Ko je sedel v četrtek zvečer pri; večerji zastopnik sovjetske Rusije na lozanski konferenci inž. Vorovski s svojima dvema tajnikoma, je pristopil nakrat nek Švicar in oddal v družbo 6 strelov iz samokresa. Vorovski je bil na mestu mrtev, oba tajnika pa sta bila težko ranjena. Vendar je upanje, da okrevata. Atentator je Švicar Conrady, ki je izjavil, da je ubil Vorovsk-ga, ker je hotel maščevati svojo rodbino, ki so: jo ubili boljševiki. Zaradi bivanja so-| vjetske delegacije v Švici so bili Švicar-, ski nacijonalisti silno razburjeni in so zahtevali, da zapusti sovjetska delegacija takoj Švico. Ker se to ni zgodilo, je bil izvršen atentat. Švicarski zvezni svet Je izrazil svoje obžalovanje nad atentatom.! Ruski komunisti pa so zaradi atentata divji.	: • ?	i
(Nota), ki jo je Nemčija v vprašanju vojne odškodnine poslda Franci,H, ni j bila od zaveznikov ugodno sprejeta. Angleži so izjavili da ni nemška nota zadovoljiva.	!	■
(Sami atentati.) V Lwowu so odkrili
atentat proti generalu Počim, zmagovalcu v svetovni vojni Atentat so na-merjali komunisti. — V Sofiji pa je bil odkrit atentat proti Stambolijskemu.
(Angleški ultimat Rusiji.) Ker Rusi nadaljujejo s svojo komunistično agitacijo po Indiji, Mezopotamiji in Afganistanu, je poslala Anglija Rusiji ultimat, da prekine vse zveze z Rusijo, če ne preneha Rusija tekom desetih dni z vsako agitacijo.
(Nepreskrbljenih otrok) je v Jugoslaviji okoli 100.000. Večinoma so to vojne sirote ter od staršev zapuščeni otroci.
(Ameriške neumnosti.) Ker je policija prepovedala rekordne plese, ko so se blazno ženske in še bolj blazni moški vrteli do sto ur nepretrgoma, so se zatekli Ameri-kanci k novim rekordom, ki so deloma smešni, deloma pa celo koristni. Tako se ie vsedel lepega dne nek premožen postopač ter pričel udrihati po bobnu. 30 ur je bobnal in dosegel svetovni rekord v beb-nanju. V nekem hotelu pa so pričeli natakarji tekmovati med seboi, kdo da bo nai-dalje pomival posodo. Prvenstvo ie dosegel natakar, ki je pomival posodo 32 lir neoretrgoma. I>obro bi bilo. če bi si mogli take norce nabaviti gospodinje.
Zaradi ovce se le obes!l. Lnibomir Ml-hanovič Je bil pastir pri I!i'i Petroviču v vasi Štiterci pri Za!ečaru. Petrovič pa ie ravnal z njim grdo in ga je tepel za vsako naimanjšo stvar. V pondeljek pa se je Izgubila Milianoviču ovca in ker se je bal svojega gospodarja se ni hotel vrniti več domov, temveč se je obesil.
Na s;r?ki mel so bili ubiti razbojnik! Tasta Torba in dva n!egova tovariša. Na megovo glavo je razpisala grška vlada nagrado v znesku 25000 drahem. Tnsfa ie vdrl
na naše ozemlie in pričel ropati. Naši voiaki pa so ga" obkolili in v boiu ubili.
(Tomifelj^ki lov, naj-Tž'! lov za Ljubljančane) se odda dne 24. mala na javni dražbi na okr. glavarstvu in sicer za dobo 5 let. Poleg zajcev, jerebic ter fazanov, se nahajajo v lovu tudi srne in jeleni, kar daje lovu zlasti veljavo. Krimski gozdovi krijejo tudi medvedji rod, kateremu je lovec zaprisežen sovražnik. Že samo sprehod po lovišču nudi lovcu - planincu premnogo užitka in zlasti pozimi. Zato lovci iz Ljubljane pozor, da ne bo prepoznega kesanja.
(Kje je denar?) 20 zagrebških bank je naredilo 1. 1921 164,001.933 kron čistega dobička. Leta 1922 pa, ko so banke tako tožile o pomanjkanju denarja pa je naredilo teh 20 bank 263,735.266.95 K čistega dobička torej za 99,733.333 kron več. Razpoložljiv kapital teh bank pa
SB5S5
.......111,1111
•«ST pozabimo nikdar, da se meri moč stranke po Številu naročnikov na njeno glasilo!	_ _
|e znašal leta 1921 5.908..381.062.86 K, leta 1922 pa že 7.555,253.090.88 kron, to. rej za 1636 milijonov 872.018 kron več. Ce pomislimo, da so banke izkazale od Itsega čistega dobička kvečjemu eno petino, potem si lahko mislimo, kako ogromne denarje je zaslužilo samo teh 20 bank. Kje pa so še ostale, kje so še Wa ostala industrijska in kapitalistična podjetja. Ali se še kdo čudi, če raste draginja ln če so nižji sloji v bedl?s — (tovariši, zato denar iz bank in v zadruge! NeoprostJjiv greh je, da bi banke z ljudskim denarjem odirale ljudstvo.
(Vrednost denarja.) Ameriški dolar 96 Din., češka krona 2.84, laška lira 00, francoski frank 630 Din., nemška marka 0.23, romunski lej 45.50 in bolgarski lev 75 par.
(Bankovcev je v naši državi) v obtoku za 5-459,172.760 dinarjev. Število bankovcev se je povečalo v zadnjem itednu za 38,917.880 dinarjev.
! (Mariborski sejem) z dne 8. maja. prignanih je bilo 9 konjev, 7 bikov, 115 Volov, 377 krav in 5 telet Povprečne cene za kg žive teže so bile: debeli vo-P Od 60 do 64, pol debeli od 52 do 59, plemenski od 47 do 51, biki za klanje od U' do 54, klavne krave debele 50 do 153. za rejo od 42 do 49, za klobase od 30 do 40, molzne od 38 do 47, breje od fV? do 47 in mlada živina od 40 do 57 kron.
' (Mariborske cena.) Žito: Pšenica po &50, rž 4, ječmen 4, oves 3.50, koruza ji, prosti 4, ajda 2.50 dinarjev za kg. Napaden fitžo\ po 4 dO 5 Din, leča po 16 do 17 dinarjev. Moka: Pšenlčna št. 0 8, št. t 7.50, štev. 4 6.75, gt. 6 6-25, prosena fetiša 7.50, koruzna moka od 5 do 7, aj-flova od 8 do 9 dinarjev za kg. Meso: Volovsko l. vrste 25. JI. vrste 24, meso Dd bikov, krav in telic 22.50, telečje I. vrste 25, II. vrste 24 in svinjsko od 35 do 40 dinarjev. Perutnina: Piščanec (majhen) 40, kokoši od 50 do 60 Din. Liter mleka 4.50, smetane od 15 do 16, kg surovega masla 56 Din. Kože: 1 konjska koža 175, kg goveje 15, telečje 22.50, svinjske 7.50 do 9 Din. Sladko seno od 175 do 225, ovsena slama 150 D, ta met stot Kubičen meter trdih drv |l 70, mehkih 110 Din.
