56. številka. Ljubljana, v petek 9. marca XV F. leto, 1883. Izhaja vsak dan ive^er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v str ij b k o-og e rs k e dežele za w k»»i> 1« tfld., /,a pol leta 8 tfld., za četrt lpta 4 gld., za j jden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto ti gld.. za četrt letA 3 gld. 30 kr., za je'icn moHoc I gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa »e po 10 kr. za mesec, pe 30 kr. za čet n leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina /nafta. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in p» 4 kr.. Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in opravnifitvo je v Ljubljani \ Prana Kolniaua hiši .Gledališka stolba". D pravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati narečnim, reklamacije, oznanila, t. j. vne adnenisirat ivii.> utvari. Ali res ni možno doseči, da bi politične oblasti slovenskim občinam slovenski dopisovale? Veliko smo si že prizadevali, da dobi slovenski jezik tudi pri političnih oblastih veljavo, in da se odpravi nenaravna navada, da se pošiljajo slovenskim županom, neznajočim nemškega jezika, nemški dopisi. 20. junija 1880 stavili so v 10. seji deželnega zbora štajerskega dr. SttC in drugovi vprašanje na c. kr. namestnika: „ali je visoka vlada voljna za to skrbeti, da se bo v slovenskem delu Štajerske s strankami slovenske narodnosti v uradu ustno in pismeno občevalo Blovenski?" Na to odgovoril je c. kr. namestnik baron Kiibeck v 17. seji: „Moram reči, da mi je v teku 10 let — če se dobro spominam—samo jeden slučaj znan, da je od političnega upravnega urada stranka na slovensko ulogo dobila nemšk odlok, da pa je v tem jedinem slučaji prva instanca do bila nalog, takoj po obstoječih naredbab se ravnati." Te besede so jako zanimive. C. kr. namestnik oziral se je samo na slučaje, v katerih je došla pritožba proti postopanju c. kr. okrajnih glavarjev na drugo instanco. Tacih pritožeb došla pa je samo jedna in to v desetih letih! Kdo se bo torej čudil, Če je prepričan, da se nam Slovencem v narodnem, v jezikovnem oziru najbolje godi? „ Kajti, če bi se jim v posameznih slučajih krivica godila, gotovo bi se pritožili, a ti se ne pritožujejo, ergo se jim krivica ne godi," tako bo sklepal. Krivica se nam sicer godi, ali da se ne pritožujemo na više inštauce, krivo je uaSe slabo postopanje, katero je tako, kakor da bi mi ne imeli ni jednega moža, kateri je znan v pravu, ter torej ve, da more iskati pravico pri drugej, tretjej inštenci, če mu jo prva ne da! Koliko slovenskih občinskih odborov je sklenilo slovenski uradovati, prijavilo ta svoj sklep c. kr. okrajnim glavarjem, ter jih prosilo, naj jim odslej v slovenskem jeziku dopisujejo, in naj jih ne mučijo z nerazumljivo nemščino! Do zdaj nam ni znan slučaj, da bi se ti ozirali na take prošnje. Še manj pa nam je znan slučaj, da se je občinski odbor obrnil na višjo instanco, ter prosil od te pomoči. Celo naše postopanje je torej nekako boječe, brez vse energije, brez odločnosti in vztrajnosti, brez katerih pa nikakor ne moremo priti do zmage. Jaz ne morem razumeti, zakaj se pri nas nič ozir ne jemlje na to, kako postopajo drugi slovanski narodi, da se ravnamo po njihovem vzgledu. Saj naš boj za ravnopravnost je povsod jednak. Treba, da se postavi mesto slovenskega na pr. češki, ali nasprotno, drugo pa ostane povsod jednako. Koliko na slabšem so bili na pr, do pred kratkim Cehi in Poljaci v Šleziji; sedaj so pa že na boljšem kakor mi, ker postopajo juko odločno in se poslužujejo vseh sredstev, katera jim podaj ejo postave. Tako so na pr. občinski predstojniki v oderberškem okraji v decembru pr. I. skupno prosili c. kr. okrajnega glavarja, da so jim naj /.»naprej vsi uradni dopisi pošiljajo v poljskem jeziku. „Ne dolgo sem,u — tako so navajali — „imamo | ravico uloge na oblasti v nam razumljivem jeziku ulagati, mej tem, ko še uradne dopise, kakor prej, dobivamo v nerazumljivem jeziku." Okrajni glavar jim je odgovoril, da tega ne sme, brez da mu to naroči višja oblast. Na to so se obrnili ti kmetski predstojniki na c. kr. namestnika šlezijskega. — Na Moravskem pride vsak čas kaka deputacija k c. kr. namestniku, da, celo na Duiihj pred ministre, da prosijo, naj se v um ali onem slučaji ravnopravnost izvede. Mi pa V — Mi pričakujemo vse od naših poslancev, sami pa dremljemo in spimo Naša inteligenca še doz.iaj ni razum« I« svoje važne naloge, da prevzame vodstvo v tem našem bojt za veljavo slovenskega jezika, tla spravi v naše postopanje nekako organizacijo, nekako centralizacijo, kakor to pri Čehih, Poljacih njihovi: inteligenca dela. Mi imamo za seboj narod probujen, ki gre z I navdušenjem v boj /n pravice svoje, ali inteligenca ni vredna tega naroda! Poslali smo v boj nafe občinske odbore, da so sklenili slovenski uradovati. Ko je pa treba bilo, da idemo do druge, do tretje instance, da prisilimo spodnje urade k slovenskemu uradovanju, popustili smo neučene noše kmetske predstojnike sramotno na cedilu; sami neso mogli poslužiti se pravnih sredstev, in celi