S«. 178 MMH; L J fiMamnmhHitii w TrUM, t iitdo, 28. julija tm, Posamezna številka 30 stot Letnik Ll m 1 mesec L S.—^ kutteoKtvo ""—"nt m 1 mm prostota Oglase 75 atot, ct Icturalh uvodov L 2.— L & EDINOST Uredaiitvo te eprmiitro: Trat (3), ulica S. Francoco d A^ui 30. Telefon 11-57. Dopisi naj m poflUifcjo izključno uredništvu, oglasi, reki*, aiecai« in deaer p« upravniftvu. Rokopisi m ne vračajo. Nefreakirans pisma se ne sprejemalo. — Last. založba ln tisk Tiskarne „Edlnost-Pwhimtetttvo ▼ Goriai: ulica GJosu* Cardueci IL 7, L n - Telet št 327 Glavni ln odgovorni urednik: prof. Hlip Peric Vzsoja ženske mladine Ko se govori o mladini in mladinskem vprašanju, se misli pri tem navadno samo na modki naraščaj. To je prešlo vsem nam nekaka v kri m meso, tako da postanemo prav mehanično enostranski, ko razmišljamo ali razpravljamo o potrebah naše mladine, o njenih željah in stremljenjih. Temu je krivo v prvi vrsti dejstvo, da smo navajeni promatrati sploh vsa vprašanja le s političnega vidika, tako da zanemarjamo več ali manj vse druge strani življenja. Posebno žensko vprašanje mora stopiti v ozadje, ako je razprava postavljena na politična tla. Ženska in politika sta še vedno dve stvari, ki ne gresta vkup, kakor se sliši navadno tudi iz ženskih ust. Tudi u-vedba ženske volilne pravice za upravne volitve (občinske in pokrajinske) ni ovrgla tega naziianja, ki prevladuje pri moških in ženskah, pa tudi ne razpoloženja pri ženskem spolu samem, ki se je izkazalo po vsej Italiji kot nasprotno ženski volilni pravici. Tudi nar še Ženstvo se ni odzvalo v polnem številu pozivu, naj zahteva svojo volilno pravico, dasi je jasno, da bi bili vsi ti glasovi za našo stvar predragoceni. Kljub temu pa so dokazale naše'ženske razmeroma več politične zavednosti kakor v drugih pokrajinah, odkoder smo slišali razne pritožbe, naperjene proti tej politični nemarnosti in brezbrižnosti nežnega spola. Kdor bi hotel torej voditi v Italiji kako borbo proti ženskemu navalu na javno-politično polje, bi imel po vsem tem zelo lahko delo. Tudi pri nas Slovanih bi se ne spotil. Ta pojav se more ženskega vprašanja. Njega važnost je mnogo večja in pomembnejša, nego bi se mislilo na prvi pogled. Pred leti se je sprožila v Trstu misel o ustanovitvi gospodinjske šole. Potem je žal ta mi- Nfflfid sestanki v Beosrada Odmevi Španske • zarote* .,n„fcl , Pnll^, MADRID, 27. Vrhovni vojni in mor-pny«M|ijo — "Jl^lnanški svet je odločil, ' f-^cio^iti i -—---- jv da se general RPnrn.n /T , _ Jngoslavm Weyker in ve« drugih zarotnikov za-, , ,. . . .. M-tH^KAI), 27. (Izv.) Danes dopoldne časno izpuste. Tudi trrofu Roma«««« iP sel zadremala. Ali bi se ne mogla zopet [se je vrSik, v Beogradu nekoliko po- dovoljen^^ate™aSsp^^uSS vice, da nadomesti kazni z varnostnimi odredbami. obuditi? Kraljev prihod v Mm Komemoracija smrti kralja Umberta L RIM, 27. Agencija «Radio Nazionale» javlja: Dne 28. t. m. pride Nj. Vel. kralj v Rim, kjer se bo 29. t. m. udeležil ce-rimonije za komemoracijo smrti svojega očeta kralja Umberta I. Iz Rima se bo kralj nato podal v Verno, da prisostvuje otvoritvi frančiškanskega leta. Nj. Vel. kraljica se še vedno mudi v RacconigL Dne 20. avgusta bo praznovala. svoj imendan. Obenem čaka na veseli dogodek s strani princezinje Ma-faide. 