(15.797) leto LIN. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI 7096 mA OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKn ■ VILHhRJA TRG REVOLUCl JE ,1 600i KOPER m mn g m POŠTMNA PLAČANA V GOTOVN 1500 UR umna zb, at !6,at2,legge5«%. RbiedTriBstB Pridi tudi ti v idrugo M dnevnik! 50040201 NEDEUA, 23. MARCA 1997 PremiM odraz XZ • v*| širših pogledov Bojan Brezigar Vlaganje list za občinske volitve v Trstu in za pokrajinske volitve v Gorici bo potekalo Sele konec tedna, vendar so glavni obrisi zavezništev in kandidatur že znani. Znano je predvsem dejstvo, da so stranke, ki se istovetijo s koalicijo Oljke, tako v Trstu kot tudi v Gorici dogovorile za skupen nastop, potem ko je že vse kazalo, da so partikularizmi posameznih sestavnih delov zavezništva, ki se sklicuje na rimsko vlado, prevladati nad skupnimi interesi. V to zavezništvo ni vključena Stranka komunistične prenove, ki tako v Trstu kot v Gorici nastopa samostojno. Tu pa obstajajo neke razlike, saj v Gorici SKP podpira kandidata Oljke za predsednika pokrajine, v Trstu pa v dokaj ostri polemiki z II-lyjem nastopa s svojo kandidaturo. Volilna kampanja bo torej napeta, Čeprav obstaja upanje, da napetost ne bo tolikšna, da ni v drugem krogu - Ce se bo to vprašanje postavljalo ■ onemogočila skupno zavzetost za rešitev, ki bi Trsta ne pahnila za kako desetletje v preteklost. Ce pa se vrnemo k zavezništvu Oljke moramo, tudi kar se tiče slovenskih Predstavnikov, zabeležiti pomembne novosti. Do teh Prihaja zlasti na Goriškem z dogovorom med Slovensko skupnostjo in Demokratično stranko levice o kandidatu v sovodenjsko-doberdobskem okrožju, v katerem je odstotek slovenskih votilcev daleč naj-visji. Ta dogovor je nedvomno odraz otoplitve odnosov na ravni »slovenske Oljke«, ki so se nekako normalizirali z lanskimi političnimi volitvami. To )e vsekakor pozitivno, kajti ^manjšanje medsebojne kordtiktualnosti v manjšini lahko samo poveča učinkovitost izvoljenih predstavnikov v korist celotne manjšine. Nekaj podobnega se je v Zadnjih letih dogajalo tudi v občinskem svetu, kjer je prišlo v ključnih trenutkih do sodelovanja med slovenskimi občinskimi svetovalci in torej do učinkovitejšega nastopa v korist splošnih interesov manjšine. Gre seveda Sele za delne rezultate, zelo verjetno pa K da se bo v novih izvoljenih skupščinah okrepilo tildi sodelovanje s slovenskimi predstavniki SKP, kakršno že obstaja v Dolini in v Nabrežini. Skratka, Čeprav ne gre, da bi glasno slaviti zmago, beležimo v teh dneh vendarle pomembne premike, ki izhajajo iz širših pogledov kot v preteklosti. Na te premike kaže opozoriti in jih tudi pozdraviti. ITALIJA / OD 350 DO 400 TISOČ LJUDI NA SHODU CGIL, CISL IN UIL V Rimu množična manifestacija sindikatov proti brezposelnosti Od vlade so zahtevali učinkovitejšo politiko proti krizi in za uveljavitev dela RIM - Včeraj se je odvila v Rimu vsedržavna sindikalna manifestacija proti brezposelnosti in za delo. Sklicali so jo sindikati Cgil, Cisl in Uil, udeležilo se je je od 350 do 400 tisoC manifestantov iz vse Italije (približno tisoC iz Furla-nije-Julijske krajine). V povorki so bili tudi predstavniki strank, ki podpirajo vlado, kot tajnika Dsl D’Alema in Skp Bertinotti. Na zaključnem zborovanju so tajniki konfederalnih sindikatov (na sliki Sergio Cofferati) naglasili, da mora vlada uveljaviti učinkovitejšo politiko v boju proti brezposelnosti, obenem pa so bili zelo kritični do delodajalcev. Na 2. strani TRST / SPORAZUM_________________ Tržaške volitve: Oljka za lllyja s skupno listo TRST - Koalicija Oljke bo s skupnim volilnim simbolom podprla župansko kandidaturo Riccarda Illyja. Zelena luč za to rešitev je včeraj dopoldne prišla iz Ljudske stranke, ki je - baje tudi na pritisk Rima - pristala na enotni znak levosredinske koalicije, potem ko je dolgo vztrajala pri zahtevi, naj se stranke Oljke predstavijo vsaka s svojim simbolom. Volilni dogovor v Oljki je omogočil tudi sam Illy, ki je v pismu tajnici Ljudske stranke Elettri Dorigo priznal enako dostojanstvo vseh strank in komponent, ki ga bodo podprle. Pri Slovenski skupnosti in pri Demokratični shanki levice so zadovoljni s tako rešitvijo. Roberto Damiani je po napovedih nosilec kandidatne liste »Z Illyjem za prihodnost Trsta«, ki se seveda zavzema za ponovno izvolitev dosedanjega župana. Na kandidatni listi ni evropskega poslanca Luigija Ca-ligarisa, enega od ustanoviteljev »Forza Italia«, ki je pred kratkim izstopil iz nje, češ da v stranki ne poznajo pravil demokracije. Caligaris je sprva sprejel kandidaturo na tej listi, potem pa jo je odklonil. Kot pogoj za volilni nastop je postavil, da se mora lista odpovedati kakršnemu koli zavezništvu, pri čemer je mislil na Oljko. Ko so mu Illyjevi sodelavci povedali, da tega ne morejo sprejeti, se je evroposlanec omejil na podporo dosedanjemu županu. Na 4. strani Primož Peterka v Planici osvojil svetovni pokal PLANICA - Primož Peterka je na včerajšnji tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih v Planici zasedel 4. mesto in s tem še pred zadnjo današnjo tekmo v dolini pod Poncami osvojil veliki kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu. To mu je uspelo kot prvemu Slovencu. Nemec Dieter Thoma, ki je bil šesti, ima nedosegljivih 132 točk zaostanka. Na 18. strani VČLANJEVANJE V ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK DANES, v nedeljo, 23. marca, bo včlanjevanje v zadrugo potekalo tudi: NA OPČINAH v Prosvetnem domu pred pričetkom revije Primorska poje, od 16. ure dalje. V SREDO, 26 marca OB 20.30 V KRIŽU v dvorani Alberta Sirka predstavitev Zadruge Primorski dnevnik Prinesite s seboj osebni dokument in davčno številko! POZIV SKUPNEGA PREDSTAVNIŠTVA SLOVENCEV V ITALIJI IN UREDNIŠTVA PD ZA MNOŽIČNO VČLANJEVANJE Na 3. strani ’ CENTER LANZA Opčine - Prosek drž. cesta 202 telefon 2528005 Po VSE SPOMLADANSKE NOVOSTI PO IZREDNO UGODNIH CENAH CONV/OI OPREMA vU/ naitza Rafala Drž. cesta 202 - Križišče Prosek - Tel. 225498 - TRST PUMAMA V marcu se obnovitev ul. Ss. Martiri 8/A - 34124 TRST VSA BIOLOŠKA IN _____ stanovanjske opreme izplača! BIODINAMIČNA 2IVILA, BODISI SVE2A "M' J|||||§1^ KOT V EMBALAŽI, IMAJO RANCI JO IN SO PRIDELANA * Otvarjamo nov Center kuhinj 02523E2O in moderno razstavo pohištva po meri BREZ KEMIČNIH DODATKOV NASVETI ZA OPREMO STANOVANJA tel. 040/314670 - Faks 040/308426 VEDNO V SKLADU Z VAŠIMI ZAHTEVAMI autosandra due zastopstvo Velika izbira nadomestnih delov, gum, avtoradijev ter rabljenih avtomobilov vseh proizvajalcev - za garancijo. Zahvaljujoč se z.d.št. 669 velja Vaš več kot deset let stari avtomobil do 4.380.000 lir TRST, Ul. Flavia 27, tel. 381335 fax 829778 NA POBUDO CGIL, CISL IN UIL / V RIMU 350 - 400 TISOČ MANIFESTANTOV Množična sindikalna manifestacija za novo politiko proti brezposelnosti D 'Antoni: »Ne bo popustov niti zo prijateljsko vlado« - V sprevodu tudi tajnika Dsl D 'Alenna in Skp Bertinotti RIM - Od 350 do 400 tisoC ljudi se je odzvalo na poziv sindikatov Cgil, Cils in Uil za enotno manifestacijo za delo in zaposlitev, ki se je odvila vCeraj po rimskih ulicah in zaključila na tradicionalnem Trgu S. Giovanni. Edinstveno pri tem sprevodu pa je bilo, da so pristopili tudi nekateri najvidnejši voditelji strank, ki podpirajo sedanjo vlado, kot tajnik Dsl Massimo D’Alema in tajnik Skp Fausto Bertinotti, kar je neobičajno pri sindikalni manifestaciji, ki ima v bistvu za sogovornika vlado in večino, ki jo podpira. Pietro Larizza Za Uil, Sergio D’Antoni za Cisl in Sergio Cofferati za Cgil so orisali stališče ALBANIJA / JUTRI SESTANEK ZUNANJIH MINISTROV EU Humanitarna pomoč Italije Nadaljuje se priliv pribežnikov Položaj v Albaniji še vedno napet Berisha ne bo odstopil RIM - Z vojaškega letališča v Pizi so že vzletela vojaška, vendar »humanitarna« letala: v bolnišnico v Vloro so že prepeljala najnujnejša zdravila in sanitetni material, ki jih v Albaniji primanjkuje. Jutri bo po vsej verjetnosti odšla nova pošiljka zdravstveno-sanitetnega materiala, ki pa je najbolje, če pride na točen naslov, se pravi naravnost v bolnišnice, so priporočali albanski zdravniki. Takšno pomoč je obljubil zunanji minister Lamberto Dini, ki se bo jutri v Bruslju s svojimi evropskimi kolegi pogovarjal prav o pomoči Evro- pske Unije Albaniji. Petnajsterica zunanjih ministrov se bo popoldne tudi sestala z albanskim zunanjim ministrom Aria-nom Starovo, nakar bodo odšli vsi v Rim, da bi se udeležili svečanosti ob 40-letnici podpisa o nastanku Evropske skupnosti. V Rimu bi se morali zunanji ministri držav EU sestati tudi s predsednikom albanske vlade Bashkiom Finom. Medtem pa se položaj v Albaniji ne razrešuje, nasprotno. Predsednik Berisha je še enkrat potrdil, da vsem pritiskom navkljub ne namerava odstopiti, po- budnike protestov v južnem predelu države pa je označil za mafijce in staliniste. Berishovega odstopa ne namerava zahtevati niti novi predsednik vlade Fino, ki je rekel, da morajo v državi delovati vsi organizmi. V Albaniji pa prihaja tudi do obračunavanj oz. do »skrivnostnih smrti«: v oboroženih spopadih je včeraj umrlo šest oseb, med temi tudi eden zgodovinskih liderjev opozicije. Nadaljuje pa se tudi pritok albanskih pribežnikov v Italijo, pobeg je, očitno, mogoč predvsem iz južnih pristanišč države, večina plovil pa se usmeri proti Brindisiju. Ob težavah pri sprejemu pribežnikov, pa so se v Italiji vnele tudi polemike o vladnem odloku. Z njegovo vsebino ne soglašajo organizacije prostovoljcev, ki so se združile v vsedržavni odbor za Albanijo. Zahtevajo nujno srečanje vseh, ki so poklicani, da se soočijo z vprašanjem množičnega prihoda albanskih pribežnikov v Italijo. sindikatov do vlade, ki zamuja pri izvajanju dogovorov za pospešitev zaposlovanja in za premostitev brezposelnosti, ki hudo pesti vso Italijo, še zlasti pa Jug. Zadnji vladni odloki sicer odpirajo možnost za nova delovna mesta, vendar jih ne gre precenjevati: »Ne bo popustov niti za prijateljsko vlado...« je 1 dejal D'Antoni, Cofferati pa je naglasil, da so zamude vlade »brez razloga in brez opravičila.« Sindikalni predstavniki so bili še bolj kritični do industrijcev in delodajalcev nasploh, ki sicer navidezno podpirajo prizadevanja za rešitev krize zaposlitve, v resnici pa stremijo samo k večanju profita tudi na račun zaposlenih. Reakcije večinskih predstavnikov - od ministrice Rosy Bindijeve do načelnika poslanske skupine Dsl Fabia Mus-sija - so bile pozitivne: gre za spodbudo vladi, ne pa za napad. Desnosredinski zastopniki pa so v včerajšnji manifestaciji videli ponoven dokaz razkroja večine. K manifestaciji je pristopil tudi sindikat novinarjev Fnsi: tajnik Paolo Serventi Longhi je naglasil, da je danes v Italiji več kot 2.000 brezposelnih profesionalnih novinarjev, na tisoče mladih pa sodeluje brez nobene perspektive, da bi jih redno sprejeli v službo. Iz Furlanije-Julijske krajine je prispelo v Rim več kot tisoč manife-stantov, ki so se pripeljali z izrednim vlakom. Predsednika Scalfara dobro sprejeli v Bocnu BOČEN - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je včeraj prispel na dvodnevni obisk na Južno Tirolsko. Kaže, da mu je uspelo nastopiti zelo uravnovešeno, saj je govor, ki ga je imel včeraj dopoldne v Bocnu, naletel na odobravanje glavnih predstavnikov krajevne nemške, italijanske in ladinske skupnosti. Scalfaro je poudaril, da imajo na Južnem Tirolskem, ki je sicer v Italiji, vsi pravico, da se počutijo doma in da je južnotirolski problem »v temelju rešen«. Pri tem je izrecno omenil, da se je mednarodni spor z Avstrijo glede te dežele tudi formalno zaključil leta 1992. Scalfaro ni izključil možnosti, da bi v okviru dvodomne komisije za ustavna vprašanja še kaj spremenili, izrazil pa je nasvet, da ne bi smeli kar tako porušiti ravnovesja, ki je bilo doseženo »s tolikšnim delom in naporom«. Pri tem se je nanašal predvsem na zahtevo SVP, da bi ustanovili dve ločeni deželi, bocensko in tridentinsko. Scalfara so sprejeli z aplavzom nacionalistični pristaši Nacionalnega zavezništva, dobro pa je bil zastopan tudi nemški živelj s predsednikom Avtonomne pokrajine Bočen Durnvval-derjem na čelu. Velikega simboličnega pomena je bilo tudi dejstvo, da je Scalfaro podelil red viteštva zgodovinskemu voditelju SVP Silviusu Magnagu (na sliki). EMEL Societa per azioni AGENCIJA V TRŽIČU PREKINITEV ELEKTRIČNEGA TOKA Obveščamo, da bo zaradi nujnih del na električnem omrežju prekinjena dobava električnega toka V TOREK, 25. MARCA 1997 od 9.30 do 14.00 v sledečem kraju: OBČINA DEVIN - NABREŽINA: Vižovlje Namenoma smo izbrali dan in uro, ki potrošnikom povzročata najmanj nevšečnosti. Prekinitev toka je potrebna, da se spoštujejo zakonske norme, ki ščitijo varnost delavcev. Iz varnostnih razlogov je treba ravnati z električnimi napeljavami in aparati, kot da bi bili pod električno napetostjo. Pozivamo potrošnike, naj ne motijo osebja z zahtevami po informacijah, ker želimo jamčiti načrtovani čas prekinitve električnega toka in da ne bodo moteni varnostni pogoji delavcev. Naša obveza je, da izboljšujemo električni servis. Sodelovanje potrošnikov nam je v pomoč. Hvala. ______JERUZALEM / PO SAMOMORILSKEM ATENTATU_ Siloviti spopadi v Hebronu med Palestinci in Izraelci Spet navezan krhek dialog med Arafatom in Netanyahujem Spet pokol v Alžiriji: tokrat kar 32 žrtev AL2IR - Islamski skrajneži še naprej sejejo teror v Alžiriji. V stilu prave eksekucije so v neki vasici južno od Alžira zadavili skupino 32 domačinov (moški, ženske in 14-letni mladenič), ki so jih s silo zbrali na vaškem trgu. Uradni viri alžirske vlade so prepričani, da je pokol izvedla teroristična organizacija CIA, to novo strahovito dejanje pa se uvršča v krvavi boj med nekaterimi organizacijami in skupinami verskih fanatikov. Tudi teroristi se torej na svoj način pripravljajo na napovedane parlamentarne volitve, ki jih je predsednik Liamine Zeroual razpisal za peti junij. Obstaja pa možnost, da bodo volitve odložili. Politična organizacija islamskih skrajnežev FIS je prav včeraj napovedala, da bo pozvala Alžirce, naj bojkotirajo volitve. Situacija v Alžiriji je vsekakor zelo napeta, čeprav je policija pred kratkim zadala več hudih udarcev teroristom. JERUZALEM - Po predvčerajšnjem samomorilskem atentatu je v Tel Avivu včeraj vladalo moreče vzdušje, ljudje so pozabili na »purim«, izraelski pust, ki ga praznujejo v teh dneh. Kot je bilo pričakovati, je napetost med Palestinci in Izraelci izredno narasla v Cisjordaniji, še posebno v Hebronu, kjer je prišlo do silovitih spopadov med policijo in demonstranti. Mesto je od januarja letos za več kot dve tretjini palestinsko samostojno ozemlje, ostalo je še pod izraelsko zasedbo. Palestinska policija pa demonstrantov ni zadržala, prebili so kordon in se spopadli z izraelskimi varnostnimi silami. Slednje so uporabile sol-zilec, gumijaste krogle in tudi prave krogle. Okrog šestdeset demonstrantov se je moralo zateči p° zdravniško pomoč, štirje so bili težko ranjeni. Kamenje, ki so ga metali Pa' lestinci, je ranilo štiri vojake in tri televizijske snemalce. Atentat pa je kot posledico imel tudi ponovno navezavo sicer krhkega dialoga med Izraelci in Pa' lestinci. Prejšnjo noč sta se po telefonu pogovarjala premier Netanyahu in Arafat. Verjetno je do p°' govora prišlo po aretaciji Ibrahima Mukadmeha. vodje oboroženega krila Hamasa. Palestince pa je ponovno razjarilo stališče ZDA, ki so v OZN postavile veto na resolucijo, ki je bila uperjena proti izraelski kolonizaciji vzhodneh-ga dela Jeruzalema. - TRST / VODSTVO ZADRUGE, SKUPNO PREDSTAVNIŠTVO IN UREDNIŠTVO DNEVNIKA Poziv za množično včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik Samo tako bo zajamčeno redno izhajanje dnevnika Včeraj so minili trije tedni od prvega zbora Zadruge Primorski dnevnik, ki je bil v kongresni dvorani Tržaškega velesejma. V tem času so se odvijale predvsem organizacijske in tehnične priprave: zadruga je morala odpreti bančne raCune, organizirati zbirna mesta za včlanjevanje in opraviti vse potrebno za začetek polnopravnega delovanja. Sedaj so ta pripravljalna dela končana in tako bo lahko s polno paro stekla organizacija, predvsem pa bo lahko steklo množično včlanjevanje, ki je v tej fazi prvi in osnovni cilj zadruge. Prav o tem je bil govor na včerajšnjem srečanju, ki ga je v prostorih Primorskega dnevnika pripravil odbor zadruge, udeležili pa so se ga elani skupnega predstavništva Slovencev v Italiji in elani uredništva Primorskega dnevnika. Na sestanku, ki ga je vodil predsednik zadruge Boris Kuret, je bilo predvsem poudarjeno, da je za uspeh zadruge in torej za zagotovitev izhajanja Primorskega dnevnika nujno potrebno, da se bo zadruga Čimbolj množična, ter da to množičnost doseže v Cimk-rajšem Času. To, in pa seveda primerna finančna sredstva, ki jih je treba zbrati z včlanjevanjem, je namreč osnovni pogoj za izvedbo lastninskega preoblikovanja Primorskega dnevnika, brez katerega dnevnik ne bo zadoščal osnovnim pogojem, ki mu omogočajo trajno izhajanje. Pri pregledu doslej opravljenega dela so najprej potrdili pomembnost dejstva, da je skupno predstavništvo osvojilo pobudo in ji zagotovilo potrebno pohticno osnovo, ki je odraz občutljivosti za vlogo in pomen dnevnika pri slovenski manjšini. Poudarjeno pa je bilo tudi, da ta podpora sama po sebi še ne zadošCa za zagotovitev nemotenega izhajanja dnevnika in da je bila tudi zato izbrana zadružna oblika, ki daje največja možna jamstva demokratičnosti in za člane ne predstavlja nobenega tveganja, razen kvote, ki jo vložijo ob vstopu v zadrugo. Medtem ko je namreč pri delniških družbah ah drugih podjetniških oblikah kvote mogoče prodajati ah združevati, poleg tega pa je v takih družbah »teža« posameznega člana odvisna od sredstev, ki jih je vložil, v primeru zadruge vsak elan razpolaga samo z enim glasom ne glede na kvoto, ki jo je vložil. V zvezi s tem so na sestanku tudi poudarili poziv vsem Slovencem v Italiji, naj ob vstopu v zadrugo, skladno s svojimi možnostmi, vplačajo Cim višjo kvoto; ob ustanovitvi so namreč skleniti, da bo minimalna kvota znašala 50 tisoC lir z namenom, da lahko postane elan zadruge res vsakdo, vendar so že tedaj pozvati vse, naj po možnosti vplačajo višjo vsoto, ker bo treba zadrugo primemo ka-pitatizirati, sicer ne bo imela za- dostnih sredstev za dosego ciljev, ki si jih je zadala. Na sestanku so govoriti tudi o organizaciji zbirnih mest, ki jih je sedaj mnogo na celotnem ozemlju, na katerem živijo Slovenci v Italiji. To so vse tri slovenske zadružne banke (Kraška banka ter doberdobska in sovodenjska zadružna banka). Kmečka banka in Nova tržaška kreditna banka ter številne slovenske organizacije, katerih seznam je bil že večkrat objavljen. Na sestanku so se tudi dogovoriti, da bodo v prihodnjih tednih pospešili včlanjevanje z namenom, da Cimprej dosežejo osnovne cilje, to je najmanj 300 milijonov lir osnovnega kapitala, ki je potreben za dokapitalizacijo podjetja DZP PRAE, brez katere nemoteno izhajanje Primorskega dnevnika ne bo zajamčeno. Odtod tudi poziv vsem Slovencem, naj se Cimprej včlanijo v Zadrugo Primorski dnevnik. V ZNAMENITEM STOLPU LLOVDA / NA POBUDO PRISTANIŠKE USTANOVE Včeraj slovesno, čeprav začasno odpili tržaški pristaniški muzej Muzej morajo še dokončno urediti - Dvodnevno odprtje ob pobudi Fai Ob letošnjih spomladanskih dnevih, ki jih je odkrivanju novih spomenikov in obiskom obstoječih muzejskih strak-tur namenil sklad za am-bient Fai, so v Trstu »za pokušnjo« odprli pristaniški muzej. Urediti so ga v znamenitem stolpu (lahko bi ga označili za gradič) Lloyda, ki bi že sam po sebi zaslužil vso Pozornost spomeniškega varstva. Zaenkrat bo v nje- govih prostorih samo še danes dopoldne (od 10. do 12. ure) na ogled dokumentarni prikaz delovanja nekdaj mogočne družbe avstrijskega Lloyda. In kot je na včerajšnji otvoritvi razstave podčrtal predsednik pristaniške ustanove Michele Lacalamita, v tem tiči tudi razlog, da niso še izdali že skoraj pripravljene publikacije, vezane na razstavo oz. muzej. Uvodno besedo bi namreč mo- CNR / NOVO PREDSEDSTVO Prof. Aljoša Volčič v vrhu Vsedfiavnega sveta za raziskave Za novega predsednika CNR je vlada imenovala inženirja Lucia Blanca Vsedržavni svet za raziskave (CNR) ima novega predsednika. Na mesto Enrica Garacija, ki je to temeljno javno raziskovalno Ustanovo vodil 8 let, je vlada imenova Lucia Bianca. Gre za uglednega inženirja, ki je med drugim brat bivšega tajnika italijanske ljudske stranke Gerarda. V novem predsedstvu CNR pa je tudi prof. Aljoša Volčič, docent matematične analize na Univerzi v Trstu, ki je zlasti v krogih Slovencev v Italiji znan tudi kot predsednik Slovenskega raziskovalnega inštituta. Prof. VolCiC je bil namreč pred mesecem dni izvoljen za predsednika odbora za metama-tiko CNR, se pravi na Celo vodstva enega izmed 15 temeljnih oddelkov te ra- ziskovalne ustanove. S tem pa je postal avtomatično tudi elan predsedstva CNR. Gre za prvega Tržačana in seveda za prvega Slovenca v Italiji, ki se je povzpel tako visoko v italijanskem raziskovalnem svetu. V imenu Primorskega dnevnika mu prisrčno Čestitamo. ral napisati sam in bi se nikakor ne mogel izogniti nekaterim resnicam o odnosu do avstrijskega Lloy-da, kateremu poklicani v stiski niso nudili nujno potrebne pomoči. Ce torej knjige še ni, pa od vCeraj muzej skorajda obstaja. Za ureditev razstavnih prostorov in namestitev eksponatov so potrositi vsega 56 milijonov lu, je še podčrtal predsednik pristaniške ustanove. Zato pa tudi muzej še ni dokončno urejen, z dvodnevnim odprtjem pa si nadejajo, da bodo vse pristojne prepričali, da pobudo ustrezno podprejo in omogočijo trajno odprtje muzeja. V prid muzeja govori že dejstvo, da je tovrstnih prikazov delovanja pristanišča v svetovnem merilu zelo malo in strokovnjaki zagotavljajo, da so drugi revnejši. Vsekakor se je včerajšnje otvoritvene slovesnosti udeležilo veliko predstavnikov tržaškega javnega življenja, kar daje slutiti, da se bodo na spodbujanje tržaške delegacije Fai - vodi jo Etta Carignani, ki je v tem svojstvu tudi prerezala trak - zavzeti za obstoj tega edinstvenega muzeja. Na ogled je oz. bo veliko zanimivega materiala: v sprednjih prostorih so namestili inštrumentarij, ki so ga nekdaj uporabljati pri natovarjanju oz. raztovarjanju blaga v pristanišču, poseben oddelek je namenjen tudi pisarniškim shojem in pripomočkom, še največ zanimanja vzbujajo velike makete tržaškega zaliva in pristanišča, na stenah pa so stare fotografije, na C rti in drugi dokumenti, (bip) Z včerajšnje slovesnosti (f. KROMA) ŠTIPENDIJE SKLADA DORCE SARDOČ Upravni odbor »Sklada Dorče Sardoč«, ki je bil ustanovljen na osnovi naročila gospe Anne Ursini-Sardoč in ima namen pomagati potrebnim in zaslužnim mladim Študentom, pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, razpisuje natečaj za dodelitev sledečih štipendij: a) dve štipendiji v znesku milijon lir, za uCence Zavoda za slovensko izobraževanje v Spetru Slovenov. Prošnji mora biti priložen družinski list in zadnja davčna prijava vseh družinskih elanov. b) ena štipendija v znesku pet milijonov lir za univerzitetnega študenta. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: fotokopija univerzitetne knjižice z izidi opravljenih izpitov, družinski list in davCna prijava družinskih elanov. c) ena štipendija v znesku pet milijonov lir za podiplomski študij ali specializacijo. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: potrdilo o opravljenem univerzitetnem študiju s končno oceno, družinski list in davčna prijava družinskih elanov. V prošnji morajo biti navedem podatki o eventuelnih drugih štipendijah. Zainteresirani naj dostavijo prošnje do 15. aprila 1997 v zaprti ovojnici na sledeči naslov: »SKLAD - FONDAZIONE DORCE SARDOČ« do Studio Legale Sanzin - Odvetniška pisarna San-zin, Ul. Diaz št. 11 Gorica - Gorizia. Štipendije bodo dodeljene do 15. maja 1997. Pri dodelitvi štipendij bo upravni odbor upošteval predvsem študijske uspehe in potrebe prosilcev na osnovi 5. člena statuta sklada. Za vse potrebne informacije so na razpolago člani upravnega odbora Boris Peric (tel. 0481/32545], Zdravko Custrin (tel. 0481/387310] in Vera Tuta Ban (040/299632). KZ / POROČILO Glavni svet Kmečke zveze o predlogu za kraški park Glavni svet Kmečke zveze je na svoji seji dne 20. t.m. ponovno izčrpno razpravljal o Kraškem parku, tudi z ozirom na predlog za njegovo upravljanje, ki ga je dal Svetovni sklad za varstvo okolja. Glavni svet KZ je soglasno ocenil, da Kmečka zveza ne podpiše tega predloga, ker ne nudi zadostnih jamstev za ohranitev in razvoj primarnega sektorja na Krasu. Soglasno mnenje elanov Glavnega sveta je bilo, da se Park omeji na pet znanih zaščitenih območij in naj ne zajame celotne površine t.j. Belcijevih rezervatov z namenom, da se zavarujejo kraške naravne znamenitosti, ostali kraški teritorij pa naj se zavaruje z ustreznimi regulacijskimi načrti. Člani Glavnega sveta so tudi kot nosilci širšega mnenja kraških kmetov, izrazili bojazen, da bo kmetijstvo v Kraškem paku podvrženo novim omejitvam, kljub obljubam v predlogu za upravljanje Parka. Obljub je bilo v preteklosti veliko, a prepogosto se niso spremenile v dejanja. Glavni svet Kmečke zveze je prepričan, da je za razvoj kmetijstva na Krasu edino učinkovito sredstvo uresničitev Globalnega načrta za razvoj kmetijstva, ki edini lahko zagotovi organsko reševanje problematike primarnega sektorja in mu da sredstva za razvoj. Kmetijska zemljišča naj bodo izvzeta iz Parka in naj se na noben način ne pogojuje njihovo koriščenje za kmetijske namene. Ne gre namreč pozabiti, da je kmetijstvo ekonomska dejavnost, pri izvajanju katere mora kmet-podjetnik prosto razpolagati s proizvodnimi dejavniki, med katerimi je zemlja najvažnejši. Potrebi po naravi drugih državljanov naj se zadošča z urejeno in kontrolirano razpoložljivostjo javnih površin. Zasebne površine naj se spoštujejo in naj se kmetu vrne zavest, da je na svoji zemlji gospodar. To zavest so mu razlaščanja, prepovedi, omejitve raznih zakonov in dekretov močno omajale. Čeprav je kmečki človek vedno spoštoval naravo in ji ni prizadel ne večjih ne manjših ran, je moral vedno nositi breme vseh posegov na teritoriju, ker so bili posegi vedno na račun kmetijskih površin. Popolnoma zgrešen je pristop predlagateljev predloga za upravljanje Kraškega parka, ko trdijo, da sta v Kraškem parku dovoljena kmetijska dejavnost in govedoreja. Mimo dejstva, da je pri tem predlog presplošen ni ne nudi zadostnih jamstev za nemoten razvoj kmetijstva, je problem obrnjen na glavo. Nesmiselno je govoriti, da je dovoljena kmetijska dejavnost, temveč da se ob tej, skladno s spoštovanjem kulturne dediščine in okolja, dovolijo tudi druge. Morebitni očitki, da bi nekontrolirana kmetijska dejavnost lahko ogrožala naravo, so neutemljeni. Za preprečitev tega obstajajo že pristojni organi (kmetijsko in gozdarsko nadzorništvo), drugih pa naši kmetje ne potrebujejo, še manj pa želijo. Tudi za ovrednotenje kmečkih proizvodov in za njihovo zaščito ni potreben Kraški park. Po zgledu Konzorcija za zaščito vin, se lahko zaščiti z istonamen-skim združenjem proizvajalcev, tudi ostale kraške propizvode. Malo prepričljiva je tudi trditev, da bo kmetijstvo v parku deležno posebno ugodnih financiranj in subvencij, kajti stopamo v čase, ko bo za te in podobne posege vedno manj denarja. Dosedanje izkušnje to potrjujejo, saj niso oblasti znale niti v boljših časih zagotoviti zadostnih kapitalov za oh-ranitv zadružnih struktur, ki so ključnega pomena za ohranitev govedoreje na Krasu. Tudi primerjava z ostalimi parki v Italiji ali v drugih državah, je nerealna, kajti zaradi svojih speficičnosti Kraški park ni primerljiv z ostalimi. Treba ga je zato obravnavati kot realnost zase in pri tem trezno iskati rešitev, ki bo za kraškega človeka, edinega legitimnega dediča večstoletnega truda prejšnjih generacij, najbolj sprejemljiva. Ostali koristniki tega čudovitega koščka zemlje se morajo prilagoditi njegovim potrebam, ne pa obratno. NOVICE PREDČASNE VOLITVE / SPORAZUM PO DOLGOTRAJNIH POGAJANJIH V torek predstavitev mladinske knjige V torek, 25. marca ob 18. uri bodo v Tržaški knjigami predstavili dvojezično ilustrirano mladinsko knjigo Bronasti violinist - II violinista di bronzo, ki sta jo napisali Zlata Jurin in Sandra Kump in ki jo je izdala občinska knjižnica v Piranu. Srečanje prirejajo Kulturni krožek »Istria«, Studijski center za mladinsko literaturo »A. Alberti« in Združenje »Lupusinfabula« pod pokroviteljstvom Mednarodnega združenja za mladinsko literaturo Slovenije in Italije IBBY. On prisotnosti avtoric bodo o knjigi spregovorili strokovnjak za mladinsko književnost Livio Sossi, pesnik Marko Kravos in ravnateljica občinske knjižnice Piran Orjana Košuta Krmac. Razprava o televizijskih informativnih programih Na pobudo krožka »Ercole Miani« bo v sredo ob 17.30 javno srečanje o dnevno informativnih oddajah, ki jih pripravljajo italijanske televizijske postaje. Tokratni gost tržaškega krožka bo znan televizijski novinar Enrico Mentana, ki je odgovoren za dnevnik TG5 postaje Mediaset CanaleS. Pod njegovim vodstvom si je dnevnik pridobil veliko gledalcev in tudi ugleda. Z Mentano, ki ga bo predstavil predsednik krožka »Miani« Maurizio Fogar, se začenja »televizijsko-novinarski niz«, ki se bo nadaljeval s srečanji z Antoniom Lubranom, ki bo 7. aprila prevzel informativnem oddaje TeleMonte-carlo, in Lili Gmber, eno najbolj znanih televizijskih voditeljic, ki trenutno vodi najbolj gledan televizijski dnevnik, Raijev TGl ob 20. uri. Jutri nagrajevanje zmagovalcev letošnjega tržaškega pusta V konferenčni dvorani družbe Friuha (Ul. Locchi 19) bodo jutri popoldne ob 18. uri nagradili najbolj posrečene pustne Seme in vozove, ki so se udeležiti šeste tržaške pustne povorke po mestnih ulicah. Ob tistih, ki že vedo, da bodo prejeli nagrade, pa organizatorji tržaškega pusta vabijo vse, ki so tako ali drugače sodelovali pri osrednji tržaški pustni prireditvi 11. februarja. Voden ogled razstave v muzeju Revoltella Danes dopoldne ob 11. uri bo Susanna Gregorat spremljala in vodila vse, ki si žele ogledati razstavo »Umetnost in država«, ki so jo uredih v prostorih muzeja Revoltella. Razstavljenih je okrog 150 slikarskih in kiparskih del iz sevemovzhodnega predela države, ki so nastale v obdobju med dvema svetovnima vojnama. Občinski urad za gradbene odpuste se je preselil Od jutri bo občinski urad za gradbene odpuste sprejemal stranke v novih prostorih v Ul. San Ni-colo 26. Urade so uredili blizu bivše Sole »Silvio Benco«, z jutrišnjim dnem pa se po selitvi začenja normalno poslovanje. Predstavitev ponudbe službe za umsko zdravje Jutri opoldan bodo na sedežu oddelka za umsko zdravje tržaškega zdravstvenega podjetja v Ul. VVeiss 5 (na območju bivše umobolnice) predstaviti publikacijo, v kateri je zajeta celotna ponudba javne zdravstvene službe na tem specifičnem področju. Srečanja se bodo udeležiti predstojnik oddelka Giuseppe Dell’Acqua in nekateri njegovi sodelavci, ki so pripravili material za publikacijo. Vodnik po tržaški službi umskega zdravja je namenjen tako uporabnikom kot tudi vsem, ki se poklicno posvečajo tej zdravniški branži. Publikacijo so natisniti v 3 tisoč izvodih, dobiti pa jo bo mogoCe v uradih in ambulantah javne zdravstvene službe. Zadnje srečanje o učinkih zdravil Danes popoldne ob 17.30 se bo v dvorani muzeja Revoltella zaključil niz konferenc o »molekulah ugodja«, ki ga je priredil Laboratorih znanstvenega imaginarija v sodelovanju z občinskim odbomišt-vom za kulturo in inštituta ICGEB. Tokrat bosta predavala Giuseppe DelTAcqua (oddelek za umsko zdravje pri tržaškem zdravstvenem podjetju) in Carlo semenza (oddelek za psihologijo tržaške univerze). Govorila bosta o terapevtski uporabi in vsakodnevni zlorabi zdravil za razne psihične motnje. Kot narekuje naslov, bodo vzeli v precep molekule, ki vplivajo na druge, na tiste, ki urejajo prenašanje sporočil med možganskimi celicami. Kratek zgodovinski prikaz odkritja molekul, ki so postale osnovni element psihiatričnega zdravljenja, bo podal Tullio Giraldi z oddelkaza znanost in biozdravstveno tehnologijo tržaške univerze. 