ta boj končal se je za nas s sramotnim pobitjem. Vlada itna najboljšo voljo, da pomaga vsem narodnostim do ravnopravnosti, a Če jej mi sami posameznih slučajev ne naznanimo, v katerih se nam krivica godi, in je ne prosimo pomoči, ne more niti verjeti, da se nam res krivica godi. Dokaz temu ao besede, katere je govoril grof Taalfe v državnem zboru 5. t. m., odgovarjajoč pritožbam rusinskega poslanca Kulačkovskega: „Če je res, da se politične oblasti n« ravnajo po predpisih, določujočih, kako se Ima ustno ali pismeno v jeziku dotičnih narod-nostij, občevati, moram to zelo obžalovati, in zatrjujem, da se bo vse, kar se od vladine strani storiti more, v tem Ogiru storilo. Jaz bi le |»r<»wil. naj se mi (»oH.'imcs.ni »lučaji, v katerih politične oblasti ravnopravnost folijo, naznanijo, kajti jaz moram za to skrbeti, da se postave in naredbe izvršujejo Jaz s«* ne bodem obotavljal, d a odpravim tako ravnanje, kajti ravno meni bi su lako ravnanje spodnjih oblastij — kar pa nikakor n e m o r e m verjeti, dokle r se mi potrebni podatki in posamezni slučaji ne prijavijo — dozdevalo nepravilno. Vsaj si je vlada stavila nalogo, da skrbi, danirodi svoje pravice morejo uživati, in da se noben narod ne stiska.'' Vsak, kdor čita te besede, vidi takoj, da je grofu Tanffeju resna volja i/.vesti ravnopravnost, ali da je dosedaj trdno prepričan, da jo spodnje politične oblasti ne skrunijo, ter |»ro*i, naj se mu taki slučaji ni* znani jo. Torej smemo vend.r uputi, da bodo došli časi, ko bode pri e. kr okrajnih glavarjih slovenščina došla v milost. Ali gibati se nam bo treba, delati LISTEK. Junak našega časa. (Roman M. Lerinontova posl. J. P.) Pečorinov dnevnik. II. K nežna Marj. 2G. junija. (Dalje.) — In odpravila sva se, nadaljeval je Grušnicki: — uzela sva seboj puško, nabasano s slepim patronom, da bi ga malo postrašila. Do dveh čakala sva na vrtu. Naposled prišel je, Bog vedi od kod, samo ne iz okna, najbrž zkozi vrata za stebrom — skočil je z balkona . . . Taka je ta knežna! . . . a . . . Sedaj pa naj še kdo verjame tem moskovskim gospodičinam! Hotela sva ga prijeti, a kakor zajec zbežal je v grmovje; sedaj sem pa ustrelil za njim. i Poslušalci Grušnickega mu tega neso hoteli verjeti. — Vi tedaj ne verjamete tega ? nadaljeval je: jaz vam dam svojo častno besedo, da je vse to resnica, za dokaz povem vam ime tega gospoda. — Povej, po*ej, kdo je! razlegalo se je od vseh stranij. — Pečorin, odgovoril je Grušnicki. Ta trenutek povzdignil je oči — jaz sem stal v durih njemu nasproti; silno je zarudel. Stopil sem k njemu in rekel mu s trdim glasom. — Prav žal mi je, da sena prišel še le, ko ste ! že potrdili s svojo Častno besedo najnesramnejše obrekovanje: moja navzočnost otela bi vas bila te ' neizmerne podlosti. Grušnicki skočil je s svojega stola in pihal je od jeze. — Prosim vas, prekličite takoj svoje besede, nadaljeval sem z istim glasom, vi dobro veste, da ste si to izmislili sami. Jaz mislim, da ne zasluži knezoma ravnodušnost k vašim dostojinstvom Ucega maščevanja. Pomislite: če ne prekličete svojih bese-dij, nemate več pravice šteti se za poštenega človeka, in postavite svoje živlienie v nevarnost. Grušnicki stal je pred mano silno razburjen, in gledal je v tla. A borba vesti s samoljubjem ni (rajala dolgo. Dragonski stotnik, ki je sedel poleg njega, sunil ga je s komolcem. On se je stresel in odgovoril krepko, ne da bi bil p »vzdignil oči: — Miiostljivl gospod, kadar jaz kaj govorim, vselej prej dobro premislim in sem pripravljen isto vsakikrat ponoviti ... Ne bojim se vaših groženj in pripravljen sem na vse. — Poslednje ste ravnokar pokazali, odgovoril sem mu hladno ter prijel sem za roko dragonskega stotnika in odpeljal ga iz sobe. — Kaj hočete V vprašal me je stotnik. — Vi ste prijatelj Grušnickega, najbrž boBte tudi njegov sekundant. Stotnik poklonil se je jako važno. — Uganili ste, odgovoril je: — mene veže tudi dolžnost biti mu za sekundanta, ker bo ruzza- 44 Dam bo treba. „Slovensko politično društvo" ima namen, da vodi slovenski narod na Štajerskem v boji za veljavo slovenskega jezika. Torej „hic Rho-dus, hic salta!" Narodni predstojniki, ki so že jedenkrat skle nili slovenski uradovati, ali katerih želja je, da dobivajo od oblastij slovenske dopise, naj takoj, ko jim pride kak nemšk dopis, vrnejo ga ter priložijo prošnjo, da se jim ta dopis pošlje v slovenskem je ziku. Če se njihovej prošnji ne ustreže, ali jim pride celo zapoved, da ga morajo v nemškem jeziku sprejeti in sami c. kr. oblastim uemško dopisavati, tedaj naj se takoj obrnejo na odbor „slovenskega političnega društva" v Mariboru, kateri jim naj napravi pritožbo ali priziv na višjo oblast, saj to nas prosi minister Taafle! Odbor pa naj tudi sarn se pobrine, da izve takove slučaje, saj ima v vsakem okraji svoje zastopnike, ter takoj, sua sponte, priskoči do tičnemu občinskemu odboru na pomoč, ter mu pokaže potrebno postavno sredstvo. Če je treba kacih kolekov, naj se ti poravnajo iz društvene blagajne. Če bo umestno, naj se pošlje deputacija predstojnikov