ra
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Lfito 2. ŠtBV 31 li - flpna 4 - llrp	Poštnina plačana v gotovini
-	bend	«*.	ure	Spedizione in abbon. postale
TRST, torek, 11. junija 1946
Uredništvo ln uprava, Piazza Goldoni St. 1 • L Tel. St, 93806 93807. 93808. Kokopiai »e ne vračajo
Razni ljudje lahko začrtavajo po zemljevidu Julijske krajine razne črte, toda vse te črte bodo ostale le na papirju, ker ne bodo mogle razbiti enotnosti ljudstva Julijske krajine.
E. KARDELJ
Ob obletnici odhoda osvoboditeljice
JA
®°fcro leto je minulo, odkar so | IV. ARMIJI JUGOSLOVANSKE ^ štiriletnih krvavih borbah, po j ARMADE OSVOBODITELJICI EeP°pi8nem trpljenju In samood-razbili udarni bataljoni korpusa — korpusa delovne-ljudstva Julijske krajine, upno z oklopnimi edinicami v- Armije JA, eno sovražno po-°^nko za drugo in z juriši o-vt>bodjli Trst, Gorico, Čedad in TarCent.
F*riali so dolgo pričakovani, vsi in izmučeni, a okrašeni Jecv«Jem, ki jim ga je mimogre-in 04 l^l^čih v znak hvaležnosti Priznanja poklanjalo primor-*° ljudstvo.
flBlli so to veliki dnevi. Nikoli
^ ^mo pczabili solznih radosti
dne’ nlkoH ne bomo pozabi-
'	0 smo pozdravljali našo o-
°jeno rodno zemljo, naša rne-
s .z vzkliki Titu, Jugoslaviji in
ni bodočnosti vsega človeštva.
Dri d° more popisati doživeije
gorskega ljudstva, ki jo je
jj. izreči le v eni sami bese-
' svoboda, živela svoboda!
I ‘sli smo od skoraj nepojm-
'6 sreče, ki smo jo učakali, ki stho ot .
st jo za ceno tolike krvi pri-A*"* Po sedemindvajsetih letih "P°Pienega trpljenja in smrti, red nami se je odprlo življe-■ talto smo si ga v sedemind-- ‘ib letih želeli, hrepeneli po
sJe m
‘n sanjali.
^“‘nbjanski in slovenski delavec, in intelektualec 90 našli v
Jngosi
ka v
°vanski armadi po konča, •kupni borbi svojega zasčitni-
bemokratičnem urejevanju
®®ačlh razmer, v borbi proti o-0 a°kom lašizma, zaščitnika v jbtttjSih povojnih dnevih.
^kibro pomnimo, kako Je bilo *lu Potem. Nikoli ne bomo poko *** so‘za ‘n cve‘Ja °b slovesu, Je Jugoslovanska armada za-/|*tila Trst in ozemlje do črte, ere nismo nikoli prej niti slu-
• Sli so takrat naši sinovi skup-8 sinovi drugih jugoslovanskih rodov, ki so krvaveli za svojo
.obodo, za svobodo te pokraji-
• sli so oni, ki so bili največje ^hstvo pravične in demokratič-
obnove že samo s svojo nav-
*°čn,
‘Tak;
ostjo.
se je umaknila Jugoslo-
armada, ki je bila med
^nska
J*« v borbi za mir — zaradi ^•nitve miru, po obljubah, da a ® ‘u spoštovali dejansko sta-,v -bbore ljudske oblasti, da bo °da kretanja med obema co. *?* “d., itd. ot*m pa...
in tlekl0 3e 1(>to dnl' v Londonu
k'*
^brizu sta se vršili mirovni
^‘•renci. Pri nas smo po toli-‘‘ntizkušnjah po sedemindvaj-. , letih, prestali nove težke
•izkušnje.
nii, Primarci, jrmg kljub te-^ taki kot smo bili. In danes ^ e U odhoda JA pošiljamo preit ,na4'b odborov ali sami pisma .« ^°Javke Jugoslovanski arma-l)tt °8vobodlt'elJici. Titu, Karde.
v Pariz, Moskvo, London in ^nington, vse prežete z eno ML 0 mislijo, ki preveva nas vse: skorajšno vrnitev, borci Ju-„ °Vanske armade!
■jv^OVNEMU komandantu V^SLOVANSKE ARMADE -Jugoslovanskih NA-°°V, TOV. MARŠALU TITU BEOGRAD letom je Jugoslovanska zapustila Trst in del Ju-•uo«6 kraiine> potem ko ju je s d^ lastnimi sllomi osvobo-kof^f0	največjih	žrtev.	Ta
!>»»>, ’ nafn ie bil Vsiljen, je PreJn’1 za vse protifašistično Trsta in Julijske * teiafc udarec. Toda vse
"aie
^Preb(^lstvo je takrat ra-
Ju. 0 Potrebo tako težke žrtve,
»e £ “krani^mir
na svetu in da Pt-ejgn "‘ojnosf za mirno in ti m-nj9 * reSitev naiega vpraša-1>e>isle °rbo> ki jo vodijo vse slo-e ‘n velika večina italijan-I>i j.a.n>'f^'etičnih mnoiic Trsta V«»e
falske
krajine po odhodu ta priznanje svojih og • 1* dovolj jasen dokaz, da
p • "e bodo nikoli odstopile. nHi<ur°prita»K da bo Vata ar-»e v '‘‘»‘prej zopet v naSi sredi. Ju jemo za VaS« PraJ" v «°S«to teh nalih svetih Pr0si^Pre(* ceUm svetom in Vas
'>ttraiat da W teh neomnino •fc« *■ ker so prav vse slovan-
‘>rotl/n«l'e^ko ve^nQ italijanskih
Mj,k ’*‘’bniJi množin Trsta in
t(lle jrj krajine edine v tem, da
kor ^ ^lejo svoja Življenja, ka-
H , ^ Otopijo od pravice, da
*t0)^	0 Jnhjsko krajino s Tr-
»o t,"yi zdruiijo v Fcdetativ-
t><i„	“‘•ko republiko Jugosla-
^io.
it,
italijansko
<vaj
^“‘•tuo/ **°vnnsko
j.
W Trsf, VII republika v
^*vrtni odbor Slovnnsko-lta-•siske antifašistične unij* Jalljsko krajino in Trst
JULIJSKE KRAJINE IN TRSTA Te dni poteka leto, ko ste s svojim odhodom z zemlje, katero ste za ceno najvsijth žrtev osvobodili, prizadejali vsemu našemu slovanskemu kakor veliki večini italijanskega antifašističnega prebivalstva težko žrtev, katero je doprineslo le zato, ker je razumelo, da je potrebna v interesu svetovnega miru in v prepričanju, da jo Vaš odhod samo začasen, dokler se po dokončni rešitvi našega vprašanja zopet vrnete med nas. To prepričanja nam je bila vsem močna opora v borbi, katero vodimo po Vašem odhodu ca dosego svojih pravic, za združitev Trsta in celotne Julijske krajine z FLRJ. Naše antifašistične množici Trsta in Julijske krajine, ki so ob strani Vaših edinic doprinesle svoj veliki delež, so tudi danes, bolj kod kdaj prej, odločne vztrajati v borbi za ceno vsake irtve, dokler se jim ne priznajo njihove pravice.
V pričakovanju skoraj Sne pravične rešitve vprašanja pripadnosti Trsta in Julijske krajine, Vam v imenu vseh slovanskih in velike večine italijanskih antifaš!stsS-nih množic Trsta In Julijske krajine, pošiljamo prisrčne pozdrave.
Naj živi IV. armija, osvoboditeljica Julijske krajine in Trsta!
Naj živi maršal Tito, vrhovni komandant Jugoslovanske ar. mode!
Smrt fašizmu — svobodo narodu! Izvršni odbor Slovansko-lta-lijanske antifašistične unije za Julijsko krajino in Trst
VRHOVNEMU KOMANDANTU JUGOSLOVANSKE ARMADE .
MARŠALU TITU Te dni poteka leto dni, odkar je odšla iz Trsta in enega de'a Julijske krajine Jugoslovanska armada, tista, ki je Trst in Julijsko krajino osvobodila in jo očistila od ostankov nacifaši-stične vojske in ostale satelitske drhali. Veselje, ki je takrat prevevalo naše ljudi, ni mogoče dovolj izraziti. Prav tako se pa tudi ne da zadostno izraziti naša bol, ko je armada-osvoboditeljica zapuščala zemljo, ki jo je napojila s svojo krvjo. Zapustila jo je zaradi tega, ker se je nekim tujim silam zdelo krivično, da bi smela biti tu armada, ki je te kraje osvobodila. Kljub temu pa, da je to dejstvo do skrajnosti krivično, je Jugoslovanska armada zapustila nekatere kraje naše pokrajine, da bi ohranila svetu mir, da se ne bi ponovno razvnel svetovni požar. Poslavljali smo se od nje z zavestjo, da se kmalu vrne, saj nismo mogli niti misliti niti pričakovati drugače, kot da bo na mirovni konferenci prodrla pravica, ki bi pridelila te pr a-slovenske kraje svoji materi Jugoslaviji.
Zal, smo se v teh svojih pričakovanjih zmotili. Na licu mesta preučeni položaj in ugotovljeno stanje, ki utemeljuje naše zahteve, ni zadostoval, da bi se moglo končno pravično rešiti naše vprašanje. To nam potrjuje, da so na delu temne sile, ki jim ni v koristi, da bi se naše vprašanje rešilo v prid ljudstvu. Prav zaradi tega pa smo mi v borbi za pravično reš.tev. tega vprašanja Se toliko trdnejši in toliko bolj odločeni posvetiti tej borbi vse naše mod Nismo podlegli v neenaki oboroženi borbi in ne bomo niti sedaj, saj se zavedamo, da nas podpirajo vse demokratične sile sveta na čelu s bratsko Sovjetsko zvezo!
Do Vas pa, tovariš maršal Tito, se z zaupanjem obračamo, v imenu slovenskih in italijanskih antifašističnih mnoiic Trtaskega okrožja in Vas rotimo, da z vso Vašo močjo podprete naše zahteve, da bi se mogli kmalu z družiti v srečni domovini z bratskimi narodi demokratične, federativne ljudske republike Jugoslavije.
