AMemCAN IN SPIRIT #OR€IGN IN llANGUAGG ONLY
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN O104-68OX)
bervmg Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, MoritreaT, Lethbridge, Winnipeg, Denver,
vv-iv■■■	•'- v.h-r- . ' v

SLOV6NIAN
HORNING N€WSPAP€R
Indianapolis. Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 7, 1980
■ ■ >
SALISBURY, Rod. — Predstavnik britanskih oblasti, ki nadzorujejo premirje v Rodeziji, je sporočil novinarjem, da je guverner lord Soames zadovoljen z razvojem dogodkov v tej državi. Po naj novej ši h podatkih, ki jih imajo na razpolago v Salisburyju, se je več kot 12,000 oboroženih gverilcev, pripadnikov Patri-otične fronte, javilo v 16 oporiščih, nameščenih po Rodeziji-
Po pravilih veljavne pogodbe med Fronto, rodezijsko vlado in Britanci bi morali biti vsi gverilci v omenjenih oporiščih že pretekli petek, kar se pa ni zgodilo. Posamezni gverilci in manjše skupine še prihajajo. Neki gverilski poveljnik, ki se imenuje tovariš Marcos, je priznal, da je še več sto gverilcev na terenu. Dodal je, da se bodo javili v oporiščih v kratkem.
Marcos je rekel, da zakasneli gverilci niso imeli dovolj časa priti v oporišča. Največja ovira za nje so reke, ki jih je zelo težko prebroditi. Britanci so že sporočili, da ne bodo skušali loviti te gverilce in da jim bodo dali priliko javiti se prostovoljno.
Britanski vojaški svetovalci so prepričani, da Je velika večina gverilcev že v oporiščih. Prejšnja rodezijska vlada škofa Muzoreve je namreč trdila, da ima Fronta okoli 12,000 gverilcev v državi. Toliko jih je že v oporiščih. Britanci pa menijo, da ima Fronta okoli 15,000 oboroženih pripadnikov in da jih je torej še 3,000 na terenu.
Enote rodezijske vojske so tudi v svojih oporiščih in poročila s podeželja pravijo, da ni več nobenih večjih spopadov ali napadov.
Na podlagi tega uspeha, ki je vsekakor večji,, kakor so pričakovali najbolj optimistični Britanci, so v teku priprave za drugi korak na pot k neodvisni Rodeziji-Zimbab-veju, to je uradni začetek votivne kampanje za volitve, ki jih še vedno napovedujejo za konec februarja.
WASHINGTON, D.C. — Vodilni republikanski senator Barry Goldwater iz Arizone je novinarjem sporočil, da namerava tekmovati letos za novo 6-letno mandatno dobo v ameriškem senatu. Goldwater je član Senata že 24 let.
V predsedniških volitvah leta 1964 je bil sen. Goldwater kandidat republikanske stranke, premagal ga pa je takratni predsednik Lyndon B. Johnson z Veliko večino.
Sen. Goldwater je znan kot eden najbolj vidnih konservativcev v kongresu in se posebno zanima za vprašanja o-koli ameriške 'narodne obrambe. V svoji izjavi o ponovni kandidaturi je Goldwater rekel, da bodo njegova izkušnja pomembna, ko bo senat razpravljal o ameriški obrambi in o odnosih napram Sovjetski zvezi in1 do drugih držav po svetu.
Novi grobovi	Zadnje vesti
Leo Zupančič
Na posledicah srčne kapi, ki ga je zadela 19. decembra, je v Mount Sinai bolnici umrl preteklo soboto, 5. januarja, 74 let stari Leo Zupančič, rojen v Šentvidu pri Stični, v Sloveniji, od koder je prišel v Timmins, Ont., leta 1939 pa v Cleveland. Bil je vdovec po leta 1969 umrli ženi Anni, roj. Jaklič, s katero sta skozi 31 let lastovala in vodila znano Zupančičevo grocerijo na vogalu Bliss Ave. in E. 67 St., oče Ann Clemence, 5-krat stari oče, 1-krat prastari oče, brat Albine Mavec, Johanne Balant, Johna (pok.) in Ignaca (vsi v Timminsu, Ont.). V Sloveniji zapušča brata Josepha in sestri Josephine Zevnikar in Marijo Sadar. Pokojnik se je upokojil leta 1970. Bil je vnet lovec in je večkrat šel v Kanado in Pennsyivanijo v ta namen. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v sredo, 9. januarja, ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do 9. in jutri popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9.
Frances Doblekar
Včeraj je na svojem domu na 18900 Abby Avenue umrla 80 let stara Frances Doblekar, roj. Berna v Javorju, v Sloveniji, od koder je prišla v Cleveland leta 1920, vdova po leta 1974 umrlem možu Aloi-su, mati Franka in Lillian Šuštar, 7-krat stara mati, 5-krat prastara mati, sestra Martina Melle, Tonyja Medle, Franka Melle in Mary Ballard, vsi v Youngstownu. Pred leti je družina živela na 1126 E. 60 St. Pokojna je bila članica SŽZ št. 25 in SNPJ št. 5. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo, 9. januarja, ob 9.30
NEW YORK, N.Y. — Generalni tajnik ZN Kurt Waldheim se je vinil v New York in odkrito priznal novinarjem, da se počuti srečnega, ker je še živ. Med štiridnevnim neuspešnim obiskom v Teheranu je bil Waldheim večkrat v nevarnosti, da bi ga fizično napadla množica, ki ga je zmerjala povsod, kjer koli se je pokazal. Med drugim je Waldheim rekel, da sploh ni vedel, ali so ga hoteli njegovi iranski stražarji varovati ali napadati.
Krize v Iranu ne bo kmalu konec, je aejal generalni tajnik ZN. Sovraštvo Irancev do ZDA je tako globoko, da ga ne bo mogoče v kratkem premagati, je nadaljeval. Glavna ovira v Teheranu je dejstvo, da tam ni nobene vlade, nobene centralne avtoritete, ki bi lahko usklajevala iransko politiko in jo uspešno vodila. Po mnenju Waldhei-ma Homeini1 niti ne more kontrolirati .poteka dogodkov. Študentje v poslaništvu delajo po svoje in vodilni revolucionarni svet je skupina ljudi, ki so med seboj sprti glede raznih vprašanj.
Kljub nevšečnostim v Teheranu, je pritrdil Waldheim je pripravljen vrniti se tja pod pogojem, da bi ponoven
dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 10.30, nato na pokopališče Vernih duš v Chardonu. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do 9. in jutri popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9.
Ernest F. Kalin
Na svojem domu na 7350 Grant Blvd., Middleburg Hts. je po dolgi bolezni umrl 62 let stari Ernest F. Kalin, rojen v Clevelandu, mož Elizabeth, roj. Yencha, oče Franka (Chardon, O.), Barbare (Pittsburgh, Pa.), Mary in Angele, stari oče Nine in Noela, sin Franka in Angele, roj. Stopar (oba pok ), brat Amalie Raab in Angele Smith, zaposlen kot poštar na glavni pošti do marca lani, ko ga je bolezen prisilila, da je šel v pokoj. Pokojnik je bil veteran druge svetovne vojne, član SNPJ št. 142, odbornik MPZ št. 3, član in bivši tajnik podružnice št. 7§ Unije poštarskih delavcev ter član VFW št. 84 in American Legion. Pred leti je živel na 863 E. 146 St. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda v sredo popoldne, 9. januarja, v Highland Park pokopališče. Čas pogreba še ni določen. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do 9. in jutri popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9. Darovi Slovenskemu domu za ostarele ali drugi dobrodelni organizaciji v spomin pokojnega bodo s hvaležnostjo sprejeti.
Kenneth S. Hogan
Umrl je Kenneth S. Hogan, inož Agnes, roj. Adamic, oče Patricie Attamante, Roger j a, Stevena in Mary Jane Allen, 4-krat stari oče, brat Stevena in Virginie (oba že pok.). Pogreb je bil v soboto, 5. januarja, v oskrbi Zak pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Filipa Nerija.
obisk pospešil izpustitev talcev. Kaj takega pa ne pričakuje, je rekel.
Chkaikš učitelji so zopet ostali brez svojih plač
CHICAGO, 111. — Šolski odbor mesta Chicago se nahaja v hudi in doslej nepremagljivi finančni krizi. Pretekli petek so morali ostati brez svojih plač že drugič zaporedoma vsi učitelji in drugi u-službenci chicaškega šolskega sistema. Šolski odbor namreč zaposluje okoli 48,600 ljudi.
Predsednica šolskega odbora Mrs. Catherine Rohter je sporočila, da odboru še n; u-spelo najti nobene zadovoljive rešitve v tej finančni krizi. Učitelji in drugi uslužbenci sicer delajo po veljavnm delovnih pogodbah, šolski odbor pa nima več denarja, da bi jih plačal.
Zastopniki učiteljev so zahtevali, da šolski odbor uradno zapre vse šole že danes. S teni bi bili uslužbenci sistema u-pravičeni do brezpose Ine podpore in drugih ugodnosti. V sedanjih razmerah so popolnoma brez dohodkov.
•	Ljubljana, Slov. — Uradno so sporočili, da ima predsednik Tito krčne žile in da bo zdravljenje trajalo dalj časa. Tito ni več v Kliničnem centru v Ljubljani, kamor so ga pripeljali pred dnevi.
o New Delhi, Ind. — Prvi rezultati indijskih parlamentarnih volitev kažejo, da bo zmagala prejšnja ministrska predsednica vlade Mrs. Indira Gandhi.
•	Kabul, Afg. -—; Hude bitke med sovjetskimi enotami in muslimanskimi uporniki še trajajo z velikimi izgubami na obeh straneh. Nekatera poročila trdijo, da imajo Sovjeti sedaj skoraj 100,0G0 vojakov nameščenih po tej gorati žavi.