ali k namestniku v Gradec ali na Dunaj k ministru, in stroške, katere bi taka deputacija napravila, naj plača tudi društvena blagajna. Mi ne moremo zahtevati, da naše občine ali celo dotični predstojnik take stroške prenaša. To je boj za narodove pravice, in narod bode rado-voljno prevzel take stroške na svoje rame s tem, da obilno pristopa k „slovenskemu političnemu društvu." Dobro bi bilo, če se v „Slovenskem Gospodarji'' obrne odbor „slovenskega političnega društva" v posebnem oglasu na slovenske predstojnike, jim razloži te besede TaahVjeve, njegovo prošnjo, mu naznaniti slučaje, v katerih se c. kr. oblasti ne držijo ravnopravnosti, ter da naj se v tacih slučajih obrnejo do odbor,*, katen bode potrebno nemudoma poskrbel. Daj Bog, da „Slovensko politično društvo1' razume svojo nalogo ter v tem slučaji postopa odločno: in zmaga je naša! I. D Politični razgled. ftoti-auje dežele« V Ljubljani 9. marca. V budgetni debati flržaviivga vbora prišel je v sredo v obravnavanje drugi oddelek naučnega budgeta, „bogočastje". K naslovu 10. „ potrebščine verskega zaklada" oglasili so se proti njemu Wick-h o t f, O z a r k i e \v i c z; zan j pa K o w a i s k i, L i e u-bacher in Kulaezkowski. WickhofT je proti temu, da se graščini Garsten in Gleink prepustiti škofu linškemu, katerega dotacija bi s tem narastla od 12.600 gld. do 22.455 gld. Ob jednem napada govornik škofa kot strastnega bojevnika za predpra-vice duhovniške; njegove pastirske liste imenuje volilne manifeste, s katerimi se seje mej ljudstvo sovraštvo, prepir in jeza. Govornik se popne celo do izreka, da se v Gorenjem Avstrijskem iz prižnice ljudstvu uceplja surovost, neprijateljstvo in obrekovanje, za kur ga pa predsednik pokliče k redu, kei je ta njegov izrek razžaliven za vso čč. duhovščino. K o w a i s k i opozarja bogočastno upravo na to, da grško katoliška cerkev že dolgo časa nema svojega metropolita ter vpraša, zakaj da je moral prejšnji rezignirati. Lienbacher polemizuje z Wickhoffom, ter ugovarja, da bi bili mi v Avstriji tako daleč odzad, da bi se inozemstvo moglo pomilovaje d>i nas ozirati; ako se pa baš pohvalno ne izraža o nas, naj pomisli levica na oni izrek imenitnega moža Nemčije (Bismarcka) o njihovej stranki („Herbst-zeitlosen"), potem ložje najde uzrok temu Poslanec Pfltigl odbija gorko in odločno napade prvega govornika na škofa linškega ter imenuje njega izraze neizrekljive. V budgetnem odseku obravnavala se je vladina predloga o gališkem zemljiščno-od-veznem zakladu. Poročevalcem izvoljen je bil Zeithammer, kateri je zahteval, da se dotično poročilo gališkega deželnega odbora razdeli mej ude odseka. — Postava o pokritji finančnega deficita se vsprejme. Plener zahteva od finančnega ministra, da naj mu oznani sedanje stanje blagajničnib pre ostankov. Minister Dunajevski pravi, da to ne bi bilo shodno, ker bi se sicer lahko proračuni!i dal čas, ko bo treba xopet apelirati na denarni somenj. Na to se odobri zahtevani naknadni kredit naučnega ministerstva. V u a tU t* Nizate. V pristanišči v Ravcni prijeli so Človeka v tem hipcu, ko se je ukrca 1 v trabakelj, da bi se popeljal v Reko. Ujetnik se zove Isurum, pravi, da je v Spljetu rojen, ter je skušul, ko je bil zasačen, uničiti svoja pisma. Listi govore, da je ta pripor v zvezi s tržaško bombino zadevo. Isurum pisal je iz zapora pismo do avstrijskega konzuli v Raveni. Idi m u 11 «14» k a mor,i vzprejela je postavni načrt o izdaji 15 milijonov rente, namenjenih za fortifikacije. Minister Sturdza predložil je te dni ta načrt še senatu v odobrenje. „Romauul" pravi o tej zadevi, da jej ni treba ni doma ni v inozemstvu pripisovati druzega pomena, kakor ga ima. Ta naredba namerava jedino le brambo dežele; to da se razvid« tudi iz govora ministra-prvosednika, kateri je prosil kamoro, da naj votira samo 15 milijonov, in ne 30, kakor je predlagal odsek kainore. — Senatu predložila se je tudi pogodba o izročitvi, sklenjena z N i zozemstvom. Kamora je potrdila konzularno pogodbo z Severno Ameriko. Dosedanji vojni minister pniMki, general pl. Kameke, predal je svojo ostavko, katero ie cesar vsprejel ter mu pri slovesu podelil križ in zvezdo velikih kom turov hišnega reda H o h e n -zollerjev. Naslednikom njegovim imenovan je general liutenat Bron s a rt pl. S ch e 11 e n d o r f, še le 52 leten mož, velike zgovornosti in energije. Dopisi. Iz učiteljultili krog-ov G. marca. jlzv. dop.) Sloga ljubljanskih mestnih in drugih narodnih učiteljev spravila je gospoda bivšega nadzornika Sitno v tako jezo, da v vsakem mesečnem svojem listu že skoro jedno leto sem kar rohni. Nikjer in tudi nikdar neso mu učitelji d<»li povoda, da bi se udali gospodu bivšemu nadzorniku v polemiko, a urednik BLaib. Schulztg." ne ve, na kom bi odslej ohlajeval svojo jezo, odkar mu kot bivšemu nadzorniku ni več moči še toliko majhno peščico učiteljev skupaj spraviti, da bi slavni „krain. Landesl. Vereiir' mogel imeti svoj letni občni zbor. Revež žuga : „es wird nichts vergessen bleiben" —-- zvija se na vse strani, kakor