102 leti Marije Cah vd. Prašelj Jutrišnji dan bo v Domu ostarelih miljske občine posebno prazničen. Sicer bo »uradno« praznovanje v sredo, vendar jutri poteka 102. rojstni dan ene od gostinj - Marije Cah vd. Prašelj. Po rodu iz Boljun-ca, se je omožila v Boršt, kjer je živela dolgo let. Sedaj živi v domu za ostarele, vendar je leta, kot kaže, ne težijo preveč. Morda jo bolj teži dejstvo, da ji ne manjka apetita, ki krepi njeno težo in šibi njen korak. Drugače pa je še vedno Čila in dobro razpoložena in tudi z zdravjem nima posebnih skrbi. Le tu pa tam si privošči aspirin. Ob tem Častitljivem življenjskem jubileju ji tudi Primorski dnevnik izreka najboljše Čestitke in voščila. Skupni simbol koalicije Oljke v podporo Riccardu lllyju Veliko zadovoljstvo SSk - Za DSL Igor Dolenc in Nadja Debenjak Koalicija Oljke bo s skupnim volilnim simbolom podprla župansko kandidaturo Riccarda Illyja. Zelena luč za to rešitev je včeraj dopoldne prišla iz Ljudske stranke, ki je - baje tudi na pritisk Rima - pristala na enotni znak levosredinske koalicije, potem ko je dolgo vztrajala pri zahtevi, naj se stranke Oljke predstavijo vsaka s svojim simbolom. Po pristanku Ljudske stranke so se sinoči pričeli pogovori za kandidatno listo, ki se obetajo naporni, saj bo treba uskladiti zahteve in pričakovanja štirih strank, to se pravi LS, zelenih. Slovenske skupnosti in DSL. Volilni dogovor v Oljki je omogočil tudi sam II-ly, ki je v pismu tajnici Ljudske stranke Elettri Do-rigo priznal enako dostojanstvo vseh strank in komponent, ki ga bodo podprle. Bivši demokristjani so se namreč bali, da bo dosedanji župan v volilni kampanji (in tudi po morebitni izvolitvi) na nek način postavil v ospredje le listo »Z Illyjem za bodočnost Trsta«. Pri Slovenski skupnosti so zadovoljni s tako rešitvijo, za katero se je stranka od vsega začetka dosledno borila in prizadevala. SSk, ki se 27. aprila torej ne bo predstavila s svojim tradicionalnim simbolom, je mnenja, da je to najbolj učinkovita pot za ponovno uveljavitev Illyja in levosredinske občinske uprave. Stranka se zahvaljuje vsem somišljenikom, ki so pokazali pripravljenost za kandidaturo za občinski svet v primeru, ko bi SSk predstavila svojo listo. Za mesto občinskega svetovalca se bosta skoraj gotovo spet potegovala Andrej Berdon in Peter Močnik. Tudi DSL z zadovoljstvom pozdravlja sporazum v levi sredini. Strankina slovenska komponenta je za svoja kandidata za občinski svet določila dosedanjega občinskega svetovalca Igorja Dolenca in Nadjo Debenjak, ki je bila pred kratkim izvoljena v pokrajinsko vodstvo DSL in v deželni odbor garantov. Tako Slovenska skupnost, kot DSL, javljata, da bosta v prihodnjih dneh sporočila elanom in volil-cem mesta, kjer bodo lahko občani podpisali kandidatno listo Oljke. V zvezi z aprilskimi predčasnimi volitvami se je včeraj oglasil predsednik Stranke komunistične prenove Armando Cossutta. Na strankinem shodu v Benetkah je očital DSL, da v nekaterih velikih mestih -omenil je Trst, Milan, Ancono in Turin - s svojo politiko krepi zmerne sile in ponekod ustvarja tudi pogoje za volilno zmago desnice. Cossutta meni, da bo vse to imelo zelo negativne posledice za omenjena mesta in tudi za samo politično situacijo v vsedržavnem merilu. Tržaški pristaši »Pakta Segni« so na sinočnji novinarski konferenci napovedali župansko podporo kandidatu Nacionalnega zavezništva Sergiu Dres-siju. To so naredili v imenu skupnih stališč o t. i. predsedniški republiki, radikalci (reformatorji) pa bodo podprli županskega kandidata zmerne desnice Adalberta Donaggia. Damiani nosilec lllyjeve liste Caligaris odklonil kandidaturo Roberto Damiani Roberto Damiani je po napovedih nosilec kandidatne liste »Z Illyjem za prihodnost Trsta«, ki se seveda zavzema za ponovno izvolitev dosedanjega župana. Drugi nosilec liste je Marina Luzzatto Fegiz, med kandidati so novinarja Luciane Santin in Sergio Quadranti, gradbenik Sergio Zini, Elena Zelco od kulturne zadruge Bc-navventura in Marcella Škabar, predsednica gibanja »Azzurri dTtalia«. Za občinski svet se poteguje tudi Maurizio Ciani, podjetnik, ki je politično zelo blizu »Forza Italia«. Na kandidatni listi ni generala in evropskega poslanca Luigija Caliga-risa, enega od ustanoviteljev »Forza Italia«, ki je pred kratkim polemično izstopil iz nje, Ceš da v stranki ne poznajo pravil demokracije. Caligaris je sprva sprejel kandidaturo na tej listi, potem pa jo je odklonil. Kot pogoj za volilni nastop je postavil, da se mora lista odpovedati kakršnemu koli zavezništvu, pri Čemer je mislil na Oljko. Ko so mu Illyjevi sodelavci povedali, da tega ne morejo sprejeti, se je evroposlanec omejil na osebno podporo dosedanjemu županu. Damiani, ki bo vodil Občino do volitev, je šprejel kandidaturo na pritisk občinskih odbornikov. Zanj je to prva tovrstna izkušnja, ki, kot je dejal, predstavlja kontinuiteto med dosedanjo in novo upravo. Vse to mu bo verjetno ustvarilo dokaj težav, saj bo istočasno uradni predstavnik uprave in kandidat za občinski svet. Glede tega je Damiani izrazil upanje, da bo novoizvoljena mestna skupščina kvalitetnejša od sedanje. Navzočnost Caligarisa potrjuje, da namerava II-lyjeva lista (njeni pobudniki sicer zavračajo tak naziv) loviti glasove tudi med tradicionalnimi vo-lilci Kartela svoboščin. VOLILNA KRONIKA SKP zbira podpise za kandidatno listo Stranka komunistične prenove bo jutri (ponedeljek, 24.3) tudi na vzhodnem Krasu zbirala podpise za kandidatno tisto in sicer med 19.30 in 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, v torek ob isti uri pa v Ljudskem domu v Trebčah. Kandidatno tisto je mogoče podpisati tudi na strankinem sedežu v Ul. Tarabocchia 3 po možnosti med 16.30 in 20. uro in tudi v Ljudskih domovih na PonCani in v Naselju sv. Sergija. Policisti na stojnicah lllyjeve volilne liste Agenti političnega oddelka tržaške kvesture (DIGOS) so včeraj obiskali nekatere stojnice, na katerih tista »Z Illyjem za bodočnost Trsta« zbira podpise za predložitev kandidatne tiste. Policiste so baje poklicale nekatere stranke (Pol svoboščin?), ki so želele, da ugotovijo nekatere domnevne nepravilnosti pri zbiranju podpisov. Po mnenju le teh bi morala Illyjeva tista jasno nakazati tudi druge volilne povezave z županskim kandidatom, ki pa jih zakon ne predvideva. Vsaka posamezna tista mora namreč jasno predstaviti votilcem le svojega županskega kandidata. Preiskava, če jo lahko tako imenujemo, ni sprožila ukrepov. Pločniki pešcem: v Rojanu otroci proti avtomobilom Otroci rojanskih šol, med katerimi tudi dijaki prvega razreda rojanske podružnice srednje Sole L Cankar, so si včeraj »prilastili« pločnike na območju šol v Ul. Montorsino in Ul. Ginestre, kjer so navadno nepravilno parkirani avtomobili. Nastopila je godba, priredili so vec skupinskih iger, delili so otroške globe nepravilno parkiranim vozilom, pred tem pa so jim jih prisolili pravi mestni redarji... Slo je za pobudo Legeam-biente, da bi pločniki spet pripadali pešcem. (foto Balbi/KROMA) REGULACIJSKI NAČRT Občinski svet: desnici so spet popustili živci V tržaškem občinskem svetu je bilo včeraj ponoCi spet zelo »živahno«, za kar nosijo zaslugo spet nekateri svetovalci »Nord libero« in Pola svoboščin. Protestirali so, ker jim je Občina dostavila nekatere brošure o šolstvu, ki ji je podpisal bivši župan Ric-cardo Illy, kar naj bi bilo protizakonito, ker je župan odstopil in ker uprava v tem predvolilnem Času po zakonu ne sme propagandirati svoje dejavnosti. Protesti se niso omejili na kritike upravi, ampak so se izrodili v incidente, saj je malo manjkalo, da bi prišlo tudi do fizičnega obračunavanja med nekaterimi svetovalci in odborniki. In to kljub temu, da sta podžupan Roberto Damiani in občinski tajnik povedala, da je šlo za poskusno brošuro, ki nikakor ni namenjena javnosti. To pa ni zadovolji' lo svetovalcev opozicije, zaradi zadržanja katerih so morali prekiniti sejo. Občinski svet se je do tedaj ukvarjal z regulacijskim načrtom. Svetovalci so iz plana izključili načrtovani trgovski center pri Fernetičih, za katerega se je zavzemal tudi Riccardo Illy. O tem je spregovoril Igor Dolenc (DSL), ki mu je nasprotoval, proti trgovskemu centru je nastopila tudi odbornica za urbanistiko Ondina Barduzzi. V regulacijskem naCrtu pa ostane področje za trgovske dejavnosti pri Bazovici, kateremu so nasprotovali predvsem zeleni. TRŽAŠKI VELESEJEM / VČERAJ DOPOLDNE Minister Fantozzi odprl Salon morja Razstavna prireditev bo odprta do tega torka Minister za zunanjo trgovino Augusto Fantozzi je včeraj dopoldne v prostorih Tržaškega velesejma uradno odprl 17. salon morja. Razstavna prireditev se je resnici na ljubo začela že dan poprej, odprta pa bo do torka, 25. t.m. Na njej sodeluje kakih 100 raz-stavljalcev, novost letošnje izvedbe pa je v tem, da je salon delno razmeščen na morju pred Pomorsko postajo, kjer so na ogled nova in rabljena plovila. Minister Fantozzi je svoj pozdravni nagovor izkoristil za to, da je izrazil nekaj temeljnih pogledov vlade na področje zunanje trgovine. Dejal je, da bi Italija morala nastopati na zunanjih tržiščih kot sistem, se pravi bolj povezano kot doslej. V to smer gre tudi reforma Inštituta za zunanjo trgovino (ICE), ki jo je vlada odobrila minuli torek. ICE bi v bodoče ne smel biti zgolj reprezentančen organ, temveč bi moral italijansko gospodarsko prisotnost na tujem konkretno pospeševati. Minister Fantozzi, ki je prišel na Salon morja ob Povratku iz Romunije, je med drugim podčrtal pomembno vlogo, ki bi jo moral odigravati Trst v izmenjavah z vzhodnoevropskimi državami. Na slovesni otvoritvi So govorili še predsednik velesejemske ustano-Ve Luca Savino, vršilec dolžnosti tržaškega župana Roberto Damiani, Predsednik Tržaške trgo-vinske zbornice Adal-berto Donaggio, predsednik Pokrajine Trst Renzo Codarin in deželni odbornik Roberto Tanfani. ko nagovorih so si ngledni gostje ogledali nekatere izmed najznačilnejših paviljonov. Salon morja bo danes pdprt od 10. do 19. ure, jutri in v torek pa od 15. do 19, ure. Za vstopnico j® treba odšteti 10 tisoč br, s. popustom 7 tisoč. Procesija na Oljčno nedeljo Danes bo ob 9.30 iz kapucinske cerkve na Montuci krenila procesija ob Oljčni nedelji, ki jo bo vodil škof Evgen Ravi-gnani. Ob tej priložnosti je škof prek tednika Vita Nuova naslovil na tržaške vernike poziv, naj izrazijo sobdamost z albanskimi begunci in naj prispevajo k pobudam Caritasa. »Postni čas bratstva,« je dejal msgr. Ravignani, »naj letos za-dobi nov pomen v skupni Ijbezni do bližnjega skupaj s verniki iz Apulije.« Vsem vernikom je škof naslovil svoj blagoslov. »Amalia« za priletne občane V torek bodo predstavili pobudo tržaške Očine, Krajevne zdravstvene ustanove in podjetja Televita poimenovano Amalia v korist priletnih in osamljenih oseb. V Trstu je 50 tisoč občanov nad 65. letom starosti, kot polovica teh živi popolnoma samih. Da bi jim pomagali, so izbrali skupino 250 starejših občanov, in jih že mesec dni vsakodnevno kontaktirajo po telefonu, da bi preverili morebitne potrebe ljudi, ki sicer nimajo stikov z družinskim ah družbenim okoljem. Pobudo bodo v krajšem času razširiti na večje število občanov. Aretirali so jo zaradi pištole Zadeva je še nerazčiščena, 20-letna študentka Coralla Onga-ro iz Skedenjske utice 71 pa se je vseeno znašla v zaporu. Prejšnji večer je prijavila policiji, da jo je prijatelj pretepel in ji grozil s poštolo. Orožje je imela v torbici in ga izročila agentom (šlo je za pištolo vrste luger kal. 9), in res je kazala znake pretepa (od podplutb bo okrevala v 7 dneh). Policisti so ugotoviti, da jo je verjetno pretepel 53-letni Dario Anghe-lone iz. Ul. S.Giustina 7, ki ga niso še zaslediti, dekle pa je dalo več različnih verzij o dogodku, tako da so jo aretirali. Tatici omamili blagajničarki Policija išče ženski, ki sta okradli blagajničarki v tigovinah Footlocker na Korzu in Cosulich v Ul. Crispi z nenavadnim sistemom, da so ju dobesedno omamili. Medtem ko je mlajša prosila, da ji zamenjata 100 tisoč lirski bankovec, je starejša pričela mrmrati ponavljajoče se besede: blagajničarki trdita, da sta se počutiti kot hipnotizirani in se nista več mogli upirati, tako da sta jima ženski pobrati 800 tisoč oz. milijon 500 tisoč tir. Gre za priletno žensko temnih las in nizke ter močne postave, ter za 15 ali 20 let staro dekle višje postave z dolgimi temnimi lasmi. Predstavitev Pipanove knjige o simbolih slovenstva Na pobudo kulturnega združenja Mitteleuropa bodo predstavili v torek ob 18. uri v dvorani De Banfield v Ul. Mazzini 30 šti-rijezično knjigo Sergia Pipana o simbolih slovenstva. Avtor bo na srečanju, na katerega je vstop prost in brezplačen, predstavil vrsto simbolov slovenskega naroda, od Brižinskih spomenikov in Knežjega kamna do lipe in črnega panterja, ki so sestavni del tudi tukajšnjega prostora, piše v sporočilu združenja. Mittelevropa, čeprav bi nekateri nacionalistični krogi radi izbrisali to dejstvo. Q velik senčnat vrt, v katerem prirejamo party ob rojstnih dnevih otrok in odraslih U ob slabem vremenu je vrt pokrit in ogrevan °0 Katin** J NOVOST 1997 VSAK TOREK IN PETEK OB 21. URI IZREDNA GLASBA V ŽIVO Cene normalne Ul. Eremo 259 blizu Katinare - Tel. 910342 Pripadniki Edinosti spet na preturi Na preturi se je včeraj nadaljeval proces proti skupini petih obtožencev zaradi znanih dogodkov pred cerkvijo sv. Antona: Ennio Borri, Josip Ferluga, Jagoda Kjuder, Lucijan Malalan in Samo Pahor so obtoženi, da so 1. novembra 1992 med manifestacijo društva Edinost kršili člen 650 kazenskega zakonika, ker niso spoštovali ukaza podkvestorja D’Acierna, naj se umaknejo s stopnišča cerkve na castišče. Sodni postopek se vleče že dalj časa: na preturi so že bili oproščeni, kasacija pa je razsodbo razveljavila na podlagi rekurza javnega tožilstva. Ponovni proces se je pričel predvčerajšnjim, včeraj so zaslišali podkvestorja D’Aciema, odv. Bogdan Berdon (zagovarja Borrija, Ferlugo, Kjuderjevo in Malalana, Pahorja pa zastopa odv. Maniacco) pa je predlagal, naj proces prenesejo v drugo mesto. Pretorka je vzela na znanje zashtevo in jo bo predala kasaciji, medtem pa bo proces nadaljeval in sicer v 27. t.m. OBVESTILA KMEČKA ZVEZA opozarja svoje elane iz tržaške občine, naj se za podpis prošnje in drugih spremnih listin (atti noto-rii) za pravilnik EGS št. 2078/92 (Programma agroambientale regionale) za leto 1997, zglasijo v petek, 28. t.m., na ana-grafskem uradu občinske izpostave na Opčinah v urah delovanja. Člani iz občin Zgonik, Devin-Na-brežina, Dolina in Repen-tabor pa naj se zglasijo na občinskih izpostavah v omenjenih občinah. Podpisane prošnje in druge dokumetne naj pustijo na občinah. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bodo njeni uradi, od 24.3.97 do 24.4.97 na razpolago vsem upokojencem in odvisnim delavcem za sprejemanje in izpolnjevanje davčnih prijav 730. Za morebitna pojasnila se lahko javite na sedežu Kmečke zveze v Trstu - ul. Cicerone 8 -mednadstropje - vsak dan, od 8. do 14. ure, razen ob četrtkih od 8. do 12. in od 15. do 18. ure ter ob sobotah od 8. do 13. ure, na podružnici v Nabrežini, vsak torek od 8. do 13. ure ter na podružnici na Opčinah, vsak četrtek, od 8. do 12. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sporoča, da so tržaški ura-cli do 28. marca odprti za člane in druge obiskovalce od 9. do 13. ure. ODBOR JUSARJEV iz Praprota in Trnovce vabi vse člane na občni zbor, ki se bo vršil jutri, 24. marca, ob 19.30, v prostorih Zadruge Praprot. SKD VIGRED prireja v društvenih prostorih v Sempolaju razstavo velikonočnih pirhov in priložnostnih ročnih del. Razstava bo odprta do 26. marca, od 18. do 20. ure. Danes, 23. t. m., zjutraj od 11. do 12. ure, popoldne pa od 17. do 20. ure. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi jutri, 24. marca, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano v Donizettijevi ulici št. 3 na PREDVE-LIKONOCNO SREČANJE s tržaškim škofom Evgenom Ravegnanijem, ki bo pred bližajočim se velikonočnim praznikom podal priložnostno misel. Pred srečanjem bodo odprli fotografsko razstavo Maria Maganje in njegovih posnetkov ljubljenega tržaškega škofa L. Bello-mija. KRD DOM BRISCIKI vabi na plesni tečaj. Prvo srečanje bo v sredo, 26. marca 1997 ob 20. uri na sedežu društva. Toplo vabljeni! MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE sporoča, da je še čas za vpis na PLESNI TEČAJ za popolne začetnike, ki ga prireja v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Ul. Brande-sia). Srečanja bodo ob petkih, ob 20. uri (11 srečanj). Prijavite se lahko na tel. št. 040/370846, vsak dan, od 9. do 17. ure. SZ BOR obvešča vse zainteresirane, da sprejema vpisovanje za tečaje aerobike (za mlade, srednje in starejše), ki se vršijo v opoldanskih (13.30-14.30), popoldanskih in v večernih urah dvakrat tedensko v prenovljeni telovadnici Stadiona 1. maj. Vse dodatne informacije dobite v uradu, tel. št. 040/51377, od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL Trst sporoča, da se je začelo vpisovanje za poletne aktivne počitnice na Medvedjem Brdu od 30.6. do 10.7.1997r Vpišejo se lahko otroci od 6. do 12. leta. Druga poletna pobuda pa bo v Fiesi pri Poto- rožu od 28.7. do 6.8 1997 za mlade od 6. do 17. leta. Podrobnejše informacije lahko dobite v Slovenskem dijaškem domu v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 573141. KRUT prireja 14-dnev-no bivanje na Siciliji v zdravilišču Sciaccamare od 4. do 18. aprila. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v ul. Cicerone 8, tel. 360072. SKUPINA SONČNI ŽAREK vabi na tečaj la-tinsko-ameriških in standardnih plesov, ki se bo pričel v sredo, 2. aprila, ob 18. uri, v prostorih KD S. Škamperle (Stadjon 1. Maj). Za informacije in prijave tel. št. 360072, od ponedeljka do srede, od 14. do 15. ure. PRIREDITVE ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN obvešča, da bo razstava risb učencev slovenskih in italijanskih šol odprta od danes dalje do 6. aprila vsak dan, od 10.00 do 12.30 in od 15. do 17. ure. SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom. Se' jutri, 24. marca razstavlja VLADIMIR KLANJŠČEK. KNJIŽNICA FINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - V torek, 25. marca 1997, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah, bo zgodovinar JOŽE PIRJEVEC predstavil knjigo NIKA KAVČIČA »POT V OSAMOSVOJITEV«. Sledila bo razprava ob avtorjevi prisotnosti. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU vabi na otroško urico »Srečanje z lutko«, v knjižnične prostore za gledališčem »F. Prešeren« v Boljuncu, v torek, 25. marca, ob 16. uri za otroke vrtca in 1. ter 2. razreda os. šole, ob 17. uri za otroke 3., 4. in 5. razreda os. šole. V svet lutk nas bo popeljala Ne-rina Švab. S seboj prinesi blazinico. Vabljeni otroci - veliki in mali! ZDRUŽENJE LUPU-SINFABULA v sodelovanju s Kulturnim krožkom »Istria« in s Studijskim centrom za mladinsko literaturo »A. Alberti« vabi na predstavitev poslikane mladinske knjige BRONASTI VIOLINIST (II violinista di bronzo), v torek, 25. marca, ob 18. uri, v Tržaški knjigarni. O knjigi bodo spregovorili: Livio Sossi, Marko Kravos in Orjana Košuta Krmac. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča, da so bili 24. februarja 1997 objavljeni oz. razobešeni na tržaškem šolskem skrbništvu in na šolah razpisi natečajev na podlagi uradnih listin za upravno, tehnično in pomožno osebje (osebje A.T.A.). 24. 3. 1987... 24. 3.1997 Ob 10. obletnici smrti nepozabnega Brankota Grahonje se te vedno spominjamo Tvoji dragi Gročana, 23. marca 1997 Natečaja se lahko udeležijo kandidati, ki še niso vključeni v trajne lestvice, oz. kandidati, ki so v le-te že vključeni in želijo dopolniti točkovanje. Rok za vložitev prošenj zapade 26. marca 1997. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, redno posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. t Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono Franc Škabar Pogreb bo jutri, 24. marca, ob 12.40, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga na repentabrsko pokopališče. Žalostno vest sporočajo zena Julka, sinova Paolo in Dario z Natašo, vnuka Jan in Nik, sestra Maria in ostalo sorodstvo. Veliki Repen, 23. marca 1997 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob izgubi očeta Frančkota izreka globoko sožalje sinu Dario-tu, družini in ostalemu sorodstvu NK Kras Ob izgubi dragega očeta in tasta Frančkota izreka iskreno sožalje Dariotu, NataSi in svojcem KD Kraški dom ZAHVALA Mila Sosič vd. Chiochio Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin moje drage mame. Tereza in Sam ter sorodniki Opčine, Pittsbourg, 23. marca 1997 28. 3. 1994 28. 3. 1997 Ob tretji obletnici smrti Franca Žerjala se te z enako žalostjo spominjamo svojci Dolina, 28. 3. 1997 ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s KULTURNIM DRUŠTVOM TABOR vabi na koncert 28. mednarodne zborovske revije PRIMORSKA PO-lE QY danes, 23. marca 1997, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah Nastopajo: MePZ Društva upokojencev iz Kopra, MoPZ Soča iz Nove Gorice, MePZ Sv. Peter, MePZ Standrež, MoPZ Fantje izpod Grmade in MePZ Jacobus Gallus ■gr Ž-MŽkr- S[L®WBK]S[K© STAR,SO® ©ušli) a m ©g Aleksej Arbuzov STAROMODNA KOMEDIJA Igrata LIDIJA KOZLOVIČ in POLDE BIBIČ Režija Marko Sosič PREDPREMIERE V sredo, 26. marca, ob 20.30 RED D V Četrtek 27. marca, ob 16.00 RED H ob 20.30 RED E V petek, 28. marca, ob 16.00 RED I ^ramiEMP MJBTOHNMIIUM. v sodelovanju s Kulturnim krožkom »Istria« in s Študijskim centromza mladinsko literaturo »A. Alberti« vabi na predstavitev poslikane mladinske knjige, ki je izšla ob 40-letnici piranske knjižnice BRONASTI VIOLINIST -IL VIOLINISTA DIBRONZO v torek, 25. marca 1997, ob 18. uri, v Tržaški knjigarni Ob prisotnosti avtoric bodo o knjigi spregovorili: LIVIO SOSSI strokovnjak za mladinsko literaturo MARKO KRAVOS pesnik ORJANA KOŠUTA KRMAC ravnateljica občinske knjižnice v Piranu VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 23. marca 1997 SVOBODAN Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 18.16 - Dolžina dneva 12.06 - Luna vzide ob 18.07 in zatone ob 5.59. Jutri, PONEDELJEK, 24. marca 1997 DRA2ISLAV VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10,4 stopinje, zračni tlak 1022,8 mb narašča, veter 5 km na uro zahod- nik, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Luca Impellizzeri, Rossella Di Marco, Daniel Ferrante, Federica Coppola, Teresa Gherbaz, Gioele Pellegri-ni, Giovanni Comuzzi. UMRLI SO: 81-letna Angela Mattiussi, 87-letni Ottavio Ruzzier, 75-letna Dorina Boschin, 88-letna Albina Kanale, 92-letna Adele Nocent, 86-letna Natalina Madrisani, 94-letna Vanda Slobitz, 86-letna Noemi Tarlao, 83-letna Giovanna Ciok, 71-letni Livio Festoni. — —— Aht/Vl AREA ARREDAMEIMTI GRADIŠČE OB 5DČI [BRADI5CA] - Ul. Udine 5 [OR. CESTA T5-UD) Tel. D4B1/9B0D3B ZIDANE KUHINJE PO 2.200.000 LIR METER BIZJAK vsa vozniška dovoljenja in vse zanje TRST Ul. Rismondo 7 tel. 635555 avtošola Jubilejni koncert PARTIZANSKA ODA 25. aprila v Športnem centru v Zgoniku Ansambel TPPZ »Finko Tomažič« priredi celovečerni program v pesmi, glasbi, diapozitivih in poeziji, v katerem se zrcali zgodovina NOB narodov in narodnosti partizanske vojske in odporniškega gibanja v 2. svetovni vojni. Večer bo posvečen 50. obletnici Pariške mirovne konference za vzhodne meje. l u LEKARNE NEDELJA, 23. marca 1997 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Cavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Settefonta-ne 39, Boljunec. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 (tel. 302303), Largo Osoppo 1 (tel. 410515). BOLJUNEC - (tel. 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Cavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Settefonta-ne 39. BOLJUNEC - (tel. 228124) - s predhodnim teceptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (tel. 947020). Od PONEDELJKA, 24. do SOBOTE, 29. marca 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 UL Combi 17 (tel. 302800), Naselje sv. Sergija -Trg 25. aprila (tel. 281256), Zavije - Ul. Fla-via 89 (tel. 232253). FERNETIČI - (tel. 416212) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Naselje sv. Sergija - Trg 25. aprila 6, Ul. Mazzini 43, Zavije -Ul. Flavia 89. FERNETIČI - (tel. 416212) - samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (tel. 631785). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 19.00, 22.00 »II paziente inglese«, i. Juliette Bino-che, VVillem Dafoe. Jutri ob 17.15 in 21.00. EKCELSIOR - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Guer-re stellari«. EKCELSIOR AZZUR-RA - 16.00, 18.00, 19.50, 22.00 »Mars Attacks!«, r. Tim Burton, i. Jack Ni-cholson, Glenn Glose. AMBASCIATORI - 15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.15 »La carica dei 101«, i. Glenn Glose. NAZIONALE 1-15.30, 17.40, 20.00, 22.30 »Jerry Maguire«, i. Tom Cruise. NAZIONALE 2 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »II ZEGA DEMS SERVIS ANTEN TV - SAT DIGITALNI TELE I STIVAN s Tel. 040/208912 DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. CEVUI> miti ^TORBICE 6/ Vos pričakuje z novo kolekcijo pomlod-poletje ter Vom želi vesele velikonočne praznike. -Nabrežina center 97 SLOVENSKO KULTURNO i DRUŠTVO TABOR opck KNJIŽNICA FINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI Niko Kavčič V torek, 25. marca 1997, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah PDT V OSAMOSVOJITEV Knjigo bo predstavil zgodovinar JOŽE PIRJEVEC. Sledila bo razprava ob prisotnosti avtorja. VABLJENI! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV Peterlinova dvorana vabi v ponedeljek, 24. marca, ob 20.30 na srečanje s tržaškim škofom EVGENOM RAVIGNANIJEM ob skorajšnjem velikonočnem prazniku Ob tej priložnosti bodo odprli razstavo fotografij Maria Maganje o tržaškem škofu Bellomiju. Iz-ekonomskih ved je na tržaški Univerzi diplomiral Edvin Bevk Čestitajo mu vsi pri ŠD Breg senso di Smilla per la ne-ve«, i. Giulia Ormond, Gabriel Birme. NAZIONALE 3-16.15, 18.10, 20.20, 22.15 »Ridi-cule«, r. P. Leconte, i. F. Ardant. NAZIONALE 4 - 15.30, 17.00 »Space Jam«, i. Michael Jordan, 18.30, 20.20, 22.15 »Creature selvagge«, i. Jamie Lee Curtis, Kevin Kline. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Le avventure anali di Amleto«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 15.30, 17.40, 19.50, 22.10 »Ram-son - II riscatto«, i. Mel Gibson. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »La tregua«, r. Francesco Rosi, i. John Turturro, Massimo Ghini. LUMIERE - 17.30, 19.50, 22.10 »Bus in viag-gio«, r. Špike Lee. S____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST - prireja v sredo, 16. aprila izlet v Pulj z obiskom Arene. Na povratku postanek v Rovinju. Vpisovanje bo 8. aprila, na sedežu društva, UL Cicerone 8, tel. št. 360324. KROŽEK ANSALDO iz Tržiča priredi 7-dnevni izlet v London, od 23. do 29. aprila. Za informacije telefonirati na št. 040/299072. Loterija BARI 75 CAGLIARI 76 FIRENCE 45 GENOVA 44 MILANO 33 NEAPELJ 6 PALERMO 75 RIM 74 TURIN 11 BENETKE 7 Nasi odbornici Sabrini želimo, da bi njen Gec tours uspešno deloval KD Slavko Škamperle H ČESTITKE Danes praznuje rojstni dan draga MARTA. Mnogo zdravja in sreče v nadaljnjem življenju ji želijo mož Ludvik, Robi in Erika. Pred 18. leti je nono Boris na svoj rojstni dan dobil posebno darilo -vnuka Danijela. Nonotu in vnuku želijo zdravja in sreče vsi domači. MALI OGLASI tel. 040-7796600 MLADA KUHARICA v Tel. St. 040/280761. GOLF GL letnik ’91, 5 vrat, modre metalizirane barve, s premično streho -»full-optional«, v zelo dobrem stanju, prodam za 6.000.000 lir. Tel. št. 040/200078. IŠČEM otroško varuško za dve majhni deklici v Sesljanu v jutranjih urah. Tel. št. 291331. PODARIM ljubitelju živali prijazno psičko križanko. Tel. 040/228382 v večernih urah. PRODAM opel kadett 1300 GL, 5 vrat, rdeče barve, letnik ’88, v dobrem stanju. Tel. št. 040/382474. PIVNICA III. GENE-RAZIONE, Boljunec - V petek, 28. marca vas bo zabavala »Bakala Blues Band«. 22. marca 1997 9 8 31 34 17 18 32 52 74 39 81 48 2 54 27 4 51 40 63 49 23 25 60 82 69 49 30 38 30 69 85 5 54 53 55 49 67 58 38 2 MEHANSKI STROJ za nakladanje Macoratti MAC 25 prodamo po ugodni ceni. Tel. 299259. IZKUŠEN ELEKTRIČAR išče zaposlitev. Tel. 639091. APE PIAGGIO, 200 kub. cm, odprt, tudi pokvarjen za primerno ceno kupim. Tel. 040/826756. ‘ SKLAD »MITJA CUK« obvešča, da je odprta vsak torek svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije na tel. 212289. SKLAD »MITJA CUK« obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije. Informacije po tel. 212289. SKLAD »MITJA CUK« obvešča, da organizira jezikovne krožke iz angleščine in drugih jezikov. Tel. 212289. KMEČKI TURIZEM je odprl Milič v Zagradcu. Ob torkih zaprto. Tel. 229383. OSMICO ima pri Piščancih Andrej Ferfolja. OSMICO je odprl Stu-belj v Sempolaju. OSMICO ima še danes Edvard Tul, Križpot. OSMICO je odprl Ivan Budin, Zgonik 50. LADI IN MIRAN Kocjan sta odprla osmico v Dolini 147. Točita belo in črno vino. VLADIMIR C AHA RIJ A iz Nabrežine št. 22 je odprl osmico. Toči belo in črno vino. OSMICO ima Dušan Guštin, Repen 22. Vljudno vabljeni! OSMICO ima še danes Berto Tonkič, Tržaška ul. 25, Doberdob. Toči črno in belo vino ter nudi domači prigrizek. OSMICO je odprl v Zgoniku Janko Kocman. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Ul. Revoltella (vogal Ul. d’Angeli) Nabrežje O. Avgusta Istrska ul. (nasproti pokopališča) UL Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) TAMOIL Ul. Giulia 2 (pri ljudskem vrtu) Drevored D*Annunzio 73 Riva T. Gulli 8 SHELL Drevored Čampi Elisi 1/1 Miramarski drev. 37 Q8 SESLJAN -drž.c. 202 (km 27) ESSO Trg Liberta 10/1 Ul.C. Battisti 6 (Milje). IP Ul. F. Severo 2 Drev. D'Annunzio 38/A' Ul. Baiamonti 2 Miramarski drev. 213 ERG Nabrežje N. Sauro 14 API Passeggio S. Andrea NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) ENALOHO 2 2 X XXI 221 111 KVOTE 12 181.297.600- 11 3.885.000,- 10 254.100,- OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo od 1. januarja /997 dalje OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796333 s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure GORICA / JUTRI DVEURNI PROTEST Stavka v zdravstvu Zaskrbljenst po odločitvi Upravnega sodišča Sindikalne zveze za- želijo, tudi z javno mani- poslenih na področju zdravstva (CGIL/CISL/UIL) so za jutri napovedale dveur-no protestno stavko vseh uslužbencev goriške Zdravstvene ustanove. Protestirajo proti "nerazumljivi” odločitvi Deželnega upravnega sodišča, ki je zavrnilo predlog o začasni zamrznitvi veljavnosti sklepa Zdravstvene ustanove o prekinitvi delovnega razmerja za dva od štirih uslužbencev, ki so vložili rekurz. Gre za spor radi domnevnih nepravilnosti glede izvajanja zakona St. 207/85 (ureditev sta-leža osebja). Zanimivo, da je deželno sodišče pred kratkim v celoti sprejelo priziv enega od prizadetih uslužbencev in Zdravstveni ustanovi naložilo da ga ponovno zaposli. Sindikati napovedujejo, da se bodo proti odločitvi Deželnega upravnega sodišča pritožili na Državni svet, vendar pa festacijo izraziti nezadovoljstvo nad težko razumljivo odločitvijo. Jutrišnja stavka bo, kakor napovedujejo, virtualnega značaja. To pomeni, da bodo uslužbenci redno na delovnem mestu, plaCo pa bodo namenili v poseben solidarnostni sklad, kot pomoC kolegom, ki so se znašli na cesti, brez dela in brez dohodkov. "Stavkali” bodo po dve uri v vsaki izmeni. Podpisi Tudi danes med 8. in 10.30 pod pred slaščičarno Škorjanc na Kornu zbirali podpise za kandiatno listo Oljke za pokrajinski svet. Prisoten bo tudi kandidat za predsednika Pokrajine Giorgio Brandolin. GORICA / PREDSTAVITEV JE BILA V PETEK "Nedorečenemu” - nova pesniška zbirka novinarja Jureta Paljka Izšla je pri Goriški Mohorjevi V petek je našla pot med bralce in predvsem tiste ki (še) imajo radi poezijo, nova pesniška zbirka. Jurij Paljk nam je po Sobi 150 (leta 1986), Nemiru (1994), te dni poklonil nov zvezek poezij z naslovom "Nedorečenemu”. Zbirka je izšla pri založbi Goriški Mohorjevi, ki je v petek poskrbela tudi za lepo predstavitev v Katoliški knjigarni. Predstavitev nove knjige, posebej še, Ce gre za umetniško besedo, je pomemben kulturni dogodek, posebej v zamejstvu. In to je potrdila tudi številna udeležba na petkovem veCeru. Novi zbirki na pot je po krajšem uvodnem nagovoru predstavnika založbe Marka Tavčarja, spregovoril filolog Otmar Crnilogar. Opozoril je na značilnosti jezika in posebno obliko sporočilnosti, na na videz nedokončane in neurejene verze, ki pa bralca prav zaradi tega usmerjajo k razmišljanju in pravza- prav še bolj pritegnejo njegovo pozornost. Paljk se zavestno izogiba rimi, na svojstven način uporablja besede in na nek naCin bralca pritegne v to kar nam ves čas skuša izpovedati: iskanje tišine, poglabljanja v vase, iskanje smisla, ki ga avtor nakazuje v Bogu, oziroma religioznosti. V tem kontekstu je razumeti tudi naslov zbirke. Pesmi iz nove zbirke sta brali Sara Hoban in Luisa Gergolet. Pravzaprav je bila petkova predstavitev dvojna. V knjigi so namreč, poleg pesmi tudi barvne reprodukcije slik (devet po številu) arhitekta in slikarja Davida Faganela. O slikarjevem iskanju lastne, oziroma nove poti - iz moderne in postmoderne abstraktne umetnosti se vraCa spet v neko figurativnost - je na kratko spregovoril Jure Paljk. (Foto Bumbaca -Otmar Crnilogar in Jure Paljk). Pavla Bone je dopolnila 90 let "Leta sploh niso pomembna. Važno je kako se človek počuti”. Tako me je te dni prepričevala Pavla Bone, ki je pred kratkim dopolnila devetdeset let pa še zmeraj, ko je treba, priskoči na pomoč v trgovini, ki jo je sama odprla v Carduccijevi ulici in ki jo danes upravlja sin Edi. Pravzaprav je Pavla že celo življenje v trgovini in zato prav dobro ve, kako se kupcu streže in kako ga je treba, če je treba, prepričati. Začela je kot vajenka, po prvi svetovni vojni, v trgovini Franko v Raštelu, kamor so takrat prihajali zlasti slovenski kupci. Ko je bilo treba so jo poslali v veliko trgovino na Korzo. Dobrih osem let je bila zaposlena v tej znani goriški trgovini. Potem sta se spoznala z Mariotom, ki je živel v Gorici. "Lep in dober fant, ki me je večkrat spremljal domov, proti Solkanu, vendar samo do mesta, kamor je segla razsvetljava”. Postala sta mož in žena. Nekaj let po drugi svetovni vojni se je Pavla odločila da odpre trgovino, da gre na svoje. Bolj kakor izkušenj je potrebovala denar. Ta se je, kljub pomislekom in težavam le našel in od Moncara, ki se je preselil na Korzo prevzela trgovino v Gosposki (Carduccijevi) ulici. Prva leta je šlo s težavo, vendar pa je zadeva potem, zlasti še, ko je meja postala prepustna, zalaufala. "Naredila sem pametno investicijo”, se še danes s ponosom spominja Pavla, ki bi bila v mladih letih rada študirala, a za to ni bilo denarja. Po končani osnovni šoli je nekaj časa obiskovala gospodinjsko šolo pri nunah, še prej pa obrtno šolo v Solkanu. Sicer pa je bilo s Pavlinim šolanjem zmeraj nekaj narobe. Z družino - oče je bil delovodja na žagi v Solkanu, v družini pa je bilo pet otrok -se je morala komaj osemletna umakniti v begunstvo, v Lipnico, kjer je obiskovala šolo v taborišču. Potem so se preselili v Kostanjevico na Dolenjskem, ob koncu vojne so se vrnili v porušeni Solkan. Gospa Pavla je 90 let dopolnila 22. februarja. Čeprav nekoliko z zamudo, ji želimo, zdravja, dela (brez katerega ne more) in da bi ohranila zanjo tako značilen življenjski optimizem. (V.K.) UPOKOJENCI / OB LETOŠNJEM 8. MARCU Izlet v bližnji Veneta Goriški upokojenci so Se tudi letos za 8. marec Podali na že tradicionalni celodnevni izlet. Po voščilih za prijetno praznovanje, ki sta jih udeleženkam izrekla predstavnika društvenega odbora in izročitvi šopkov ntirnoz, sta avtobusa odpeljala proti Portogruaru. In nas je sprejela vodička dr. Bragatova in nas popeljala v stari del zanimivega mesteca. Portogrua-r° se ponaša s številnimi Palačami zgrajenimi v gotskem slogu. Med temi izstopa občinska palaCa, Zgrajena v XII. st. Glavno Pročelje krasijo gotsko oblikovana okna, obdana z belim kamnom. Pomembno je tudi zunanje stopnišče, ravno tako iz belega kamna ter Čipkasto oblikovan strešni rob. V stolpu, vrh strehe, stoji zgodovinski zvon, ki je °b slavnostnih ali nevar-nib trenutkih, vabil sku-Paj meščane. Od štirih mestnih vrat z 12. stol. stojita delno le še dve. S Sirjenjem mesta je vloga yrat odpadla. Pomembna je tudi katedrala, zgrajena na mestu prejšnje romanske cerkve, od katere je ohranjen le še po strani viseč zvonik. Mesto prepleta reka Lemena,nekdaj pomembna prometna žila- V nočnih urah so v reko spustili “grablje”. Tako so preprečili brezcarinski promet, predvsem s°li, ki je bila tedaj važno trgovsko blago. Ob vodi so bila skladišča, tržnice ter številni mlini. V današnjem Času so od vsega tega ohranjena le imena npr. Grabeljski most. Mli- narska ulica, Ribarnica itd, Sprehod po mestu smo zaključili z ogledom arheološkega muzeja z bogatimi zbirkami orodja, nagrobnikov, kipov in raznih drugih eksponatov iz prvih stoletij našega štetja. Navdušeni nad izCrpno in zanimivo razlago, smo se poslovili od dr. Bragatove in odpeljali v Pradipozzo, kjer nas je že Čakalo kosilo. Po kosilu in kratki družabnosti ter skupinskim slikanjem nas je Čakala še zadnja točka našega izleta. V Li- sonu smo se ustavili v vinski kleti Frassinella. Ob prigrizku in dobri kapljici so se odprla pevska grla. Društvenim pevcem so se pridružili še vsi ostali in tako prispevali k prijetnemu zaključku izleta. TV Primorka Tv Primorka bo danes ob 23.10 oddajala pogovor s senatorjem Darkom Bratino. Govor bo o obračunu skoraj enoletnega dela levosredinske vlade, o razvoju odnosov med Italijo in Slovenijo, o trenutnem položaju manjšine ter o pripravah na upravne volitve na Goriškem. Oddajo bodo ponovili jutri ob 19.15. Trgovine danes odprte V Gorici bo že danes občutiti predpraznično vzdušje. Poleg številnih verskih obredov, značilnih za nedeljo pred veliko nočjo, se bodo danes ves dan vrstile različne pobude v priredbi, oziroma v sodelovanju med združenjem trgovcev, Občino in Sejemsko ustanovo. Vse se bo odvijalo nekako v okviru priprav na skorajšnji (odprtje bo v nedeljo 30.t.m.) mednarodni turistični sejem "Si. Viaggiare”. Danes si bo .mogoče brezplačno ogledati razstavo M. Chagalla na gradu. Na območju Travnika in bližnjih ulic bodo postavili stojnice antikvaristi; vzdolž Korza bodo razstavljeni najnovejši avtomobili in vozila iz muzejskih zbirk. Danes bo tudi dovolj priložnosti za nakupe, saj bodo trgovine odprte. ARREDAMENTI AXIL LASTNA PROIZVODNJA ZIDANIH IN SESTAVLJIVIH KUHINJ TER KMEČKEGA POHIŠTVA. PRODAJA MODERNEGA POHIŠTVA, PREPROG, DARIL, ANTIKVARIATA, POHIŠTVENIH DODATKOV, POROČNIH DARIL IN NOTRANJE OPREME. FOPMPEDRETT1 1’albero delle idee SCAVOUNI 3 ^'assoumofell Ja quallta della tradlzlone LORENZO RUBELLI sia Collection M MORELATO c$S OMIKO afillEIM FORM ARREDAMENTI - KRMIN Ul. Vino della Race 36/B (ind. cona) Tel.: 0481/630257, faks: 630337 elleeule GORICA - ul. lila Armata 99/101 Tel.: 0481/520632, fax: 520635 ZASTOPNIK CHRVSLER ^ NOVICE V Sovodnjah danes prireditev "Pomlad so naše mame” KD Sovodnje se je ob letošnjem materinskem prazniku, ki ga praznujemo 25. marca zamislilo živahno in ljubko prireditev z naslovom “Pomlad so naše mame...”. Program, ki bo posvečen tudi dnevu žena in prazniku očkov bo potekal na odru sovodenjskega Kulturnega doma v nedeljo, s pričetkom ob 18. uri. Nastopili bodo Ciciklub, otroški mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela, otroški zbor Rupa-PeC, otroški zbor Oton Župančič iz Standreža in OPZ Anton Martin Slomšek iz Bazovice. Priložnostno misel bo podala Dorjana Devetak. Zanimivost veCera predstavlja tudi otvoritev slik mlade in obetavne domačinke Janine Cotič, ki bo prvič v javnosti pokazala svojo umetniško nadarjenost. Jutri drugo srečanje na temo Dinamika odnosov šola - družina V priredbi odbora staršev osnovnih šol goriškega didaktičnega ravnateljstva, je v ponedeljek ob številni udeležbi staršev in šolnikov potekal prvi del zelo zanimivega srečanja z dr. Angelco Žerovnik, znano publicistko z ljubljanskega pedagoškega inštituta, na temo “Dinamika odnosov šola - družina”. Predavateljica je podala aktualne poglede na vlogo, ki jo imata šola in družina v današnji družbi pri vzgoji otroka v celostno osebnost. Številni posegi in vprašanja prisotnih pričajo, da je bila izbira tematike zelo posrečena in da je srečanje naletelo na zelo ugoden sprejem.Jutriob 20. uri bo potekal v prostorih OS "O.ZupančiC”, ul. Bralo 21, drugi del srečanja, ki bo prvenstveno namenjen učnim težavam, s katerimi se otroci srečujejo na različnih razvojnih stopnjah in vlogi, ki jo imata pri njihovem premošCanju šola in družina. Še dve predstavi komedije "Afrika, ali na svoji zemlji" Slovensko stalno gledališče je ugodilo velikemu popraše-vanju po ponovni uprizoritvi komedije Borisa Kobala "Afrika, ah na svoji zemlji” ter bo jutri in v torek, 25. t.m. zaigralo v Kulturnem domu še dve predstavi. Predstavi bosta ob 20.30. Tako za jutrišnjo, kakor za torkov predstavo je še nekaj vstopnic. Predstavi nista v abonmaju. Rezervacije v Kulturnem domu tel. 33288. Koncert pianistke Ayako Kimura V sklopu koncertne sezone društva Lipizer bo danes ob 17.30 v dvorani Fogar nastopila japonska pianistka Ayako Kimura. Izvajala bo skladbe Chopina, Liszta, Beethovna in Schumanna. Srečanje bivših gojencev Na Mirenskem gradu bo danes srečanje bivših gojencev pri salezijancih. Srečanje se bo pričelo ob 9.30, ob 11.30 bo verski obred. Na sicer tradicionalno srečanje vabijo bivše gojence in njihove družine ter prijatelje. ■ ■ 1897' ’997 (jkc? stč> let O^asa zlatarna ^/etn Posebne ugodnosti ob stoletnici r ^riei ^Ojorica, ul. &arducci 04.81/535657 NAGLUSN0ST PONT/03 PHILIPS DELUJE AVTOMATIČNO BREZ STRANSKIH UČINKOV SLUSNI APARAT JE GLOBOKO V USESU PRIHRANI DO 30% ENERGIJE KAR POMENI DA NE POVZROČA ODMEVA, SUMOV TER SKROMNA PORABA BATERIJ. BREZPLAČNA POJASNILA PRI NOVI DIAGNOSTIČNI CENTER PHILIPS: v GORICI, ulica Marconi 3 - Tel. 0481/30030 (pri Stolnici) urnik: torek, sreda in četrtek 9.30 - 12.30 v TRSTU pri CENTRO ACUSTICO PHILIPS Drevored XX Settembre 46 - Tel. 040/775047 urnik: torek, sreda in petek 9.30 - 12.30 ZBORNICA / LETOŠNJA PORABA PLINA REDIPUGLIA / DO 5. MAJA Gospodinjstva bodo prihranila 183 tisoč lir ”lz bojišča muzej” ■ razstava značk in drobnih spominkov Prvo tako razstava v Redipugli Gospodinjstva, ki uporabljajo zemeljski plin, bodo v letu 1997 imela pravico do 465 kubičnih metrov plina po znižani ceni. Z drugimi besedami, prihranila bodo nekaj nad 183 tisoC lir. Tak sklep so sprejeli na zadnji seji razširjenega odbora Goriške trgovinske zbornice, kjer so razpravljali tudi o nekaterih drugih zadevah, predvsem pa o tem, kako, vsaj deloma, nadoknaditi kontingent plina, ki v lanskem letu ni bil uporabljen v celoti. Na osnovi sporočila Trgovinske zbornice, je ostalo neizkoriščenih skoraj 4 milijone kubičnih metrov plina. Razlog je v tem, ker se je razdeljevanje kontingenta pričelo s pre- cejšnjo zamudo (šele oktobra) v odnosu na predvidene termine. Nekaj težav pa je bilo tudi glede postopka obračunavanja. To se je, kakor smo že pred dnevi poročali, dogajalo predvsem v Gorici. Trgovinska zbornica je na pristojno Ministrstvo 'že poslala vlogo, da se neuporabljeni kontingent leta 1996 prenese na letošnji. S tem bi se gospodinjstvom, ki so bila lani oškodovana, deloma nadoknadila izguba, oziroma ugodnosti, ki jih niso mogli koristiti. Ker se je v zadnjih šestih mesecih spremenilo (povečalo) število gospodinjstev, bodo za letos predvidene olajšave nekoliko nižje od predvidevanj. V muzeju pri kostnici v Redipugli so včeraj odprli razstavo drobnih predmetov, spominkov, medalj iz prve svetovne vojne. Postavili so jo društvo Soška fronta iz Nove Gorice, Goriški muzej v Kromberku in Goriški center za arheološke in zgodovinske raziskave, v sodelovanju z upravo kostnice in Javnim večnamenskim kulturnim centrom. Gre za prvo razstavo, v tem muzeju, kjer so vsi podnapisi v slovenskem in talijanskem jeziku. V muzeju je sicer urejena stalna razstava o bojih na SoCi, v posebnem prostoru pa že več let prirejajo občasne razstave. Na razstavi, ki so jo odprli vCeraj, so predvsem značke avstrijskih vojakov, pripadnikov različnih regimentov, medalje in priz- nanja za hrabrost. Na ogled so tudi značke italijanskih vojakov, ki so padli na današnji slovenski strani meje. Posebnost je velika italijanska trovojnica s savojskim grbom na belem polju, ki je vihrala na glavnem trgu v Krminu. Snel jo je avstrijski oficir, ki je s svojim oddelkom kot prvi prišel v Krmin, po polomu pri Kobaridu. Na ogled so tudi Pambergerjeve slike pomšene Gorice in okolice, posebnost na njih pa žig knjigarnarja Andreja Gabrščka. Na slovesnosti sta spregovorila ravnatelj muzeja podpolkovnik Di Giugno in kustos Goriškega muzeja Sedmak. Na parkirnem proštom pred kostnico, od včeraj vihra tudi slovenska zastava. Razstava bo odprta do 5. maja. (mw) MAMILA / USPEH OPERACIJE "QUADRIFOGLIO, Osem oseb v priporu Pokrajini zarubili avtomobile Že lep čas traja spor med Pokrajino in gradbenim podjetjem Clocchiatti zaradi izplačila odškodnine, ki jo je določilo sodišče. Odškodnina, vključno obresti, znaša 528 mi-lijnov lir, od katerih ima pokrajina trenutno razpoložljivih le Četrtino. Drugo je vezano na odobritev proračuna. Pa so se stvari te dni dodatno zapletle: upnik je namreč preko sodišča dosegel, da so začasno zasegli del premoženja. "Zarubili” so kakih deset avtomobilov, službenih in reprezentančnih. Leteči oddelek goriške kvesture je, v sodelovanju s policijskimi organi iz Benetk, te dni zaključil prvo poglavje operacije, ki so jo poimenovali ”Quadrifoglio” (Štiriperesna deteljica). Zaradi posesti in razpečevanja mamil so priprli osem oseb, dvanjast pa prijavili sodišču. Zaplenili so znatno količino lahkih mamil, nad sedem kilogramov hašiša in marijuane, okrog sto tabletk, nekaj doz kokaina, precizno tehnico itd. Skupina je razpečevala v glavnem v raznih lokalih in to v naši deželi in tudi v Venetu. V glavnem gre za mlajše ali zelo mlade osebe, ki še niso bile kaznovane in je bilo treba zato kar precej truda preden so jim stopili na prste. Priprli so 21-letnega Wil-lija Fracarossa iz Škocjana ob SoCi, 20-letnega Samuae-la Cossuja iz Šempetra ob SoCi, 20-letnega Daniela Bo-nalda iz Škocjana ob SoCi, 21-letnega Denisa Cragnoli-na iz Šempetra ob SoCi, 19-letnega Ramona Botta iz Tržiča, 26-letnega Andra Lonzarja, 19-letno Lidio Amodio iz Fogliana in 18-letnega Francesca Boscarola iz Ronk. Preiskavo vodijo proti skupini dvanajstih oseb, ki naj bi bile tako ali drugače vpletene v zadevo. Tudi v tem primeru gre za mlajše osebe, večina so doma na Tržiškem, eden v Mošu, dva pa v Venetu, oziroma Lombardiji. Po mnenju policije naj bi promet z mamili, ki je, po številnih zunanjih znakih sodeč (dragi avtomobili, način življenja, denar) kar cvetel, organiziral Fracaros-si. Oskrbovalne poti pa kažejo proti italijanskemu severu, oziroma proti Holandski. Zgleda, da so osumljenci zelo skrbno prikrivali svojo ilegalno dejavnost in mamila v glavnem niso skrivali v stanovanjih. Tri kilograme travce so policisti zasegli na vrtu Ramona Botte v TržiCu. Štiri kilograme mamila pa v avtomobilu v katerem sta se peljala Bonaldo in Cossu in ki so ga prestregli pri vstopni postaji avtoceste pri Benetkah. Štiri osumljence so priprli takoj, ker so jih zalotili med razpečevanjem. Pridi tudi ti v ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK! VČLANJEVANJE ZA GORIŠKO POKRAJINO: — uredništvo Primorskega dnevnika, drevored 24. maja 1 — Katoliška knjigarna na Travniku — Kulturni dom, ul. Brass 20 — Slovensko gospodarsko združenje, ul. Roma 20 — Kmečka banka — Zadružna kreditna banka v Doberdobu — Zadružna kreditna banka v Sovodnjah Ob vpisu je treba navesti davčno številko [codice fiscale) in predložiti osebni dokument VENO PILON PRI NAS Kulturni center Lojze Bratuž namerava v sodelovanju s Pilonovo galerijo in Goriškimi muzeji predstaviti širši javnosti Pilonovo umetnost. V Sloveniji so se stoletnice umetnikovega rojstva spomnili z razstavami v Ajdovščini, Ljubljani in Mariboru. Da bi spoznali tudi umetnine, ki so v zamejstvu, se vodstvo Kulturnega centra obrača na vse lastnike kakega Pilonovega dela s prošnjo, da bi pripomogli k bogatejši razstavi in omogočili novejši pregled umetnikove zapuščine pri nas. Za informacije Vas prosimo, da pokličete Kulturni center Lojze Bratuž, tel. 0481/531445. Poškodbe šobile usodne V videmski bolnišnici je le nekaj ur po sprejemu umrl 61-letni Evelino Bandelli iz Ronk. Bandellija. Bandelli se je poškodoval v prometni nesreči, v trčenju med skuterjem, ki ga je upravljal in avtomobilom, ki ga je vozila 62-letna Franca Carboni iz Cervinjana. NesreCa se je zgodila v križišču pokrajinske ceste št. 20 in ulice Isonzo v Škocjanu. V prometni nesreči, ki se je zgodila vCeraj, nekaj pred 11. uro v Ronkah, pa je bil ranjen 49-letni Gianni Žiberna iz Tržiča, ul. Flavia 6. [U OBVESTILA DRUŠTVO MIRKO FI-LEJ in ODER 90 prirejata tečaj dikcije in mimike, ki ga bo vodil novogoriški igralec in režiser Janez Starina. TeCaj, ki se bo odvijal v 15 večerih bo potekal ob sredah in Četrtkih s pričetkom ob 20.30 v prostorih Kulturnega Centra “Lojze Bratuž” v Gorici. Za podrobnejše informacije in prijave telefonirajte v jutranjih urah na številko 531445. DRŽAVNA KNJIŽNICA V GORICI bo od 24. t.m. do 29. t.m. poslovala le od 8.30 do 13.30. F! RAZSTAVE V grofovi dvorani na gradu je od petka odprta razstava litografij Marca Chagalla. Odprta bo do 20. aprila. Urnik obiska: vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9.30 do 13. ure in od 15. do 19.30. Danes bo ogled brezplačen. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine v tednu od 15. do 21. marca 1997. RODILI SO SE: Massimi-liano Lorenzutti, Luca Sef-fin, Cristina Ancona, Mattia Russian, Veronika Devetak, Rebecca Tonani, Gara Bian-cuzzo. UMRLI SO: 90-letna Gara Minguzzi vd. Sambo, 88-letna gospodinja Slava Paulin vd. Leban, 83-letni upokojenec Valentino Go-bet, 86-letni upokojenec Orazio Campanati, 88-letna upokojenka Ida lust vd. Pe-rissin, 77-letna upokojenka Alma Gregorat, 74-letna gospodinja Marcella Korecic por. Corvato, 92-letna gospodinja Maria Lovisoni vd. Malacrea, 77-letni upokojenec Biagio Luvisutti, 81-letni upokojenec Guido Sirotti, 58-letni kuhar Umberto Cra-vos, 79-letna upokojenka Mercede Urbanizza vd. Brai-dotti, 59-letna gospodinja Adalgisa Stanisci vd. Micco-li, 74-letni delavec Enrico Auletta, 79-letni upokojenec Mario Fuart, 73-letni upokojenec Francesco Sta-cul, 82-letna upokojenka Giacomina Spessot por. Bal-laben, 82-letni upokojenec Augusto Marangon. OKLICI: policist Luca Pit-toritti in Silvia Lamonarca, šofer Massimo Pizzi in Tiziana Cosentino, avtoličar Stefano Sfiligoi in bolničarka Arianna Musina, mizar Michele Michielon in kuharica Irene Branca, tehnik Gianni Campanello in frizerka Rosanna Pinna, sodni zapisnikar Armando Ron-conein Serena Visintin. 'S PRIREDITVE SKPD "F.B.SEDEJ” vabi na predstavo igre "Krivda”, v izvedbi dramske skupine "Oder 90”. Prireditev bo danes, 23. t.m. ob 18. uri, v Sedejevem domu v Steverjanu. PRISPEVKI V spomin Ljubomirja Tomšiča - Ljubota daruje Miroslav Batistič 50 tisoC lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Rupi. KINO GORICA VITTORIA 1 15.00-17.30-19.40-22.00 »Guerre stella-ri« VITTORIA 3 16.15-18.15-20.15-22.15»Uomo d’acqua dolce«. I. Antonio Albanese. CORSO 16.00-18.00-20.00-22.00»La carica dei 101«. TR2IC COMUNALE 15.15-17.30-19.45-22.00»La sedu-zione del male». : ; LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, C. Italia 89, tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341. LEKARNA V DOBERDOBU Al Lago - Pri ježem, Vrtna ul. 2, tel. 78300. POGREBI Jutri: 10.00, Milena Corsi vdova Radigna, iz splošne bolnišnice v Pevmo; 11.30, Guglielma Kogoj vdova Blagi, iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče. Scenarij je bil vselej isti. Dovolj je bilo, da je v Nemčiji minister, funkcionar Bundesban-ke ali vidnejši gospodarski analitik podvomil v sposobnost Italije, da zadosti merilom maastrichtskega sporazuma in je že živčnost pretresla valutna tržišča. Vrednost lire je padla, marka se je okrepila. In skupaj z italijansko devizo so bile izpostavljene prepihu borzne napetosti valute vseh tistih evropskih držav, ki so kot Italija pred pragom Maastrichta; napenjajo sile, da bi zadostile merilom, vendar ni še stotodstotno gotovo, ah jim bo uspelo. V zadnjem tednu se je prizor spet ponovil, vendar z majhno varianto. Tokrat v Nemčiji ni nihče podvomil v sposobnost Italije ali Španije (čeprav je ta država pod manjšim udarom kot Italija), da bi do konca leta zadostili merilom maastrichtskega sporazuma in opravili izpit za vstop v Evropsko denarno unijo, tokrat so v Bonnu podvomili, da bo bogata Nemčija sposobna zadostiti Maastrichtu. Pretres je bil zato še bolj izrazit. Vrednost nemške marke je švignila kvišku, za liro, peze-to, švedsko krono se je začel križev pot, ki se je umiril šele ob koncu tedna, vendar bolj po zaslugi izjav guvernerja ameriške banke, kot zaradi trdmsti teh deviz. Vzrok teh reakcij je po oceni borznih analitikov precej preprost. V prehodnem Času, ko Se ni jasno, ali bo leta 1999 Evropska denarna unija shodila in ah se bo evro (kot so imenovali bodočo skupno evropsko valuto) sploh rodil, je napetost na valutnih trgih velika prav zaradi nejasnosti perpsepktiv. Ko se zdi, da bo k EDU lahko pristopilo veliko držav, ki bodo opravile izpit resnosti v gospodarjenju, se krepijo šibkejše valute, kot je lira, ki nudijo investitorjem boljše pogoje in višje obrestne mere, medtem ko vrednost marke pade. Ko pa se po kaže, da se krog »družabnic« evra krti, se investitorji znebijo šibkejših valut, ki ne nudijo dolgoročnejše gotovosti in se r a EU IN PRETRESI NA VALUTNIH TRGIH Maastricht je za Italijo zahtevnejši zaradi njene pohtične šibkosti Vojmir Tavčar opredelijo za solidno nemško marko ali za prav tako zaupanja vreden švicarski frank, Čeprav ta valuta ne bo pristopila v EDU. To naj bi bil torej osnovni mehanizem, h kateremu je treba dodati tudi kopico špekula-cijskih manevrov, ki jih sedanje nejasno stanje omogoča. Ta mehanizem, ki se ponavlja že precej časa, je seveda posledica precejšnje politične nejasnosti v Evropski uniji, dvomov in negotovosti evropskih vlad, ki se en dan opredelijo za denarno unijo, naslednji dan pa se premislijo, kot pač veje veter evropskepse med votilci. Ta je sedaj še posebej občuten v Nemčiji, kjer bodo v kratkem politične volitve in kjer je tudi kancler Helmut Kohl zato zelo pozoren za spremembe in nihanja v javnem mnenju. Napetost v vseh glavnih državah EU pa še zaostrujejo gospodarske težave in viskoka stopnja brezposelnosti. Tako v Italiji kot v drugih evropskih državah se javno mnenje sprašuje, ati so sploh potrebne žrtve, da bi zadostiti merilom Maastrichta, ki so dokaj strogi? Ati je bodoči evro res vreden zategovanja pasu v Času, ko so ljudje brez dela? Ati se splača žrtvovati že itak okrnjeno socialno državo na oltarju skupne valute? In kakšne bodo koristi, ki jih bo vsakdo imel od Evropske denarne unije? Skepsa je precejšnja, saj odgovori politikov, ki se zavzemajo za evro, niso povsem prepričljivi, poleg tega pa skupna evropska deviza tudi ni tak cilj, ki bi lahko navdušil in vlil razočaranim Nemcem, Italijanom ati Francozom, ki se morajo spoprijemati vsakodnevnimi problemi in ki ne vedo, kakšna prihodnost se nakazuje njihovim zdi bolj muha bančnikov in ekonomistov, kot pa politični cilj, za katerega je vredno nekaj žrtvovati. Pri tem bolj malo zaleže ugotovitev, da so ga gospodarjenja, saj bi morale težiti k nizki inflaciji, 3-odstotnemu razmerju med letnim državnim primanjkljajem in bruto proizvodom, skrbeti bi morale, da javna zadolžitev ne presega 60 odstotkov bruto proizvodnje. Globalizacija trgov je tudi krepko spremenila gospodarsko tekmovanje, saj se na trgih ne merijo veC posamezne države, ampak širša območja. Evropa je pri tem v zamudi, ker je EU, čeprav obstaja dlje od drugih, spodbudila manjše integracijske tokove. Poleg tega je Zahodna Evropa tista, ki je razvila socialno državo in vanjo vložila največ. Resnični izziv, s katerim se spoprijema, je zato, da uspe skupaj s svojimi proizvodi »izvoziti« tudi del sociale, kajti le na ta način bo lahko konkurenčna Južni Aziji in Japonski, pa tudi ZDA. Denarna unija lahko prispeva vsaj k poenotenju evropskega gospodarskega območja in zajamči večjo gospodarsko konkurenčnost stare celine. Se nejasen je odgovor na vprašanje, kolikšna je cena, ki jo je za to treba plačati in do kakšne mere so jo ljudje in vlade pripravljene plačati. V Italiji politika sanacije valutnem trgu) veliko družbeno napetost in razdvaja vladno koalicijo. Stranka komunistične prenove je v zadnjih časih že večkrat povedala, da ne pristane na nove žrtve za evro in da.nima nobenega smi- odpoveduje maastrichtskim absurdno, da bi vrvjo maastricht-Ostali tnerji vladnega zavezništva ne soglašajo s takim razmišljanjem, ampak izpostavljajo predvsem negativne posledice dejstva, da Italija ne bi s prvimi pristopila k evru. In zato napovedujejo dodatne varčevalne ukrepe v obsegu vsaj 15.500 milijard lir, ki naj bi Rimu omogočili, da izdela na maastrichtskem izpitu. Vlada Romana Prodija je v začetku precej nihala okoli vprašanja Maastrichta. Se lani poleti je upala, da bo uspela oblikovati neke vrste fronto mediteranskih držav, ki naj bi se zoperstavila francosko-nemški osi in dosegla omilitev pogojev. Zato je še poleti napovedovala sklop varčevalnih ukrepov v obsegu okoli 30.000 milijard tir. Ker pa sta Španija in Portugalska presenetili Rim ter potegniti z Bonnom, je morala vlada na vrat na nos dejansko podvojiti varčevalni manever, kateremu dodaja sedaj še sklop spomladanskih ukrepov za dodatnih 15.500 milijard lir. Cebo tudi ta sklop sprejet, bo Prodijeva vlada v slabem letu koregi-rala državni proračun za skoraj 100.000 milijard tir. Kolikšna bo socialna cena vseh teh korektur? Ati se bo zares, kot je napovedoval v teh dneh podpredsednik vlade VValter Veltroni, po tem velikem naporu zasvetila na koncu tunela brljivka upanja in bo mogoče na teh temeljih graditi razvoj in dati nov zagon italijanskemu gospodarskemu stroju? Ati bo Romanu Prodiju in Carlu Azegliu Ciampiju uspelo strniti vrste vladne večine in pripraviti sklop ukrepov, Id ne bo izzval dodatnih družbenih napetosti? Ati bo mogoče ohraniti socialno državo v dosedanjem obsegu, predvsem pa pravičneje porazdeliti že itak skromne izdatke za socialo? Bodo načrtovani ukrepi trajni ati pa bo potreben dodaten napor za ohranitev skladnosti gospodarstva z maastrichtskimi meriti? To so vprašanja, na katera zaenkrat ni še jasnega odgovora. Nobenega dvoma pa ni, da so zrahljane vezi v Oljki in v vladnem zavezništvu otežile nalogo iskanja najustreznejših odgovorov in da je zaradi tega Italija v Evropski uniji politično šibkejša, njena politična šibkost pa jo v večji meri izpostavlja živčnosti mednarodnih trgov. Na denarnih trgih bi najbrž govorice o morebitnem jamstvenem obvestilu Helmutu Kohlu ne povzročile no- f benih m 'iiiS 5 lP lip- k5k;v':'~ k"- L / pretresov in redko kdo bi ji nasedel. H 1 Izmišljene in neo-snovane govorice o formalni obtožbi Romana Prodija pa so pred nekaj tedni v Italiji povzročile za nekaj ur pravi pretres. Morda bi se ob tem kazalo zamisliti. V tehniškem muzeju Slovenije v gradu Bistra pri Vrhniki je med drugim razstavljen tudi rolls-royce, ki ga je Slovenija podarila predsedniku Titu. Ko sem si pred leti ogledoval muzej sem se spraševal, ali je bilo res potrebno, da takrat še zelo revna Slovenija, kjer ni bilo cest, marsikje pa tudi telefonov, vodovodov in celo elektrike ne, zapravi bajno vsoto za tako razkošen avto. Knjiga Nika Kavčiča Pot v osamosvojitev daje tudi odgovor na to vprašanje. Rolls-royce, posebej naročen za maršala, ki so mu bili lepi avtomobili zelo všeC, je bil cena, ki jo je slovenska oblast plačala, da je Rankovič odpoklical svoje Častnike, katere je poslal v Ljubljano raziskovat, ali Slovenija spoštuje zvezna določila o centraliziranem načrtovanju gospodarskih dejavnosti. Slovenija si je tako ohranila samostojno brodarsko družbo. Zgodovinar Jože Pirjevec je v svoji knjigi o Jugoslaviji močno demitiziral Tita; priznal mu je velike politične sposobnosti, v človeku pa je zabeležil samoljubnost, razkošno življenje, izredno egocentričnost. KavCiC kot »človek iz aparata« n enim samim stavkom potrjuje to oceno. Kdo je Niko Kavčič? Človek, ki je bil vedno v zakulisju, vedno »drugi«, vendar pa pomemben za zgodovino Slovenije; nič manj kot številni drugi, Čeprav njegovo ime v zgodovini ne izstopa. Marsikje so še danes vidne sledi njegovega dela, Čeprav on ostaja v senci in deli življenje med svojim ljubljanskim stanovanjem, lučaj daleč od notranjega ministrstva, in družinsko domačijo v Škofji Loki. Niko Kavčič je, eden izmed redkih Slovencev, nosilec spomenice 1941 in veteran osamosvojitve Slovenije, je človek, ki se ne sramuje svoje preteklosti in je ne zanika, ki sovraži konvertite, z zanosom govori o svojem članstvu v komunistični partiji, človek, ki ogromno ve, a ni nikoli spregovoril. Tega tudi ne bi počel, ko ga ne bi Janez Janša v svojih Okopih tako obdelal, mu pripisal pomembnega mesta v Organizaciji (prej se je temu reklo udbo-mafija) in mu očital, da je vse od časa objave spominov Staneta Kavčiča -kot član zelo ozke skupinice ljudi -načrtoval spremembe v Sloveniji tako, da se ne bi nič spremenilo. Ko sem pred nekaj dnevi z Nikom Kavčičem govoril o knjigi, je beseda padla tudi na njegove odnose z Janezom Janšo; tu je prišla do izraza vsa njegova osebnost, za katero je značilen odmaknjen pristop tudi do dogodkov, ki so ga globoko prizadeli. To opaziš tudi v knjigi, kjer so celo spori, ki so močno načeli čustva ljudi, ki so bili v njih soudeleženi, podani skopo, brez pridevnikov, skoraj golo kronistiCno. Tako je tudi z gornjo zgodbo o Titovem avtomobilu, kjer pa si je Kavčič vendar privoščil dva pridevnika v stavku, ki se glasi: »...Tito se je še naprej sproščeno vozil v svojem kraljevskem rolls-royceu.