20 oseb mrtvih n« alkoholnom rastru p« ljenja ^ . ... __ . -i - ----------^------— TORONTO, 27. V On t ari j u se je s sla- membmh seatenkov Najprej so se se- ročago, da namerava vlada za dan tre- bimi alkoholnimi pijačami zastrupilo stali mimstraki predsednik Uzunovič, - • - ■ - ^ ----- - - - skupščinski predsednik Trifunovic in Fašistovski tisk o gospodarski bitki •Tribuna* pravi« da jo ta bitka izrazito fašistovska ter da jo od nje odvisna gospodarska bodočnost Italije RIM, 72. List «Tribuna* piše z o^irom na včerajšnjo Mussoiinijevo poslanico, naslovljeno na fašiste iz Puglie glede žitne bitke, naslednje: Ta bitka je potrebna, da se Italija £ot fašistovska družba obvaruje demo-kratsko-liberalne anarhije ter opremi z novo proizvajalno zavestjo. Fašistovska stranka more in mora razumeti, da pomeni gospodarska bitka konec volitev, prvo realizacijo stanovske uredbe družbe in organi č ne vojaške organiza- ocenTevati' brez^^vsake*škode* zžT nSelo ciJe italijanske države. To delo stremi , „ k najvišjemu cilju. Ako hrani fašistov- ravnopravnosti ženske z vidikov čisto praktičnega značaja. Zadržanje našega ženstva dela vse vprašanje mnogo enostavnejše, nego bi bilo, če bi imeli ge kako «žensko stranko« z razvito su-fražetsko propagando. V glavnem se torej lahko reče, da se naša ženska zadovoljuje s svojo vlogo tihega, marljivega in delovnega privatnega življenja, ki se odigrava v krogu najvišjemu cilj ska stranka v svoji sredi še take ljudi, ki si želijo volitev in raznih mastno plačanih služb,_ naj jih čimprej brezobzirno odstrani iz svojih vrst. Nadalje naglasa «Tribuna»: Započeta gospodarska bitka je popolnoma fašistovska. Zavedati se moramo namreč, da so bili nasprotniki na vsej črti premagani in da je protifašistovska fra-masonska koalicija leta 1924. izjavila, družine. Izven tega kroga sta važni po- da računa le na, krizo italijanske va- radikalni veljak Aca Stanojević. Razpravljali so o razkolu med beograjskimi radikali, ki je nastal radi bližajočih se občinskih volitev. Konferenca se je nadaljevala zvečer ter sta ji prisostvovala tudi notranji minister Maksimo-vić in finančni minister Perič. Izhoda za poravnavo tega spora niso še našli. Nadalje je imel Uzunovič sestanek s poslancem Davidovidem, ki se je pritoževal proti vladi radi postopanja političnih oblasti v južni Srbiji in Črni-gori spričo Wiž.i.jočUi se občinskih volitev. Poslanci Davidovičeve skupine odpošljejo danes raditega protestno brzojavko kralju na Bled ter ga bodo naprosili za avdijenco. Popoldne je bil pri z imanjem ministru dr. Ninčiću Pavle Radić. Konferenca je trajala dve uri. Pavle Radić je po konferenci odklonil novinarjem vsako podrobno izjavo. BEOGRAD, 27. (Izv.) Turški odpravnik poslov K uzmi Šemi Beg je posetil danes zunanjega ministra dr. Ninčića ter mu v imenu turške vlade izrazil so-žal je radi katastrofalnih poplav, ki so zadele Jugoslavijo. Glede poplav je poljedelski minister Ivan Pucelj nocoj izjavil novinarjem, da bo odpravljena sleherna nevarnost nada 1 j ni h katastrof, Če bo še nekaj čar- tje obletnice svojega obstoja prirediti i1^ oseb, med temi 2 mladenki; 4 med ljudsko glasovanje, ki naj se odloČi za zastrupljenimi osebami so že umrle, V i Buffalu je iz istega vzroka umrlo 16 oseb. direktorij ali proti njemu. Rilanci