St. 2. V Gorici, v cetvrtek 9. januvarja 1873. Teeaj „So{a" izhaja vsak cetvrtek in velja s posto prejemana ali r Gorici na dora posiljana za druzabnike polit. drustva „Sofia": Vse leto......f. 4.- Pol leta......„ %~ Cetvrt leta.....„ 1.10 Za nedruzabnike: . Vse leto ¦*.-.*... f. 450 Pol leta ..... ,,2.30 Cetvrt leta ; . T V „ 1.20 Poaaraezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici pri Paternolliju in So-harjn; v Trsta v tobakarnicah „Via del Belvedere 179" in „Via della caserma 60". SOČA Pri oznanilib se plafiuje za navftdno tristopno Trsto: 8 kr., 6e se tiska 1 krati " 7 ,. „ „ „ 2 krat 6 „ „ „ ,. 3 krat, Za vece crke po prostoru in vsak pot 30 kr. za kolek. NaroSnina in dopisi nai se blago-voljno posiliajo uredniku: Vfttotfu Do-Unw v Gorici, Con. delCristo 186 blizo iivinskega trga kder se nahaja tudi uprav-niitvo. — Rokopisi se no vracajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Deul ceni in dmgira neprcmoinim se narognina zniza, ako se oglase pri urcdniitvn, Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. ea preuravnavo naSih srednjih Sol v narodnem zmislu. Ve&krat smo uze obljubili, da priobcimo govor dez\ poslauca d r. D e p e r i s - a, s kateriin je v zalnji sejni dobi pod pirai svoj predlog zastran preuravnave naih srednjih iol Da naroJni pollagi — a danes nam se le pripuSca prostor, da, izpoliiimo svojo obljubo. Glasi so iako-le: „Nujna potreba, da bi se pr«mravnale naSe srodnje Sole v narodnem zmislu, jo prelinet, ki se je uze tako temeljito ruzpravljal in zagovarjal v tej dvorani m drugod, da je skoro neniogoce, all vsaj prav tuzko o tej stvari kaj novega povedati. Ne bom uavujal vseh dotieoih interpellacij in pred-logov, ki so se uze v tern del zboru aprozili, v spotnin Vam pokhoeio samo poglavituejSe. DatiaSnjemu skoro enak predlog je aprojel zbor so-glasno leta 186b\. in defcelui odbor je predloflil dotieuo proSujo, kakor mu je bilo n iroeeno. Zavrgla se je. Veteslavtio ministerstvo zi uk in bogocastje jo nij hotelo podpirati, ker je tedaj&oji g. nvnister meuil, da je bilo po takratni uravnavi tukaj-s jib elementalnih in srednjih Sol, katerese vzdriujejo iz javnih zalogov, zadostno preskrbljeno za potrebe naroduili jezikov. V isti stijt jo .zbor prav zivo podpiral enako p-*ti-cijo goriSkega mestuega zastopa, ki se je petetn pred* lo^tla namestnijstvu. Xumestuijstvo je odvrnilo, da je zadevajoce predloge pudaio vele&lavnema mnusterstvu za uk, da bi se sistem javuega poducevanji v javnih uc.lnicah primerd d-jiocbam 19. clena draavna osuovae postave 21. decjuibra 18i>7. A tuli to je bilo brez uspeba. Ko je vla«la v sesijt L 1868. predlozila zboru svoj uacrt postave zastran realk, se jev doticnih razpravah zopet najboljo puudarjalo vpra§auje zastran ueoegi je-zika; dezelni zbor je dodal vladuemu nacrtu doludbo, naj bi se na gjriski c. k. \ih realki podudevali itali-jaai ? itahjanskem, Slovenei pa v sloveuskpm jeziku. A postava se je zavrgla, ker je takratno raiuisterstvo trdilo, da stavs omeujena doloeba oepremagljive zavire, kolikor v pedagogieno-didaktidaem, tobko v financaeai oziru. Leta 18G9. je vlada predlozda, naj bi se duticua doloeba preuaiedila tako-ie: rU6::i jezik na c. kr. visi • realki v Gorici doloei ministerstvo za bjgoe istje in uk LISTEK. M»m*4&*dLa?xmAW Gorici. rmrmm.**m& Uze zadnjid smo obljubili, da hocemo o Presirnovi slavoosti §e ob§trneje govoriti. Danes storimo svojo dolznost. Presirtiov spomln smo na Goriskem se malo ob-hajali; v uasein mesteein ozidji pa se uikedar tako sijajuo, okodar s tako slovesnosijo. 29. december nam bode gotovo veeuo v blagem spominu ostal. Da, kar je bil 14 September, ko je ijudstvo od daljnih in bli-2njih stranij vrelo k pesmkoi'i rojstni hisi v Vrbo na Gorenjsko, da, kar je bil ta dan za vse Slovenstvo, to in Se vec je nam Goricanora 29„ december. Kar se je le v majhni meri tukajsnjemu italijanst-vu in nemitvu posrecilo, ko so svoje prve moSe slavih, to se je posreS lo v obilui tnt-ri toliko zanicevanemu Slo^encu. V obde je govoiica, dt kaj takosnega se nij bilo v Goric', v ob6e pravijo gostje, da kaj tacegajnij-ao priSakovak In ak«i b nidemer druzemu ue pripo-more PreSirnova beseda v Gorici, pripravi tujee vsaj Soteui, ko zasliSi o teui de^elno Solsko svetovalstvo." 'ezelni zbor se nij mogel prepri<5ati, da obstoje oave-deuo nepremagljive zavire in je vaovic sklenil, da se ima na gonSki realki po.lucevati po italijaniko in slo-vensko v paialielnih razredib. Na to je gospod minister za bogocastje in uk iz-rekel, da ne more piiporo^ati nacrta postave najviSi potrtbi, ftko.se popreje ne ugotovj, koliko bi znaSal viSi potrosek, katerega bi prizadela osuova vSfcrjdnih razredov, in ako se de2elru odbor in mestni zastop goriSkt ne dogovorita zaraii zaloitbe teh viSih stroikov. 0 tej zadevi naj bi dffc. olbor dogovoruo z mestiiim zastopom piodiozil svoj^ nasvete. Glede na to da bi ustaaovljenje parallelnih razredov samo na realki povtlcsalo strode u nad H tisod gold, brez vedih stroSkov z& pamnozoujo Solskih prostorov, je dezelni odbor odvrnil, da ue mote prevzeli zato no-bene odgovornosti; ob enem je pa tudi poudarjal, da bi potrjenje postave ne smelo oavisno biti oJ denar-stvenega pralanja iu zato naj bi jo ministerstvo gotovo predlozilu eesarski sankciji. Dolgo se je o tt j zadevi sem in tija pisarilo, na zaduje je pa zaznanilo namestnijStvo, da hoce gosp, minister za bogo6asije in uk svoje mnenje v pribodnji zborovi sesiji obvoljaviti, ker so dogovori z daz. odbo-rom brezuspeSni ostali. Ta prihodnja sosija je bila od 14. senteaibra do 14. oktobra 1871, a g^sp. miuistru se nij zvidelo, da bi bil v tej dobi naznanil svoje maenje. Na neko interpellacijo je v isti zborovi dobi od-govoril gosp. ceiarski komisar s teun le ministrovimi besedamu „Moje resnobuo prizadetje je, dolocbe dletia 19. postave od 21. decetnbra 1867, zadevajoc