« Sicer pa je knjiga od začetka do konca »slovenska«. Kavčičeva pripoved sega tja v medvojna leta, ko se je kot mladenič vključil v sokolsko gibanje. Iz tega je bil prehod v Osvobodilno fronto obvezna izbira. Tu se je Kavčič formiral kot obveščevalec; njegovo opisovanje dogajanj na Gorenjskem, kjer je šef gestapa Rozumek hlinil prijateljstvo s partizani, katerim je nato zadajal hude udarce, je pravzaprav napeta zgodba, Jti si jo je že pisatelj Tone Svetina izposodil za svojo Ukano. KavCiC je med vojno sprejel vstop v partijo. To odločitev je utemeljil s pismom svojim nadrejenim, v katerem je zapisal »...visoka zavest, da sodelujem v zgodovinski borbi za socialno in politično osamosvojitev slovenskega naroda...«. Ko sva se pregovarjala, mi je prav tako govoril o »zavesti, da spletamo nit za sedanjo Slovenijo« in na moje vprašanje, ali je to vedel že takrat, se je skrivnostno nasmehnil in je dejal »Zelo!« To pa je tudi nit celotne knjige, saj se KavCiC od te osnovne misli ves čas ne oddalji niti za ped. Pravzaprav se resnični Kavčičev boj zaCne šele po koncu vojne, ko se v vrhu slovenskega vodstva izrazito oblikujeta dve struji: »liberal- na,« katere voditelja sta bila Boris Kidrič in Boris Kraigher, ter »marksistična,« katere duhovni oCe je bil Edvard Kardelj, prvi operativec pa Ivan MaCek. Vendar - v tem knjiga le potrjuje, kar je že nekaj let znano - obe sta moCno nacionalistični, obe sta usmerjeni predvsem v Slovenijo in obe se otepata vpliva Beograda. Kavčič spada k prvi skupini, ki je v povojnih letih močnejša, dela v Upravi državne varnosti, vendar se ukvarja pretežno z gospodarstvom. On je v bistvu pobudnik ustanovitve nekaterih velikih slovenskih podjetij, ki še danes uspešno delujejo. Pri tem ne izbira sredstev: pri Upravi državne varnosti so lahko tudi zaprtega hotelirja spremenili v izdelovalca zaCimb, sicer pa je tihotapstvo s cigaretami takratni slovenski varnostni službi zagotavljajo potrebno finančno osnovo. O pravni državi tedaj še ni bilo govora, cilji pa so bili zelo jasni. Kot reCeno, ključni del knjige zadeva obdobje, ki gre od konca vojne do odstavitve Staneta Kavčiča. Niku Kavčiču sem o tem delu tako povedal svoje mnenje: »Zanimivo je predvsem tisto, kar v knjigi ni napisano.« V odgovor sem dobil samo nasmešek in stavek: tako mislite..« Seveda, tako mislim, kajti knjiga je polna izzivov, nedokončanih misli, stavkov, ki dajejo razumeti tudi tisto, česar ne povedo. Poleg tega v njej razbereš Kavčičevo zvestobo idealom in načelom, za katere je delal, kar je navsezadnje tudi pomembna vrednota, žal Čedalje redkejša. Pa še nekaj je, kar bralca pritegne. Tudi ko govori o ljudeh, ki niso sodili v njegov krog, od Kardelja do Mačka, v Kavčičevih besedah ne zaslediš trohice jeze. Nasprotno, naletiš na priznanja za zasluge, ki jih ocenjuje kot take: o Kardelju meni, da je s tem, da je vsakih 10 let spreminjal jugoslovansko ustavo, »kupoval čas za Slovenijo,« Mačku pa pripisuje izreden nacionalizem, tudi pri kupovanju orožja za Slovenijo; tistega, ki ga je potem Slovenija koristno uporabila pri osamosvajanju. Zadnji del knjige, tisti, ki zadeva obdobje od objave spominov Staneta Kavčiča do današnjih dni, je manj zanimiv. To predvsem zato, ker je bilo o tem Času napisanega že mnogo, celo preveC, in ker so nam dogajanja tako blizu, da se jih še živo spominjamo. V spominih Nika Kavčiča ne bomo našli nic izrednega, Ce izvzamemo njegov odnos do Janeza Janše, ki je, kot že reCeno, predvsem racionalen, človeški in v njem zaznaš celo simpatijo. Na moja vprašanja do, da je tedanjo administrativno skrb in naloge v zvezi s celotno manjšino, tako v Trstu, na Goriške in na Ko--roškem prenesla na Upravo državne varnosti.« Z drugimi »A, o Janši ni Kavčič povedal nič več od tega, kar je v knjigi napisal. V bistvu mu je žal, da je - tako lahko strnemo oceno iz knjige - Janša zapravil izreden kapital, ki si ga je nabral z osamosvojitvijo. Zaslug mu torej ne odreka; nasprotno, stavek, v katerem ocenjuje, »da je usoda osamosvojitve bila izključno v rokah Igorja Bavčarja in Janeza Janše,« zaradi katerega se je marsikdo poCutil užaljen, ne daje le slike o tistih dogajanjih, ampak tudi KavCiCev pogled nanja. Seveda prikaza knjige in njenega avtorja ne moremo končati brez omembe tistih delov knjige, ki bolj ali manj odkrito zadevajo Slovence v Italiji. KavCič je Skofjeločan, Primorske ne pozna, pri pisanju o Tigrovcih se naslanja na knjigo Toneta Ferenca. Ko je leta 1945, takoj po osvoboditvi, poslan v Trst, preživi tu leto dni, vendar, vsaj iz knjige to izhaja, na stranskem tiru. Njegovi stiki z manjšino so občasni in omembe v knjigi v glavnem bežne. Poglejmo, katere so: Na strani 194 je govor o informbirojevski resoluciji. KavCič piše: »Tudi slovenska vlada s svojim aparatom in službami ni bila več kos raz-bijaškim napadom, ki jih je v Julijski krajini začel uprizarjati italijanski terorist Vidah. S svojo razkolniško dejavnostjo je hotel razbiti slovensko manjšino in ji zlasti zlomiti njeno materialno hrbtenico ter zavzeti njene civilne ustanove. Skrb za omenjene pozicije je prisilila slovensko vla- besedami, od konca vojne do kominforma je bila za manjšino zadolžena slovenska vlada, s kominformom je te naloge prevzela UDV, bolj znana kot Udba. Naslednja prelomnica, ki jo omenja KavCiC, sega v leto 1953. Takrat je prišlo najprej do prisilne likvidacije tržaškega podjetja Ujvoda, last slovenske vlade, ustanovljenega že leta 1945. Ta dogodek je bežno omenjen; kazalo bi ga raziskati, saj bi tako verjetno razumeli nekatere okoliščine in bi morda tudi nekatere akterje umestili na pravo mesto. Pa o tem kdaj drugič, saj se Kavčič pri tem vprašanju ne zaustavlja, paC pa na naslednji 201. strani piše o Času, ko je bil imenovan za elana medzavez-niške komisije, ki je urejala razmerje med conama A in B. »Od predsednika izvršnega sveta Borisa Kraigherja, sem dobil naročilo, naj celotno -manjšinsko gradivo prenesemo neposredno manjšinskemu vodstvu v Trst in Gorico. (...) V slovenskem političnem vodstvu je bila od tedaj prenesena skrb za gospodarski razvoj manjšine na Ivana MaCka, ki je bil takrat predsednik Gospodarskega sveta republike.« Z drugimi besedami, leta 1953 je od »liberalnega« dela slovenskega vodstva prevzel skrb za manjšino »marksistični« del. O Tržaški kreditni banki je v knjigi le nekaj namigov. Zgodovinar Božo Repe sicer v predgovoru Kavčiča omenja kot »pobudnika ustanovitve Tržaške banke,« Kavčič sam pa je v svojem pisanju skromnejši. Tako na strani 205, kjer obravnava »ostanke« po prisilnem razpustu gospodarske osnove Uprave državne varnosti ter svoj predlog, da bi zagotovili sredstva za slovensko brodarsko družbo in za tovarno hladilnikov v Škofji Loki, piše: »K obema predlogoma je bilo treba vnesti še potreben osnovni kapital za ustanovitev Tržaške slovenske banke. Sledila so še navodila, kako je treba delo izpeljati in še posebej glede banke z Ivanom Mačkom.« Se enkrat tvegajmo komentar in povejmo z drugimi besedami, da je za denar poskrbel Boris Kraigher, za izvedbo pa je bil zadolžen Ivan Maček. K obravnavanju te teme se Niko Kavčič povrne na strani 221. Se vedno smo v letih 1953-1954 in še vedno je govor o Kraigherju. Kavčič piše: »Poleg zahteve za ustanovitev slovenske banke v Trstu je v omenjenem programu maloobmejnega prometa spremljal cilj, da bi zamejskim Slovencem pripravil zakonske temelje za materialno osamosvojitev in samostojnejše uveljavljanje med večinskim narodom. Pri tem ga je prežemala ideja, da bi se vanj vključile vse slovenske skupine na Tržaškem. Da bi se v njem uveljavili vsi, brez diskriminacije s svojimi sposobnostmi.« Tukaj obrazložitev ni potrebna, saj lahko le zapišemo, da se ta program ni uresničil. Razkorak med »liberalno« in »marksistično« strujo je bil velik in očitno je prevladala druga. To pa je tudi vse, kar bomo v Kavčičevi knjigi našli o dogajanjih na tej strani meje. Resnici na ljubo, ni veliko. Pa tudi malo ne. Vse, kar lahko reCemo je, da je dela za zgodovinarje na pretek. Dobro vem, da sem podal le nekaj izsekov iz Kavčičeve knjige. Izbral sem tiste, ki so se mi zdeli novejši, bolj nepoznani in zato za bralca lahko zanimivejši. Seveda pa je vsaka izbira subjektivna. Knjiga Pot v osamosvojitev je namreC polna podrobnosti, zanimivih pogledov, razmišljanj, pa tudi dogodkov. To je knjiga, ki jo moraš brati počasi in pozorno; knjiga, v kateri imajo besede veliko težo. Ko sem se poslavljal od Nika Kavčiča, se mi je vsililo vprašanje, kdaj bomo brali drugo knjigo. Zamahnil je z roko, češ, o Cern pa sploh govoriš. Vendar pri teh stvareh ne smeš zapisati besede »nikoli«. Kajti iz tega, kar je v tej knjigi napisano, omenjeno, nakazano, iz vsega tega je jasno, da bi imel Niko KavCič še marsikaj povedati. Bojan Brezigar Predstavitev knjige Nika Kavčiča Pot v osamosvojitev bo v torek, 23. marca ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Prisoten bo avtor. NEDELJSKE TEME Nedelja, 23. marca 1997 Zveza NATO razdvaja Ruse in Američane HELSINKI - Na ame-risko-ruskem vrhu v Helsinkih sta predsednika ZDA in Rusije, Bill Clin-i°n in Boris Jelcin, sprejela pet skupnih deklaracij, od tega eno o evropski varnosti, vendar Pa njuna stališča do širitve zveze NATO še vedno ostajajo različna. Širitev zveze NATO je napaka, )e po koncu srečanja na na novinarski konferenci izjavil Jelcin. Deklaracija o varnosti v Evropi potrjuje nestrinjanje Washingtona m Moskve do širitvi zveze NATO. s ciljem, da bi zmanjšala morebitne posledice, sta se predsednika strinjala, da bosta podelovala, medsebojno in z drugimi, pri izdelavi dokumenta, s katerim bo vzpostavljeno sodelovanje med zvezo NATO ni Rusijo kot pomemben alement novega evropskega varnostnega siste-jna. Listina o odnosih, ki J0 bodo podpisale vse države članice Severnoatlantske zveze in Rusija, bo predstavljala trajno Zavezanost na najvišji politični ravni, je zapisano v deklaraciji. Se vedno smo prepričani, da je širitev zve-Ze napaka. Da pa bi zmanjšali negativne posledice širjenja, smo pripravljeni podpisati listi- no o odnosih, " je dejal Jelcin. Clinton je na novinarski konferenci dejal, da bi bila listina, ki bo urejala odnose med zvezo in Rusijo, lahko sklenjena že' v prihodnjih tednih. Predsednik Jelcin je poudaril rusko zaskrbljenost, da bo širitev zveze NATO pripeljala do mo- rebitnega kopičenja bojnih sil zveze NATO in Rusije. Clinton je zagotovil, da zveza nima takšnih načrtov. Predsednik Clinton je tudi pripomnil, da članice zveze NATO nimajo nobenega namena, načrta ali razloga, da bi nameščale jedrsko orožje na ozemlju držav, ki v tem trenutku niso članice zveze. Poleg skupne deklaracije o varnosti v Evropi sta Jelcin in Clinton sprejela tudi skupne izjave o "parametrih" zmanjševanja jedrske oborožitve v prihodnje (sporazum START), o proti-balističnih raketah (sporazum ABM), o kemijskem orožju in o gospodarskih pobudah v podporo Rusiji. CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO ■ CCT so obveznice s koriščenjem 1. marca 1997 in zapadlostjo 1. marca 2004. ■ Znesek prvega kupona in naslednjih kuponov izplačljiv 1. septembra in 1. marca za vsako leto trajanja posojila, bo odvisen od bruto donosa šestmesečnih BOT glede na dražbo, ki je bila konec meseca pred zapadlostjo kupona, s poviškom premije 0,15 na semester. ■ Dohodki vrednostnih papirjev (obresti in eventuelne razlike v emisijski ceni), za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. dekreta 239/96, so podvrženi davčnemu odtegljaju v višini 12,5%. ■ Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim pooblaščenim operaterjem, brez osnovne cene. ■ Cena, ki bo iznesena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Dejanski čisti donos prejšnje prodaje CCT je znašal letno 6,12%. ■ Varčevalci privatniki lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dltalia, pri bančnih zavodih in pri pooblaščenih operaterjih do 13.30 dne 26. marca. ■ Obresti obveznic CCT se koristijo od 1. marcem 1997; ob vplačilu (1. aprila) je treba doplačati, poleg iznešene cene na dražbi, še dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznic bo vsekakor vnovčil cel kupon, neto po odbitku davčnega odtegljaja za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. dekreta 239/96. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše infonnacije nudi vaša banka. Nato še ni sklenil, kdaj bo odločal o novih članicah BRUSELJ - Veliko vprašanje, na katero Nato še ni našel odgovora, je, kdaj natanko naj šestnajsterica zaveznic sprejme odločitev o tem, katere države bo na vrhunskem srečanju julija v Madridu povabila k pogajanjem o včlanitvi, se je danes izvedelo iz virov zavezništva v Bruslju. Možnosti sta dve: da Nato odločitev sprejme čim prej pred madridr-skim vrhom ali pa tik pred njim, s čemer bi laže preprečil uhajanje informacij v javnost. Toda slednja možnost ima to slabost, da bodo imele države kandidatke, ki ne bodo izbrane v prvem krogu, malo časa za ublažitev razočaranja in politično pripravo domače javnosti, je danes povedal predstavnik Nata, ki 'ni želel biti imenovan. Isti diplomat je tudi povedal, da Nato še ni sklenil, kako bo to odločitev sporočil državam kandidatkam za članstvo. Tudi tukaj obstajata dve možnosti: da zavezništvo obvesti veleposlanike držav kandidatk v Bruslju, ali pa da generalni sekretar Nata Javier Solana junija obišče prestolnice držav kandidatk in njihovim voditeljem sporoči odločitev, da so ali niso izbrane za prvi krog širitve Nata. Predstavnik Nata je tudi povedal, da se zavezništvo ne namerava odreči načrtu, da bo na ozemljih novih članic namestilo vojaško infrastrukturo, zlasti vojaške komunikacije, protiletalsko obrambo in radarski nadzor zračnega prostora. Nato je decembra lani že sklenil, da v sedanjih varnostnih razmerah nima niti potrebe niti namena na ozemljih novih članic namestiti jedrskega orožja, prejšnji teden pa je Nato tudi sklenil, da v prihodnje članice ne bo napotil tujih vojaških sil. Toda Rusija nasprotuje tudi namestitvi Natove vojaške infrastrukture v novih članicah. Zavezništvo pri tem vprašanju ne bo popustilo, je poudaril diplomat pri Natu. Pojasnil je, da ne gre samo za vojaško, ampak tudi za politično in ustavno vprašanje. V skladu z listino Združenih narodov imajo namreč vse države suvereno pravico izgradnje lastne vojaške infrastrukture, ta pa bo v novih članicah večinoma nacionalna in ne Natova, je dejal. "Vojaške instalacije so za Rusijo najmanj grozeč in najbolj stabilizacijski dejavnik. Brez teh instalacij bi bile nove članice na področju samoobrambe drugorazredne, " je poudaril isti predstavnik Nata. (STA) Slovenija si prizadeva za članstvo v Natu VVASHINGTON - Slovenija je naredila velik napredek in je solidna kandidatka za vstop v Nato in v tem smislu zasluži podporo za mesto v prvem krogu širitve severnoatlantske zveze, je na vprašanje, kako ocenjuje možnosti Slovenije v procesu vključevanja novih članic, v petek v Wa-shingtonu odgovoril predsednik predstavniškega doma ameriškega kongresa Newt Gingrich. Takšno oceno si je Slovenija pridobila tudi na Capitol Hillu, je poudaril Gingrich, ob tem pa dodal, da so zunanjepobtična vprašanja v pristojnosti predsednika Clintona in ameriške administracije. Predsednik predstavniškega doma je o tem govoril danes pred začetkom pogovora s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom, ki je na enotedenskem delovnem obisku v ZDA in se je v številnih srečanjih z visokimi predstavniki ameriške administracije in kongresa pogovarjal predvsem o mestu Slovenije v procesu širitve Nata. Predsednik državnega zbora je današnje srečanje z Nevvtom Gingrichem ocenil kot sintezo pogovorov v tem tednu, zlasti pa kot potrditev ocene ostalih sogovornikov, da je Slovenija uspešna demokratična država, opazna in navzoča v ZDA in kot takšna tudi primerna kandidatka za vstop v Nato v prvem krogu. Janez Podobnik je kolego Gingricha povabil na obisk v Slovenijo, v krajšem pogovoru pa sta se strinjala tudi o okrepitvi sodelovanja med državnim zborom in kongresom. Predsednik predstavniškega doma je povabil slovenski parlament k sodelovanju pri projektu predstavitve vseh muzejev sveta na internetu in povezave med predsedniki parlamentov prek svetovne mreže v Davosu. Dopoldne je predsednik državnega zbora v National Press Clubu na dobro obiskani novinarski konferenci pojasnjeval zlasti stališča Slovenije v zvezi s širitvijo Nata.. Članstvo zveze NATO - ■ ■. Ameriški predsednik Clinton in drugi voditelji zveze NATO načrtujejo, da bodo v kratkem povabili Poljsko, Češko in Madžarsko, da postanejo članice Atlantskega zavezništva. ■ Članice Prve kandidatke Francija Španija Portugal | Nadaljujemo z objavo risb, ki so nam | §: jih poslali učenci in dijaki naših šol. | Tokrat je na vrsti Državna srednja šola Srečka Kosovela na Opčinah, ki . ............f ,L.. . „ ...... I nam predstavlja sedem izdelkov. J1 Avtorji so: zgoraj levo Mirjam Malalan, v sredini Federica D’Ercole, de- sno Martin Rebecchi; levo Miran Sosič, desno Alja Štur- m ' ■ S man; spodaj levo Maruška Hrovatin, de- 4 | sno Alessandra Ban. eUrOSCHULE’97 IN NORDSCHLESWIG/DANEMARK Aprila bo Evrošola Goriški dijaki in profesorji zaživela tudi pri nas bodo gostovali na Danskem Minili sta skoraj dve leti, a spomin na aprilske dni Slovenske Evrošole ’95 še ni zbledel. Mladi manjšinci iz vseh vetrov Evropske zveze so štiri dni s svojo živahnostjo monopolizirali dogajanje v zamejstvu; govorice različnih jezikov so se prepletale po Trstu, Gorici, Bregu, tržaškem in goriškem Krasu, a se naposled tudi združile v tisti tako posrečeni Evrood-mev (»Evrošola-Evrošola, ola-ola, ola-ola«), ki je še dolgo odmeval v ušesih in srcih udeležencev. Po dveh letih se bo vrtiljak manjšinske Evrošole, ki ga poganja Evropski urad za manj razširjene jezike, aprila spet zavrtel, tokrat v Severni Sleziji pri nemški manjšini na Danskem, kot so bili do- tične kontinuitete - še 5. razredi osnovnih šol, ter - v smislu celovitosti zamejskega teritorija - tudi uCenci dvojezičnega šolskega centra iz Spetra v videmski pokrajini. Dijaki, uCenci, učitelji, profesorji in ravnatelji se bodo skupno srečali v Gorici. Tržačani bodo prispeli z vlakom, na goriškem Korzu se jim bodo pridružili še Goričani, da bodo skupno krenili do Kulturnega centra Lojzeta Bratuža in Kulturnega doma, kjer bodo potekale različne dejavnosti. Mimohod po Korzu bo - tako napovedujejo - kar veličasten, saj se ga bo udeležilo kakih 700 mladih. Na glavah bodo imeli bele kapice, koreografijo pa bo obogatila še velikanska 20 kvadratnih delavnica, ki bo zato tudi najbolj številčnejša (kakih 250 do 270 sodelujočih). »Obljudene« bodo tudi glasbena, likovna in plesna delavnica. Manj sodelujočih bo v gledališki, fotografski, literamo-jezikovni in novinarski delavnici. V teh delavnicah so morali zaradi tehničnih vzrokov omejiti število udeležencev (za fotografsko delavnico, ki bo potekala v sodelovanju s elani fotokrožka Trst 80, se je na primer prijavilo vec dijakov, število udeležencev pa so omejili na 25 prav z namenom, da bi lahko vsi ujeli v fotokamero utrinek iz go-riškega življenja). V prvih popoldanskih urah bodo posamezne delovne skupine predstavile ločili že na srečanju predstavnikov manjšin v Trstu. Takrat so tudi skleniti, da bodo vse udeležene manjšinske šole v domačih krajih proslavile Dan Evrošole, in sicer v soboto, 12. aprila, ko bo tudi na Danskem osrednja evrošolska slovesnost. Dnevu Evrošole bodo posvetile veliko pozornost tudi zamejske nižje srednje šole s Tržaškega in Goriškega, poleg njih pa - v okviru didak- metrov obsežna zastava Slovenske Evrošole ’95, ki je že zaplapolala na tržaškem trgu Unita. V obeh goriških kulturnih hramih bo stekel program. Organizatorji (ravnatelji in profesorji) so si zamislili skupinsko delo v različnih delavnicah. Sprva so jih predlagali deset, naposled so se odločili za osem. Največ zanimanja je pri mladih spodbudila, seveda, športna (ati tudi prikazale) svoje izdelke, ob koncu pa bodo prebrati tudi izjavo z zahtevo po zaščiti vseh manjšin v Evropi. V Gorici bosta spet iz mladih grl zadonela himna Slovenske Evrošole in Evroodmev. Tako močno, ga ju bo slišati skoraj tja do Danske in vseh drugih središč po Evropi, kjer bodo v soboto, 12. aprila, manjšinske šole proslavile svojo Evrošolo. (M.K.) Tingleff, Apenrade, Tondern so, zaenkrat, za dijake goriške nižje srednje šole Ivana Trinka in oddeljenih razredov v Doberdobu - španska vas. A le zaenkrat. Čez tri tedne se bo skupina 25 dijakov in štirih profesorjev podala v tiste daljne kraje v Severni Sleziji na Danskem, da bi tam predstavljala slovensko zamejsko šolo na letošnji Evrošoli ’97, ali bolje -Euroschule ’97, kot se bo tudi uradno imenovala v jeziku nemške manjšine na Danskem. Na goriški in dober-dobski nižji srednji šoli je že nekaj časa Danska osrednja tema šolskega življenja. Drugače bi tudi ne moglo biti, saj se ne dogaja vsak dan, da bi šolarji in profesorji odšli na tisoč in več kilometrov dolgo pot. Za goriški šoli bo tokrat sploh prvič, da bosta gostovali na takšni manifestaciji v tujini. Evrošole so bile namreč doslej (z izjemo domače »slovenske«) dotftena »Tržačanov«. Leta 1988 so v bretonskem Brestu v Franciji zastopali zamejsko šolo osnovnošolci iz nabrežin--skega didaktičnega ravnateljstva; tri leta kasneje so se v vvaleškem Pvvlhel-lyju predstavili nižješolci šole Iga Grudna, prav tako iz Nabrežine, pred štirimi leti pa so se Euro-skoalle ’93 v Friziji na Nizozemskem udeležili dijaki svetjakobske nižje srednje šole Ivana Cankarja iz Trsta. Po treh gostovanjih »Tržačanov« je bilo prav in pravično, da se Četrte Evrošole v tujini udeleži goriška šola. Ko so se med Slovensko Evrošolo v Trstu pripadniki manjšin odločili, da bo naslednje, 5. srečanje manjšinskih šol Poslopje Sole nemške manjšine v Apenradeju na Danskem, kamor bodo odpotovali Goričani in Doberdobci Dijaki goriške šole I. Trinka, ki bodo gostovali na Danskem. Na sliki levo dijaki dober-dobskega odseka v Evropski zvezi na Danskem, je bila izbira goriške in doberdobske nižje srednje šole tako rekoč - obvezna. »Danski« Nemci so bili namreč gostje prav šole Ivana Trinka; po dveh letih jim bodo čez nekaj dni, v prvi polovici aprila, naši goriški dijaki in profesorji vrnili takratni obisk. Priprave na gostovanje potekajo na obeh šolah, v Gorici in v Doberdobu, že od vsega začetka šolskega leta. V Severno Slezijo bo odpotovalo 17 učenčev iz matične goriške šole, 8 pa z oddelka v Doberdobu. Spremljali jih bodo štirje profesorji. Izbira dijakov, ki bodo 8. aprila odpotovali na Dansko, je bila, seveda, težka. Domala vsi bi si zaslužili izlet, število udeležencev pa je bilo omejeno, kar je tudi razumljivo, saj bodo družine na Danskem gostile nekaj sto gostov Evrošole iz Italije in drugih evropskih držav. Profesorji so bili zato prisiljeni izbirati. Na svoj račun so prišli v prvi vrsti dijaki, ki bodo sodelovali pri lutkovni predstavi, v pevskem zboru in v športnem tekmovanju. Na šoli Ivana Trinka so že lani pripravili velike lutke za lutkovno predstavo z naslovom Vsak naj bo to, kar je, ki jo bodo »prikrojili« za Evrošolo. Prvotno verzijo bodo morali strniti v 10-minut-ni nastop, ker so jim organizatorji paC odmerili le toliko časa. Ob lutkah se bo pred drugimi manjšinskimi šolami predstavil tudi šolski zbor ob spremljavi ansambla diatonične harmonike, kitare in trobila (vsi izvajalci so, seveda, dijaki goriške šole). Zbor bo zapel vrsto slovenskih ljudskih in narodnih pesmi, da bi vrstnikom posredoval napeve iz naše pevske zakladnice. Na Evrošoli se bodo posamezne šole pomerile tudi v športni dejavnosti. Organizator se je odločil za danski nacionalni šport, rokomet, zaradi Cesar so zaceli tudi naši predstavniki na vrat na nos trenirati to športno disciplino, da bi se Cim bolje izkazali. Sola Ivana Trinka se bo na Danskem predstavila s svojim grbom, ki ga je izdelal nekdanji profesor likovne vzgoje na šoli Hijacint Jusa. V grbu so dejansko stilizirano zaobjete vse tri pokrajine. v katerih živijo Slovenci; goriška, videmska in tržaška. Naše predstavnike bo mogoče na danskem tudi takoj razpoznati, saj bodo oblečeni v uniformirane drese z znakom na hrbtni strani, ki ga je izdelal likovni mojster Vladimir Klanjšček. Vsak dijak bo družini, ki ga bo gostila, podaril majoliko s slovenskimi narodnimi motivi, ki so jo izdelali in pobarvali na šoli. Goričani bodo odpotovali na Dansko 8. aprila z avtobusom. Prenočili bo- do v Nemčiji, 9. pa se bodo že udeležili sprejema ob prihodu v Severno Slezijo. V Četrtek, 10. aprila bo na sporedu prvo srečanje vseh sodelujočih manjšinskih šol, petek, 11. aprila bonamenjen športnim srečanjem, dan kasneje, v soboto, 13., pa osrednje srečanje Evrošole ’97. V nedeljo se bodo naši dijaki in profesorji ob slovesu udeležili maše po tamkajšnjem običaju, nakar bodo odpotovali proti domu. Prihod je predviden za torek, 14. aprila, zvečer. Evrošole ’97 se bodo udeležiti dijaki in profesorji dvanajstih manjšinskih šol: Slovenci iz Italije, Slovenci iz Avstrije, Ladinci iz Italije, Frizijci iz Nizozemske, Severni Frizijci iz Nemčije, Lužiški Srbi prav tako iz Nemčije, Waližani, Skoti, Irci, Bretonci iz Francije, Finci iz Švedske in seveda domačini, Nemci iz Severne Slezije. Skupno bo na Danskem gostovalo 220 dijakov in 39 spremljevalcev. (M.K.) O prvi svetovni vojni pri nas je bilo zelo veliko napisanega in fotografiranega ter filmanega. Čeprav se je ta vojna končala že pred 79 leti, še vedno izhajajo knjige o njej, bodisi da gre za ponatise kot nove spise, prirejajo se posveti, iz arhivov prihajajo zanimivi filmski posnetki. O dogajanju na Soški fronti so poročali v vseh državah, še zlasti v tistih, ki, Čeprav oddaljene, so bile zaveznice ene ali druge pri nas vojskujoče se države. Navedel hi samo en primer. Na enem srečanju, kjer so prikazovali ruske vojne dokumentarce, sem na lepem na platnu videl Kobarid. Bil je to ruski filmski dnevnik s podnapisi v ruski cirilici. Da je to bil Kobarid sem že na prvi pogled ugotovil, ko sem v cirilici bral “Caporetto”. Potem so tam bili seveda prikazani italijanski vojaki. Na eni hiši na glavnem trgu v tem kraju pa je bil v naših latinskih črkah bilo napisano “Gostilna”. Očitno je šlo za italijanski dokumentarec o prvi zasedbi Kobarida, ki so ga odstopili takratnim zaveznikom - Rusom. Ob neki drugi priložnosti sem se v Franciji znašel na boljšem trgu, kjer so prodajali tudi stare ilustrirane Časopise. ZaCel sem brskati po ilustriranem tedniku in, ko sem našel eno številko iz avgusta 1916, sem med slikami narejenimi ob prvi italijanski zasedbi Gorice 8. avgusta, zagledal tudi tisto goriške sodne palaCe in nasproti stoječe hiše svojega starega oCeta. Objavljene so bile tudi slike, ki jih drugje nisem videl. Cisto razumljivo je, da sem tisti zvezek revije kupil. Sodim med tiste, ki jih takratni dogodki pri nas zanimajo. Zato me vedno pritegne nova knjiga, ki jo zagledam v izložbi. Lanf so se v izložbi neke knjigarne pojavile tri knjige založbe “Colle-zione Princeton” iz Bassano del Grappa. Vse tri so imele vabljive naslove ter na prvi strani omenjene angleške poročevalce o dogajanju med 1. vojno na italijanski fronti. Ko sem pričel listati po teh knjigah sem ugotovil, da so to bili dnevniki angleških oficirjev in vojakov na tej fronti ter novinarska poročila za angleško Časopisje. Privabili sta me dve imeni: Rudyard Kipling in George Macaulay Trevelyan. Prvi me spominja na otroška leta, saj sem takrat bral njegove razne knjige o indijski džungli, na drugega pa sem se spomnil, ker sem neko C bral neko njegovo delo o italijanskem risorgimentu. Nabavil sem si eno teh knjig, tisto z naslovom “Ison-zo, Caporetto e la ritirata”. V njej je Giovanni Cecchin (ki je sicer uredil tudi druge knjige) objavil nekatere prispevke angleških piscev o dogajanju na Soški fronti. V drugih dveh in še nekaterih, ki so že prej, ali še bodo izšle, pa je veliko govora o borbah na Tridentinskem in v Venetu. Ko sem prebiral to knjigo sem si dejal, da vsi vemo, da je Ernest Hemingway najprej zaslovel zaradi svoje knjige “Zbogom orožje” (“Addio al- Nedelja, 23. marca 1997 NEDELJSKE TEME le armi” v italijanščini), ki je doživela tudi filmsko uprizoritev. Hemingway pa sploh ni bil na naši fronti, saj je v Italijo prišel takrat, ko so Avstrijci in Nemci zapodili Italijane par sto kilometrov nazaj na reko Piave. He-mingway je v vojni bolnišnici v Milanu spoznal angleško bolničarko Agnes Conway. Ta je že pred Kobaridom bila v angleški vojaški bolnišnici v vasici Dolegnano, med Kr-minom in Manzanom. He-mingwayu je posredovala cel kup podatkov, ki jih je potem spretno uporabil v svojem pisanju. Kar pa me je v tej knjigi nekoliko pritegnilo je bilo pisanje angleških poročevalcev ter objava slik o prisotnosti britanske vojske na zasedenem Goriškem že v prvi fazi vojne. Angleški topničarji so bili v Rubijah pri Sovodnjah, na Peci, v Rupi, v Mirnu, britanski rdeči križ pa je imel svojo bolnišnico tudi v Koj-skem v Brdih. Italijanski pisci niso sicer nikdar zanikali te prisotnosti, niso pa o njej veliko pisali. Ni bilo v njihovem interesu. Italijanskim bralcem so hoteli povedati, da so se edini borili proti Avstrijcem in na koncu vojne tudi bili zmagovalci. Tudi kasneje, ko so na hitro na fronto na Piavi prišle zavezniške Čete, da bi zaustavile avstrijsko-nemško prodiranje, je bila ta prisotnost sicer zabeležena a o njej se ni veliko govorilo. In vendar so pri nas že v prvi fazi vojne bili, poleg zelo številnih italijanskih, tudi nekatere angleške edinice. V že omenjeni knjigi (248 strani, cena 32.000 lir) so objavljeni prispevki štirih avtorjev. To so pisatelj in Nobelov nagrajenec Rudyard Kipling; topnicarski poročnik Hugh Dalton, kasnejši laburistični poslanec; bolničarka Freya Stark, kasnejša pisateljica in svetovna popotnica; oficir George Macaulay Tre-velyan, znan predvsem kot zgodovinar. Rudyard Kipling vojni poročevalec Rudyard Kipling je prišel na zasedeno Goriško na pomlad leta 1917. Napisal je veC člankov za angleške Časopise, v italijanščini so bili prevedeni že v vojnem letu 1917. Piše o Krasu in o oddaljenih vrhovih Julijskih Alp, piše o okolici Vidma. V svojem spisu o SoCi našo deželo primerja s Kašmirjem. Na njegovem obisku.teh krajev so ga spremljali italijanski oficirji in se zaradi tega razumljivo zavzema za italijansko resnico o vojni in o naših krajih nasploh. Govori tudi o Kalvariji nad Podgo-ro. V sozvočju z italijanskimi pisci ta grič naziva s “Podgo-ro”, in jo primerja z “majhnim Gibraltarjem”. Ta grič ob izlivu Sredozemskega morja v Atlantski ocean je dolgo bil znan kot neuničljiva angleška trdnjava. Zanimivo je tudi, da Kipling Gorico, “avstrijsko Nico”, primerja z mestom Cheltenham, nedaleč od Oxforda, ki ga Angleži zelo cenijo zaradi termalnih vrelcev. Rudyard Kipling je v svojih spisih precejšen propagandist za zavezniško stvar in marsikje dobimo vtis, da ima tudi markirano kolonialistično žilico. To lahko razumemo s tem, da je, kot vsi vodilni angleži, bil kolonialist in imperialen, saj so bili osvojili pol sveta. V svojih romanih je opisoval življenje v teh zasedenih deželah. Podrobno opisuje streljanje avstrijskih topov na takrat od Italijanov zasedeno Gorico. Zamolči pa, da je bilo mesto že prej skoro uničeno od italijanskih artiljeri-stov. Zelo navdušeno, kot da bi bil moral prepričati angleške bralce, hvali italijansko vojsko v teh zares krutih bojih. Angleški topničarji na Sovodenjskem Za nas bolj zanimiva in podrobna je kronika poročnika Hugha Edwarda Daltona, ki je v letih 1917 in 1918 bil dodeljen britanskemu topništvu na italijansko-avstrijski fronti. V juliju 1917 