V .-.'I . Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja-. Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlelja t ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. XIX. V Ljubljani, v sredo 15. maja 1895. Letnik XXIII. Volivci v Istri! Z Najvišjim patentom z dne 26. januvar. 1895 je cesar in kralj razpustil isterski deželni zbor. Po odredbi c. kr. namestništva za Primorje vršile so se v drugi polovici min. meseca nove volitve volivnih mož ali liducijarov za kmetiške občine. Pri tej priliki odlikovali so Vas, dični naši volivci, Vaši soobčanje z veliko častjo, a še večjim zaupanjem. Dne 16. t. m., pozvani ste vsi volivni možje kmetiških občin, da izvolite v vsakem polit, okraju po dva poslanca. Volivci Istre! Neomejeno zaupanje, katero so Vam izročili volivci hrvatskega in slovenskega jezika, treba da na dan volitve poslancev kot možje opravičite. Nobeden Vas se ne sme udati sladkim obljubam, Ju-deževim grošem ali grožnjam iu strahovanju kateregakoli. Vsi složno pristopite k volitvi poslancev, kateri že zdavna vživajo zaupanje vsega našega naroda. Naš program je tudi program teh mož, katerih imena niže navajamo. Ti priporočeni kandidati bodo delali z vsemi silami, da se strogo izvede jezikovna ravnopravnost v naši deželi, da bode hrvatski in slovenski jezik povsod jednakopraven italijanskemu. Trudili se bodo in skrbeli, da se naše ljudstvo v cerkvi in šoli duševno povzdigne in da se zboljša njegovo telesno stanje. Naši kandidatje, katere Vam toplo priporočamo, so: I. Za občine okraja koperskega: Josip Kompare, dekan v Ospu; dr. Mate Trinajstič, načelnik v Buzetu. II. Za občine okraja pazinskega: Dr. Matko Laginja, odvetnik v Pulju; dr. Dinko Trinajstič, načelnik v Pazinu. III. Za občine okraja vološkega: Slavoj Jenko, trgovec v Podgradu; Mate Mandi6, vrednik v Trstu. IV. Za občine okraja lošinjskega: Vekoslav Spinčič, državni poslanec; Širne Kvirin Kozulič, posestnik v Malem Lo-šinju. Konečno pripominjamo, da naši volivci okraja poreškega in puljskega ne bodo sodelovali pri volitvi, temveč vložili ugovor iz znanih razlogov. V Trstu, dne 12. maja 1895. _Politično društvo „Edinost". Dr. Lueger — dunajski podžupan. Česar se predletom ni nadejal dr. Lueger sam, to se je včeraj zgodilo: izvoljen je bil podžupanom v prestolnici cesarski, v starodavnem Dunaju, ki je srce pod slavnim in mogočnim habsburškim orlom združenih kronovin. Udarec za udarcem je padal leto dni na zmedene glave židovskih liberalcev, ki so z vsemi silami branili svojo postojanko dunajsko ter tvegali življenje na potapljajoči se ladiji. Smrtni udarec je privršel, ko so združeni antisemitje in kršč. socijalisti dne 1. aprila t. I. pri dopolnilnih volitvah v mestni zastop priborili si 18 novih mandatov in štrli mnogoletno kruto nadvlado oholih liberalcev v mestnem zastopu. 2e tedaj je odmeval po liberalnem časopisju oparljivi krik: dr. Lueger ante portas! Tedaj je prvo liberalno glasilo klicalo vlado na pomoč, sicer se udere pritiiiberalno valovje na liberalno stranko po vsej prostrani Avstriji. Včeraj pa se je vršila volitev prvega podžupana dunajskega. Ta volitev je bila velikega političnega pomena. „N. Pr. Presse" je pred volitvijo odprla vse zatvornice gostobesedne svoje zgovornosti, da bi preprečila šumeči vihar, ki se je zbiral nad njenimi varovanci. „Duuaj se bliža", tako je vzdihovala, „skrbi- polni bodočnosti, kajti pripravlja se v našem mestu prevrat, katerega nasledki bodo globoko segli v blagostanje v skupnosti in vsacega posameznega meščana. Kaznuje se vsako mesto, ki se oddalji od pogojev in podlag (židovskega!) napredka. Tudi Dunaj more le tedaj prospevati, ako je napredno in prosto meščanstvo duševno zvezano z evropsko civilizacijo ter obrača tok omike v naše mesto. Skozi 35 let je bil dunajski mestni zastop liberalen. Njegovo delo je vse, kar se je dobrega in velikega storilo na Dunaju, kar je po bitki pri Kraljevem Gradcu Dunaj povzdignilo do središča nemške (židovske) omike. Po liberalni stranki je Dunaj postal dika monarhije, na katero s ponosom zro vsi Nemci. Ogromne svote so se izdale (večinoma iz krščanskih žepov) za šolske palače v vseh okrajih, koder se mladina pripravlja k trdemu boju za obstanek. S tem plemenitim orožjem je liberalna stranka hotela pridobiti si popularnost, toda podlegla je. Nismo še pozabili veselja, s katerim je (židovski) Dunaj pozdravljal dan zmage, ko je zlomil klerikalni jarem. Vsi omikanci so čutili ponižanje vsled duževnega suženjstva in z jezo smo morali večkrat čuti, da se ogibljejo^Dunaja..." „Prevrat v mestnem zastopu je posledica notranje politike. S tem mora računati vlada, ako ima veselje in smatra sedanje razmere za (Židom) nevarno zlo. Dr. Grfibl je o pravem času opozarjal na preteča znamenja, a niso ga poslušali. Sedaj naj vlada razmišlja, ali hoče vodstvo na Dunaju izročiti dr. Luegerju in njegovim pristašem, in vlada mora preiskovati, ali ni deroča povodenj že pretresla jezov državne uprave. Vlada mora vedeti, ali bode dunajsko gibanje prodiralo (gotovo !) tudi v pokrajine ter ondi naredilo škode, katere bode čutila vsa (židovska klika) država. Vlada mora biti na jasnem, ali more obstajati pravična uprava poleg verskega zatiranja (ubogi židje!) ali je dopustljivo, da je nad stotisoč mirnih (židovskih) meščanov v strahu, preganjanih in poniževanih !" LISTEK. Dr. G. E. Haas. f Dasi ni mož, čegar nekrolog tu prinašamo, naš rojak, vendar nam mora biti žal zaradi izgube tega preizvrstnega in redkega moža; kajti tudi njegovo pero branilo je našo sv. vero, tudi njemu so silile katoliške ideje meč v roke, katerega je pogumno vihtel do zadnjega izdihljeja nad svojimi in našimi nasprotniki. — Due 4. maja t. 1. opoldne umrl je dr. Haas v Rimu na inlluenci; začetkom aprila podal se je bil namreč tja, da bi preiskoval knjižnice; a ni mu bilo dano videti še kedaj svojo domovino. V večnem mestu izdihnil je 74 letni starček junaško dušo svojo , rojen dn^ 14. februvarja 1821 na Dunaju. Po dovršenih gimnazijskih študijah vstopil je v kupčijsko šolo na tehniki in se podal potem v Trst, da bi se posvetil kupčijskemu stanu. Nezadovoljen