Gospodarski dosežki v letu 1984 Spodbudni rezultati plod naporov V letu 1984 so že prišli do izraza rezultati naporov pri izvajanju nalog \z dolgoročnega programa go-spodarske stabilizacije kot posledica visoke angaži-ranosti delovnih Ijudi in občanov — na osnovi spoz-nanja o resnosti družbenoekonomskih razmer in nujnosti opiranja na lastne sile. Osrednja pozornost je bila namenjena izpolnje-vanju plansko dogovorjenih nalog v zvezi z izvozom, ohranjanjem rasti industrijske proizvodnje, povezo-vanjem dela in sredstev, sanacijo izgubarjev, uve-Ijavljanjem drobnega gospddarstva, produktivnim zapostovanjem, prestrukturiranjem gospodarstva, tehnološkim razvojem in napredkom, delitvijo po re-zultatih dela, krepitvijo kmetijstva, obvladovanjem vseh oblik porabe, uveljavljanjem svobodne me-njave dela, krepitvijo samoupravnega sporazume-vanja in dogovarjanja itd. Industrijskaproizvodnjasejevletu 1984povečala za 7,8 % nasproti letu 1983 in tako presegla resolu-cijske okvire za 4,3%. Najvišjo rast proizvodnje so imele proizvodnja električnih strojev in aparatov, končnih tekstilnih izdelkov, industrija tekstilne preje in tkanin ter industrija kemičnih izdelkov. Tako visok porast industrijske proizvodnje (najvišji med vsemi Ijubljanskimi občinami) je omogočala boljša oskrb-Ijenost industrije s surovinami in reprodukcijskim materialom ter nekatere dokončane investicije (Iskra Mikroelektronika, Donit, Color). Oskrbljenost industrije se je v letu 1984 izboljšala glede na predhodni leti. Do bistvene spremembe v oskrbljenosti pa je prišlo šele v drugi polovici leta. Z domačimi surovfnami in materialom je bilo v letu 1984 v povprečju dobro oskrbljenih 32 % orga-nizacij združenega dela (v letu 1983 29%). Delež kritične oskrbe pa je v letu 1984 v povprečju predstavljal 5 %, vendar se je v zadnjih treh meseci h še zmanjšal na 3% (v letu 1983 13%). Oskrbljenost z uvoženimi surovinami in mate-rlalom je bila v letu 1984 v povprečju slabša kot z domačimi, vendar v primerjavi z letom 1983 boljša. Dobro oskrbljenih je bilo 20 % organizacij združe-nega dela (v letu 1983 le 14%). Kritična je bila oskrba v 13% organizacij združenega dela (v letu 1983 18% in v letu 1982 25%). Električne energije in premoga je imelo gospo-darstvo v letu 1984 dovolj, medtem ko je bila oskrb-Ijenost s tekočimi gorivi nekoliko slabša od tiste z električno energijo in premogom, v primerjavi z letom 1983 pa se je stanje izboljšalo. Slabo oskrb-Ijenih s tekočimi gorivi je bilo v letu 1984 le 9 % orga-nizacij združenega dela (v letu 1983 15%, v letu 1982 pa 21 % organizacij združenega dela). Oskrba z embalažo je bila v letu 1984 dobra. Stanje naročil za domači trg se je v letu 1984 poslabšalo, zlasti v zadnjem trimesečju. v primerjavi z letom 1983. Dobro stanje naročil za domači trg je imelo v povprečju leta 1984 83 % organizadj zdru-ženega dela. Tudl stanje naročil za Izvoz se je v letu 1984 po-slabšalo glede na leto poprej, vendar se je zadnja dva meseca v letu 1984 pričelo stanje naročil za izvoz izboljševati. Glede plačanih računov je bilo v prvi polovici leta 1984 slabše kot v letu 1983. V drugi polovici lan-skega leta se je stanje glede plačanih računov