•	Peking, Kit. — Ameriški obrambni tajnik Harold Brown, ki j d na uradnem obisku v Kitajski, je očitno presenetil kitajske voditelje, ko je predlagal, naj cbe državi skupno nastopati proti Sovjetski zvezi.
-----o-------
TEHERAN, Iran. — študent] e-skrajneži, ki zadržujejo ameriška posl vniitvo, so izbrali enega med talci kot vojnega zločinca in ga hočejo postaviti pred neko ‘sodišče'. Omenjeni talec je polkovnik David M. Roeder, pripadnik ameriških letalskih sil, ki je pred leti služil v vietnamski vojni in je bil pilot bombnika. Zaradi tega ga smatrajo skrajneži v poslaništvu kot vojnega zločinca.
Med drugim zahtevajo skrajneži, da jim iranski zunanji minister Sadeg Ghotbzadeh takoj izroči ameriškega diplomata L. Bruce Laingena, ki je sicer odpravnik poslov v poslaništvu in s tem najvišji ameriški diplomat v Iranu. Laingena zadržujejo v prostorih z u n a n jega ministrstva skupaj z dvema drugima diplomatoma. Ghotbzadeh je zavrnil zahtevo rekoč,^da bc vprašal ajatolo Homeinija za navodilo.
V	poslaništvu so sporočili, da bodo povabili ‘vietnamsko ljudstvo’, naj pošlje predstavnike k tej sodni razpravi.
Novi izgredi
V	več iranskih mestih je prišlo v zadnjih dneh do po uličnih spopacjov med privrženci Homeinija in tistimi, ki podpirajo ajatolo Šarijatrna-darija. Kljub sobotnemu pozivu 81-letnega Šarijatmada-rija, naj vendar njegovi podporniki priznajo vodilno vlogo Homeinija in naj se ne u-deležujejo izgredov, se le-ii nadaljujejo.
Druge težave ima Homeinijeva vlada z raznimi etničnimi in verskimi manjšinami, ki vztrajajo pri svojih zahtevah za avtonomne pravice. V samem Teheranu so se pa spopadli privrženci neke marksistične skupine in muslimanski študentje. Drugc-izgrede povzročajo afganistanski študentje in begunci, ki protestirajo proti sovjetski zasedbi Afganistana.
----—o«——
------o------
Kuri Waldheim se je v petek vrnil i obiska v Iranu
D1L STROGE iIz Clevelanda
Jimmy Carter
WASHINGTON, D.C. -Pretekli petek zvečer je pred-;ednik Jimmy Carter govoril 30 televiziji ameriški javno-ti glede sovjetskega vojaškega posega v Afganistan in kaj :o pomeni za odnose med o-Dema velesilama. Carterjeve sesede napram Sovjeti ji so die najbolj stroge v treh le-.ih njegovega predsednikova-rja. O Iranu in talcih je Car-:er rekel le, da bodo ZDA še redno iskale mirno rešitev mize in izpustitev talcev brez aporabe sile.
Predsednik je označil sovjetski vdor v Afganistan kot golo agresijo proti neodvisni Iržavi in je imenoval novega afganistanskega voditelja Karmela, ki so ga postavili Sovjeti, kot lutko. Kar je najbolj vznemirljivo, je nadaljeval predsednik, je dejstvo, da utegne najnovejša sovjetska agresija ogrožati ravnotežje na svetu in s tem ogrožati mir.
Govoreč v zelo resnem tonu, kar je zanj nekaj nenavadnega, je Carter naštel na kratko vrsto ukrepov, ki jih bo njegova vlada podvzeia napram Sovjetski zvezi. Že pred govorom je Carterjeva vlada predlagala ameriškemu senatu, naj odgodi razpravo in glasoYanje o' SALT II pogodbi za nedoločen čas. Bela hiša je tudi sporočila, da bo z dovoljenjem kongresa začela na novo pošiljati orožje in drugo vojaško pomoč Pakistanu. Pakistan ima namreč zelo dolgo mejo z Afganistanom in se počuti ogroženega od Sovjetov, ker meji na A-rabsko morje, dosega katerega je večstoletni cilj sovjetske in — preje —- carske zunanje politike.
Nobenih žitaric
Med najbolj važnimi protisovjetskimi ukrepi je bila predsednikova prepoved prodaje ameriških kmetijskih pridelkov Sovjetski zvezi. Po dosedanjem sporazumu so imeli Sovjeti pravico nakupovati do 25 milijonov ton žitaric, predvsem koruze in pšenice, v tem letu.' Do predsednikovega govora so že nakupili okoli 21 milijonov ton, od katerih so' pa doslej uvozili le okoli 6 milijonov ton. Carter je
kupiti in uvoziti le 8 milijonov ton, kar bo hud udarec posebno sovjetski živinoreji.
Predsednik je tudi prepovedal prodajo sodobne ameriške tehnologije Sovjetiji, kar sovjetska industrija silno potrebuje. Gre za razne vrste računalnikov in drugih strojev, ki jih uporablja industrija za izdelovanje avtomobilov, letal itd. ZDA bodo o-mejiie sovjetske ribolovne pravice v ameriških obalnih vodah, kakor tudi kulturne in znanstvene izmenjave. Končno je Carter omenil, da bodo morda ZDA odpovedale sodelovanje na olimpijskih poletnih igrah, ki se bodo letos vršile v Moskvi.
Učinkovitost ukrepov
Niti predsednik niti noben član njegove administracije ne verjame, da bodo ti ukrepi prisilili Sovjetsko zvezo, da odpokliče svoje vojake domov. Carterjeva vlada je u-verjena, , da bodo Sovjeti vztrajali do konca v Afganistanu in da bo ta država postala del sovjetskega imperija.
Želja predsednika je. da bo cena za Sovjete čim bolj draga in da bodo v bodoče omejili svoje posege v druge države. Obenem je hotel pred-^sedhik dokazati, da so ZDA pripravljene braniti svoje in-_ terese in prijatelje po svetu.
V svojem govoru je predsednik nekajkrat omenil, da Sovjeti napadajo muslimansko državo in da se borijo proti upornikom, ki so muslimanske vere. S tem je hotel Carter poudariti razliko med ZDA in ZSSR glede tega vprašanja. Njegove besede so brez dvoma bile namenjene iranskim voditeljem.
Sovjeti jezni
Uradna sovjetska reakcija na Carterjevo izjavo je bila takojšnja in ostra. Časopisje in televizijska poročila trdijo, da Sovjeti niso “vdrli” v Afganistan, pač pa da so bili “povabljeni” tja. Ameriški predsednik se je predal tistim krogom, ki želijo obnovitev hladne vojne in konec detente ,pravijo v Moskvi.
Sovjetski tisk je posvetil precej pozornosti srečanju med zunanjim ministrom Gromikom in afganistanskim zunanjim ministrom, ki je nato nadaljeval pot v New York, da se udeleži razprave v Varnostnem svetu glede afganistanskega vprašanja.
1, da smejo Sovjeti
na-
ZDA bodo izvažale še več pšenice
WASHINGTON, D.C. — v krogih ameriškega ministrstva za kmetijstvo ocenjujejo da se bo ameriški izvoz pšenice povečal do leta 1984-19i3-' na 40 do 42 milijonov ton; v sezoni 1979-1980 so izvozili 33 milijonov' ton pšenice. Kot računajo, bo izvoz trdih žitaric (koruze, ovsa, ječmena, rži in prosa) v letu 1984-1980 narare-l cd 71 milijonov na U do 85 milijonov ton.
in okolice
Prijave nedržavljanov—
Vsi nedržavljani so se dolžni tekom januarja prijaviti pravosodnemu tajništvu. Za to prijavo so na vseh poštah in v vselitvenih uradih na razpolago posebni obrazci, ki jih je treba izpolniti in vrniti. Kdor se ne bi prijavil se izpostavlja nevarnosti resne kazni, v naj slabšem primeru celo izgonu iz ZDA.
Družabni večer—
DSPB Cleveland priredi družabni večer v soboto, 26. januarja, v veliki dvorani pri Sv. Vidu. Večerjo bodo servirali od 7. ure do ?. Za ples in zabavo bo igral orkester Sonet. Vstopnice lahko dobite pri vseh članih in v Baragovem domu. Vsi vabljeni!
Lilija—
Dramatsko dr. Lilija ima svojo redno sejo nocoj, 7. januarja, ob 8. uri v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Rojstni dan—
Včeraj, 6. januarja, je rojak John Hudoklin praznoval svoj 90. rojstni dan. Našemu dolgoletnemu naročniku čestitamo in mu želimo še mnogo zdravili in zadovoljnih let!
Okreva na domu—
Naša dolgoletna naročnica ga. Rose Racher s 1380 Arbor Ave. SE, Apt. 730, Warren, Ohio 44484 sedaj okreva na domu po uspešni operaciji. Zvesti naročnici želimo čim hitrejšega okrevanja in še mnogo zdravih let!
Zadušnica—
Jutri, 8. januarja bo ob 7.45 zjutraj v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega Tonyja Krampe! ob 7. obletnici njegove smrti.
Seja—
Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima svojo sejo v sredo, 9. januarja, ob 7.30 zvečer v običajnem prostoru v Slov. narodnem domu na St. Clairju. Žalostno sporočilo—
Dne 10. decembra je v Bra-dentonu, Florida umrla po dolgi bolezni ga. Irma Kalan Amaut Breslin, hčerka pok. Josepha in Agnes Kalan iz Clevelanda. Pokojna je bivala v več krajih povsod po svetu, dokler se ni vrnila na svoj dom v Mantui, Ohio. Pred sedmimi leti se je pa preselila v Long Boat Key, v Florido. Zapušča brata Stanley] a v Clevelandu in Wal-terju v Bradentonu, Fla. Zimski večer—
Slovenski športni klub priredi svoj vsakoletni zimski večer v soboto, 12. januarja, v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Večerjo bodo servirali rned 7. in 9. uro, za ples in zabavo bodo igrali “Veseli Slovenci”. Vstopnice si lahko rezervirate na tei. 432-0792 (Tom Lobe) ali 361-6106 (Frank Petrovič).