Izvršni odbor Slovansko-ita-
lijanske antifašistične unije za TržaSko okrožje
ŠTABU IV. ARMIJE JUGOSLOVANSKE ARMADE — OSVOBODITELJICI JULIJSKE KRAJINE IN TRSTA Ko se po preteku enega leta spominjamo Vašega odhoda iz Trsta in enega dela Julijske Krajine, ki je pomenil za naše ljudstvo hujši udarec kot vse žrtve, ki jih je dalo v vsej ts. letni borbi za svojo svobodo, Vas v imenu slovenskih in italijanskih antifašističnih množic Trtjlkega okrožja, kot osvoboditelje Trsta in Julijske .krajine, borbeno pozdravljamo.	.
e>ikoll ne bomo pozabili dni, k sf#:) kot '■ pravičM mašiebalci potolkli barbarskega okupatorja na naših tleh. Ni Vam bilo mar
žrtev zato, da ste osvobodili brate, ki so ječali pod tujim jarmom in ki se nikoli niso nehali boriti proti njemu. Zal se Se danes dobe ljudje, ki nam nočejo priznati naše borbe in naših najosnovnejših pravic, namreč, da bi smeli biti na svoji zemlji svoj gospodar. Nepravično se jim zdi, da bi se upravljali sami, kot se u-pravljajo noSi rojaki v coni B, na ozemlju, ki je bilo poverjeno Vaši zaupni upravi. Bedi, ki ji zapadajo naši ljudje zaradi stalnih odpustov z dela, pri vas onstran črte ne poznate, ker se pri vas dela in obnavlja porušena domovina.
Zato bomo v teh dneh, ko bo Svet zunanjih ministrov razpravljal o državni pripadnosti Julijske krajine, Se podvojili, podese-torili naše sile v borbi za svoje pravice, da bi končno dokazali svetu, da nam brez priključitve k Jugoslaviji ni življenja in da mora b:ti torej reš.tev našega vprašanja takšna in nič drugačna.
Uverjeni smo, da bo naša krvava in dosledna borba kronana z zmago, katero bomo proslavljali na naših tleh skupaj z Vami, o-svoboditelji naše trpeče zemlje! Ta zmaga se bo izražala v naših skupnih naporih za IzgradHev naše lepe, svobodne domovine.
Izvršni odbor Slovansko-Ita-. lijanske antifašisti&ie unije za Tržaško okrožje
Jugoslavija in SZ
Uradno poročilo o bivanju juqos ovanskedelegacije v Moskvi
Beograd, 10. Tanjug. — 8. junija so bila pogajanja med vlado Sovjetske zveze in vladno delegacijo FLR Jugoslavije zaključena.
V toku pogajanj medministrskim predsednikom Sovjetske zveze Stalinom, zunanjim ministrom Molotovom in ministrom za zunanjo trgovino Mikojanom na eni strani in delegacijo jugoslovanske vlale pod vodstvom ministrskega predsednika FLR Jugoslavije maršala Tita na drugi strani, so obravnava li v skladu s sovjetsko-jugoslovan-eko pogodbo o prijateljstvu in medsebojni pomoči ter povojnem sodelovanju, ki je bila sklenjena 11. a-prila 1945., vprašanja, ki zanimajo obe državi. Dosegli so popoln sporazum o vseh vprašanjih gospodarskega sodelovanja, trgovine, preskrbe jugoslovanske armade z materialom ter kulturnega ia političnega sodelovanja.
Vlada ZSSR je pristala na to, da bo zalagala jugoslovansko armado z orožjem, strelivom in drugim na osnovi dolgoročnih posojil ter da bo nudila tudi popolno podporo Jugoslaviji pri obnovi njene lastne vojne industrije.
Trgovska pogajanja, ki sta jih vodili obe vladi, so zaključili s sklenitvijo dogovora o vzajemni izmenjavi blaga.
Sovjetska vlada je dokazala svojo veliko razumevanje s tem, da je usvojila zahteve jugoslovanskega
gospodarstva glede surovin in glede tehničnega in drugega materiala.
Usvojili so tudi sklepe o tesnem medsebojnem gospodarskem sodelovanju.
Zunanjim ministrom v Pariz
Slovenska Benečija opominja
ministre v Parizu zaradi svoje žalostne usode pod neofašističnim terorjem
Poročali Brno 2e, da so zavedni beneški Slovenci in antifašisti z le-
Pogajanja so se vršila v ozračju i taki in potrosnimi lističi pezvali
prisrčnosti in popolnega medsebojnega razumevanja.
Maršal Trto
razdelil odlikovanja elanom RA
Moskva, 10. Tass — 9. junija se je vršila svečana predaja jugoslovanskih odlikovanj maršalom, generalom in oficirjem Rdeče armade.
Maršal Josip Broz-Tito, ministrski predsednik FLR Jugoslavije, je v kratkrm nagovoru, naslovljenem na maršale, generale in oficirje Rdeče armade poudaril izredne zasluge Rdeče armade in njenih komandantov pri uničenju skupnega
ljudstvo, naj se ne udeltti volitev, ker je Italija kršila mednarodne določbe z raspisom volitev na spornem ozemlju, da bi prejudicirala vprašanje pripadnosti Slovenske Ber.ečije. S to grobo kršitvijo so pričee menarhe-ozopovske bande ih desničarske stranke izvajati pred volitvami močno propagando in a-gitacijo za monarhijo. Ojačili s6 tudi svojo oborolitev, postavili novo ozepovsko postojanko v vasi St~m:ca na zapadni meji Julijske krajine, vzdolž katere so patruljirale močne oborožene straže. Prebivalstvo so terorizirali še huje. Pričeli so preganjati slovenski jezik celo v cerkvi, izvajati nasilja ter represalije r.ad antifašisti in groziti z odvzemom državljanskih
sovražnika in pn osvoreditvi Jugo.
,	,,	,	..	,	.....	...	pravic za dobo petih let. Kljub vse-
slavije od nemških in italijanskih, F	•	-	.
I mu temu terorju se je samo v Sent-
| nardski dolini vzdrža'a volitev več
| kot ena tretjina ljudi, mnogi so
fašističnih zavojevalcev. Nato je maršal Tito v imenu predsedstva prezidija ljudske skupščine FLR Jugoslavije predal odlikovanja.
Kot prvemu je bilo izročeno od-
pa «volili» tako, da so morali glasovnice pri štetju razveljaviti. Napačno so volili seveda le oni, ki
likovanje marčalu Sovjetske zveze 30 bili s stalnimi pozivi prisiljeni
Vasiljevskemu. Nadalje so bili odlikovani armijski general Krulev, veliki maršal topništva Voronov, maršal topništva Jakovljev in drugi- *
iti na volišče.
Iz Benečije prihajajo vesti, da so karabinerji iz Prutane s pomočjo ozopovcev dan pred volitvami izvršili hišno preiskavo pri z-nanem
Zunanjepolitični komentator Pravde pravi:
Bet/inov govor - psihološka priprava za popolen umik od načel sodelovanja med zavezniki
Moskva, 10. (VZN) — Mednaroa-1 pravka z zahtevami o enostranskih ni opazovalec lista «Pravda» piše koncesijah. Take zahteve s strani
enega izmed udeležencev pri pogajanjih dado celo misliti na željo, ds vsili svojo voljo ostalim. Pri pogajanjih med enakimi silami ta želja ne more imeti nobenega uspeha. Zd' se pa, da modema britanska diplomacija ljubi, zatekati se k fra-zarjenju.
Poglejmo na primer vprašanje plovbe in trgovine na Donavi. Zdi se, da je to vprašanje popolnoma jasno. Donava je največje važnosti za države, skozi katere teče. Zaradi tega Je ureditev pfovbe na Donavi prvo izmed vseh vprašanj, o katerih bi morale odločati podonavske države. Popolnoma naravno je, da države, ki ne leže ob Donavi, ne bi mogle in ne smele gledati na svoje ugodje pri ureditvi plovbe na Donavi. Ne glede na težave, ki bi se utegnile pojavili, ako razpravljanje vp-ašanja, ki je tako preprosto in jasno, britanski minister noče od tega odnehati. Iz tega sledi po ojegovih izjavah, da britanske načrte za ureditev in organizacijo plovbe na Donavi niso vodili egoistični interesi, ampak prehranjevalni položaj Evrope. Pri
danes: »Ob začetku razpraljanj o britanski zunanji politiki v spodnji zbornici Je Bevin prikazal vladno stališče o vprašanjih, ki so jih pred loilli svetu zunanjih ministrov. Glede na vsa ta vprašanja je britanski minister vztrajal na »tališču, ki ga je vzdrževalo britansko odposlanstvo na pariški konferenci. To pa ni nikakor oviralo Bevina, da ni izrazil želje, naj se Bovjetsko od>po-slanstvo vrne v Pariz pripravljeno, sprejeti anglo-ameriške predloge o vprašanju mirovne pogodbe z Avstrijo, o italijansko jugoslovanski meji, o bivših italijanskih kolonijah o italijanski vojni odškodnini, o plovbi po Donavi in ostalih vprašanjih. To — je dejal Bevin — je najboliša potrditev zaupanja in medsebojnega razumevanja.
«Toda zakaj postavlja britanski minister samo enostranske koncesiji, kot potrdilo za zaupanje ln medsebojno razumevanje? Ker bi moral biti tisti zunanji minister, ki bi moral slediti nasvetu, ki ga Je imel za potrebno tako Jasno oprt-dohti v parlamentu. Jasno Je, da
popolno zaupanje in resnično med-1 razvijanju tega dekaza zatrjuje go. sebojno razumevanje nima nič o- spod Bevin, da ima Velika Brlta-
Češkoslovaška bo podprla
Jugoslavijo v njenih pravdnih zahtevah do Jul jsk- kraj ni in Trs u
Beograd, 10. Tanjug — Češkoslovaški pisatelj Andre Simon Je v razgovoru z zastopniki beograjskega šasopisja izjavil o vprašanju Trsta med drugim:
tMislim, da ni rešitev tržaškega vpraiJanja samo pomembna za jugoslovansko vlado, ampak tudi za vse demokratične narode sveta. Cehi, Slovaki in vai drugi slovanski
Maršal Tito
■e je vrn 1 iz Moskve
Beograd, 10. Tanjug — Davi ob 10. uri Je maršal Tito prispel na zemunsko letališče na svojem povratku iz Moskve. Skupno z maršalom Titom ln njegovim spremstvom je prišel v Beograd tudi sovjetski veleposlanik v Jugoslaviji Lavren-ttjev. Z drugim letalom Je prispela na letališče Jugoslovanska trgovinska delegacija pod vodstvom ministra za zunanjo trgovino ing. Nikole Petroviča.