izboljšalo, zlasti v zadnjih treh mesecih. V tem času je poročalo o dobrem stanju glede plačanih računov 61 % organizacij združenega dela (v polletju le 50 % organizacij združenega dela). Glede najetja kreditov za obratna sredstva se je stanje v letu 1984 poslabšalo v primerjavi z letom 1983 in 1982. Lani je poročalo o dobrem stanju giede najemanja kreditov za obratna sredstva le 31 % organizacij združenega dela,v letih 1983 in 1982 pa 38 % organizacij združenega dela. Skupni izvoz blaga v letu 1984 v občini Šiška je znašal 23.674 milijonov din oziroma 189 milijonov dinarjev in je po absolutni vrednosti izvoza na pn/em mestu v Ijubljanski regiji. Od tega je znašal konverti-bilni izvoz 15.085 milijonov din (121 milijonov dolar-jev, klirinški pa 8.589 milijonov din (69 milijonov do-larjev). Konvertibilni izvoz je bil do konca novembra pri-'bližno na resolucijski ravni (12,7% dejanski, 15% po resoluciji), v obdobju januar-december, pa je kljub porastu za 16 % giede na obdobje januar-no-vember, kar je skoraj 2-krat več od povprečne me-sečne dinamike, porasel le za 6,2%. V zadnjih štirih letih je bil izvoz blaga v občini naj-večji v zadnjem trimesečju, lani pa je ta trend padel, predvsem v zadnjem mesecu. Primerjava vrednosti izvoza na konvertibilno po-dročje v decembru mesecu kaže, da so organizacije združenega dela v decembru 1984 izvozile za 21,4% manjkotvdecembru 1983. Navsetosovpli-vale omejitve v maloobmejnem prometu, priznava-nje deviznega priliva neposredno dobaviteljem su-rovin in povečanje kooperacijskih del. Dodaten vzrok za nedoseganje konvertibilnega izvoza je bil izpad, kasnitev oziroma prenos nekaterih že skle-njenih poslov v leto 1985. Pri izvozu na konvertibilno področje imajo naj-večje izpade naslednje organizacije (indeks I. 1984 do 1983): Color 95 Litostroj 75 Tuba 95 Rašica 66 Iskra Center za Unitas 57 elektrooptiko 94 Avtomontaža 37 Agrostroj 76 Iskra Zmaj 23 še vedno ostaja dejstvo, da deset organizacij združenega dela (Iskra Center za elektrooptiko, Slovin DO Slovenija vino, Litostroj, Lek, Iskra Avto-matika, Donit, Iskra ŠP TOZD TV Pržanj, Color, Aero TOZD Tovarna cetuloze in papirja in Dekora-tivna) ustvari skoraj 83 % konvertibilnega izvoza ob-čine, vendar so občutni rezultati tudi v drugih organi-zaciiah združenega dela, ki so konvertibilni izvoz povečale več kot dvakrat (PAP, Iskra Mikroelektroni-ka, TAPO, Tiskarna Slovenija, Turboinstitut, Tekstil, Tiba in Iskra Elektrozveze). Le 47 organizacij zdru-ženega dela v občini ni neposredno ali posredno vključenih v izvoz (komunalne in energetske OZD). Skupni uvoz blaga je v letu 1984 znašal 34.159 milijonov din oziroma 274 milijonov dolarjev, uvoz s konvertibilnega področja pa 13.722 milijonov din (110 milijonov dolarjev). Uvoz s konvertibilnega po-dročja se je povečal za 14 %, kar je več, kot je bilo predvideno z resolucijo. Tako povečanje je predv-sem posledica večje operativnosti inozemskih kredi-tov. Saldo zunanjetrgovinske menjave blaga je nega-tiven in znaša minus 10.485 milijonov din, neupoš-tevaje Petrol DO Zemeljski plin.