■■■i	mmmmu
VREME
Oblačno, hladno in vetrovno danes z možnostjo naletavanja snega. Naj višja temperatura okoli 25 F zjutraj, 18 F popoldne. Delno oblačno in hladno jutri z najvišjo tem* peraturo okoli 20 F.

r 55MERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 7, 1980
/iMEUSiA

«wissa»
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 01G4-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
'	.. "NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece . Kanada in deželo izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto
"	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
-fjjpeSfe, 19	No. 2 Monday, Jan. 7, 1980
V novo leto
S kakšnimi občutki? S kakšnimi perspektivami: Gledamo v bodočnost in ne vemo, ne moremo vedeti, kaj nam prinaša. Celo voditelji narodov na najvišjiu mestih ne morejo vedeti, ali boclo mogli probleme, s katerimi smo prestopili v novo leto, reševati in privesti do zadovoljivega konca. Politično, gospodarsko, tehnološko in vojaško prva sila na svetu se sama zvija v krčih zunanjepolitične in notranjepolitične krize, katerima obema ni videti jasnega in zanesljivega izhoda. Zdi se človeku, da v več kot eni generacij P Amerika ni stopala v- novo leto s tako težko rešljivimi problemi, kakor sta v glavnem iranska kriza in pa kriza energije. Obe sta do neke mere med seboj povezani in obe krizi bo treba na nek način mojstrovati — tako ali tako.
Obeh problemov, o katerih se časopisje na široko razpisuje, jih analizira in prerešetava, se je naš list sproti dotikal le toliko, kolikor je bilo potrebno za informacijo bralcev o tekočem stanju in razvoju obeh, ni se pa spustil v podrobnejše razčlenjevanje in lastno oceno glavnih činiteljev, ki poganjajo razvoj. Nobena od obeh kriz ni bila spočeta šele v zadnjih nekaj letih, marveč seže nazaj in ima svoje korenine v dogodkih, ki so se odigravali že dolgo vrsto let, pa se ni ne ameriška vlada in ne ameriška javnost v zadostni meri brigala za to, da bi se pametno reševali sproti. Raje jih je iz političnih in komodnih razlogov odrivala na poznejši čas, saj niso bili dovolj grozljivi, a rešitev bi morda zahtevala kako žrtev, žrtve pa pri volivcih pomenijo politično zadolženost in torej neugodne posledice.
Ni namen tega članka kritizirati minule politične korake v Ameriki. Raje ima namen poskusa prikazati bralcu na stvaren in objektiven način ključne elemente v dolgem razvoju, ki so privedli do današnjega stanja in s tem pomagati slovenskim ljudem, da bodo mogli po lastnem spoznanju in prepričanju inteligentno zavzeti'stališče in konstruktivno prispevati k modremu, najbolj ustrezajočemu izhodu iz. krize. ,
Ameriški odnos do Irana je v vsej 25-letni dobi , razvoja treba motriti s perspektive aktivne ijirzle vojne s Sovjetijo. Te mrzle vojne navkljub vsem poskusom detente še danes ni konec, čeravno zaradi lepšega ne nosi več tega imena. S te perspektive je treba motriti ponovno ustoličenje šaha 1. 1953, kakor tudi vso ogromno vojaško pomoč Iranu v najsodobnejšem orožju in vežbanje vojaškega osebja. V zameno je bilo A-meriki dovoljeno namestiti ob ruski meji najbolj občutljive opazovalne naprave za kontrolo atomskih eksplozij v Rusiji. Ne sme se pozabiti, da Iran preprečuje Sovjetom dostop do petroleja v Perzijskem zalivu, a olje je gospodarska kri skoraj celotnega še svobodnega sveta, posebej pa še gospodarsko in tehniško najbolj razvitih dežel.
Kako je pod takimi vidiki Amerika vodila odnose-; do šaha Reza Pahlevija je vpkašanje, ki mu je res težko najti pravilen in pravičen odgovor. Resnica je, da se je šah dobro zavedal svoje važnosti za Ameriko, da je svoj položaj temeljito izkoriščal, bil glavni pobudnik ; ogromnega dviga cen za olje im postal absoluten diktator v svoji deželi in je na hude načine teroriziral svo':e nasprotnike. Resnica je tudi, da je šah osredje sedanje krize, mimo njega in brez njega ne bo odstranjena.
Ravno v tisti čas je padla nesrečna kriza water-gate v Ameriki z vsemi poraznimi posledicami. Namesto da bi bila Amerika posvetila vsaj del svoje pozornosti razvoju politike v Iranu in pravočasno ukrepala, se je mbadala z vprašanjem “impeachment” svojega predsednika. Nesrečni izrastek tega procesa se je zelo usodno realiziral v frontalnem napadu ameriškega časopisja in kongresa na lastno tajno obveščevalno službo (CIA). In to ravno v dobi, ko bi bilo točno tajno poročanje o dogodkih v Iranu najbolj potrebno. Vsakemu razsodnemu človeku mora biti jasno, da pod te vrste napadi in kritikami trpi sleherna organizacija, kaj šele tako občutljiva, kot je obveščevalna služba!
Odkar je kongres uzakonil, da mora biti o vsaki nameravani tajni akciji CIA vnaprej obveščenih 150 kongresnikov v osmih komitejih, kar oomeni. da bo akcija nujno pronicala v javnost (časopisje in televizija), je bila obveščevalna služba usodno ohromljena. Kajti noben uradnik v obveščevalni službi ne more naloge v tajnosti uspešno vršiti, če je za njim 150 kongresnikov. Tega ne trdim jaz, ampak sam bivši direk-
tor CIA obveščevalne službe Ray Ciine, ki pravi, da je treba spraviti obveščevalno hišo v red in “znova zgraditi, kar smo skoraj uničili”, štiri usodna leta je bilo prikrito delovanje CIA v Iranu paralizirano; Amerika pomanjkljivo in nepravilno obveščevana o tamkajšnjem razvoju, ki je končno privedel deželo v revolucijo, ni videla drugega izhoda, kot pristati na padec šaha, izgon Amerikancev in gledati, kako dragoceno orožje prehaja v roke mase, ki je vedno nepreračunljiva.
Vsemu temu se je pozneje pridružilo še dovoljenje, da je smel šah pod prozorno pretvezo zdravljenja (kar je bila le ukana) priti v Združene države. Njegov prihod je v Iranu sprožil napad na naše poslaništvo in zajetje talcev, kar je spravilo svet na rob vojske. Imenovani Ray Ciine trdi, da ima sedaj Washington zelo malo druge možne izbire kot vdajo (surrender) ali u-porabo sile. Hitrega okreta situacije ne vidi. Predlaga ustvaritev nove podtalne delujoče komande z nalogo, da naveže tajne stike in išče informacij o evidenci nasilnih sprememb ali fundamentalnih premikov v strukturi politične moči po raznih deželah. Odgovorna je le predsedniku in obema inteligenčnima odsekoma v kongresu in nikomur drugemu. Kakor vzdržujejo druge države tajno službo, tako si tudi Amerika ne more privoščiti njeno ukinitev na ljubo novinarjem, sklicujo-. čim se na etične norme Amerike, ki nočejo ničesar, o čemer bi se ne mogli na široko razpisovati. Toda: blagor države je naj višji zakon.
Težko krizo smo prinesli v novo leto. Molimo in delajmo za srečen izid!
L. P.
Družabni mm
CLEVELAND, O. — Čas med Božičem in pepelnico — predpust -V- je bil nekoč doma najveselejši čas leta. Pred pustom je bilo največ ohceti, po odrili so se vrstile veseloigre in burke, zabavni in družabni večeri so nudili priliko za pošteno veselje in razvedrilo.
Tudi Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi letos svoj družabni večer v predpustu in sicer v soboto. 26. januarja 1980, v farni dvorani pri Sv. Vidu. Večerjo bodo pričeli servirati ob 7, uri in po večerji bo pa orkester Sonet poskrbel za pravi takt vsem, ki se radi zavrtijo.
Društvo želi pripraviti obiskovalcem p r i j e t en večer, kjer se ob okusni večerji, dobri kapljici in poskočnih melodijah sprostijo, zapojejo, pogovore in zavrte; obenem pa društvu pomagajo do sredstev za' invalidski fond, ki vsako leto za Božič in Veliko noč, pa tudi ob posebnih prilikah pomaga domobranskim invalidom in ostarelim sorodnikom pobitih domobrancev in za naraščajoče stroške svojega glasila, s katerim na-. dalj uje idejno borbo proti komunizmu.
Vstopnice za družabni ve-! čer so po $6 in se že lahko dobijo pri odbornikih in članih društva ter v Baragovem domu. Prosimo, sezite po njih in pripravite s svojim obiskom sebi prijetno zabavo, društvo pa podprite pri njegovem prizadevanju.
Odbor D.S.P.B.
-----o------
Zahvaljujem se ta pomeš m ©hiške
CLEVELAND, O. — Naj/ preje se moram'zahvaliti vsem. za cvetlice, kartice, darila in posebno za .obiske v bolnici. Pred tedni sem se namreč ponesrečila na poledeneli cesti. Hvala č. g. Kumšetu pri Sv. Vidu, ki me je peljal v bolnico in mi ■ podelil blagoslov. Šele'nato sem se zavedela, kje sem. Hvala tudi Mrs. Mary Oshaben za njeno družbo in policaju., ki se je oprostil v imenu našega novega župana Georgea Voinovicha zaradi poledenele ceste. Tudi teh dogodkov se prav nič ne spominjam in mi jih je sporočila Mrs. Oshaben.