je bil dodeljen topničarjem, ki so že prej bili na področju Sovodenj. Pripoveduje o prihodu na levi breg Soče pri Pe- tovljah in o snidenju z angleškimi vojaki pri Rubijah. Topničarjem je poveljeval polkovnik Raven. Angleži so tu imeli 5 baterij. Postojanke so bile ob Vipavi. Druga skupina angleških topov je bila na južnem pobočju Krasa in je streljala na Grmado. Dalton je bil dodeljen bateriji, ki je bila na Peci. “To je vas, kjer je prebivalstvo pred vojno bilo slovensko. Sedaj ljudi tam ni več", piše angleški oficir. Gre za edino omembo o Slovencih, saj vsi pišejo le o Avstrijcih. Pisec večkrat omenja mirenski Grad, Fajti hrib, Vrh sv. Mihaela, Standrež, ter tudi kraje, ki so bile na drugi strani, za avstrijskimi jarki. V Standrežu je bila artiljeriska opazovalnica, ki je dajala informacije tudi angleškim topničarjem. Ob lepem vremenu je bila opazovalnica v neki poškodovani štandrežki hiši nekaj zares idealnega. Avstrijci so napačno menili, da se opazovalnica nahaja v Vrtojbi, zaradi tega so večkrat streljali na to vas. Avstrijci so dobro vedeli, da imajo pred seboj tudi angleške topničarje, zato so jim večkrat pošiljali razna hudomušna poročila. Angleške topničarje je obiskal tudi italijanski vrhovni poveljnik Gadoma. Na PeC je med nje prišel tudi italijanski vojni minister Bis-solati. Nagovoril jih je in vzklikal k angleško-italijanske-mu zavezništvu. Angleški poročnik piše tudi o svojih “izletih” v Gorico in v zaledje, opisuje boje v drugih krajih Soške fronte. Seveda piše tudi o najprej umirjenem, zatem pa skoro kaotičnem umiku, po nemško-avstrijskem uspehu pri Kobaridu. Italijanskih traktorjev za vleko topov ni bilo, zato so morali uporabljati konjsko vprego. Ze kmalu pa so dobili ukaz za umik na desni breg Soče, v bližino Gradišča. Uspelo jim je odnesti s seboj vse topove iz Rupe in s Peci ter s Krasa, priti na drugi breg SoCe. Tam so se dokaj umirjeno umikali v smeri San Giorgio di Nogaro, pa Čeprav so za seboj morali pustiti veliko dodatne opreme in precej municije. Italijanski umik je bil v popolnem kaosu, Angleži in Francozi (prvi so na Soški fronti imeli 65 težkih topov, drugi pa 34), pa so se umaknili v popolnem redu in prišli na varno, na desni breg reke Piave s polno oborožitvijo. Zdravniki in bolničarke tudi v Kojskem O kaosu v dneh po Kobaridu pišeta tudi George Macau-lay Trevelyan in Freya Stark. Prvi je že od leta 1915 bil na italijanski fronti. Poveljeval je celotni britanski zdravstveni pomoči. Druga je bila bolničarka v vojni bolnišnici v “Villa Trento” v Dolegna-nu. Prav to bolnišnico je kasneje Hemingway opisal v svojem romanu “Zbogom orožje”. Medtem ko Starkova opisuje v glavnem dogajanja v tej bolnici, v katero so sprejemali italijanske in angleške ranjence, ter svoja potovanja v razne okoliške kraje, od Vidma do Gorice in tudi po naših Brdih, je Tre-velyan bolj toCen in podroben v svojem spisu. Ne gre za dnevnik marveč za poročilo o delovanju angleških zdravnikov, bolničark in šoferjev rešilcev, ki so že ob italijanski napovedi vojne Avstriji prišli Italijanom na pomoC. Nekatere angleške rešilce je italijanska vojska uporabljala že v prvih dneh vojne, ko je zasedla Kobarid, Brda in go-riško furlansko ter bizjaško ravnino in prišla na obronke Krasa. Kasneje so Angleži v Italijo poslali še veC takšne pomoči. Uredili so vojno bolnišnico v Dolegnanu, ki je nekaj Časa svojo reševalno postajo imela tudi v Kojskem, v Brdih. Vsega skupaj so na tej fronti Angleži imeli sto rešilcev. Ti so prepeljali 285.000 ranjencev in naredili' 1.700.000 kilometrov. Angleži so na fronto pripeljali tudi svojo rentgensko napravo montirano na vozilu. Trevelyan v svojem poročilu in tudi v neki svoji knjigi o vojskovanju v Italiji podrobno omenja nekatere naše kraje. Angleški šoferji so v prvih mesecih vojne vsak dan vozili po Brdih, od Kojskega do Steverjana in Kalvarije. Cest skoro da ni bilo, kar jih je prej bilo, so bile popolnoma uničene. Kasneje je med angleškimi šoferji največ izgub bilo na poteh iz Solkana na Skabrijel. Po Kobaridu so Angleži do zadnjega ostali v bolnišnici v Dolegnanu. Potem ko so dobili ukaz za umik so šli najprej v Videm, kjer je vladal pravi kaos. Ni bilo italijanskega oficirja ali karabinjerja, ki bi hotel obdržati red. Na umiku so se angleški zdravniki in bolničarke srečali s topnicaji. Skupno, pa Čeprav z veliko muko in težavami, jim je urejen umik uspel. Kasneje, tako piše Trevelyan, so na fronto prišle tri angleške divizije, ki so leto dni kasneje, v oktobru 1918, v naskoku na avstrijske postojanke na levem bregu reke Piave, imele odločilno vlogo za italijansko in zavezniško zmago. Marko Waltritsch Na slikah: zgoraj: italijanski poveljnik gen. Gadoma na obisku pri angleških topničarjih v Rubijah; levo; rešilec in bolničarji pred sedežem Britanskega rdečega križa v Kojskem. NEDELJSKE TEME Nedelja, 23. marca 1997 Drugačen pogled na albanska dogajanja (Prejeli smo in objavljamo) »Problem ni kako Albaniji pomagati, problem je kako se Albancev znebiti!« Čeprav je to v nasprotju s skoraj vsemi izjavami, gre brez vsakega dvoma večinsko za daleC mnenje. Ob plazu retorike o Človekoljubni pomoči je namreč posebno na jugu Italije vedno bolj prisotna bojazen, da se bo iz drugega masovnega bega iz Albanije razvil nov val mikroprestopniStva, kajti prihodi preko otrantske ožine niso povezani z notranjim političnim položajem v Albaniji. Ta je res do skrajnosti kaotičen, vendar ni bistveno drugačen od tistega, ki je tam vladal v zadnjih petih ali šestih let, to je od Časa ko se je ta dežela »demokratizirala«. Razlika (navidezno velika) je v tem, da sedaj tudi osnovnošolski otroci hodijo po cestah z mitraljezi in da je skoraj tudi formalno razpadla država z vsemi svojimi ustanovami. To pa je bilo dejansko stanje tudi veliko veliko preden so televizijske mreže začele kazati oborožene ljudi. Albanija, ki je bila kakih 50 let usmerjena v brezbošt-vo, ni poznala desetih božjih zapovedi, odlično pa je sedaj znana enajsta: »pomagaj si kot veš in znaš«. Ta »pomagaj si« je pomenil krajo, majhno in veliko korupcijo. Policisti na številnih cestnih zaporah so ti brez vsakršnega razloga naložili »multo« (po italijansko) še preden so skušali obrazložiti, kakšen je bil prekršek. Od žrtve (seveda, ce je bila tablica tuja) je bilo odvisno ali je skupinico Policajev z neizbežnimi Ciki v ustih, enostavno poslala nekam in odpeljala ali pa jim namesto »multe« pomolila osebni prispevek. Da ne govorimo o trgovanju, kjer se je carinski zakonik »spre-minjal« vsak dan v korist funkcionarja in v škodo uvoznika ali pa v korist obeh in v gkodo države. In še o privatizacijskem načrtu, ki je dal izredno skromno družbeno lastnino v zakup demokratični stranki predsednika Berishe, da je iz njega zase in predvsem za svoje vplivnejše elane iztržila cimveC. Kje so razlogi za vso to bedo? No, nedvomno v hermetični zapori, ki jo je izvajal komunistični (tako se je vsaj imenoval) režim Enverja Hoxhe. Takoj ko je prišla »lirja« (svoboda), so Albanci v neverjetno kratkem Času Preko televizije spoznali, da v Italiji lahko z nekaj telefonskimi pozivi na nagradne igrice zaslužiš nekaj milijonov; da v Italiji zastonj dobiš lepe avtomobile; da v Italiji kar tako dobiš kakršno koli brano; da je v Italiji spolno obcevaje (oddaja »Colpo gros-so«) možno tudi na cesti; itd. itd. ... Seveda so bili pod Hoxho navajeni, da je vse dala država in zastonj. Ta vse je pomenil par Čevljev na leto, eno obleko na leto in še kaj. To je bilo tedanje albansko potrošništvo. Da so bile zastonj šola, zdravstvo, socialna oskrba in še kaj podobnega, ni bilo važno, ker je vse dišalo po komunizmu. Take pojme je bilo treba celo uničiti. In uničevali so jih. Ob poti iz Tirane do mesteca Kruja je bil požgan ducat zgradb večjega kmetijskega obrata, v mestu Vlore je bila požgano precej novo poslopje, ki je prej gostilo občinsko upravo; v sami Tirani so mi pokazali samo temelje osnovne šole, ki so jo prebivalci dobesedno razstavili in odnesli domov opeke, vrata, okna, strešnike. Pojem Svobode Nekaj mesecev po prvem masovnem begu iz Albanije so na jugu Italije, vendar tudi v naših krajih cveteli avtomobilski odpadi. Avtomobil je pomenil za vsakega Albanca pravo svobodo. Prej prepovedan predmet je postal na mah dosegljiv in ni bilo važno, kakšen je bil, le da je bil primerno velik. Ne toliko zaradi številčnosti albanskih družin, prej zaradi bolj amerikanske-ga videza. Recimo iz Trsta so v nekaj letih s trajekti odpeljali v Drač veC desettisoC do 20 let starih fiatov, oplov in drugih avtomobilov, na tisoCe dostavnih vozil, tovornjakov in avtobusov, vendar samo pešCico, res pešCico, traktorjev, torej strojev, ki bi zagotovili neko dodatno delo. V zadnjih dveh letih je ta promet skoraj izginil, ker se je trg zasicil, za boljše avtomobile pa nimajo denarja. Premožnejši ljudje sedaj kupujejo stare, vendar še dobre mercedese. V tržaški luki so nekoč zabeležili celo navidezno blešCeC porsche, baje pa celo lepo vzdrževan van-dar znotraj gnil ferrari. To so bili miti Albancev. Traktorji pa so še vedno izjema. Pojem dela in sadov dela je bil v domovini »diktature proletariata« neznan. Ubežniki so svojcem domov pošiljali nekaj denarja in stare avtomobile. Avtomobile so nato preprodajali in obirali tistega nekaj denarja, ki je prihajal iz tujine. Že itak navajeni na izredno skromno življenje, so v Albaniji v mnogoCem našli nov socializem, to je možnost, da preživiš brez velikega naprezanja. Delali so večinoma tisti, ki so našli kako zaposlitev v Italiji. Precejšnje zaslužke so si nekateri ustvarili tudi s prodajanjem raznovrstnega blaga Jugoslaviji v obdobju mednarodnega embarga. Utopija: graditi Albanijo UtopistiCna zamisel o rešitvi Albanije? Okoli nje zgraditi 20 ali veC metrov visok zid. Ljudi brez prisile prisiliti, da rešitev najdejo sami. Brez ropanja. Kajti, Ce ni proizvodnje, ni dobrin in ni Česa ropati. Preporod mora priti iz »lastne juhe«, ker bo samo tako imel nekakšno vrednost. Hrano, kot bistvo rešitve, Albanija lahko proizvaja v zadostni količini zase in za izvoz. Danes se dogaja, da paradižnike v poletni sezoni pri nas mečejo stran, ker jih je preveč, v Albaniji, ki ima v obalnem pasu podobne pogoje kot južna Italija, pa jih uvažajo in Grčije. In iz Grčije prihaja tudi sadje, ki je predstavljalo nekoC važno izvozno postavko. Očitno se je uveljavil mehanizem, ki je umetno povečal porabo. Denar je prišel iz nakazil zdomcev, iz vsakovrstnega trgovanja in na koncu tudi iz »finančnih« družb, ki so dokončno prepričale Albance, da ni treba delati. Skupina goljufov je investirala res precejšnje vsote za izplačevanje mastnih obresti, da bi prepričala varčevalce, ko pa je stvar stekla je nazaj dobila vse, kar je prej tvegala, in še veliko veliko več. Prvotna izplačila teh družb so marsikaterega Albanca prepričala, da je opustil še tako skromno kmetovanje in se predal posedanju in lenarjenju v bulvarskih barih, ki so v zadnjih dveh ali treh letih povsem opustošili brez špekulacij zasnovane zelene površine Tirane in kakega drugega mesta. To, da je postala Albanija nekakšen »duty free« za mafijo je stvar zase. Pojav je po eni strani mogoCe zatirati, predvsem pa je potrebno, da se ustvarijo pogoji, ki onemogočajo nadaljni razvoj. In ti pogoji lahko pridejo le iz sadov lastnega dela. Do pred nekaj leti sq bili cementni bunkerji »made in The People’s Republic of Chi- na« glavna značilnost Albanije. Vneti sovražniki Hoxhejevega režima so pravili, da jih je milijon, manj vneti, da jih je 800 tisoč, skoraj komunisti pol milijona, komunisti, da jih je res veliko. Kupole bunkerjev so gosto posejane na plažah, sredi žitnih polj, najdeš jih na mestnih ulicah in celo na ostankih tribune skromnega nogometnega igrišCa. ... Američani res niso vedeli, kaj jih je Čakalo, ko bi bili skušali vdreti v Albanijo! Pokazali so mi tudi cementne drogove, ki so podpirali nasad vinskih trt. Na vrhu so imeli kakih 30 cm dolgo železno špico. »Past v primeru napada padalcev!« Danes se »moderna« Albanija ponaša z neverjetno gostoto satelitskih televizijskih anten, pravi »status symbol«. Kdor je nima je tudi za albanske pojme velik revež. Iz ne- ba prihaja v hiše ogromna količina zahodnjaške propagande, novih lažnih potreb, pornografije, nasilja. In prav televizija je tako razbohotila upor zadnjih dni. Kratek oklepaj: kolikokrat slišimo na italijanski televiziji v zvezi z izgredi na nogometnih stadionih, da gre zua prizore, »ki jih ne bi hoteli nikoli videti«, in vendar jih vneto kažejo, iste tudi po večkrat. TV je že prišla tako daleC, da je mali ekran pojem uspešnosti. In ko je RAI prvi C pokazala kako je neki Albanec streljel v zrak je povsem zanesljivo, da je tisti Fatmir, ali Arben, ali Shpetim postal heroj, ker so ga po televiziji videli znanci ali vaščani. In drugi dan so ti hoteli, da bi se zveCer tudi sami videli na TV dnevniku. In tako so vsi streljali v zrak Ce je le bila RAI v bližini. To je bilo jedro »upora«. Za reko pribežnikov je kriva predvsem televizija. Voditelji se rodijo iz boja Ob tej predstavitvi albanskega kaosa še nekaj »pragmatičnih« misli, ki bi uokvirile stvar v politiko. Vodilna kasta, ki je izšla iz »demokratizacije« je uživala popolno podporo Zahoda. Prevzem oblasti po 50-letni temi seveda ni bil vprašljiv. Razplet pa je pokazal, da je šlo za veliko slabše ljudi kot prej. Prješnji režim je izražal bolno enoumje, ni pa kradel. Po revoluciji so tako Hoxhevi vdovi brez dokazov krivde prisodili nekaj let zapora, ker naj bi si prisvojila 15 (!) milijonov lir. Torej vsoto, ki tudi v Albaniji ni bila prav na nivoju državniške kraje. Velik del podpor v hrani (zelo velikokrat z že zapadlim datumom), ki so jih razne države darovale Albaniji je postal last državniško-mafij-s kih klanov, ki so jo prodajali na Črni borzi. Denarni pri- spevki so izginili brez vidnih rezultatov pri javnih delih ali socialni oskrbi. Največkrat so krediti služili za finansiranje nakupa potrošniškega blaga, katerega prodaja je nato dodatno bogatila izbrano elito. Stranka predsednika Berishe je postala dejanski upravitelj privatizacij, in ves ta »napredek« se je izražal le v Tirani in DraCu. Drugod se je revščina celo večala. Zelo zgovoren je bil primer ljudskega referenduma, ki je jeseni leta 1994 odločal, ali ima lahko predsednik še večja pooblastila. Po skrčeni predstavitvi teh novih dodatnih pooblastil bi postal predsednik dejansko gospodar vsega in Hoxha je izgledal v primerjavi velikodušen odprt demokrat... Zadnji dnevi volilne kampanje so bili pravi psihološki terorizem in tudi brez znanja albanščine je bilo jasno, da mora režim zmagati, ker je tako hotel mednarodni denarni sklad (ZDA). No. Presenetljivo za tako kampanijo, vendar razumljivo za stvarno stanje je bil rezultat 60:40 proti Berishi. Samo v DraCu je minimalno zmagal Berisha in v Tirani je bilo le 52:48 za opozicijo, v obrobnih mestih pa so socialisti (in številčno skromni) drugi nasprotniki dosegli tudi 80 odstotkov. Referendum ni bil merodajen za parlament, politično sporočilo pa bi v demokraciji terjalo odstop Berishe. Ta pa je s svojo kliko mirno opravljal dalje svoje umazane posle. In nic bolje ni bilo med lanskimi parlamentarnimi volitvami, ki bi morale le potrditi rezultat refereduma, »presenetljivo« pa je zmagal Berisha. Mednarodni opazovalci so ugotovili »nekaj« nepravilnosti in vlada je pristala, da so tu pa tam volitve ponovili. KonCni rezultat je ostal seveda brez sprememb, kar je menda bilo v načrtih zahoda. In končno je prišla sedanja kriza, v kaeri je bil Berisha povsem brez moCi, ker so ga zaradi preočitnih goljufij zapustile tudi ZDA. Kaj sedaj? Kot velja za ves tretji svet bi bilo najboljše zdravilo opustitev vseh »podpornih« programov. Ljudem ni treba dajati rib, treba jih je naučiti ribe loviti. Seveda treba istočasno tudi končati z ropanjem v tretjem svetu, ker pomeni zmanjšati lastno porabo v bogatem svetu. Konkretno Albaniji ne bi smeli veC pošiljati televizijskih programov. Baje sedaj v Albaniji ni osebnosti, ki bi uspela nekako združiti narod. V albanskih krogih v Trstu je bila nedavno omenjena celo uvedba monarhije. Ce verjetno sedaj res ni voditeljev, pa zgodovinske izkušnje dokazujejo, da se voditelji rodijo iz boja. Brez boja se ne bo razvil nihče. Bruno Križman Na slikah: zgoraj »pragozd« televizijskih anten, levo pročelje narodnega mozeja v Tirani, edine lepe stavbe v mestu. S pročelja so medtem odstranili zvezdo. ^ ^ Nedelja, 23, . marca 1997 NEDELJSKE TEME Razpis študijskih obiskov za akad. leto 1997/98 RAZPIS STUDIJSKIH OBISKOV PRI MANJŠINAH V DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE Pristojni urad Evropske zveze in Evropski urad za manj razširjene jezike sta tudi letos objavila razpis za študijske obiske pri drugih manjšinah, ki omogoča pripadnikom manjšin - predvsem mlajšim -da spoznajo druge manjšine v Evropi. Objavljamo razpis, iz katerega je razvidno, da zapade rok za predložitev prošenj že ta mesec. Interesenti morajo torej pohiteti. Informativno sporočilo o študijskih obiskih za akademsko leto 1997/98 I. Cilji programa 1. Sodelovanje med deželami Evropske unije, v katerih se uporabljajo manj razširjeni jeziki je naraven del procesa evropskega združevanja, saj je cilj tega izboljšati stike in sodelovanje v vsej Zvezi. Ce upoštevamo vse tiste, ki v vsakdanjem življenju uporabljajo manj razširjene avtohtone jezike, govorimo o približno eni šestini državljanov. 2. V glavnem vsi soglašajo, da je jezikovna raznolikost Unije pozitivna značilnost, ki jo gre ohraniti, zato je v korist dežel z manj razširjenimi jeziki, da se p o služijo izkušenj dežel drugih držav članic. 3. V skladu z resolucijami, ki jih je sprejel Evropski parlament 15. oktobra 1981 (poročilo Arfe), 30. oktobra 1987 (poročilo Kuijpers) in 9. februarja 1994 (poročilo Killilea), je Komisija evropskih Skupnosti leta 1983 uvedla program študijskih obiskov v sodelovanju z Evropskim uradom za manj razširjene jezike, s sedežem v Dublinu. 4. Pogodba EU, sprejeta leta 1993, doloCa politiko skupnosti na področju kulture. »Skupnost prispeva k polnemu razvoju kultur držav Članic v spoštovanju njihovih državnih in deželnih razlik in istočasno podčrtuje skupno kulturno dediščino« (čl. 128,1). 5. Poglavitni cilji študijskih obiskov so: - omogočiti preučevanje vzgojnih, kulturnih, administrativnih in medijskih struktur v zvezi z jeziki in deželnimi kulturami Unije. - razmnožiti aktualne, izbrane in visoko kakovostne podatke v zvezi z razvojem manj razširjenih jezikov na ozemlju Skupnosti. Splošno pa uvrščamo med cilje programa študijskih obiskov tudi večjo zavest o evropski stvarnosti na področju razvoja manj razširjenih jezikov. 6. Do danes se je programa udeležilo približno 1.000 strokovnjakov za manj razširjene jezike. V obdobju 1996-1997 je bilo v okviru programa podeljenih 85 štipendij. H. Kandidature 7. Komisija v sodelovanju z Evropskim uradom za manj razširjene jezike, je odgovorna za izbiro in določitev kandidatov. Ti bodo morali poznati vsaj en jezik Skupnosti, poleg svojega, in bodo morali biti sposobni sporazumevanja v jeziku, v katerem se bo odvijal obisk. V primeru, da bi se kdo od kandidatov umaknil, bo izbranih tudi nekaj namestnikov. Kdor se je udeležil programa študijskih obiskov v zadnjih petih letih, ne bo mogel predložiti prošnje za udeležbo v tem akademskem letu. 8. Kandidatme je treba poslati v enem izmed 11 uradnih jezikov Evropske "unije (danščina, nemščina, grščina, angleščina, španščina, francoščina, italijanščina, nizozemščina, finščina in švedščina) na sledeča naslova: Dott. Stefano Salmasi DG XXII - Istruzione, For-mazione e Gioventil COMMISSIONE DELLE comunitA EUROPEE 5-7 me Belliard B-1049 Brmcelles Ms Caoimhe Ni Lochlainn THE EUROPEAN BUREAU POR LESSER USED LAN-GUAGES 10, Sraid Haiste locht, IRL - Baile Atha Cliath 2, TRET. AND Prosimo, da uporabljate tu priložene obrazce*; kandidature sprejemamo do najkasneje 30. maja 1997. 9. Vso korespondenco v zvezi s prijavo in organizacijo študijskih obiskov, in vse kar zadeva finansiranje obiskov, je treba poslati na sledeči naslov: THE EUROPEAN BUREAU FOR LESSER USED LAN-GUAGES 10. Sraid Haiste locht., IRL - Baile Atha Cliath 2, IRELAND IIL Udeleženci 10. Udeleženci bodo morali v čim večji meri predstavljati deželne ali manjšinske jezike, na krajevni ravni morajo nositi odgovornosti, ki jim omogočajo, da svoje izkušnje posredujejo drugim na krajevni, deželni ali državni ravni ter da posredujejo drugim izkušnje, ki so jih pridobili na študijskem obisku. 11. Skupino bodo sestavljali odgovorni za širjenje manj razširjenih jezikov in kultur, na to temo izkušeni novinarji, pristojni za usposabljanje vzgojiteljev in raziskovalci, ki raziskujejo v državah članicah EU. Predvideno je, da bodo udeleženci postali nekakšni »razmnoževalci« (poglavitni kriterij selekcije) splošnih ciljev tistih, ki si prizadevajo širiti manj razširjene jezike in kulture v EZ. 12. Odbor držav članic Evropskega urada za manj razširjene jezike bo jamčil, da so kandidati sposobni spora-zmnevanja v vsaj enem jeziku skupnosti, poleg lastnega. Poleg tega bodo morali dobro poznati jezik, ki ga bodo uporabljali med študijskim obiskom. Predvideno je proporčno zastopstvo na geografski osnovi. Odbori držav članic bodo morali poleg tega predlagati določeno število namestnikov, tako da bo mogoče brez težav nadomestiti morebitne kandidate, ki bi se zadnji trenutek umaknili. 13. Predvidena je možnost izmenjave štipendij med državami članicami. To pomeni, da bo v primeru, da se eden od kandidatov umakne in ga ni mogoCe zamenjati s predstavnikom iz iste države članice, štipendijo mogoče podeliti kandidatu iz neke druge države Članice. IV. Program 14. Predvideni obiski in tematski sektorji za leto 1997/1998: - Furlanija: družbeno-kul-tuma dejavnost društev 14t20/9/1997 - Lužiškosrbska skupnost v Nemčiji: načrtovanje jezika 21-27/9-1997 - Bretanija: šolstvo 12-18/10/97 - Galicija: šolstzvo, javna uprava in sociolingvistično raziskovanje 9-15/11/1997 - Luksemburg: večjezičnost 29/3-4/4/1998 - Skupnost Samijev na Norveškem: splošni obisk 19-25/4/1998 -FrizLja: gospodarski razvoj 19-25/4/1997 15. Evropski urad za manj razširjene jezike bo udeležencem, kolikor mogoCe, poslal potrebno dokumentacijo o deželah, v katerih bodo potekali obiski. 16. Praviloma bodo obi- ski trajali en teden in bodo skupinski. V. Priprava študijskih obiskov 17. Potem, ko bo Komisija sestavila seznam udeležencev, jih bo Evropski urad razdelil po skupinah po sledečih načelih (in prednostnem vrstnem redu): - tema študijskega obiska - jezikovne sposobnosti udeležencev - dežela, ki jo bodo obiskah 18. Evropski urad za manj razširjene jezike bo udeležencem poslaTuradno vabilo. V tej fazi se bodo morali kandidati" odločiti, ali se obiska želijo udeležiti. V primeru, da bi kdo izmed kandidatov odločil, da se bo umaknil, bo moral nemudoma obvestiti Evropski urad, ki bo poskrbel in ga nadomestil. V tem primeru se bodo izvajali kriteriji, obravnavani na točki 12 in 13. 19. Podrobnosti v zvezi s programom in natančne podatke o deželi, ki jo bodo obiskali, bodo udeleženci prejeli pravočasno. V primeru, da bi si kdo od udeležencev želel med obiskom ogledati določen kraj ali določeno inštitucijo, bo moral potrebne podatke predložiti čimprej, tako da bo država, v kateri bo potekal štiudijski obisk, lahko preučila prošnjo. 20. Udeleženci naj s seboj prinesejo dokumentacijo o lastnem položaju. To dokumentacijo bodo prejeli drugi člani skupine in služba, ki udeležence gostuje, kar bo še pospešilo izmenjavo informacij. 21. Takoj ko bodo udeleženci prispeli v državo, ki jih bo gostovala, jim bo krajevni predstavnik organizacije podrobno predstavil program in jim posredoval splošne podatke o položaju manjšinskega jezika na obiskanem področju. Da bi se čimbolje pripravili na študijski obisk, bodo udeleženci dobili: - temeljne informacije o deželi, ki jo bodo obiskali - vprašalnik VI. Poročila 22. Mesec dni pred začetkom obiska bo imenoval poročevalec z nalogo, da v imenu skupine pripravi poročilo, pri pripravi katerega morajo sodelovati vsi udeleženci. Poročilo je treba sestaviti v enem izmed 11 uradnih jezikov Unije (po možnosti v angleščini ali francoščini) po kriterijih, ki bodo poročevalcu obrazloženi pred začetkom obiska. 23. Poleg zgoraj navedenega poročila bo moral vsak udeleženec sestaviti in predložiti sintetični opis obiska v enem izmed 11 uradnih delovnih jezikov Evropske Unije. 24. Udeleženci bodo morali predložiti poročilo (tipkopis) v treh kopijah in poslati en izvod na naslov: Dott. Stefano Salmasi DG XXII - Istruzione, For-mazione e Gioventu COMMISSIONE DELLE COMUNITA EUROPEE 5-7 me Belliard B-1049 Brmcelles in dva izvoda na naslov: THE EUROPEAN BUREAU FOR LESSER USED LAN-GUAGES (Evropski urad za manj razširjene jezike) 10, Sraid Haiste locht., IRL - Baile Atha Cliath 2 Poročilo bo moralo biti predloženo v roku šestih tednov po zaključku študijskega obiska. VI. Finančni pogoji 25. V normalnih okoliščinah bo najvišja nakazana vsota 850 ekujev. V izrednih primerih bo mogoCe nakazati dodatni znesek najveC 150 ekujev, ki ga bodo dobili tisti udeleženci, ki bodo morali opraviti veC kot 2.000 km dolgo potovanje (povratna vožnja). 80% vsote bo izplačanih pred obiskom, preostali znesek pa potem, ko bo komisija prejela in odobrila poročilo o študijskih obiskih v akademskem letu 1996-1997. 26. Komisija in Evropski urad za manj razširjene jezike ne nudita nobenega zavarovanja za kritje študijskega obiska, zato bodo morali udeleženci za to poskrbeti sami. VIL Razno 27. Med obiskom se bodo dobitniki štipendij na lastne stroške lahko posvetili osebnim raziskavam ali izletom na obiskanem področju, vendar se bodo morali obvezati, da se bodo udeležili vseh dejavnosti, prirejenih v okvira študijskega obiska. 28. Glede na to, da je program študijskih obiskov specifičen, svetujemo udeležencem, da se obiskov udeležijo s spremstvom. Vlil. Nadaljevanje programa 29. Komisija, ob sodelovanju Evropskega urada za manj razširjene jezike, lahko organizira sklepni sestanek za udeležence in organizatorje obiskov, z namenom, da pride do izmenjave mnenj in izkušenj. Izid razprave bi utegnil biti zelo koristen za nadaljnje načrtovanje Komisije. 30. Komisija evropskih skupnosti si pridržuje pravico ukreniti vse, kar je potrebno za to, da bi izkoristila v največji možni meri rezultate programa. Med temi ukrepi bi lahko bila tudi publikacija poročil strokovnjakov in informacij, ki so jih posredovali drugi udeleženci. * Obrazca iz tehničnih razlogov ne moremo objaviti. Interesenti ga lahko prejmejo v uredništvu Primorskega dnevnika. Revija II Veltro: pošten prikaz kulture slovenske manjšine // VELTRO 1> Pred kratkim nam je po naključju prišla v roke revija II Veltro, točneje številka 3-4 iz leta 1995. To revijo izdaja združenje Presenza Italiana iz Rima, njen namen pa je uveljavljanje italijanske kulture in tradicije. Številka, ki jo omenjamo, pa je zanimiva, ker je skoraj v celoti namenjena manjšinam. To velja tako za italijanske manjšine v dragih državah, predvsem v Švici, Sloveniji in v Hrvaški, kot tudi za manjšine v Italiji, posebno poglavje pa je namenjeno še italijanskim narečjem. Pomembno je namreč dejstvo, da revija, ki je sicer namenjena izključno uveljavljanju italijanskega jezika in kulture, ebravnava tudi stanje manjšin v Italiji. V tej številki je obravnavana tema književnost in prikaz je, kar zadeva slovensko manjšino, še kar popoln, glede na dejstvo, da nam namenjeni pregled ne presega petih strani. Zapis tako vsebuje kratek zgodovinski pregled, ki se začenja s Trubarjem in Zoisom, končuje pa se s sodobno ust- RIVISTA DELtA CIVIJJA ITAPANA 3-4 akno sagm - v AOUio .Niiosro varjalnostjo, preko Kosovela, Pahorja in Rebule do Mer-molje, Cuka in Mirana Košute. Tudi bibliografija, ki jo navaja avtorica Mariangela Buogo (Miroslav Košuta, Boris Pahor, Evgen Bavčar, Marija Pirjevec, Taras Kermauner), daje vtis dokajšnje popolnosti informacij, ki jih vsebuje revija. Sicer pa revija vsebuje tudi zapise o književnosti drugih manjšin v Italiji, od Albancev do južnotirolskih Nemcev. Pisanje je opremljeno z zemljevidom, ki je šs kar popoln, nedvomno popolnejši od informacij, ki jih lahko preberemo v številnih italijanskih enciklopedijah in učbenikih. Revija tako ponuja tudi bralcu, ki nič ne ve o manjšinah, sliko, iz katere jasno izhajata dve dejstvi: da so tudi manjšinske kulture sestavni del celovite italijanske kulture in da imajo te manjšine bogato književnost, ki predstavlja most med italijansko kulturo in kulturami drugih narodov. Za revijo, ki izhaja v Rimu in ki nima pretenzij, da bi se tudi sicer ukvarjala z manjšinami, pa je to nedvomno pomembno in je seveda vredno priznanja. _____ODLOČEN POZIV KMEČKE ZVEZE ODGOVORNIM OBLASTEM_ Naše kmetijske zadruge pred neizbežnim propadom? Nevzdržen položaj Kraške mlekarne in zadrug Dolga krona in Brda Na seji Glavnega sveta Kmečke zveze je bilo v ospredju kritično stanje slovenskih kmetijskih zadrug na Tržaškem in Goriškem. Temu problemu posveča Kmečka zveza že nekaj let veliko pozornost, ker so te strukture že precej časa v hudih finančnih težavah, v katere so zašle predvsem zato, ker niso bile deležne ustreznih finančnih podpor in zaradi kontingentnih objektivnih težav, kot so težke naravne danosti, omejen obseg proizvodnje, kar dviga fiksne stroške in še druge. Kmečka zveza je bila med pobudniki ustvarjanja teh zadrug, zavedajoč se njihovega nenadomestljivega pomena za razvoj kmetijstva in širše celotnega gospodarstva obmejnega teritorija. Prav zato je naredila vse, ker je bilo v njeni moči, da bi te strukture bile žive in da bi se krepile v korist svojega članstva. Redno je posegala pri oblasteh v državi, na Deželi in v Sloveniji v iskanju rešitev, ki bi zagotavljale trdno ekonomsko osnovo zadrugam, v zadnjem času pa je odločno nastopala, da bi pristojne oblasti zagotovile zadostna finančna sredstva, ki bi preprečila njihov propad, kar je sedaj na žalost tragično dejstvo, ki ga je KZ napovedo- vala. Glavni svet KZ je ocenil, da je do tega stanja prišlo zato, ker so pristojne deželne oblasti na te strukture vedno gledale omejevalno in izključno z vidika gospodarske računice in zato niso dojemale širše namembnosti delovanja, ki obstaja v ohranjanju kmečkega tkiva ter varovanju naravnega okolja in utrjevanju naše manjšinske skupnosti. Glavni svet KZ je bil zato prisiljen ugotoviti, da je Kraška zadružna mlekarna skoraj že pred enim letom prenehala delovati in da ji je bil do pred kratkim imenovan komisar za likvidacijo zadruge. Prav tako je bil prisiljen ugotoviti, da se bo živinorejska zadruga »Dolga krona« morala nujno odločiti za zaprtje oz. prenehanje te dejavnosti, če ne bo zanjo rešitve v najkrajšem času. Isto velja, na žalost, tudi za goriško vinarsko zadrugo »Brda« v Steverjanu. Pri tem je treba še dodati, da gre za strukture, katerih zavzeto upravljanje bi jim zagotavljalo aktivne letne bilance, če jih ne bi bremenile pasivne obresti na posojila, ki so bila potrebna za njihov začetni zagon. Zadostovalo bi, da bi dobile nov kapital po nizki obrestni meri in tako svoje bilance razbremenile največje pasivne postavke, ki jo predstavljajo ravno pasivne obresti, ki se vsako leto večajo. Glavni svet KZ gleda na to stanje z veliko zaskrbljenostjo, saj se s propadom zadrug ruši določen koncept ohranjanja in razvoja zamejskega slovenskega kmetijstva, ki ima važno vlogo tako pri globalnem načrtu za razvoj