Maršala Tita in njegovo spremstvo so pozi.-avill na letališ- u predsednik predsedstva narodne skupščine d>-. Ivan Ribar, člani narodne skupščine. Jugoslovanska vlada pod vodstvom podpredsednika Jugoslovansko vlside Kardelja, podpredsednik srbske vlade DJurovlč, zastopniki Jugoslovanske armad« In zastopniki sovjetskega veleposlaništva.
narodi bodo dali svojim jugoslovanskim bratom vso podporo v njihovi borbi za priključitev Trsta in Julijske krajine k Jugoslaviji.
Prepričan sem, da ne bodo demokratični narodi dovolili storiti krivico Jugoslovanskim narodom, ki so se borili proti skupnemu sovražniku Junaško ta zms^ovito v naj-tsžjlh prilikah, ki Jih zgodovina »e ni beležila.»
O intervenciji nekaterih tujih krogov v zvezi z razpravo proti Mihajloviču Je Simon dejal:
«Mentm, da Je vsaka intervencija za Mihajloviča prav tako gorosta sna, kot bi bila Intervencija za Hitlerja. Jugoslovanska vlada bo s to razpravo storila veliko uslugo vsem svobodoljubnim in demokratičnim narodom. Po mojem mnenju Je to razprava proti vsej mednarodni reakciji, ki je podpirala Hitlerja in ki se skuša sedaj borili proti vsem narodom, ki gradijo nov demokratični red.
«Vsaka svobodoljubna oseba», Je rekel nadalje Simon, «cutj globoko občudovanje do jugoslovanskih narodov. Oni so pokazali pod vodstvom maršala Tita, da oni, ki ljubi v resnici svobodo in samoodločbo Iznad vsega, ne more biti premagan. V najbolj mračnem trenutku je zasijala na nas luč — vzgled maršala Tita in partizanska arma-de-»4
nija interes zgolj za prehrano prebivalstva v Podonavju. Toda ali se podonavski narodi ne zaninajo morda za to vprašanjs, vsekakor nič manj, kot gospod Bevin. Zakaj ne puste, da bi sami odločevali brez kake tuje pcmoči o vprašanjih, ki sc tičejo podonavske plovbe.
Isti sis:em upravičenosti je Bevin vnesel v razpravljanje o vprašanju italijanskih kolonij. Po Be-vinovem mnenju naj bi bila razumljiva zahteva Velike Britanije, naj postane Cirenajka izključno njen mandat zaradi temeljnih interesov ljudstva tega predela, k! meji na Egipt.
Ista Velika Britanija vedno na moč nedolžno predlaga združitev britanska in italijanske Scmalije z enim samim nrinenom, da da «tem ubogim nomadom možno3t življenja*.
»Nepotrebno je povedati, da se resnični kolonialni cilji Velike Britanije zelo razločujejo od te izjave in da — kratko rečeno, — Britanija stremi po rozči-ritvi poststi, interesov in privilegijev v severni in severovzhodni Afriki.
«V luči vztrajnih zahtev brezpogojnega sprejema britanskih predlogov bi bilo treba tudi upoštevati argument, ki so ga iznesli Britanci o sklicanju konference 21 vojskujočih se držav v primeru, če bi bilo neuspešno prihodnje zasedanje sveta zunanjih ministrov.
»Vse Bevinov govor ima v celoti značaj psihološke priprave za popoln umik od načel sodelovanja med zavszniškimi silami, ki so jih prej ustalili.
«V bistvu Je bil tudi poskus pripraviti propad -poprej določenega načrta o sporazumnem delu med zavezniki, poizkus uporabiti metode pritiska in grožnje v odnosih s Sovjetsko zvezo. Skoda Je vsakega truda razpravljati, kako nevzdružlji-ve ln nepomembne so te metode. Pripomniti pa moramo, da je britanski zunanji minister prekosil v svojem govoru protisovjetske napade, ki jih vsebuje sloviti Fulton-ski govor VVistona Chuchilla. Be-
vin ni opustil prilike, da bi prekosil znano obrekovanje o »železnem zastoru v Evropi.*
»Ni brez pomena, da Je Churchill, ki se je udelečJI razprave, imel značilen govor, v katerem Je izrekel laburistični vladi nekaj poklonov, zaradi njenega stališča do »zastora*, medtem ko je posebno poudaril vlogo zunanjega ministra Bevina pri označevanju tega stališča vlade.
Politični opazovalec lista «News Chronicle* je podal zanimiva opazovanja o reakciji konservativnih odposlancev na Bevinov govor. Izjavil je, da so konservativci imeli ta govor za umesten in ga ocenili kot odločno dejanje proti komunizmu. Menijo, da bo ta podprl sta-ličče Churchilla v mnogih pogledih.
Ni težko verjeti tem člankarje-vim komentarjem.
štirje zunanji ministri
Si zopet sestanejo v soboto
London, 10. VZN — Štirje zunanji ministri bodo v soboto spet pričeli z delom. Med najtežjimi vprašanji, i so na dnevnem redu, bodo verjetno načrti za novo ustavno obliko Nemčija. Danes poročajo iz VVashingtona, da je ameriška vlada naklonjena federalističnim predlogom, ki jih je po vsem videzu pripravila britanska vlada. Toda o tem ni nobenega potrdila s strani odgovornih londonski krogov. V spominu je še, da je zunanji minister Bevin prejšnji teden v svojem govora pred zbornico označil federalno reorganizacije Nemčije kot možno, da pa ni o tem ničesar natančnejšega povedal.
BBC poroča, da so predlog, ki ga js stavila. Velika Britanija o bodoči ureditvi italijanskih kolonj, predložili v preučitev britanski, francoski, povjetski in ameriški vladi odpotovati komisija štirih velesil v Po britanskem predlogu bi morala Tripolis in Cirenajko, da ugotovi stališče krajevnega prebivalstva bodoči ureditvi njihove zemlje.
antifašistu Chiabai Valentinu iz Vodopivca, ki je imel sina v J.A, ki pa je moral po odpustu iz vojske pobegniti v cono B zaradi s'alne-ga zasledovanja in groženj. Karabinerji so sumih, da se je sin Ren-zo vrnil in da je on trosil letake, ki so pozivali ljudstvo, naj se vzdrži volitev. Sami karabinerji v ci-vllu so naslednjega dne z avtom trosili propagandne letake za monarhijo. Po neki še nepotrjeni vesti, so civilisti in ozopovci 4. junija pripeljali v vas Prišient blizu Čedada kamion orožja in streliva. Pri' tem Je prišlo, po nepotrjenih vesteh, (ko dobimo točnejše podatke. bomo poročali), do oboroženega spopada med zavezniškimi vojaki, od katerih sta bila dva ranjena, in tamkajšnjimi vojno-hujskaškimi e-lementi. Ti elementi so potem med ljudstvom širili glas, da so ta napad izvršili komunisti oz. »titovci*. Zavezniška vojska je nato prišla na lice mesta s tanki, izvršila natančno preiskavo ter ugotovila, da je bila ta provokacija delo pristašev desnice, od katerih je bil eden v spopadu tudi ranjen.
Tudi iz drugih vasi Slovenske Benečije poročajo o nasilju in strahovanju, o brezposelnosti in gospodarski bedi. Nekateri brezposelni so se preselili v Brda, drugi so že šli iskat delo v Jugoslavijo Belgijo in drugam. — Zadnje dni maja je prišel na obisk k svoji ženi v Kravar delavec Pavša Mario, Skupina ozopovcev ga Je še istega dne legitimirala in pozvala, naj jim sledi. Ker se jih je tovariš bal, se je hotel z begom rešiti. Na begu pa ga je v nogo Tani! ozopovec Simac Mario iz iste vasi. Ranjenca so izročili orožnikom, ki so ga poslali v bolnico v Čedad, kjer ga nadzorujejo.
Slovenskih pridig ne dovolijo
Iz Sovodenjcke doline je več delavcev »!o na delo v Belgijo. V vasi Strmica so hoteli ozopovci preprečiti odhod tov. Chiacicu ter mu gro. zili z brzostrelkami, ker je bil Titov partizan. Pred ozopovskim neofašističnim nasiljem nimajo miru niti duhovniki. Dne 23. maja je bil na poti proti domu napaden po neofašističnem občinskem tajniku iz 9t. Petra Terliharju in njegovih pajdaših župnik iz Braasa. Očitali so mu, da je v romarski cerkvi na Stari Gori pridigal slovensko in tako prodajal Benečijo Titovi Jugoslaviji. Zaradi slovenske pridige na Stari Gori se je moral zagovarjati tudi iupnik iz Stoblanka. Tudi njemu »o ozopovski oficirji iz Vidma ln njihov kapeten Gašperini iz Sovodenjske doline očitali, da s slo. venskimi pridigami škoduje italjan-stvu Slov. Benečije v odločilnih trenutkih, ko gre za njeno pripadnost- S temi oficirji so bili v družbi občinski tajniki in Drenkje, Srednjega in Klodiča. G. župnik, ki Je zaveden Slovenec, jim je odgovoril, da njegovi verniki govorijo šest dni v tednu slovenski in jim ne more zato sedmi dan pridigati italijanski. Vprašali so ga tudi, zakaj ni pridigal slovenski za časa Mussolinija. Odgovoril jim Je, da je takrat pač dobival navodila od škofa, danes pa so zmagale v
biti
UsakFrancnz mora
samo enega mnenja:
Trst pripada Jugoslaviji
Beograd, 10. Tanjug — Sinoči je prišel v Beograd iz Skoplja francoski pesnik Paul Elluard. Pozdravili so ga zastopniki društva Franci Ja-Jugoslavija, društva pisateljev Srbije in mnogi kulturni delavci v Beogradu.
