Leto LXV
PoStnfne plačana v gotovini
V Ljubljani, v petek, dne 12. februarja 1937
Štev. 35 a Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno	^^^^^^ ^^	^^ ^^^^^^^^^^	Ček. račun: Ljub'
za ^^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^^^	A	T».	Ijana
stvo — ne- ~ ШШ И^к	Д	flV	Ш ____ јШВ	~ 10.344 za
ce- ^^^^^^^ ш^к	Ш	Ш^шшшв^	Ш ^ви^^ flv
^^В €ШШ ШЖЗ	взш Ш	ШШИШ	шШШ
inozemstvo 120 Din ШЈШ WMU ШВШ	ШЈЈШ	ЈМв	Ê швШ	^Hb
Uredništvo je v ^ ЈШшШ^Ф ^^^^^^	W	Uprava: Kopitar-
Kopitarjevi ul.6/Ш	jeva ulica štev. 6.
Telefoni uredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku — Ilustrirana priloga „Teden v slikah"
Malaga po zavzetju
„Zopet fe bito na nedeljo, ho so beti zmagati" Rdeči so pomorili Î3.000 ljudi samo v Malagi
„Demokracija
je v nevarnosti"
Takoj pa padcu Malage se je oglasila barcelonska radio postaja in vesoljnemu svetu oznanila, da je ne le španska demokracija, ki jo zastopa komunistična ljudska fronta v nevarnosti, ako zmaga general Franco, ampak bo istočasno ogrožena demokracija cele Evrope. — Ne bi nam prišlo na um, da bi se pečali z izvajanji nekega voditelja španskih ljudskih frontašev, ker mislimo, da njegov poziv »demokratični« Evropi povsem mirno laliKo smatramo za klic na pomoč v veliki stiski, ko človek ne izbira več Desed po treznem preudarku. Toda slično frazo, da je borba za marksizem in komunizem »borba zu demokracijo«, slišimo kuj pogosto tudi med nami. Čujemo jo od komunističnih študentov na univerzi, od poklicnih in dobro plačanih komunističnih agitatorjev po tovarnah in na podeželju, kakor tudi od naših kavarniških, salonskih boljševikov, ki so nad celim svetom zdolgočaseni in sami ne vedo več, na katero zadnjo modo bi se obesili. Ker prav isto pripovedujejo agitatorji komunizma tudi drugod po svetu, gre torej za sistematično propagando, ki naj med narodi ustvari prepričanje, da je hrepenenje po komunističnem paradižu istovetno s stremljenjem po državljanskih svoboščinah in človeških pravicah — ter obratno. Ako je Kominterna vrgla to frazo v svet ter jo vzdržuje, je storila to očividno vsled tega, ker ima izkušnje, da se še vedno dobe ljudje, ki takemu govorjenju nasedejo in mu verujejo,
Boljševiki dobro vedo, da nima vsakdo tistega denarja, celo pa ne možnosti, da bi si v Sovjetiji na licu mesta ogledal, kako je v resnici s toliko hvalisanim rdečim rajem, kakor je to bilo mogoče n. pr. francoskemu pisatelju Andreju Gideu. André Gide jc šel v Rusijo, da bi bil potrjen v svojem komunizmu in pozneje zanj delal propagando po Evropi. Boljševiki so mu pripravili veličasten sprejem in ga odlikovali z vsem svojim gostoljubjem. Vendar se je vruil hudo razočaran. iŠapisal je brošuro s poraznimi ugotovitvami, ki pa po našem mnenju niso porazne le za komunizem. ampak tudi za — Gidea samega, ker je bil toliko naiven ali zaslepljen, da je verjel, da more materialističen komunizem res izboljšati človeško usodo na zemlji. Ako se sedaj čudom čudi nad lažnjivostjo komunistične propagande, ako ugotavlja, da ni nikjer človeški duh tako zasužnjen kakor [K>d komunizmom in nikjer tako brez brambe izročen samovolji razrednega diktata, mu je na vse to mogoče staviti le eno vprašanje: G. Gide, ali sploh veste, kaj je komunizem? Namreč ne tisti komunizem, i-i so si ga nekateri, od vsega prenasičeni za-padni duhovi ustvarjali v domišljiji, temveč oni materialistični komunizem, ki