Zahvaljujem -se g.' Dana Postotniku, 1 ki je pripeljal rčv. Slapšaka, da me je obiskal v bolnici ter Mrs. Larko, ki je pripeljala Mrs. Marinko. Hvala vsej naši duhovščini.
Prav posebno se pa, moram zahvaliti mojim sinovom in njihovim družinam.
Še enkrat srčna hvala in prisrčen pozdrav vsem!
Anna Brodnick
—----o—-----
Išmogretle sz Illwaukeeja
MILWAUKEE, Wis. — Predvojni domači vedež pravi takole: Januar ali po naše prosinec, prvi mesec v letu. navadno najmrzlejši zimski mesec, čas počitka in plesov. Vsi vremenski pregovori so si edini v tem, da mora biti januar mrzel, če hočemo imeti kaj prida letino. Prosinec mrzel, da poka, do^ti sadja in moke v jeseni. •— Malo vode prosinca da obilo vinca. — Kadar prosinec odpira dežnike, žetve poletne he bodo velike. — Prosinec mil, Bog se usmiF. — Prosince gorkota, jeseni sirota. — Če je toplo v januarju, spomlad se pokvari.
—	. Če prosinca grmi, slabo vreme preti. — Če prosinca ni snega, ga mali traven da.
—	Če prosinca zelo lisica laja, še huda zima nastaja. V mrzlem januarju ne dihaj skozi usta, ampak skozi nos in ne govori preveč, ter zelo važno: ne hodi spat z mrzlimi ali mokrimi nogami, če hočeš mirno spati. V prosincu je čas da si voščimo srečno novo leto 1980. Naj bo nam vsem novo leto naklonjeno z zdravjem in zadovoljnim življenjem. Pozdravljeni!
*
Življenje v Romuniji Je v splošnem k o m o 1 čarstvo in klečeplazenje. Videl sem strah in spoštovanje romunskih ljudi do vsemogočne oblasti. Tu v Bukarešti sem izvedel, ca smatrajo socialistično Jugoslavijo za eno največjih kapitalističnih držav v vzhodnem komunističnem bloku. Po slabi uri letenja smo pristali na velikem Surčinskem letališču v Beogradu. Že na letališču smo spoznali, da sc imeli Romunci prav, kajti življenje tu je v polnem razmahu.
Ljudje, v večini Srbi, .se poslavljajo, objemajo, kričijo in se drenjajo, kajti vsak bi bil rad prvi v letalu ali pri izhodu. Vsi potujejo, ■,eni na vse strani Jugoslavije, drugi v inozemstvo. Zg to smo bili zelo veseli, ko smo odleteli iz Beograda proti Ljubljani, prestolnici Slovenije. Še pred poldnevom smo mirno, kot se spodobi Slovencem, pristali na 1 i u b 1 j a nskem letališču Brnik.
Moja nečaldnja Breda in
njen mož Lojze nista mogla biti z avtomobilom na letališču, ker sta mojo kartico iz Bukarešte prejela dva dni pozneje, ko smo že bili v Ljubljani. Vzeli smo taksi in v dobri pol uri smo bili v hotelu Union, kjer je bilo vse zasedeno. Vzeli smo sobe v novem, modernem hotelu Holiday Inn, ki je prizidan k staremu hotelu Union. Velike, razkošne sobe, z vsemi . modernimi pripomočki kot so TV, radio, električne ure in druge stvari. Zato so tudi cene primerno visoke.
Tako sva z ženo, posebno pa naš 91-letni Matija Golob in njegova hčerka Ruth, spali v novem hotelu prav dobro in dolgo. Posebno dobro je spal Matt Golob, ki je po 72 letih zopet stopil in spal v rojstni domovini. Drugi dan pa so nam nakazali tri sobe v Unionu, čiste, bre^ TV in radia, kar je bila naša želja.
*
Glavno mesto Slove ni j e, Ljubljana, ima danes, kot trdijo, 300,000 prebivalcev. Zato se širi proti Dolenjski vse do Krima, Polhovega gradca, od Sv. Katerine do Šmarne gore, do Trzina in vse ob Savi do Zaloga, kjer se v njo izliva Ljubljanica. Edino v starem delu Ljubljane, ( razen par novih ali predelanih hiš je še vse tako, kot je bilo pred mnogimi, mnogimi leti.
Ker se nisem v Ljubljani par dni nobenfemu javil, smo imeli priliko, da si ogledamo vse. zanimivosti stare in nove Ljubljane. Nedelja je najboljši dan za ogled mesta, ker so Ljubljančani na podeželju, drugi pa se držijo kavarniških ali gostilniških lokalov. Ker je bila nedelja, je veliki zvon na frančiškanski cerkvi vabil k “ta zaspani maši” ob 11. uri dopoldne. Cerkewje bila polna vernikov in takratni mašnik, starejši gospod, je v’svoji pridigi omenil tudi, da je! papeža v Chicagu navdušeno sprejela množica dveh milijonov ljudi in da je papež pozdravil navzočo slovensko skupino tudi v slovenskem jeziku. Po končani sv. daritvi sva z ženo pri izhodu počakala nekaj časa v upanju, da bi. srečala kakega znanca. Zaman. Štirideset let je dolga doba. Ljudje se. rode in umirajo in kdo ge zmeni
potem še za tvoj obraz.
--s
Na drugi strani frančiškanske cerkve, pri Tromostovju, je stal naš stari prijatelj, naj večji slovenski pesnik dr. France Prešeren. Njegov spomenik ni več tako negovan kot bi moral biti. Njegov bronasti spomenik z Muzo na vrhd je postal neprijetno sivkasto umazan, pa ne zaradi dolgih let, dežja ali slat ega vremena, ampak zaradi golobjih iztrebkov.
Pred mnogimi leti je 'ta spomenik izzval med umetniškimi krogi veliko razburjenja in protestov. Starejši rojaki se gotovo še spominjajo tega kulturnega dogodka. Jaz pa, ko to pišem, sem se spomnil na Muzo, ki stoji nad Prešernovim spomenikom in mu polaga lovorjev venec na glavo. Ta Muza je čisto naga ženska, pa ni niti iz bara hotela Union ali Holiday Inn ali hotela Slon. Tudi Eva iz raja ni —- tam je takole že 80 let, ali pa še par let več. Takrat še ni bilo “striptiza”, zatorej ta žensko sploh ni pohujšlji-va, ker je po poklicu Muza in nagota sodi in pripada k njeni funkciji, k njeni službi Toda vseeno je bilo pred leti zaradi te nage Muze veliko ž; prepira med izobraženimi meščani, ali je naga Muza pohujšljiva ali ne? Neki Ljubljančan, velik prijatelj Prešerna in nagih Muz je napisal:
(Dalje na 3. strani)
Slovenski dom v Parizu poroča
Drage ameriške rojakinje, dragi ameriški rojaki!
Letos 11. oktobra so pretekla štiri leta, odkar smo sej prvič s pismom obrnili na ro-j jake s prošnjo za pomoč pri! delu za Slovenski dom v Pa-| rižu.
V letu 1979, od uateregaj smo se pravkar poslovili, smol dobili Slovenski dom, za ka-' terega ste tudi Vi izdatno pri- 'i spevali (rojaki v Združenih| državah: $22,439.00, v Kanadi | $2,285.00). V teh štirih letih je i bilo glede Doma mnogo skrbi ; in težav ter polno problemov, toda naša skupna prizadevanja so rodila bogate sadove. Vsem skupaj in vsakemu posebej prisrčna hvala za pomoč; posebna zahvala še tistim, ki ste tudi z molitvijo podprli naše delo, ker brez božje pomoči tega nikakor ne bi bili zmogli.
Ko se veselimo dosedanjega uspeha in smo nanj upravičene? ponosni, pa ne smemo misliti, da je s tem zdaj vse končano. Da smo hišo mogli kupiti, smo se morali zadolžiti , in veliko hvaležnost smo dolžni tistim, ki so nam posojila zaupali. Iz prodaje prostorov, ki smo jih imeli na rue Gutenberg, smo sicer že vrnili eno tretjino, dolga, toda še vedno ostane 50,000 dolarjev posojila, ki ga moramo vrniti. Poleg tega pa dela v Domu in v bodoči dvorani še daleč niso končana in manjka še dosti opreme, vsa za dvorano.
Čeprav še ni vse urejeno, imamo pisarno že od konca junija v Domu, z redno nedeljsko mašo pa smo se tja preselili koncem septembra. Tako imamo sedaj tam tudi veronauk in šolo, kar/ po sobah, ki so namenjene za stanovanje, ker drugače zaenkrat ne gre. Tudi smo v Domu prenočili že preko 90 rojakov iz vseh krajev in kontinentov Iz Združenih držav smo imeli v Domu že g. prof. Viktorja Antolina in njegovega sina, pa tudi g. Mirko Javornik si : je Dom ogledal.
Šele, ko bo dvorana končana in ko bo vse primerno o-premljeno, bo Dom v polno-
sti'služil verskemu, kulturne-rriu in družabnemu življenju naše slovenske skupnosti.
Trenutno nam gre; za to, da začeto delo najprej srečno dokončamo in ga potem tudi vzdržujemo, kot se spodobi.
Iz začasne bilance je razvidno, da nam je nujno potrebnih še $57,830.00, da končamo dela, da uredimo in o-premimo prostore in da vrnemo najeta posojila.