Paul Elluard je prišel iz Grčije. V razgovoru z zastopniki tiska je Paul Elluard poudaril, da Je takoj ko je prekoračil Jugoslovansko-grško mejo, začutil duha svobode v Jugoslaviji. Povsod, kamor Je pogledal, je videl obsežno obnovit veno delo in zadovoljno ljudstvo k! požrtvovalno dc.'a za obnovo o-
pustošene dežele.
O vprašanju Trsta je Elluard dejal: »Vsak Francoz mora biti samo enega mnenja in to mnenja, ki je v popolnem skladu z jugoslovansko tezo. Trat pripada Jugoslaviji. Nemogoče Je razumeti, da si Italija kot poražena dežela upa postavljati zahteve do ozemlja, ki ni njeno in za /.ate-.-ega so se poleg tega Ju-goslova oskl narodi junaško borili ter mu prinesli svobodo*.
Danes bo Paul Elluard v Beogrn-’u predaval o »Sodelovanju pisateljev v francoskem gibanju odpora.*
svetu svobodoljubne sile in vsakdo lahko izpolnjuje svoje verske do.2-nosti v materinem jeziku. Zaradi zgoraj omenjenih dejstev je bene-šso ljudstvo, ki je bilo že toliko zatirano v preteklosti, napisalo s težko in žuljevo roko preprosto pismo Svetu zunanjih ministrov v Pariz. Pismo ne glasi:
Dragi gospodje ministri štirih zmagovitih dr^av
Jlfi vsi zavedni Slovenci, ki živimo v gorah nad Čedadom im Tar čentom, Vam iz vsega srca pošiljamo pozdrave in izraze globokega spolivevanja. Dosti smo le pretrpeli in ie trpimo pod tujčevimi kremplji, ki se nam zajedajo vedno globlje v naSa živo narodno telo. In to kljub težkim in krvavim borbam, ki smo jih vodili po nalih brepovifc in hoatah, da preženemo okupatorja in osvobodimo našo slovensko zemljo, da ji no bo nikoli več gospodoval tujec. Dovolj jo bilo prelite krvi, uničevanja, strahu in trpljenja. Vendar pa moramo ie vedno pod neofašistično strahovlado piti iz čaše trpljenja. Vsak dan smo v življenjski nevarnosti, napadajo nas s kamenjem in grozijo z orožjem »A morte i traditori e i-nsiem« a toro anche rinvasore». Zaprepaščeni in začuden i se sprašujemo, kdo js osvajalec, ki mu želijo smrt. Mar naši zavezniki, s katerimi smo se skupno borili za uničenje fašizma ali tisti, ki nam to očitajo, bivši fašisti in nemški ovaduhi, ki so se oborožiti lani po 1. maju in se Še danes z vojno hujskaškimi nameni oborožujejo in prevažajo orožje v razna središča Slovenske Benečije t
Gospodje ministri, nam se godijo tudi velike krivice zaradi pristranskega delovanja neofašističnega upravnega aparata. Pomoč, ki jo je nakazal zavezniški Rdeči križ, je kila krivično in pristransko razdeljena. Razni špekulatje razprodajajo to blago na črni borzi. Družinam, ki so sodelovale v narodno osvobodilni borbi, niso nakazali nobena pomoči s pretvezo, da sv dobili takšna navodila za razdeljevanja od guvernerja Zavezniške vojaške uprave, ki upravlja to ozemlje On naj bi namreč izdal odredbo, da ni treba partizanskim družinam nuditi pomoči. Lepo plačilo za naj do-Ijena. Razni špekulantje razprodaja-Gospodje ministri, to Vam je dovolj jasna slika o stanju v Slov. Benečiji in o krivicah, ki »e nam godijo. Vsi Vas prosimo skorajšnjega odrešenja in pravične razmejitve. Želimo Vam pri Vašem delu o-bilo sreče' in da bt vodil Vaje misfi duh pravičnosti. Edino hitra rešitev in določitev meja, ki je v skladu z naJimi življenjskimi in etničnimi pogoji ter željami našega ljudstva, nam more nuditi gospodarski ln kulturni razvoj ter mirno sožitje s sosednimi narodi. Do teh zahtev imamo tudi pravico, da ne bodo zaničevana trupla na Ji h padlih borcev partizanov, ki so padli v Benečiji, da ne bo zaman toliko prelite krvi, s katero jo napojena vsa naša zemlja. Vse to zahteva, kliče, po priključitvi k Jugoslaviji, Pozdravljeni in ne pozabite na nasl
Slovenci iz Benečije.
Svečana razglasitev referenduma v italill
Rim, 10. AFP — Kasacijsko sodišče je pričelo Ob 18. uri italijanskega časa objavljati rezultate referenduma.
Pagano, predsednik kasacijske-ga sodišča v Rimu, je bral rezultate posameznih volivnih zborov ter Je na koncu objavil, da je republika dosegla 12,672.767 glasov, monarhija pa 10.688-905 glasov.
Na popoldanski ministrski seji v soboto, ki Ji je predsedoval De Gasperi, s« je italijanska vlada odločila, da proglasi za narodni praznik dan po proglasitvi dokončnih rezultatov referenduma.
Na isti seji so preučili načrt o amnestiji. Načrt Je zelo dalekose-žen: od amnestije bodo izvzeti samo oni, ki so sodelovali s sovražnikom ali pa so imeli z njim tajne zveze, kakor tudi oni, ki so zapustili med vojno poveljniška mesta.
Obsojenim na smrt bodo kazen zmanjšali na dosmrtno ječo, onim, ki so bili obsojeni na dosmrtno Ječo, pa bodo kazen zmanjšali na 30 let zapora.
SZ ne zahteva od Bolgarije
provračila žita
Sofija, 9. Tanjug. — Po poročilih dopisnika »Tanjuga*, je načelnik odseka za zunanjo trgovino dr. Matejev izjavil zastopnikom tiska, da Je podpisal dogovor ■ sovjetskimi predstavniki, po katerem Bolgariji ni treba povrniti 50.000 ton žita, ki jih je lani Sovjetska zveza posodila Bolgariji.
Pričel se je proces proti Mihailoviču
Beograd, 10. Tanjug — Davi po 9. uri se je v veliki dvorani peša-dijske Sole v Topčiderju pri Beogradu pričela razprava proti skupini vojnih zločincev z Dražo Miha j. lovičem na čelu.
Javni tožilec je polkovnik Miloš Minič, ki mu stojita ob strani dva pomočnika.
Člani vojaškega vrhovnega sodišča FLR Jugoslavije so: predsednik: polkovnik Mihajlo DJordjevič, člana: podpolkovnik Miljakovič ta podpolkovnik Mihajlo Jankovič, njuna namestnika pa:	majorja	,
Stanko Vic in Mirko Ilič.
Ko Je stopil v dvorano sodni dvor, so vsi navzeči v znak pozdrava vstali. Ko so pa privedli v dvorano obtožen z ' Dražo Mihajlovičem na čelu, Je občinstvo, ki je napolnilo vsa mesta v dvorani, dalo du-ška svojamu nezadovoljstvu. Umirili so ss, ko Jih Je predaed*lk pozval na red.
Nato je predsednik pozval vse obtožence, naj povedo svoje ime. Prvi je bil poklican Draža Mihaj-lovtč, ki je odgovoril z zelo tihim glasom. Potem ko so vsi obtoženci dali svoje osebne podatke, Je javni tožilec pričel Crvati obtožnico.
Razprave se Je udeležilo več kot 60 tujih novinarjev in filmskih o-peraterjev iz vseh držav.
NEW YORK. — Poročilo lista »Associated Press* iz Bangkoka
pravi, da so našli mtadega kralja Siama v njegovi palači mrtvega,.
PRIMORSKI DNEVNIK
11. junija Jfljj
Pred novo konferenco v Parizu
ITALIJA IN TRST
Še nekaj	misli
Splača se 'nekaterim političnim In gospodarskim kameleonom, ki iz političnih ultranacionalističnih in gospodarskih imperialističnih razlogov po prilikah tako radi prilagajajo na škodo Trsta svoja dejanja in svoje zahteve, osvežiti malo spomin, kako so se vodilni predstavniki Italije v vprašanjih Trsta ln Julijske krajine pod silo razmer izražali nekdaj čisto drugače kot pa to delajo danes.
Trditev o nedeljivosti Julijske krajine, ki jo je postavil na zadnji konferenci zunanjih ministrov v Parizu v imenu SZ zunanji minister Molotov, je n. pr. istovetna s trditvijo nekdanjega fašističnega finančnega ministra Mo. sconi-ja in onorevole Suvich-a. V tem smislu sta se izrazila že leta 1928, to je po 10. letih (1918 -1928) bridke izkušnje katastrofalnega propadanja tržaškega pristanišča, njegovega prometa in trgovine, ob priliki skrajnega poizkusa umetne transfuzije krvi umirajočemu Trstu z umetno ustvaritvijo takozvaae industrlal-ne cone v tržaškem pristanišču, s posebnimi ugodnostmi in olajšavami, kot jih je po zakonu z dne 8. julija 1924 št 3151 do tedaj uživalo v Italiji samo mesto Neapelj, in ki pa kljub vsemu ni mogla Trstu prinesti rešitve.
Tako prinaša dnevnik «11 PIc-colo» z dne 26. julija 1928 ob tej priliki na 4. strani sledečo izjavo takratnega fašističnega finančnega ministra Mosconija: sTrst je po eosvobodšlnl» vojni zgubil tvoje naravno zaledje.» (D o po la guerra dl redenzione Trieste & ve-ftuta a perdere il suo naturale retroterra*).
S to izjavo priznava namreč sam uradni predstavnik takratne Italije, finančni minister Mo-aconi javno pred celim svetom resnico, zakaj Je izgubil Trst v Italiji svojo naravno funkcijo trgovskega lin prometnega pomorskega središča in zakaj je nujno potrebno, da se Trstu končno pomaga in Sicer baš na ta način, da se mu umetno u-stvari industrijsko cono z vsemi možnimi Izrednimi prednostmi in olajšavami.