kmetijstva kot pri zagotavljanju aktivne zaščite teritorija pri uresničevanju Kraškega parka. Kar pa zadeva zadrugo »Brda«, je Glavni svet KZ pouaril, da gre za strukturo, katere namen je bil doseči neposredno trženje lastne vinske proizvodnje in se tako rešiti spon trgovskih monopolov, vzporedno s tem pa ovrednotiti briška vina in skupnost briških slovenskih vinogradnikov. Glavni svet stanovske organizacije slovenskih kmetov zato še enkrat, soglasno, odločno in jasno poziva vse odgovorne oblasti v deželi, državi in v Sloveniji ter vse politične in družbene sile, da vsaj v zadnjem trenutku s primernimi ukrepi preprečijo propad našega zadružnega kmetijskega gospodarstva z vsemi posledicami za našo in celotno skupnost. j .k. ______POGOVOR Z MLADIM CVETLIČARJEM WALTERJEM ORLOM_. V proseškem kraljestvu pelarainij Predvčerajšnjim je uradno nastopila pomlad, v resnici pa jo v naravi čutimo že nekaj časa, prej kot zadnja leta. S pomladjo nas misel kar sama, vsaj pri ljubiteljih, vodi k cvetju, ki bo začelo krasiti okna in balkone stanovanj. Beseda je seveda o lončicah in zato smo se pogovorili s človekom, ki mu je cvetje poklic; z mladim VValterjem Orlom, cvetličarjem na Proskeu in članom Cvetličarske zadruge, ki ima v upravljanju eksperimentalni Cvetličarski center ERSA na Proseku. Kakšno je delovanje Centra v tem času? Teče drugo leto kar je naša Cvetličarska zadruga prevzela upravljanje eksperimentalnega Cvetličarskega centra in delo v njem zaupala svojim članom: Igorju Starcu, VValterju Stanissi in meni. Starc se ukvarja v glavnem z vrtnicami, midva s Sta-nisso pa se posvečava skoraj izključno lončnicam oz. eksperi-nientiranju z njimi v težnji, da bi preizkusili nove tehnologije in nove sorte, primerne za naše tržišče. Rezultati seveda niso takojšnji saj eksperimentiranje zahteva veliko vztrajnosti in strokovnega znanja. Dejansko se pri delu tudi sami učimo tako na pozitivnih kot tudi ha negativnih izkušnjah. Prav zdaj imate v Centru gotovo veliko dela. S čim se največ ukvarjate? Zdaj je naša pozornost namenjena v glavnem pelargonijam. Preizkušamo kar 35 sort. V dveh rastlinjakih imamo okrog 9000 rastlin, ki so prav zdaj v začetni fazi cvetenja, ki se bo razbohotilo čez kakih 10-14 dni. Se morda, vedno v eksperimentalne namene, ukvarjate tudi z drugimi cveticami? Se, vendar v omejenem obsegu. Poskuse delamo z gojenjem surfinij (viseče petunije) in inpantiensami (podobnim večjim vodenkam). V kratkem bomo začeli poskuse z gojenjem sobnih rastlin, fikusi in podobnimi, kar bo predstavljalo novost pri nas. Potem bomo začeli poskuse s ciklamami in z božičnimi zvezdami, kar smo sicer začeli že lani. Seveda vaše eksperimentalno delo ni samo sebi namen, saj Unate v vidu tudi tržne interese? Namen našega dela je večplasten. Prvi je, da se dokopljemo do novih sort, zanimivih za tržišče; drugi je, da smo z našimi proizvodi neposredno prisotni na trgu in tretji, da v to delo Pritegujemo cimveč mladih cvetličarjev, saj gre za donosno panogo, pod pogojem seveda, da se ji predaš z potrebnim navdušenjem, da se v njej stalno izpopolnjuješ z novimi tehnološkimi dosežki. Je tržaško tržišče dober porabnik cvetja? Lahko rečem, da je in to že po tradiciji. Lončnice gredo dobro v prodajo in cvetličarji razprodamo praktično ves pridelek Upamo, da bo letos zaradi zmrzali, ki je mnogim uničila cvetje, prav tako, če ne še boljše. Letos se bodo cene pelargonij vrtele od 3000 do 5000 lir, pač glede na velikost, bujnost, barvo in drage značilnosti. Kot Cvetličarska zadruga se bomo seveda tudi letos posredno pojavili na pomladanskem razstavno-prodajnem centru na Trgu sv. Antona v organizaciji Trgovinske zbornice. Lahko torej zaključiva z ugotovitvijo, da delo v eksperi-mentalem centru teče v redu in da stez doseški kar zadovoljni? Kako pa naprej? Naše zadovoljstvo je v premem sorazmerju z rezultati, moram pa takoj povedati, da je eksperimentalno delo povezano tudi s tveganji. Včasih rezultatov tudi ni ali pa prihajajo na daljši rok, saj je treba poskuse ponavljati. Zaenkrat nas je tudi premalo, ki se s tem poslom ukvarjamo. So pa tudi finančni problemi. Želeli bi se na primer usmeriti v bolj klasično eksperimentiranje, kar je seveda povezano s Se večjimi tveganji, je pa potrebno in je za to potrebna tudi strokovna pomoč. Vse to zahteva dodatna finančna sredstva za sprotne potrebe, pa tudi za kritje morebitnih izgub pri eksperimentiranju, ki so vedno možne. Ta finančna sredstva pa nam lahko da le Dežela preko svoje deželne ustanove ERSA. Upajmo na njen posluh. Razgovor zapisal j .k NOVICE Kmečka zveza izpolnjuje davčne prijave »730« 30. aprila zapade rok za predstavitev davčne prijave - 730. Za sestavo prijave je na razpolago Kmečka zveza v svojem centralnem uradu na Ul. Cicerone 8 in na svojih podružnicah v Nabrežini in na Opčinah. Kečka zveza pa prosi vse, ki so na dom dobili sporočilo o dnevu in uri, ko naj se zglasijo pri njej, naj strogo spoštujejo sporočena jim dan in uro sestanka. Ce tega ne morejo storiti, pa jih prosi, da to telefonsko sporočijo vsaj dva dni pred predvidenim sestankom. Tel. 362-941 -361389. Za podpis prijav bo določen nov sestanek. Nabava značk za markiranje živali Kmečka zveza vabi živinorejce, da se cimprej zglasijo v njenih urah v zvezi s prošnjami za nakup značk za markiranje živine in navedbo koliko značk potrebujejo za leto 1997. KZ bo poskrbela za vložitev prošnje kakor tudi za skupni prevzem in razdehtev značk. Odobrene prošnje za nove oljčne nasade Ustanova za preporod in razvoj kmetijstva ERSA je sporočila, da so bile odobrene vse prošnje za dode-litev oljčnih sadik za nove oljčne nasade v okviru pobude Evropske unije za ovrednotenje deželnega oljkarstva za leto 1997. Ker pa v ta namen še niso bila odobrena finančna sredstva, akcija žal ne bo mogla steči še letos in bodo zato še odobrene prošnje veljavne za leto 1998. Mednarodni salon oljčnega olja v okviru veronsKega »Vinitality« V sočasju z veronsko sejemsko prireditvijo »Vini-taly« od 4. do 8. aprila, bo letos potekal že četrtič tudi Mednarodni salon oljčnega olja (veigine in extra-vergine) - SOL, ki predstavlja za gojitelje oljk in oljkarje koristno priložnost za srečanje in za izmenjavo informacij o oljčnem tržišču. Lanski salon SOL je dosegel izjemen uspeh, saj se ga je udeležilo 12.485 specializiranih operaterjev, od katerih 2008 iz 74 tujih držav. V okviru salona bosta tudi dve strokovni srečanji: v petek, 4. aprila dopodne srečanje o »tržišču oljčnega olja v državah neproizvajalkah. Sedanje stanje in perspektive za leto 2000«, popoldne istega dne pa srečanje o »bodočnosti oljčnega sveta«. OPRAVILA V MARCU Nekaj o spomladanskem sejanju Sejanje spada med najvažnejša vrtna opravila. Solato, spomladansko špinačo, radie smo že sejali, kmalu pa bodo prišle na vrsto še druge vrtnine, zato je dobro, da o sejanju nekaj spre--govorimo. Skrajni čas je, da si nabavimo seme in drugi material, ki ga bomo za sejanje potrebovali. Včasih so semena pripravljali doma. Iz dozorelih povrtnin prejšnjega leta so seme posušili, čez zimo pa hranili v hladnem prostoru. Včasih dobimo iz doma pripravljenega semena res dobre povrtnine, to pa ne drži vedno. Kupljeno seme ima večkrat lastnost, da ni okuženo z virusi. Virusna obolenja se v zadnjih letih vse bolj širijo in se pogosto prenašajo preko semen. Medtem ko za bakterijske in glivične bolezni obstajajo škropila, pri virusnih boleznih še ne razpolagamo z zanesljivimi pripravki za njihovo zatiranje. Zato lahko ukrepamo le preventivno, začenši prav s skrbno izbiro semena. Kupljeno seme je selekcionirano in kontrolirano, da ni okuženo. Ena najobcutljivejših povrtnin je krompir. Virus se porazdeli po vsej rastlini, tudi v gomolje. Ce sadimo krompir, ki smo ga sami pridelali prejšnje leto, je zelo verjetno, da bo zbolel za virusom in slabše rastel. Ce bomo to ponovili naslednja leta, bo pridelek še slabši, še manj bo rastel in obrodil. Zato je vedno priporočljivo, da semenski krompir kupimo. Najbolje je, da to storimo le nekaj časa pred sajenjem. Druga rastlina, ki je občutljiva na virus, je česen. Tudi tega je najbolje, da stroke za seme kupimo. Ko kupimo semena, je najbolje, da kupimo le toliko, kolikor ga bomo letos potrebovali. Poleg tega, da se staro seme zlahka pokvari, lahko naslednje leto kupimo sveže seme ah pa kake novosti. V primeru, če vsega semena nismo porabiti, ga spravimo v kovinsko škatlo in jo zapremo s plastičnim lepilnim trakom. Tako shranjena semena ne bodo dostopna mišim in žuželkam, obenem pa bodo na suhem in se ne bodo pokvarila. Vse bolj se uveljavljajo hibridna semena. Slednja pridobivajo s križanjem dveh različnih vrst ali sort. Prednost hibridnega semena je v tem, da so prvi potomci križanja - generacija El - popolnejši in močnejši, kot pri navadnem semenu. Pri večini hibridov bomo zato imeti izredno kakovosten pridelek. Hibridna semena so priporočljiva predvsem za vrtnarje, ker si na ta način zagotovijo boljšo proizvodnjo. Dobro pa se obnesejo tudi v domačem vrtu. Ker je za njihovo pripravo potrebno tudi veliko več dela, kot pri navadnem semenu, imajo na tržišču tudi višjo ceno. Hibridno seme pa uporabljamo le za eno setev. Seme iz tega pridelka, to se pravi druga generacija, bi nam namreč drugo leto slabo obrodilo. Ce želimo sejati v lončke in nato rastline presaditi na prosto, je sedaj čas, da kupimo primerne posode. V prodaji lahko dobimo kontejnerje, ki imajo več prostorčkov, kjer bomo dati po eno ali dve semeni. Kontejnerje lahko izberemo iz potistirola, kar bo ohranilo toplo zemljo in torej zgodnejšo proizovodnjo. Lahko pa izberemo posamezne lončke. Ce pa s kontejnerji razpolagamo že iz prejšnjih let, je dobro, da jih pred ponovno uporabo razkužimo. V ta namen lahko uporabljamo dva litra belila za 10 litrov vode. V tej razstopini pustimo kontejnerje nekaj ur, nato jih skrbno oplahnemo in posušimo. 2e v začetku aprila bomo lahko sejati v lončke ali v več prostorne kontejnerje in jih denemo v topel, vendar primemo osvetljen prostor. Sejali bomo paradižnik, papriko, jajčevec, bučke in kumare. Pozneje bomo rastlinico z zemljo vred presaditi na prosto. Ce razpolagamo s toplo gredo, lahko sedaj sejemo vanjo ati v oknjak. To je greda, M ima nekoliko visok okvir, ki ga pokrijemo s starimi okni ati šipami. Pred sajenjem moramo seveda zemljo dobro pipraviti in jo razdrobiti, pri manjših površinah z grabljami. To je še posebno važno v primem, ko sejemo drobna semena. Po sejanju zemljo pogrnemo z žakljevino ati s pajčevinastim vlaknom. Za konec še nekaj o globini setve. Ce je globina premajhna, se seme lahko posuši, ker od zemlje ne dobi zadostne količine vode. Obenem obstaja nevamot, da ga ptiči pozobajo. Pri preglobokem sejanju pa je nevarno, da seme izčrpa vse svoje rezervne hranilne snovi, še preden nova rastlinica zraste na površje. Poleg tega se v glinasti zemlji tvori površinska skorja, ki ovira rast mladih rastlinic. Na splošno velja pravilo, da sejemo čim globlje, tem bolj je seme veliko. Okvirno naj bo razmerje med velikostjo semena in globino sejanja 1:5. Dr. Maga Stunnan Nedelja, 23. marca 1997 ŠPORT NOVICE Maldini sklical reprezentante RIM - Za kvalifikacijski tekmi za nogometno SP, ki bosta 29. t.m. v Trstu, oz. 2. aprila v Chorzovvu je zvezni trener Cesare Maldini sklical 22 nogometašev. Le-ti so: vratarja: Angelo Peruzzi (Juventus), Francesco Toldo (Fiorentina); branilci: Ciro Ferrara (Juvnetus), Alessandro Costacurta (Milan), Ales-sandro Nesta (Lazio), Fabio Cannavaro (Parma), Paolo Maldini (Milan), Antonio Benarrivo (Parma), Christian Panucci (Real Madrid); vezni igrald: Angelo Di Livio (Juvntus), Roberto Di Matteo (Chel-sea), Demetrio Albertini (Milan), Dino Baggio (Parma), Diego Fusre (Lazio), Amedeo Carboni (Roma), Stefano Eranio (Milan), napadala: Christian Vieri (Juventus), Filippo Inzaghi (Atalanta), Michele Pa-dovano (Juventus), Fabrizio Ravanelli (Middle-sbourgh), Gianfranco Zola (Chelsea), Enrico Chiesa (Parma). Zbor igralcev bo jutri v Covercianu. Maldini se je tokrat odločil, da razširi izbor napadalcev in da prvič sklice v reprezentanco Inzaghija, najboljšega strelca A lige, Vierija, ki je v odlični formi, in Padovana, ki sicer pri Jvuentusu ni v standardni postavi, igra pa zelo zanesljivo in je že dosegel osem zadetkov. A liga: derbi v Firencah RIM - V današnjem, 25. kolu italijanske nogometne A lige bo Udinese v gosteh igral proti zadnjeuvršCe-ni Reggiani z možnostjo, da osvoji vsaj točko. DANAŠNJI SPORED (15.00): Atalanta - Milan, Fiorentina - Parma, Inter - Verona, Napoli - Jvuentus, Perugia - Cagliari, Piacenza - Sampdoria, Reggiana -Udiense, Roma - Bologna, Vicenza - Lazio. Dinamica doma proti Caserti V 29. kolu itlaijanske košarkarske A2 lige bo go-riška Dinamica danes igral doma proti ekipi Juve Caserta, ki je na 9. mestu lestvice. Goričani so seveda na današnjem srečanju fravoriti za zmago. OSTALI SPORED (18.00): Glin Reggio Emili a- Se-rapide Pozzuoli, Casefti tmola - Banco Sardegna Sassari, Chc Montecatini - Floor Padova, Faber Fa-birano - Koncret Rimini, Jcoplastic Battipaglia - Bini Viaggi Livorno. Hokej: Slovenija dobro začela TALIN - Slovenska reprezentanca je dobro pričela svojo pot na svetovnem prvenstvu skupine C v hokeju na ledu. V tekmi prvega kola je s 5:0 (0:0, 4:0,1:0) premagala Romunijo. V tekmi iste skupine je Ukrajina z enakim izidom odpravila Kitajsko. Izida A skupine: Japonska - Litva 3:0, Madžarska -Estonija 5:5. Danes: Slovenija - Kitajska. Compagnonijeva prvakinja CERRETO LAGHI (REGGIO EMILIA) - Deborah Compagnoni je osvojila že svoj osmi državni naslov v veleslalomu na italiajnsekm prvenstvu v kraju Cerreto Laghi. Druga je bila Lara Magoni, treta pa Sonia Verin. Danes bo na sporedu ženski slalom. Rokomet: Principe zlahka TRST - Kot je bilo pričakovati, je tržaški Principe vCeraj v zadnjem kolu regularnega dela italijanske Al rokometne lige dosgel še eno zmago. Doma je torkat proemagal ekipo Acqua Sna Vigilio iz Mema z 31:26 (18:11). TržaCani so imeli samo v zaCetku nekaj težav z nasprotniki, nato so ujeli pravi ritem, zanesljivo poveli ter povsem zasluženo zmagali. V vrstah tržaškega moštva so bili najboljši strelci Ric-ci Schmidt in Massotti s po 7 zadetki, Guerrazzi s 6 in Tarafino s 4. Pri gostih je bil najuspešnejši Siderl s 6 goli. Hingisova že prva igralka sveta KEY BISCAYNE - Švicarka Martina Hingis bo od 31. trn. prva teniska igralka sveta. V drugem krogu teniškega hunirja v Key Biscaynu je namreč v treh nizih premagala Kanadčanko Patricio Hy-Boulais, kar bo ne glede na izide njenih ostalih srečanj dovolj, da na prvem mestu prehiti Nemko Steffi Graf. Hingisova bo tako s 16 leti postala najmlajša igralka, ki bo zasedla prvo mesto na WTA lestvici. V tretji krog se je uvrstila tudi povratnica na igrišča Monica Seleš. Četrta nosilka je s 6:3, 2:6 in 6:2 premagala Japonko Naoko Savvamatsu. Johansson in Furlan finalista ST PETERSBURG - Finalista mednarodnega moškega teniškega turnirja ATP v ruskem St. Peter-sburgu z nagradnim skladom 325.000 dolarjev sta Šved Thomas Johansson in Italijan Renzo Furlan. Šved Johansson, 51. s svetovne lestvice, je potreboval slabo uro in četrt preden je gladko s 6:3 in 6:1 izložil prvega nosilca Nemca Michaela Sticha. V drugem polfinalu pa je Italijan Renzo Furlan izložil Slovaka Jana KroSlaka s 6:3 in 6:3. Suhadolčeva zlata, Korenova 3. QUEBECK - Slovenska alpska smučarka Mojca Suhadolc je postala svetovna vojaška prvakinja v veleslalomu. V Kanadi si je prvo mesto razdelila z Nemko Hilde Gerg, tretja pa je bila Katja Koren. Pri moških je nekoliko presenetljivo slavil Francoz Vincent Millet, ki je premagal svetovnega prvaka in zmagovalca veleslalomskega seštevka svetovnega pokala Švicarja Michaela von Gruenigena in njegovega rojaka Urša Kaelina. SMUČARSKI POLETI / S 4. MESTOM NA VČERAJŠNJI TEKMI V PLANICI Svetovni pokal prvič v rokah Primoža Peterke Tekmo dobil Japonec Okabe, svetovni rekord Ottesnu §1 PLANICA (STA) - Primož Peterka je na tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih na letalnici v Planici zasedel 4. mesto in s tem še pred zadnjo tekmo, ki bo v dolini pod Poncami jutri, osvojil veliki kristalni globus za shipno zmago v svetovnem pokalu. To mu je uspelo kot prvemu Slovencu. Nemec Dieter Tho-ma, ki je bil šesti, ima nedosegljivih 132 točk zaostanka. Na predzadnji tekmi v letošnji sezoni je pred 55.000 gledalci sezoni slavil Japonec Takanobu Okabe (na sliki), ki je bil na svetovnem prvenstvu v poletih leta 1995 drugi Drugi je bil njegov rojak Kazuyo-shi Funaki, tretji pa Finec Jani Soininen. V Planici je na velikanki bratov Gorišek že v poskusni seriji pred tekmo padel svetovni rekord, ki ga je leta 1994 v Planici dosegel Norvežan Espen Bredesen (209 metrov). Bredesen je najprej popravil svoj dosežek za en meter, pet minut pozneje pa je njegov rojak Lasse Ottesen preskočil 212 metrov. Ottesen se je po objavi dolžine v nasprotju s pregovorno Čustveno hladnostjo prešerno veselil. SmuCi je vrgel visoko v zrak, zaCel plesati in se metati po snegu. Po nedeljski finalni seriji bodo razglasili končne rezultate v letošnji sezoni. Na najvišji stopnički v skupnem seštevku bo stal Peterka, Thoma je že pred finalom v Planici osvojil mali kristalni globus za zmago v skupnem seštevku skokov, v točkovanju poletov pa pred zadnjo tekmo vodi Okabe pred Peterko. »Okabe je trenutno v boljši formi in ima verjetno veC možnosti, da osvoji to lovoriko,« je dejal Peterka. Pred Planico je imel Peterka 122 točk prednosti pred Thomo, po padcu na petkovem uradnem treningu pa se je zamajalo prepričanje, da je Peterka praktično že zmagovalec. »Večer pred tekmo sva se s trenerjem Jelkom Grosom dogovorila, da ne bom skakal, Ce bi bile bolečine prehude. Na sreCo pa nam je priskočil na pomoč fizioterapevt nemške reprezentance Lorenz, mi svojega namreč nimamo. Pomagal mi je tako dobro, da sem kljub bolečinam spal kot top,« je povedal Peterka. Potezo nemške reprezentance, ki mu je kot največjemu tekmecu Nemcu Thomi pomagala, je označil z naslednjo primero: »To je tako, kot Ce bi najboljši mehanik v formuli ena, kijev McLamu, priskočil na pomoC ekipi Ferrarija. To se verjetno ne bi nikoli zgodilo.« Peterka je na treningu s 161 metri pregnal podzavestni strah po padcu, Thoma pa je prvič v življenju preskočil 200 metrov (203, 5 metra) in napovedal, da se v lovu za Peterko do zadnjega ne bo predal. V prvi seriji je Thoma poletel prek svetovnega rekorda (212 metrov), vendar je po pristanku pri 213 metrih podrsal s hrbtom in zaradi padca njegovega skoka ne bo med rekordi. »Zal je bil skok tako dolg, da po njem na noben način nisem mogel ostati na nogah.« Po prvi seriji je bil šele 18., vodil pa je Bredesen (204, 5 metra) pred Cehom Jaroslavom Sakalo (202, 5), Fincem Ja- nijem Soininenom (203, 5), Okabejem (197, 5) in Peterko (196,5). Drugo serijo so začeli iz nižjega zaletnega mesta, vendar pa so bile hitrosti vseeno previsoke in prva razveljavitev serije je sledila po treh skakalcih. Ta korekcija pa je povsem pokvarila serijo in slabi skoki s pristanki na hrbet letalnice so se kar vrstiti. Thoma je skočil le 124 metrov. Kmalu zatem, ko je bilo na vrhu letalnice le še 14 skakalcev, se je žirija ponovno sestala, razveljavila prejšnje skoke in skakalce napotila na višji zalet. Sledilo je izjemno zanimiv finale. Peterka tudi tokrat ni pretiraval. Izkušnja zaradi padca v petek, ki je imel korenine v preveliki želji po poletu prek 200 metrov, je bila še zelo živa. Z zanesljivem poletom (186 metrov) pa si je že priboril mesto med prvo šesterico. Prehitel ga je Funaki z največjo daljavo serije (204 metre), zaostala pa sta Šakala, ki je bil peti, Bredesnu pa se je polet zaradi zamujenega odskoka povsem skazil (166, 5 metra, 10. mesto). Peterka je bil četrti in slavje navdušenih gledalcev se je že začelo. Thoma je v ponovljenem skoku sicer dosegel 200 metrov, vendar ni zmogel poseči višje, kot na šesto mesto, s Čemer je bil svetovni pokal odločen. »Primož je z današnjim četrtim mestom potrdil to, kar pred sezono nismo upati niti v sanjah. Osvojil je skupno zma- go. Že prej smo imeti skakalce, ki so osvajati olimpijska odličja, vendar se pred Peterko še ni rodil tako dober skakalec. Ob trdem delu v klubu in reprezentanci je zrasel v največjega skakalnega šampiona na svetu v tem trenutku, z rezultati, ki jih dosega, pa bo ostal trajno zapisan v slovensko športno zgodovino, " je dejal trener Luka Koprivšek Danes bo v Planici še zadnja tekma s kvalifikacijami ob 9.30 uri, nato bo ob 11. uri prva serija, ob 12.15 pa finale. Izidi: 1. Okabe (Jap) 395, 90 (197, 50-207, 00); 2. Funaki (Jap) 378, 90 (190, 50-204, 00); 3. Soininen (Fin) 374, 60 (203, 50-187, 00) 4. Peterka (Slo) 366, 50 (196, 50-186, 00); 5. Šakala (Ceš) 365, 40 (202, 50-179, 50); 6. Thoma (Nem) 364, 10 (213, 00-200, 00); 7. Sten-smd (Nor) 363, 40 (192, 50-189, 50); 8. Ljoekelsoey (Nor) 362, 40 (190, 00-184, 50); 9. Ottesen (Nor) 357, 80 - 38.10 (190, 50-183,50); 10. Bredesen (Nor) 355,20 Vrstni red v svetovnem pokalu: Peterka (Slo) 1322 točk; 2. Thoma (Nem) 1190; 3. Funaki (Jap) 973; 4. Okabe (Jap) 941; 5. Saitoh (Jap) 901. KOLESARSTVO / OD MILANA DO SANREMA Dramatični Sprint osvojil Nemec Zabel KOŠARKA / POKAL Slavje Kinderja V finalu premagal Cantu - Stefane! 3. CASALECCHIO - Bolonjski Kinder je petič osvojil italijanski košarkarski pokal. V finalni tekmi se mu je cantujski Polti solidno upiral samo do nekaj minut pred koncem prvega polčasa, ko so njegovi igralci nekoliko izgubili glavo. Takoj na začetku drugega dela pa si je Kinder priboril odločilno prednost, saj je v 25. minuti vodil z 48:38. Finale si je ogledalo 7800 gledalcev. Prelevid je bil imenovan za najboljšega igralca tekme. Kinder - Polti 75:67 (39:36) KINDER: Magnifico 13, Abbio 14, Prelevid 18, Ga-lilea 4, Binelli 5, Savič 9, Ravaglia 1, Carera 2, Pata-voukas 9, De Piccoti. POLTI: Binotto 13, Di Giuliomaria 2, Rossini 6, Buratti 14, Ebeling 7, Zor-zolo, Bailey 23, Myers 2. Prosti meti: Kinder 18:27, Poiti 26:35. Pon: Myers (41:50), Binelli (71:59), Abbio (73:62). Tri točke: Kinder 3:12 (Abbio 0:1, Prelevid 1:4, Magnifico 1:1, Galilea 0:2, Pata-voukas 1:3, Savič 0:1); Polti 3:12 (Binotto 3:5, Rossini 0:1, Buratti 0:2, Di Giuliomaria 0:1, Bailey 0:2, Ebeling 0:1). Za 3. mesto Stefanel - Masti Verona 70:68 (36:37) Stefanel: Kalaitzis 2, Portaluppi 16, Fucka 16, De Pol 11, Spangaro 10, Kidd 11, Sambugaro, Can-tarello 4, Bowie, Nobile. Mash: Bullara 11, Boni 6, luzzolino 23, Dalla Vec-chia, Jerichow 3, Galanda 7, Londero 6, Keys 12, Soave. Belgijec Museeuw (v ozadju) je dobesedno povozil Francoza Jalaberta (AP) SANREMO - Po sedemnajstih letih je o zmagovalcu najpomembnejše kolesarske dirke spomladanskega dela sezone spet odločal Sprint. V gneči 43 kolesarjev se je najboljše znašel sedemindvajsetletni Berlinčan Erik Zabel, ki je drugi nemški zmagovalec dirke od Milana do Sanrema po letu 1968, ko je tu slavil Alting. Zadnjič se je dirka končala v Sprintu leta 1980, ko je zmagal Italijan Pierino Cavazzi. Od treh favoritov pred dirko je Italijan Michele Bartoli zasedel peto mesto, Francoz Laurent Jalabert in Belgijec Johan Museeuvv pa sta bila deset metrov pred ciljem povzročitelja in žrtev padca, v katerega sta bila vpletena še Švicar Gianetti in Italijan z britanskim potnim listom Sciandri. Vse do cilja je bila dirka popolnoma nezanimiva, noben pobeg se ni posrečil, najbolj zanimiv pa je bil poskus Alexa Merckxa, Se to bolj zaradi slovitega priimka, kot zaradi nevarnosti nje- gove pobude. Dva kilometra pred koncem jedolgi Sprint začel Heulot, za njim pa se je v vrsti podala vsa glavnina. Petdeset metrov pred ciljem je bil v -vodstvu Italijan Elli, vendar ga je z njegove leve strani prehitel Zabel. Jalaberta in Museeuvva so po padcu pospremili v bolnišnico, vendar kaže, da nista utrpela nobenih zlomov. Naj povemo še, da ni dosti manjkalo, da bi j° med padcem skupil tudi Italijan Marco Pantani, ki s padci in poškodbami v zadnjem letu res ni imel sreče. Vrstni red 88. dirke od Milana do Sanrema (294 km): 1. Erik Zabel (Nem) 6.57:47 s povprečno hitorstjo 42, 223 km na uro: 2. Elli; 3. Conte; 4. Casa-grande; 5. Bartoli; 6. Celestoni (vsi Ita); 7. Oučakov (Ukr); 8. Sorensen (Dan); 9-Ferrigato; 10. Noe; 11. Casarotti (vsi Ita); 12. Zberg (Svi; 13. Skibbv (Dan): 14. Van Petegem (Bel); 15. Sciandri (Vbr); 16. Jalabert (Fra); 17. Gualdi (Ita); 18. Gianetti (Svi). KOŠARKA / SINOČI V B LIGI Jadran izgubil tudi v Argenti Zaslužen poraz - Sojenje pod vsako kritiko Že po prvem polčasu 20 osebnih napak Aigenta - Jadran 89:64 (44:31) ARGENTA: Giomo 8, Procaccini 12, Vettore 18, Ferretti 4, Benzi 11, Checcoli 1, Nucci 8, Pic-cin 15, Tavolazzi 2, Mi-liari 10. JADRAN: Arena 7 ( -prosti meti, 2:3 met za , dve, 1:1 met za tri), Ober-dan 2 (-, 1:2, 0:1), Požar 1 (1:2, 0:1, 0:2), Pregare, na sliki, 16 (7:8, 3:6,1:4), Rebula 9 (5:8, 2:5, -), Ra- stja 3 (1:2, 1:3, -), Samec 8 (1:2, 2:6, 1:1), Hmeljak 4 (2:2, 1:1, -), Rauber 8 (1:2, 2:4,1:6), Tomasini 6 ( trener Čehovin. I Areni in Oberdanu po tri osebne napake. Gostitelji so to spretno izkoristili in so takoj povedli na 34:20. Jadranovci so si nato malce opomogli in z veliko težavo ob polčasu obdržali zaostanek na 13 točkah (31:44). Ze dejstvo, da so jadranovci po prvem polčasu imeli kar 20 osebnih napak, jasno kaže, kaj se je na igrišču v tem delu dogajalo. V nadajejvanju so po hitrem postopku zapustili igrišče Arena (v 22. min.), dve minuti poz-3:5, 0:1), neje se »play-maker« Oberdan, kmalu ____________ nato še edini center Samec. Jadranovci PON: Arena (22), Oberdan (24), Sa- so se povsem dmoralizirali, igrali so mec (28); 3t: Arena 1, Pregare 1, Samec raztrgano, naivne napake so si sledile 1, Rauber 1. ena za drugo in visok poraz je bil neiz- SODNIKA: Del Moro in Gasparri bežen. (oba Pesaro). Ne glede na skoraj sramotno sojenje, ARGENTA (FERRARA) - Jadranovci pa je Jadranov poraz zaslužen, saj niso so izgubili tudi v 4. kolu »play-outa« B znali reagirati in so prehitro vrgli lige in sedaj postaja njihov položaj, puško v koruzo. Vsi so namreč igrali glede obstanka v ligi, zares drama- pod svojimi sposobnostmi, ticen. Naši košarkarji so bili gosti- Jadranovce sedaj Čaka teden prem teljem v uvodnem delu tekme povsem ora zaradi velikonočnih praznikov, neenakovredni in so celo vodili s točko to pa bodo igrah proti Collegnu, proti razlike (20:19). Nato pa sta stopila v kateremu morajo seveda absolutno ospredje sodnika, ki sta zelo oškodova- zmagati. In še to verjetno ne bo zadela našo ekipo, saj sta v hipu dosodila stovalo. KOŠARKA / V MOŠKI D LIGI Veselje Doma Agorest Rob Roy, Cicibone Pref. Marsich in Kontovela Bor Radenska plačal podcenjevanje Življenjska tekma cicibonaša Marka Križmančiča Dom Agorest Rob Roy -Libertas Ts 80:73 (34:28, 66:66) DOM: Košuta 2 (0:4 prosti meti, 1:1 met za dve, 0:3 met za tri), Corsi 25 (11:12, 1:2, 4:12), Di Cecco 25 (5:6, 10:24, -j, Franco 12 (2:2, 5:10, -), Gej (0:1, 0:1, -), Pod-bersig 3 (1:1, 1:2, 0:1), Am-borsi (-, 0:1, -), Jarc 13 (3:4, 5:9, -), Kocjančič, trener Semolič. SON: 27. PON: Franco. 3t: Corsi 4. Proti zares sohdnemu Li-bertasu iz Trsta, ki je prišel v Gorico po osmih zaporednih zmagah, so domovci po podaljšku zasluženo zmagali. Nasprotniki so se izkazali kot ena izmed najboljših ekip v tem delu prvenstva in zares ni naključje, da so zaporedoma premagali tako Bor kot Santos. »BelordeCi« pa so tokrat zaigrali zares zagrizeno v obrambi vse do 45. minute, tako da so gostje prav v zadnjih minutah podaljška morali priznati premoč domačinov. Po uvodnem delu, ko so gostje povedli zl2:4, so se domovci zdramili v napadu in takoj nadoknadili zaostanek s posebno dobro igro Vasje Jarca. Zal pa zgrešeni meti z neizdelanih položajev naših strejcev so onemogočili, da bi domovci šli na odmor z veCjo prednostjo. V drugem polčasu pa so se Tržačani ponovno približali domačinom in v 10. minuti izenačili s 45:45. Nadaljevanje tekme je bilo povsem izenačeno, pri tem pa je posebno izstopal Di Cecco za domovce. Zadnja minuta drugega polčasa je bila posebno dramatična, saj so domovci najprej ize-načih z metom Marka Cor-sija 15 sekund pred koncem, nakar so nasprotniki zgrešili napad, našim pa prav v zadnji sekundi ni uspelo zadeti. V podaljšku je ponovno prišla do izraza dobra atletska priprava do-movcev, ki so takoj pridobili 6 točk prednosti in ob koncu tudi brez večjih težav zmagali. Ob tej zmagi moramo pohvaliti vso ekipo, ki je izredno dobro reagirala po nepotrebnem porazu, prav gotovo pa bodo domovci morali nadaljevati s tako obrambo, ker v nasprotnem primem tvegajo poraz z vsako ekipo. (L.S.) _________NOGOMET / DERBI MED PRIMORJEM IN SOVODNJAMI_______ Na Proseku se obeta trd boj živcev med moštvoma, ki krvavo potrebujeta točke V elitni ligi Juventina brez alternativ: močni Sacilese mora premagati - Vesna proti Unionu elitna UGA Juventina - Sacilese V štandreškem tabom se zavedajo, da je stanje zelo kritično, niso pa vrgli puške y koruzo. Niti po ostavki, ki 1° je dal športni direktor Giotta. Nasprotno: vsi pri Juventini, od vodstva do igralcev so prepričani, da je rešitev pred izpadom še ttrožna in da se bodo s strnjenimi vrstami borih na vse kriplje, da bodo svoj cilj dosegli. Prepričani so tudi, da je moštvo imelo doslej Prevec smole in da je čas, da se bo končno tudi Jvuen-dm sreča nasmihnila. Standrežci igrajo danes Proti Sacileseju, ki je drugi na lestvici in bo skušal se-veda dati vse od sebe, da Prehiti prvouvrščeni Tamai, ki vodi s točko naskoka. Na-j°ga našega moštva ne bo lahka. Za nameček bo igralo tydi brez izključenega Tre-risana. Ko manjka 6 kol do konca prvenstva, je za Ju-Ventino, ki je zadnja na lest-vici, imperativ le zmaga. Ob Podpori navijačev in s složnostjo vsega tabora lahko Madnrežci preamgajo tudi današnejga tekmeca. PROMOCIJSKA UGA Primorje - Sovodnje Na Proseku je danes na sporedu derbi med ekipama, ki igrata v amaterskih prvenstvih že desetietja, Sovodnje od leta 1955, Primorje pa od sezone 1963/64. To pa bo Sele drugi prvenstveni derbi. Pri tem bi veljalo poudariti, da so Sovodnje igrale več prijateljskih tekme s Primorjem, ko se je proseška ekipa v se- zoni 1962/63vpisala v prvenstvo 2. AL, tržaške ekipe pa z njo niso hotele igrati, ker je imela slovensko ime. Za ljubitelje statistik naj omenimo, da se je prvi prvenstveni derbi v So-vodnjah v letošnji sezoni (24.11.96) končal pri neodločenem rezultatu 0:0. Ekipi sta takrat bili na repu lestvice z enakim številom točk (sedem). Z neodločenim izidom sta na lestvici dohiteli San Canzian. Kaj menita o današnjem derbiju predstavnika obeh društev? Dano Kante (Primorje): »Vzdušje v ekipi je, po zadnjih uspešnih nastopih, v štirih tekmah smo namreč zbrali deset točk, dobro in zato mislimo nadaljevati z uspešno serijo. Derbi je seveda poglavje zase. Zaradi kočljivega položaja na lestvici računamo na zmago, čeprav se zavedamo, da presenetiti Sovodenjce ne bo lahko, ker tudi oni potrebujejo točke, saj imajo na lestvici le točko več od nas. Zato bo ta derbi gotovo ži- Vesna (na sliki od leve Malusa in Soavi) danes proti Unionu vahen in napet. Priznati moram, da bi neodločen rezultat morda ustrezal obema. Glede postave trener Bi-dussi, poleg že predvidene odsotnosti napadalca Braga-gnola, ki je letos z nami igral le osem tekem in dal tri gole, ter Auberja, ki se je poškodoval na tekmi s Sta-ranzanom, ne bo mogel računati niti na branilca Markoviča, ki je bil izključen zaradi četrtega opomina.