splosuje pravice drzavljanov drjansko veljavno zagotovai. Da se ta namen uresnidi, treba nekaterih predgojev. Mej te s tej em posebno izdatnise stevilo sposobnih uditeljev, kakor je dozdaj imami; v tern odm pricakujem pied vsim drugim dejansko krepkega podpiranja od dezel-nega solskega svetovalstva v Gorici." Temu je dostavil gosp. komisar, da je deielno Solsko svetovalstvo uze dobilo potrebna narocila v zimsiu ministrovih namenov. Jaz vein, da je do/,, solsko svetovaUtvo zares predloiilo dolocen prellog, po katerem naj bi se naSe srednje Sole preastrojile v narodnem zmislu; pa vem, zalibog tudi, da se je ta predlog zavrgel, iiHJbrze ker se uij ujeuial z ministrovimi nazori. PozJeva se, da ne namerava gosp. minister niti v sedanjt sos;jt razodeti svojega inuenja, in tako bezl dragi das, pa se ne 'skrbi, kako v okom priti nujnim do spoznanja, da mi Slovenei se nijsmo zadnji ne v socijalnem ne v duSevueui obziru. Dvorana filharmono-dramatidnega druStva v G«>rici je kaj pripravua za tike slovesnosti. Bi'a je lepo okincana in razsvitijeua, — tudi lepo ovendan kip Presirtiov smo gledah ha straui, — a bila je za tako ogromno udelezitev (50u gostov) preraajhoa. Stelo se je samo gospe in gospodicin 160. In koliko Rostov je stalo po stopuicah in mnogo* prav odticuih je odrini-lo bas zaradi tesnobe. Ob y48 naznanja vojaSke godbe ouvertura po slo-vanskih napevih zadetek slowsaosti; prof. VodaSek raxlozi pomen denasnje slavnosti, ter pozdravlja doSle goste, katcre je edino Presiraovo ime v tako polnem Stevilu privabdo. Pevci, katerih je bilo 33, so zapeli kantato «na Presitnovem domu.tt Muzici trde, da se je skladatolju posebno posrecilo tarn, kjer poje zbor z baritonom solo MLuoa 8ije,» in pa kvartet: „Oj sred.ia h sa sredi raja." Zacetek m konec bi se lehko nekoliko prodrugacil. — „Mili kraj", 6isto nova Nedvedova pesen, ima zagotay-ljeno b.)do6no3t v slovenski muziki, kakor j > imajo spioh vse njegove izvrslne toda pri nas se premalo cenjene skladbe. " Nopricakovano vSed bila j« Jenkova w Sta 6ut.S, SrbineV" Clovek ne bi bil nikedar mislil, da bode tako potrebam nafie mladine, niti se ne misli na veliko Sko-do, katera so jef tako godi. t V mm ljudskih Solab je ucni jezik italijooski, oziroma slovenski, v srednjih se pa nadaljuje z nomSkim. Ucencem, kateri stop jo iz ljudskih vsrednjej Sole, je cwto neznan oni jezik, v katerem naj bi se ucili razuih predmetov, ki so v teh Solah prodpisani. 0b» ' sojeni so, da se mor.ijo u6iti neznauih redij s pomoojo uezuanega jim jezika iu pogostoma se zgodi, da uoi* telj in udenec drug drug^ga ne razumc, ker drug dru-zega jezik ne zna. Pri tukili v didakticno-podagogicnem oziru jako neugolnih razmerali, bi so raoralo vsaj raislti, da so z tiaSimi ucenci, kateri ne morejo razumeti niti tistega, ki jih podudujt*, niti tega, kar se iicgo, nekoliko bolj pnzauesljivo mvna, ali vssj enako, kakor z ucenoi nemSke naroduosti, kateri stopijo iz nemSkih ljudskih v ntmSko srednje Solo ? a v istini so postopa pao dru-gace. Niij Vam navedem en sain dogodek. Dezelni Solski svet jo opirajod se na neko mini» stersko naredbo od 1. 1803. opomenil uuitoljaki zbor, da u»j bi se tudi tisti ucenoi, kateri dobijo v jezikih en nepovoljoi red, vselej pnpuScali k popravnerau iz-pitu, kajti z vec nego enim nepovoljnim redoni v dru-gih pVedmetih se tega ue dovoii; a gosp. minister je za bolje spoznal dolo&ti, da se taki popravui izpiti v prav posebno izjemuib piimerljajih dovoljujo iu to je gotovo zelo ostro pravilo, kakorSno se ne izvrSuje niti v srednjih Solah nemSkih deiel proti nemSkim dijakom, (Konec prih.) Dopisi. V Gorici, 8. jauuvarja 1873. Kakor nam Bporo-c.lo v zadnjem hstu kazc, zmagali so pri zadnjih vq-iitvah odbora n .Sega politicnega druStva konservativni Socani,"priili so namred v odbor samo taki, ,ki nocejo „Soce" refirmirati in s^remeniti v katoliSko politidtio druStvo, ampak ostati pri starih naeeiih tega druStva, katera nadelu so bile dozdaj druStvu in slovenskemu narodu na Gor.skem jako koristua. Kakor v fttalmci, pokazah ste se tudi v polit druStvu 2 stranki, namrec soeanska kouservativna in reformatoriSka stranka; k zadnji spada soiebno Sestita duhovscma in uekteri drugi gospodje iz mestu. Mej zad-njani pu8vetnimi gospodi se nekatcri, katerim nij toliko mar za spravo, ampak se udajajo vsakeiuu naceln, samo dopadali tizalostni glasi zaradi nesre6ue bitve na Kosove-vein polju zalujocega Srba, da bode dopadala ta ka-rakter.sucno-slovauska pesen tudi neslovanskerau uSesu. Kako sta bila g.ltazragar (tenor) in g. Nolli (baritoo) sprej«sta, smo uze zadnjic povedali. Bela Ljub'jana sine ju pono»na it;. Hazen peija je tudi nj ju zunan-jvst dopadala in to nij pri javoosti malenkostl G. Ita-zingar vzlasti je pokazal, da je vredeu ucenec Telike-ga mojstra Nedveda. Skvnostni govor je imel g. Levee. Gotovo ne-hvalezna naloga je eno in isto stvar tolikokrat obrav-jiavati. Oi je uie pri muogih priloiaostih o tem pred-metu govoril, a vendar ie uaSel tudi tukaj cisto novo stran. PreSiren, ki je prei tndesetimi leti najploduojo 2ivel, Presircn ji uze takrat gojil idejo, katero smo si mi se le na svojo zastavo zapisali, idejo: vse za uas uurod, vse za njegovo omiko in njogo-vo svobodo. G. Levee je to s citati prav dobropod-prl in utemeli). , Gospodidina P. Doljakova je u2e znana deklamo-valka na GoriSkem, in prepr^ali smo se tisti vedor, da po vsej pravici. Njena deklamacija je bila vse po-hvale vrednu Gospohcma Alojizija Dolenjceva je po-kizala, da je bla v Soli pri g. Hrsbarji. Varijacye o „mili luniei* je mojstorsko R. Degenovo delo, gospod.Cina je tudi mojstersko igrala, a straSna vrocin* ene w jh; jsbbna t#c zmaga. Dokaz temn'jeta, da so po~ JSfKbotDiki fiouudiii roko reformatorjem* ker so uHip^raviJenilaodldiiati za odbor veamo njihovih mo|, samo da ostane moogo zasluzeni dr. Lavnc predsed-nik