mačka, če ji kdo na rep stop', — a iz vsacega pozivu bolj jasno vidimo, da „Laib Schulztg." in g. Sima kot njeni urednik bijeta že smrtni boj za obstanek. Milovaii bi radi Simo, — saj je res usmiljenja vreden — da ima ta gospod mej svojimi tovariši tako malo somišljenikov, a iz njegovih spisov veje povsod in na vsakega skoraj izmej narodnih učiteljev tako strastno sovraštvo, hrepenenje po maščevanji, da mislimo v soglasji z učitelji ljubljanskimi govoriti, ako jim svetujemo, vseh provokacij omenjenega gospoda ogniti se. Ako dodajemo, da g. Sima celo postavo narobe obrača,]ker v — — 25. Jiinner 1883 Nr. 2 „Briefka-sten" pod p— — r in Gw pišoč: „Lesen Sie den Erlass vom 19. Dezember 1874, und Sie werden finden, dass Wandfibel g ar nicht vorgeschrieben sind ... Ein guter Lehrer arbeitet auf der Tafel vor und liisst sich von der Fadenscheinigkeit nicht ins Schlepptau nehmeu — — — —!" nasprotno g. učitelje poučuje, značili smo Simo dosti. X IClieda 8. marca. [Izv. dop.] Dasi je Bled daleč sloveč, vender se redko kdaj bere o njem po novinah. Vsaj se pa tudi mi ne ukvarjamo Bog ve kaj s politiko, a domače stvari pa uredimo mej sabo ,,tok aK tok". Po zimi nas pač malo zdrami kak zunanji prijatelj drsanja, če jezero dobro zamrzne. Tudi domača ženska in moška mladina se ne tvega tega veselja. A letos smo se ga pač tvegati morali, ker je bilo toliko ledu, da smo za silo napolnili ledenice ž njim. A če tudi je letos sicer navadno razveseljevanje izostalo, smo pa imeli vender to, da Brno dobili pred 14 dnevi novega Čast. gosp. župnika, katerega smo z veseljem pozdravili in je bil inštaliran v nedeljo teden v pričo muogo-brojn^ga ljudstva ne le iz domače, nego tudi iz sosednih fara Bog ga nam ohrani mnoga leta! — Oživlja nas pa letos tudi še ta vesela novica, da nas bo naš presvitli vladar osrečil s svojim pohodom. Potruditi se moramo na vso moč, da ga dostojno počastimo ter mu pokažemo, kako iz srca udan je svojemu očetu gorenjski kmet. Nekateri gospodje pri nas hote ustanoviti „požarno hrambo0. Ta rastlina raste rada le bolj na peščenih tleh in se da torej le na peščena tla z uspehom presaditi. Zato pa ima ta ideja tudi mnogo nasprotnikov. Pri nas sicer ni največji nasprotnik: voda, kakor baje v Radovljici, jiego — finančni i ni s ter. Zato dvomimo, da bi bilo iz te moke kaj kruha. — Pa še nekaj. Pri nas se že več let bije boj za — po'sto. G. Mallner namreč, v čegar hiši je bila do sedaj, bi jo rad dobil, a ne more lehko do živega sedanjemu občespoštovanemu g. poštarju. Kei se je pa ta vender že naveličal vedaih nasprotovanj, sklenil je preseliti pošto h dosedanje luknje v dostojne in lepe prostore v „H nenhaus". Ko je pa g, Mallner to zvedel, je pjslal okoli nemško prošnjo v podpis, da naj bi pošta ostala še v njegovi hiši. Mislil je na njo podpise menda tako dobiH, kakor so se dobivale pri slavni (!) volitvi za slavno (!) Vesteneckovo kupčijsko zbornico. In res jih je ljenje, ki ste ga prizadeli njemu, tiče tudi mene, kajti jaz sem bil z njim po noči, pristavil je in poravnal svoj neukretni život. — A tedaj sem vas udaril tako nerahlo po glavi ? . . , Obledel je; skrita jeza pokazala se mu je na obrazu. — Še danes pošljem k vam svojega sekun-danta, pristavil sem uljudno, kakor bi ne bil opazil njegove jeze. Pred gostilnico srečal sem Verinega moža. Zdi se mi, da me je čakal. Vesel prijel me je i a roko. — Plemeniti mladi človek, rekel je s solzami v očeh: — vse sem Bližal. Khkšen surovež! nehva-ležnež! . . . Potem jih pa vabi v pošteno hišo. Hvala Bogu, da nemam hčera! Ilvsležna bo vam ona, za katero postavite življenje v nevarnost. Bodite prepričani, da bom molčal vse do konca. — Jaz sem bil tudi mlad, in služil sem v vojnej službi: dobro vem, da sct v take stvari ni utikati. Z Bogom ! Revež! veseli se, da nema hčera! Podal sem se naravnost k Wernerju, dobil sem ga doma, dopovedal mu svoje odnošaje k Veri in knežni, in govor, iz katerega sem zvedel nakane teh gospodov — da bi me radi imeli za norca. A sedaj prestopila je stvar meje šale; oni pač neso pričakovali, da se bo tako izšlo. Doktor je bil brž pripravljen biti mi za sekun-danta; objavil sem mu nekatere pogoje, katere naj stavi: zahtevati mora, da se zvrši vsa stvar kolikor se da tajno, kajti pripravljen sem vselej umreti, a ne maral bi zaradi tega neumneža spriditi vse svoje bodočnosti. Potem odšel sem domov Čez jedno uro vrnil se je doktor od svoje ekspedicije. — Našel sem pri Orušnickem dragonskega stotnika in še nekega druzega gospoda, čegar imena ne vem. Nekaj časa obstal sem v spred njej sobi, da sem sezul svoje površne solne. Pri njih je bil strašen šum in prepir . . . nNi kakor ne sprejmem vašega predloga/ govoril je Grušnicki: „on me je javno razžalil, to je vse drugače ..." — „Kaj to tebe briga V1' odgovoril je stotnik: „bom že jaz vse uredil. Bil sem že za sekundanta pri petih dvobojih in dobro vem, kako se mora prirediti to. Prosim te, ne utikaj se vmes. Tudi ne bo uikaka škoda, če ga malo ostrašimo. A čemu se radi tega izpostavljati nevarnosti ? . . ,u