Rusko -japonska vojna. Velikansko veselje je zavladalo po Evropi, ko se je slišalo, da so Rusi prizadejali vtlik udarec napadajočim Japoncam pri Port Arturju. NaSe zadnje poročilo so namreč potrdili Ruai kakor tudi Japonci. Iz Petrograda 80 javili sledeče: Japcnci so poizkusili, da bi Stiri z razstrelilnimi in požigalnimi snovmi napolnjene parnike spravili v Port Artur in razdejali rusko brodovje in utrdbe poSkodovali. Ta poizkus se je popolnoma ponesrečil vsled pazljivosti ruske mornarice, katera je te japonske 1 adije pokončala. Dve ladiji sta se takoj potopili, dve sta se razbili. Poleg tega so Rusi pokončali 8e dve japonski torpedovki. Eo ae je storil dan, so videli ob pristaniSki ladjedelnici Stiri razdejane parnike in osem torpedovk, ki so bežale ven na prosto morje. Na naši strani ni izgub. Veselje ljudstva v Petrogradu je nepopisno. Japonci pa so, da bi svojo izgubo prikrili, začeli lagati, kar se je dalo, da so svoj namen doaegli. Rekli so: Ladje so bile stare, napolnili smo jth s kamenjem in razstreljivom, da bi jih pred vhodom v portarturSko mko potopili in tako zaprii ruskim ladijam pot na odprto morje, da ne bodo mcg'e iz pristanišča in bomo lahko brez skrbi, nemoteni izkrcali svoje čete na kopno. A sedaj, ko so spet jeli napadati to neupogljivo trdnjavo, so prišli do prepričanja, da se jim je celi poizkus izjalovii, ker ruske ladje so prosto spet priplavale iz pristana in 86 umaknile lahko nazaj. Vsled ču-  ječnosti in opreznosti so Rusi nakano opazili,  in oni »Retvizan« (razbojaik), o katerem so  Japonci Iagali pri prvem naskoku, da je ne spoaoben za nadaljni boj, jib }e tako obsul  s svojimi smrtonosnimi krogljami, da so se ladje prezgodaj potopile. Istina pa je, da Rusi na morju ne morejo poskrbeti za varnost svojih prevoznih  parnikov. V Ameriki so naročili mnogo mesa za vojake. Japonci izvedo iz San Franciska za vsak paroik, ki odpluje proti Aziji. PodIjejo mu nasproti bojno ladjo, ga vzamejo in se polaste blaga. Tako so pred kratkim vzeii celo ladjo, polno posušenega meaa. Tudi izkrcavanje japonskih vojakov hitro napreduje, ker ga ne more zabraniti ruska mornarica. Za Japonce je dalje ugodno to, da so Korejci na njihovi strani. Tudi Kitajci v Mandžuriji drže bolj z Japonci, in Rusija ima veliko težavo, da obdrži z grožnjami Eitajsko nepristransko, katero Japonci in Angleži bujskajo v boj proti Rusiji. Bilo bi neumno, ko bi radi narodnega sorodstva do Rusov tajili pravi položaj. Rusija bo zmagala, ker ima v svojera velikanskem carstvu in neStetem prebiralstvu neizcipljiv vir novih sil — a morda Se le čez dolgo čaaa. S kakirai velikanskimi težavami se vr^i prevažanje vojaštva in vojnib priprav skozi Mandžurijo! Ko ne bi bilo sibirske železnice, bi bila vojska splch nemogoča za Rusijo. Zato pa so se vse sakane njenih nasprotnikov naperjene na to, da razrušijo železnico. Rusi so sibirsko železnico zavarovali kar so le mogli. Na vsako miijo je postavljen stolp, in na Djem preži 30 vojakov in brez priza-  našanja odstranja vsako sumljivo osebo od tira Vrhovni morski poveljnik E u r o p a tk i n je rekel, da bo vojska trajala morda osem do deset mesecev. Rusi so vse storili, pravi Europatkin, da ne bo nobeden Japonec, ki je stopil na azijatska tla v vojski proti Rusom, videl domovine. Dne 25. svečana so Japonci že spet napadli Port Artur. Rusi so poslali križarice »Bojan«, »Diana«, »Askold« in »Novik«, da bi zadržale japonske križarice pri preganjanju ruskih torpedovk. Japonci so odrezali eno rusko torpedovko od drugih, ki $e je zatekla  v Golubinji zaliv in bila izpostavliena so vražnira strelom. Nihče ni ubit nihče ranjen. 