drustva, ker prepri&rai so bill prvi, da bi se za-merili pri vecmi slovenskega naroda, ako bi posknsali aloveka odstaviti od Bvojega mesta, ki je ,wKl# vse zrtvovai za narod in vedno, ekoro bi rekh, Magc|vai polit. drustvu, katerega duia je bil. ludi suit prifiani, da bi prosti kmetje Lavriaa vohli za sediuka, ia tndi ko bi se bila mestna go druge stranko Da glavo poatavila. * In to jeravno lepa iastnost nasega naroda, kalesqk moramo rodoljubji gojiti ia spodbujati, ue pa je) oS& proti deUti. A nekterim gospodora one atranke nUov je vea lezede na eni osobi, nego na reft sand ia ta%* jim morerao danes v obraz povedati, da so nepreviduo, uepoJilieno ravuali od eue strani, od drug* pa tudi nepattyotiaoo. Nov odbor pa bo na vae kriplje delat, da se opraviai nred sloveoskim avetom, m da po««e, da mu nij za p'razna gesla, ampak le za napredek iu popoluo osvobcjenje naiega naroda. # To arao povodah onim, ki naSo stranko in nas tat prav uekatolisko in nekristjansko opravjjajo, m tail trosijo po dezeli iz g»l« zaviati, — pa tudi onemu hstu, ki se inn-nujo katolik, pa resniui prav po ne-kristjanako vlicebije. ae psi*, da je bdo iia«o5uih pri obcnem zboiu diuStva „Sbatt- samo 30 diufcdm.kov in da je bil izvoljen ves stari odbor, razeu edineg* du« liovoika v ujem, g. Vules-n, zoa biti za to, da ue do-bi druatvo katobske podlage. Zakaj nij vec izvoljen g. Vales in tudi drug! a. gg. duhovui, to lebko g. Vales sam objavi, toliko pa je res, da Sucuui tega u jso krivi* Veaeli pa nas, da si morajo nasi sovrazniki z niz-ko laijo poiuagatt, ker nas s tern le poviksujejo, wka-kor pa ne dosegajo svojega namena. Da pokaiemo nizkost nasik nasprotuikov, naj §e omenimo sledeSe prigodbe. Neki gospod, isiseSteje niej prave arednike Onega hsta, je rekel v uepremisljenem trenutku: „Zdaj imajo poveijo vsi duhovni, da se ne na-rocijo vec na nSueder anfgeses«Jen!* iu sodiroo samo po teiu, kako so poduceni dnuajski krugi o proytn-cialmh zadevah po svoj h apostoljth. Vsa ta rt*a ima sicer svojo Saljivo strun, a motimo se r.e, ce mislimo, da se je vesele pitrom nekega ^ovenskega lista in da jo mii-da 5e porubljajo. No, pot j.m je zrianaTkak«> se ureduiku MG6rzercett melvedi navezavajo; dovtip* virov jim potem ne zroanjka. Na§a goriska aitalnica je zopet postala plesalnica, kakor se razvidi iz letoSnjeg* programa; komaj se je bila en par let sem tako povzdignila, da smo imeli kako lepo besedo in igro, pa so nze zopet nekateri guspodje zaaeii riti, in rili so tako dolgo, da so zs.se-jali nezlogo tudi v citalmco. Kaj je treba politike v aitalnici? Kaj pomeni konservatizem v citalnici? Menimo, da je tistt kon servativeii v aitalnici, ki dela za njen napredek innjeno pozdigo; ae se pa delaine moai prezirajo in -ialijo, se to pravi aitaleico razlirati, ne pa koiiservirati. Gos-podje sedanji odboroiki n«j bi vendar mishli, kako bi se ta rea poravnala na korist nase aitaluice, ki bi lehko letos tako izvrstno napredovala, kakor we nikdar dozdaj, ker ima donta dobrih moaij, katere so zdaj pahnene ua stran in nijmajo nobenega zastopnika v odboru. +_J^_______ Iz Gorice 8. januvarji. [Izv. dop.] Ker se zaSue te dui zopet drzavno zborovanje, je oiipotoval ua§ g. dezelni glavar in drzavni po^Ianec grof Coronini danes na Dunaj. Brez kraskega C r n e t a bodo tarn tudi tezko opravili, zdaj ko se ima Avstrija ojaditi (?) po neposrednjih volitvah, katere pridejo gotovo na vrsto pred preielsk-j zeleznico. Zeleznice sj najbolje lima-nice za omahljive poslance; probatum est! zato jih gospodje ministri vselej oastavljajo, kedarkoli hocejo poslance zi svoje namene pridobiti. V istini se slisi, da je zopet velilo upaivja za predelsko zeleznico in siccr govorijo o tern vpraSanji zdaj v meroJajnih krogih, da se bode izvrSili ah pre-delska crta, ali pa nobena dragi. Dezelni poslanec in odboradc g. Gorjap je sestavilo predeUki crtinekda izvrstuo spomenico, ki se imn nn dezeloe stroske tis-kati in predloziti drzavnema zboru. To delo so naro-cile oh5ine soske doline. V spomenici je temeljito do-k^zani drzavna vuznost in korist predelske crte in njena noprimeraa prednost prel vsako drago. Bog daj zazeljeni, sreani uspehl — naprej, da si kmaln podamo roke v zedtnjeni Slo-vemji. ^ivili svobodni Slovanil14 5. Rodoljubi iz Proseka: »Srcao Vas pozdrav-ljamo in v duhu se ndeleznjemo slavuosti mtlega nasega Pre§irna, kojega duh naj pre§ine ves nas narod, da kiaalu postane krep ik, emancipiran, svoboden!tt G. Glasbena matica v Ljubljani: „Zbranim Presirnovim aestiteljem srcen pozdrav!* 7. Professor Zupan v Reki: „Narod, 5aate6i vehke svoje moze, vreden je njih. Slava Presirnn! Pozdrav aestitim aestilcem!* 8. Uredniki •Slovenskega Narodau: GoriSkim aestiteljem PreStrna najsranisi bratovski pozdrav! 2ivila svoboda slovanskal 9. „Presirnov spomin slaveae pozdravlja »Slovenijaa na Dunaji.* 10. nKuskaja Osnovaa na Danaji* wPoatiteljem pa-miat svojeho nezabveonaho Pregirna priuosim sar-dednoje pozdravljenije i bratskij priviet.* 11. nAkademicky spolek14 na Dunaji: „Bratri slo-vanskt! Jen svorne nase je budocnost, Vam poz-dra> srdecnyvykaznjebratrcejakademieky spolek.• 12. Slovenski vojact v Trstu: nZ Vami v dnhu slaviino boritelja svobode in narodne omike." Pri dezeluem olbom je zdij uze v trotjic razpi-aana sluzba dezelnega tajnik i na po ltagi nravnane place letwh 1200 gokl. in 10 olitotnih pjtletnio do koncanega 25. ieta siuzbe. Prosilci morajo dokaz ati, da so dognali pohtiano-pravne upite in di zn-tjo zra-ven itabjanskega in sloveaskega tudi neraiki jezik. Bomo videli, ali se posreai odb >ru, da si prufobi po tolikih skuanjah vendar enkrat sposabaega moza za to slnzbo. Tezko! kajti kakor so zdaj uravnane siuzbe sodnijskega osobja, nij lehko priaakovati. da bi se spo-sobni pravniki potezali za sluzbo, katera je sicer za zacetn:ka lep i, a ne obsta nobene posebne prihodnosti. Vsakakor bi bdo zeleti, da bi so odbor pri imenovanji strogo oziral na vse one potrebne zmoznosti, zlasti kar se tiee dezelmh jezikjv, katere so uze pogojene v slnzbinem razpisu. Zidnje dezolno zbjrovanje nam je porok, da se bo tndi v dezelnem odboruuresnic.lo onopravicoljubje mjj zastipuiki obeh naroinostij, katero je edni piavi in temeijai pogoj zloznegi in uspe§uega delovanja na korist iu blagor naSe dezelice. Iz Tribui? 