-ki uvaža plin za po-trebe celotne republike, pa je pozitiven in znaša 7.676 milijonov din. Saldo na konvertibilnem področju je pozitiven, vrednostno znaša 1.363 milijonov din in je nižji kot v preteklem letu. Celotno pokritje uvoza z izvozom se je poslabšalo od 165,2 na 148 zaradi večje možnosti aktiviranja kreditov in hitrejše rasti tečaja klirinškega dolarja od tečajev USA dolarja. Organizacije združenega dela iz Šiške sicer na klirinškem področju dosegajo vi-soko pokritost uvoza z izvozom (375), vendar pa uvoz Petrola — DO Zemeljski plin te rezultate v ce-loti izniči in pokaže celo negativni blagovni saldo. Na konvertibilnem področju izvoz blaga presega uvoz za 10%, vendar je pokritost slabša kot v letu 1983. Skupni devizni prilivi od izvoza blaga, storitev in po kreditnih odnosih v letu 1984 so znašali 17.679 milijonov din in so v primerjavi z lanskim letom višji za 2,3 %. Prilivi s konvertibilnega področja so zna- šali 10.037 milijonov din in so za 10,9% višji v pri-merjavi s letom poprej. Porast konvertibilnih prilivov je bil celo za 4,7 odstotne točke hitrejši od porasta konvertibilnega izvoza. Skupni devizni odlivi so v letu 1984 znašali 24.657 milijonov din in so se v pri-merjavi z letom 1983 zmanjšali za 10%. Odlivi na konvertibilno področje so se povečali za 13 % in so znašali 10.443 milijonov din. Saldo deviznih prilivov in odlivov je negativen in znaša — 6.977 milijonov din, saldo konvertibiIne devizne bilance je tudi nega-tiven in znaša 405 milijonov din. Brez upoštevanja Petrol-DO Zemeljski plin pa je saldo devizne bilance pozitiven in sicer 6.225 milijo-nov din, prav tako tudi saldo konvertibilne devizne bilance v višini 601 milijonov din. Rezultati gospodarjenja so bili doseženi ob 1,4-odstotni rasti zaposlenih. število nezaposlenih (369), ki so pretežno mladi (117 iskalcev prve zapo-slitve), rahlo upada (indeks 916), pri čemer pa se obseg nadurnega dela v organizacijah združenega dela ni bistveno zmanjšal, vendar ne predstavlja vi-sokega odstotka. Poprečni osebni dohodek na zaposlenega v ob-čini se je v 11 mesecih 1984 povečal za 49 % in je znašal 28.899 din. Realni čisti osebni dohodek na delavca" pa je bil za 9,7 % manjši kot v 11 mesecih leta 1983. Povprečni osebni dohodki so se v 11 mesecih po-večali v gospodarstvu za 48,8% in so znašali 28.942 din, v negospodarstvu pa so se povečali v istem obdobju za 51,7 % in so znašali 23.555 din. V gospodarstvu ne dosegajo ravni občinskega pov-prečja zlasti v gradbeništvu (poprečni OD za 11 me-secev 22.658 din) in gospodarstvu (poprečni OD 22.250 din). V tem času še niso znani podatki iz zaključnih ra-čunov, zato je na razpolago le ocena, da bodo leto 1984 zaključili z izgubo Iskra DO Šiška potrošnja — TOZD TV Pržanj, SGP Stavbenik Koper-TOZD Gradbena operativa Ljubljana in SGP Ingrad Celje — TOZD Gradbena operativa Ljubljana v skupnem znesku ca. 200 milijonov din, kar je le slaba tretjina lanskoletnih izgub. Gospodarstvo občine Ljubljana-Šiška je kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja (visoke obvez-nosti za odplačilo dolgov, manjše možnosti dodat-nega zadolževanja v tujini, nesorazmerja med po-nudbo in povpraševanjem, visoka inflacija, slaba lik-vidnost itd.) doseglo v letu 1984 sorazmerno doDre rezultate Anica Toni Bojan Bunc