so se vdali MADRID, 27. Zadnji oddelek upornih Gomarocev se je vdal generalu Capazu. Upori na Turškem? LONDON, 27. Iz Carigrada javljajo, da so se vnele v Erzerumu, Trapecuntu in Sivi vstaje, ki so naperjene proti vladnemu postopanju glede članov odbora bivše mladoturške stranke (stranke zedinjenja in napredka). Francoske in vstaške izgube v Siriji BAJRUT, 27. Pri spopadu v oazi Guti so imeli Francozi 49 mrtvih, med temi 1 polkovnika, in 97 ranjenih. Dva francoska letalca, ki sta bila primorana Delo kitajskih roparjev PEKING, 27. Razbojniki iz zapadlega Lunana so ujeli in odpeljali nekega ameriškega katoliškega duhovnika. Kralj Boris se ne oženi SOFIJA, 27. Bolgarska, brzojavna a-gencija javlja uradno, da so vesti o nameravani zaroki kralja Borisa povsem neosnovane. Njegovo potovanje je* namenjeno samo odpočitku, ničemur drugemu. Letalske nesreče na čehoslovaškem PRAGA, 27. K številnim letalskim _____x,_________nesrečam zadnjega časa na Čehoslo- pristati, sta bila živa sežgana." V dveh vaškem ste se pridružili dve novi. Pri nadaljnjih spopadih so imeli Druži 63 Olomucu Je padlo na tla iz višine 400 m mrtvih. letalo in se vžgalo. Pilot Jan Makula je zgorel. Ko je letel neki vojaški aeroplan med vežbami nad nekim poljem blizu Horazdovice, sta padli po pomoti Letalska nesreča pri Bagdada BAGDAD, 27. Včeraj je padel pri Hi-naldiju blizu Bagdada velik angleški d.ve bambi iz njega in ubili mlado kme- vojni aeroplan na tla in se razbil; potnikov je mrtvih, 1 težko ranjen. Mednarodni kongres za kazensko pravo ______ ^ w ^ BRUSELJ, 27. Mednarodni kongres za ^lako tojrio, kakor jI bilo%ad^jeJ tri'^f^1^0 pravo ^ danes bavil z VP1**- sklenil/ da se preložijo vsi predlogi' ža - tico, njenega očeta težko ranili, deset drugih kmetov pa lažje. Poljska vlada ne bo povišala obtoka bankovcev VARŠAVA, 27. Finančni svet, ki se je sestal pod predsedstvom Bartlovim, je zornici njenega udejstvovanja še dve, in sicer služba ali delo in pa kako narodno društvo. Izborno in neumorno delovna je organizacija «Žensko dobrodelno udruženje«, ki lahko pokaže na velike in častne uspehe. Žal, da se je letos opustila dobrodelna akcija v korist mestni šolski mladini. Kakor smo obveščeni, ne zadene nikaka krivda (« Udruženja«, temveč so odločevali vzroki, ki so izven njega. Kar se tiče našega ženskega naraščaja, je tudi tu središče vsega vprašanja izobrazba in vzgoja ženske mladine. To vprašanje pa ne more zadevati le tega ali onega društva, temveč objemlje vse naše ljudstvo, vse njega sloje — meščanske in podeželske. Je to vprašanje, ki si ga more staviti tudi vsaka posamezna družina. Ne samo si ga. postaviti, temveč ga tudi rešiti s tem, da se odloči vsak posamezen oče vsaka posamezna mati za tako ali tako izobrazbo, ki naj se da mladi hčeri. Veliko in težko je to vprašanje za vsako družino, posebno v današnjih razmerah. Slučaji so tako različni, da je težko govoriti o kakih tozadevnih pravilih, ki bi imela splošno veljavo. Vendar pa so nekatere smernice, proti katerim ne sme biti usmerjena izobrazba ženske, ako naj bo v svojih temeljih pravilna. V mnogo večji meri nego pri moškem je predvsem potrebno, da bodi ženska izobrazba čim bolj vsestranska. Specijalizacija v tej ali oni stroki ima pri ženski le malo pomena in vrednosti. Proti