7. januvarja. [Fzv. dop.] Kako spoStu-jejo nasi uradi nas slovenski'jezik, bodo razvideli cita^ telji „Socea iz sledeaega glavarstvenega plsma? sSlavnemu 2upanstvu v Tribnsi. C. k. okrajna sod* nja pritozuje se zopet z dopisoui od 5 t. in. st. 4850 da je slav zupanstvo bruz odgovoru vcntilo njeni p o-ziv od 19. uovetnbra t. 1. st. 581. Posljaje s!avne;nu >.iipanstvu gor receni d>/.iv, in naroa^vaje mu da uemadoma tajiatemi zadmti, o- puinnira je sopet, da je zap uistvo dolzna v izrOiSeuem podrocju solelatt, in. ako se obtezeuo misli, pravico ima sam j pritozbo uloziti pri dotic.iom visj^m vradu! Gcrica dne 13. decembre 1372 c. k. namestn. svet I 11. Reelibach 1. r. 2tipauiji tribu§ki poliljt nun-ec okrozna sodnija itatrjaniike dekrete iu k ;r jih tukaj nihSe no razumie, smo prisiljeui posiljatijdi tuzij z o;)ombo, dajihnera* zumemo. A glavarstvo tirj i od nai, da zuamo itali-jansko, in bice po sil', da zupanija odgovori na italijanskt dopis okrozne soinje. Cuiui zahtevanje to! M: Slovenci nijsmo odurni in ne nagajuno nikoli ob« lastnijatn, a kelar se od na* zahteva kaj uetnogofioga in kadar oblastnije sama ne spostujejo ni§ih u jsvetej* gib pravic, pote.n na*> sdijo, da ne postopamo tak >, kakor nam .uavava in z.lrava paraot kaze. V Cerknem 5. Jan. [Izv. dop.] Neki imenitni gospod iz Ljubljana je o prilognostui vpra§al, kukoien jezik se v Cerknem govori ter zraven pristavil, da po njegovih mislih bivajo v Cerknem samo Furlaai. Ta gospod tedij je p> svoji visoki uSenosti menil, da Cerkao kje v Furlaaiji leiii. Temu, hvala B.)ga, nij tako. Geikno iezi ni slovenski zemlji. Cj pi clovek nekobko okol§cine v Cerknem premialjaje, kmalo bi mi-slit, da Cerkno ne lezi ua Slovenskem, ampiktun kje visoko v „rajhu.* K*jti razen vrlega z% domici rea velevuetega zupanstva se vse uraduje nemiki. Poita ima nad velikimi vrati velikanski naslov: ,K. k. Post-expedition Kircbbeim. Kakorsen ^ je na4ov, tako je tudi nredovanje — vse nemlko! Niti ene slovenske crke se ne d»bi iz pj§te. Postal nemski ne razume in tudi nemski govori ti ue zua, a uraduje le nemSki, menda na cist vehke Nema.je. Skrajni a*s bi bil, da bi se ta rec na bolje obrnila. C. k. davkarija je vsa nemska; tu res ne vedo, kij je slovenski jezik. Pre-t audno zares, nemlkt listkt zahtevajo slovenski denar! Ne vem.cemu imatno razvpiti §.19?1 C.k. okrajna sodnija y, kakor bi bilav Berolinn, vsa nemska, tuse celo na slovenske vloge hudajejo Bog pomagaj, kedaj bo boljse? Ce bomo na ta naain Slovenijo iskali, udobimo jo §e 13. Kuhnovi vojaci: nGromovita slava iz tisocerib mialih grl. Pivsrnov koltuszbudi naj po suznjih slovauskih pokrajinah slavjanstvo, bratoljubje, svo-bodo in postenje. Vse za domovioo, svobodo in omiko! 14. Ajdovski prijatelji: .Slava Vam. prvi hbe- ralci! Bog in narodi bodo Vas hvaliii, dokler bodete to pot hodili.tt *) 15. G Stritar oa Dunaji; „Slava Pregirnu! Po2drav Vam, bratje, na Soae bregovih, pesnika zbrani ce- stit, sebi, narodu na cast. To so bih telegrami: bilt so pa tudi z navdnSenjem sprejeti, kakor morda nikder drugod. Po besedi se je zaLel pies. Mlada area, ki so se ogrevala v mladostnem Ognji, nijso mogla se loSiti do belega dne, Stirideset parov plesalcev, odlicnih gospodiaev in zalih gospodi^in, to pad nij taka malost v malomestni Gorici 1 Da, 29. december, „ti ne prides vec mi iz 8pomina.tt *) Bogme, ta je paTes priiel iz ..sjdovskegft" trgft! . Giuseppe, staveo. Ie na sodnji dan popoludnel Kedor se iivi od sloven-skega.kruha, naj dela tudi za slovenski narod 1 To zahteva slovensko ljudstvo, ustava sama 'po §. 19., liHj'bolje pa zahteva to pravica sama! Politicni pregled. NajvaznejSi politicni dogodek od novega leta sem je gotovo nova ceska deklaracija. Vsi ceski listi so prinesli nenadonia 1* januvarja isti clauek na celu, v katerera povdarjajo, da ceski narod stopi z nepotrtim pogumora v novo ieto in v novi boj, da je ceski narod preprican, da mora raeuniti sam na svojo mod; „zarad tega, pravijo Cehi, mora potihniti vsaki prepir mej domacimi strankami, razloSki mej na* mi inorejo bitt samo v onih refceh, latere stoj6 za zdaj v drugi vrsti, njih resitevprepustimo prihodnjosti. Za zdaj pa hoceuio vsi za pravice norodove stati, za nje-govo politicno individualnost in samoupravo, ker to so pogoji obstanka nasega naroda". Cehi so se tedaj zediuili mladi in stari, da prav uspegno in z vso niucjo postopajo proti deeembrizmu. Ustavoverni listi ovajajo zbog tega neko bojaznost in se zdaj zopet prav marljivo peoajo s ceskiuii debelo-buticarji, ka-teri jim toliko zaprek delajo. Mestni magistrat v Pragi napravi velikauski banket, katerega se bodo udelezili odlieni mozje obeli ceskih strauk, da se tarn v bratovskih razgovorih se boJje zedinijo in se-zejo drug drugemu v roke i obljubo, da vsi hocejo edino in nenmorno postopati na korist in osvobo-jenje svojega naroda. Kakor se slisi se bodo taki banketi skiicali po vsem Oeskem, da so sklene obena pobratimija. Kako pa pri nas Slovencih, ki nas So sebicnost posameznih osob in stanov cedalje vcc* razdru&uje in prav zdaj o casu najvece nevarnosti, namesto da biOehe posnemali in tudi mi bili edini v ocigled resni bodocnosti? Naj bi Slovene* to pre-mislili in si predociii nevaruost, katera je v razporu. AH no bi bilo tudi pri nas dobro, da bi pustili na strani vprasanj-i in intereso stanov in vsi edini buili se samo za narodne pravice? Geslo naj nam bode: „Jez sem Slovenec!" vse drugo uze dstudno geslovanje pa pustimo pri strani. Kmalu pride cas, ko bomo pokazali, ce res pred vsim ljubimo narod; tisti pa, ki stavijo narod v drugo vrsto, so pred poskusnjo, ker zasluzijo, da jih tudi narod potisne v drugo in tretjo vrsto. 