Ta trenutek stopil sem notri. Vsi so omolknili. Naši dogovori trpeli so dolgo; naposled smo pa tako sklenili: kakih pet vrst od tod je globok propad; tje pojdejo zjutraj ob štirih, midva pa za njimi pol ure pozneje. Bila se bosta na šest korakov — tako zahteval je Grušnicki sam. Ubiti — pade na račun Čerkesov. Poslušaj, kaj jaz sumim: da so premenili svoj prvotni načrt, in hočejo nabasati krogljo samo v samokres Grušnickega. To bi bil umor, a v vojnem času, zlasti v azijatskej vojni dovoljene so zvijače. Grušnicki je baje malo poštenejši nego njegovi vojni tovariši. Kaj mislite, ali jim hočeva povedati, da ao nama znani njih naklepi ? (Daljo prih.) nekaj dobil. A kakošnib?! Dovolj jih karakteri žira m, če povem, da so podpisavale dekle v imenu tacih gospodarjev, ki ne dobe morebti vse leto ne jedne dopisnice. Tudi šolarčki so podpisa-vali. Za nekega vrtnarskega pomagača, ki pa služi nekje na Dolenjskem, je pr. podpisala njegova sestra. Sploh ni dobil podpisov niti od tukajšnjih veljavnih mož ne od županij, ne od farnih uradov in ne od Sol. Le par osobnih, ne tu bivajočin prijateljev mu je podpis do. Nazadnje smo pa še v „Narodu" brali, da je še nekaj tistih „ujetih ptičev" telja) je dr. Mosche; 21. t. m. dopoludne; Iglic Marija, umor; predsednik Kapretz; 21. t. m. popo-ludne: Kokalj Peter, uboj; predsednik Kapretz. S to obravnavo je konec porotnemu zasedanju. — (Izpred porotnega sodišča.) Dne G. t. m. popidudne zatožen je bil lSletni bivši kro jaški pomočnik, pozneje natakar, France Čenčur, doma iz Planiue, hudodelstva tatvine. Zatoženi b»l je že v Trsiu od deželne sodnije kaznovan zaradi hudodelstva tatvine in obsojen na osemnajst mesecev teške ječe. Čenčur je nezakensk, v Trstu ro- den bi se pa že lahko! preklicalo svoje podpise, ker so vsi prepričani, da j jen otrok, in našel je poslan v nemške Radeče na bi tako uljudnega m uatančnega poštarja ne dobili j Kranjsko jako slabo odgojo, ni hodil nikdar v no-labko, kakor ju sedanji. Torej je ta prošnja pala j beno solo, ne zna ne pisati no bruti, o veronauko v — vodo, ker je bil letos pri nas preslab led j nema niti pojma, dasi zna dobro nemški. Zatona jezeru, cla bi se toliko ljudi po njem drsalo. Je- j ženec je sploh jako propadla oseba, katera ad ocu- ! los dokazuje, da z znanjem blažene nemščine tudi ' še ni vse doseženo in rešeno. Dne 7. novembra 1. 1. spla/il seje bil zatoženi po noči v stanovanje po-— (Kranjsko veteransko društvo) v BlOV, v gostilni „zum Tiroler" na Reki (Fiume) službu-Ljubljani pod pokrov.teijstvom Nj. Veličanstva ce- i jo'ih, v prvo nadstropje in se tam skril pod posteljo sarja imenovalo je častnim članom društva gOSp. jednega natakarja. Tam je, poznu]o(; običaje, ker deželnega predsednika Wiuklerja, deželnega gla-! je bil v gostilni prej služil, pozneje pa zaradi ne varja grofa T burna, Zupana ljubljanskega gosp. j poštenosti spoden bi!, čakal, da pridejo natakarji Grassellija, načelnika na južnem kolodvoru g. j spat, kar se je ob dveh po polunoti zgodilo. Nata Domače stvari. Habitha in profesorja na realki v Ljubljani gosp. Senekoviča. Vsem tem častuiin članom uročile bo posebne deputacije zadnje dni krasno izdelane častne diplome in bili so zastopniki veteranov povsod j ako prijazno vzprijeti. — (Pri volitvi v okrajni zastop Celjski; propali so v velikem posestvu Slovenci. No, po volilnem redu tudi ni bilo skoro drugače pričakovati. Nadejamo se pa in za trdno pričakujemo, da v ostalih dveh razredih nad vladajo narodnjaki. Kri ni voda! — (Odbor pevcev) vabi vse p. u. člane k reduej pevskej vaji in občnemu zboru, ki bodeta jutri ob 8. zvečer provizorično zopet v Čitalnici. — (Gg, odborniki „Sokola") vabijo se iiajuljudneje v sejo danes petek dne 9. t. m. zvečer ob 8. uri v Čitalnico I. nadstropje. — V obravnavanje priti imaio važne društvene zadeve in je vsled tega želeti, da se je gg. odborniki izvolijo polnoštevilno udeležiti. — (T a j nikom kranjske hranilnice) imenovali je dr. Muks pl. Wurzbach. — (Preskušnje o učiteljskej sposob nos ti) za ljudske in meščauske šole vršile se bodo pred 1 jubljausko izpraševalno komisijo počenši trebi 10, 15 ali dvajset nazadnico, in Kranjska hranilnica. Pretekli četrtek imeli so člani kranjske hranilnice redni občni zbor. Ravnattd|stvo objavilo je resultate sklepa računov za 1. 1882, kateri so jako ugodni, kajti pomnožilo se je oskrbovano premoženje za 1,114.437 gld. 3 kr., ter iznaša koncem 1. 1882 17,799.021 gld. 47 kr. Leta 1882 izposodilo se je na realna posestva 804.239 gld. Prošenj za posojila uloženih je bilo 408; dovoljenih je bilo 374 posojil, odbitih 34 prošenj. V zastavnici zastavljenih je bilo 23 GOG predmetov za 100.777 gld., rešenih 22 539 za 99.