Te moje vrstice naj vsakemu prinesejo toplo zahvalo za dosedanjo pomoč in obenem tudi zaupno prošnjo, da tudi v bodoče mislite na naš Dom, čeprav vem, da imate tudi pri Vas dosti potreb, smo Vam pa zato še bolj hvaležni.
Zelo me veseli, ko mi mnogi glede Doma dostikrat pišejo, zlasti res požrtvovalni blagajnik g. Lojze Bajc, s predsednikom rev. Pavletom. Krajnikom iz Loraina sva se pa osebno srečala in o tem pogovarjala ob slovenskem romanju v Rimu meseca oktobra.
Pri naših skupnih mašah se spominjamo vseh dobrotnikov, posebej še treh pokojnih dobrotnikov iz Clevelanda: rev. Jožefa Varge, ge. Frances Elovar in gdč. Ivanke Pc-grajec, pa tudi za - Toneta Megliča in njegovo družino ynolimo, da bi kmalu njihova avtomobilska nesreča bila še samo neljub spomin.
V svojem imenu in v imenu vseh tukajšnjih Slovencev Vam voščim srečno novo leto. ki naj vsakemu prinese obilo veselja, nam vsem skupaj pa neomajnega poguma in zaupanja ter medsebojne Ijti-bezni na naši skupni življenjski poti.
kev. Nace Čretnik, predsednik odbora za Slovenski dom v Parizu
78, Avenue Gambetta 75020 PARIS Francija
P.S. — Darove za Slovenski dom v Parizu lahko pošljete ali
g. Lojzetu Bajc 963 E. 179 St. Cleveland, Ohio 44119 ali pa na moj naslov v Pariz.
Finančno stanje due 30. novembra 1979
(Zaradi nihanja borznega tečaja dolarja je morda malenkostna razlika v številkah!)
A — DOHODKI
1)	Nabiralna akcija za Slovenski dom v Parizu med rojaki v Franciji
in po svetu (ZDA $22,439)	$129,800.00
2)	Dar mednarodne organizacije	37,500.00
3)	Za prostore na Gutenbergu
smo dobili	71,556.00
4)	Najeti posojili ($62,500 in	$12,500)	75,000.00
B — IZDATKI
1) Nakup Doma v Chatillonu
2)	Stroški za dosedaj izvršena dela v hiši in v bodoči dvorani (računi poravnani do 1. okt.), za opremo v hiši in drugi izdatki v Domu
3)	Delno (1/3) povračilo posojil
$313,856.00
$186,500
m
Ostane (A — B)
57,687.00
25,000.00
$269,187.00
$44,669.00
NUJNE POTREBE
1)	Za dokončno ureditev hiše in dvorane, najmanj
2)	Za vrnitev ostalega posojila
3)	Rezerva za tekoče izdatke vzdrževanja 7,500.00
$45,000.00
50,000.00

$102,500.00
TOREJ MANJKA ZAENKRAT $57,831.00
Ignacij Čretnik

mK mmmwK, '" otctaey i isss

l ALOJZIJ BREZNIK:
Študiral sem
v mariborskem bogoslovju
SI«« klili la kiteja $¥* eliti ob ollsfen ¥ low ¥oi|cii
XXXIX.
Druge dalnje priprave so vključevale tudi starše, brata in sestro. Uta za novomašno gostijo in rajanje: prostor, velikost, les, tesarji in mizarji; zunanje stranišče, ki je bilo zelo preprosto. Število gostov: koga povabiti (hudo mi je bilo, da nisem smel povabiti ujca, ker je ljudska postava narekovala, da ljudje, ki niso bili cerkveno poročeni, niso smeli biti povabljeni na novo mašo, ako je ta zadeva bila javno znana; pa je ujec razumel moj položaj in mi je podaril za novo mašo lepe čevlje, ker je bil čevljar; seveda sorodnike, sosede in ljudi iz soseske, dobrotnike.
Ko so ti ljudje bili povabljeni, so že tedaj navadno povedali, kaj in koliko bodo darovali za gostijo: vino, kure-tina, tele, pšenica za bel kruh in druge naturalije; tako sta brat in ceremoniar lahko že predvidevala, kaj in koliko bo treba še kupiti za tridnevno gostijo. Urediti z neko posebno izposoj evaino družbo v Mariboru za posojo krožnikov, kozarcev in litrov, pribora, čaš, vaz. Naročitev umetnih šopkov raznih velikosti in vencev za družice. Tudi. sestra je imela veliko skrb: družice — število, katera dekleta povabiti, določiti znesek, ki ga naj vsaka družica plača za venec (morala ga je “kupiti” od novomašnika zjutraj pred novo mašo), navodila za belo o-bleko, kdaj in kje naj pletejo vence; jaz sem seveda moral odobriti njeno listo in osebno povabiti vse družice.
Ker je bilo sklenjeno, da se bodo na dan nove maše vsi povabljenci peljali od mojega doma do cerkve na hribu, je brat moral oskrbeti dovolj voznikov in vozov in kolesljev za prevoz družic, strežnikov in tistih gostov, ki bi ne prišli na mojo novo mašo s svojim kolesljem. Brat je moral tudi rekrutirati dovolj strežnikov za strežen j e pri novornašni gostiji in jim povedati, kako naj bodo oblečeni. Sem mu lahko precej pomagal s svojimi nasveti, ker sem sam bil dvakrat ceremoniar in ker sem bil na raznih novih mašah v prejšnjih letih.
Tudi naslednji dogovori sc bili važna priprava na novo mašo: Za uradnega fotografa sem si izbral fotografa Kvasa iz Celja, ker sva se dobro poznala. S Kranerjevo “materjo” (mati patra Ffdelisa, Sedaj živečega v Švici) sera se dogovoril,, da bo pripravila jedilne liste za novomašno gostijo in da ho glavna kuharica. S Slavkom Beino pri Sveti Trojici sem se dogovoril, da bo njegova godbena skupina, ki je bila tedaj med najboljšimi v Slovenskih goricah, igrala pri novi maši.. In z Joškom Kranjcem sva sestavila program za petje pri novi maši.
Štirje tedni med dnevom mašniškega posvečenja v stolnici in novo mašo pri Treh kraljih so hitro potekli. Čas spraševanja in čas odločanja. Pa domači in ceremoniar so mi bili v veliko pomoč in o-poro. Priprave so dobro potekale in sem se zato odločil, da se bom udeležil Jelenova nove maše v Savinjski doli m. Po končani novi maši sein šel s skupino slovenskih kuharic iz Zagreba na izlet na Goro Oljko in v neposredni bližini te božjepotne cerkve mg je zadela nesreča: padel .sem in šem si izvini! levo roko: Jože Vošnjak,ki: je tam blizu kaplanoval, mi je nudil' prvo pomoč; naslednji dan sem se na po^u domov ustavil pri
zdravniku Krambergerju pri Sv. Lenartu; komolec mi je obvezal in mi naročil, da moram roko imeti v varovalni prevezi za nekaj dni.
Naslednji dnevi so bili naporni, ker sem mora! spremljati dva moža, ki sta pobirala mojo novomašno zbirco; e-den je hodil od hiše do hiše z vrečo, da so mil ljudje vsipa-valir v vrečo podarjeno pšenico ali ječmen; drugi pa je sledil z vozom, kamor je prvi odlagal polne vreče. Vsak večer sta polne vreče zapeljala k trikraljevski cerkvi in jih spraznila v velike lesene kašče v shrambi pod cerkvenim stolpom. Tiste kašče so služile za vsakoletno kaplanovo zbirco. Zbirca za novomašnika je bila stara navada. Kaj sem s tisto pšenico naredil/ se ne spominjam. Verjetno sem jo prodal ali vaškemu mlinarju ali. pa vaškemu trgovcu. Naporni dnevi za mojo roko in za moj želodec, ker sem kot /gospod” ali “ p r e micijant” bil podvržen slovenj goriški gostoljubnosti v še veliko večji meri. In sem tiste dneve moral tudi obiskati vse družice in vse povabljence.
Tiste noči sem prenočeval v župnišču, ker sem se zaradi miru lahko bolj spočil. Vedel sem, da bodo zadnji dnevi pred novo mašo za dom dnevi tekanja, vrtoglavice, zadnjih priprav; zato sem se umaknil v Maribor in sem v bogoslovju preživel nekaj dni v miru in duhovni pripravi za novo mašo. V soboto zjutraj pred novo mašo sem se sestal s fotografom Kvasom iz Celja in sva se z njegovim “Volksvagnom” odpeljala k Benediktu.
Zvečer se je začela novo-mašna slovesnost. Gostje so se začeli zbirati. Godba je prišla. Prišel je cerkveni pevski zbor. Vsem prihajajočim sem želel dobrodošlico in jih peljal v uto, da so bili postreženi. Seveda tudi z vinom in radensko slatino, ako so žele-
li.	Postrežba s kavo tedaj na deželi ni bila v navadi. Med vsem novomašnim slavjem se je serviralo le “amerikana-ra”; v bližnji okolici “ameri-kanska” trta ni uspevala; sama “š m a r n i č n a” trta. Pa “šmarnica”, o kateri je nekaj let prej šaljivo pisal bogoslovec Nace Paluc od Sv. Antona v svojih podlistkih “Tudi Nace ima besedo” v ljubljanskem “Slovencu”, ni bila dovolj dobra za novomašno gostovanje; tiste dni so morali gostje biti postreženi s pravim vinom — “amerikana-rom”.
Ko se je popolnoma stemnilo, so se vsi prisotni zbrali pred domačo hišo za podoknico. Pozdravni govor, petje,
radi tedaj veljavnega postenja pred mašo. Isto je seveda veljalo za vse tiste, ki so nameravali prejeti obhajilo med mojo mašo. Pa poleg mojih domačih je bilo le malo gostov, ki so nameravali prejeti
navadi, posebno ne med možmi.