15. t. m. tedaj stopi zopet skup driavni zbor; na dnevnem rcdu bodo precej direktno volitve; mi-nisterstvo je uze zaMo dvomiti nad svojo zmago; prepricano je namrec vsaki dan bolj, da si ne pri-dobi zadostiie vecme dveh tretjin. Po\jaki so zdaj odlocni protivniki direktnih vo-Htev; vsi poljski listi razkaceno pisejo proti tej postavi. Dobro znamenje je tudi to, da se ministor-stvo tako tezavno in pocasno pripravlja k tej driavni spremembi. Vsi enaki coups d' Stat se morajo hitri vrSiti, ce hocejo biti uspesni. Radovedni smo samo na to, kaj pocnejo juzni poslanci, goriski, tr-za§ki, istrski in dalmatinski, ce se ne bodo dali zopet oslepiti po ustavovervih. Na Ceskem vlada strasno pritiska narod, enako se godi tudi na Ogrskem z ubogimi Srbi, katerim je te dui general Moliuari razpustil 20 obcioskih cerkvenih zborov in jib zdaj prav po vojasko vlada. Euski cesarjevic uaslednik je resen iz smrtne nevarnosti. Ruska vlada se pripravlja na resen boj s kiveskim vladarjem v Aziji, kder si hoce pri-svojiti supremacijo cez vse azijatske nekulturne na-rode, ter si prisvojiti vso jutrovo kupcijo. S tern si bo Ruska pridobila tudi mogocen upliv v Evropi. Razne vesti. (I* Kobaridn) je prisla danes vest, da so blizo ouega trga naSli bogato zilo premoga. Bog daj, da .e ta vest resnicna! (Start.) Ivan Juakar, iozener na Reki, vitoz Fr. Jos. reda, je 29. dec. pret. 1. umrl, stoprv 37. let star. . Rajnik je bil pred nekaj leti se priprost feldve-bel; a od vojakov priSedSi je pri podvzetuikih, ki so prekopavali sueiki kaual, naSeb svojim izrodnim zraoi-nostim dostojno mesto, na katerem je bil tudi z re- dom poslavljen. Skoda za tako talentiranega rodo-Ijtibn^ga mo^a! (Xovi iupau «»riSki)} grof Karol Coronini, je pozyal 6 fliestmh stare§mov da $tudirajo nektera vpia-lanja glede uvedenja ntkterib koristuib naprav io zbo-ljsanja mestnili guspodarskih'stvaiij, kakor na priliko: revizyo intfKtuega Statuta, novo sluibeno , ostavo za meslue uraduike in siuge, prestioj mestnega urada, novo stmbensko postuvo; osuovauje statue pozurne 8traze; uovi {jostopuik v kaznenskih-polictjskth zadevab, napvayu novega vodutoka, zboljSanjo m pomnozeuje mestuib sol v primeri s prebivalstvom, uredbo napiav za uboge U sirote, pov tnirodvor m pireskrbitev po-trebuega tU tmra za izpeljavo vseh omenjeuib naprav. Vse te tofika so v resuici vredne reaniU stadij, k«r ste-jeje k resitiCD.ni putiebum naSega meata. A. gospod zupau nij meada zadei pravegapota, ker zupau v sedanjs usiavai dobi ne sme ni6 storiti, aii dekretovati, Ce ne poprasa poprej mestnega stareSmetva, in ker je gosp. zupau v tej zadevi uekako absolutisticno m iz lastuega nagiba postopal, so, kakor se &\\i\, mestni ocetje jezui in mislijo gospoda gioia opoaieniti na ujegovo Uoizuost. ii tega uttigne zopet nastati novi prepir v stareSiustvu, kajti jeza in razkadeuost mej straukumi so zmerom tJije pod zrjavico. Nadalje se je nekda mestut Lupan tudi druge pregrebe nasproti sture&iuani krtvega sionl. Povabil jo namrec te dni samo n^ktere bolj konserv.t-tivne svetovalue ua obed, drugo serijo liberaimb pa povabil posebej ua datvrtek 9. t. in.; toje zadnje tako razjezilu,du so odiekli svoj pribod. S tern seteduj za^euja zopet disharmon.ja v mestuem startSmstvu, ia dokuKauo je, da v Gortci je te/ko zupauovati. Marsikaten libo-ialm iu klenkalut Uoncauje si mislijo, da Visini je bil vendar dubor zupau. Kar smo slisali o uovoinzupanu, ue zugoiavlj iiuo, da je prav tako, awpak po mestu se tako depetn. (¦loveoci v triii Vnri.) Iz privatnega pisma, ki je te dm priSlo v Gorico, poizvedamo, da imumo Sloveuci v Cmi gori malo ktduiujo. Kajti sluga Ornogorskegu knjeza je B1 o v e u e c, iz Kanala ua (SoriSkem doma. lluski konzul v Getinjah ima pu colo dve Slovenki v svoji 8lu8bi; ena, kubarica, ]e Ljubljautiatiku, bisu\ja pa Dolenjka, iioz.ka Bizjakova iz Hake. Zuameuito Sa je to, da ta mala, iz 3 osob obstojeda kolouija ere dva dovenska 6aso(>isa: „Blovenski Narod4 in „So6oH, katera jej poSilja domoljuben gospod iz Gorice. Pa s tern §e uijso zadovoljmt NaSa Rezika nam-rtu piSe i prosi, da bi jej oraenjeni gospod postal se Presirnove i Stritarjuve pesui iu pa Razlagovo peBraa-rico, — nda bomo easi kako domaeo zapeli." Tudi slovenskcga kalendarja zeie, — .kajti tukaj so Bami Grki, ki ue Stejejo dnij tako, kakor jib mi.41 - 0 craogorskein ktijezu i knjeginji pruvi pismo, da sta „neizrefi no prijazoa,** o Cmogorcih pa, da so ttzelo lepi ljudji*, pa Be vendar lofiijo od kraujskib fantov, kakor noc i dan." (Vipnvaki Sofcol) napravi v nedeljo, 12. t. m. vebki ple.»f pri kateremu bo godel slavno zuaui vojaSki septet iz Gorice. Gospol kapelnik Btaschke je kompo-niral iz najlepSib slovenskib napevov novo ^Sofia" — fetvorko, katero bo septet prvikrat v Vipavi zagodel. (ftofu.lt>«vorkn) se bode §e ta mesec tiskuta v 500 eksemplardi in kupovala po nizki ceni pri kompo-ziterju gospoJu kapelnika Btaschke-ju v Gortci. Kadar bo tisk dovrsen, uze neznaaimo po listu. (Xvrcea) V Podgori je eu otrok v ogenj padel in se skoro tako uaocno opeket, da je prec«j umrl. Suirsi so puatili otioka samega pri oguji in bovlo zdaj morati svojo z-inikernost zaguvarjati pred sodnijo. (iteiomor) Neko d^kle v Kronberguje novorojeno dete pod seboj zadu&to, potem pa zagreblo. Co je bil detomor previden all nepreviden nij §e izvestljivo; zdaj se red preiskeje. (Odbor rltalnlcnl) je izdal 1. t. S|. sledeci ve-selicni program za to leto; 18. januvarja — pies; 1. februvarja - pies; 15. februvarja - pies; 22 lebru-varja — pies. ^ Piesi se za&nja tocao ob 81/, uii zvefier. Pri plesib bo sv.ral voja§ki septet Citaluica je v temletu