«89 gld. Zastavnica je tudi minulo leto imela izgube 3077 gld. 48 kr., katero hranilnica iz rezervnega zaklada plača. Kreditno društvo, katero podpira kupčijo in obrtnijo, imelo je mnogo udeležbe; dobiček iznaša 1443 gld. 52 kr. Do sedaj je hranilnica stavila v bilance vrednost državnih in drugih dolžnih pisem mnogo pod dnevnim kursom, a ravnateljstvo je sklenilo, da se odslej ta dolžna pisma izkažejo v bilancah s kurzno Vrednostjo od zadnjega decembra vsakega leta, in da se za kurzne diference ustanovi specijalni rezervni zaklad. Za ustanovljenje tega zaklada porabi se čisti dohodek leta 1882 in koreni dobiček državnih in drugih dolžnih pisem. Zttesi k tega zaklada določil se bode vsako leto pri računskem sklepu. Specijalni reserviii zaklad tedaj znaša 228.127 gold. 8 kr. in sicer ustanovljen \f čistega dnlmdka .... 158 390 gld. 25 kr. karji, trudni od dela, kmalu zasnirčijo, in sedaj se je pričela Čenčurjeva žetev. Zleze izpod postelje in prvi napad veljal je listnici glavnega natakarju, shranjeni v suknji, v kateri je bilo 127 gld. bankovcev, zraven tega pa 4 gold. 92 kr. drobiža, kar si je vse prisvojil, vrhu tega še srebrno uro z verižico, m uro in v« rižico druzega natakarja. Vse to je tiho pobral Čenčur, pobral pa tudi ključe in zaprl vse preteklega leta..... posle v njih stanovanjih, vrhu tega pa še odnesel \ in iz kurznega dobička . . ključe do prostorov v gostilnici. Zjutrej je bila se rezervni zaklad koncem leta ve da jako fatalna situvac'ja, a vender je kmalu ključar rešil nepravilno zaprte vi zupora. Čenčur pa jo je mahal z Reke per pedua apost.olorum do sv. Petra na Krasu. Tam ga je pozdravila nepričakovana deputacija c. kr. žandurjev in ga tukoj po vabila, da obišče bližnjo c. kr. sodnijo, od koder je bil odpeljan na ljubljanski Žabjak. Denarja je bil zapravil doslej samo 3 gld. Pri današnji obravnavi svoje dejanje odkritosrčno obstoji. Ko so porotniki že izjavili, da je zatoženi Čenčur kr.v, vpraša ga g. prvosedoik pl. Zhuber, hoče li prositi za mi lost.no sodbo. Čenčur pa se odreže, se ve da nemški, tako: „Kaj bodo taki 1 ju d j e p r osi li, k a k e r š n i smo in i. T a k i in se odmeri po po od IG. due. aprila t. I. Kandidati in kandidatkinje, ki se hote podvreči ten.u izpitu, naj se pri c. kr. izpraševaliiej komisiji oglase do 9. dne aprila t. 1. Na poznejše prošnje se ne bode oziralo. Prosilci, ki so pravočasno uložili prošnjo, a neso dobili rešitve, naj pridejo 16. aprila v učiteljsko izobraževališče v Ljubljani v licealnem poslopji, kjer se prične ob 8. uri s pismenim izpitom. Predsednik izpraševalne komisije je c. kr. nadzornik ljudskih šol R Pirker. — (Včerajšnji mesečni živinski so-m en j j bil je jako dobro obiskan. Goveje živine prignalo se je nad 300 glav. Cene bile so visoke, kajti kmet kupoval je živino za obdelovanje polja. Pa tudi tujih kupcev iz Trsta, Gorice in Pulja je bilo obilo in ti so nakupili kakih 150, ljubljauski mesarji kakih 50 glav, a vender ne toliko kakor bi bi radi, da je bilo lepe živine. Tuji kupci iz Trsta so že zadnji ponedeljek v Litiji pokupili vso dobro živino in jako dobro plačevali. Par lepih volov je včeraj veljalo 350 do 3G0 goldinarjev. Konj bilo je kakih 300 in so laški in koroški kupci jako mnogo kupili in dobro plačali. Najlepši par konj, ki so prišli s Pečuha in katere je od tam pripeljal g. Bavdek, kupil je (pa ne na somnji) g. Perdau baje za 800 gld., a to zares lepo dvojico takoj dalje prodal nekemu Italijanu. — (Spored porotnih obravnav) v tem zasedanji* razen tistih, katere smo že priobčili, je naslednji: 14. t. m.: Šober France, hudodelstvo tatvine; predsednik g. L. Rauniher; 20. t. m.: Kor bar France, Windischer Alois in Zebre Jakob, hudodelstvo goljufije, tatvine in obrekovanja; predsed nik pl. Zhuber, zagovornik Žebreta (šišenskega uči- stvar je opravljena, će pridemo v zapor, dosti slabši spet vun pridemo!" Dr. Mole kot zagovornik naglasa zanemarjeno odgojo svojega klienta in upa, da bode sodišče sodilo milo. Sodi šče obsodi Čeneur;a na dve leti teške ječe, poostrene vs'tki mesec s po^-tom. — (Milica polka fran<;aise) v spomin 1251etnice Vodnikovega rojstva, uglasbil Viktor Parma, katere oceno srno že priobčili, prišla ie na svitlo v prav mičnej obliki in se dobiva za 40 kr. pri g. Giontini-ji v Ljubljani, ki jo je založil. Kdor se za ni m a za prijetno salonsko in vrhu tega narodno glasbo, naj seže po tej preprijetnej skladbi. 1881 znašal je ... . skupni rezervni zaklad koncem 1. 1882 tedaj znaša Hranilnično društvo G9.73G 1,423 O s 3 38 Telegrami „Slavenskomu Narodu": Dunaj 9. marca. O srednjih šolali in o resoluciji Tonklija izjavil je minister Konrad, da resolucije ne more resno smatrati, kajti kar je v Kranskej možno, po drugod ni izvedljivo. Živalmi ugovori na desnici. Moro hoče, naj bode Koroška izvzeta. Coronini zahteva italijanske razrede v Gorici, Vitežić hrvatske v Pazinu. Tonkli polemizuje proti vsem ugovorom in utemelji obširno svojo resolucijo. Wurmbrand nasproti. Vošnjak zavrne "Wurnibrandove ugovore in izjavi, da bodo Slovenci, ako vlada njih opravičenih želj neče resno jemati v ozir, svoje stališče vladi nasproti po tem uravnali in da ne bodo dovolili nobenega obremenenja naroda več. Po predlogu referenta Jirečeka izroče se resolucije Tonklija, Vitezica in Coroninija bud-getnemu odseku. 1,651.188 gld. \ G kr. lovoltlo je, da se izpl.'