(Zagrebški tedenski sejm) z dne 9. hiaja! Izvoz živine je znatno popustil, tsled česar so ostale tudi cene živini na dosedanji višini. Goveje živine je bilo pa semnju dosti. Boljši voh so se plačevali od 15 do 16.50, slabši pa od 1(150 do 12.50 dinarjev za kg žive teže. Bosanski voli so bili po 11 do 11.50, krave £ razreda od 13 do 16.25, II. razreda po 10 do 13, najslabše pa celo po 6.50 do 8 dinarjev za kg žive teže. — Telet ie bi-io enako dosti in je bila cena po 16.25 bo 17.50 za boljše in po 15 do 16 dinarjev za slabše. Prejšnji teden po 17 do 18.50. Svinj ni bilo mnogo, nemških že telo ne. Domače debele svinje so bile plačane po 25 do 27.50, mršave po 22,50 do 26 Din za kg žive teže. Kupčija s krmo pa je bila zelo živahna. Povprečno Je bilo plačano seno po 125 Din, izjemoma celo po 150 do 170 Din za stot, do-Eim prejšnji teden po 125 do 182.50 Din. Detelja po 175 do 200 (prejšnji teden po 190 do 225) dinarjev za meterski stot.
(Cene v Gorici) na drobno. Česnik 1.80 — 2 liri za kg, šparglji 2 — 2.80, kislo zelje 1.50 — 1-60, čebula 1 — L20, navaden fižol 1.40 — 1.60, koks 3 — &.20, krompirček 0.65 — 0.75, grah 1.20 — 2, peteršilj 1 — 1.10, špinača 0.50 — D.70, črešnje 5 — 6, jabolka 1.80 — 2.80, 'agode 12 — 16 lir za kg. Maslo 13 — H mleko 1.20 — 1.40. Jajca po 40 — jl5 centesimov.
(Izložba naših vin v Kanadi.) Na razstavi v Montrealu v Kanadi bo poseben paviljon za vina, kjer bodo imeli prostor tudi naša vina. Bilo bi nad vse koristno, da se razstave naši vinogra-Slarji udeleže. Vlada mora dati v ta na-jnen podporo.
(Francozi) so dovolili izjemoma, da Be sme iz zasedenega Porulirja izvažati blago, ki je namenjeno za našo drŽavo.
(Avtomobilov Je bilo uvoženih) v
[Jugoslavijo leta 1921 za 13,258.616 dinarjev, I. 1922 pa že za 29 milijonov. Avtomobili na račun nemške vojne odškodnine pri tem niso všteti.
(Za III. ljubljanski vzorčni velesejm) (od 1. do 10. sept 1923) se letos posebno. zanima inozemstvo, od kjer ie dospelo že veliko prijav. Iz teh je razvidno, da bodo na letošnji velesejmski prireditvi razstavile češke, poljske, avstrijske, nemške, belgijske, francoske in italijanske tvrdke. Prospekte je zahtevalo tudi več tvrdk iz Anglije, Amerike, Severne Afrike in Male Azile, ki žele potom Ljubljanskega velesejma stopiti v ožje stike z našimi trgovci. Ljubljana je prag na orijent in že to dejstvo samo daje značaj ljubljanskim velesejmom in kaže njih pomen. Tudi dejstvo, da ima Ljubljanski velesejem po vseh za nas važnejših državah Evrope svoje zastopnike in da se v kratkem otvori tako zastopstvo tudi v. 'Ameriki, kaže na veliko zanimanje, kl vlada za to velevažno gospodarsko ustanovo.
Opozarjamo vse domače pridobitne kroge, da je velesejem v prvi vrsti namenjen domači industriji, obrti in trgovini in da se bo predvsem oziralo ;ia domače tvrdke, če bodo pravočasno poslale svoje prijavnice. Pri razdeljevanju prostora se bo gledalo na vrstni red prihajajočih prijavnic. Zato naj vsak v svojem lastnem interesu prijavnico ta<-koj izpolni in jo pošlje uradu Ljubljanskega velesejma v Ljubljani, (Gospo-svetska cesta), ki daje vse informacije pismeno hi ustmeno.
Ui gtapred&aierasof
Ako človek živi dalj časa na enem mestu in se spominja svojih prvih opazovanj z ozirom na kmetijstvo, potem laliko sodi, ali je to napredovalo ali ne. Koit tak moram poudariti, da v Sloveniji glede kmetijstva polagoma napredujemo.
Ko sem prišel v Slovenijo pred 12 leti, mi marsikaj pri našem kmetijstvu ui bilo všeč.
Danes se vidi na Dolenjskem, da ljudje čim dalje bolj skrbno orjejo in gnojijo in se za marsikatero stvar v ve. čji meri zanimajo kakor poprej. Na primer: preje so sadili krompir na zorano njivo v jamice, napravljene z motiko in so ga tudi z motiko pokrivali. Sedaj sadijo ljudje krompir pod brazdo, radi česar so s saditvijo preje gotovi, ga lažje okopljejo, posujejo in tudi lažje izkopljejo. Edino napako, katero pri tem delajo, je ta, da podoranega krompirja ne prebranajo, vsled česar se njiva močno presuši in ker posamezni drobci zemlje nimajo medsebojne zveze, težje kali. To delo opravijo šele. ko se začne krompir kazati, a takrat je že prepozno. To delo je opraviti takoj po saditvi, povrh tega pa je nujno potrebno, da po krompirju povaljamo, (hi lažje in enakomerno iz-kati. Potem šele ga še enkrat pobra-narno, da mu zrahljamo površje in ga obvarujemo pred hudim izhlapevanjem vlage.
Premalo napredka opažamo v tem, da kmetje ne vpoštevajo važnosti jesenskega oranja za prah«, posebno na težkih zemljah, vsled česar se v ugodni jeseni plevel tako močno ukorenini in zared!, da ga spomladi nismo v stanu zatretl. Spomladi pa orjemo preveč plitvo; naši stari plugi brazdo premalo razrušijo in obrnjena brazda začne takoj rasti Plevel se uniči z bj-ananjem. Toda brane je treba primerno obtežiti, da obrnjeno brazdo popolnoma raztrgajo in plevel izvleče jo. ne pa tako, kakor to delajo naši kmetovalci, da brazde samo na površju s privzdigovaniem brane počešejo, da se plevel vsled takega, sokopanja« še lažje razrašča. Toraj s privzdigovaniem brane stran! Pustimo delovati njeno težo, ali pa jo še s kamnom ob težimo. Letos sem zgodaj spomladi zoral pognojeno deteljišče za koruzo in se je njiva močno zarastla. Pred setvijo koruze sem pustil branati s kranjskimi branami po dolgem in počez; hlapec pa ni privzdigoval brane, ampak je na branah sedeli A njiva je zelo rahla in plevel se je ves iztrgal in lažje posušil. Opažam, da se našim kmetovalcem vprežna živina preveč smili ln jo puste stati v hlevu, sami pa se po nepotrebnem potijo po njivi Drugod mora vse opraviti živina, ljudje jo samo vodijo.