Nič ni pomagalo; treba je bilo vstati. Vse je oživelo. Kuharice- so že pripravljale zajtrk; godci so preizkušali svoje inštrumente; strežniki so _ začeli pripravljati rnme za zajtrk: krožnike, prqSjtt, kozarce, vino, slatino, samo beli kruh, mrzlo govedino. Gostje so začeli prihajati; najprej ti-
Brooklyn, N.Y. — Ameriške Slovence bo gotvo zanimalo to sporočilo, da je bil Carl Skrinar, glavni kuhar v restavraciji Crist-Cella Pvestau-rant v New Yorku izbran za kuharja, ki je pripravil kosilo za papeža Janeza Pavla II. ko je bil na obisku v New Yorku. Predlagal in izbral ga je kardinal Terence Cook, New York, ki je vatikanski ambasador pri Združenih narodih.
Carl Skrinar kar ni mogel verjeti, da so prav njega predlagali in izbrali. Kuhal je sicer že za druge imenitne ljudi kot za predsednika Richard Nixon-a, ko je bil še odvetnik v New Yorku, za podpredsednika Spiro Agnew in za vse tri brate Kennedy. Senator Edward Kennedy še sedaj večkrat pride v to restavracijo na kosilo, kadar je v New Yorku. Carl je bil izbran in bil pod nadzorstvom Secret Service in samo on je smel kuhati za sv. očeta in mu je tudi osebno serviral.
Dolga pot do zdravnika BUCKOVCI. — V tem odmaknjenem središču ljutomerske občine že dve leti zaman moledujejo na občinski zdravstveni skup nosti, naj jim slednjič zagotovijo vsaj občasne obiske zdravnika in zobozdravnika. V ta namen so v Bučkovcih uredili že pred časom ambulanti, ki sta tudi za silo opremljeni. Problem zdravstvenega varstva je na-tern območju, ki je na robu 1 j u t o m erske občine, tembolj pereč, ker imajo tudi slabe avtobusne zveze v občinsko središče.
Dremalo dela v domačem J ii
ŠMARJE PRI JELŠAH. --Vse kaže, da v občini Šmarje pri Jelšah ne bodo v celoti u-resničili ciljev, ki so si jih glede zaposlovanja zadali v srednjeročnem programu razvoja. Z njim so predvideli vsako leto na novo zaposlili okoli 340 delavcev, kar pomeni 5.4% rast zaposlovanja. Podatki kažejo, da je ta stopnja dejansko pod 5%, kar pomeni, da bi morali v zadnjih dveh letih planskega obdobja zaposliti po 6.7% novih delavcev.
V šmarski občini v vrtcu vsak peti
ŠMARJE PRI JELŠAH. — S težavami pri urejanju otroškega varstva se otepajo tudi v šmarski občini, kjer je med zaposlenimi kar 48% žen, njih število pa še narašča. V organizirano otroško varstvo
ma v kostrivniški osnovni šoli ter z enim na Vinskem
sti iz bolj oddaljenih domov, pozneje pa tudi sosedje in okoličani. Ceremonija* jih je sprejemal in spremljal v uto, da so se okrepčali z zajtr-
začeli prihajati. In seveda tudi študentarija: bila je stara, nenapisana postava, da so a-kademiki, gimnazijci in učitelj išniki lahko prislrjtna no- , vomašno slavje brez kakšnega osebnega povabila. Za nje je bila posebna miza v uti in so bili postreženi kakor ostali gostje.
(Dalje)
Čari Skrinar je bil rojen v kraju Sežana št. 203, blizu Trsta. Učil in delal je pri konzulih in pri Italijanski parop-lovni družbi — Italian Steamship Lines. Leta 1931 je prišel v Ameriko in nekaj časa živel v New Yorku, potem se je preselil v Staten Island, New York, kjer še sedaj stanuje, ko je že v pokoju.
Slovenci smo torej lahko ponosni na našega slovenskega rojaka Carla Skrinar-ja, da je za sv. očeta osebno kuhal in mu serviral. Ob papeževem obisku je tudi nekaj Slovencev, ki so policaji v New Yorku, pazilo na varstvo sv. očeta in so bili prav v njegovi bližini. Naš sin, Joseph J. Klun Jr., je detektiv in je tudi bil med tistimi, ki so skrbeli za varstvo sv. očeta v New Yorku.
Kadar bomo torej rabili dobrega kuharja, se bomo obrnili kar na našega prijatelja Carla Skrinar-ja.
.Joseph J. Klun, poročevalec
vrhu do konca prihodnjega leta približali cilju, da naj bi bil ob koncu tega srednjeročnega planskega obdobja v vrtcu povprečno vsak peti o-trok.
V Sloveniji so umrli:
6. decembra:
Ljubljana:	Anica Gornik rj.
Ševar, Rajko Paulin, Silvo Jeločnik, Ivan Mramor;
Plavje: Jelka Hrovatin;
Koritnice ob Bači: Rudi Ba-šelj;
Žiri: Anica Jan roj. Erznožnik;
Sp. Kašelj: Marija Kos.
Koče: Ivan Kastelic.
Dravlje: Franc Dremelj;
Podgorica pri Ljubljani: Zofka Volčini roj. Groboljšek;
Celje: Ernestina Špes.
8. decembra:
Ljubljana: Jože Lovšin, Alojzija Vrhovec roj. Zupan, Jože Pate, As. dr. Danilo Tomažič, Lojze Skerlep p. d. šetinov ata, dr. Neda Ži-rovnik-Pogačnik, Erna Saksida roj'. Welley, Franc Zupančič;
Zadrobova:	Ivan Anžur p.d.
, Jurkov ata;
Brežice: Zlata Dolenc;
Vrhnika: Franc Vrhovec;
Izola:	Pierina Sfiligoj %>j.
Siess.
Maribor: Tone Brenčič;
Tržič: Marija Levičnik;
Rogaška Slatina: Anton Kolednik.
•
10. decembra:
Ljubljana: Franc Vidrajz, Jože Košir, Ana Hafner, Stanko Horvat;
Kranj: Janko Pintar;
Radomlje: Frančiška Nastran roj. Okorn;
Notranje Gorice: Alojz Žabkar;
Sevnica: Mirko Bajc;
Rečica ob Savinji: Vida Banko;
Krško:	Pavle Špende tjj.
Bahčič;
Novo mesto: Florjan Udovč;
Vnanje Gorice:	Prane Ma-
rinko;
Bilje: Dominik Kogoj;
Radovljica: Marko Frlan.
#. decembra: N
Ljubljana: Anica Prezelj vd.-Klanjšček, roj. Lampe, Franjo Antlei, Franja Golob roj. Koman, Jože- Kokalj, Lela Mirkova roj. O-bersnel, Jožko R o t te r , Ljudmila Klančnik;
Vrzdenec: Andrej Petrovčič;
Horjul: Jakob Plestenjak.
godba. Prav prisrčno razpolo-. ženje, prava domačnost. Sa- imajo trenutno zajetih nekaj mo nekaj ur spanja. In od nad. 500 predšolskih otrok, ali polnoči naprej nisem več smel	manj kot 15% vseh. Upajo,
jesti in piti, niti vode ne, za-	cia se ’00do z dvema oddelke-
obhajilo med mojo mašo. Pest je bil strog in pogosto obhajilo tedaj še ni bilo, v splošni . kom, z vročim kurjim “ein-
mohtom”. Tudi bogoslovci so
12.	decembra:
Ljubljana: Alojzija Karič roj.' Rataj;
Gorenja vas-Reteče: Julka Križaj;
Krško: Prane Klavžar;
Loka pri Zidanem mostu: Jože Zupan;
Tolmin: Marija Ruta* ^
Škofja Loka: Janez Rupar;
Gameljne: Frančiška Sušnik roj. Ban;
Kranj: Otmar Zupančič;
Družinska vas: Roman Zorko.
13.	decembra:
Ljubljana: Mila Božič roj. Klopčaver, Milan Stubei,j, Egon Bratkovič, Franc Plohl, Jožefa Olaj roj. Zavožen, Jakob Grbec;
Borovnica:	Julijana Ule roj.
Petrovčič;
Trbovlje: Janez Potrpin;
Vrtojba: Flora Gorjan roj. Faganel;
Novo mesto: Marija Zupančič roj. Klanjšek;
Tržič:	Marija Šprajcar roj.
Kaštun;
Portorož: Viktor Kuštrin;
Zg. Jezersko: Marija Grabnar*;
Kleče:	Urška Završnik, An-
drejeva mama.
15.	decembra:
Li ubij ana: El v i r a Fantini, Martin Mlakar, Kristina Vauda roj. Oblak, Srečko Remic, Jana Baraga roj. Malenšek;
Žužemberk:	Albina Smrke
roj. Škrbe;
Gornje jezero: Ivana Krajec;
Novo Polje: Pavel Mohar;
Celje: Janez Nahtigal;
Škofja Loka: Angelo Molina-ro;
Nova Sušica: Anton Hreščak.
16.	decembra:
Ljubljana:	Marcel S tein dl,
Celestin Kotar, dr. Ciril in Ivica roj. Suhadolc, Žakelj, Edvard Glavič;
Lesce: Tine Prešern;
Celje: Justi Bervar;
Zreče: Stefan Grossmanu;
Gornje Vrhpolje: Franc Marc;
Novo mesto: Anton Colarič;
Podčetrtek: Ivanka Strah;
Dolenje Logatec:	Marij a
Planko roj. Istenič;
Škofja Loka:	Marija Šifrer
roj. Eržen;
Verd: Janez Marinčič.