« Gianni Marson (Sovodnje): »Vsak derbi je po- Na Športelu o mladinskem nogometu in Alibegoviču Priljubljeni Sportel, ki bo na sporedu jutri na Tv Koper -Capodistria ob 22.30, bo tokrat postregel s pogovorom o našem zamejskem mladinskem nogometu v tržaški pokrajini. Prispevki bodo zadevah odbojkarsko tekmo združene ekipe Sloga/Bor na stadionu 1. maj in nogometno tekmo med Primorjem in Sovodnjami. V kotičku Slovenija šport bo Rok Maver gostil košarkarja Alibego-viča in se z njim pogovarjal o tem, kje bo pravzaprav nastopal; ali še za tržaški Genertel ah v kakšni drugi ekipi v Al ligi. Ob koncu oddaje pa še kviz za vse gledalce in gledalke - Skrtoc na tel. št. 0038666 - 38433. glavje zase, toda naš cilj na Proseku je ta, da ne izgubimo. Igrali bomo brez Inter-bartola, ki za nas na sredini igrišča veliko pomeni. Sicer pa bomo kot običajno igrati agresivno in požrtvovalno. Upamo tudi, da bodo gledalci prišli na svoj račun. Primorje je v zelo dobri formi, saj je na teh zadnjih tekmah osvojilo dosti in dragocenih točk.« Ludnico - Zarja Novinec v ligi, ekipa iz Ločnika kot novinec lige, je odlično začela, saj si je s 30 točkami zagotovila naslov zimskega prvaka. V nadaljevanju pa ne igra več tako uspešno. V 9 tekmah je namreč zbrala le pet neodločenih izidov in eno samo zmago, ter s tem zdrsnila na četrto mesto lestvice. Nekaj podobnega se dogaja tudi Zarji, ki je po treh zaporednih porazih dejansko odrezana od boja za napredovanje. Trenutno je Zarja na 7. mestu lestvice s štirimi točkami manj od današnjega nasprotnika. Lucinico sicer ni še izgubila upanja, da se prebije do drugega mesta, (prav mesto je že oddano Mossi). Vendar za ta podvig si ne sme privoščiti nobenih spodrsljajev. Bazovci upajo, da bodo končno prekinili negativno serijo, kar pomeni, da bi se zadovoljili tudi s točko in to jim lahko tudi uspe, saj je ekipa iz Lucinico doma doživel že štiri poraze. Zarja pa bo danes spet igrala z okrnjeno postavo: Dussoni in Padoan sta namreč izključena. Zato je to lepa priložnost, da bo morda danes zaigral kak nogometaš iz mladinskih vrst. 1. AMATERSKA UGA Vesna - Union Križani imajo sedem točk več od Uniona in so zato danes nesporni favoriti. Union, ki je tudi letos startal med favoriti, so »plavi« že premagali na prvem srečanju z goloma Padoana in Fonde v prvih 30 minutah igre. Domačini pa so do častnega zadetka prišli tik ob izteku prvega polčasa. Trener Vesne Nonis, ki je presedel kazen izključitve, ne bi smel imeti problemov s postavo in zato vlada v kriškem tbom optimizem. Z uspehom bi si Vesna lahko precej izboljšala položaj na lestvici. (Bruno Rupel) Ach Ronchi - Cicibona Preff. Marsich 54:75 (24:42) CICIBONA: D. Kovačič, Persi 6 (2:2, 2:4, 0:2), Giaco-mini 3 (3:4, -, -), Jogan 2 (2:4, 0:1, -), A. Zuppin 18 (6:6, 6:8, -), Battilana 8 ( -, 4:6, 0:1), Iz. Bajc 11 (3:4, 4:4, -), D. Stokelj 2 (-, 1-3, 0:1), M. Uršič, Križmančič 25 (5:5, 10:16, -), trener L.Furlan. PM 21:25. Mmet za dve 27:42, met za tri 0:4, skupno 27:46. SON: 23. PON: Zuppin (36), Križmančič (37). Ocibonaši, ki so spet nastopih v okrnjeni postavi, so presenetljivo visoko in zanesljivo premagali močno ronško ekipo, ki pa so tokrat dokaj slabo aigrali. Cicibo-naši so začeli zelo motivirano in si hitro nabirati visoko prednost, tako da so v 30. min. vodioti kar s 33 točkami razlike. Junak srečanja je gotovo bil Križmančič, ki je gotovo odigral svojo življenjsko tekmo Marko »Poldo« Križmančič, ki je dal kar 25 točk in je tudi v obrambi igral zelo dobro. Prvi točki v tej ligi je dal tudi David Stokelj. (VJ) Momo Gi6 - Bor Radenska 91:76 (37:35) BOR: Filipčič 4 (2:2, 1:3, 0:1), Susani 14 (5:8, 3:4, 1:8), Perčič 4 (-, 2:4, -), De-beljuh 4 (2:2, 1:1, -), R. Simonič 6 (1:2, 1:6, 1:1), M. Simonič 14 (2:4, 3:7, 2:3), Tomšič 11 (3:5, 1:2, 2:7), Kabjan, Stokelj 2 (-, 1:1, -), Lapel 17 (3:6, 7:7, -), trener Krečič. SON: 23. PM: 18:29. Met za dve 20;36, met za tri 6:21, skupno 38:65. PON: R. Simonič, Susani, Tomšič. Po presenetljivi zmagi proti domovcev je Momo Gio ugnal tudi borovce, ki so tako drago plačah podcenjevanje nasprotnika. Prvi polčas je bil dokaj izenačen. Borovci so v 27. min. vodili s 54:48, nakar so povsem popustili in tako dovolili orgniziranim na- sprotnikom, da so zanesljivo zmagali. Od borovcev je zadovljh le Lapel, ki je bil s 17 točkami tudi najboljši strelec. (Niko) Acli Trst - Kontovel 59:78 (30:38) KONTOVEL: Starc, Spa-doni 16 (4:7), Ivo Emili 2 (0:1), Starec 4, Gulič 17 (2:6), Civardi 22 (4:6), Križman 4 (1:2), Vodopivec 8 (2:2), Marko Emili 5 (3:6). Pon: Ivo in Marko Emili. Tri točke: Spadoni 2, Gulič 1, Civardi 2, Križman 1. Po petih zaporednih porazih je Kontovel končno spet zmaga. Proti šibkemu Adiju je do točk prišel relativno brez težav in poredv-sem po zaslugi dobre obrambe. Kontoel si je že v prvem delu nabral 12 točk prednosti, ki jo je Ach nato zmanjšal na tri, vendar so gostje kljub temu končali polčas z osmimi točkami prednosti. V drugem delu se je razigral Gulič, ki je bil skoraj nepogrešljiv in je v tem polčasu dosegel 15 točk, zelo razpoložen v napadu pa je bil tudi Civardi. PROMOCIJSKA UGA Virtus Ts - Breg 64:54 (30:19) BREG: De Guarrini 13 (0:1), Pregare 8 (3:3), Berdon 5 (1:2), Bandi 8, Taučer 8, Pavlica 10, Barini 2, Min-got, Schiulaz, trener Salvi. TRI TOČKE: De Guarrini 1, Pregare 1. V svoji daleč najslabši tekmi so Brežani zasluženo izgubiti, in to sicer proti vi-sokouvrščeni ekipi Virtusa, ki pa ni pokazala nič posebnega. Gostitelji so namreč predvajala! počasno igro, ki pa so se ji Brežani, ža, prilagoditi. Virtus je takoj povedel z 19:6. Brežani pa te razlike v bistvu do konca srečanja niso več nadoknadili, saj so igrati slabo tako v obrambi kot v napadu, kjer so prenaglo metali iz neizdelanih položajev, poleg tega tudi niso razvili protinapada. Mladinci Juventina - Staranza-no 0:2 (0:1); Primorje -Ronchi 1:5 (0:2) domači šport Danes Nedelja, 23. marca 1997 NOGOMET ELITNA UGA 15.00 v Standrežu: Juventina - Sacilese PROMOCIJSKA UGA 15.00 na Proseku: Primorfe Adriaker - Sovodnje Zadružna kreditna banka; 15.00 v Ločniku: Lucinico - Zarja 1. AMATERSKA UGA 15.00 v Križu: Vesna - Union 91 NARAŠČAJNIKI 10.30 v Bazovici: Zarja - Zaule Rabuiese NAJMLAJSI 10.00 v Zavijala: zaule Rabuiese - Gaja ZAČETNIKI 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Itala San Marco »KOLIBRI« 11.00 v Dolini: Breg - S. Luigi TENIS MOŠKA B UGA 10.00 na Padričah: Gaja - TG Genova ODBOJKA 2. ZENSKA DIVIZIJA 11.00 v Dolini: Breg - Le Volpi DEŽELNI FINALE MLADINCEV 17.00 v Cordenonsu, Ul. Avehaneda: Triestina Vol-ley - Espego POLFINALE DEKUCE 11.00 v Starancanu: Staranzano - Val KOŠARKA KADETI 11.00 vpri Briščikih, »Ervatti«: Jadran - Polisigma NARAŠČAJNIKI 11.30 v Trstu, »1. maj«: Bor A Ediauto - Servolana; 9.30 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco A - Kontovel »PROPAGANDA« 9.30 v Trstu, »1. maj«: Bor Dentalex - SGT A MOŠKA B2 LIGA / VESELJE TRŽAČANOV, ŽALOST GORIČANOV ŽENSKA B2 LIGA / SPET VAZNA ZMAGA Uspelo maščevanje Sloge Valu tretjič spodrsnilo V Repnu je Mogliano padel po štirih setih igre - V Paeseju je ImsaKmečka banka pokazala slabo ekipno igro Z izredno požrtvovalno igro Koimpex ukrotil Godigese po petih setih Vodopivčeva se je na centru dobro znašla Koimpex - Mogliano 3:1 (15:9, 3:15, 16:14, 15:6} KOIMPEX: De Cecco 14+24, Slabile 1 + 13, Princi 1+4, Aljoša Kralj 1+1, Riolino 9+2, David Kralj 2+7, Buttelli 3+1, Edi Božic 1+2, Igor Strain 0+0 Srečanje ni bilo dopadljivo, kar je tudi razumljivo: v vrstah slo-gašev so bili trije igralci poškodovani, poleg tega je bila tekma velikega pomena, saj bi jih morebitna zmaga popeljala do zlate sredine lestvice. Zaradi tega ni manjkalo nervoze, vendar so le dosegli zastavljeni cilj, odpravili so sicer povsem solidni Mogliano. Noben element igre ni bil odločilnega pomena, odločala je volja do zmage. ZaCetek je bil obetaven, prvi niz so slogaši zanesljivo osvojili, kar jim je morda dalo misliti, da bo v nadaljevanju šlo brez večjega napora, vendar so se ušteli: Mogliano jim je prepustil same tri točke. V naslednjem, 3. setu so že izgubljali z 9:13, vendar so z nekaj sreCe zaostanek le nadoknadih in nasprotniku prepustili samo še eno točko. V zadnjem setu so igrali sproščeno, tako da o končnem zmagovalcu ni bilo vec dvomov. Pohvalo si zasluži trener in fizioterapevt Dušan Blahuta, a med igralci velja omeniti Riolina, Davida Kralja, Edija Božica ter požrtvovalnost poškodovanih, ki pa so kljub poškodbam igrali: Buttelli od vsega začetka, David Kralj je v 2. nizu nadomestil Aljošo Kralja, Edi Božic pa je vstopil v 3. nizu. Obvestila SK DEVIN - smučarski odsek prireja ob zaključku sezone, v nedeljo, 20. aprila, društveno tekmo na Ne-vejskem sedlu (Prevala). Poleg zabave bo tudi prigrizek in žlahtna kapljica ter žrebanje daril. Pričakujemo vas kot ponavadi v polnem Številu. Prijave in informacije na tel. St. 040/2916004 - tajništvo, do vključno petka 18. aprila. SZ BOR obvešča vse zainteresirane, da sprejema vpisovanje za tečaje aerobike (za mlade, srednje in starejše), ki se vršijo v opoldanskih (13.30-14.30), popoldanskih in večernih urah, dvakrat tedensko, v prenovljeni telovadnici Stadiona 1. maj. Vse dodatne informacije dobite v uradu, tel. St. 51377 od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. ZSSDI obveSCa, da bo goriski urad do nadaljnjega odprt samo v jutranjih urah, in sicer od 8.30 do 12.30. Lagunalight - Imsa kmečka banka 3:2 (8:15, 15:11, 6:15,15:10,15:11) IMSA KMEČKA BANKA: Feri 10+10, Sul-lina 6+21, Matej Černič 12+17, Beltrame 7+12, Simon Černič 2+2, Marino Buzzinelli 5+6, Flore-nin 0+0, niso vstopili Paoletti, Radetti in Mar-chesini. Lagunalight: 14 zgrešenih servisov, 3 asi, 18 napak, 14 blokov; Imsa kmečka banka 12 zgrešenih servisov, 7 asov, 16 napak, 17 blokov. Trajanje setov: 20’, 29’, 33’, 17’, 15’ Valovci so se na gostovanje v Trevisu pripravili z v sredo odigrano tekmo proti italijanski mladinski rezprezentanci. Vodstvo ekipe je bilo z igro zadovoljno, saj je bil na- Bmeters - Kmečka banka K2 šport 3:0 (15:6,15:12,15:2) KMEČKA BANKA K2 ŠPORT: Corsi 1+1, Zotti 0+7, Brisco 1+4, Trapuzzano, Princi 4+2, Mirjam Černič 2+2, Brisco - Pitacco 3+4, Bulfoni 1+0, Pascolat 1+2. Servis (točke/napake): 01ympia 5/9, Bmeters 7/9. Objektivno boljšemu Bmetersu so se GoriCanke zadovoljivo upirale samo v dragem setu in v drugi polovici tretjega. Trener Kalc je na začetku tekme poslal na igrišCe visoko postavo z Briscovo v vlgi organizatorke igre, vendar je ta postava zaigrala premalo borbeno, da bi se lahko enakovredno borila z gostiteljicami, ki so po dolgem Času spet nastopile v popolni postavi in pokazale boljšo igro, kot na prvi tekmi v Gorici. Velike probleme so imele GoriCanke že s sprejemom, saj je ena od nasprotnic dosegal šest točk s servisom v skoku. V drugem, setu je JKalc popolnoma spremenil postavo. Podajala je Bulfonijeva, v igro je vstopila Mirjam Černič, Briscova je napadala s krila, sredi seta pa je Pasco-latova zamenjala Pitaccovo. Gostje so povedle kar z 9:3, Bmeters je pritisnil, tekma se je razvnela, konec pa je bil spet v rokah domače šesterice, kijev tretjem sem visoko povedla in nato zajezila reakcijo Goricank. predek v primerjavi z zadnjim domačim srečanjem opazen. Tudi začetek tekme proti Laguni je bil obetaven, plavor-deci so uvodni set osvojili brez velikih problemov. Laguna pa si ni mogla privoščiti, da podari točke, saj trenutno zaseda 11. mesto na lestvici in se torej otepa play outa. Od drugega seta dalje so torej domačini strnili vrste, a na drugi strani mreže so Goričani psihološko popustili. Tako je ekipa iz Trevisa brez težav izenačila. Naslednja dva seta pa sta bila enaka prvima: v tretjem so Zamojevi fantje suvereno zmagali, v četrtem pa so domačini izsilili peti set. To je bil prvi letošnji tie break za Imso. Goričani so od vsega začetka zaostajali, pri Dolo - La Goriziana Zadružna kreditna banka 3:0 (15:13,15:3,15:3) LA GORIZIANA ZADRUŽNA KREDITNA BANKA: Tomšič 1+1, Uršič 1+3, Ambrosi 0+7, Monica Tomasin 5+6, Orel 1+1, Michela Tomasin 3+5, Zuccarino 0+2, Humar, Braini Servis (točke/napake) 3:3, bloki :4. V prvem sem je kazalo na veliko presenečenje, bil je eden najboljših, ki so jih naša dekleta odigrala v zadnjem obdobju, s prikazano odbojko so dobesedno navdušila To pa ni zadostovalo, da bi tretjeuvršCeni Dolo spravila na kolena in morda gre prav v tem iskati razlog, da so v nadaljevanju tekme popustila, kot da bi jim zmanjkalo moči in koncentracije, naredila so preveč napak in bila preveč »radodarna«. O ostalih dveh nizih zato ni kaj dosti povedati. A povrnimo se k uvodnemu sem. Domačinke so povedle z 2:0, naše so izenačile, na vrsti so bile nasprotnice (5:3), gostje so ponovno vzpostavile ravnotežje (5:5). Zatem se je prednost naših deklet povečala (6:9 in 7:12), tako da je marsikdo že pomislil na zmago. Dolo pa ni popustil, izenačil je na 13:13 in si tudi zagotovil niz. Ostali izid: Cordenons -Sartori 0:3 Na sliki: valovki v akciji. ŽENSKA C1 LIGA Naši šesterki dobro le en set Nasprotnika sta bila premočna menjavi igrišča je bil rezultat 8:6, a razlika se je v nadaljevanju še povečala, tako da je bil povsem nepričakovan poraz neizbežen. Razlog zlahka najdemo v slabi ekipni igri: ta hiba je bila opazna že na zadnjih tekmah, vendar je bila tokrat usodna. Tudi odsotnost standarnega centra Colle je bila pomembna. Kljub vsemu pa bi zmaga morala biti edini možni rezultat tekme, na kateri sta se srečala drugo in enajsto moštvo prvenstva. Velikonočni odmor bo torej za trenerja Zmoja dobrodošel in upati je, da bo igralcem spet vlil samozvest, ki so jo imeli še pred kratkim. (A & D) Ostali izid: Chioggia -Santa Giustina 3:0 Gregori 6+3, Gruden 1+0, Čok 2+3, Benevol 8+14, Sri-chia 7+6, Barbara Gregori 0+0, Fabrizi 0+0, Pertot, Ciocchi, Piccoli. Servis: (toCke/napake) Koimpex: 14/19, Godigese 6/21, Napake: Koimpex 27, Godigese 22. Odbojkarice združene ekipe so sinoči dosegle izredno važno zmago in napravile Se en velik korak proti zanesljivemu obstanku. Po petih setih so namreč premagale vse zdravstvene težave, ki so jih pestile med tednom, predvsem pa zelo solidno nasprotno ekipo, ki je v Trst prišla bojevito nastrojena po zmagi nad enim od glavnih kandidatov za napredovanje, videmskim Camstom pred tednom dni. Zmaga nad Godige-sejem je toliko več vredna, ker je bila ta ekipa neposredni konkurent v boju za obstanek. Rekli smo bila, ker zdaj Godigese za naSo združeno ekipo zaostaja že 6 točk, to pa H MOŠKA C1 LIGA h Sočani so se Pallavolu zadovoljivo upirali Pallavolo Trieste - SoCa Sobema 3:0 (15:10, 15:7, 15:11) SOCA SOBEMA: Klede 4+4, Feri 4+11, Braini 1+1, Brisco 2+7, Uršič 1+4, Makuc 0+0, Diego Petejan 8+11, Tomšič 1+1, Cotič 0+0. Sočani so se drugouvrščenim Tržačanom zadovoljivo upirali, precej časa so jim bili povsem enakovredni, vendar pa so kljub temu potegnili krajši konec. Trener Jakopič je tekmo začel z neobičajno postavo, v kateri je podajal mladi Makuc, v diagonali z njim je igral Uršič, glavni tolkaC Feri pa je napadal s krila. Poteza se je še kar obnesla. NajveC težav Pallavolu je SoCa povzročala z dobrim servisom, nic pa ni mogla proti nasprotnikovim napadom, ki so bili za blok gostov pretrd oreh. V dragem setu je trener spet poslal na igrišče običajno postavo s Tomšičem kot podajacem, vendar pa je ta postava zaigrala kot zna šele v tretjem setu, ki je bil do šeste točke povsem izenačen, nato je Pallavolo dosegel rahlo prednost (10:7, 12:9), ki jo je tudi obdržal do konca. Povedati je treba, da je Soča nastopila brez poškodvanih Rajka Petejana in Battistija. je kar lepa prednost. Posebej je treba tudi omeniti Katjo Vodopivec, ki je zaigrala v zanjo neobičajni vlogi centra, kjer se je zelo dobro znašla, poleg tega pa je s svojim servisom v skoku dosegla kar sedem asov. Pohvalo za izredno borbenost zaslužijo vse igralke, saj so prav s tem elementom premagale nasprotnika, Čeprav prikazana igra zaradi vseh težav ni bila najboljša. Nekaj besed zaslužita tudi sodnika, pa ne zato, ker bi se izkazala, temveč zaradi izredne neuigranosti. S svojimi, največkrat nerazumljivimi, odločitvami je »blestela« predvsem pomožna sodnica. Kronika tekme je precej kratka, saj sta bila res zanimiva samo prva dva seta. V prvem sta si bili ekipi izenačeni do 6:6, nato pa je Godigese po dveh napakah, bloku in asu povedel z 10:6, toda naše igralke so se zbrale in z delnim izidom 9:1 zanesljivo osvojile set. Tudi dragi set je bil izenačen do devetice, v končnici pa je bil Godigese boljši. Tretji in četrti set sta si bila na las podobna. Le da je v enem vzel odmor Godigese, v četrtem pa Koimpex. Peti set je bil poglavje zase. Koimpex je povedel z 2:0, nato pa so gostje prevzeli pobudo in vodile s 7:3, 8:4 in 10:6. Takrat se je začel preobrat, pri katerem pa so našim igralkam precej pomagale gostje. Do izenačenja je prišlo pri 11:11, nato pa so Benevo-lova in Paola Gregori z asom, Mamillo z uspešnim udarcem iz nemogočega položaja ter najmočnejša tolkačica gostij Cavallinova z udarcem v mrežo, dokončno rešile vprašanje zmagovalca, (r.g.) Ostali izidi: Camst-Cavaz-zale 3:0, Marzola - Albatros 0:3, Conegliano - Porcia 3:1, Noventa - Rovereto 3:1, Mogliano - Alloys 3:1. DEŽELNA PRVENSTVA / V MOŠKI C2 LIGI OBOJI USPESNI Sedma zmaga Bora, 0lympia ne popušča Važna zmaga slogašic v boju za obstanek - Sokolovke zapravile vodstvo z 2:0 MOŠKA C2 LIGA 01ympia CDR - Rojalese 3:1 (15:10, 15:10,6:15,15:10) OLVMPIA: Simon Terpin 5+27, Janez Terpin 6+8, Maraž 6+14, Dorni 3+9, Pintar 3+2, Andrej Terpin 1+3, Hlede 0+0, Guzzon, Seni. 01ympia je zaigrala trikrat boljše kot pred tednom dni v Trstu in zasluženo premagala izkušene ter visoke igralce iz Reane. Glavno orožje Goričanov je bil močan in agresiven servis (šest točk, 14 napak), vendar je zelo dobro deloval tudi napad. Posebno razpoložen je bil Simon Terpin, ki je bil praktično neustavljiv in je naredil kvečjemu dve, tri napake. Zelo prodoren je bil tudi Mau-ro Maraž, na centru pa se je izkazal Nikolaj Pintar, ki je sicer podajač, a ga je trener Vukovič poslal na igrišCe namesto Bense, katerega sploh ni uvrstil v dvanajseterico, ker med tednom ni treniral. »Gregor Sfiligoj je solidariziral z Benso in zato tudi njega ni bilo na tekmi,« je pojasnil Vukovič. Kakorkoli že, zmaga Goričanov je pomembna, saj so do nje prišli po hladni prhi v Trstu, dokazah pa so, da še ne mislijo popustiti. Bor Fortrade - Como 3:0 (15:13, 15:13,15:12) BOR FORTRADE: Tabemi 2+0, Pavlica 0+0, Dejan Furlanič 4+11, Marega 2+10, Cutuli 3+1, Iztok Furlanič, Ruttar 6+7, Cella 8+9, Danieli 11+6, Cuk. Borovci so se za zmago morali potruditi bolj kot kaže rezultat, saj jih je Cor-no presenetil z resnično izredno obrambo in jim do konca grenil pot do zmage. V prvem setu so borovci povedli z 12:3, predvsem zaradi dobrih servisov in igre v polju, toda gostje so se prebudili, pri Bora je popustil sprejem in Como je celo izenačil, na koncu pa k sreči zagrešil dve napaki. Tudi dragi set je Bor dobil samo v končnici, bil pa je zelo izenačen. V tretjem setu so gostitelji stalno vodili (12:7), toda gostje niso nikoli popustili, dokončno pa so klonili šele po bloku Cutulija. Borovce je treba pohvaliti, ker so proti zelo razpoloženim gostom zaigrali odločno, to pa je bila že njihova sedma zaporedna zmaga. Boj za uvrstitev v C ligo pa se zanje zdaj pravzaprav šele pričenja. (Dejanj ZENSKA C2UGA Cus Udine - Sokol 3:2 (15:11, 15:9, 2:15,11:15,9:15) SOKOL: Tanja in Lara Masten, Maja Kosmina, Spacal, Zadnik, Ferluga, Vi-sentin, Milič, Perini. Sokolovke so zamudile dobro priložnost. rva dva seta so igrale dobro, malo je bilo napak, servis je bil napadalen, napad pa učinkovit. V tretjem setu je CUS zamenjal pol ekipe, očitno uspeš- no, začel je forsirati svojo igro, Na-brežmke pa so izgubile glavo in popolnoma popustile. Kljub temu se jim je v 4. setu spet ponudila priložnost za zmago, za katero pa ni zadostovalo niti vodstvo z 10:7. ZENSKA D LIGA Azzurra - Sloga 0:3 (9:15, 12:15. 10:15) SLOGA: Molassi 15+14, Furlan 7+5, Kocjančič 0+0, SosiC 3+1, Cvelbar 3+5, Kalc 6+5, Mauro 0+0, Kobau, Obad, Ba-budri. V Maniagu so slogašice dosegle zelo dragoceno zmago, po kateri je obstanek v ligi še bližji. Pred tekmo so imele enako število točk kot Azzurra, vendar so tega nasprotnike vseeno prepričljivo odpravile. Kljub veliki napetosti so naša dekleta zaigrala zelo agresivno in zbrano, ker so se zavedala pomena tekme. V vseh treh setih so diktirale tempo igre in Azzurra ni bila nikoli v vodstvu (v 3-setu je bilo 10:10). Azzurra predvaja atipično igro, v napadu se poslužuje plasiranih žog, najboljše njeno orožje pa je servis. Slogašice so igrale enostavno, 3 učinkovito, kar velja še posebej za blok in kritje polja, tako da je bila njihova zmaga povsem zaslužena. MOŠKA D LIGA Cordenons - Espego 3:0 PRIREDITVE Nedelja, 23. marca 1997 FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V sredo, 26. t. m., ob 20.30 (red D): Aleksej Arbuzov »Staromodna komedija«. Režija Marko Sosič. SSG gostuje v torek, 1. in v sredo, 2. aprila ob 19.30 v Mestnem gledališču v Ljubljani s Koba-lovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji«. Gledališče Verdi Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97 Danes, 23. t. m., ob 16. uri (red D): »Masa v h molu za soliste, zbor in orkester« J. S. Bacha. Direktor Harry Christophers, sopranistki Lynne Davvson in Catherine Denley, tenor Mark Tucker, bas Michael George. Prodaja vstopnic za vse koncerte je v teku. Ponovitve: v torek, 25.3., ob 20. uri (red F); sreda, 26.3., ob 20. uri (red H); četrtek, 27.3., ob 20. uri (red E). Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Jutri, 24. t. m., ob 10.30 mladinska predstava. Na sporedu bo Goldonijev »II bugiardo«. Režija Maurizio Solda. Od 1. do 6. aprila: M. Shakespeare »La tem-pesta«. Režija Glauco Mauri. Nastopata Glauco Mauri in Roberto S turno. Predstava v abonmaju: odrezek St. 9 rumen. Gledališče Miela - Gledališče Cristallo Teatralmente intrecci Danes, 23. t. m., ob 21. uri v gledališču Miela gostuje Gledališče Časa degli Alfieri iz Astija s predstavo »Perfettissime sorelle« Luciana Natti-na in Nadie Mantovani. Nastopajo Lorenza Zambon, Angela Malfitano in Lelia Serra. Zadnja ponovitev jutri, 24. t. m., ob 16.30. Za informacije tel. 390613, 365119. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 23. t. m., ob 16.30 gostovanje gledališča Consorzio 90 s predstavo »La dama di Chez Maxim’s« po romanu G. Feydeaua. Nastopata D. Frediamin D. Formica. Režija L. Galassi. GORICA Kulturni dom Jutri, 24. in v torek, 25. t. m., ob 20.30 (izven abonmaja) gostovanje SSG iz Trsta s predstavo Borisa Kobala »Afrika ali na svoji zemlji«. Predprodaja vstopnic v Kulturnem domu Gorica (Ul. Brass 20 - tel. 0481/33288). PORTOROŽ Avditorij Danes, 23. t. m., ob 16. uri mladinski film »Mah milionar«, ob 20.30 »Zlomljeva puščica«. Jutri, 24. t. m., ob 19. uri predavanje F. Bizjaka »Primerne kombinacije jedi in različne posti«. NOVA GORICA Kulturni dom V četrtek, 17. aprila večer samospevov in ljudskih pesmi »Glasba z vrtov sv. Frančiška«. SEŽANA Kulturni Center Srečka Kosovela Danes, 23. t. m., ob 18. uri proslava ob 130-letnici ustanovitve čitalnice v Skopem. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA OPČINE Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši: v torek, 25. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah predstavitev knjige Nika Kavčiča »Pot v osamosvojitev«. Knjigo bo predstavil zgodovinar Jože Pirjevec, sledila bo razprava ob prisotnosti avtorja. TRST Tržaška knjigarna: v torek, 25. t. m., ob 18. uri predstavitev ilustrirane mladinske knjige »Bronasti violinist - II violinista di bronzo« avtoric Sandre Kump in Zlate Jurin. KOROŠKA BOŽJI GROB Danes, 23. t. m., ob 19. uri skavtski križev pot. RADISE Danes, 23. t. m., ob 22. uri pred kulturnim domom velikonočna baklada. BENTPRIMOŽ Kulturni dom - SPD Danica: do 27. t. m. Filmski teden - predstave bodo ob 18., 20. in 22. uri. ŠENTJANŽ V ROŽU K&k center: v petek, 4. aprila, ob 19.30 do-skusija o liberalizaciji radia. V soboto, 5. aprila, VVorkshop - delavnica »Zwei Sprachen - ein Radio« (Dva jezika - en radio). GLASBA TRST Glasbena matica - Koncertna sezona 1996/97 Stolnica Sv. Justa V torek, 8. aprila bo nastopil Komorni zbor yVe iz Ljubljane pod vodstvom Andraža Hauptmana. tržaško koncertno društvo Jutri, 24. t. m. ob 20.30 koncert Isabehe Van Keu-en (violina) in Ronalda Brautigama (klavir). Na sporedu Schnittke, van Beethoven in Prokofjev. Gledališča Rossetti ^ sredo, 26. t. m., ob 21. uri koncert kantav-°rja Francesca De Gregorija. Za abonente Popust. Prodaja vstopnic je v teku. DORICA SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97 V soboto, 5. aprila nastop Godalnega kvarteta Glasbene matice. Na programu Prokofjev, Šostakovič in Schumann. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V ponedeljek, 24. t. m., ob 20. uri koncert Slovenske Filharmonije z dirigentom Markom Letonjo. Solista Saša Olenjuk (violina) in Nicoletta Sanzin (harfa). Za glasbeni abonma in izven. KOPER Palača Gravisi Barbabianca (Gallusova 2) V sredo, 26. t. m., ob 20. uri koncert Godalnega kvarteta Glasbene matice (Trst). Na programu Prokofjev, Šostakovič, Schumann. Vstop prost. Rižarna: do 15. maja bodo na ogled razstava 111 katalog umetnika Zorana Mušiča. Urnik: ''sak dan, razen ob ponedeljkih, 9-13. "Jožek »Ercole Miani«: še danes, 23. t.m., je na ogled razstava slikarja Miloša. Urnik: Hk00-13.00.0p in 15.00-21.00; vstop prost. '■Uramar - Skulptura v parku: na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. 'ussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-8Ho, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, tZ. turistična ustanova, Studio Bassanese ^druženje Eos pod pokroviteljstvom tržaške PUCine, pokrajine in dežele FJK. JviUžej Revoltella: na ogled je razstava »Arte e Stato«. Danes, 23. t. m., ob 11. uri vodi obi-^k dr. Susanna Gregorat. bciuskg razstavna dvorana (Trg Unita), nlača Costanzi, Sala Albo Pretorio: na ugled je razstava »Zone d’arte«. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 15. uprila razstavlja slikar Gligorov. Gostilna »Stalletta« (Ul. dei Giuliani 36): do p' aprila bo na ogled razstava Maurizia Ghiozze »La nave nei secoli«. jvonjušnica Miramarskega gradu: na ogled }e razstava-laboratorij Bruna Munarija »L’ar-te di tutti«. Gledališče Rossetti - Spazio Rossetti: do . nca maja bo na ogled razstava »Generali ut Modiano«. Ati Gallery (Ul. S. Servolo 6): do 29. t. m. razstavljajo Nevia Benes, Ugo Gara, VValdes Goen, Rosella Cosulich, Ettore Devidb, Rena-a De Mattia, Renata Fanin, Claudia Raza in ^ranco Rosso. ^edež turistične ustanove (Ul.San Nicolo *0): jutri, 24. t. m., ob 18. uri otvoritev raz-stave Ferruccia Berninija. OPČINE SKD Tabor - Prosvetni dom: na ogled je razstava Vladimira Klanjščka RICMANJE Babna hiša: do 26. t. m. je na ogled razstava Jožeta Cesarja. REPEN Kraška galerija: v četrtek, 27. t. m., ob 20. uri otvoritev razstave Klavdija Palčica. GORICA Pokrajinski muzej: do 6. aprila je na ogled razstava »Slikarke v Gorici in v deželi med 19. in 20. stoletjem«. Galerija ARS Katoliške knjigarne: do 5. aprila razstavlja Marjan Miklavec (urnik knjigarne). Kulturni center Lojze Bratuž: do 2. aprila je na ogled razstava Kamen. Odprtja je vsak dan (razen ob sobotah in nedeljah) od 17. do 19. ure. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija (Burggasse 8): do 31. t. m. »Eno srce za živali« - razstavlja dvanajst umetnikov iz Avstrije, Švice in Francije. Mestna galerija: do 17. maja je na ogled razstava Oskarja Kokoschka. Pastoralni center: na ogled je razstava »Sveto pismo - knjiga življenja«. ŠENTJANŽ V ROŽU K&k center: do 14. aprila razstavljajo umetnice iz Slovenije, Avstrije in Italije v okviru projekta Zenske-manjšina-umetnost-identitete. AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA Deželno ravnateljstvo za kmetijstvo PRAVILNIK (EGS) 2078/92 DEŽELNI PROGRAM ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE, PRAVILA IN NAČIN UVELJAVLJANJA (pripravilo Deželno ravnateljstvo za kmetijstvo - Služba za izvajanje navodil skupnosti v kmetijstvu) Deželni odbor je s sklepom št. 657 z dne 7.3.1997 odobril koordinirano sklepno besedilo o večletnem deželnem programu za kmetijstvo in okolje, o katerem je Evropska komisija izrazila ugodno mnenje. Gre za sveženj tehničnih in finančnih ukrepov za ekološko kompatibilno kmetijstvo, ki ga gre uresničiti v Deželi Furlaniji-Julijski krajini. Bistvo programa lahko takole sintetiziramo: Predstavitev prošnje o pristopu: Teritorialno pristojnim pokrajinskim inšpektoratom za kmetijstvo do 31. marca 1997. Osebki, katerim so ukrepi namenjeni: Kmetijci, posamezno ali združeni, z izjemo določila E, ki je dostopno tudi konzorcijem lastnikov in združenj kmetijcev. Obdobie veljavnosti obveze: 5 let z izjemo določila F, pri katerem je obveza 20-letna. Višina premije: Najnižja višina dodeljive premije je 595.929 lir (za enoto, na katero se nanaša), z izjemo določil A2, D2 in D3; najvišji znesek je 59.588.466 lir. Obseg obveze: Najmanjša površina, za katero se obvežemo, je 1 hektar, pri čemer lahko tudi seštejemo parcele, ki ne mejijo med sabo, razen izjem, predvidenih za določila A2 in D3. Naslov posedovanja površine, za katero je bila spreleta obveza: Za pristop k programu zadošča katerikoli naslov, s katerim dokažemo posedovanje terenov, za katere smo se obvezali, z izjemo določila F, pri katerem je potrebna polna last katastrskih parcel. Izpolnitve in obveze: - predstaviti podjetniški agro-ambjentalni načrt in sporočiti morebitne spremembe - prepisati na seznam glavne kulture - omogočati kontrolo na licu mesta Spremembe pri spreleti obvezi: Možen je prenos določila A1 v enega od naslednjih določil: A2, B, Dl, D3, F in G. Možna je sprememba določila B v A2. Spremembe pri kulturah v okviru posameznih določil mora odobriti Inšpektorat. Dokončno prenehanje obveze brez sankcij: - v primeru dokumentirane višje sile - v primeru prenosa podjetja v celoti ali enega njegovega dela s predpostavko, da tisti, ki prevzame podjetje ali del podjetja, nadaljuje z obvezo za preostalo obdobje ali pa v primeru, da od začetne obveze pretečejo tri leta in nasledstvo ni uresničljivo - v primeru manjših sprememb (zmanjšanje površine, za katero je bila sprejeta obveza, za največ 10% v začetku zavezane površine podjetja). Začasno prenehanje obveze: - Izjeme pri tehnično proizvajalnih določilih, predvidenih v programu za uresničevanje določila Al so možne, vendar jih mora preventivno potrditi pristojna Opazovalnica za obolenja rastlin. Posledica izjeme je izguba premije za tisto leto. Ponovna pridobitev, povračilo in sankcije: - Na artikuliran način so predvidene sankcije ali penale za koristnike, ki: - dajejo lažne podatke ali vesti - se povsem ali delno ne držijo sprejetih obvez. Izključitve: Ne morejo koristiti premije: - državne površine - površine, za katere velja režim odprave posevkov in ki jih uporabljamo za pridelke, ki niso namenjeni prehrani Kolture. ki so dovoljene za določila A1: Specializirani drevesni nasadi: aktinidija, češnja, kaki, jablana, oljka, hruška, breskva, češplja, trta, marelica Poljščine: sladkorna pesa, oljčna repica, pšenica, sončnice, koruza, ječmen in druge zimske žitarice, soja, tobak Vrtnine: špargelj, ohrovt, fižol, solata, krompir, paradižnik, špinača, bučka, radič, cikorija. 