V članku «Duce za veličino Trsta* («11 Duc-a per la potenza di Trieste*) se le-tam priznava še tole: *Ne bi bilo koristno tajiti, da smo bili le več let v posebnem strahu, ker ni bilo reiitve oziroma ker se Je rešitev težkih in bistveno važnih problemov, ki se tičejo mesta tn njegovega empo-rija, tako dolgo zavlekla in da smo čakali z nestrpnostjo.» (<Da piu anni, non gioverebbe dissi-mularlo, eravamo in una specie di trepidazione per la mancata o ritardata soluzione di gravosi ed essenalaU problemi inerentl alla oittd e alVemporio; e atten-devamo oon impazienza...*.
Poglejmo sl še, kaj ugotavlja v isti številki dnevnika «H Pic-colo* on. Suvich o problemu Trsta. Iz tega jasno razvidlmo, kam je pripeljalo mesto Trst tako. zvano mačehovsko diktirano fašistično gospodarjenje iz kralja-
/sita je prva Številka glasila primorskih dijakov eOlas mladih» s zelo pestro vsebino, ki bo zanimala ne samo naio mladino, ampak tudi odrasle. List izhaja dvakrat na meseo na osmih straneh (n je bogato ilustriran. Poleg dijaSkih sotrudnikov za prvo Itevilko so tudi Jože Pahor, C. A. Sinkoveo in Andrej Budal,
Posamezna Itevilka stane 8 lir in se lahko dobi po vseh razprodajalnicah našOv časopisov. Dijaki se lahko obrnejo tudi na poverjenika za njihovo Solo odnosno na u-pravo, Oorioa, Ljudski dom, in upravo Trst, vta Carduoci 6, II, Prihodnji teden bo iz-Ila t. Itevilka, ki ne bo zaostajala za prvo, ne po vsebini ne po opremi.
Dijaki, čitajte vaš listi
stva: ePotem ko so politični in ekonomski merodajni činitelji mesta soglasno odklonili predlog vzpostavitve svobodnega pristanišča, ki bi postavil tržaSki em-porij v prednostni položaj glede na ostala pristanišča v kraljevini, so osredotočili vse sile v zahtevi, da se ustvari industrijska cona... kajti tržaSko gospodarstvo je bilo vsled spremenjenih političnih in gospodarskih pogojev svojega zaledja prisiljeno iskati si novih orientacij.» (sScar-tata per unanime volontd. dei /«t-tori politici ed economici della dttd, la proposta dell’istituzione del porto franco, che avrebbe messo Temporio triestino in una situazione del tutto partlcolare di fronte agli altri porti del Re-gno, gli sforzi erano stati con-centrati sulla richiesta della zona industriale... giacchč Vecono-mia triestlna, in seguito alle mu-tate condizioni politiche ed eco-nomiche del proprio retrotcrra, doveva oercare nuovi orienta-menti*).
Torej vsled nenaravnega položaja, v katerem se je pristaniško mesto Trst znašlo po prejšnji svetovni vojni vsled nove državne meje pri Postojni, je bilo prisiljeno Iskati si novih rešitev in novih poti. Potencirana industrializacija naj bi rešila problem Trsta.
Koliko bolj tri bile prerezane žile dovodnice mestu Trstu šele z Wilsonovo črto kot jo danes kot skrajno žrtev velikodušno predlaga De Gasperi, ko ni mogel Trst živeti niti s črto pri Rakeku in Planini, kaj šele, če bi obveljala, recimo, francoska črta. Kakšna usoda bi s tem zopet doletela nekdaj cvetoče mesto Trst?
Pri vsem tem je imel duče z ustvaritvijo nove industrijske cone svoje posebne namene in sicer imperialistične kakor se Je tudi pozneje dejansko izkazalo za resnično. Trst naj bi postal oni mostobran, s katerega Je nameraval fašistični osvajalni imperializem pozneje napasti balkanske države.
Tržaška industrija je dobila naročila za graditev predvsem italijanske vojne mornarice. Omenjeni uvodnik trdi na koncu: tSedaj je naša naloga poskrbeti, da postane ta industrijaska cona vir za naSe bodoče podvige tn zmage: Sredstva so nam sedaj dana, treba jih bo le znati pravilno uporabiti.» feBd i compito n ostro ora far si che la vasta zona in franchigia diventi la fon te , deli e n ostre vittorie future: I mezzi d sono stati dati; oocorre saperli impiegare...*).
In Trst Je gradil, toda prvenstveno vojne ladje, ki jih Je naročala predvsem fašistična ftalija, ker je pripravljala svoj imperialistični pohod v Abeslnijo, Albanijo, Grčijo, Francijo in Jugoslavijo. Kako naj bi bil Trst industrijsko uspeval brez graditve tega vojnega brodovja, ki ga lahko smatramo kot izredno naročilo ln delo?
In ta pot je fašistično Italijo, «ptico roparico*, privedla v prepad, v katerem se danes nahaja kot premagana država nekdaj mogočne osi Rim-Berlln.
Trst Je prvenstveno trgovsko ln prometno pomorsko središče. Sele v drugem redu prihaja v poštev Industrija, v glavnem pač ladjedelniška, ki pa Je tesno povezana a proč Vitom civilnega pomorstva in trgovine in je od tega tudi neposredno odvisna.
Kako pa bi zgledal Trst, če bi pripadel današnji Italiji, to je premagani državi, ki ne bo smela več graditi vojnih ladij in ka. tere Industrija bo omejena na minimum, sl lahko predstavljamo, ne glede na to, da bi bodo-Ca Italija, gospodarica Trsta, ščitila še tisto malo industrije, ki ji bo dovoljena, predvsem v Italiji sami, tako da bi za Trst o-stalo le bore malo kaj.
Jasno Je torej, da je Trst brez svojega zaledja kot ga je več ali
manj imel pred prihodom Italije, prvim v svoji slavni zgodovini in upajmo tudi zadnjim, ki je z dna temeljev porušil naravni tok njegovega mnogo obetajočega razvoja, neizogibno in dokončno doigral svojo veliko vlogo v srednji Evropi, ki mu je dana po naravi.
Edino pripojitev Trsta k njegovemu naravnemu zaledju, to'je k današnji novi FLR Jugoslaviji in to kot VII. federativna republika, tvori ključ in vrata k njegovemu novemu vzcvctu in bodoči veličini. To je edina pot, po kateri bo Trst lahko zavzel spet svoje mesto predvsem kot pristanišče in trgovski srednj?-evrop-ski empocij kot mu po svoji naravi že od nekdaj pripada.
Fašistični napad
na dopisnika Tanjuga
V nedeljo zvečer okrog 21. ure je skupina italijanskih šovinističnih neofašističnih e-lementov napadla v ulici Car-ducci v bližini Portici di Chiozza dopisnika «Tanjuga» tov. Slavka Štoko ln ečiega izmed urednikov »Primor-skega dnevnika*. Uredniku »Primorskega dnevnika* se je posrečilo rešiti se, medtem ko so fašisti tov. Štoko vrgli na tla in ga pretepali. Rešil ga je neki civilni policist, kj ga je hotel nato samega odpeljati na policijo. Na protest tov. Stoke je policist aretiral dva napadalca in ju odpeljal na policijo. A-retirana napadalca sta dva študenta, ki so ju pridržali. Tov. Stoka je pri napadu dobil poškodbe.
Zopet nov dokaz, kako nameravajo gospodje okrog CLN-a izvajati svojo »fratel-lanza giuliana*.
Protestno zborovanje
Dne 5. t m. je bilo v St. Petru na Krasu protestno zborovanje proti škofu Margottiju, ki hoče birmati primorske otroke. Ob tej priliki je
spregovoril tov. Marjan. Navzoči so z burnim ploskanjem in vzkliki pozdravljali izvajanja govornika. Izjavili so, da ne bodo pustili, da bi škof Margotti bdrmal naše otroke in da se ne strinjajo z govori ameriškega In angleškega zunanjega ministra. S tega zborovanja so odposlali pozdravno brzojavko vodji delegacije Julijske krajine tov. Bevku v Pariz. V njej ponovno izražajo odločno zahtevo po priključitvi celotne Julijske krajipe s Trstom k Jugoslaviji.
K. L.
Roditeljski zbor za slovenske
srednje šole v Trstu
Starše onih dijakov, ki posečajo slovenske srednje šole v Trstu, vabimo, da se udeležijo roditeljskega zbora, ki se bo vršil danes v torek 11. t. m. ob 20. uri v prostorih krožka v Vicolo dell’Ospedale Mi-litare 2. Na dnevnem redu so vprašanja, ki se tičejo študiranja dijakov. Zaradi važnosti reda naj se udeležijo sestanka vsi starši!
JADRANA
Volčjigrad
ZA VOJNE SIROTE
Na svojem rednem sestanku si jfi mladina z Volčjigrada zadala nalogo, da bo po svojih močeh prispevala za vojne sirote. Sklenila je, da bo štedila s pisarniškimi potrebščinami in da bo prihranek podarila v korist vojnim sirotam. To bo le skromen prispevek, toda dan bo iz srca. Kot prvi prispevek daruje mladina 200 lir.
Postojna
PROTESTNO ZBOROVANJE
očistila 400 m vaške poti in napravila 44 delovnih ur. Ostali so se poslužili tudi vprežne živine, s katero sta razpolagala dva tovariša. Napravila sta 70 delovnih ur. Tov. Knez Marija se Je požrtvovalnim vaščanom iskreno zahvalila.
Kante Ivan
Gabrovec pri Proseku
USPEHI VAŠKE MLADINE
Dne 5. t. m. se Je vršilo v Postojni protestno zborovanje proti krivičnim predlogom o razmejitveni črti med Jugoslavijo in Italijo. Primorsko ljudstvo, ki je ogromno pretrpelo pod fašistično tiranijo, je proti predlogom zunanjih ministrov Anglije, Amerike in Francije odločno protestiralo. Navzoči so izjavili, da ne bodo nikdar več dovolili, da bi se ta slovenska dežela razdelila v dva dela. Zbrani množici je spregovoril tov. Pavčič. Poudaril je nesramno igro reakcionarnih klik v tujini, katerim nikakor ne gre v račun, da bi bila Primorska s Trstom priključena k Jugoslaviji. Množica je ostro protestirala tudi proti namenom geriškega čkofa Margottija, da bi birmal mladino Slovenskega Primorja. Ljudstvo je zahtevalo, da birma primorske otroke pošten škof. S tega množlč. nega zborovanja so odposlali pozdravni resoluciji delegaciji Julijske krajine v Pariz in PPNOO-ju. Zborovanje so zaključili s himno «Hej Slovani*.