narodeua ua 18 slovanskih, 11 nomskih in 3 italijan-ske liste. Oudno se nam zdi, da v programu nij nnzuaujene nobene besede, ampak samo 4 plesne veselice. Kedo bi si bil to mislill Saj veadar sede v odboru go&po-dje, katerim se je lansko leto — p evefi plesalo! (Pomorkmetovnici!) Opominjamo nase vrle kme-tovalce, da z a haj a jo bolj pridno k nedeljskim poduce-cevanjem gospod profesorja Povieta, jkatert bo odslej vsako nedeljo govonla kakor laui, v dezelni dvor.mi. Korist kmetjskega podoka se pri na§ih kmetovalcih uze epoznuva, nij tedaj treba, da jo Se enkrat pouda-rjamo. (Poanrejene Imnkovce) po 10 gld. je' neka zenska iz Notoanjskega te dni po Ljubljani menjala. Stiri je bila u2e srecno oddala. Ko so jo zaeaki in"ift je polieaj na Brotovz« guat,ute.knilaje tu^i njemTon desetafc v zep, da bi jo izpusti}, N^ roto# je'atuga bankovce, katere je se imela, prej w^fSS so Jib jej mogl, vzeti Poklicani zdravnik je % sto-r.l, k,r je zoal da bi babin zelodec d4 pogoltneno desetake v preiskavanje nazaj, ~ vendar posiednji jih f b-?,P"3 Piekuhal - Pravijo, da ie zem&a T ma z vecjo tovansijo fa ponareja in razlirja iz Notranj. sk^ga napacue bankovce. (5fey JYor) jske i trgovske vesti. Kako moramo poljedelstvo ixboljMi? hivJ. *rm\ B1^ ?°P3. &»ft tistib deiet, kterih pre-wvalci se vedidelskmetijopefiajo, jetudi Avstrija,ki so zategude^ imenuje tudi poljedelska driava (AgSkultur-staat). Ceravna nij na enaki stopinji z ozirom na kmetystvo kakor BeJgga in Nizo/emsL, veudaVw sme pouasati z obilnim izvaiaujem Zita, Pndelek v vsaki dezeli se poviSuje tembolj, ko kmetijstvo napreduje. Da pa ouo napreduje z ve-likAnskimi koraki, moramo tudi vebkauske zaurike od* stramti m ti objjtoj.jo po myam moenjt v uakopi-oenji zemljjsda v malo rokah, Veliko dobrega o kmet.jrttvu «mu> podedovati in od tojoev vzeli, mail uapredek se je tu psi tain tudi zapazit valod tujpga upliva m pisurijtf, ali vendar pogresamo fie zelo veliko, da pndemo do za^ljenega konca in uspeba, Noc in dansetrudijo pnjatelji kmetijstva, izdajajo ausuike, knj.ge in broSire v ta uamea. Tu se kemijsko doka-zuje, kako uaj se gooj napravlja, tarn bo pisejo dolgi clanki o lastuosti zomije, spot tain se eitajo brezkonouo razpra\e o sadje — in giviuoreji, tu so zboruje, kako naj so foU za vinui-ojo uredi, taui se zopet sklopa (pa U* • hboze, le z velkiuii strudki) o pogoisdovauji Krasa in o vuinoBti njegovciu, spst na diugi strani ie sliSi o kuietyski obrtniji, kioro namon je, kmota o prodaji izdelunib in ue surovih pridelkov podudevati. Vse take iu euuke razprave so vebke va&noiti in zelo bvale vredue za danasuji Las. Alt vse to no za* dostujejo za priprostega ktueta; ti zauj suhoparni in teoreticui nauki uijso zadosta, kajti on jih ne ra-zume ali pa uo6e razumeti, kajti videti mora vse de-jansko izpeljane, preduo je veruje, tudi mora videti uspoh onega poJucevanja. Pa pustimo u2e sto iu stokrat preuilaueue uauke o pqljedetstvu in viuirao se ua uv>j predmet. Vprasitm Vas, kmetiski udenjaki, kedo prav za pravzcmljoobdeluje? Ali posestniki velikih zeiuljisd? alt. spisattlji o polj.idelstvu, ki inorda Se pumice prsti nij* nixjo, ali minister kmetijstva, ki Se zemlje ne vidi, all revcz, ki hodi od bise do hide za ubogi dar? No-beden teb ue, ampak pj mojih mistib samo srednji m mali posestuik. Una, dva sta steber kmetijstvu, varujeta Astnji poljedelsko drzavo, zivita gospoda in beraca, sploh vse od najviSega do najiiiiega stauu. Ker veliki posestuik mjma casa za to, in ima veliko druzega posla, ne more svojih obSiroib zemljisd redno in primerno obdelovati; da pa vendar pu*t* in prazna ne ustauejo, ja je pnsiljeu obdelovati nekoliko z najem-niki, ktenm mj mar za vestno delo, ampak samo za p!aci!o, ki ja torej 19 ua pol oskrbujejo; nekoliko ja mora pa so zavoijo velik-b stro$kiv v n;mar puSdati, da trnje in osat gospodarjevo zanikmost oznanujejo. Ali mora pa se dobro polovico svojih zemlji§6 v najem dati, kar je po inojem mnenji najveca nesrefia iu Skoda za poljedelstvo. I)a je to res, hocem vain dokazati. Kedor dobro in prakticno pozna poljedelstvo, bo vsak obzaloval kraj, kder je dosta najemnega ah fitne-ga zemljisda. Zapazd bo ravno nasprotuo od prave lastuiue. Naj se LIovek ozre. na nj»vo, travnike, ali v stanovanje, ali naj pogleda v hleve, zapazd bo veli-kansk raziocek. Lastnik ima vse boijse obdelano, vse v lepdem redu, nego najemmk. Lastniku «e rase po njivi osat in plevel, pri njera je vse v najlepSem redu in stauu. Vse je lepo odiSceuo in zesidunosnim dre-vjym uasajeno. Lepo in dobro okopana trta poganja modno a:laJike polne zaroda, ojbedajo mu bogato tr-gutev. Rumeue psenice klas z obdnini zrnjen oblozen se mu uklaiyA v hvaleinost gospodarjevega truda. Okusuo sadje kaj prijazuo vabi popotnika mime* gredooega s teLnim in okrepdalnim sokom. Tudi na svojim domu se pridni lastnik se zadovoljuim sroem giblje. Priprosta, pa 6eduo in trdno zidana hisa je kar oblozena s biguim orodjem. Hlev lepsajo 2-^4 leporejehi voli, 2 debeli kravi, eden alj dva para!telet. Druge shrambe so napolnjene s tecnim senom in z drugo iivinsko krmo. Okusuo opravljena. gos,)odmja prince iz hieva 3 krat ua dan polho golido drazega raleka. Tak gospodar ubije na leto enega.ali dva preSiea, ktera mu dasta obelo in mesnino-?a celo Jeto. Sam gospodar stopa pono3no po d?or»s6!,.'» veselim . sreem dela na polj', prodaja pridelke v mestu. Cut, da dela zase, da je vse cisto njegovo, lajsa mu trud, blaii mu sree, in kakor udu druibinskega givenja vne- ma ga za dom, vero i cara. Ppstane pravi drzavljan, izpolmrjo5 vestno svoje dolznosti. Nasprotno obis&mo nekoliko najeamlka, poglejmo njcgovo stanjo in njegove okotscine. Ker jo uze rob, isce se svoje robstvo vzvisati s tern, da spravi vec, k> je mogoce tujega zemljisci v n»jem mislec si: »Cj bom tudi slabo obdelovai, toliko mi bo u2e radolaraa zomlja vrhu m'»jeg* Live2i