0 napadu na trdnjavo pravi Aleksejev, da večina sovražaih strelo? ai dosegla cilja. Ranjen je bil le en ruski tnornar. Japonsko brodovje, ki je napadlo Port Artur, je 8telo 17 velikih ladij in osem torpedovk. Zadnje blokade se je udeležilo le osem torpedovk. No5 cd 26. do 27. ra. m. je bila miraa. Sovražno brodovje je stalo v bližtni Port Arturja. Poročilo iz Port Arturja, 29. febr. javlja tudi vest o japonskih izgubah. Vkljub viharju, ki je razsajai proSlo no6, so se veadar videle na obzorju luči japonskih oglednih hdij. Vkljub vsemu trudu Jeponcev, da bi utajili svoje izgube, se je vendar izvedelo, da so jim Rusi poškodovali eno oklopnico in dve knžarici, ki so jih morali apraviti v N*gasaki. Iz Pariza pa porofia »Matia«, da se vsak čas pričakuje, da bodo Japonci začeli oblegati Port Artur na suhem. Nekatera poročila pa trdijo tudi, da so na Koreji trčile tudi ža ru3ke in japonske predatraže in so se po kratkem pokanju Japonci morali umakniti. Na vsak r.ačm pride v kratkem tudi na suhem do prask med predstražami zbirajočih se vojsk, posebao tned konjiki, ki jih vsaka vojska pjfllje naprej. Koreja — japonako podkraJJestvo. Koreja je sklenila pogodbo z Japanom. Rmija te pogodbe ne priznava, ker trdi, da je nastala le vsled pritiska Japonske. Pogodba obsega Sest točk, od katerih sta najvažnejši oni, ki dolcčujeta, da niora Japonska vsrovati celckupnost Koreje ia jo braniti proti napadom vsake druge države. Pogodba dolc<5uje japonsko nadvlado nad Korejo. Vojaškega pomena to pos-f-bno cima, ker Koreja more tako le 10.000 neizurjenih vojakov postaviti, kar malo izda. Vendar je ta pcgodba zbudila največjo vzneniirjenc st, ne le v Rusiji, ampak v Evropi sploh. Japcnci so zdaj pritegnili Korejo na svojo stran: kdo jamči, da se jim jutri nc pridruži Eitajska? Potem imamo velikanski boj rumenega piemena proti beleuiu. Francoaki listi pišejo, da jo poatopanje Eoreje prelomitev mednarodnega prava. Druge države. Gotovo je, da drži Aagliia z Japonci> Francija z Rusi, Nemčija pa tudi bclj z Rusi, ker se boji za svoj Kiaočou, če rsmagajo Japonci. Vendar se drže na zunaj vse države nepristianake. Tu ueprisiraacst je pa vedno težje ohraniti, pcsebno sedaj, ko je Koreja stopils na JapoBsko stran. Pa upajmo, da ne pride do Se večjih hcmatij! Vladivoatok. Utrjevanje mesta se nadaljuje. Kitajski delavci so se uprii. Trije kitajakj hujskači so bili ustreljeni. Zdaj je mir in ddo napreduje. Prepovedano je prcdajati opojae pija«5e. Cene sladkorju, petroteju in moki so uradnc določene. Ruska požrtvovalnost. Eolika je požrtvovalnost ruskega dhimstva, dokazuje dejstvo, da so v dveh dneb nabrali že iez milijou rubijev prostovoljnih darov za vojako.