Da napredujemo je sicer res, ampak napredujemo zelo počasi ker ima naše ijudstvo premalo lepih vzgledov, kako je treba gospodariti in polje obdelovati. V tem oziru moram javno povedati, da so v drugih državah dajale graščiue največ pobude za umno kmetijstvo- Tega pa pri nas ni, ker so naše graščine v rokah ljudi, ki nočejo plačati izkušenih strokovnjakov, ampak se rajše zadovoljijo s kakimi »majerji«, ki bi mogoče imeli voljo kaj boljšega pokazati, če bi le znali ali pa če bi jim gospodarji sami znal' dati potrebna' navodila.
Kmetijskih šol imamo malo, oglednih postaj in zglednih posestev v Slovenci sploh ne, zato nam ni mogoče tako hitro napredovati, kakor drugod. Vendar upajmo, da bo naša kmetska mladina tudi v tem oziru skušala tekmovati s stanovskimi tovariši drugih držav, kar le le želeti. Fr. Matasek, Grm.
Raznoterosti.
(V Gružu pri Dubrovniku) se otvori jeseni prvi letnik pomorske akademije. V prvi letnik se sprejme 40 gojencev.
(Iz Postojnske jame) so ukradli Italijani najlepše kapnike. Stoletnico lame bodo Italfjani proslavili torej z Izropanjem.
(V Trstu) sta se vpričo občinstva to sodnikov do krvi stepla dva laška advokata.	•:
(Vsi zagrebški mesarji pred sodiščem.) Z ozirom na porast mesnih cen, so zahtevali zagrebški mesarji da se zvišajo maksimalne cene za meso. Njih zahteva pa je bila odbita. Nato so mesarji sami od sebe zvišali cene in prodajali blago po višjih , cenah, zaradi tega pridejo vsi pred sodišče.
(Dvojni roparski umor v Zagrebu.)
Krojač Kanaiet in zidar Mičič sta bila tihotapca, ki sta izvažala srebrn in zlat denar v Italijo. V ponedeljek sta se oba tihotapca seznanila v zagrebški kavarni z ne-kjm neznancem, ki le delal, da ima velike množine srebrnega in zlatega denarja na
v.	,'." ;■:.<
prodaj. Domenili so se zatem, da Sklenejo kupčijo na Prekrižju, v gozdu, v'bližini Zagreba, da ne bodo tako moteni od policije in detektivov. Kanaiet je nato vzel seboj danar, otooli 300.000 tn šel obenem z Jeli-čičem v gozd. Tam pa je oba napadla, naj-brže večja družba ta oba ubila in vzela Ka-najetu denar, Drugi dan so našit oba ubita. Kanajet ie imel v glavi kake tri strele, Je-ličTč pa Je bil ubit z boksarjem. Žena Ka-najeta je slutila nesrečo in ie prišla na policijo vprašat, če vedo kaj o njenem možu. Pokazali so ji njegovo truplo. O zločincih še ni nobenega sledu. Umor Je povzročil po .vsem Zagrebu veliko razburjenje. Zagreb postaja velemesto in zato so zločini vodno bolj pogosti. Brez zločinov pač ni velemesta.
(Žene • porotniki) Na Angleškem Imajo velike sitnosti z ženami, ki vrše dolžnosti porotnikov, Neomočena se sramuje prisostvovati ra?Ptavam, kadar gre za kako pikantno ločite^ zakona. Druge zopet hočejo vsakogar pomifastilt, ker se Jim vsak tako zelo smili. Tretje zopet padejo za vsako stvar v omedlevico. — V Glasgowu se je vršila te dni razprava proti dvema mladeničema, ki sta ubila neko devojko. Mladeniča sta jo ubila na naravnost zverinski način in sicer zaradi tega, ker da Je enega od njiju, kl Je bil njen zaročenec, osleparjla. Priznala je namreč, da Jo Je njen ujec, kpt osem letno deklico posilil Razprava pa se ni mogla kmalu končati, dasi sta mladeniča vse pripoznala, temveč je morala biti dvakrat prekinjena. , Prvič ko je bil govor o posilstvu, ker je tedaj ena žena - porotnik odšla Iz dvorane ip drugič, ko se je govorilo o posameznostih umora, ko je postalo drugi ženi slabo. Pri nas so sodniki nadloge žep - porotnikov hvala Bogu rešeni
(Velikanski požar) je popolnoma upe-pell skladišča železniške postale v Kob-leucu. Škoda znaša več tisoč mili mark.
(Kako je na Madžarskem.) Dne 8. maja je bil v Budimpešti obešen Ivan Čeh, ker ie bil osumljen špijonaže v korist Češki. Pred vojnim sodiščem se ni Cehu dokazalo drugo, ko da se je večkrat vozil k svoji rodbini na Slovaškem in jej prinašal pisma znancev. Pred budimpeštanskini vojni m sodiščem je odrejenih še 60 razprav zaradi špijonaže in po dosedanjih običajih bodo sigurno vsi obtoženci obešeni Dosedaj se je namreč pod Horthyievini režimom končala še vsaka razprava z obešenjem.
Kakšen Je bil Kristus. Nedavno so Usti poročali, da se Je našel pristni portret Kristusa. Sedaj je razširjena vest, da so našli osebni popis božjega sina, ki ga je zapustil njegov sodobnik. »Testimotrio« poroča, da se nahaja v vatikanski knjižnici dokument, ki ga je pisal neki Publicius Lentulus, rimski prokoiuul in dozdevni predhodnik Pilata v Judeji za časa Tiberija rhn-sl.emu senatu. Prokoflzul piše v svojem pismu sledeče: Pojavil se je te dni ia živi med nami mož izredne čednosti ki mu nekateri pravijo sin božji. Ozdravila bolnike in obnja mrtve. Njegova postava je lepa in vzbuja splošno pozornost. Njegovo obličje vzbuja ljubezen in obenem tudi strah. Njegovi lasje so svetli in dolgi, gladki do ušes, od ušes do ramen pa se nekoliko vijejo; po sredi so razdeljeni in obdajajo obraz po na-zarenskem običaju. Njegovo lice j« zelo rdeče, nos lepo oblikovan. Nosi brado iste barve kakor lasje toda še bolj svetlo in po sredi razdeljeno. Njegov pogled priča o modrosti in plemenitosti. Oči so modre, iz njfl) odsevajo žarki različne barve. Ta mož, kl je v navadnem pogovoru ljubezniv, postane strašen, če je prisiljen karati. Toda tudi tedaj izhaja iz njega sila očividne resnice. Nihče ga ni videl smejati se, pač pa pogosto plakati. Njegova postava }e normalna, drži se pokonča; njegove roke so tako le-< pe, da pogled nanje vzbuja veselje. Njegov glas Je resen, govojl malo in je skromen-Lep je, čs Je to sploh mogoče govoriti o moškem. Imenujejo ga Jezus, sina Marije.
(Bodite previdni z razstrelivi). Na Potokih pri Koroški Beli je sedela družina; Smole pri večerji. Sin, ki hodi v meščansko šolo, je imel natanktijeno tia svinčniku vojaško patrono. Ker ni mogel svinčnika izdreti, je hotel s kleščami odstraniti pa-trono. Pri tem je patro-na eksplodirala in so njeni drobci ranili vse navzoče, najbolj mater, ki »zgubi najbfže oko. Pripominjamo, da je bila patroiia na svinčniku že dve leti.