\
17.	decembra:
Ljubljana: Marija Luštrek, roj. Stojan, Ivan Rus, Pavel Šuštar, Tomo Vrbančič, Nada-Nadka Hudoklin;
Stična: Janez Kozlevčar;
Nova Gorica: Marjan Blažič;
Gabrovka: Jože Gabrenja;
Koper: Mirko Čamer;
Sp. Gorje: Jože Veber;
Kočevje: Peter Šobar.
18-. decembra:
Ljubljana: Marija Šifrer roj. Malič, Janez Rajar, Vera Pance, Franc Šetina, Valter Švare, Jožefa Gorjanc;
Celje: Slavko Kuzman, Ana Krautberger;
Murska Sobota: Peter Juter-šnik;
Vrhnika: Ivanka Turk;
Radovljica: Cecilija-Lida Stalo wsky;
Kranj: Kristina Henigman:
Dolguj a vas:	Pavel Bogovič
st/
Borovnica: Milan Dolenc;
Ilirska Bistrica:	Nada P ab~
jančič;
Piran: Olga Čebohin;
Ribnica: Jože -Šilc.
ZA SMEH
Na banki.
“Na ‘š’ ste pozabili narediti.
* strešico!”
“Kar vi jo .napišite!”
“Ne smem: mora biti ista pisava/’
H!
“Ata, zakaj pa drži vrvohodec v rokah palico?”
“Za nekaj, se mora vendar držati.”
Mimogrede fz iliwaiikeeja
(Nadaljevanje t 2. »trani)
Oj Muza, ti nesramna,
kaj delaš vrhu kamna?
Oj naga in nesramna Muza,
povej mi, kje je tvoja bluza?
Za trenutek sta se Prešeren in Muza izvito nasmehnila, nato pa sta se izročila zopet spanju brez sanj. Ob najinem malem prazniku sva prejela v dar od Golobove hčerke Ruth krasno knjigo: Poezije dr. PTanceta Prešerna; uredil., uvod in razlago napravil dr. Anton Slodnjak!
- \ *
V naslednji nedelji smo slišali tudi šenklavški veliki zvon, vabeč k opoldanski maši. Nadškofijska stolnica sv, Nikolaja je bila tudi polna v starejših vernikov. Pridige ni bilo. Tudi tukaj sva zaman čakala, da bi ugledala kak znan obraz. Zaman. Zagledala pa sva blizu glavnih vrat stolnice in na hodniku majhen kameniti spomenik, na katerem je napisano, da med drugo svetovno vojno takratni ljubljanski škof ni uslišal prošenj raznih družin, da bi rešil može ali sinove iz fašističnih zaporov. Opazilo pa se je, da Ljubljančani in drugi hodijo mimo malega spomenika, kot da bi ga ne bilo. Prihodnjič pa o stari Ljubljani.
Vsem prijetno novo leto
■o*
kom za Božič, utegnejo biti za te nevarne. Mislimo na to, ko jih kupujemo!
(Iz Glasa ADZ)
FiijafePs Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St 361-4213 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
MALI OGLASI
......... 1	'■■—■■■! i ■■■ ii « l^l■^nllllm
NE-ŽENIT VENA PONUDBA
Osamljena, vema in poštena vdova (50) z lepo, prijazno farmo na ljubeznjivem kraju išče poštenega, osamljenega upokojenca ali lažjega invalida za pošteno družbo, splošno gospodarstvo in pomoč pri hiši. Samo poštenjaki! Eab-jeki, pijanci in barabe izključeni! Napišite obširno pismo o sebi in ga pošljite na naslov:
TAJNOST P.O. Box 96 Venango, Pa. 16440
_______________
V Najem
oddajo 4' sobe v okolici sv. Vida. Samski ali dve starejši osebi. Kličite 431-0628.
(1-2)
Apartment for Rent E. 76th St. Clair. 4 rooms and bath. Decorated. $95.00 526-8620.
Custodian Couple for 12 suite apartment. East 76th St Clair area. Will train. 526-8620.
(X)
DOMA EN PO SVETU
Federal Reserve Boardu je uspelo zavreti najemanje posojil in vloge v nova podjetja. Banke in drugi denarni zavodi, ki so pretekli mesec povišali obresti na posojila za svoje najboljše odjemalce na 15.75%, so pretekli teden te znižali na 15.25% in poznavalci denarnega trga napovedujejo, da bodo te še pred koncem leta znižane na izpod 15%.
Splošno popuščanje obresti na posojila bo koristilo gradnji in nakupu domov ter stanovanj. Posojila za te namene so se povzpela v preteklih tednih tako visoko, da je moralo veliko ljudi, ki bi radi kupili svoj dom, to namero odložiti, ker bi z njeno izvedbo prevzeli pretežko finančno breme.
Naraščanje cen se nadaljuje in ni pričakovati, da bi skoraj popustilo. Porast cen na debelo v novembru za 1.3% je pokazal, da moramo računati na nadaljevanje rasti cen na drobno tudi še v prihodnjih mesecih. Pri tem napovedujejo povišanje cen petroleja na mednarodnem trgu in seveda tudi na domačem. Galon gazolina je že presegel 1 dolar in napovedujejo nam, da bo stal pred koncem leta 1980 vsaj $1.50, če ne več.
Zvezna vlada hoče porabo gazolina zmanjšati ali jo vsaj omejiti na lansko raven. V Ohiu bi naj po tem načrtu zmanjšali porabo gazolina za 9.2%, kar naj bi ne bila prehuda omejitev, kot izjavljajo v Columbusu..
V Washingtonu razpravljajo p prodaji gazolina na nakaznice, če se bo oskrba s petrolejem poslabšala. Za enkrat je predvideno, da bi nai vsak lastnik osebnega avtomobila dobil po 45 galonov gazolina na mesec.
Oblasti posebej opozarjajo na nevarnost ognja tekom praznikov. Odsvetujejo naravna božična drevesa, svarijo pred površno, nestrokovno električno razsvetljavo. Razsvetljava, ki je določena za notranjost stanovanja, ni primerna za uporabo zunaj hiše.
Igrače, ki jih dajemo .etro-' ' '
n--
Looking for couple to do light janitorial work at the Willoughby Office Bldg. Suite available plus salary.
Call 732-7880
(X)
PROPERTY WANTED ~~
Father and son want to purchase income properties.
Call 729-4237
(1-2)
Carpet layer has carpet suitable for rental properties and private home. Call Glenn at 451-7-235, after 5 p.m. call 391-6446.
1,4,7,10,13)
House for sale by owner
In Euclid off E. 200 St., 20650 Naumann, $43,000.
Call 732-7106 after 5 p.m.
(147-7)
KUPUJEM SREBRNE
dolarske kovance. Plačam $15 za vsak kovanec.
Kličite tel. 944-2417
(147-2)
Oskrbnika (zakonski par)
Iščemo zakonskega para-oskrbnika za stanovanjsko poslopje v Euclidu. Plača, stanovanje in zavarovanje. Kličite Sally na 486-7800, Ext. 42
(147-2)
CUSTODIAN COUPLE Custodian couple needed for Euclid ■ Apartment complex. Salary, suite and insurance provided. Call Sally at 486-7800, ext. 42.
(147-2)
Slovenian Cook Wanted Restaurant in Garfield Hts, 356-0595
(2-4);
EUCLID OFF E. 260 3 Bedroom bungalow. Perfect condition. 486-4466.
(2-4)
POLNO ZAPOSLITEV
dobi oseba, ki govori slovensko ali hrvaško.
Anzlovarjeva trgovina 6214 St. Clair Ave.
(M-W-X)
\ 1
N
/
AMERIŠKA DOMOVINA.
JANUARY 7, 1980
Vaclav Benei-Trebiztky:
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN
Sam Bog ve, kake misli so se porajale tedaj v njegovi glavi in kak namen ga je privedel semkaj. Oči so mu bile pod obrvmi nekako globoko vdrte, obličje je imel vse prepadeno, kakor da več noči ni niti zatisnil očesa.
“Bodi srečna, bodi zadovoljna, bodi blažena ... Ali me čuješ, Draguška. Z Bogom ... na svidenje ...”
Ta trenutek so se posvetili nad Prago prvi sončni žarki, ria Hradčanih je nastal šum,
; neobičajen ob prvem dnevnem svitu. Za mladega moža, ki se je preko dvorišča skoraj bolj . opotekal kakor korakal s trdnim korakom, se ni zmenil nihče, in če bi se bil tudi zmenil, bi se ne bil nikdo drznil, da bi 'ga ustavil. Sobehrd Černinovec je bil na Hradčanih na vojvod skem dvoru kakor v drugem domu.
Draguška je bila že zopet pri oknu. Celo noč je komaj za trenutek zatisnila oči. .. čisto natanko je slišala, da jo nekdo kliče, da ji veli z Bogom. Dvignila se je s postelje zavila se in s plahim očesom pogledala na dvor... A tu že ni bilo nikogar. Le čeledini so ji mrgoleli pred očmi, in vsi so bili v najbolj prazničnem oblačilu .. . Morebiti se ji je to vendar samo sanjalo.
In še vedno ji je v mladi glavi brnelo:	“Bodi srečna,
bodi zadovoljna, bodi blažena ...” z bolj in bolj zategnjenim odmevom, ko so se na lahko odprla vrata in so vstopile device, ki so jo imele za danes počesati in obleči v svatovsko oblačilo.
III.
In komaj je vzšlo nad Prago sonce, so se valile proti H r a d č a nom in Strahovski brani po vseh ulicah nešte-vilne množice meščanov, meščank, mladeničev, mladenk in vse družine.