ča v občno koristne in dobrodrjne namene: Zavodu za siromake 2350 gld. — Za razdelitev otročje obleke o Rožiči v Čitalnici 200 gld. — Za revne gimnazijce: v Ljubljani 200 gld., v Kranji 50 gld., v KoČevji 100 gld., v Rudolfovem 100 gld.; — za revne dijake: na ljubljanski realki 200 gld., na učiteljskem izobraževaliiči v Ljubljani l()i) gld., na 1. mestni ljudski šoli 150 gld, na 2. mestni ljudski šoli 250 gld.; - Narodni šoli 200 gld.; — za učila revnim deklinam na nunskej šoli v Ljubljani 200 gld., in za učila revnim deklinam na nunskej šoli v Škofji Loki 100 gld.; — v podporo revne mladeži na ueškej ljudske j šoli v Rudolfovem 100 gld., in na dekliškej ljudskej šoli v Rudolfovem 50 gld.; — v podporo: revnih učencev na podkovsknj šoli 100 gld.; revnih učenk na tukajšnje) dekliškej šoli 100 gld ; revnih kandidatk in učenk na izobraževa-lišči za učiteljice 100 gld ; učenk na dekliškej šoli v Kočevji 50 gld.; v podporo kranjskih ueencev, ki obiskujejo gornje razrede meščanske šole v Krškem 50 gld.; za učence šole na barji 50 gld.; — za nakup pisalnega in risalnega orodja obrtniškim vajencem, ki obiskujejo obrtno pripravnico na 1. in 2. mestni deški šoli 100 gld.; — Glasben" Matici 50 gld.; bolniškemu podpornemu društvu 100 gld.; prostovoljni požarni hrambi 500 gld ; Klizabetni otroški bolnici 200 gld.; v podporo iz civilne bolnice odpuščenih bolnikov 200 gld.; za revneje kranjske vseučiliščnike v Gradci (Freitiscb) 100 gld.; za blagajnico bolnih in onemoglih delavcev 100 gld.; podpornemu društvu tiskarjev in htografov 50 gld.; delavskemu izobraževalnemu društvu 50 gld.; društvu katoliških pomagučev 50 gld.; Vincencijeveinu društvu: za hiralnico 200 gld., za deški asyl 20O, za deško sirotnišnico 300, za pohištvo in opravo postelj v deškej sirotnišnici 300, dekliški sirotnišnici 200gl.; Vincencijevi konferenci lOOgl.; društvu kranjskih zdravnikov kot donesek k Loschner-jevi ustanovi za udove in sirote 200 gl.; kranjskemu muzeju za nadaljevanje predzgodovinskih izkopavanj 200 gl. ; Čebelarskemu društvu 50 gld.; hranilnemu in posojilnemu društvu v Ljubljani 200 gld.; ribiškemu društvu 50 gld.; predstojništvu frančiškanske cerkve za cerkvene namene 300 gld.; za nadaljevanje Šumi-jevega „Archiv fiir Heimatskunde" 50 gld.; patriotičuim pomoćnim druStvom itd. 300, 300 in 200 gld.; dež. gledališču v Ljubljani 450 gld.; za strokovno šolo za leseno obrtnijo v Korevji 500 gl.; filharmonicnemu društvu 800 gld.; protestantovskej goli 350 gld. itd. vkupe 13590 gld. Opravilno občevanje je bilo minulo leto v vsih delih živahuo. Denarni promet je znašal 20,106.928 gold. z 90.960 strankami. iMeteorologično poročilo. A. V LJubljani: Zahvala 1 jj s Čas opazovanju Stanje barometru v m ni. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. 5. marca 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 744-05 mm. 741*0 i m. 78940 mm. — 1'0°C -f 50°C — 0'6°C z. vzh. z. vzh. z. vzh. jas. jas. d. jaa. 000 mm. snega. | S 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 780-26 ona. 72286 mm. 72y*.,il min. — 6-2» C -4- 6*0°O + P8"C z. vzh. m. zah. hI. zah. d. jas. ti.jas. obl. 020 mm. snega. 7. marca 7. Zjutraj 2. pop. 9. zvečer 72078 mm. 71 »-99 mm. 721*18 mm. — 2CC -+- 8'2'C — l'0°O si. vzh. m. vzh z. vzh. obl. obl. obl. 0-00 ram. snega. 8. marca 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 790'98 mm. 722-49 mm. 72614 mm. — 30°O + 1*6° C — 4-0°C m. vzh. m. vzh. si. vzh. obl. obl. jas. 000 mm. snega. | presrčna slednjemu sorodniku, slednjemu prijate-jju in znancu, ki nam je za časa bolezni, ob smrti in pri pogrebu naše mile, nenadomestljive matere izrazil svoje milovalno sočutje o neizmernej izgubi bodi z besedo, bodi s pismom! Posebe Še izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo p. n. prečesti-temu g. dekanu Ilofstetter-ju za tolažilno, pregan-Ijivo nagrobnico, gg. pevcem za poveličevaino petje, obilitn p. n. darovateljem za dragocene vence in oploh vBem, vsem sto in stoterim spremljevalcem vseh stanov od blizu in daleč za zadnjo pot na mirodvor! (140—1) V Postoj i ni, dne 6. marca 188;}. Zapuščena rodbina Lavrenčič-eva. 1 V zalogi Ivana Giontinija v Ljubljani je ravnokar izšla (I.45_i) Milica Polka (frangaise), v spomin 125 letnice Vodnikovega rojstva nglasbil "Vlctcr Parma. Cena 40 krajo., s pošto 42 krajo. Pri naročbi šesterih izvodov se jeden navrže. bt. 1921 Oznanilo. (115—2 j B. V Avstriji aploh: tračni pritisk je večinoma povsod pal ter stal globoko pod norraaloin; razdelitev je bila nojednaknmerria; razloček mej maksimom in iiiiniiuom precej znaten. Vetrovi so bili še močnejši kot poprej; glede smeri so pa ostali nespremenjeni; vladali so skoro izključljivo vzhodni vetrovi. Temperatura je precej močno, posebno zjutraj, pala, ter bila vsled tega podnormalna; razloček mej inaksimom in mini-mom vsled tega precej ekstreuien. Nebo jo bilo zadnje dni precej spremenljivo; vreme v kljub zelo nizkemu stanju ba-rometrovemu ne primerno neugodno, nikoli deževno, Je sem pa tja malo sneženo. ilne 9. marca. (Izvirno fcelegrafično porodilo.) Papirna renta..........T 8 gld. 20 Srebrna renta .... ..... 