(Od lakote sta umrla) v Rubežih" v Dalmaciji Džoko Bockovič in njegova žena, oba stara po 65 let. Resna nevarnost je, da bo v gorskih krajih Dalmacije še več smrtnih slučajev vsled lakote. V resnici, brezprimerna zaiiikmost vladnih organov!
(V preiskovalnem zaporu se je obesil) 20 letni Franc Leben, ki je bil po-giavar tatinske družbe, ki je delovala ob priliki lanskega vsesokolskega zleta. Fant je imel zelo bujno domišljijo in zato sodijo, da se mu je omračil um.
(Ples v sodni dvorani} V Parizu se je morala pred sodiščem zagovarjati zaradi nemoralnega plesa znana plesalka Rahme, Gospodična Rahme pa si je znala hitro pomagati. Dogovorila se je s svojim soplesalcem in nato pred sodnikom zaplesala ples, ki se je zdel policiji nenraven. Sodnik je z velikim zanimanjem sledil plesu in odredil, da pleše plesalka še na odru v varieteju. Očlvidno mu je bil ples tako všeč, da si ga je hotel ogledati še enkrat.
rasti.
Zvezni dogovor in vojna obrambna konvencija med Romunsko in Češko sta bila podaljšani za tri leta.
Avstrijski zlati depozit v znesku 150 milijonov zlatih kron se ima razdeliti po členu 135. mirovnega dogovora med na-sledstvene države, ker pa je ta denar še
pod cekvestrorn, so predale nasledstvene drŽave zaveznikom skupno noto, da se ta sekvester dvigne in denar razdeli.
Veliki kongres bolgarske kmetijske stranke je sklican v Solijo. Kongresa se udeleži do 200.000 ljudi.
Progaujanja Bolgarov v zapadni Tra-clii od strani Grkov se nadaljujejo. Bolgarska vlada je zato ostro protestirala pri grški viadi, ko tudi pri Društvu narodov.
Mussolini se je izjavil za žensko aktivno in voltvno pravico, toda samo za občinske volitve. V parlament pa žene po njegovem mnenju ne smejo voiiti.
Fašisti so napadli ki razgnali cerkveni procesiji v Forllh in Savoni. Vseeno pravijo laški klerikalci, da je treba fašiste podpirati
V	Tripolltanijl so doživeli Italijani novo zmago in prodrli že 60 kilometrov daleč v notranjost dežele.
V	Tarontu Je bila na krovu torpednega lovca velika eksplozija smodnika, od katere j« poginilo 9 vojakov.
Na Češkem pričakujejo vladno krizo, nakar bo imenovana uradniška vlada. Ta . bo izvedla občinske volitve. Od njihovega izida bo odvisno, če bo zbornica raz-puščena.
Ruska cerkev je sklenila, da se upelje Paš (gregorijanski) koledar.
Patriarh Tlhon bo pred sovjetskim sodiščem obsojen na smrt, nato pa pornilo-ščen. To pa vsled tega, ker je bil izobčen iz ruske cerkve, ki je prešla čisio v komunistične roke. Lepa pravica je to, pri kateri so obsodbe v naprej določene.
Vsled essensklh dogodkov je bil lastnik velike tovarne v Esscnu. tovarnar Krirpp pred vojnim sodiščem obsojen na 15 let , Ječe in 150 milijonov mark globe.
Anglija odpravi plemstvo. V spodnji zbornici je bil sprejet v prvem brauju zakonski predlog, da se plemstvo odpravi.
Mala antanta bo podaljšana za tri leta.
A. IZ LISTNICE POSLANČEVE.
M. J. na R. — Vsi dokumenti, ki so potrebni za ureditev zapuščine Vašega pokojnega brata, so konečno zbrani pri generalnem izseljeniškem komisari-jatu v Zagrebu in bodo v svrho na-daljnega postopanja odposlani našemu gen. konzulatu v Sati Francisco. Stvar se bo torej še precej dolgo vlekla. — Kdaj pozneje me spomnite na to zadevo, da se bom obrnil direktno na konzulat. — Ob tej priliki sem govoril tudi obširnejše z ministrom za socijalno politiko o ukinitvi izseljenskega komisa-riiata v Zagrebu. Njegovi načrti niti niso tako slabi, ako jih bo dosledno izpeljal. Dosedanje posle tega urada hoče podeliti v tri skupine. Eno bi vodM izšeljeniški odsek pri ministrstvu za soc. politiko, ki bi v družbi z odposlancema ministra za notranje zadeve in ministra za trgovino odrejal število kontingenta ki ga dajejo Združene države severoameriške na posamezne pokrajine ter bi vodil celotno izselioni-ško politiko in evidenco izseljevanja; v luki in na obmejnih postajah bi vršili nadzor nad izseljenci posebni pooblaščenci ministra za soc. politiko. Pri vsakem okrajnem glavarstvu pa bi bil poverjen po en uradnik s tem, da bo sprejemal prošnje za izseljeuiške dokumente, dajal pojasnila in vse potrebno. da ljudje ne bodo tako daleč romali ali pa zastonj izmetavali denarja . raznim brezvestnim posredovalcem za prazen nič. Če bo pa mogel izseijenlški komlsarijat likvidirati že do 1. julija, še ni gotovo.
JL P. v L. —- Prošnja prišla in odšla takoj v Ljubljano na »mišljenje« pristojni oblasti. Če bo opis tamkaj dober, bo Vaši prošnji ugodeno. Poskrbite za priporočilo!
M. F. v P. — Dovolitev za trimesečni bolezenski dopust že davno odšla m jo mora imeti prosvetni inšpektor že v rokah. Prosim obvestila, če je stvar popolnoma v redu.
L. Š. v K. — Vaše in vse enake prošnje odbite. Vzrok stara pesem: nema para.
Županstvu Rakek. — Prošnjo na vojaško oblast oddal s toplim priporočilom. Merodajno pa bo seveda le ono, kar zakon zahteva. Če oče ni boiehen, bo sigurno premlad. — Glede paše bo uredij gen. direktor carine sam. ko gre čez dva dni v Ljubljano osebno. Zakon se Vaši zahtevi ne protivi, treba bo izvršiti le neke formalnosti tehniške prirode. O poteku tega vprašanja mi vsekakor le javite, če bo treba kaj požuriti. —- Ob tej priliki bo vse obmejno prebivalstvo zanimalo še, kako stoji vprašanje obmejnega prometa v novi trgovinski pogodbi z Italijo, ki je sicer še le v »delu«, odnosno je »odložena«, ker so naši delegati prišli »po nadaljne inštrukcije«. Ves obmejni promet je podeljen tamkaj v tri grupe in sicer: 1. za dvolastnlke; 2. za promet obmejnega prebivalstva v splošnem (to je za vse, ki stanujejo v pasu 10 km blizu meje) in 3. izgon na paša Prvi dve točki sta sporazumljeni natanko tako, kakor je to v trgovinski pogodbi z Avstrijo, tretja točka pa je izdelana v duhu starega srbijanskega zakona, kakor to velja ob grškem teritoriju. Seveda boste deležni teh polajšav šele, kadar bo trgovinska pogodba odobrena. —
M. M. v Ž. — Vaša tožba zoper re-šenje ministra financ je prispela dne
Davidov grob bodo pričeli izkopavat
v Palestini.