temu pravilu se mnogo greši ne samo v mestih, temveč v povojnem Času tudi na deželi. Ženska izobrazba postaja bolj in bolj enostranska, in sicer se — lahko bi rekli — pretirano poduševlja in estetizira. Preveč se torej zanemarja tista stran ženske izobrazbe, ki je v življenju najpotrebnejša, namreč gospodinjstvo Ce si bogati krogi in sloji lahko dovolijo luksus čistega intelektualizma, se pa pri «srednjih» in «nižjih» meščanskih slojih čuti ta enostranost skozi; celo živjlenje. V teh slojih morajo žene kot gospodinje sodelovati pri vzdrževanju družine. Kako naj bodo dorasle tej nalogi, ako so bile prej vedno ali v šoli ali pa v službi ali na delu? Še težji položaj spravlja taka enostranost žensko na deželi, kakor si vsakdo lahko predstavlja. Čim večja mnogostranost je torej res nekak nespremenljiv zakon za vsako pravilno žensko izobrazbo. Njena preobhodna podlaga pa je gospodinjstvo, na katerem naj se potem gradi vse ostalo. Le taka izobrazba more usposobi jati žensko za vršite v vseh raznih nalog, ki ji jih odmerja njen položaj v družbi.* Ko pravimo gospodinjstvo, mislimo na gospodinjstvo kot stroko, kot tehniko, katera napreduje kakor vse ostale stroke. Z gornjimi razmotri van ji smo se brez ivoma dotaknili bistvene točke našega lute ter gospodarski polom Italije. Vse te nade italijanskih framasonov so šle po vodi Započeta gospodarska bitka je izrazito fašistovska raditega, ker nadaljuje obrambo zmagoslavne fašistov-ske revolucije proti zahrbtnim napadom italijanskih izseljencev v inozemstvu, ter hoče poleg gospodarskega zboljšanja v Italiji doseči tudi popolno izpremembo duševnega ustroja italijanske družbe. Treba je torej krepkega dela, da zmagamo v nas samih in izven nas. Predvsem pa se moramo brezpogojno pokoriti vodji fašizma on. Mus-soliniju». _ Otvoritev sindikalnega ministrstva RIM, 27. Ob priliki otvoritve sindikalnega ministrstva dne 31. t- m. bo on. Musso-lini najbrž imel daljši govor o važnosti te ustanove, ki je poklicana, da izvede sindikalni zakon. Dvobol mi on. Glunto ia fr Lombrestm RIM, 27. Danes popoldne se je vršil v neki vili v rimski okolici dvoboj med znanim poslancem on. Giunto in dr. Lom b vosom, Sekundanta poslanca Giunte sta bila on. Morelli in časnikar Curzio Suckert, sekundanta dr. Lom-brosa pa markiz Scardani in dr. Ged-des. Ob drugem napadu je bil dr. Lom-broso ranjen v desni laket in po nar svetu zdravnikov se je dvoboj zaključil. Nasprotnika sta se pobotala. Velika tatvino v Cogltoii Tatovi odnesli Iz blagajne poštnega ravnateljstva okoln 406 800 lir CAGLIARI, 27. Včeraj popoldne so neznani tatovi udrli v urade poštnega ravnateljstva ter so odprli blagajne s ponarejenimi ključi. Odnesli so iz istih okolu 400 tisoč lir. Državnih in drugih poštnih vrednostnih papirjev tatovi se niso dotaknili. Dva agenta, ki sta takrat vršila varnostno službo v prostorih poštnega ravnateljstva, sta bila aretirana. Zelo verjetno je, da so v to tatvino zapleteni tudi nekateri nižji poštni uradniki. dneve. Po njegovem mnenju letina v Jugoslaviji ne bo slaba, kajti žito je bilo večinoma pospravljeno pred poplavami. V nekaterih krajih kaže koruza zelo dobro. Navaja se, da je bil pri poslednjih poplavah najbolj prizadet pridelek konoplje. Tudi sladkorna repa je bila močno prizadeta. Samo