povrnil se je k študijam in je potem služboval pri dolenje-avstrijski vladi. Pozneje je bil prido-deljen avstrijskemu poslanstvu v Monakovem. Zadnja leta je živel Haas v Glognicu na svojem posestvu. Neumorno delaven je bil kot publicist in pisatelj. Dobro znani so njegovi sestavki v „Vaterland"-u in tudi pri drugih imenitnih literarnih podjetjih je kaj vspešno sodeloval. Velike važnosti so tudi njegove dela: „Kom6diaatenthum in der Gesellschaft", „FaIsche Ideen im Lichte der Wahrheit", „Giftblu-ten am Lebensbaume des Volkes", „Schattenbilder aus der Bakteriologie der Seele" in njegovo zadnje delo BDer Geist der Antike". Mož ni bil samo globoko učen, kar se vidi v njegovih spisih , ampak imel je tudi jezik v oblasti tako zelo, da mu je malokdo kos : bil je mojster zloga in krasnega pripovedovanja. Pri tem pa mu ne manjka praktične modrosti življenja in vidi se, da je natanko opazoval življenje modernih ljudij. Ojstro kara napake, ne samo sedanje dobe, ampak brezobzirno razkriva nam tudi nesramno življenje starih klasičnih narodov, katero se često proslavlja kot uzor človekoljubja in prave modrosti. Stem postavil se je po robu ravno novodobnim humanistom, katerih oče je Goethe, ki bi najraje videli, da bi se zopet vse staro življenje s svojimi bogovi in lažmi in pregrehami raje danes ko jutri nazaj povrnilo. To se posebno kaže v delu „Geist der Antike". Tako je dr. Haas razpršil s solncem resnice oni nimbus, ki je dolgo obdajal staro dobo. — Ravno tako krepko in odločno pobija v ostalih spisih novodobno poganstvo, liberalizem, materijali- zem in druge zmote sedanjega časa. On pozna vse finese modernega življenja in se giblje z isto lahkoto po salonih bogatinov, kakor po kočah bednih prole-tarijcev. Z mladeniškim ognjem šel je v boj za stara, edino prava načela sv. vere, iz notranjega prepričanja služil je cerkvi in se boril za njeno svobodo v Avstriji. Osebno bil je dr. Haas ljubezniv in skromen človek ; nikdar ni iskal plačila, nikaka odlika ni dičila njegovih prsij, dasi je imel mnoge zveze z visoko stoječimi osebami in dasi so bile njegove zasluge večje za cerkev in državo, ko marsikaterega tacih, kojih prsa pokriva cela red odlikovanj. — Ko sem prvikrat prebral njegov spis „Falsche Ideen, etc.", mi je srce igralo veselja in dejal sem sam pri sebi. „To je mož, da malo takih, prav rabimo ga v naših časih; Bog mu daj zdravje", in sodil sem, da mora imeti kakih 45 let, tako ognjena in mladeniško navdušena se mi je zdela njegova pisava. Kako me je srce zabolelo, ko sem zvedel o nenadni smrti njegovi, a še bolj sem se čudil, ko sem bral letno število njegovega rojstva. Upajmo, da je Bog vrlega bojevnika že odlikoval s palmo zmage ; na tem svetu ni videl uresničenih idej, za katere je žil in bil, ni doživel njih zmage, a seme, katero je zasejal, rodilo bode stoletnega sadu. Pri ognju , katerega je on % Tako jadikuje glavno liberalno glasilo na razvalinah svoje stranke na Dunaju. Bivši župan dr. Grflbl je v ponedeljek še poskusil svojo srečo pri notranjem ministru, ministerskemu predsedniku in vodji nemške levice dr. Plenerju. Kakor kaže, ni ničesar opravil. Zvečer sta v seji liberalnih mestnih zastopnikov izjavila župan dr. Grtlbl in podžupan dr. Richter, da ne sedita poleg dr. Luegerja v predsedstvu. Včeraj ob 10. uri dopoludne se je vršila volitev podžupana; galerije so bile napolnjene. Navzočih je bilo 136 mestnih odbornikov, kot vladni zastopnik je bil navzoč okrajni glavar pl. Friebeis. Pri prvi volitvi je bilo oddanih 137 glasov, od teh je dobil dr. Richter 70, dr. Lueger 66, jeden listek je bil prazen. Dr. Richter, ki je bil izvoljen prvim podžupanom, izjavi, da ne vsprejme izvolitve. Zupan odredi takoj drugo glasovanje, pri katerem dobi dr. Lueger 66 glasov, 2 glasova dr. Richter, 69 listkov je bilo praznih. Ker dr. Lueger ni dobil absolutne večine, vršila se je takoj druga volitev, pri kateri je liberalna stranka z ab-strukcijo hotela vlado prisiliti, da razpusti mestni zbor ali pa izroči županove posle vladnemu komisarju. Liberalci so namreč zopet oddali 70 praznih listkov, dr. Lueger je dobil 65, dr. Richter dva glasova. Po statutu se na to vrši ožja volitev. Liberalci so oddali zopet 71 praznih listkov, ki pa so bili neveljavni, dr. Lueger je dobil 65 glasov in bil izvoljen prvim podžupanom. Župan dr. Griibl vpraša dr. Luegerja, ali vsprejme izvolitev; ta izjavi, da jo vsprejme, rekoč, da bode, kedar bode vodil obravnave, varoval popolno prostost, in ne bode nikdar pozabil, da je sin naroda, v zaupanju na Boga, ki ni zapustil krščanskega ljudstva. Po tem govoru so odmevali na galeriji in pred mestno hišo živahni: „Hoch Lueger!'" Na to je dr. Lueger kot prvi podžupan mesta Dunaja prisegel vpričo vladnega zastopnika. Župan dr. Grubl je včeraj popoludne odpovedal se županovi službi, dr. Lueger je prevzel njegove posle. Drugi podžupan Matzenauer ostane v službi do volitve novega župana. Ce liberalci odloži svoje mandate, utegnejo antisemiti dobiti absolutno večino in tako tudi mestno upravo, sicer bi v sedanjih razmerah moral posle prevzeti vladni komisar. V vsakem pogledu ima dr. Lueger sedaj težavno stališče, ker njegovi pristaši nimajo absolutne večine. Upamo, da zmaga prve ovire in se potem resno loti velikih nalog na korist dobrosrčnega krščanskega prebivalstva v cesarski prestolnici._ Nasledki potresa. Slab sunek se je čutil danes zjutraj ob 3. uri 28 minut. Sledilo mu je 3 sekunde trajajoče zibanje. Prebivalstvo je mirno. Kranjska hranilnica je darovala č. sestram usmiljenkam 4000 gld. in sicer 2000 gld. za barako v hiralnici in 2000 gld. za barako v Lihtenturnovem zavodu, kjer bodo stanovale sirote. užgal, ogrevali se bodo drugi in njegov spomin bo živel vedno v srcih odločnih katoličanov vsake narodnosti, ki bodo zastopali iste ideje, ko rajni dr. Haas. Slava njegovemu spominu! Dober nauk. Slikar, čegar slavni umotvori so sloveli po širnem svetu, bi rad zvedel, kaj menijo posamezni ljudje o njegovih. Naslikal je krasno podobo, ki je predstavljala Aleksandra Velikega. Zvršil jo je res tako, kakor jo more zvršiti le najbolj izurjen