Ker se v črni gori razbojništvo vedn< bolj množi, je sklical cetiniski župan v« okrožne načelnike na sejo, kako bi se bojništvo zatrlo.
Država New York le ukinila zakon s prepovedi alkohola. Ameriška država bc torej morala sama skrbeti za nadzorstvo da se alkohola ne bo prodajalo.
Trdnjavo Knistein na Tirolskem, kjei je Avstrija zapirala politične zločince, pro. da Tirolska, ker oima denarja, da bi K popravila.
Silna vročina Je zavladala v zadnjem času na Angleškem. Vročina je tako silni i ko v najhujših pasjih dneh.
V	Bretanji je bil velik vihar, ki ie p* rušil deset vasi in popolnoma uničil v« setev.
Silen ciklon je divjal v Indijskem oceanu. Japonski parobrod »Okara« se je no-topil z vsemi potniki in vso posadko. Usoda parnika »Chiuhiva« pa ie še neznaiia.
V	Anatolijl v Mali Aziji, trajajo neprestano potresi, ki so povzročili že ogromne škodo. Tudi več Človeških žrtev so zahtevali potresi.
V	Egiptu se ie pojavila kuga. DoseJa je prijavljenih 42 slučajev.
Ena številka ruskega lista »Pravde, velja sedaj dva miljona rubljev.
Na progi Šangaj-Pektag so napadli ki tajski razbojniki vlak in ujeli vse potnike, med njimi zelo mnogo Evropejcev in Ame-rtkancev. Kitajska vlada je nato izjavila, da plača ona za tujce odJiupiiino razbojnikom. Večino ujetih Evropejcev so razbaj niki že spustili pridržali pa so še neka talcev. Zastopniki Anglije, Italije in Arae rike so zaradi tiapada ostro nastopili pr kitajski vladi m zahtevali za vse potniki; polno odškodnino. — Lepa vlada Je kital ska vlada, ki si ne zna pomagati proti raj bolnikom drugače, ko da jim piača nrno.
8. 5. 1923 pod št. 4371 na Državni Si vet ter bo navzlic temu, da formalni ni pravilna, prišla pri petem oddelki' na razpravo, kadar bo pač na vrsti kar se pred avgustom skoro ne mori zgoditi. Po mojem mnenju bi morali se daj pri občini sestaviti nekakšno komi sijo, ki bi potrdila, da Vaš koleselj n< spada med luksuzna vozila. Do seda namreč v Vaši tožbi triste ponudili ni kakšnih dokazil, državni savet pa sod samo po zakonu in materijalu. ki si mu ga predloži. Pošljite tak dokaz na knadno k gori navedeni številki. — V prihodnji številki »Pravnika« bo izše daljši spis izpod peresa držav, svet nika dr. Škarje, kjer bodo v uvodi poleg historijata popisane tudi vse dru ge stvari o postopanju pri tej važni in stituciii (»Kmet. List« bo prinesel po ljuden izvleček iz tega dela v pcdti! vsem, ki bodo morali iskati pravne po moči pri državnem svetu, tel naši nar višii sodni instanca). — Kar pa se tak na vozila tiče, sem pa ravno te dtti po sredoval na pristojnem mest«, da s sedat ko se pripravlja povišanje tak in trošarine, popravi določb® g!ai kmečkih vozil, da se opusti strašni bedasta označba »kola sa iedriraa« ii da se ustanovi jasen pojem, ki ne 1* dopuščal vsaki davkariji ali t® finan&i straži poljubno interpretiranje zakona in da se s tem neha ta strašni kaos kakršnega smo ponekod imeli doslej Upravičenost mojega posredovanja st uvideli in obljubili pri redakciji za 1» doče leto odpomoči.
J. A. v R. — Pismeno ie nemezo Če podati pregledno sliko o celoti.
J. K. v N. G. — Treba priti oseb« radi lastnoročnega podpisa
B.	Iz Ustnice uredništva.
M. B. pri Mariboru. Vemo, da grozi zlasti na Štajerskem nekateri kleribln: agitatorji prav Pridno, čež Ie počakajte sedaj smo mi na vrhu, sedaj pride obra- • čun za vse, ki so bili proti uam. Na t< I grožnje klerikalnih kričačev se ni trebi ozirati, ker so popolnoma smešne in li 1 pobožne želje, pa če tudi bi SLS vsto pila v vlado. Zapomniti si je namre treba sledeče; Ko je prišel Korošec pr • vič v Beograd, so mu popolnoma za i upali in tedaj je bil »slovenski bog«. Da • nes pa Srbi poznajo njegovo dvore? i nost in mu zato nikdar ne bodo dal i polne moči. Tudi v politiki se raaščuji ! dvoreznost
M. K. iz L. V. -— Dopisa ne moremej i priobčiti, ker je preveč oseben in poleg ; tega premalo jasen. Povejte naravnos; j dejanje, ki ga je dotični zagrešil. N& migavanja so navadno nejasna in dosti krat tudi pretirana, zato brez učinka! . Pa prihodnjič kaj.
V. R. Ljubljanska okolica. Če je bilo > ;irae v »Kmetijskem listu« napačno nati- ■ skano, potem je to samo Vaša krivda, i ker je bilo ime premalo razločno zapi- j sano. V rokopisu je »n« često popolnoma siičen »u«-u in »o« črki »a«. Zato pišite imena vedno zelo razločno. Tudi
pišite le s črnilom in ne na obe strani!
■
C.	Iz Hstnlce tajništva.
Nekaj krajevnih organizacij še ni i odgovorilo na naša vprašanja. Prosimo i takojšnjega odgovora.
Zahtevajte za občni zbor svoje krajevne organizacije poročevalca iz Ljub. liane. Na vsakem občnem zboru mora , poročati član načelstva. . 1

Pj
teši edjtnoi* krnska
sftmo
Odgovori somišljenikom in prijateljem.


Dragi somišljenik! Ali si že pridobil »Kmetijskemu listu" kakega novega naročnika ati fcako novo narogtftco?
KmeSiiski pouk m deželi.
Oddelek za kmetijstvo priredi v drugI polovici meseca maja sledeča strokovna predavanja in sicer:
A.	Na Kranjskem:
1.	Na binkoitno nedeljo dne 20. maja:
V	Ribnem pri Bledu, o gnojenju z umetnim in hlevskim gnojem (Suštič).
V	Žtreb o splošnem kmetijstvu (A
Matjašič).
Na Trati in Poljanah o živinoreji (Hladnik).
2.	V nedeljo dne 27. maja:
V	Mirni peči na Dolenjskem o živinoreji in kmetijski organizaciji (Oregorc).
V	Žalni o poljedelstvu, živinoreji In travništvu (Jereb),
V	Bohinjski Bell o gnojenju z umetnim in hlevskim gnojem (Suštič) in o iz-reji molzne krave (Pevc).
V	Zagradcu o reji plemenskih bikov ln tellc in sadjarstvu (Kafol).
P V Leskovcu pri Krškem o gnojenju (Ambrož), o izrejt molzne krave (Pevc). 1 s' V Sp. Logu o splošnem gospodarstvu [.(Zdolšek).
V	Semiču o zadružništvu (Konda).
i V Krtini (okraj Kamnik) o živinoreji JUJarinček).