okolu državnega posestva Belje je voda poplavila 5 tisoč oralov zemije, ki je bila posajena s sladkorno repo. Razpust m i (jtfjnki ittosti . Sekvestraeija premoženja — List «Qr-juna» bo nadalje izhajal LJUBLJANA, 27. (Izv.) Danes popoldne je policija izročila oblastnemu odboru Orjune odlok o razpustu vseh krajevnih organizacij Orjune v ljubljanski oblasti. Istočasno je bil razpuščen tudi oblastni odbor. Pri sekvestriranju premoženja te organizacije so oblasti našle le nekaj papirja in okolu 300 dinarjev, naloženih pri državnem čekovnem u-radu. List «Orjtma» bo smel še nadalje izhajati. • Romanski novinarji in italijanski visokoftolci obiščejo Dalmacijo SPLIT, 27. (Izv.) Dne 18. avgusta pridejo v Split romunski novinarji, ki po-setijo Dalmacijo. V avgustu pride v Split tudi skupina italijanskih visoko-šolcev da si ogledajo znamenitosti Dalmacije. _ šanjem ustanovitve mednarodnega ka- zvišanje obtoka bankovcev, dokler se ženskega, sodišča. Po daljši debati se je i ne uravnovesi bilanca in se okrepijo re-nato sprejel sklep glede sodnikove pra-jzerve Poljske banke. DNEV Neresen predlog Nekdo, ki se izdaja za trgovca, POJASNILO V naše goriško poduredništvo sta prišla piše v goriškem listu «Voce di Goi? g"- ^^ ^ zia«, da bi se tudi v občevanje med goriš- ^ - n^ul^ ^Lf, -, t iT^l ' - ^1 kimi trgovci in pa njihovimi slovenskimi! nrinh^ ' , P0^1 * člai^u « Vrtojbe, odjemalci morala vpeljati italijanščna. Ra- ?52bČftn 18. uri training lahkoaiieiov. S. D. ADRIA Plenarna sefa se vrti dane« ob 8.30 v navadnih prostorih. Vsi k> točno! Tajnik. Nogomet. V petek običajni training. Počivam vso prvo četo, da sc ga udeleži. Oprostil bom zamude, ne pa odsotnost. — Vodja. Ijjtl« atletika. V nedeljo zjutraj training. Skoki, teki m meti. — Komisar. ^mtki sestanek v petek ob 8.30. Radi atletske sezone naj nihče ne manjka! ulico, tekal sem in tja, misleč, da ga bo našel, a zaman. Končno se je moral Beltrar-me zadovoljiti s tolažbo, da je javil tatvino orožnikom. — Ker je pretipava! žepe v kabinah kopališča «Savoia», je bil predvčerajšnjim aretiran 20-letnai Anton Taich, stanujoč na trgu Venezia St. 4. Ravno je pobasal nekaj drobiža iz žepov Vladimira Podgrišček in Karla Grusovina, ko sta ga slednja zasačil. Taich je moral z dvema orožnikoma na bližnji policijski komisarijat in od tam pod zamreženo okno v ulico Coroneo. Ntvihta. Po soparnem dnevu so se sinoči zbrali nad mestom gosti oblaki, iz katerih se je okoli 22. ure vsula močna ploha. Lilo je kake četrt ure, vmes je padla tudi precej debela toča, k sreči pa le malo. Zdi se, da je bilo središče nevihte na deželi, zato je verjetno, da je tam bila toča bolj huda in je bržkone povzročila precejšnjo škodo na polju. Tržaško kazensko sodišče je bila v stalnem prepira. Z možem je živela v dobrih odnoft&jih, rad jo je imel in otroku je bil tudi skrben oče. Potrjuje, da je njen mož nekoč skotil mg skozi okno, ko je imel neko gostilno v Idriji v najemu. Razprava se je nato odgodila na naslednji dan. Izgubil Igro In plačal s steklenico V nedeljo popoldne so igrali na dvoriSču Josipa Lutraana na šempetrski cesti krogle delavci Zanusso, Macori in Damiani. Ma-cori je izgubil igro, kar ga je tako razburilo, da je prijel steklenico in zamahnil z njo po glavi svojega nasprotnika Zanusso, ki