78 Zlata renta........ . 97 5°/0 marčna renta......... 92 Akcije narodne banke . ..... 830 Kreditne akcije........ 308 London . ......... J19 Srebro .... ....... — Napol............ 9 C. kr. cekini. ...... . . 5 Nemške marke ..... f>8 4% državne srečko iz I. 1854 250 gld. 118 Državne srečke iz 1. 1864. 100 B 167 4n/o avstr. zlata renta, davka prosta . . 97 Ogrska zlata renta 6°/0...... 120 * 4°/0...... 88 „ papirna renta .r>7u..... 86 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, ohlig. . . 103 Dunava reg. srečke f>°/0 . . 100 gld. 114 Zemlj. obč. avstr. 4V//0 zlati zast. listi . 116 Prior, oblig. Elizabetiiic zapad, železnice 99 Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice 104 Kreditne srečke......100 gld. 170 Kudolfbve srečke.....10 „ '20 Akcije anglo avstr. banke . . 120 „ 115 Tiainmway-društ. velj, 170 gld. a. v. . 224 45 55 90 30 85 49'/, 64 55 70 65 10 50 35 75 BO 75 r>o 75 75 75 Majnika meseca letos se bodo vsi lovi v tu kajšnjem okraji po javnej dražbi na pet let v najem dali in sicer: Lovi vipavskega sodnijskega okraja dne 0M senožeškega 17., posstojinskega HJ. in bistriškega 23. ma|a t. I., vsakokrat ob 10. uri dopoludne na sedežu okrajne sodnije. K tem dražbam se vabijo prijatelji lova. C. kr. okr. glavarstvo v Postojini, dne 20. februvarja 1883. Zaradi preselitve iz svoje dosedanje proditjalnice sem primoran v času od 1. do 20. marca po Jako znižanih cenah razprodajatl svoje bogato založeno blago, obstoječe v papirnih izdelkih, albumih, mapah, m u z i kalij ali, galanterijskem blagu, kupci jskih knjigah in noticah, spisih za mladino, .slikanih in molitvenih knjigah, pisalnem orodji za pisarne in šolo, slikah z oljnim tiskom, fotografijah, crnilah itd. itd. (121-7) 1 1 » poleg Hradecky-jevega mostu. 1 1 o. c g r h 2 S" Se O b s as o v m B \ F o b 3 g — f o to p -t p\ p. n n> *o - o. --li, b. W Š 3 b S = £3 S* 8 s 10 ■ rt S H S' ha" t) 1 c o IS Pf E 1 I — N S M a S K H B 5* n c /■• Z, 5 B b d B S" csi B. W op; T3 fi v- a w 1 S c "c rt r,— Pomada, vsled katere lasje rasto. Pojasnilo: (Po prol'. dr. I*ytlin.) Shranite to naznanilo, ker so le redko olvavi. Mnogo tisočij vzletno prelu uljenih sr,dsl«>* zn Iuh«' je ra/.širj en i h v trgovini, da kupec, ozii-oimi potrebnež, skoro več ne ve, katero bi kupil in tako, malo da ne izgubi zaupanja do vseh teh sredstev. Kar se tiče slednjega, moram mu popolnem prilrtliAl, kajti bilo bi to vodo v Sav«> nositi, ko hi kakega plešoa podobno vabljivo naznanilo zapeljalo, tako drago £ii«1«*nuo <.mMo» zn lusc sam poskusiti (kar se ee>io!.i-j*i zgodi) in si doniišljevati, s tako mažo že pred mnogimi leti z Ihmiio korouioieo brez-sleduo Ispale lase zopet prlcurul i. Kakor ne more izkorenineno drevo ro«llli hikIu, jednako tudi iz Insuega temena, kojemu so Ispale Ihmiio koreuiulee, ne morejo rasti zopet lasje. \iis]iroiii l liu-jei j» pouin«ln za rast las, iinj-bolJNO smislio. x»|»ro«il l Izpudnnje Ium in ojueiti irnien, ob jednem lasem podeli lep lesk, ohrani je še v poznej starosti in rabi gotovim uspehom tisočerim. Za daljšo dobo je cena 1 lončku ttO kr«, a se pravu dobiva lo v „samorogovej" lekarni Jul. pl. Trnk6czy-ja, v Ljubljani, Mestni trg št. 4. (87—4) Vaše blagorodje! Moj 851etni oča boloval je nekaj let sem na zapeki, spojeni z neznosnimi bolečinami in na zlatej žili. Uporabljal jo mnoga sredstva, katera so mu nnsveto-v»di zdravniki, pa ve brez uspeha. Slučajno čital sem o Vašem, dr. Rosovem zdravilnim balzamu, imroč l si dve steklenici in po njih uporabi postal je moj oča zopet zdrav; popravil so je toliko, da sedaj mirno spava, doeim mu prej ni dalo dlje spati, negu jedno samo urico. Blagoslavljam Vas tedaj v imenu svojega priletnega očeta. s'spoštovanjem Fran .In u it h, agent kneza Sch\varzenberg-a. Temelvar (na Ogrskem, 10. septembra 1876. Hitra in gotova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanje zdravja obstoji jedino v tem, da se vzdrži in j)ospeiftije dobro prebavi'jenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše dttmave .it■#'*/.»•#•'«>, da se prebarljenje uravii:i, da se pravo mešanje krvi doseže, da so odstranijo sprijeni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. l/dela n je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešne p.i vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napelji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojiduh, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (valed motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, i.upravlja kri zdravo in čislo i u telesu da zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvr-s nega upliva je zdaj gotovo in priznano //«<#.»•/.«» d<» 23 t* S.i IttV (144—1) SSalx»iu za ulio. Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejšo sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno uže zgubljen Bluh. 1 Bklenica l gld. av. velj. 1/datelj m odgovoru: urednik Makuo A r m 16. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".