B.	Na Štajerskem:
1. Na blnkoštno nedeljo dne 20. maja.:
V	št. Janžu na Vinski gori o živinoreji (Wernlg).
V	Zg. Hudinjl o gvinjereii (Al. Zupane). ' V nedeljo dne 21. maja:
V	Šmartnem pri Slovenjferadcu o prašičjerejl in perutninarstvu (Wernig).
Pri Sv. Lovrencu ob Prožlnu o živinoreji (Al. Zupane).
V	Stopercab o gospodarstvu (J. Zupane).
V	Ižekovclb v Prekmurju o govejih in svinjskih hlevih (Vojsk).
V	Vaučivasi-Rankovcl v Prekmurju o sadjarstvu in živinoreji (Pavlica).
3.	V ponedeljek dne 28. maja:
V	Krogu-Sv. Bolienk o trtoreji (Fr. Matjašič).
Za naše gospodinje.
Jedilni list na kmetski svatbi.
Predvsem je treba poudariti, da se nanašajo jedi počasi, ker se med pojedino dosti govori, poje ln pleše. V navadi so razne pesmi, ki jih mora godec igrati. Glavna pevska točka je o polnoči, ko odloži nevesta venec. Tedaj se »pobira v jabolko«. Med vso to ceremonijo se nič ne je.
Red »ohceti« pa Je na Dolenjskem in skoraj po vsem Kranjskem sledeč:
Nevestini svatje gredo skupaj Iz nevestine hiše, ženinovi zopet skupaj. Na vsakem kraju malo jedo. Miza mora biti okrašena. V sredi je velika potica, na vsakem koncu pa manjša. Pred odhodom k poroki se nudi: kuhano vino, potice, mlečen kruh in pecivo (srčki, zvezde, krofi L dr.). Potem obara s krompirjem in ajdovimi žganci. (Meso poljubno.) Nato Je odhod k poroki.
Pri fari se nato dobe svatje v dogovorjeni gostilni, kjer ostanejo le malo časa-
Po poroki se odpeljejo svatje na nevestin dom, kjer se začne (proti poldnevu) gostija.
Pri lepo okrašeni mizi se podajajo jedila v sledečem redu:
1.	Juha z rezanci. (Pri vsakem krožniku je kos dobrega kruha.)
2.	Govedina, pražen krompir, kisel ali kuhan hren.
3.	Zlikrofi ali culice in ajdov krompir. (Nadev je lahko h mesa ali iz ocvrtih sladkih drobtln.), Jed Ima tudi malo juhe, da ni presuha.
4.	Telečja ali svinjska pečenka (pri bogatih tudi oboje), krompirjeva, zelena solata in pesa. (Ponekod tudi še češplje in jabolka.)
5.	Pecivo (krofi, flancati, potice, šar-tlji in slično).
6.	Obara (telečja ali od kuretlne) z ajdovimi žganci in krompirjem. Nudi se tudi kruh. (Sedaj se prične nekako večerja.)
7.	Prekajena (kuhana) svinjina ali klobase in domača salama s hrenom.
8.	Gorke potice ali gibanice. Najbolj priljubljena je rozinova.
9.	Pečena perutnina s solato, peso, Češpljami ali jabolki.
10.	Zopet razno pecivo.
11.	Živca, proti jutru, ko se prično svatje razhajati.
12.	Kava, čaj, kuhano vino.
Ce je poroka popoldne, se vzamejo točke od 6. do 12. Torte, keksi in slične stvari na kmetsko ohcet ne spadajo, čeravno se dekleta, ki so bile v gospodinjski šoli, rade postavljajo s temi jedili.
Važno nalogo ima starešina. Vse jedi namreč deli in razreze on ter mora zlasti pri »trančiranju« perutnine biti mojster.
»Ženski svet«.
Josip Zupane: Konservlranie sadja in vsakovrstnih po vrtnin za domačo uporabo. Ptuj 1913. 94 strani. Cena 15 dinarjev. — Naroča se pri Josipu Zupancu, okrajnemu ekonomu v Ptuju. — Da je knjiga dobra in vsled tega priporočljiva, priča najlepše dejstvo, da Je že izšla v 4. natisu. Glavni namen knjige je seznaniti sadjarje z raznimi načini konserviranja sadja, kako z majhnimi sredstvi oskrbeti gospodinjstvo s svežimi živili v dobi, ko teh v naravi nI mogoče dobiti Iz knjige se pouči bralec o sušenju sadja, o njegovem vkuhavanju, o prirejanju raznih sadnih pijač, ko tudi b najrazno vrstne jSem uporabljanju sadja v gospodinjstvu. Skratka o vsem, kar treba znati dobremu sadjarju in skrbni gospo« dinji. Iz knjige smo že ponatisnili kratek odlomek in je zato vsak naš bralec dovoli-no- poučen o dobri kakovosti knjige.
(Petrovič Peter Ploha.) Vesela vaška igra v treh dejanjih. Ljubljana 1923. Zbirka »Oder« 4. zvezek Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena s poštnino vred 11 Din 50 p. — Razni gledališki odri po deželi bodo z veseljem sprejeli novo iz-išlo Petrovičevo dramo »Ploho«, ki se le letos z velikim uspehom vprizorila v ljubljanskem gledališču, pa je pripravna tudi za odre po deželi.
(»Športni pes.«) Izšla je prva številka »Športnega psa«, glasila »Kluba ljubiteljev športnih psov v Ljubljani. — Oprema »Športnega psa« je sicer skromna, toda lična, njegova vsebina pa bogata, zanimiva in poučna. In mirno tudi lahko rečemo, da jako potrebna. Vsaj je ena glavnih nalog »Športnega psa«, da pripomore do očuvanja naših čistopasemskih vrst in da jih reši po-zabljenosti, odnosno propada. Posebno zaslugo pa si bo pridobil »Klub ljubiteljev športnih psov« s tem, da prične voditi rodovno knjigo športnih psov. Ker se sliši beseda »športni pes« sila gosposki, bodi povedano, da govorimo o »športu«, že tedaj, če je v gojitvi psov stremljenje dobiti čisto-pasmene. — Solidno deio kluba, kaže tudi njegov lep procvit, vsaj ima klub že okroglo 120 članov. Predsednik kluba je dr. Tone Jamar, odborniki pa dr. M. "Pire, poL nadz. Habe, dr. Lovrenčič, dr. Lokar, živino-zdravniki Tepina, Jankovič, Šlajpah, slikar
Žmitek, arhltelrt Osolln, trgovec Koutny, trg. Kuštrin In veleposestnik Kosler. — »Športnega psa« toplo priporočamo ln se naroča pri »Klubu, ljubiteljev športnih psoy,« Ljubljana Poljanska c. 59.