se je onesvestil in padel kot snop na tla, medtem ko je storilec pobegnil. Ranjenec se je odpeljal v bolnišnico, vsa zadeva ce je naznanila karabinerjem, ki, so par ur pozneje aretirali nasilnega Macori-ja v Ajdovščini. I dko kava. Pred tukajšnjim sodiščem je bil obsojen na deset dni zapora z olajšavo pogojnosti JSreole Revosi iz 2minaja, ker je pred časom odnesel s parni k a «Belvedere» 80 dkg kave in se skušal z begom odtegniti preiskavi finančnega stražnika. Opotekal so in frozll i revolverjem V pondeljek zvečer so aretirali v Kapucinski ulici Valentina Visintina, 27-letnega zidarja iz Šempetra, ki se ga je bil dodobra nalezel po raznih goriških gostilnah in v svojo zabavo grozil mimoidočim z velikim revolverjem. Iz tržaškega živlionJa Tragičen konec uglednega tržaškega industrijalca in brodolastnika V Portorose, kjer se je mudil s svojo družino na letovišču, je v pondeljek popoldne na tragičen način izgubil življenje znani tržaški veleindustrijalec in brodo-lastrrik comm. Oskar Cosulich, načelnik ene izmed največjih paroplovnih družb v Italiji. Smrt ga je dohitela, ko je skušal rešiti svojega sinčka, ki je padel v morje. Nesreča se je pripetila tekom zabavne vožnje po morju, pol kilometra od obale. Comm. Oskar Cosulich je križaril s svojo športno jadrnico «Argo» po morski gladini pred kopališčem. Z njim so se vozili v jadrnici njegova soproga Mauly, njun 4-letni sinček analiza 126, RontgenoVi &ki ni ^T^Z^b^^9 ^ napski prekop 100. Ranocelništvo brez i Vo%o^koZnske obveznice 60.70. nolecin (94) in sintetična kemija (81 Uradna cena zlata (26. VII.) 582.50. ZAHVALA Povodom prebridke izgube našega preljubega očeta, tasta in deda ANDREJA ČERNUTA posestnika in gustilničaria v Sp Logu pod Mangartom se najlepše zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za veliko tolažbo in iskrena sočutja v njegovi hudi bolezni, za izražena sožalja in za spremstvo na njegovi zadnji poti Posebno se zahvaljujemo preČ. gg. župniku in dekanu J. Klobu ar-ju iz Bovca in ku-ratu Kosu i z Loga, gosp Antonu Kravanja, trgovcu v Srednjem Logu z;>. nadčloveško požrtvovalnost in saHitarsko pomoč, gosp. Juriju KHnarju, založniku .Itala Prsen- piva v Žnb-nicah za poklonite v lepega svežega venca, pevskemu društvu „iVangart" v Logu za ganljivi žalostinki ter mnogobrojnim Bovčanom, Cezsečanom in domačinom za spremstvo na njegovi zadnji zadnji poti. Bog plačaj! (H i 7) Spodnji Log pod Mangartom, 2f>. julija 1626. Znltjjjoči ostali MALI OGLASI berlitz-schoolvia torre bianca 21 pouk in prevodi v vseh jezikih. (1135 POSTELJA se odda poštenemu delavcu, Via Pa-squale Revoltella št. 18/V, vrata 15. 1126 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče, slovensko. Slavec, Via Giulia 29. Govori 1164 GLYKOL je pravi dobrotnik vseh onih ki trpijo na živčni oslabelosti, glavobolu, pomanjkanju slasti. Glykol jc splošen in energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni Casteilanovich, Trst Via Giu- liani 42. 1137 EUZJLK CHINA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in je. najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in j za rekonvalescenco. Steklenica L 6.—. Dobiva se ; samo v lekarni Casteilanovich, Via Giuliani 42. 1173i SOBA v prvem nadstropju, lepo urejena, v gospodski hiši, pri mirni družini, se odda. Naslov pove tržaško upravništvo. 