1a Opis določila 2a Pogoji, ki jih je treba spoštovati v obdobju obveznosti 3a Višina premij A1 Znatno zmanjšanje gnojil in/ali fitofarmacevtskih sredstev A2 Uvedba ali ohranjanje metode biološke proizvodnje - aplicirati proizvodna določila vsej uporabni površini podjetja (z izjemo travnikov, pašnikov in drugih neopredeljivih kultur) ali jih omejiti na uporabno kmetijsko površino znotraj izoliranega zemljiškega telesa -aplicirati produktivna določila vsem parcelam podjetja, na katerih gojijo isto kulturo - izvesti kolobarjenje posevkov - registrirati opravila, gnojenje, fitofarmacevtske posege - omogočiti kontrolo - sprejeti določila pravilnika (EGS) 2092/91 Travne kulture 595.929 lir/ha občutljiva področja 357.479 £/ha* 428.935 £/ha ostali teritorij 262.138 £/ha* Drevesne kulture in vinogradi 1.191.662 £/ha občutljiva področja 953.408 £/ha ostali teritorij Oljčni nasadi 714.957 £/ha občutljiva področja 476.704 £/ha ostali teritorij Travne kulture 595.920 £/ha 357.479 £/ha* Drevesne kulture in vinogradi 1.668.563 £/ha B Sprememba posejanih površin v travno-pašniške površine in ohranjanje travnikov in pašnikov C Zmanjšanje števila živine na površinsko enoto, namenjeno krmnim rastlinam D1 D2 D3 Uporaba drugih proizvodnih metod, s katerimi smo pozorni do naravnih bogastev Vzreja krajevnih živalskih vrst, ki jim grozi izginotje Gojenje rastlin, ki so primerne za krajevne pogoje in jim grozi genetska erozija E Skrb za zapuščene kmetijske in gozdne površine F Dvajsetletna odprava posevkov iz proizvodnje iz am-bientalističnih razlogov G Uprava terenov za dostop javnosti in za rekreativne dejavnosti »a« • - ne uporabljati fitosanitarnih sredstev - spoštovati omejitve pri gnojenju - obdržati morebitno obtežitev površin z živino pod 1,4 GV2 (glava velike živine)/ha - ohraniti naravne značilnosti - zmanjšati obtežitev površin z živino s povečanjem površin za krmne rastline - povečati obtežitev z živino v okviru 2 GV2/ha površine za krmne rastline, ki jih lahko znižamo na 1,4 GV2 na področjih s težjimi danostmi - skrbeti in vzdrževati gozdiče, žive meje, vrste dreves in vlažna področja - nameniti posevke za vzdrževanje divjadi - ne uporabljati fitosanitarnih sredstev - Rediti govedo naslednjih pasem: - lisasta pasma furlanskega izvora - koze in ovce istrsko-kraške pasme Gojiti naslednje vrste in sorte: - koruza »Carnia« - jablana »2auca« in »Boston« - kostanj »Marrone di Vito d’Asio« in »Obiacco« - češnja »Duracina di Tarcento« - oljka »Bianchera d’lstria« - Ne uporabljati fitofarmacevtskih proizvodov in sintetičnih umetnih gnojil - ohraniti travno rušo v dobrem stanju - odstraniti odvečno travo in podrast - ohraniti naravne značilnosti - Obdržati naravne in krajinske značilnosti - ohranil travno rušo v dobrem stanju - izogniti se kulturnim opravilom, ki so namenjene proizvodnji - izogniti se uporabi fitosanitarnih sredstev - Predvideti prehode za obiskovalce - pripraviti mesta za postanek in mesta za rekreativne, športne in kulturne dejavnosti Oljčni nasadi 953.408 £/ha 595.929 £/ha sprememba posevkov 357.479 £/ha ohranitev mehansko košenih travnikov 476.704 £/ha ohranitev ročno košenih travnikov 238.451 £/ha ali £/GV2 ohranitev pašnikov 357.479 £/GV2 vračunana 595.929 £/ha 476.704 £/ha za divjad namenjene kulture 238.451 £/GV2 595.929 £/ha rezervirano za področja s težjimi naravnimi danostmi, z izjemo oljke »Bianchera dMstria« Kmetijske površine 595.929 £/ha 1. leto vzdrževanja 357.479 £/ha naslednja leta vzdrževanja Gozdne površine 476.704 £/ha 595.929 £/ha skrb za obrobni pas 1.191.858 £/ha rezervirano za občutljiva področja in področja s težjimi naravnimi danostmi 238.451 £/ha rezervirano za občutljiva področja in področja s težjimi naravnimi danostmi RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) RAI 2 RETE 4 ITAUA 1 Jf Slovenija 1 I Filip ČM TV dnevnik Športna tribuna TV Mozaik RAI 1 Aktualno: Euronevvs Aktualna odd. o zdravju: Check-up Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Variete: L’albero azzurro - Zaklad Variete: La banda dello Zecchino, vmes risanke Free Willy Maša iz cerkve Sv. Petra v Rimu - Oljena nedelja Angelus, papežev blagoslov Aktualno: Linea verde -Zelena črta (vodi Sandro Vannucci) Dnevnik Variete: Domenica in (vodi Mara Venier, sodelujejo Emanuela Aureli, Anna Oxa, Gianna Nan-nini, Luciano Pavarotti), vmes športni odaji (15.50) Cambio di cam-po, (16.50) Solo per i finali Dnevnik Šport: 90. minuta Variete: Domenica in Vremenska napoved Dnevnik Športne vesti TV film: Biblija - David (zgod., It.-NemCija ’96, r. R. Markowitz, i. Jonathan Pryce, N. Parker, G. Bell-man, F. Nero, L. Nimoy) Dnevnik Aktualni oddaji: TV 7, 23.35 Kermesse - Jesenska moda '97-98 Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori in vreme Dokumenti: Vatikanski muzeji Film: Arriva John Doe Dnevnik Variete: V družini, vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30,10.00) dnevnik Nedeljski Disney fij Risanke: Classic Cartoon 15 Variete: V družini Dnevnik, 13.25 oddaja o I motorjih Tg2 Motori Oktualna odd.: Teleca-mere(vodi Anna La Rosa) Nedeljski Disney, vmes nan. Dinozavri, 15.30 Quell’ uragano di papa Film: II re dei grizzly (pust., ZDA ’70) Film: I nostri gemelli -Allegri gemelli (kom., ZDA '36, i. Stan Laurel in O. Hardy) Vremenska napoved Nan.: Hunter Šport: Domenica sprint Dnevnik Tg2 TV film: Mobius (krim., Z’95, i. L. Stevens) Variete: Macao Dnevnik in vreme Protestantizem Film: Gli occhi, la bocca (dram., It. '82, i. M. Pic-coli, A. Molina) Glasba: Doc Musič Club RAI 3 Variete: Fuori orario Nan.: Giudice di notte, 6.40 A cuore aperto, 7.30 Per amore della legge Pregled tiska Nedeljski koncert Maša Aktualno: La domenica del villaggio (vodi Davide Mengacci), vmes (11.30) dnevnik Aktualna odd.: Fatto in časa - Po domače Dnevnik Tg4 Film: David in Betsabea (zgod., ZDA ’51) Film: L' omicidio corre sul filo (dram., ZDA ’89) Nan.: Colombo Dnevnik in vreme Film: I quattro deli’ oca selvaggia (pust., ZDA '78, i. R. Burton, H. Kruger) Film: Jaz in Veronika (dram., ZDA '92, i. E. McGovem, M. 0’Keefe) Pregled tiska CANALE 5 Na prvi strani Nabožna oddaja Dokumentarna oddaja: Galapagos - V enciklopediji «Darwin» besede s črko «V» TV film; Buck - Ai confi- Otroški variete, vmes Vremenska panorama nan. in risanke ter varie- Včeraj, danes, jutri teja Bim Bum Bam Ozare (ponovitev) Ciao ciao c’e un mondo Otroški program: nan. da fare, risanke, 9.55 va- Željko (AvstraL, 2. epizo- riete La nostra inviata da), 8.40 Živ žav, 9.35 Manuela Dodojeve dogodivščine Variete: Sorridi, c’e Bim Na vrtu (ponovitev) Bum Bam, risanke Koncerti za mlade: L. Nan.: Adam 12 Bernstein (12. odd., pon.) Šport: Gram} Prix (vodi Dok.: Svet divjih živali Andrea De Adamich) Obzorja duha Odprti studio Pomagajmo si njim Šport: Vodic nogometne- Nedeljska reportaža j ga prvenstva Poročila Glasba: Laura Pausini Ljudje in zemlja IBM Nan,: Le avventure di Videostrani Brisco County jr. Planet In Film: Black Stadion (pu- Film: David (ZDA) st., ZDA '79, i. M. Roo- Obzornik ney, Teri Garr, C. Muse) Nan.: Popolna tujca Film: La corsa piu pazza Po domaCe d’ America 2 (pust., ZDA Spoznavanje narave in '84, i. B. Reynolds) družbe (32. oddaja) Odprti studio, vreme Včeraj, danes, jutri Aktualno: Fatti e misfatti Risanka, 19.20 Loto Nan.: Star Trek TV Dnevnik, vreme Variete: Nedeljski Mai Šport, Zrcalo tedna dire gol Zoom, 21.15 Rondo kviz Nan.: X-Files (fant., ZDA, Očetje in sinovi i. Gillian Anderson) Včeraj, danes, jutri Šport: Pressing Poročila, vreme MM Italija 1 šport Nad.: Hemingway (ZDA EjM Film: Giudizio Universa- '87, i. S. Keach) le (’61, r. V. De Sica) TV jutri, Videostrani Slovenija 2 Euronevvs Tedenski izbor: Mali oglasi Zlata šestdeseta leta slovenske popevke: Nostalgija z avtorji - Dušan Ve-lavere (15. oddaja) Avstralska nanizanka: Echo Point (36. epizoda) SP v smučarskih poletih (finale, prenos iz Planice) Svetovni pokal v nordijski kombinaciji SP v umetnostnem drsanju: Revija SP v krosu Planica '97 EP v rokometu: Barcelona - Celje Pivovarna Laško (polfinale, prenos iz Barcelone) Avstralska nanizanka: Echo Point (37. epizoda) Včeraj, danes, jutri Angleška nadaljevanka: Starinarnica (1. del) Napovedniki Alpe Jadran Zlati petelin '97 Šport v nedeljo Dokumentarna serija: Žive legende iz daljnih dežel (Fr., 12. del) Kurt VVeill: Speak Low Alpe Jadran (pon.) TELE 4 Koper Dober dan, glasba! r. A. Richmond, i. J. Aktualna odd.: Alexander, W. Berger) 22.00 Dogodki in odmevi LaRai(3)chevedRai Glasba: Superclassifica Nad.: La ribelle V kraljestvu živali Lestvica LP (vodi Laura Presente innovativo Aktualno: Fermata d’ au- Freddi) Rokomet lige Al tobus Dnevnik Športna oddaja SP v atletiki Variete: Buona domenica Gledališče: R. Stummer Deželni dnevnik, 14.15 (vodijo Fiorello, M. Co- Personaggi e opinioni - dnevnik stanzo, Claudio Lippi, M Osebe in mnenja Šport: Quelli che aspet- Paola Barale) Športna oddaja tano... (vodi F. Fazio), 14.55 Quelli che il calcio Tgs - Stadio sprint Nan.: Miami Vice Vreme, dnevnik, deželne vesti in šport Aktualno: Affari di fami-glia - Družinski posli Variete: Blob Aktualna oddaja o zdravju: Elisir Športna nedelja Dnevnik, deželne vesti Športna nedelja Nočni dnevnik, vreme Nogomet A lige Variete: Fuori orario Aktualno: Mestieri per vivere Nan.: Due per tre (i. J. Dorelli, L. Goggi) Dnevnik TG 5 in vreme Variete: Stranamore (vodi Alberto Castagna) Aktualna oddaja: Target (vodi Gaia De Laurentiis) Aktualna oddaja o modi: Nonsolomoda Aktualna oddaja na temo: Corto circuito -Oblike opravljanja (vodi Gian Arturo Ferrari) NoCni dnevnik Aktualna odd. o kulturi: Le notti deli’ angelo Nan.: Dream On Pregled tiska Aktualno: Nonsolomoda <$> MONTECARLO 19.30, 22.30, 0.20 dnevnik, 13.15,19.50 Šport Papežev blagoslov Nan.: Sister Kate SP v atletiki Film: La partita (pust, It. '88, i. M. Modine) Oddaja o motorjih Crono Film: L’ ultima caccia (vestem, '56, i. R. Taylor) Film: La sposa in nero (dram., Fr. '67, i. Jeanne Moreau) Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Veseli tobogan; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 17.35 Minute za; 18.05 Igra; 18.35 MPZ Slava Klavora; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna.odd.; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.35 Gost; 11.35 Obvestila; 13.00 Športno popoldne, gost izbira glasbo, zimzelene melodije, nogomet; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Popevki tedna; 17.35 V računalniku; 18.50 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00,Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 10.40 Izbrana proza; 13.05 Slovenski oktet; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.50 Glasb, miniature; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi, 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Mitja Gregorač; 22.05 Nove prevodne strani; 22.30 Orgelska glasba; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 -104,3-107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev; 8.15 OKO obveščajoč.50 Reklama za Nedelo; 9.00 Za zdravje; 9.00 Kmetijski nasvet; 9.30 Primorska poje; 10.10,11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du, jes?i; 14.30 -18.00 Na športnih igriščih; 15.00 Power play, 15.30 Poročila; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Modri abonma; 19.00 Dnevnik; 20.00 Primorska poje; 22.00 Zrcalo dneva - Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.50 Horoskop; 8.00 Opereta; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Kino-Gledališče; 10.15 Sigla single;11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12,30 Šport; 13.40 Bella Bellissima; 14.00 Lestvica LP; 15.15 London Calling; 16.00 Ferry šport, 18.00 Smešne zgodbe; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in Šport. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: Uhač in njegova druščina (3. del); 10.25 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11.30 Ljubljanski madrigalisti; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Svetal atom v vesoljstvu (7. del); 14.50 Zabavna glasba, vmes (15.00) Krajevne stvarnosti; 16.00 Šport in glasba, vmes (17.00) Poročila; 17.30 Krajevne stvarnosti, nato Revival; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koroška 6.00-7.00 Dobro jutro, Koroška! - Guten Morgen, Karnten (dekan P. Sticker); 18.00- 18.30 Volitve / M Smučarski poleti, 13.15 Euronevvs, 16.30 Darovi narave Otroška odd.: Peter Pan Club, 17.30 Risanke: Baba Malu Kam vodijo naše stezic, 18.30 Ljudje in zemlje Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Dokumentarna odd., 19.30 nan.: Nočni sodnik Vesolje je, 20.25 Žrebanje loto Istra in..., 21.00 Rokomet: Barcelona-Pivovama Laško Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, 22.30 Športni dnevnik Globus, 23.10 Folkest '96, nato Vsedanes - TV dnevnik OVEN 21. 3. - 20. 4.: Mislili boste, da vam je^ dolgčas, v resnici pa vas bodo bremenile zoprne misli, ki jih boste zeleh na vsak način prepoditi v pozabo. Sprejmite jih kot izziv, pa se bo Cas ustavil. BIK 21. 4, - 20. 5.: Nekaj časa boste omahovali med vizijama duhovnega in materialnega bogastva, nato pa boste dojeli, da obojega ni mogoče imeti v izobilju. Eno od vizij bo treba oklestiti -najbolje drugo. DVOJČKA 21. 5. • 21. 6.; Nestrpni boste, kajti vse načrte boste zeleh uresničiti v enem samem mahu. Skušajte se vživeti v dlje in jih najprej zaužiti v mislih. Uvideli boste, da vam ni treba štorih niti giba ved RAK 22. 6. - 22. 7.: Po prvih uspehih boste posta-h prevzetni, zato boste zaceh solih pamet tudi tistim, ki so povsem dovolj sposobni, da se znajdejo brez vas. Ob njih se boste naučili skromne strpnosh. LEV 23. 7. - 23. 8.: Ze kmalu se bodo zaceh kazad skromni vzpodbudni rezultati vaSega novega pristopa k življenjskim težavam. V vašo dušo se bo znova povrnil optimizem in ne bo je vec nadloge, ki ji ne bi bili kos. DEVICA 24.8. - 22.9.: Spoznali boste, da bi bilo s preostankom energije najbolje ravnati smotrno, sicer se boste že kmalu znašli v položaju, ko vam ne bo pomagala nobena izkušnja in noben rek. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: S partnerjem bosta zaplula v obdobje iskrenih pogovorov ter treznih, samokritičnih pogledov v srž vajinega hheha spora. Obeta se vam vzpon, položen in počasen, vendar zanesljiv. ŠKORPIJON 23. 10.-22. n.: Spopadanje z lastnimi težavami se vsem obrestuje. Obrestovalo se bo tudi vam, saj boste na koncu svoje bojevniške poh tako lahkotni, da boste odtlej le še letali. STRELEC 23.11.-21. 12.: Ne pripisujte krivde za vaš neuspeh negativnim naključjem: vprašajte se raje, Cernu ste si postavili tak cilj. Ko boste odkrili vzrok, si boste postavili nov dl j. Uresničljivega. KOZOROG 22.12.-20.1.: Dojeli boste, da koren vašega interesa tiči v osebi, ki vas navdaja z dvoumnimi pomisleki. Po eni strani vas privlači in ugaja, po drugi vas tlači in nagaja. Omahovanje, vredno ogleda. VODNAR 21. 1.-19. 2.: Trenutna šibkost vam ne bo povzročala težav, kajti prepričani boste, da bo tudi po tem dežju posijalo sonce. Skušajte se soodh s korenom šibkosti, pa boste dežno zaveso odstrli sami. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Vročično boste pretresali možnosti za izpeljavo svojega načrta. A taki kot ste, boste zagotovo izbrah ovinke namesto ravne smeri, skrbi namesto ravnodušnosh, humor namesto zavor. M cE kit. TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 23. marca 1997 RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) in 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Filip TV DNEVNIK Športna tribuna S RAI 1 6.30 6.45 9.35 11.10 11.30 12.25 12.35 13.30 14.05 15.20 15.50 17.10 18.00 18.10 18.45 19.35 20.35 20.45 20.50 22.30 22.35 0.00 0.30 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodi Livia Azzariti), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.35, 9.00,9.30) dnevnik Film: Sogni mostruosa-mente proibiti (kom., It. ’82, i. P. Villaggio) Aktualna oddaja o rastlinju: Verdemattina (vodita Luca Sardella in Janira Majello) Dnevnik iz Neaplja Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa v rumenem-Kriminalka v Činecitta (i, Angela Lansbun) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Dokumenti: Passaggio a nord-ovest Sedem dni v parlamentu Mladinski variete Solle-tico, vmes risanke in nan. (vodita E. Ferracini, Mauro Serio) Nan.: Zorro, 17.30 Hai paura del buio? - Se bojiš teme? I Dnevnik Aktualne teme v oddaji: Italia sera - Italija zvečer Variete: Luna Park (vodi I Carlo Conti) I Vreme, dnevnik in šport Aktualno: II fatto (vodi Enzo Biagi) Variete: La zingara (vodi Gloris Brosca) Film: Biblija - David (zgod., It.-Nem. ’96, i. N. Parker, S. Lee, L. Sastri) Dnevnik Aktualna odd.: Porta a porta Dnevnik in vreme,zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vreme RAI Educational RAI 2 7,00 9.00 9.35 10.45 11.00 11.30 13.00 14.00 16.15 16.30 18.15 18.40 19.00 19.50 20.30 20.50 23.00 23.30 0.30 1.00 Variete za najmlajše, vmes risanke, 8.35 nan. Lassie Židovska kultura Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Perche? - Zakaj? Rubrika o zdravstvu Tg2 33.11.15 dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) 17.15 Dnevnik Aktualna odd.: Cronaea in diretta-Kronika v živo Dnevnik in šport Sereno variabile Nan.: Hunter Variete: Go-Cart Večerni dnevnik TV film: Inšpektor Der-rick (i. Hbrst Tappert) Variete: Macao Dnevnik, vreme, 0,10 Danes v Parlamentu, 0.20 nočni šport Aktualno.: Telecamere I (vodi Anna La Rosa) Film: Destino di sangue | (zgod., VB 'SB) RAI 3 6.00 8.30 8.50 10.30 12.00 12.15 13.00 14.00 15.30 17.00 18.30 19.00 20.00 20.45 22.30 22.55 23.45 0.30 1.10 2.10 Jutranji dnevnik Dok.: Zelja po ribah Film: Ladro lui, ladra lei (kom., ’58, i. A. Sordi) Teinamagazine Dnevnik Aktualno: Telesogni Aktualno: Media/Mente, II grillo Deželne vesti, dnevnik, 14.50 Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr V Evropi ; Športno popoldne: nogomet B in C lige, diletantski nogomet, IP v smučarskem teku Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno; Od 20.00 do 20.00, 20.15 BI ob Aktualna odd.: Film vero Dnevnik, deželne vesti Spori: Ponedeljkov proces Aktualno: Format Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario Nan.: Little Roma (i. F. Amendola, 2. del) g? RETE 4 ITALIA 1 jr Slovenija 1 Slovenija 2 6.00 6.50 8.30 8.50 12.45 13.30 14.00 14.15 15.35 17.45 18.55 19.30 20.35 23.05 1.35 Nad.: Angelica Film: Lafuriadi Ercole Pregled tiska Nad.: Kassandra, 10.00 Zingara,'10.30 Ali del destino, 11.00 Aroma de cafe, 11.45 Milagros, 11.30 dnevnik Kviz: La mota della for-tuna - Kolo sreče Dnevnik Aktualna odd.: Es - L’ es-senza della vita Nad.: Sentieri - Steze Film: La fortuna di essere donne (kom., It. '50. i. Sofia Loren, C. Boyer) Kviz: OK, il prezzo e ghi-stb! - Cena je prava Dnevnik in vreme ! Variete: Game Boat Aktualno: Večerni forum Film: Amanti, .primedon-ne (kom., ZDA ’92, i. D. Aiello, R. De Niro) I Pregled tiska CANALE5 6.00 8.45 11.30 13.00 13.25 13.40 14.10 15.30 16.00 17.30 18.00 18.45 20.00 20.30 20.50 22.35 23.05 1.30 1.45 Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.) Aktualno: Forum - Sodišče (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Sgarbiquoti dlani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, K. Kelly Lang) Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški; in Ženske (vodi Maria De Filippi) Nan.: Blondinka za očeta Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: SuperVicky Aktualna kronika: Veris-simo (vodita Cristina Paradi, Enrico Papi) Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Paolo Villaggio in Massimo Boldi) | Film: Ace Ventura - L’ i acchiappanimali - Pet jDetective (kom., ZDA j’94, i. Jim Carey, Sean l Young, Courtney Cox) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0 00) i dnevnik I Sgarbi quotidiani Striscia la notizia 6.10 9.15 10.15 10.20 12.20 12.55 13.30 14.30 15.00 16.00 16.30 18.30 19.00 20.00 20.30 22.30 23.45 0.15 0.20 0.50 1.50 Otroški variete, vmes nanizanke in risanke: Nan.: A-Team Aktualno: Planet (vodi Tamara Dona) Nan.: Magnum P.I., 11.30 Mc Gy ver Šport studio, 12,25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Happy Days Variete za najmlajše: Ciao Ciao Parade in risanke Action Man Varieta: Colpo di fulmine Nan.: Baywatcb Variete: Planet Nan.: Bayside School, 17.00 Classe di ferro Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.; Beverly Hills Variete: Edizione straordi-naria! (vodi Enrico Papi) j Film: Gridlock! La citta e in pericolo (pust,, ZDA '94, i. D. Hasselhoff) [Variete: Ponedeljkov «Maidiregol» Šport: Goals, veliki angleški nogomet Aktualno: Fatti e misfatti Šport: Rally Italija 1 Šport I Aktualno: Planet # TELE 4 16.45, 23.00, 1.355 Dogodki in odmevi Rokomet lige Al Film: Giovani giganti Ponedeljkov Zoom Appuntamento a tu per tu * Košarka lige Al Film: The Van (•) MONTECARLO 13.00 9.00 10.00 12.05 14.00 16.00 17.50 20.10 20.30 22.50 19.30, 22.30, 0.45 Dnevnik, 13.20, 20.20 Šport Nanizanka Due come voi Strettamente personale Film: I Lloyds di Londra (dram., ZDA ’36) Variete: Tappeto Volante Variete: Zap Zap Aktualno: Check Point Športna oddaja Film: Dove val tutta nu-da? (kom., It. ’69) m Vremenska panorama |*M Euronevvs Eggj Včeraj, danes, jutri Videoring Tedenski izbor: nan. Popolna tujca (ZDA, 11. epizoda) Nad.: Hemingway (2. del) Za TV kamero Utrip Zrcalo tedna Rondo kviz Poročila TV igrica: Hugo (pon.) Videostrani Tedenski izbor: Zoom, 15.05 Ljudje in zemlja Očetje in sinovi Dober dan, Koroška Videostrani Obzornik OtroSki program: Radovedni Taček: Dom Dok. magazin: Skrb za zemljo (VB) h Po Sloveniji m O naravi in okolju tokrat m nekoliko drugače TV igrica: Lingo Včeraj, danes, jutri Risanka Žrebanje 3X3 TV dnevnik, vreme, šport Mednarodna obzorja Napovedniki Oddaja o turizmu: Homo turisticus Osmi dan Včeraj, danes, jutri Odmevi, vreme, šport Ameriška nanizanka: Vi- soka družba (12. epizoda) Film: Človek kladivo 0a-ponska, 1992, r. S. Tsukamoto, i. T. Tagu-chi, N. Kanaoka) Osmi dan (pon.) Videoring -1.00 Teletekst Euronevvs Otroški program: Na potep - Po spominu... (oddaje iz arhiva otroškega in maldinskega programa) Tedenski izbor: Znanje je ključ..., 11.55 Spori v nedeljo Folklorna skupina TTine Rožanc Dokumentarna serija: Raziskovalci National Geo-graphica (ZDA, 11. del) Obzorja duha Avstralska nanizanka: Echo Point (37.) Ameriška nanizanka: Vi-per (12. epizoda) Sedma steza Recept za zdravo življenje Ameriška nanizanka: Simpsonovi (72. epizoda) Napovedniki Včeraj, danes, jutri Nan.: Komisar Rex - Smrtonosno zapeljevanje (Nemčija, i. Tobias Moretti, Karl Markovics, M. Konig, 5. epizoda) Napovedniki Dokumentarna oddaja: Karneval v Riu (VB) Napovedniki Včeraj, danes, jutri Roka rocka | Brane Rončel izza odra [Recept za zdravo življenje (ponovitev) iB Koper 15.00 1610 17.00 18.00 18.45 19.00 19.25 20.05 20.30 21.20 21.50 22.05 22.30 Euronevvs Nanizanka: Leteči zdravniki Istra in..., 17.30 Globus Program v slovenskem jeziku: Studio 2 šport Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, Spori Aktualno: Vsedanes NBA Action Nad.: Princ regent (i. Peter Egan, Susannah York, 8. del) Kulturna oddaja: Čudni dnevi Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Euronevvs Program v slovenskem jeziku: Oddaja o zamejskem Športu in športnikih - Sportel r Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.50 Biovreme; 8.05 Polka je ukazana; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Varnostna kultura; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 18.30 Minute za...;19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Etnogla-sba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.30,9.30,10,30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.10 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14,00 Drobtinice; 14.40 Računalniški val; 15.30 DIO, vmes šport, vreme; 17.00 Evropop; 17.35 V računalniku; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12,00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba ; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Baročni koncert; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO; 16.05 Divertimento; 16.45 Enciklopedija Slovenije; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Kulturni globus; 18.15 Slov. glasb, ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.15 Intermezzo; 20.30 S tujih koncertnih odrov; 22.30 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) '8.30, 9.30, 10.30, 13,30, 14.30 Poročila; 12.30.17.30.19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturne napovedi; 9.40 Hit dneva; 9.45 Odgovori na rešeto; 10.40 Power play; 11.00 V podaljšku; 13.00 Daj, povej; 15.00 Ob robu Igrišča; 15.15 Hit dneva; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Bla bla radio; 19.30 Z N. Benčič na Modrem V.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.15 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Sigla single; 11.30 Souvenir d' ltaly; 12.55 pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.55 Lo-candina; 16.00 E., state freschi; 18.45 Istrske legende; 19.20 Sigla single; 19.45 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8,00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj, nato Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Nemirne stopinje skozi srce (T. Rojc); 9.40 Vzhod ni daleč; 10.30 Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 KDZ iz Ilirske Bistrice, nato Orkestri; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Insieme instrumen-tale italiano; 18.00 Znanstveno raziskovanje: Gradišča, naša pozabljena dediščina; 18.30 Postni govor; 18.45 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;! 1.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palce ali’ opera. Radio Koroška 18.10-19.00 Kratki stik. Primorski dimnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Dmžba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG X r „ „ SREI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN 6 66 RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA 666 SREDISCE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTl- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 W "NV C A PLIMOVANJE Danes: ob 3.09 najnižje -37 cm, ob 9.02 najvišje 37 cm, ob 15.06 najnižje -46 m, ob 21.23 najvišje 48 cm. Jutri: ob 3.34 najnižje -41 cm, ob 9.30 najvišje 38 cm, ob 15.30 najnižje -44 m, ob 21.44 najvišje 50 cm. K ■ A L * J L \ / mrnJLmm mm? rt Jules Verne je nameraval »potovali« v Skandinavijo, tako priča poglavje nedokončanega romana PARIZ - Jules Verne naj bi potoval tudi v Skandinavijo, seveda v domišljiji oz. na papirju. Včeraj so namreč v rojstnem mestu velikega pisca namišljenih potovanj, Amiensu predstavili prvo poglavje neobjavljenega in nedokončanega avtobriograf-skega romana »Joyeuses miseres de trois voyageurs en Scandinavie«, o obstoju katerega doslej ni bilo nikakršnih podatkov. Verne naj bi pisal roman leta 1861, ko je bil star 33 let. Odkritje je na mednarodnih pisateljskih srečanjih, ki so posvečeni Vernovemu spominu, predstavil Piero Gondolo Della Riva, strasten ljubitelj, strokovnjak in zbiratelj del tega pisca. Njemu gre tudi zasluga za prejšnje senzacionalno odkritje, saj je Piero Gondolo Della Riva tudi našel dotlej nepoznano knjigo »Pariš XXeme siecle«, v kateri je Jules Verne z neverjetno intuicijo, ki že meji na preroštvo, opisal francosko prestolnico, kakršna naj bi bila v tem stoletju. Sicer pa sodi prav dar po dokaj točnem opisovanju bodočnosti med glavne odlike pisca, ki je znanstveno-teno-loški razvoj znal prepričljivo napovedati. V poglavju, ki ga je Piero Gondolo Della Riva rešil pozabe, Verne opisuje priprave na potovanje v Skandinavijo, kamor naj bi krenil v spremstvu dveh prijateljev. Ena od neljubih opravkov, ki se jih loteva, je obisk pri baronu de Rothschildu, kate- rega bi moral zaprositi za posojilo. Kot kaže - vsak tako opisuje Jules Verne -je petični baron rad »počastil« svoje obisko-valce-prosnike s tem, da jih je spremil do noCne posode, pred katero so se morali gospodje sneti klo- buk. Vendar pa piscu te nadloge ni naložil, ko bi od njega zahteval »poklon pred noCno posodo«, bi se Verne - tako je zapisal-rajši odpovedal posojilu. Na srečanju je Gondolo Della Riva še povedal, da je ob Vernovi smrti njegov sin Michel leta 1905 časopisom poslal popis neobjavljenih očetovih del. Vendar pa na tem seznamu ni bilo nedokončanih del, medtem ko je Michel Verne v pismu založniku Hetzelu navedel vse, ob neobjavljenih je upoš- teval tudi nedokončane tekste, zapiske za nova dela in tudi osnutke za nove romane. Ta seznam pa je izredno dolg, zato ni izključeno, da ne bi v javnost prišel še kakšen odlomek zanimivih domišljijskih Vernovih potopisov. Angteška cerkev pripravijo mo teievmjske iikfese LONDON- Angleška cerkev bo v Času velikonočnih praznikov na osrednji britanski televizijski postaji prikazala prvi profesionalno izdelani reklamni spot, s katerim naj bi zajezila upadanje števila vernikov in pritegnila mlade. 30-sekundni spot ob zvokih hip-hop glasbe kaže kristjana, igra ga maneken Zayne 0‘Don-nel, ki vozi športni avto in moli, in mlade v nočnem klubu in na košarkarskem igrišču. Glas v ozadju pravi: "Ti ljudje počnejo nekaj, česar ni storil še nihče v televizijski reklami: molijo. Ce bi rad tudi ti zvedel kaj več o krščanstvu, lahko za veliko noč obiščeš cerkev." Reklamo so brezplačno izdelah člani oglaševalske agencije Kristjani v medijih, svoje usluge pa so brezplačno prispevali tudi košarkar Keith VVilsher, pevki Loretta in Natasha Andrews, diskjockey Enge Grey in maneken Zayne 0‘Donnel, ki so vsi aktivni kristjani. Spot je tako namesto 500.000 funtov, kolikor bi bila normalna cena, stal borih 15.000 funtov, od tega so večino porabih za zakup medijskega časa. Angleška cerkev že desetletja vztrajno izgublja vernike. Leta 1995 je tako izgubila skoraj 800.000 verujočih. (STA/AP) Po nddii^ odkril die^ocen ^ KAIRO - Neki Egipčan, ki je na območju Nilove delte kopal temelje za hišo, je med delom presenečen naletel na zanimivo zgodovinsko odkritje. Svet za egiptovsko zgodovinsko zapuščino je sporočil, da je omenjeni Egipčan izkopal "izjemen umetniški izdelek". Gre za 95 centimetrov'visok in 25 centimetrov širok kip iz apnenca, ki upodablja žensko z dvema otrokoma na prsih in z deklico na kolenih. Strokovnjaki ocenjujejo, da skulptura izvira iz obdobja "novega cesarstva" (od 1580 do 1085 pred našim štetjem). Ocenjujejo tudi, da gre za prvovrstnega dvornega umetnika, saj je poleg tega, da se ponaša z izredno obliko, kipec okrašen s poldragimi kamni. (STA/AFP) Izraelska vojska bo delila brošure o spolnem nadlegovanju TEL AVIV- Izraelska vojska je uradno napovedala boj proti spolnemu nadlegovanju v svojih vrstah. Tako bodo ta teden prvič v zgodovini vojske njenim pripadnikom delili brošure, v katerih bodo predstavljeni načini za zaščito pred spolnim nadlegovanjem. V sk- Na Proseku in na Kontovelu so nekoč pripravljale žene oljčne vejice za cvetno nedeljo. To je že stara navada, Id je prehajala iz roda v rod in je bila značilna prav za ti dve vasi. Sele po vojni so se s pripravljanjem oljčnih vejic z živobarvnimi trakovi in podobicami Matere Božje ter raznih svetnikov začele ukvarjati tudi žene v nekaterih drugih vaseh. Na sliki je Prosečanka Štefanija Sardoč, ki že več kot štirideset let pripravlja lepe oljčne vejice za cvetno nedeljo. (Tekst in foto Mario Magajna) lo popularna izraza v izraelskem vsakdanu. Poleg tega ur na dan lahko poučile o svojih pravicah in prijavljale spolne napade. Kakor piše izraelski časnik Jedioth Achronoth, se je število pritožb o spolnem nadlegovanju v izraelski vojski lani povečalo za 35 odstotkov. (STA/dpa)