umetnik. Postavil jo je pred svojo hišo, a sam se je varno skril za njo, ne da bi ga kdo opazil. Hotel je poslušati, kaj poreko ljudje. Prvi, ki se ustavi pred krasno sliko, je divno počesani mestni brivec. *R<5s, krasna slika! Tako okusno nagubančena obleka, tako umetno izdelana obuvala, tako inteligenten obraz! Vse tak6 krasno in umetniško! Le nekaj mi ne ugaja, na kar bi se moral slikar vendar ozirati: Da bi kralj česal lase na levo stran! Ne to ni prav! Kralji in cesarji niso imeli nikdar in tudi nimajo las drugače počesanih, kakor naravnost nazaj, ali pa deloma nazaj, deloma na desno stran! To bi moral umetnik vendar vedeti!" Tehniške komisije so nadalje izjavile, da se morajo podreti sledeča poslopja: hiša Adolf Perlesa v Slonovih ulicah št. 5; hiša I. Pogačnika v Krojaških ulicah št. 3; hiša Hočevarja na Tržaški cesti št. 39, hisi št. 3 in 9 v Trnovskih ulicah ; št. 2 na cesti v mestni log; Kanjceva hiša z gospodarskim poslopjem na cesti v mestni log št. 10; mestna mesnica v Vodnikovih ulicah št. 8; južni trakt Breskvarjeve hiSe št. 19 v Trnovskih ulicah; južni del Lumbarjeve hiše št. 11 v Trnovskih ulicah ; deli hiše št. 22 na Krakovskem nasipu ; dvonadstropni trakt pri hiši št. 2 v Ključavničarskih ulicah; trakt na dvorišču hiše št. 14 na cesti v mestni log in pri št. 12 na istej cesti vsa tri gospodarska poslopja. Čehi za Ljubljano. V korist po potresu ponesrečenim v Ljubljani, priredila je nCeskd narodna beseda" v K o 1 i n u ob Labi minulo nedeljo koncert, istotako pevsko društvo „Doubrov&n" v Cho-t e b o H na Češkem. G. inkr. častniki graške garnizije prirede 22. t. m. velik koncert ob „Hilmteichu" za ponesrečene Ljubljančane. * Slovanska društva dunajska: Akademickj spolek, Balkan, Danica, Hromada, Ogni8ko, Sič, Slovenija, Slovenski klub, Slovanski beseda, Tatran, Zora in ZpeWLcky spolek slovansky prirede slavnost rojstvene stoletnice PavlaJosipa Safarika v soboto dne 18. maja ob 8. uri zvečer v Ronaherjevi dvorani. Cisti dohodek je namenjen ponesrečencem v Ljubljani in okolici. Koncertni del slavnosti izvršuje: Pevski slovenski zbor, pod vodstvom zborovodja gospoda Teobalda Krečmana. Iz prijaznosti sodeluje: glasovirna ume-telnica gdč. Pavla Durrenbergova in pevka gdč. Fr. Verhuncova. Na glasoviru spremlja gosp. profesor dr. Josip Gansbacher. Slovstvena predavanja: 1. „0 mladi z b&snickč činnosti Šafarikovč". — G. Jiži V. Klima, član akademičnega društva. 2. BSafafik v Novem Sadč." — G. Stan. Stanojevič, član akad. društva BZora". 3. j,Pražska doba v živote Safari-kovč." — G. profesor dr. Fr. Pastrnek. — Zbori: 1. „Slavska domovina", hrvatski moški zbor od Vintra, besede Kukuljevičeve. 2. „Z luhu slovenskjch", mešani zbor, Proch&zky. 3. a) „Seta", srbski možki zbor, Karasa; b) .Dvori Davorovi" , srbski možki zbor, D. Jenko. 4. a) ,0 hory" od I. Leva, b) „Drstarik", od Gregora, c) ..Nasze Hana" od 2e-leuskega, polski možki zbor. 5. „Ivan Haas", ruten-ski možki zbor od Ljsenka. 6. „ Bolgarski pesni venček, možki zbor, Kuhač. 7. Prijateljska zabava. Izkaz milih darov, poslanih knezoškofijstvu ljubljanskemu o priliki potresa za ponesrečence v prosto razpolago. Knezoškofijski ordinarijat lavantinski II. zbirko 2000 kron, katere so darovale naslednje župnije: Frankolovo 22 kron, Sladka Gora 10 kron 20 bel., Muta 11 kron, Spodnja Polskava 22 kron, Zgornja Polskava 60 kron, Sromlje 30 kron, Sv. Anton v Slovenskih Goricah 34 kron, Ponikva 34 kron, Sre- „Glej, glej krasno sliko!" pravi ves začuden krojač, ki ravno mimo pride. „Take pa še ne z lepal Vse tako divno, vse tako krasno! Samo nekaj bi opomnil; ker namreč z levo nogo naprej stoji, moral bi označiti na levem stegnu živejše gube, a on jih je naredil ravno nasprotno, na desnem I Drugo je res čudovito, samo to, samo to . . ." „Ješ, ješ! To so ti pa sama nebesa!" začudi se z odprtimi ustmi Čevljarski mojster z naostrenimi čevlji. „Bog si ga vedi, kako more človek kaj tacega narediti. Samo nekaj kazi krasni umotvor, samo nekaj ! Kralj gotovo ni imel tako „kmečkih" čevljev. Na konceh so preveč topi. To se nikakor ne spodobi za kralja!" „Kakor da bi sam Apolon tu pred mino stal!" vsklikne v tem hipu za čevljarjem človek z visokim čelom, z nazaj počesanimi lasmi iz s kupom knjig, samih najboljših pesnikov, pod pazduho. „Res vreden slikar, Aleksander, je tebe slikal; niti Rafael ne bil bi mu kos. Le nekaj, s&mo nekaj je grešil umetnik: Obraz ne kaže umnosti, a slavni Aleksander je bil silno duhovit. Le to zagrešil, samo to je vrli umetnik. A v tem hipu plane umetnik izza podobe, pograbi jo in odnese domov. Nikoli več ni želel poizvedovati, kakšno je mnenje ljudij. D. dišče 36 kron, Sv. Peter ob Savinji 50 kron, Sveti Ropert v Slovenskih Goricah 52 kron, Marija Devica v Puščavi 60 kron, Vojnik 130 kron, Sv. Jurij ob južni železnici 140 kron, Sv. Lorenc v Slovenskih Goricah 36 kron, Sv. Andraž v Slovenskih Goricah 22 kron, Tinje 34 kron, Cirkovci 60 kron, Sv. Lovrenc na Dravskem polju 20 kron, Selnica ob Dravi 54 kron, Griže 52 kron, Lembah 18 kron, Svetinje 24 kron 80 bel., Sv. Florijan pod Bočem 4 krone 90 bel., Smartin v Rožni dolini 56 kron 80 bel., Sirje 3 krone 10 bel., Sv. Štefan pri Zusmu 37 kron 10 bel., Rečica 200 kron, Sv. Peter pri Radgoni 80 kron, Marija Snežna na Velki 34 kron 20 bel., Majšberg 19 kron, Gotovlie 15 kron, Sveti Peter pod Sv. Gorami 40 kron, Sv. Jurij na Sčav-nici 40 kron, Črešnjivec 20 kron, JurjeVjcIošter 12 kron, Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah 16 kron, Kamnica 67 kron, Sv. Lovrenc v Puščavi 48 kron 44 bel., Rogatec 44 kron 56 bel., Ribnica 62 kron 20 beličev, Dol 56 kron 58 bel., Smartin na Paki 85 kron 2 bel., Koprivnica 32 kron, Fram 20 kron; župni urad v Radovljici 300 kron; župnik Ivan Do-linar na Raki zbirko 80 kron; župnija Selca 118 kron; župnija Soteska 30 kron; župnija Mošnje 140 kron; upravništvo „Primorskega lista" v Gorici 52 kron; župnija Loziče 20 kron; knezoškofijski ordinarijat lavantinski v tretjič zbirko 2000 kron, katero so darovale župnije: Vransko 48 kron, Raz-bor 20 kron, Kostrivnica 40 kron, Sv. Lenart v Slovenskih Goricah 