brtnik. |
iiiutuuitiuitRiHtiitiiiHfnnmtiHiiuHinuiiiMH]
(Industrijsko - obrtna vzorčna izložba v Mariboru, združena z vrtnarsko vinsko, umetniško in gradbeno razstavo od 15. do 26. avgusta 1923.) Izkušnje so dokazale, da so za razvoj in napredek obrta in razstave velikanskega pomena. To so spoznali tudi agilni mariborski obrtniki, ki so doslej priredili Že dve obrtni razstavi, ki sta obe krasno uspeli- Ta uspeh jih je napotil, da tudi Jetos v času od 15. do 26. avgusta pri-rede večjo razstavo, ki naj seznani našo javnost z našo industrijo in obrtjo. Dosedanje razstave v Mariboru so bile omejene samo na obrt, letošnja pa je namenjena tudi domači industriji. Razstave se lahko udeleži vsak jugoslo-venski obrtnik in industrijalec, kojega podjetje se nahaja v naši državi. Poleg tega bo na razstavi tudi poseben oddelek za vajeniška dela in za take izdelke, ki se doslej pri nas še ne Izdelujejo, pa bi se v svoji kakovosti lahko izdelovali. Namen tega oddelka je pred vsem seznaniti naše obrtnike in industrijalce na te izdelke, ki jih moramo še uvažati iz inozemstva, dasi bi se lahko z malimi adaptacijami tudi v domačih že obstoječih podjetjih izdelovali. Razstava bo torej vseskozi zanimiva in bo nudila jasno sliko stanja našega obrta in industrije, zlasti ob naši severni meji. Rok za prijave razstavljalcem je določen do dne 30- junija. Vsa pojasnila daje pisarna razstavnega odbora, Maribor Aleksandrova cesta 22, telefon interurb. štev. 325.
Nesporazumljenje. Neko noč leži Nasradin-hodža pri ženi y postelji, a ona mu reče:
»Prosim te, dragi, odmakni se stran!« Nasradin-hodža vstane, se obleče, gre * hiše in hodi dva dni. Ko tako potuje, sreča nekega soseda in mu reče:
»Prosim te, brate, stopi v mojo hišo in praSa! ženo, ali hoče, da se ustavim, aH nal grem Še bolj daleč stran.« Nasradin-hodža se klanja samo z eno nogo.
NekoS se Je Nasradin-hodža umival, kakor zahteva to turška vera, pa mu je zmanjkalo vode za drugo nogo. Ko pride v džamijo, se klanja samo z eno nogo. Tedaj ga prašajo:
»A zakaj stojiš samo na eni nogi?« Nasradin-hodža jim odvrne: »Ona druga še ni dobila odpustka!« m
Pokora.
Ko se je Nasradin-hodža nekoč umival po predpisih turške vere kraj nekega potoka« mu pade čevelj v vodo. Ko vidi, da odnaša voda njegov čevelj, vzdihne in reče: »Odnesl moje grehe, a vrni ml moj če-SjflJ*
'"V"'.'
Skrb Nasradln-hodže za vrč.
Kadarkoli je poslal Nasradin-hodža svojega vajenca po vodo, vselej ga je popreje
nabil, šele potem mu je dal vrč, naj prinese
vode.
Ljudje so se temu čudili in končno ga praša neki prijatelj:
»Povej ml, hodža, zakaj nabiješ najprej svojega vajenca in mu daš šele potem vrč v roke?«
»Natepem ga zato, da mi ne razbije vrča. Kakšno korist pa imam, če ga nabijem pozneje: kadar je vrč že razbil.«
Nasradin-hodža skrije svoj denar.
Nasradin-hodža si je prihranil nekoliko denarja, a ni vedel, kam naj ga skrije. Izkoplje pred svojo hišo jamo, in položi denar vanjo. Nato gre do vrat, se okrene, pogleda na mesto kamor Je zakopal denar in reče:
»Ce si zdaj domišljam, da sem tat in da pridem semkaj, bi takoj videl, kje Je denar zakopan, odkopal bi ga in odnesel!«
Nasradin-hodža se prestraši, izkoplje denar in ga zakopa na drugem mestu. Pa se mu zazdi, da ga bo tudi tam vsakdo našel, zopet ga Izkoplje in premišljuje, kaj bi z denarjem.
Končno gre v gozd, odseka dolgo vejo, Jo odnese domov, vtakne denar v neko torbo, prlveže torbo vrh veje in jo vsadi na nekem griču v zemljo. Ko je vse dovršil, gre nekoliko stran, si ogleduje svoje delo in reče:
»Človek ni tica, ne more zleteti gor in mi odnesti denar!«
Tako se tolaži in gre stran.
A vse to Je videl neki lopov in ko odide Nasradin-hodža, sname torbo z denarjem, a oni konec veje, kjer je visela popreje torba, namaže s kravjakom. Nato odide.
Cez nekoliko dni ]e potreboval Nasradin-hodža nekaj denarja, gre na ono mesto, a od čuda okameni, ko vidi, da torbe z denarjem ni več. In namesto svojega prelepega denarja, najde kravjak. Silno se začudi in reče:
»Na mojo vero! Te dni sem mislil, da človek ni ptica, da bi zletel tja gor ln mi ukradel denar, a zdaj, glej, še večje čudo: kako je prišla govedina gor?? Do danes še nisem slišal, da zna govedina na drevo plezati!«
Nasradin-hodža hoče osleparltl sodnika.
Nekoč se je sanjalo Nesradin-hodži nekaj čudnega in se takoj zjutraj odpravi k sodniku. Sodnik ga praša, čemu je prišel in Nasradin-hodža mu odgovori:
»Nekaj silno čudnega sem sanjal!«
»Jeli mogoče, jeli mogoče?!« se začudi sodnik. »A kaj je bilo?«
Nasradin-hodža mu začne pripovedovati:
»Sanjalo se mi je, da sva menjala najine hiše, a jaz sem ti dal sto goldinarjev na
vrh. A ker je treba vsake sanje nasprotno tolmačiti, tedaj ostane meni moja, a tebi tvoja hiša, a prosim te, da mi daš sto goldinarjev, ker je to nasprotno od tega, kar je bilo v sanjah.
Delniška glavnica in h Din 50,000.000. tilop lil Din 1ZS.0C0.000.
Podružnice:
Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Sibenik, Velikovec, Vršac.
Ekspoziture s
Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka.
Agencije:
Buenos Alres, Rosario de Santa Fe.
AfiBslačile:
Slovenska banka, Ljubljana, Jugoslovenska industrijska banka d d. Split, Balkan Bankr. t. Budapest, Vaczi utca 35, Bankhaus Milan Robert Alexander,
Wien 1. Augustinerstrasse 8.
t*-' -
Izvršuje vse bančne posle najkufantneje.


(Polovična vožnja za obiskovalce mariborske Industrijsko - obrtne Izložbe.) Razstavni odbor je zaprosil pri prometnem ministrstvu za dovoljenje polovične vožnje na vseh železniških' progah v naši državi Vsak obiskovalec razstave dobi na razstavišču posebno, izkaznico, na podlagi katere se bo lahko s prej kupljenim listkom za vožnjo Iz kraja bivanja v Mariboru brezplačno peljal nazaj. Za zunanje obiskovalce bo preskrbljeno dovolj stanovanj. Priporoča se, da se korporativni poseti prej prijavijo odboru, da lahko že v naprej priskrbi vse potrebno.
Znorel ie.
Salomon je slišal, da je njegov prflatelj Izak znorel. Takol odhiti k njemu na dom, da se prepriča, če je vest resnična. Potrka, vrata mu odpre Izakova strežnica in tedaj se vname med njima sledeč pogovor:
»Kje je Izak?«
— V kopeli.