Sežana
POMOČ POLITIČNIM JETNIKOM
Komisija za pomoč političnim Jetnikom za sežanski okraj je ugotovila, da so v teku meseca maja nabrali sledeče prostovoljne prispevke: Sežana 550 lir, Šmarje 82 lir, Krajna vas 275 lir, Merče 382 lir, Dane 450 lir, ZAMJK za Dane 202 lir, Skopo 880 lir, Gol 300 lir, Orlek 741 lir, Dobravlje 415 lir. Godnje 604 lir. Povir 756 lir, Avber 325 lir, Križ 300 lir, člani okrajnega Narodno osvobodilnega odbora in o-k raj nega odbora SIAU 1.325 lir, skupno 7.515 lir. Vsem, ki so prispevali, se komisija najlepše zahvaljuje.
Samatorca
UDARNIŠKO DELO
Tudi v tej mali vasici imajo svojo delovno četo. Ponosni so, da tudi v tem ne zaostajajo za drugimi vasmi. Pred dobrim mesecem je delovna četa izvedla svojo prvo tfkcl-jo. Povezala je več stotin trt nekemu zaslužnemu tovarišu ki je zelo šibkega zdravja. S tem Je dala pobudo vsem ostalim. Na vaškem masovnem sestanku Je padel predlog, naj bi se sodaj ponovno ustanovila delovna četa. Potrebno bi bilo pomagati pri obdelavi zapuščene zemlje, prekopati 15 do 20 dreves, ki so ze posušilo, očistiti vaško pot ln drugo. Klicu ee je ljudstvo takoj odzvalo. Ustanovili so nove delovne čete ter sl razdelili delo. Mladinska delovna četa bo očistila vaško pot, ostale l?te pa bodo obdelale polje tov. Knez Marije, žene padlega "borca. Z delom so pričeli že naslednji dan. Vsi so se zbrali na dogovorjenih mestih. Mladina Je
Mladinci te vasice so se takoj po kapitulaciji Italije odzvali klicu Osvobodilne fronte in odšli v gozdove, mladinke pa so postale prav hitro zelo dobre kurirke. Mnogo jih je padlo, mnogo vaščanov je bilo a-retiranih in interniranih. Po kapitulaciji Nemčije so se vrnili. Pričeli 30 takoj z delom. S požrtvovalnostjo in voljo so dosegli že lepe uspehe. Med drugim so priredili dve kulturni predstavi z Izbranim sporedom. Razen tega so napravili tudi 310 prostovoljnih udarniških ur, 3 pri ureditvi mladinskega doma. Uredili so čitalnico, si nabavili knjige, izvršili nabiralne akcije za pomoč vojnim sirotam, za pomoč svojcem škedenjskih žrtev, za brezposelne delavce itd. Skrbeli so tudi za grobove padlih partizanov. Mladinci in mladinke so dosegli lepe uspehe tudi na flzkulturnom polju. Pa tudi pionirji ne zaostajajo. Pod vodstvom mladink so priredili že tri kulturne mitinge. Sedaj se učijo, da bi mogli zopet čtm.prej nastopiti.
Blazina Angel
Idrija
MLADINA SE JE VRNILA IZ TRBOVELJ
Dne 2. t. m. je delegacija idrijske delovne mladine ponesla in poklonila trboveljski delovni mladini svojo zastavo kot živ dokaz bratske ljubezni in tesne medsebojne povezanosti. Idrijske mladinske delegate — mlade rudarje, je trboveljska mladina in ostalo ljudstvo sprejela slovesno in prisrčno, kot pač more sprejeti le brat brata, ko se po dolgih letih zopet snideta. Idrijski mladinci pripovedujejo, da so se med njimi počutili presrečne. Poslanstvo mladinske delegacije in
mogočna manifestacija trboveljske mladino in ljudstva je ob tej priliki zopet pokazala, da si prav vsi žele priključitve Julijske krajine s Trstom Jugoslaviji. Pri sprejemu so se zlasti odlikovali trboveljski pionirji, ki so zelo lepo zapeli nekaj pesmi. Težko je bilo slovo, toda v srcu je vsak čutil, da bo kmalu prišel toliko zaželeni čas dokončnega brisanja mej med Jugoslavijo in nami.
Nabrežina
SESTANEK TRGOVCEV IN OBRTNIKOV
V četrtek popoidne se je vršil v Nabrežini sestanek, vseh trgovcev in obrtnikov iz nabrežinskega okraja. Tov. Slavko Pertot je otvoril zborovanje in pojasnil vsem navzočim namen sestanka, ki se je vršil predvsem v znamenju protesta proti trem krivičnim črtam, ki so jih na pariški konferenci predlagali zavezniški zunanji ministri. Na kratko je orisal naše stališče in pozval vse navzoče, da se o tem izrazijo. Nato je povzel besedo tov. Slavec Ado, ki je podal obširen politični pregled in pojasnil naš današnji položaj s posebnim ozirom na pravkar izvedene Volitve v Italiji. Tov. Urli, član okrajnega odbora SIAU, je poročal o gospodarskem položaju našega okraja pred svetovno vojno ter prikazal razliko mad tem stanjem in položajem pod italijansko okupacijo. Navzoči so z največjiim zanimanjem sledili govorniku ter njegova izvajanja burno odobravali. Tov. Grmek Alfonz je govoril o političnem položaju, nakar se Je razvila živahna diskusija. Končno so navzoči odposlali protestno resolucijo zunanjim ministrom. v Pariz, pozdravno resolucijo načelniku delegacije Julijske krajine tov. Francetu Bevku v Pariz in pozdravno resolucijo zunanjemu ministru Sovjetske, zveze Molotovu. V vseh treh resolucijah so vsi trgovci ln obrtniki nabrežinskega okraja soglasno Izjavili, da vztrajajo pri svoji zahtevi, da se Julijska kmlina s Trstom priključi Jugoslaviji.
J. T.
ZAKLJUČEK »MLADINSKEGA TEDNA*
Mladina v borbi za priključitev k FLRJ
Predvčerajšnjim zjutraj je bila v prostorih kulturnega kroška »Tomažič* spričo zaključka »Mladinskega tedna* mestna mladinska konferenca. Udeležili so Se Je vsi okrajni mladinski aktivisti. Ob tej priliki je tov. Bacicchi ugotovil u-spehe, ki jih je antifašistična slovenska in italijanska mladina mesta Trsta dosegla v delu in tekmovanju v «Mladinskem tednu*. Obe-nčm je začrtal tudi smernice za bodoče delo. Za njim je spregovoril še tov. Bortolutti, ki je prikazal razliko med »Mladinskim tednom* pri nas in v Jugoslaviji, kjer mladina uživa največjo pomoč ljudske oblasti. V nasprotju S tem se mora antifašistična slovenska in italijanska mladina naše pokrajine še dalje boriti za najosnovnejše pravice. V diskusiji je neki mladinec predlagal, naj bi ustanovili še drugo mladinsko brigado za »Mladinsko progo* in s tem omogočili tržaškim mladim antifašistom, da bi se udeležili obnovitvenih del v Jugoslaviji. Ze iz tega se jasno vidi, da hoče antifašistična mladina mesta Trsta z vsemi svojemi močmi pomagati jugoslovanski mladini, da hoče skupno z njo, s priključitvijo k Jugoslaviji živeti in delati.
v naio zmago m vam pošiljamo najlepše pozdrave. TovariSi izka-iite se, saj smo z vami mi vsi*.
Talio piše antifašistična tržaška mladina, ki ni zamudila niti te prilike, da bi izkazala vso svojo ljubezen in svojo neizmerno voljo po priključitvi k*' Jugoslaviji. Ti mladinci ln mladinke so danes pripravljeni prav na vse, samo da dosežejo svpj cilj, da dosežejo to, kar si danes želi vse demokratično slovansko in italijansko ljudstvo Julijske krajine in Trsta.
Pismo v Pariz
SpoJioti&o. in o(tya.V£.
Razdeljevanj« ilvil
RAZDELJEVANJE MILA ZA PRANJE ENOTNEGA TIPA ZA POKRAJINO. Trgovsko industrijska zbornica v Trstu javlja, da bodo danes pričeli deliti enotno milo za pranje vsem potrošnikom, ki imajo otčinske živilske izkanznlce. Delili bodo po 100 gr mila na osebo. Načelnike občinskih odsekov, za prehrano vabimo naj nemudoma dvignejo pri uradu za razdeljevanje v Trstu potrebne odrezke. Dne 29. t. m. se bo delitev končala, Cena 200 lir za kg.
Izgubljeno
Dne 30. maja t. 1. ol?rog 14. ure
je tovariš Kocman Jože, sin Jožefa in Jožefe, rojene Stubelj, izgubil na cesti med Treblžanom ln Čehovini v Gornji Branici denarnico, v ka. teri je bilo 5000 lir in več dokumentov. Tovariš Kocman Jožef je rojen 12. Junija 1920 v Samatorci, okraj Nabrežina, kjer tudi biva. Kdor je
denarnico najdel, naj obdrži denar, dokumente pa naj pošlje na Okrajno poveljstvo Narodne zaščite za Vipavsko.
RADIO
TOREK, 11. JUNIJA 13.30 orkester pod vodstvom dirigenta Nicelllja; 14 predavanje v Italijanščini; 14.15 pregled vesti; 17 15 minut ritmov; 18 obvestila svojcem; 18.15 predavanje v italijanščini; 18.25 plesna glasba; 18.40 predavanj« o Danteju; 19 mladinska oddaja v slov.; 19 20 obvestila svojcem, alov.; 19.30 koncert pianista Antona Ravnika; 20 napoved časa - poročila v slov.; 20.15 poročila v italijanščini; 20.30 nekaj ritmov; 20.40 angleška lekcija; 21 kancert mandolinista Gina Pres-san; 21.30 pevski zbor; 22 orkester Cetra; 22.30 glas Londona; 23 zadnje vesti v italijanščini; 23.15 zadnje vesti v slovenščini; 23.25 nočno zabavišč«; 24 zaključek.