100 kron, cerkev sv. Alojzija v Mariboru 15 kron 32 bel., Sl. Bistrica 160 kron, tfalec 64 kron, Trbonje 10 kron, Bizeljsko 60 kron, Sv. Pavel v Savinjski dolini 80 kron, Sobota 10 kron, Sv. Andraž pri Polzeli 60 kron, Sv. Miklavž pri Ormožu 53 kron 80 bel., Šmarje 35 kron, Konjice 100 kron 8 bel., Cadram 66 kron, Ljutomer 30 kron, Gornji Grad 80 kron 52 bel., Sv. Frančišek 13 kron 80 bel., Ljubno 65 kron 64 bel., Smartin za Dreto 16 kron, Nova Štifta 2 kron 20 bel., Laporje 50 kron, Braslovče 100 kron, Sv. Jurij v Slov. Goricah 62 kron, Sv. Trojica v Slov. Gor. 140 kron, Sv. Benedikt v Slov. Gor. 48 kron, Negova 80 kron, Razbor pri Slov. Gradcu 14 kron 72 bel., Dramlje 24 kron 94 bel., Velika Nedelja 56 kron 86 bel., Sv. Bolfenk v Slov. Gor. 56 kron, Skale 50 kron, Sv. Križ pri Mariboru 26 kron, Vitanje 70 kron, Sv. Barbara v Halozah 26 kron 12 bel., Sv. Križ pri Ljutomeru 64 kron. Darila ljubljanskemu pomožnemu odboru za Ljubljano in okolico. V. izkaz. Gg. Filhrt & Gellert v Plznu, 50 gld.; Posojilnica v Vitanju 50 gld.; Herman Adler na Dunaju, 5 goldinarjev; G. A. Barmther ua Dunaju, 10 goldinarjev; Ad. Goldschmied & Comp. v Trstu, 10 gld. ; mariborska eskomptna banka v Mariboru, 25 gld.; Společny rolnicky cukrov&r v Predmeri-cah, 25 gld.; Ivan Adamich v Trstu, 25 gld. ; Anton Tranquillini v Rovereti, 10 gld.; akcijska družba za izdelovanje apna in cementa v Pragi, 20 gld.; Vend, Trnkoczy v Gradcu, 25 gld.; I. C. Machanek & Comp. na Dunaju, 100 gld.; Filip Bumiller v Pragi, 5 gld. ; štajerska eskomptna banka v Gradcu, 500 gld.; Ludovik Ulman v Brnu, 15 gld.; Vinko Tollinger v Inomostu, 3 gld.; grof Henrik Wenck-heim na Dunaju, 300 gld.; H. Hohrmann na Dunaju, 10 gld.; Arnold & Gutman na Dunaju, 50 gld. ; občina Solcano 415 gld.; Ignacij Frohlich na Dunaju, 5 gld.; Marko Popper v Pragi, 5 gld. Andrej Koch v Trossingu, 6 gld.; R;quet & Comp. v Lipskem, 100 gld.; A. & C. Skabernd tukaj, 100 gld.; zbirka v Zireh, 120 gld. 47 kr.; Fr. X. Sou-van, zbirka 4150 gld.; knjigarna Kleinmayr & Bam-bnrg, peta zbirka 205 gld. 50 kr., skupaj 6344 gld. 97 kr., z že izkazano svoto 16.786 gld. 90 kr., skupna svota 23.131 gld. 87 kr. Darila vsled potresa. Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so nadalje sledeča darila: Mestna blagajnica v Gorici nadaljno zbirko 500 gld.; županstvo v Novem Bid-žovu na Češkem zbirko 288 gld.; administracija časopisa »Narodni Listy" v Pragi nadalnjo zbirko 144 gld. 80 kr.; gospa Valentina Karinger, učiteljica godbe v Smyrni, 50 frankov; administracija Časopisa „Neues Wiener Journal" nadaljno zbirko 10 gld.; gospod P. Belke v Fredeburgu 10 mark; mestno županstvo v\Velsu nadaljnjo zbirko 100 gld.; gospod Leopold Urbas, c. kr. umirovljeni oskrbnik v Idriji, 10 gld.; gospod Ivan Pella v Gradcu (po \ gospodu Pr. Cuduu v Ljubljani) 10 gld.; druStvo inženirjev v Brnu 8 gld. 20 kr.; gospod Jože Pret-ner, trgovec na Bledu, 5 gld.; gospod Jos. Gruber, pekarski mojster v Opatiji, vnovič 2 vreči kruha. Politični pregled. V Ljubljani, 15. maja. Državni »bor je dne 13. t. m. nadaljeval debato o §§ 156.— 158. davčne preosnove, ki določajo podlago obdačenju, in o §§ 178. in 174., ki se tičeta olajšav. Najodločneje je baron Dipauli pobijal § 157., ki določa, da »načelnik hišnega gospodarstva", torej ne izrecno zakonski mož, plača osebni dohodninski davek za vso »družino". Po tem besedilu ne bodeta dva v konkubinatu živeča človeka vsak za-se plačevala omenjenega davka, in s tem se posredno dovoljuje divji zakon. Baron Dipauli je opozarjal zbornico, da je celo dr. Menger 1. 1877 priporočal razdeljeno obdačenje, ter odločno nagla-šal svetost zakona, blagor družine in družbe človeške ne gledd na to, da bi država po razdeljenem obdačenju imela do 7 milijonov manj dohodkov. Olajšave, katere določata paragrafa 173. in 174., ne moreta biti nadomestilo. Paragraf 173. namreč določa, da se pri vsaki zakonski družini, katere letni dohodki ne presegajo svote 2000 gld., ako ima več kot tri nepreskrbljene otroke, za vse ostale otroke odšteje od dohodkov po jedno dvajsetino. Obveljal je predlog poslanca Czecza, da se pri določbi davčne podlage od skupnih dohodkov družinskih članov za vsacega odšteje 250 gld. Opat Treuinfels nasvetuje resolucijo, s katero se vlada poživlja, da bi se zbolj-šal zakon gledš doneskov verskemu zakladu, ker sicer se lahko pripeti, da bi se dvakrat plačeval davek. Poslanec Pfeifer nasvetuje, naj se v paragrafu 159. črtajo določbe o obdačenju pri domačem gospodarstvu porabljenih izdelkov, in da naj bi bil posestnik toliko časa prost osebnega dohodninskega davka od novih vinogradov, kakor traja oprostitev zemliiškega davka. Ta zadnji dostavek podpira tudi poslanec dr. Scheicher, poslanec Auspitz je proti. Na to se obravnava konča. Nemčija. Tobačno davčno predlogo je državni zbor odklouil. Ker bi donašal ta davek državi mnogo dobička, je predlagal posl. dr. Bachem, naj se dovoli vsaj toliko davka, da se pokrije 10 in pol milijona primankljeja, toda tudi ta predloga se je odklonila. Treba bo torej preosnovati vse državne finance. Sicer pojde tudi mogočna Nemčija v denarnih zadevah rakovo pot. Le nekaj članov konservativne in narodno liberalne stranke je glasovalo za tobačno predlogo. Na otoku Kipru se razširja mej večino grškega prebivalstva agitacija, da se ta otok zjedini z Grško. Boje se namreč, da bi v slučaju, ko bi morali Angleži otok zapustiti, na vsak način zahtevala Turčija vrhovno oblast. Zoper to se pa skušajo na vso moč ustavljati in, ako ne bi šlo drugače, tudi s silo. Sicer pa Angleži ne bodo storili še tega koraka, akoravno namreč nimajo posebnega denarnega dobička, jim je vendar omenjeni otok zelo važna postojanka. Trgovinske zbornice v Bolgariji. Vsled knežjega ukaza se je razdelila vsa dežela v štiri okrožja, Sredec, Rusčuk, Varna, Plovdiv, za katere se osnujejo trgovinske zbornice po 32 članov. Volilno pravico bo imel vsak bolgarski trgovec, tovarnar in obrtnik, kateri plačuje saj 25 frank, patentnega davka. Pasivno volilno pravico pa bodo imeli samo zastopniki imenovanih stanov, kateri so stari najmanj 25 let. Kitaj