Danes odpeljejo Draguško od očeta, od matere, za reke, za gore, za gozdove in za morje, Komaj se je ozrla po
V BLAG SPOMIN
PETNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA, OČETA, STAREGA OČETA IN BRATA
JOHN ZAKRAJŠEK
ki nas je za vedno zapustil dne 7. januarja 1965
Gospod, daruj mu mir, naj večna luč mu sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
Žalujoči:
soproga - Mihaela, sin - Ivan z družino; hčer - Teja z družino, v Sloveniji;
brat - Jože, v Sloveniji. Cleveland, O., 7. jan. 1980
rodnem kraju, komaj so jo . spoznali in pričeli ljubiti, jim jo že zopet vzamejo. Tako je pač usojeno vojvodskim sinovom in hčeram. Kolikokrat so morale že hčere Premislovega rodu v tujino, in nato'je bilo, kakor da je spomin na nje padel v vodo. Toda-kamorkoli so prišle, povsodi so jih blagoslavljali in nikjer jim ni bilo treba obžalovati njihovega prihoda. Plakali so za njimi, vse dobro so jim želeli na pot, molili so za nje; toda kako se posloviti od te knežje hčere? — Za morje ni šla še nikdar nobena. In meščanke so že zdaj premišljale, kako se bo Draguški godilo in pri tej misli so jim solze stopale v oči, da skoro niso videle niti pota pred seboj. Kakor njene lastne matere!
Na Hradčanih in od tukaj čisto do Strahovske brane je bila glava poleg glave; zastopana je bila vsaka starost, vsak stan ...
Že so se od vseh strani c-glasili zvonovi z naj polnejšimi glasovi in kakor bi vsi izražali tako ganljivo, tako ne-popisljivo soglasje:	“Z Bo-
gom ... z Bogom... z Bogom ...!”
Množice ljudstva so bile, kakor da se morje napihuje iz dna. Matere so dvigale na rokah otroke, da bi boljše videli; povsod je bila glava pri glavi, in vedno so še prihajale nove množice. Tudi z dežele je bilo zbranega neštevil-no ljudstva.
Draguška je klečala v vojvodski palači, oblečena v svatovsko oblačilo, na rdečih bar-žunastih blazinicah z zlatimi, dragocenimi cembi. Po ble-. dih licih si ji je lesketal biser za biserom in kakor bi se vsak spreminjal v mnogoštevilnih barvah, in vsi so ji padali na mehko blazino. V nevestinih laseh je bil mir tin venec in od tilnika ji je padal v neštevilnih gubah skoraj do tal polpregleden pajčolan. Svatbena obleka je bila modre barve, kakor je naj čistejši blankit neba v junijevih dneh...
“Ko sedeš na kraljevski prestol, se spominjaj časti in sramote, 'vedno bodi bogobo-ječa, usmiljena, dobrotljiva, revežem ne odrekaj radodarne roke in vsi ti bodo zaupali. Spominjaj se očeta, matere, ne pozabi svoje rodne dežele, pomni, kaj si skusila sama.”
Vojvoda Premisi ni mogel dalje govoriti; nehote je moral umolkniti in tesno stisniti ustnice, da bi se premagal. Tudi njegovo dušo je naenkrat obšla žalostna misel, da morebiti celo življenje se več ne snide z Draguško.
Samo nagnil se je k nji in jo poljubil na lica, čelo in ustnice.
Kaj je hčerki govorila gospa Adleta, ni bilo niti mogoče slišati. Kolikokrat je nevesti zaznamovala belo čelo s križem, kolikokrat se je nagnila k nji in jo poljubila!
Nevesta je nato vstala, stopila na vzvišeno mesto, pregrajeno s krasnim rdečim suknom, in potem so pristopili danski poslanci. Tudi škol z mitro in pastirsko palico je bil med njimi.
(Dalje prihodnjič) +++++*++*+*+*+++++*+*#*+&+*****.
Priporočite
AMERIŠKO DOMOVINO svojemu slovenskemu sosedu in prijatelju! -

iniWiiwrwiPHiniM[iin>ilTi' tl nwrnw IM* —inuufiiwm m	mi«.*
KO'. vD A R j
društveni h prireditev
1980
JANUAR
12. — Slovenski športni klub
priredi svoj Zimski Večer z večerjo in plesom v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
19.	— Slovenska pristava priredi vsakoletno “Pristavsko noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Igrajo “Veseli Slovenci”.
26.	— Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v avditorij u Sv. Vida.
27.	— Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi kosilo. Servirali bodo od 11.30 dopoldne do 1. popoldne.
FEBRUAR
1., 2. in 3. Smučarski izlet
Slovenskega športnega kluba.
3. — Letna delničarska seja
Slovenskega doma na Holmes Avenue. Začetek ob 2h popoldne.
16.	— Društvo TRIGLAV,
Milwaukee, priredi maške-radno zabavo v dvorani cerkvi sv. Janeza na Cold Spring Rd. Pričetek ob 6. zvečer. Večerja, ples in maske.
16.	— Dramatsko društvo Lilija priredi svojo vsakoletno maškarado v Slov. domu na Holmes A ve. Igra Alpski sekstet.
17.	— Kosilo Slovenske šole pri sv. Vidu.
29. — Izredni občni zbor Slovenskega doma za ostarele ob 7. zvečer v SDD na 15335 Waterloo Road.
MAREC
22.	— Glasbena Matica priredi svojo pomladansko večerjo in ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 6.30 zvečer, večerja ob 7., nato ples. Igra Jeff Pecon orkester.
23.	— Dramatsko društvo Lilija poda veselo igro “Voda” v Slov. domu na Holmes Ave.
APRIL
12.— Tabor, DSPB Cleveland,
prireja svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”.
MAJ
3. — Pevski zbor Korotan priredi pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
11. —» Materinska proslava Slovenske šole pri sv. Vidu.
16. — Slovenski dom za ostarele ima redni letni občni zbor ob 7. zvečer v SDD na 15335 Waterloo Road.
18.	— Materinska proslava dr. TRIGLAVA, Milwaukee, v Parku Triglava, pričetek ob 2. popoldne.
26. — Spominska svečanost dr. TRIGLAVA, Milwaukee, s sv. mašo, sporedom in kosilom v Parku Triglava, pričetek ob 11. dopoldne.
JUNIJ
14.	in 15. — Tabor, DSPB
Cleveland, pripravi pri | spominski kapelici Orlovega vrha na Slovenski pristavi spominsko proslavo 35. obletnice pokolja Slovenskih Domobrancev, Četnikov in civilnega prebivalstva.
15.	— Triglavski piknik s sv.
mašo v Parku Triglava, Milwaukee. Kosilo in zabava. Pričetek ob 11. dopoldne.
15. — Tabor, DSPB Cleveland, obhaja stoletnico rojstva ustanovitelja Slovenskega domobranstva pok. Gen. Leona Rupnika.
JULIJ
20.	— Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi.
20. — Misijonski piknik s sv.
mašo in kosilom v Parku
:	'v:	- 1
V BLAG SPOMIN
\ SEDME OBLETNICE SMRTI ' DRAGEGA MOŽA
TOraS KRAiPEL
ki nas je zapustil 8. januarja 1973.
Sedmo leto bo že minilo, odkar zapustil si nas Ti, oh, kako je žalostno življenje, ker Te več med nami ni.
Gospod, daruj mu mir, naj večna luč mu sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti!
žalujoči:
žena MARA pastorka SLAVKA polsestri OLGA BIRUS in SYLVIA DEŽMAN ter ostalo sorodstvo.
Cleveland, O., 7. jan. 1980.
■ tfeji

“Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase* vanih nekaj prav poceni predmetov!
“Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
“Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
“Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.”
Triglava, Milwaukee. Srečelov, igre in žrebanje dobitkov. Pričetek ob 11. dopoldne.
AVGUST
17.	— Športni dan in piknik
Triglava s sv. mašo, kosilom!, tekmami in prijateljsko zabavo v Parku Triglava, Milwaukee.
SEPTEMBER
21.	— Oltarno društvo sv.
Vida priredi svoje vsakoletno kosilo v avditoriju farne šole.
28.	— Vinska trgatev TRIGLAVA v Parku'Triglava, Milwaukee. Pričetek opoldne s kosilom. Domače razvedrilo.
OKTOBER
18.	— Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”.
NOVEMBER
8. — Praznovanje 30-letnice Društva TRIGLAVA, Milwaukee, v dvorani cerkve sv. Janeza na Cold Spring Rd. s svečanim sporedom.
Pričetek ob 6. zvečer.
8.— Belokranjski klub priredi
svoje vsakoletno martinovanje v Slov. narodnem, domu na St. Clairju. Igra orkester “Just for You” Johnny Hutar.
------o------
Več učencev pri pouku slovenščine
CELOVEC, Avstr. — Kot je sporočil koroški deželni šolski svet, se delež tistih učencev, ki se prijavljajo k pouku slovenščine, v zadnjih letih veča: medtem ko se je k pouku slovenskega jezika v območju, za katerega velja koroški manjšinski šolski zakon, v preteklem šolskem letu prijavilo 14.07 odstotka otrok, se je v letošnjem šolskem letu odstotek povečal na 14.32. V absolutnih številkah se je število prijavljencev k slovenskemu pouku v osnovnih šolah zmanjšalo: medtem ko se je slovenščine lani učilo 405 učencev, sta se letos slovenskemu pouku prijavila 402 licenca.
------o------
Earn the highest interest on Passbook Savings in Cuyahoga County.
•	Saving Certificates Available
•	Convenient Save-by-Mail
1515 E. 260th Euclid. Ohio 44132 731-8865
I

la vsakovrstna tiskarska dela
ae priporoča
riSKIRNA ANERiŠKE DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve n Krožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnic?
NajSepAa izdelava - Prvovrtten papir - Hitra po.trežba
I
NAROČAJTE TISKOVINE PRI NASI TRGOVSKE TISKOVINE * PRIVATNE TISKOVINE