KULTURNO PROSVETNO DELO
KONCERT
GLASBE V
KOMORNE
SKEDNJU
V soboto dne 8. 6. 191)6. se je 3 dvorani kulturnega druitva «/-:an Zol* vriil konoert komorne jlasbe s sodelovanjem godalnega orkestra pod vodstvom raivn. prof. Karla Bancina, sopranistke Justine Vugove in Pavle Potratove, tenorista Behzarja Bancina ter prof. Vtroe Bončinove.
Bporod je bil zelo pester ter je ibsegal dela skladateljev najraz-'iinejsih dob. Po uverturi od Ore-\ry-ja je zapel Lajovčevo tSere-n ado* 4n Parmovo nPoslodnjo not» tenorist Belizar Sancin, nakar je zopet orkester zaigral priljubljene Oriegove nNorvelke melodije». Naslednja totka je bila pesem. Oretaninova «V stepi*, ki to je vzorno initrumentiral diri-jent Karlo Sancin 4n jo je zapela topranistka Vuga Justina. Poudarjam, da je zamisel hnitrumenti-ranja pesmi, ki imajo 1» klavirsko tpremljavo za manjlo orkestralno tasedbo, zelo dobra ter je naila prt poslušalstvi- zelo ugoden od-
Prvi det koncerta de zaključile
S skladbe: Boocherinijev nlie-nuet*, Nedbalov nValse tnste> im Karla Bancina nSkedenjska serenada nki jih je izvajal godalni orkester s spremijevanjem klavirja.
V drugem delu koncerta je nastopila najprej sopranistka Pavla Potrata, ki je ob klavirski spremljavi prof. Mirne Sancinove zapela arijo is Puooinijeve opere »šfa-dam Butterflg* tn nBoheme» ter Dvorakove tOiganske napeve». Sledile so 8 pesmi K. Sancina nMors Vitrir* tn nPozivs, ki ju je ob spremljavi godalnega orkestra zapela sopranistka Vuga Justina. Spored je zaključil DalVAb-bacov koncert za godalni orkester.
dodatni orkester, ki je tvoril temelj konoertu, je uveibal prof. Karel Sancin. Lahko rečemo, da je pomen tega prvega slovenskega godalnega orkestra vetji, kakor bi »z zdelo poslulalou prvi hip. Ne smemo pozabiti, da prav za prav na vseh poljih kulturi Slovenci orjemo ledino na novo. saj jo je italijanski fafizem sko-
raj zatrl. Tako je tudi z našim. godalnim orkestrom. Čeprav je orkester nastopil šele prvikrat, je vendar poltazal že lepo kvaliteto, zlasti pri skladbah v II. delu koncerta. Naravnost presenetilo »km je odliino izvajanja DalVAbbaoo-vega koncerta, kar zagotavlja, da smemo od orkestra, ki ga s toliko polrtvovalnostjo vodi prof. Karel Sancin, pričakovati le veliko. Za večjo polnost sozvočja bi bilo dobro, te M uspelo dobiti dirigentu le drugega telista tn kontrabasista, ker si je treba sicer pomagati s klavirjem, kar pa lahko vzbudi pri nekaterih skladbah vtis salonskega orkestra.
Obe sopranistki sta st smotrno
razdelili pevske totke glede na značaj pesmi, ki se prilegajo glasu ena in druge ter sta lepo izpolnili svojo nalogo. Posebno je vžgal glas Pavle Potratove. Upamo, da Jo bomo slišali med prvimi pevkami bodote trialke slovenske
kan*. Pevski melani mladinski zbor eZmaga> je učinkovito zapel pesmi zVstani mladina» in tTekel sem dol po dolini». Molki pevski zbor eProletar» pa Je v splolno zadovoljstvo navzočih zapel zSlava delu» in sBarcarolo».
operem
Uvodno besedo h koncertu je spregovoril tov. Orbeo Ivan.
Občinstvo, ki je posetilo konoert v lepem številu, Je nagradilo umetnike s sponstanim ploskanjem. Med poshiialci smo opazili tudi znatno Itevilo Italijanov, kar jo ponoven dokaz bratskega sodelovanja vseh poltenih Slovencev in Italijanov.
D. O.
V drugem delu sporeda sta pionirki Kobeo M. tn S/aveo D. zaplesali ples po motivu eOdkod si dekle*. Tov. Volpatto V. je lepo deklamirala pesem zOtrok tn domovini*. Pevski zbor eZmaga* je zapel le zNaglo puške* in »Ptičice zbrane*, zbor eProletar* pa eZvončku* in »Brindisi*. Ta del programa so zaključili pionirji s pesmijo »Ko legel je na vas večer*.
Pregled kulturno-prosvetnih prireditev
Prinalamo dve poročili, v katerih člani nalih prosvetnih društev opisujejo kulturni prireditvi, ki so jih imeli v Vrfcu pri Trstu in v Skednju.
RAVTE - VRH. člani kulturno prosvetnih organizaoij so se u~ damilko pripravljali za svojo domačo kulturno prireditev. Mladinci, pionirji in ostali vaščani so postavili veliki oder, pripravili stole, zravnali zemljo, okrasili
dvorišče tn namestili gvočnik. Kulturne prireditve se je udeležilo nekoliko tisoč ljudi iz domačega kraja, bližnjih vasi in daljnih vasi. Preveval jo je duh slovansko italijanskega bratstva. Mali pionirji in pionirke so najprej zapeli tBarčioo*, nakar je pionirček Lojzek deklamiral »Prolog*. Za njim sta nastopila naj-mlajia pionirčka Kert Marjan in Bažeo M. z deklamacijami tHl-
»S*.»	Bal-
V tretjem delu sta pionirja Jurjevič M. in Kert Marjan igrala prizorček sMaček*. Nato so pionirji Bočaj K., Volpatto V., Ve-kjet L. in Jerman Klavdij igrali ePekoča bolest*. Sledila je dvo-dejanka tDeca Uče kralja Matjaža*. Zelo lepa je bila tudi plesna slika s pesmijo v italijanščini zPotujmo po svetu*. Pevska zbora eZmaga* in zProletar* sta zapela Se «Pozdravljena domovina*, *Ujetniki* in »Zera na Alpah* (v italijanščini* ter »Kolo*.
Kulturna prireditev je v kulturnem oziru uspela. Dobro so sa postaviti prav vsi pevci in igralci, mlajši (n stor^ Ljudstvo j*
Ob zaključku zborovanja so mladinski aktivisti odposlali tajništvu namestnikov zunanjih ministrov v Pariz spomenico sledeče vsebine: «Za trinajst mesecev je minulo od zmagovitega zaključka vojne. Mi, mladinci, ki smo se kot borci pat ižanskih brigad ali kot aktixn-sti udeležili osvobodilnega gibanja prepričani, da naje žrtve tn naše trpi jem je no bodo zaman ter da bo naje ljudstvo končno svobodno zaživelo, se vprašujemo, zakaj še ni rešeno vprašanje pripadnosti našega mesta in krajine. Položaj je za delavske množice vsak dan slabši, toda one vse to premagujejo, ker so prepričane, da bo po teh težkih trenutkih prišel čas, ko bo tudi za Trst kot VII. federalno edinico v okvii~u Titove Jugoslavije dovolj dela in kruha. Pri reševanju tržaškega vprašanja morajo štirje zunanji ministri upoštevati voljo prebivalstva pokrajine. Oni morajo u-poštavati, da so si Italijani in Slovani skovali nerazdružno bratstvo v osvobodilnem boju, da so se ob strani zaveznikov borili proti skupnemu sovražniku, za kar zahtevajo danes tudi svoje pravice. Upoštevajoč gospodarske, etnično. zesMjepisne prilike, v naši pokrajini tn upoštevajoč željo antifašističnega ljudstva, smo gotovi, da bo Trst z vso Julijsko krajino pripadal k Jugoslaviji*;
MI vsi smo z vami!
Uspeh tedna za popravo cest v Jugoslaviji
Beograd, 1 - Tanjug — Akcija za
popravilo ce3t je prihranila državi več kot 200 milijonov dinarjev. Prebivalstvo Jugoslavije je v tem ted-
nu dalo več kot 1 milijon proštov^
ljnih delovnih dni. V tem
času J*
bilo izkopanih in očiščenih U-km cestnih jarkov, popravljenih
zgrajenih 27 mostov in izvršenih mnogo drugih del.
Vrednost izvršenega dela se
ceni
na več kot 237 milijonov dinarji' Za popravilo cest v Jugoslaviji * za obnovo prometnih zvez je P°^
nih nekaj milijard dinarjev.
Ker
primanjkujejo zato potrebna sr®' stva, je ministrstvo za javna d® v jugoslovanski vladi organi*114 s pomočjo sindikalnih orgšniza®1
P
mladinskih ljudskih organ:«"’ ter organizacij antifašistične te žena teden za popravilo *** Rezultati, ki so bili doseženi vJ*® tednu, so zelo zadovoljivi ter pf®“ stavljajo pomemben prispevek h*" rodnemu gospodarstvu države.
Končno
Upamo, da se bo začelo obnavljati
Zavezniška vojaška uprava je objavila, da bo popravljala vsled vojne poškodovane hiše zastonj, za kar je izdelala tudi načrt.
(Zav. por. služba). Vse hiše, ki so bjle poškodovane v vojni ali za. radi represalij po Nemcih ter fašistih, bodo popravljene in obnovljene v 29 področjih, ki so na seznamu Zavezniške vojaške uprave v ukazu št. 126. Ta ukaz je že stopil v veljavo. Zavezniška vojaška uprava bo nosila celokupne stroške za delo In material, to pomeni, da bodo lastniki in lastnina popolnoma jn trajno oproščeni kakršnih koli plačil za nastale stroške.