in Japan. Japonci so se zelo varali, ko so zaupali na pomoč evropskih držav. Komaj so se odrekli na pritisek Rusije polotoka Liao-tong, stavi jim že Francija nove zahteve. Ta namreč zahteva, da Japonci le malo zavarujejo Formozo in ribiške otoke in ako ugode Japonci tej želji, stavili bodo tudi Angleži glede svojega vojaštva v Hong-kongu jednake pogoje. Tako bodo Japonci zgubili mnogo koristij, katerih so se nadejali. Cerkveni letopis. Prihod usmiljenih sester v Kamnik. Katoliške cerkve cvet je redovništvo. Na cerkvenih tleh je vzraslo, v cerkvi prijaznem duhu uspeva; cerkvi sovražni je zavira in zatira. Svete cerkve nasprotniki imajo na redovnike posebno piko. Toda, usmiljene sestre celo tem -— imponirajo. Pre-obilo imamo izjav iz ust mož, cerkvi ne baš prijaznih, častnih spričeval za to kongregacijo. Kamnik ima veliko število pobožnih ustanov. Iz njih spoznavamo duha nekdanjih Kamničanov. „Kam-ničani so bili prav pobožni in so skrbeli pridno za blagor svojih duš. Ustanovljali so po običaju srednjega veka boluišnico in bratovščine. Radi so se v svojih oporokah spominjali bolnišnice in bratovščin ter jim volili to ali ono hišo, posestvo itd." (Stiasny : Kamnik, zemljepisno - zgodovinski opis.) Tak je bil nekdaj duh v Kamniku, duh krščanski, duh domači, pristno slovenski. Kar je zidal stari duh, hoče podirati novi, ne privoščeč cerkvi zadnje mrve pravice I ... Ni iz domačih tal izpuhtel ta duh, osorna burja ga je prinesla iz tujih krajev. Jasno je ted a j, d a je z i zroči 1 i pradedovkam-niških v popolnem nasprotju, ako se mrzi, zavira inruši,kar so oni ljubili, ustanovili in gojili. Kdor svojih prednikov ne čisla, ne čisla ni sebe. Kamnik je po svoji preteklosti cerkvi udan ; otresi se Kamnik t u-jega duha; okleni se tradicij starih svojih očetov I — Sapienti sat I Zadostujte te kratke vrstice za — pametne, ker neradi raznašamo zgolj lokalne zadeve mej svet. Teh pa se nismo mogli ubraniti. »Te nune so povsod priljubljene, ker so tako pridne, srčne, priljudne in ponižne; Kamničani smejo torej veseli biti, da jih dobijo". Tako piše zadnji »Mir". Oelovčani že vedo ceniti milosrdnice, ker jih — nimajo, marveč mesto njih neko spako nemške humanitete. Zigrebška provincija, — ki ima to prednost, da je pod neposrednim duhovniškim vodstvom — je razširjena po vsem balkanskem polotoku. Kamniška naselbina je 62. v provinciji. Pa koderkoli so, so — v časti; Turki se jim klanjajo. Cesar sam je hvalil zadnjič njih junaštvo v Ljubljani. Upamo, da bodo tudi pri nas priljubljene. Zato smemo v kroniko kamniško kot pomenljiv dan zapisati 8. maj, na kateri so prišle. Skromno, a z ljubeznijo smo jih vsprejeli. S popoldanskim vlakom je prispelo v spremstvu su-periorja, preč. g. opata Fidela Hoeppergerja šest sester: mati-prednica provincije („častna majka", tako jo kličejo), prednici iz Reke in Oseka, svakinji g. Murnika, in tri sestre, ki so (za sedaj) tukaj namenjene: s. Kupertina, prednica, s. Kantalicija in s. Emerencijana. Deputacija šesterih mož redovnega, duhovnega in svetovnega stanu jih je pozdravila na kolodvoru. Odtod so se peljali v farno cerkev. G. kanonik-dekan jih je spred altarja pozdravil in na-glašal važen poklic cerkvenih redov v sveti cerkvi sploh in blagovoljno delovanje usmiljenih sester po-sebe. Nato jim je ob asistenciji podelil blagoslov z Najsvetejšim. Po cerkvenem vsprejemu povabil je g. usta-novnik vso družbo k svoji mizi. Tam se mu je g. opat v napitnici zahvalil za velikodušni dar, on pa nazdravil došlim častitim sestram. Ali mu tukaj ne bomo mnogo hvale peli. Gotovo je — prijatelj in neprijatelj morata priznati — da je izvršil delo plemenito, nesebično I Modrejše je gotovo ukrenil, kakor oni, ki čepe na svojih kupih, dokler jim jih ne izmakne izpod njih smrt, da planejo po njih — zapravljivi dediči I Kaj bodo imeli ? Vogelni kamen za župnijsko cerkev na Colu. Iz Gola: V torek 7. majnika praznovali smo domač praznik; naš preljubljeni g. dekan iz Vipave je namreč blagoslovil vogelni kamen za našo novo farno cerkev sv. Lenarta. Po sprejemu smo v žup-nem dvorcu podpisali spominsko listino, katero smo vzidali v vogelni kamen. Napis te listine je: Za časa sv. očeta Leona XIII., cesarja Fr. Josipa, škofa Jakoba je preč. g. dekan Vipavski M. Erjavec blagoslovil vogelni kamen 7. majnika 1895. Na to smo se podali v staro cerkev, kjer je g. dekan bral sv. mašo in imel kratek a lep in prisrčen nagovor do zbranih vernikov. Kazal pa je tesno vez med življenjem kristjanovim in farno cerkvijo, dobrote, katere v njej dobimo, ter jih je vne-mal k vztrajnosti in požrtovalnosti za božjo čast rekoč, da to gotovo ne bo zastonj, ker kakor Bog očevidno še dandanes blagoslovlja našo cesarsko ro-dovino zavoljo pobožnosti in požrtovalnosti prvega Habsburžana Rudolfa — tako bo tudi vas. Po dokončani sv. maši smo začeli moliti sv. rožni venec ter se s procesijo podali iz stare cerkve na stavbišče nove cerkve. Tu je g. dekan obdan od vse vipavske duhovščine po ritualu blagoslovil vogelni kamen. Delo smo srečno pričeli, daj nam Bog svoj blagoslov, da bode srečno končano. Zato Te pa prosimo dragi bralec, da se nas spominjaš v molitvi. Dnevne novice. V Ljubljani, 15. maja. (Učenke uršnlinskih Šol,) katere hočejo letos o Binkoštih prejeti zakrament sv. birme, naj pridejo v petak, dne 17. t. m. ob 9. uri k poduku. (Darovi.) Po g. dr. Žitniku smo prejeli že tretji dar iz Tržiča, in sicer so darovali sedaj izrecno za poškodovance v ljubljanski okolici gg.: Sebastijan Ahačič in Jernej Dovjak od sv. Ane pri Tržiču vsak po 5 gld.; Janez Ahačič od sv. Ane 3 gld.; dalje Jernej Kogoj, kovaški pomočnik 1 gld.; Andrej in Matevž Rozman 4 gld.; Barba Ahačič 1 gld. in Jakob Kokalj 1 gld., vsi iz Tržiča skupaj 20 gld. V imenu obdarovancev Bog stotero povrni I Za najbolj potrebne reveže v Ljubljani smo sprejeli od č. gg. duhovnikov in župljanov vTruškah p. Koper 25 gld. Bog obilno povrni blagim dobrotnikom. (Županom) v Dol. Logatcu je bil te dni izvoljen gospod I. Sicherl, v Gor. Logatcu pa gospod Karol P u p p i s. (Slov. kat. delavskemu drnštvu) je darovalo več gospodov v Begunjah pri