1170 ujko in mm plačuje po višjih cenah nego vsak drugi Zlato, briljants, platin 20-knMe zlate taris Albert Povh — urama Trstj Vid Mardai 43 766 plačuje 765 vedno par cent. več kot drugi alojzu pom piazzfl mmm i prvo nadstropje Pazit« na naslov! PODLISTEK JUL.ES VERNE: m Skrivnostni otok 3. avgusta so napravili izlet v Tadomska močvirja na jugovzhodni strani otoka. Ta izlet je bil že dolgo v načrtu. Vabila jih je tja množica vodnih prit, ki so imele tam svoja zimna bivališča. Divjih rac, bekasln, dolgorepih rac in pondirkov je bilo vse polno, zato so bili sklenili, da pojdejo nekega dne tja na lov. Tega izleta se nista udeležila le Gedeon Spilett in Harbert, ampak tudi Pencroff in Nab. Le Cir Smith se je izgovarjal, da ima neko nujno delo, in je ostal sam v granitni hiši. Lovci so ubrali pot proti Zrakoplovnemu pristanu in so obljubili, da se povrnejo Se tisti večer. Top in Jup sta jih spremljala. Komaj so prekoračili most čez Hvalo, ga je inženir zopet privzdignil, ker je namera-val izvršiti nekaj, kar je imel le davno v žala in bila Dri tem rankoL S staro kos do načrtu Dri tem i« hotel bUi san> Pazite na nado v! Hotel je namreč natančno preiskati rov v granitni jami. Ta rov je moral biti v zvezi z morjem, ker se je prej iztekala vanj voda iz jezera. Cemu je Top tako pogosto skakal okoli odprtine in tako čudno lajal? Gotovo je bilo nekaj vznemirljivega v rovu. Cemu je kazal tudi Jup neko bojazen? Ali so se od tega rova cepili še kakšni stranski rovi poleg navpičnega rova? Ali je peljal morda v druge dele otoka? To je bilo, kar je hotel Cir Smith ugotoviti, zato je hotel biti sam. Končno je priSla dolgo pričakovana prilika. Z vrvno lestvo, ki skoraj ni bila več v rabi, odkar je bilo napravljeno dvigalo, in ki je bila dovolj dolga, je moral priti do dna rova. Vlekel je torej lestvo k odprtini in jo spustil doli; nato je prižgal svetilko, vzel s seboj nabasan samokres, si zataknil nož za pas in previdno plezal po stopnicah lestve doli. Stena je bila povsod zaprta, le tupatam so Štrleli iz nje posamezni skalni izrastki, po katerih bi kakšna spretna žival utegnila priplezati na vrh. Tftko sodil inžanif. kA nft, ia U, plažula po L 2.3S zlatarna mm - Via Mazzini 43 t.1 M rastke natančneje pregledal, ni našel nobenih sledov, po katerih bi se dalo sklepati, da je tod nekdo plezal. Cir Smith je splezal globoko navzdol in najskrbneje preiskal stene vse naokrog. Nikjer se ni v rovu odpirala kaka stranska pot, ki bi utegnila pod zemljo vesti v'kakšen drugi del otoka. Ko je Cir Smith potrkaval na skalnato steno, je povsod odmeval poln glas. Stena je obstojala torej iz masivnega granita, skozi katerega si ni moglo nobeno živo bitje prebiti pot. Iz dna rova je vodila pot pod vodo. Ta kanal je vodil globoko pod skalo in pod obrežje ter vezal rov z morjem. Dostopen je bil torej le vodnim živalim. Vprašanje na katerem mestu obale in kako globoko pod morsko gladino se je ta kanal končal, se za sedaj ni dalo dognati. Ko je Cir končal svoje raziskovanje, je Splezal zopet gori, potegnil za seboj lestvo, pokril odprtino kakor je bila poprej in se ves zamišljen vrnil v veliko dvorano granitne hiše. «Našel nisem nič, je rekel sam pri sebi, io ^Hudur ie tu soodai skrita neka taiua,»