Ukaz se tiče naslednjih občin: Mačkovlje, Kazlje, Sela, Štanjel na Krasu, Rihembork (občina), Tomačevica, Komen (občina), Vojščica, Mali Dol, Renče, Miren, Rubije, Prvačlna, Dornberg, Bilje, Solkan, Kronberg, Bukovica, St. Peter, Medja vas, Cerovlje, Mavhirtje, Vi-žovlje, Stanovišče, Zaga, Strmec, Čezsoča, Svino pri Kobaridu, Rožna dolina.
Ostala področja, ki niso ^ navedena, bodo lahko od časa razglasili za prizadeta ročja. Vsa dela bodo izvajali vodstvom glavnega častnika za j na dela pri Zavezniški vojaški pravi. Dela, ki so jih že izvrši"’ seveda zastonj ln jih bodo h® ljevali.
Obnova prizadetih področij kakor ne predstavlja celotnega la Zavezniške vojaške uprave tem področju. V skladu z ukaz° št 147 lahko lastniki v vejni i^ škodovanlh hiš vložijo prošnjo^ popravila, pri katerih bo niška vojaška uprava nosila
troški *»
stroškov v primeru, da slru!TI(K)0 predloženi načrt ne presegajo 1 ^
lir za eno hišo. Ta ukaz s® vsega dela Julijske krajine, ki ™
da pod upravo zavezniških ah*
Lastniki se nujno pozivajo, izkoristijo velikodušne pogoje ukaza, zlasti, ker je na razpo ^ zadostna količina delovnih v, To jamči, da bo delo izvršen
najkrajšem času.
Pismo delovni brigadi v Brčko Banov ici
S te konference so odposlali tudi pozdravno resolucijo mladinski brigadi «Janko Premrl — Vojko* v Brčko. Resolucija se glasi:
zDragi tovariši! Antifašistični mladinci iz Trsta smo se danes zbrali na svoji konferenci, da zaključimo ^Mladinski teden*. V tem tednu, ki je bil posvečen nam mladincem, smo dosegli lepe uspehe. Prepričani smo, da ste tudi ut delali. Vendar pa je zaradi razlike med vašim in našim delom tudi pomen tedna različen. Vi ste svobodni, delate udarniško prostovoljno i« tekmujete, mi smo pa v pokrajini, kjer nas odstavljajo od dela iz tovarn, kjer nam ne pripoznavafo niti najosnovnejših pravic. Mi hočemo živeti in delati tako, kakor sedaj Rutfe in delate vi, hočemo biti za vedno združeni s tovariši, s katerimi sedaj delata, hočemo obnavljati naše tovarne. Zaradi tega smo usi solidarni z vami, zaradi tega in spričo prejšnje in sedanje borbe hoč-mo kot nova federalna edini-ca živeti v Jugoslaviji. Verujemo
Dobra srca
V počastitev spomina ljubljene mame Frančiške Cck darujejo o-troci Karel, Joško in Zora 5.000 Ur za sirote padlih partizanov.
Namesto cvetja na grob pok. Frančiške Cok daruje Ema Tomažič 2.000 lir za sirote padHh partizanov. — V počastitev spomina moža daruje Ema Tctnažič ob dve. letnici njegove smrti 2.000 lir za S. R. K.
s največjim zadovoljstvom sledilo prizorom. Z burnim ploskanjem je nagradilo zlasti pionirje in pionirke. Pevska zbora tZmaga» in eProletar*, ki vadita tn nastopata pod vodstvom Lavrenčiča Justa ln Vekjeta Tineta, sta vse pesmi zapela ubrano tn dovrieno.
D. V.
SKEDENJ. Pred kratkim se je vrSila v Skednju Šolska kulturna prireditev. Nastopili so učenoi iz vseh razredov. Na sporedu so bile igrice, prizorčki. (n deklamacije. Mladinski pevski zbor je pod vodst\3om tov. Ivana Orbca zapel narodne in umetne dvoglasne in troglasne pesmi. Da so igrice odlično uspele je pripomogel domači umetnik - slikar Av-reli) LukežiB, ki je naslikal kulise. Občtnstxro, M jč do zadnjega kotička napolnilo dvorano, je z burnim odobravanjem izrazilo sx>o)e zadovoljstia. Najbolj srečni so bili malčki, saj so jaimo dokazali, koliko zmorejo, koliko lahko dosežejo s pridnostjo in vztrajnostjo. Sedaj komaj čakajo, da bi z novimi igricami vnovič nastopili. Občinstvo »e naj. lepSe zahvaljuje vsem stariem pionirjev 1» pionirk, mladincem ln mladinkam ter nsem ostalim, ki so vsestransko podprli in prispevali, da je prireditev tako lopo uspela.
Porast električne sile v ZSSR
Moskva, - Tass — Med domovinsko vojno se je kapaciteta električnih central v Sovjetski zvezi dvakrat in pol povečala v primeri z letom 1940.
Med vojno so stavili v obrat mogočne elekritčne centrale v Kara-gandi, Cemerevu, Stalinsku, Novosibirsku in drugod.
Mnoge električne centrale v U-ralu so prenovili in spremenili v mogočna podjetja, ki zalagajo z električno energijo železarsko in jeklarsko industrijo Južnega Urala, katera naglo narašča.
Velik razmah Je zavzela izgradnja hidrocentral v Uzbekistanu in Kazakistanu. Sedem hidrocentral je že bilo stavljenih v obrat. V teku četrte petletke se bo izgradnja električnih central v velikopoteznem obsegu nadaljevala.
S pomočjo Izgradnje novih električnih central ter s povečanjem kapacitete onih, ki ie obstajajo, bo pridobjenih dodatnih 1,500.000 kw električne energije, to se pravi toliko, kolikor je bilo prej predvideno v 15. letih.
.1
Zgrajena bo velika električna centrala v bazenu Kuznjecka.
Kapaciteta električnih central v Novosibirsku se bo potrojila. V Sibiriji bodo zgradili nove daljno, vode za visoko napetost v skupni dolžini 1500 km. **
Ze letos bodo stavili v obrat prvi del hidrocentrale v Farhadu na Sir-darji, dve hidrocentrall pri vodo-padu v Alma-Ati, nove turbine v električni centrali v Karagandi itd.
K! N 0PRED5T AOEjp
NAiilONALE, 16: «3eviljski h Tavagliani, C. Gobbi.	.	-	<
FENICE, 16: »Ognjena
T. Schipa.	„e	f
SUPERCuNEMA, 16: «VrM S&rrento* - G. Bechi, A. Be FlLODRAMMATICO, 16. »N®5 ^ ljeni kavalir* - W. Parke*' Lause.	.Air
ITAL1A, 16: »Halo, kdo goV°
A. Bach, G. Bechi.	jg-
ALABARDA, 16: »Butterflr^L nje*, M. Ccbolari, F. Giach«*^
IMPERO, 16: »NevidljivJ^^ji
VTALE, 16: »Zelja* . E. PariU>'
Giroti, C. Ninchl.	jr
MARE, 16: «Gospodične mo J*
na*.	<
MASSIMO, 16: «Sladka prevar® K. Hepburn, F. Torne.	ji-
GARIBALDI, 16: »Pričenjamo
veti* A. Valli, F. GiacheUi.^^.
NOVO CINE, 16: »Morski
R. Scott, F. Dee, R. Bellamp_ j ARMONIA, 15.30: »Malombra* Miranda, A. Checchi.	^	,
ODEON, 15.30: »Narednik G. Cooper.	j,
SAVONA, 16: »Prod v bedo* * Agnani, V. Rlento.	*
MARCONI, 16: »Zena je i«101 J. Parker.
AZZURRO, 15:	»Zgubljen	J
RADIO, 16: »Oni a hribov* Nazzari.
CENTRALE, 15.30: »Bdem ljubezen* - G. Rogere, F. A*~J,, VITTORIA, 16: »Možje* - C- ^
mai, A. Nazzari.	.j.	-
ADUA, 15.30: »Štirje nJke^ Frick in Frock.
VENEZIA, 15.30: »Meja "bre* na*.	.	^	j*'
CARDUOCI, 15.30: «Na m«JaB pada* - J. Randall.	y	•
BELVEDERE, 16: »Hii-o®*® Macario.	tP
ARGENTINA, 16:	»Ljube*®®
pohodu*.	_ _
LJUDSKI VRT, 21: »Pričen
živeti* - L. Valil, F. Gtache'
tti®
Odg. urednik DUŠAN HB®&1
Potrtim srcem naznanjamo, da nas je po dolgem. hudem trpljenju zapustila 8. t- m. naša ljubljena mama
FRANČIŠKA ČOK
Najsrčnejše se zahvaljujemo za nesebično požrtvovalno postrežbo tov. Amaliji Slavec, za tolažilne beaede *n, ,.~Z ganljiv poslovilni govor gosp. župniku Bidovcu, za gan Zalostinke pevskemu društvu »Slava*; vsem darovalo cvetja in vsem udeleležencem pogreba, ki so prišli od bi ln daleč.	.
Sv. maša zadušnica bo v župni cerkvi na Katic«**-Trst, 11. 6. 1946.
Žalujoči družini: COK IN ZAKRAJSEm-ter ostalo sorodstvo
Z A H V A U A
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki st« v tako leP*nlrtlico vllu počastili in spremili mojo drago ženo ln zlato ma>
IVANKO bTUBEL
častitemu
aktivistko
na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo dekanu, K. O. S., A. F. Z., P. Z., Z. S. M., P. D. Opčin«, u[fU teljstvu ln šolski mladini, pevcem lev godbi, tov. prof. jn za ganljivi govor. Naša srčna hvala tudi ZANAB-u gg. dr. Daneu, Peri, Sosič, Sessi ln Ghlra za njihovo v^ zadevanje. Najlepša hvala tetki Anici Angelini, bolnic» Zanuttl ter družinam Taučer, Milič, Andolftek in Rejc-f0. čno se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja ter v*fBiuzU rodnlkom, prijateljem ln znancem, ki so prihiteli od Irt daleč k zadnjemu slovesu. Hvala vsem ln vsakomu . ^ Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek 11. *• sedmih zjutraj.	,
Opčine, «. junija 1946.
Žalujoči DANILO STUBED s hčerko VOJKO.