Cirknici 32 kron v podporo bolnim udom. Bog plačaj stotero in obudi mnogo posnemovalcev 1 (Kostanjevica za Ljubljano.) Vse se zanima za ponesrečence vsled potresa, razna društva tekmujejo mej seboj, kdo bo nabral večjo svoto za hudo prizadeto Ljubljano. To je vse hvalevredno, in pohvalno moram tudi omenjati našega »Bralnega društva", ki je pri koncertu v nedeljo 12. t. m. v ta blagi namen nabralo svoto, ki je našim razmeram primerno imenovati velika. Naš pevovodja g. učitelj L. Potrebin je pokazal zopet pri tej priliki vso svojo glasbeno nadarjenost; on je res takorekoč ustvarjen za to stroko, dirigeut ves, kolikor ga je, in ima ob enem kaj srečno roko v izbiranju pevskih točk. Program je obsegal po vsem izbrano snov, vendar izmej vseh sedmerih točk zasluži najlepšega priznanja »Venec slovanskih narodnih pesmij" od Ne-dveda. Prirejen je za spremljanje na glasoviru in dvojih goslij. To je res nekaj krasnega, podaja človeku duševnega užitka, in kaj tacega bi ne užalilo niti razvajenih ušes, ki poslušajo le umotvore glasbenih umetnikov. Nadalje skladba Nedvedova »Nazaj v planinski raj" je tako znana po slovenski zemlji, in ni mi je treba še le hvaliti; hvalil bi le zopet naš pevski zbor, ki je tudi to sicer težko skladbo izvajal z vso natančnostjo. Lep program je bil privabil tudi nekaj gostov iz Krškega in sosednih krajev. V imenu vseh udeležencev, — menim, da jim govorim iz srca, — naj tu še enkrat izrekam najtoplejšo zahvalo za ta večer vsem, ki so k stvari sami pripomogli; v prvi vrsti g. L. Potrebinu. — K sklepu le še eno željo: naj bi ta pevski zbor pod vodstvom sedanjim nadaljeval svojo izobrazbo v isti smeri dalje in tukajšnje občinstvo zopet kmalu ove-selil s kaj jednakim. K. (Za pogorelce v Toplicah) daroval je gospod Ivan Cinkole, gostilničar v Ljubljani, 6 kron. (Prazen strah.) S Cola, 12. maja. Nepopisen strah smo imeli v nedeljo. Okoli tlill. uro, ko je g. župnik bral zadnji pastirski list, katerega so v velikem številu zbrani verniki jako pazljivo poslušali, se začuje silen ropot. Grozen strah — ljudje bledi ko zid, strašen krik, jeden čez druzega, čez klopi hitd iz cerkve. Gosp. župnik kliče ljudem, da ni ni-kake nevarnosti, toda njegov in nekaterih druzih glas se ni čul v splošni zmešnjavi. Carkev se je praznila. Le nekateri smo ostali. Ko so drugi videli, da se ne podira, so polagoma zopet začeli prihajati v cerkev. Najedenkrat pa se sliši glas: zvonik 86 podira, bežite 1 In prejšnji strah, prešnja zmešnjava! Pa hvala Bogu, zvonik je stal in še stoji. Pa kaj se je zgodilo ? Meter strehe ss je porušilo, kosci so padli na podstrešni tlak. Ta ropot je vsled potresov prestrašeno ljudstvo popolnoma zbegal in vse je mislilo, sedaj in sedaj se bo podrla cerkev na nas. Zato so vsi hiteli na prosto. Ko zunaj gledajo po vzroku in vidijo poleg zvonika udrto streho, zazdi se mnogim, da se zvonik maje in od tod nova zmešnjava. Ko se je strah nekoliko polegel in smo se prepričali, da ni nikake nevarnosti, so se pogum-nejši vrnili v cerkev, drugi so pa ostali na pokopališču do konca sv. maše. Zakaj se je udrla streha ? Slaba in stara je, zadnji potres jo je nekoliko pre- tresel in omajal in danes je padla. Mnogi pa trdijo, da so čutili potres. P* naj bo že, kar hoče, hvala Bogu, da ni bilo druge nesreče. (Morske kopelji v Gradeži.) Kakor v preteklih letih, bode deželni odbor kranjski tudi letos nekaterim skrofuloznim otrokom podelil podpore po 50 gld. iz deželnega zaklada, da jim bo mogoče iti v morsko kopelj v Gradežu. Dotične prošnje naj se do konca meseca maja t. 1. predlože deželnemu odboru, morajo pa biti podprte z otrokovim krstnim listom, z zdravniškim in z ubožnim spričevalom. (Iz Gradca) se nam poroča: Na prvem javnem zborovanju akademičnega tehničuega društva »Triglav" due 11. maja t. 1. se je sestavil sledeči odbor: Predsednik Karol Vrsto\šek, stud. phil.; podpredsednik Josip Povalej, cand. iur.; tajnik Rado-slav Frlan, cand. med.; blagajuik Henrik Hrovatni, stud. tehn.; knjižničar Martin Spindler, stud. iur.: gospodar Radoslav Gašparič, stud. iur.; odbornikov namestnik Fr. Peitler, cand. iur.; revizorja: J.We-ster, stud. phil., E. Pajnič, stud. iur. (Smrt ua paši.) Na Moravskem je pasla žena kravo. Krava se pogrezne v ilovico. Žena ji hoče pomagati. Tedaj se krava dvigne z vso močjo in pritisne ženo v ilovico tako, da jo je na mestu zadušila. — Torej tudi ua paši je treba pazljivosti. (Zoper jude.) V Sajbušu v Galiciji je ljudstvo napadlo hišo nekega juda iu jo razrušilo. Morala je priti policija in vojaštvo, da je krotilo razjarjeno ljudstvo. — Tako se vede ljudstvo, ko spozna, kake pijavke so jim judje. Pazimo Slovenci, da se jim ne podamo z lepa ; potem se nam ne bo treba braniti s silo. (C. kr. poštuohrauiluični urad na Dunaju) razposlal je okrožuico z računom glede prometa v mesecu aprilu. V tem času seje 1,030.189 krat vložilo 119,070.555 gld., od tega po naših krajih: na Štajerskem za 4,181.977 gld., na Koroškem 1,351.424 gld., na Kranjskem 1.048.672 gld., na Primorskem 2,501.838 gld.. po Dalmaciji 639.630 gld. Vrnili so pa 278.704 krat za 118 828.181 gld., od tega po Štajerskem za 2,047.091 gld., po Koroškem 320.978 gld., po Kranjskem 384.604 gld., po Pri-morju 1,241 439 gld., v Dalmaciji 102.912 gld. Od dne 12. jan. 1883, ko je hranilnica začela poslovati, vložilo se je 77,351.314 krat za skupni znesek 9.134,625.603 gld. 85 kr., a vrnilo 21,293.302 krat za 9.042,754.275 gld. 24 kr., tako je v blagajnici preostalo čistih 91,871.328 gld. 61 kr. Med povračili nahaja se 26 101 505 gld., za kar je urad vložnikom po želji kupil in odposlal vrednostnih papirjev. V prometu kroži 11.253 knjig rentovnic, ki veljajo 21.223.450 gld., potem 1,074.595 vložnih in 26.942 čekovnih kn,ižic. Število vložnikov je na raslo za 1941 oseb v varčevalnem, za 188 v čekovnem, za 178 v nakazuičnem (clearing) oddelku. Po naših krajih sta dva vložnika izgubila knjižico, ki ima tekst slovenski, namreč »pri Sv. Petru pod svetimi Gorami" (7 gld. 19 kr.) in v Toplicah (46 gld. 2 kr.); potem nemška, izdana v Kozjem (velja 3 gld. 15 kr.), tudi nemška v Ljubljani (275 