»Torej je v resnici znorel.«
Pivski
Dva pijanca se kobacata domov. Težko gredo noge in eden vzdihne: »Oh, ko bi bil že doma!« Tedaj mu reče drugi. Tam, preko ulice sta dva izvoščka. Sedi v prvega in popelje te domov. Toda le v prvega, ker mogoče, da je le eden.«
Nežen mož.
Služkinja najde v postelji gospoda stenico in jo pokaže gospodu. Ta ji reče nato: »Moja žena tako zelo ljubi živali, dajte !o v njeno posteljo.«
9
gips,
strešna lepenka,
karbolinej, drvocement, vatproof. apno. Izolacijsko lepenko, mavčne plošče, pravi Hatschek eternlt Itd. nudi po tovarniških
cenah ▼
.MATERIAL* družba*o.*.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 13,
Telefon št 716. Telefon žt. 716.
Priznano najboljše
.peklenske kose' (Hollensensen), priporoča založnik in samopro-daja te znamke za Jugoslavijo,
tvrdka f.!. SKRABAR, Vi5nla pa. j
Predprodajalcem usodne cene I
KMETOVALCI!
Pokladajte živini pristne ,
Lanene tropine
katere vsebujejo trikrat toliko beljakovine in dvakrat toliko maščobe, kakof pšenicni otrobi. Dobi se pri
it, fiatat § Zaiti iU o.z.
v Ljubljani.
'"H
za 25.000 v zelo prijaanem obljubljenem okraju, tik deželne ceste, pet minut od kolodvora na prometnem kraju, najpri-pravneje za kakega obrtnika kakor čevljarja, mizarja, krojača ali slično Vrta nima zraven, pač pa drvarnico in svinjak. Na željo se nedaleč lahko prikupijo rodovitne njive. Oglasiti se jo: Franc Vahčfč, Staravas 45, pošta Videm-Krško.
za
i
prave italijanske, nepresegrljive v dobroti, modro gallco, rafifsko ličje, morsko travo za modroce v vsaki množini priporoča
SEVER & SiOMP. Ljubljana, Wolfova ul. štev. 12.
V LJUBLJANI - Vtfolfova ulica štev. 1.
Poštni predal 74.
K


Telefon 359.
'_**j' ''•'i** *r *!f1** *'r^jif
Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najtopleje
priporoča.
Zahtevajte proračun!
Točna MStrnIba!
. v . .• n*.*
ima.V'.- ::------rTWIlfWlH.....- • u



Ustanovljena 1900
DeBraiSka glavnica m	zakladi! gca K 15&,
- Telefon Štev. 261 ln 413.
Ustanovljena 1900
t
Čekovni račun št. 10.509. — Brzojavni nasiov: Banka, Ljubljana. -
Se priporoča za vse v banano stroko spadajoče posle. — Obrestuje vlog- najugodneje. - Predala srečke razredne loterije.
Podružnice: Brež ce, Ce!je, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trat._
ohejoa idai« in nobena mi&ei ni zmagala brez žrtev. Zato bodita kmeti e, požrtvovalni!
Ako še niši <=ttn „Ju»osIovenske UTatrce", teJai pristopi ri^-ja^ag^S^oBBimBBaBtt društvu!
Zagreli - Rofterdam-Hew?orl
Generalno zastopstvo za Milino Srbov, Hrvatov in llmm
n sreinst i nskrstninami i i Zapeli, Zriojskl trg k 8,
Pionirka stavnica: Din 60,000.000» * Rezerva: Din 32,515.000
• 'AfcV
Bled
Cavtaf Celje
Dubrovnik Ercegnovi
Jelša Jesenice Korčula Motor
Kranj Ljubljana Maribor MetkovlC
Amerikanski odio«
Prevalje
Sarajevo
Split
Šibenik
Zagreb
Naslov m brzojave: JADRANSKA.
Atiliirani zavodih
JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar.
FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-¥ork City.
Veza sa Južnu Amerika i
BANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaise, Antotagasta, Punta Arenas, Piierto Natales, Forvenlr.
ai^, umestni trg št. 10«
in modna veletrgovina.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
Opreme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. Različni beli in barvasti namizni prti, brisače itd. Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. Vsakovrstno platneno in volneno tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij in omnibusov. Platno za rolete in verande itd. Črno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke. Vsakovrstni šifoni, batisti in cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. Razna podloga za damske in mcške obleke itd. itd. Velika
izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
Novosti mm pomlad«
Perilo za dame in gospode, izgotovljeno iz najfinejšega šifona, batista in cefirja. Otroško perilo za dečke, deklice iu dojenčke. Predpasniki iz kretona in klota, bluze iz svile in etamina. Največja izbira tiorastih, volnenih in svilenih nogavic, dokolenic in gamaš. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrstne triko in glace rokavice za dame in gospode, ovratniki in kravate. Razne majce, sviterjl,
športno perilo, kopalne obleke itd.
Solidna In točna postrežba.
Fitijalka
Simon Kmetec, Ljubljana
Kolodvorska ulica št. 26.
Sprejema potnike v Južno in severno Ameriko, izdaja točna pojasnila in prodaja vozne iiste.
Odhod is iiubll&ita vsaki teden.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo, Zagreb
3. G. Draškovic
„r4 Cesta pri državnem kolodvoru. Podružnice:
Beograd, Balkanska ulica 25. Sušak: 3ovo <aj. ivoievid, Karolinška cesta 160. Split: Ante Bui«, Dioklecijanova obala 13. Qruis Ive Lovrlževit. Bitolj: 6jorgje 3. Dimfcijevfc & Komp.
Bulevard Kralja Aleksandra 187, Vel. Bežkerek: Dušan LJ* Hlhajiovit Trg Kralja Petra 4,
Potnike do Hamburga spremlja družbeni uradnik.


t®®®®®®®®®®®®®®®@®9®®®@@®®®«®®®®®®®«®.

zavarovalna in pozavarovalna družba v Beogradu.
Osnovni kapital Din 5$000.000.
Rovnoteljstuo podružnice zo Slovenijo: v Ljubljani, Sodna ni. 2/I.
%
*
■s
Družba izvršuje zavarovanja vseh vrst:
Ji
l Vse vrste
M pogoji 8. Zavarovanje sMia.
1.	Zavarovanje proti požara.
2.	Zavarovan e proti posledicam telesnih nezgod.
3.	Zavarovanje prati Škodi in toll
t	Glavna zastopstva se nahajajo v vseli večjih krajih.	f
n_____znr:....... ■...... .:......______________..... rr___' :..............._:__" ' ■ ■ ■.. —hP-—--•-
4.	Zavarovanje proti vlomu in tatvini.
5.	hmmrn vseh transportov.
6.	Zavarovanje jamstvene dolžnosti.
€
LJUB i J A
Maribor Novo mesta Rakek
S*ovenjaradec Slovenska Bistrica
wa ulica štev. 1
mz3 SLO; ENSSCA ESKOMPTNA BANKA) KAPBTAL m	DIei 17,SE®.©®©.-'
Iivrluje vse bančne posle nejtoc-neje in nalkulanfneje.
Brzojavi: Trgovska	Telefoni: 139, 146, 458
E!C$P©ŽI¥U ^Ss
UisbBjana Cttie-njainica v dvorski tJiicii
Urednik: Ivan Pjucaii.
Itetisniia »Zvezna tiskarna« v LjpiJ—