nosila, da lastaikom nekoliko'fita all najemnine izplacam. Pa, bog me vany, gospo.larju vestno letuino placevati, kijtj v uiislih, da mi gre dobro, bi mi fit porasel, aSi pa mi izgual, ca bi se izpodkuoee nasal; kak >r slab *ga do!z»i ka pa me ne more izpodtti bojefi se, di drugici m i ae pi»c un t4 Zvita politika oaj ninikova, kateri bodo -wiaUm, tudi gospodarji pntrdili! Tudi v dobnh letih aaj-le uzroke, da mu fita ne izplaca. .... Zraveu tega pa tudi njive v rodovitnosti hirajo, kajti gnoj lo redko kedaj vidijo, okopaue ia izorane so zmerera le na po!; zravea pa najeromk ne vsaja nic, ali pa zalo malo. Iter nvsli si: Zakaj bin iroki trte sadii, ker ivjdiovega sadu ne bom uvfeival? Ce bi tudi jaz vsa zemljisea v d >ber stan spravil (k *r bi mu b 1 > pa zelo tezko zavoljo poimnjkanja potrebnih pripo-inockov), sem si v svesti, da mi go*polar povisi na-jemScino, ali pa da mi vrata p»kn2e zav.djo zastalega Slaeda. To bi bib k»j lepo aadottilo nujeg* truda! lavadno lastoik piaca Znoj delaleev za euaka deia poaebej, ali pa ma odpusti nekohko pri uajomsLin;; pa vendar je tako delo prisi'jeno in uekako su&ensko. tedaj lo slabo narejeno. Splob, kedor se hoco s tern kaj ve6 proprtfnti, naj preiSce zemlj'se*, objd/ojih de-lalcev statisticno in potrdI bole me »i, d a najeain-i zernljisca skoJujcjo poljedelstvu. Najemnik pa nij sumo slab kmetovatac, nego, fo ga opazujemo s politivnega stahsoi, tudi slab dr-zavljan. Kajti popotnik je, ki ga lahko vsak go^po-dar iz hise brcue; nijma zeadjisc, stanovanja, niti drnzega imetja; vidi se kakor izmecek ljndatva, ktere-ga obupna osoda r.a svetu je, sarao hlapeevati, truliti ae in — robovati. Njegov go*po.lar mu j* d>sta-krat oderuh, tiran, ki zeli zadnjo kapljo krvi iz njeg.i izpiti. Iz kratku: on je pravi posimst, ki vidi le terano, trnjevo pot v stra^uo prihodnost. Sovrazi ze eveto jezo vse, kar se na svetu pros to, brezskrbno in veselo giblj:, gojec globoko v srcu masccvanje, ki ga bode situcga jarma oprostilo. V takum stanji in s takimi domiiljijami ne nioro nikikor koiisttti clovestvu in druibin9kemu ziveaju, tudi ro biti zvesta bramba domovini pred sovraztuki, ampak !e nadtega drzavi in njenim prebivalcem. (Koaec prih.) Poslano. Prvi list letoSnjib „Novic* je prinesel na 6. sfrani dopis „V Gorici 29. dee.a, v katerem beremo sledec^ stavke: nNocoj napravijo „Presirnovi daittteiji* pri ffzlati zvezdi* vpro3torih itaiijanskegafilb:ir alov. gospjde s kmstov in — kakor praviju — vse, kar ima italijansko in nem§k> obcin%tv*> nasegt mesta Icolikaj odlicnega. Ker bi pa kdu lahko vprasal, zakaj se ai ia beseda napravila v ditalnici, b tei je njk do po flNarodu" razglasiti vzrok««, zakaj se to ni zgodilo. nCitalnico nnajo zdaj Staroturki v ro-kaha — pise se v ,?far.* — „ia ti nijso hoteli os-novalnemu odboru za Presirnovo besedo prepustiti eit. dvorane . . .u — Slabo do§la, vrla gospoda, Va§a vest y „Nar.tt, tako slabo in o nepravem casu, da si celo ne moremo misliti, da bi jo bif kedo izmsd me-rodajnih Vas»h moz ukazul priobciti. Vsak trezoi politikar obeh strank jo mora sraatraii le za brez-taknost kterega nepoklicanega dopisaika. Kajti to je eokrat gotovo, da imajo osnovatelji Prestr-nove slavnosti vzrokov do to I j, ce ne vsega, kar se bo nocoj „pri zvezdi* goddo, vsaj napravlianje te besede, nagibs in namerjanj *, z deb -la p'ahto pokrit." (sic!) Ker so podpisani omenjeno Prcfiirnow besed.i iz prozili, oanovali i vodili, stej *j> si f svoj) dolzaost, vse kar je v tem dopssn neresnicaega, r^cini lj«b> popraviti i posebno v zadajem stavku izreceno sum-nicenje in obrekovanje odlocuo od sobe odbiti. Vie sredi novembra se je v privatni druzbi iz-prozila inisel, da bi se napravila letos v Gorici slo-vesna Pre§imova beseda. Kmalti potein se je v prav tej dru2bi izvolil podpisani osnovalni odbor, kate-remu se je naloitlo slavno 6italn!co gor.sb* prositi, da bi mu svoje prostore prepustda za Pres:rnovo besedo. StroSki te besede so se natneravali pokriti s pro3tovo-Ijno subskripcijo, vsa vstopaina pak se je imola po-slati podpornemu druStvu * slovanskib studentov v Uradci. Osnoyalnega odbora tajnik je res p> tem 26. nov. pret. I. pisal dit predsedniku ter gaprosil, da bi nam prepustil dit. prostore za Presirnovo besedo. Precej drugi dan pa je predselnik g. dr. Tcakli pismeno poz7al nasega tajoika, di mi naznani vse ude tega, „nekeg& osnovalae'ga odbora,0 — eda §e la po-tem so bode (cit. odbor) ˇ razpravo prosoje spusdati zamogel." -^ * Ko je bit naa tajaik 27. nov. tej 2elji ustregei, je 3. dec. prejej od g. 6it. prelsedaika p smo, v katerem prav, da ja obcat zbjr gorlSke ditalntco 9. nov. skleml, da imt Citalntca napraviti posebao bajeda z vstoptuno na korist sloveasklb dijakotr r Gradcu. nKer je tedaj (talw pi§e g. pre Isednik) ta *beseda« Me v is-peljavi in imijo vsi gif. druzahiiki pr'diko, in ffff, odbor niki m vPre§irnoBO beseda* pa sd dolsnosl se dc-hwstveno udelezili pri Jtesedi*; ker se netdalje ne zarno-re sraveti postavno izvoljene/jd odbora §e drug odbor Gori§Ise sh&. citidnice primath se odbor slov.Goriske titalniw ne more spu§dativ razpravo in reimje prosnje, katn'o ste podrdi v pismu 26. novembm 1872.* iz tega s* jasno vidi: 1.) Ker se 6iU odbor v »razLira?ci in re3dnj*tf na-Se proSija §e stj«§6.iti tiij lwtel, aim ji ditaluico uze a priori odrek si iu gotow niti » aj m a nj « v#*» 1 j e nij im^l za Presirnovo basedo prwpustiti Sital-.iico os-novaluemu odboru, kiteiraga g, preiiediiik sofi-itidai in par nefas inutiuje „drug odlior GoriSke slov. d> tohiice"; tako da smo bill prim>rani, ker smo hoteli Pre§irnovo besedo m vsak naeiu uapraviti, pi nam je cit. odbor svojo prostore ftkticno odrekel, drugod za taki slavnost potrebnih iokilitet iskati. 