gld.), nemška v Poli (61 kr.), taljanske štiri v Trstu (311 gld. 33 kr., 15 gld., 500 gld., 20 gld.). Kdor je knjižico izgubil, dobi pravico do nove. V neuradnem delu okrožnica objavlja črtice o poštni hranilnici na Taljanskem, Nizozemskem, Švedskem. (Kralj Milan med dolžniki) Nekdanji srbski kralj Milan si je nakopal toliko dolgov, da že ne ve, koliko in komu je dolžan. Zato pa dolgovi ne delajo njemu temveč njegovim upnikom sive lase. Večina upnikov je že prečrtala svoje račune, le nekateri še nadlegujejo kralja. Toda zastonj 1 Ako ga tožijo, ne dobe nič, prostovoljno pa Milan ne plača. Nekateri so mu že hoteli prtlago zarubiti, toda Milan se je razjezil, češ: „Ako mi robe ne pustite — bom očitno objavil, da vam nisem nič dolžan". Njegovi upniki naj bodo tedaj s tem zadovoljni, da imajo tako imeuitnega dolžnika. — In vendar bi se tudi Milan vsaj za nekaj žasa rad znebil dolgov. Pred kratkim se je podal v Belgrad in prav ponižno prosil skupščino, naj mu dovoli 5 milijonov denarov, da poplača dolge, zraven tega naj mu pa vsaj 800.000 denarov reute dajo vsako leto. Poslanci pa so zavihali brke in djali: „5 milijonov ne dobiš, letne rente imaš pa tudi 360.000 deuarov dovolj". In tako ostane Milan še zmiraj dolžnik, vendar pa upa, da ga bode sin rešil, kadar bo sila največja. Društva. (Občni zbor katol. - političnega društva za Slovence na Koroškem dne 9. t. m. pri »Sandwirthu" v Celovcu. Predsednik Gregor Einspieler, vladni zastopnik baron Lazarini. Predsednik pozdravi došle, omenja društveno delovanje v preteklem letu in kaže na potrebo, da se spremeni pravila. — Poročilo blagajnikovo: Dohodkov 255 gld. 56 kr., troškov 226 gld. 41 kr., torej preostanka 29 gld. 15 kr. — Tajnik poroča o društvenem delovanju lanskega leta. Društvo je napravilo devet javnih in dva volilna shoda. Vsi shodi so bili dobro obiskani, najbolje tisti v Možici in za njim shod v Št. Jurju. Shodi v Z Iski dolini so pripomogli do zmage pri volitvi za državni in deželni zbor. — V odbor so bili izvoljeni gg.: poslanec in župnik Gregor Einspieler (predsednik), delovodja V. Legat (namestnik), stolni kaplan M. Ražun (blagajnik), vrednik Filip Haderlap (tajnik), župnik Janez Wieser, župan M. Prosekar, posestnik Martin Stih, posestnik in orgljarski stavbar Fr. Grafenauer, župan Janez Šumab. Za namestnike: Jurij Drobivn.k, Jak. Hfdenik in Fr. Kobentar. — Prejšnjemu blagajniku g. Treiberju, ki se je preselil v Velikoveč, se izreče zahvala in priznanje za njegovo neumorno delovanje. — Po daljši debati se pravila tako pre-naredč, da sme shode na deželi voditi vsak ud, ki je od predsednika v to določen. V § 3. se je pa vzel pristavek, da srne odbor drušuene shode naznanjati tudi s plakati. — Poslancema Einspielerju in Muriju se izreče zahvala za to, da Šta se v deželnem zboru krepko potegnila za slovenske šole. Poslanec Einspieler se zahvali in pojasni dotični svoj "govor v deželnem zboru, katerega so nasprotniki tako zlobno zavili. — Vrednik Haderlap izraža nevoljo, da so v Istri in na Koroškem hoteli duhovnikom vsako politično gibanje zabraniti. To je velika krivica za naš narod, da se mu vzamejo naravni voditelji duhovniki; priprosto ljudstvo, ki postav ne pozna, se pusti potem zbegati in pri volitvah zmagujejo nasprotniki. — Župnik Bayer se pritoži zoper ovire, ki se duhovnikom delajo, kadar hočejo v matrikah slovenska imena pisati s slovenskim pravopisjem. Oblastnije hočejo duhovnike siliti, naj slovenska imena pišejo z nemškim pravopisom in v tisti popačeni obliki, kakor so si jo izmislili v prejšnjih čas-" -v Ljubljani, Sv. Poti-a, cesta, liustrovani ceniki potrebščin za obrtnijstvo, šolo in za dom zastonj in franko. BMT Prodaja na debelo ln drobno. "MS ooooOOOOOO300000000ooO B) T f o ŠT O s o s0 - X «o o Karol Dostal t a p e t n i k v Ljubljani, Sv. Petra cesta 31 se priporoča v najkulantnejše izvrševanje [jj vseh v svojo stroko spadajočih del, kakor 5 modrocev na peresih, žimnic, garnitur itd. jj Cen« n i k k c. "•< i[ Valentin Aocetto « zidarski mojster «m. v Ljubljani, Opekarska cesta št. 55 priporoča se preč. duhovščini in slavnemu občinstvu, podjetnikom in društvom v vsa = ? zidarsko stroko spadajoča dela = bodisi novih stavb, cerkvenih in zasebnih poslopij, kakor tudi vsakovrstna popravljanja, vzidavanja in postavljanja lončenih štedilnih ognjišč, polaganje vsakovrstnega tudi cerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni. Janez Dogan mizarski obrt in zaloga pohištva v Ljubljani j Dunajska cesta v Medjatovi hiši priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu j I svojo izvrstno urejeno zalogo divanov, žimnic, omar, stolov, postelj itd. Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago. | Matija Horvat 3f čevljarski mojsterv Ljubljani,sv. Petra cesta32 f * priporoča so prečast. duhovščini in slav. občinstvu * ^ v naročanja raznovrstnega g jj)C obuvala g •J katera iivršujo cono, pošteno, iz zanesljivega blaga • g od najpriprostejše do najfinejše obliko. jfc Valentin Subie podobar ln pozlatar v Poljanah nad ŠkoQo Loko priporoča se preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v izvrševanje vsakovrstnih podobarsklh del 7. zagotovilom poštonega in solidnega dela po možno nizki coni. w## JOSIP ŠUBIC 2 kipar v Gorenji vasi nad Skofjo Loko J' priporoča se prečast. duhovščini in slav. (| občinstvu za izdelovanje ! j kipov iz lesa in kamena, novih J j oltarjev iz lesa in marmor-cementa ! Ji v vsakoiakem slogu; dalje v prenavljanje \ \ starih oltarjev in drugih predmetov zago-<1 tavljajoi kar nainatačnejšo izvršitev in 1 J nizko, delu primerno ceno. -100000000000000000000004 «■ . jyL «» d' , svečar v Gorici, Voščarna Prodajalnioa Solkanska ceBta 9, Gospodska ulica priporoča veleč, duhovščini, cerkv. oskrb-ništvom ter si. občinstvu garantirane, pristne čebelno-voščene sveče klg. po gld. 2 45. Sveče slabejših vrst za pogrebe in drugo uporabo prav po nizki ceni. V veliki izberi so tudi voščeni zvitki, okrašeni in preprosti po najnižji ceni. Alojzij Zorman trgovina z moko v Ljubljani, Florijanske ulice št. 7 I priporoča vsakovrstno moko po različni I ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko. | Prodaja na drobno in debelo ter zago- * tavlja uljudno postrežbo. ^ Uljudna, najbolje utemeljena prošnja! Grozna elementarna nesreča, katera Je skoro razdejala belo naio "J* ^ seffine^teS obrtV- 'atleTst^enlb- služitl kruha - to pa so mali obrtniki'ln njih pomočniki - daprezlvestrahom nas napolnjujejo posledice, katere Je pro pogrešajo naročil ln s tem nujnega zaslužka, Je lstina, kaj pa bode se-le v n^bližjbodočnosti^ 8 9tra^"tatem ^lovenoa" pri naročilih ozirati se v vzročll grozoviti potres. Prosimo torej prav uljudno: Blagovoli naj ^lečastltll^P?"0™"*^NIH NARODNIH OBRTNIKOV" vže dlje časa prvi vrsti na obrtnike in trgovoe, kateri se pod vkupnim naslovom „MAI«A OZNANILA KOHStMvauvi.i _ v tem listu priporočajo. Velespoitovanjem Zgoraj priobčeni inserenti. Wien, I. Bezirk, plat* Parterre. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera xxxxxxzxxxx ,xxxxx Na prodaj so: Stara okna, vrata, stropi in sploh k zidanju hiše spadajoče stvari. Več se z^e na Sv. Petra cesti štev. 6. 312 3 Pojasnilo. Podpisani naznanja vsem velesp. gg. trgovcem, podjetnikom, obrtnikom in slav. občinstvu, da ni v nobeni zvezi z žrebljarsko zadrugo v Kropi, temveč izde-ljuje samostojno že 20 let z 200 delavci žreblje in za stavbo potrebno blago v Kropi in Kamni Gorici. Blago oddaja po znižanih cenah. 321 2—2 Jurij MaguŠar. Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto. > Najvišje pismeno priznanje Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonaslednice - vdove ^ liadvojvodinje f^telVinije. J Kapljice za zobe s odlikovane h lekarne Piccoli ,pri angelju' g v Ljubljani, Dunajska cesta. Kapljice kanjene na pavolo ln dejane v votel zob takoj ^ olajšajo bolečine. SXi 588 50-2" Stekleničica SO kr. St. 58/pr. Razpis. 326 3-1 Pri stavbinskem uradu deželnega odbora kranjskega izpraznjena je služba stavbinskega adjunkta z letno plačo 900 gld., aktivitetno dokiado 150 gld. in pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 100 gld. Prosilci za to službo predlože naj svoje z dokazili o starosti, o znanji slovenskega ali kakega drugega slovanskega ter nemškega jezika, dalje z dokazili o vsposobljenosti v inženirski stroki podprte prošnje do lO. junija 1895. leta deželnemu odbora kraojskemu, in sicer prosi'ci, ki so vže v javni službi, potom svoje predpostavljene oblasti. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dn6 10. maja 1895. urar v Ljubljani, na Mestnem trgu nasproti rotovžu priporoča največjo in najizbornejšo svojo zalogo najraznovrstnejšib Švicarskih zlatih in srebrnih žepnih ur, stenskih in ur s stojalom, budilnikov, zlatnino in srebrnino ua. ua. MT po zdatno znižani ceni.-« Radi velike nesreče, katero je provzročil grozni potres, ni skoro nobene kupčije, torej je prav ngodna prilika za prav ceno nakupovanje- V ceniku zaznamovane cene znižal sem za 10 °/0- V prav obilno nakupovanje se priporočam naj-uljudneje. A. Vidiš krasno uro. katera točno «... • in zanesljivo kaže? mr Ceniki se zastonj razpošiljajo. B. Ah, res presenetljivo! Kje si jo neki kupil in koliko velja? — a. Pri znanem urarju Cudnu v Edina zaloga biciklov in raznih pri- b. strojev za vozarenje slovite tvrdke lv. Puch podobno uro. v (jradcu. 286 B t-t.^' -ifi" i j. i s>>' **JK -j-' -:;-: <:- -.;- -,!■» -'.;■_•■'- _. •'..'- ^i-U- »j- -\i- K;- -«.'- -.;- :<,)■> Trgovina z železnino ANDR. DRUŠKOVIČ priporoča po zelo znižanih cenah cement, Železniške šine, traverze, cinkasto in pocinkano plošče-vino, železo za vezi, kovanja za okna in vrata, v Ljubljani, Glavni trg* št. 10 sploh vse, kar se pri stavbah potrebuje. 252 8-8 Stavbeno podjetništvo ln tehniški biro Inž. B. Borkovec in arhitekt 309 10—3 O. Dvorak v IJ ubij a ni (Hotel ,,pri slonu") prevzema vsa prezidavanja, poprave in izvršitev novih stavb zagotavljajoč najtočnejse in solidno clelo po nizki B^* nekarteli- rani ceni. Izdeluje tudi vse v inženirsko in arhitektsko stroko spadajoče stavbene načrte v najkrajšem času. D u n a j s k a borza. Dn6 15. maja. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4 %, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld..... London vista.......... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj 20 mark.......... 20 frankov (napoleondor) .... Italijanski bankovci...... C. kr. cekini......... . 101 gld. 45 kr. . 101 , 40 „ . 123 „ 60 „ . 101 „ 45 „ . 122 „ S5 „ . 99 „ 10 „ . 1075 „ — „ . 401 „ 35 „ . 122 „ 10 „ . 59 „ 62",„ . 11 „ 92 „ ■ 9 n 68 „ . 46 „ 05 „ . 5 „ 73 „ Dn6 14. maja. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 151 gld. 50 kr. b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 163 „ 50 „ Državne srečke 1. 18G4, 100 gld.....199 „ 75 „ 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 „ 50 „ Tišine srečke 4%, 100 gld.......1.50 „ 25 „ Dunavske vravnavne srečke 5% ... . 132 „ — „ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 109 „ 25 „ Posojilo goriškega mesta.......111 „ 25 „ 4 % kranjsko deželno posojilo.....99 „ 25 „ Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% 99 „ 90 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 223 „ 50 „ „ „ južne železnice 3% . 171 „ 25 „ „ „ južne železnice 5% . 133 „ — „ „ „ dolenjskih železnic 4% 98 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld. . Rudolfove srečke, 10 gld..... Salmove srečke, 40 gld...... St. Genčis srečke, 40 gld..... Waldsteinove srečke, 20 gld. . . . Ljubljanske srečke....... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 199 gld. 50 kr. 140 „ - „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... L 17 50 . 24 50 71 50 73 — 11 54 — 22 75 173 — 1» r. 3640 — 569 — n 103 40 n . SO — 85 80 168 50 • 131 n 25 n Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, aredk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev narodll na borzi. Menjarnična delniška družba „M EBC1I Wol!zeile it. 10 Dunaj, lariahilferstrasse 74 B. 66 AS~ Pojasnila *SX6 v vseh gospodarskih in llnančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. Ig Izdajatelj: Dr. Ivin Janežifi. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.