2.) Ker je bd-t, ktkor mm je g. pred-udnik psil, boieJa v kanst palp. fouHvii gmdskdi dijakov \xii „v i ipeljavi/ mi nobeae potivbe n'jsaio cueili, §e euo besedo z eimkim uameuoai uapravljati; zitegadelj smo IVeS'ruovo base hi brez v>t»piimd oiuovalr, posebno k«r smo p> tem, ki nam yt biia citalutca svi»j» pi*o-stow odrekla, sog'asni 'skleadi* da uapravimo ve'iko sloyesmst in p>vabitn<> ve6 odlidae gospodv*. Gotovo pa ne hi bilo dostojno od povabljenih, p.i3ebno nealo-venskib, g»stov vstopaino zahcevat'. Re* je, dase je sklciubpn ct. obunem zb)ru 9. nov. pret. 1. na pi-eJIog g. prof. Cehularjn, (ki pa aj bii v luSjm oanovalnem odboru!) da napravi cital-niua besedo v podporo grad-iktm djakora. A vpttafrinu g. eit,:d. prjdsednika iz njim vred g. noviSkega dopisaika*. Kateri §. 6it. pravd iiulaga nam „doiliest,* da saleiojoino pri tej beseli, zla-*ti ce svojega so^leiovaaja tiikomur niti Uitmeno niti pismeno obljubdi nysmo? In kakovi veselje morcm» imeti, da sodeluJGuu pri vesolicab, katere napravlja Ovlbor, iz-voljen po jako cuJnih agitacijah i s popduim prezi-ranjem skoro vaeh do setlaj za citalnidne veselice za-slu^nih mocij? Pac pa imv odbor izvrsevatt sklepe obc. zbara; odbor ima dolinost napraviti to besedo! In bas zarad teh 2alostuih razmer smo hoteli nam ljubi ditalnici prtteci na pomod s tem, da smo njen odbor proaili za prostore, v katerih bt bili napravili Pre-s.raovo besedo s prav tistim namenom, s kakorsnim bi jo bil moral cit. odbor saui napraviti. S tem smo hoteli samo uezmoznost tistega odbora za napravljanje veielic p ikriti, ki uze dva meseca nbesedott — „izpelju-je,* a Sd do denasnjega due brez vsakega uspehat Kar se pa „nagibov in nameijanja* nase besede tice, moramo opomeaici^ da smo jo hoteli napraviti: 1. da bi vredno poslavili stvaritelja sloven ?ke poezije.; 2. da bi Gorici pokazali napredek slovenske umatnoiti v zadnj.h letih; 3. da bi slavno citaloico gonSko pre-pri^ali, kakova skoda se je zgodila njej saini, ce so se pri odb->rovih volitvah zarad osobnega .or/enja skoro vse delaine iu z;» besede prepotrebae moci prezirale. Da-smo vubli sarao „ncktere tuk.tj3.rije ditaiaicar-je« — to nij res! Kajti vabili smo g. cit. predsednika osobeio (kakor dtf5ein9ga g'avarja in mestuega 2apa-na); rabdi smo pismeno ves cit. odbor* vse rodbine, ki so se pret. prepust citainiSkih plesov udele2evale in dalje mnogo nam bolj zoaaih dru&tvenikov. Poleg vsega tega smo g. cit. predsedniku izro^ili 10 vstop-nic za nepovabljene ditalnidarje ter §e posebej v „So-&K naznanili, da vsak rodoljub ki se zeli besede ude-leiti, pa nij povabljen, naj se za vstopnico pri osn. odboru oglasi. Kar novi&ki dopisnik dalje pi5e, da ae ima nam-rec npri noeojSnji besedi storiti po casnikih ze raz-pravljana zveza italijanko - slovenska proti nemstvu* — tose namzli absurdno in takomalood-govora vreduo, kakor opravljanje tistega gospoda, ki je po Gorici pravil, da je osn, odbor iz 0dispositions-fjnia" dibd p>m>c zar Pr?§raow beaelo.------------------ VeseU nas pa, da s > pri besedi navzodni gostje, nem§ki (!!) in italijanski, vso slavnoit soglamo hvalili, prizaavajod velik napredek Slovencev v Gorici; v tem, k<> nekateri slovenski gospodje nas i naSe besede ne morejo dosta ogrditi. ,I)ebelo plahto* pa, katero novi§ki dopisnik nam priporoci, svetujera* njemn i njegovtm prijateljem, da z njo pokryejo sv »jo slepo strast i zeleao zavist o ne-pridakovauem usp^hu naie PreSirnove besede.' Sicer pa smo tudi mi za zlogo -, a na zdravi, pravidni pollagi. S tem ob enem odgovarjamo na poslano g. 'd.r Tonkli-ja v 3. if. „S!ov. Nar.a t. 1., kolikor je tega nposlanega" na ua§o adreso. V Gorici 5. januvarja 1872. Omi. odbor kh Hrellraovo besedo: Mate} Vodu&k, predselnik; Viktor D lenec; Ernest KlavMr; J id. Glowtcki; Fr. Frjila, blagajoik ; Fr. Sntitje; Fr. Levee, tajnik. Poslano. Da ne bi slov. ob6instvd;ior odloSuo 2eprel mne;ajdecembra pismem* in potem ustmemo 23. dec. t. I. odpovedal Natanceuej§o opravidenje in motivacijo mojega odstopa bode bri ko brz eden slovenakih casmkov prinesel. So spoStovaujem se podpisem. H»rko Wmleia, kapian v Bengali in bivSi odbornik „8o5e." Ceiiik raznegii blag^a ua goriskem trgu. Turcica domaca po 1 gold. 65 — Tur§ioa oger-ska po 1 gold. 68. — PSenica po 3 gold. 10 — M po 2 gold. 20 — Jecmen eel po I gold. 80. — Jedmen pehan po 3 gold. 20 — Oves la§ki po I gold. 20 — Oves o^erski po I gold. 15 — Ajda po 1 gold. 30 — Krompir Cent, po 2 25 — Maslo kuhano po kr. 52. — Slanina (speh) domac 38 do 42 gold. — S!a-nina am:rikacska po 3t5 gold. — Slama po 1. 25. Se-no po 1. 20 — Vino 6rno po 14 do 17 gold. Em. — Vino btdo po 13 do 14 Em. Moke v Stracicah. Nro 1. f. 15, 40. — N.ro 2. f. 14. 40, — N.ro 3. f. II. 60, — M 4 f. 10. 40, M 5. f. 8. 60 — Jfi 0, t 6. 90, — se iakljem. Otrobi drobni po 2. 80, — Otrobi debeli po 2. 20. brez 2aklja. Ilajz po gold. 9. 50, 10. 25, 11. 50, 12. 25, 13 g-M. naj fitieji, KB. Moke v Stracicah se dol»c pri odjemi 20 2a-kljev 40 novdicev ceneje. r PODDRU^NICA *% Stajerske Eskomptne Banke v Gorici, eskomptuje menjice domace in imstanske in izdava nakaznke za kterokoli mesto domace in inostransko. Na uplatila v zlatu se placujejo obresti od 4% proti 30 dnevnemn odpovedu. i Prejemljejo Be tdoge nizke in visoket zafiensi od 10 gold, v tekoci racun (eonto corrente) z obrestimi od 5°/0,,za katere nloge se bodo izdavale shraniJen bukvice in vsak znesek bode d(h na§al obresti od tistega dne, ko je bil tiplacan. Nadalje se izdavajo nakaznke na blagajnico (Cassenscheine) donasajoce 4% obresti, ce nij odpovednega obroka, in 5% & velja 10 dnevnt odpovedni obrok. Posojuje se. denar proti zastavi vsakovrstmh urednostij. Kupujejo in prodajajo se vrednosti vsake vrstne, kakor obligacije dr2avne, privatne i. t. d. in take vrednosti se kupujejo po naro&ln tudi za za6im tretjih osob, v katerem sluSaju no* %. ra naro6nik podati primerno pa ne visoko kamjo. 4 Izdavatelj in odgovorni urednik: VIKTOR DOLENEC. - Tiskar: PATERNOLLI t Gorici