sta ga učila in v življenje sprovedla Marx in Lenin! Kako je mogoče pričakovati svobode duha pri družabnem sistemu, ki samoniklost duha sploh zanika in človeškemu duhu ne priznava duhovne substance, temveč mu je to, kar mi imenujemo duhovne pojave, le nujen odraz nujnega gospodarskega procesa. Kako naj iščemo spoštovanje človeka, njegovih pravic ter svoboščin v družbi, ki ji je človek le homo faber, delovni stroj, ki se vrednoti izključno po svoji proizvajalni koristnosti v prid kolektiva. »Diktatura proletarijata je neizprosna vojna, ki jo je treba bojevati krvavo ali nekrvavo, z nasiljem ali mirnimi sredstvi, z vojaštvom in upravnimi metodami, tla se stro sile in tradicija stare družbe« (Lenin). Ni mogoče bolj nazorno in jasno izrazati kakor je to storil Lenin, zaničevanja in prezira, ki ga kaže komunizem do človeka, njegove časti in njegove osebnosti: »Krvava alj nekrvava, vojaška ali upravna sredstva .. .< Kaj je torej v komunizmu moralno? Kar služi razrednim interesom, ki pa so, kakor kažejo zadnji moskovski procesi, kaj pogosto istovetni z interesi gotove klike, če ne kar le ene osebe. In ako celo pravica do življenja ni sveta, je docela neznaua pravica do lastne sodbe, misli, do svobodne besede, do vzgoje otrok, — kar vse so jim le buržuazni predsodki. Ako evropski duhovi pri družabnem sistemu, kateremu je podlaga najsurovejši materijalizem, iščejo rešitve človeške družbe, svobode duha, demokracije, — more biti to le znak skrajne degene-racije evropskega meščanstva Ako Gide in drugi, ki se vračajo razočarani iz Moskve in imajo pogum, da svoje presenečenje in nezadovoljstvo popisujejo v knjigah, bi storili še mnogo boljše delo, ko bi vsem tistim, ki so jih s svojo zalete-lostjo zapeljali v zmoto, odkrito tudi to povedali, da more sistem, kakor je bil vsiljen Rusiji, tudi povsod drugod v svetu roditi enako ali pa še hujšo nesrečo, ker bi mogel še več kulture uničiti. Podlaga, na kateri je zgrajen, je utopistična, protinaravna zmota.
Ali si je mogoče misliti večjo predrznost, kakor da se komunisti, ki v Rusiji od početka do danes izvajajo najhujšo tiranijo, v Španiji in drugod po svetu proçlaSajo naenkrat kot prvoboritelji — demokracije, to je zagovorniki splošno človeških in državljanskih svoboščin v zapadnoevrop«kem smislu! Mar nima Evropa pravice, da jih sodi po njihovih delih in ne po njihovih besedah? Ako rdeča ljudska fronta v Španiji poziva Evropo, naj brani »špansko demokracijo«, ima ista Evropa pravico, da si jo najprvo pobliže ogleda. Ogledali so si jo francoski parlamentarci iz skupine radikalov, o katerih ni mogoče dvomiti, da iskreno in odkrito simpatizirajo z levičarji. Toda, ko so se vrnili v Pariz in podali poročilo, so se vsi strinjali v tem, da je to. kar je boljševizem započel v Španiji popolna anarhija iu tirunija Eden od njih pa je celo izjavil, da bi v slučaju, da je šjianec, bil raje pod vlado Krunea kakor Largo Cubal-lera' Ogledali so si komunistično demokracijo v Španiji Angleži, katerim se tudi ne more očitati. da simpatizirajo s lušizmom. Pa tudi njihova poročila soglašajo v tem. da oblast komunistov povsod spremijo trujnu sled krvi politično nedolžnih ljudi, uničevanje kulture in rušenje narodnega premoženja. Angleži so bili tisti, ki so prvi sporočili v svet. da je v Malagi'za časa rdeče strahovlade bilo pomorjenih ,13.000 ljudi, med njimi tudi mnogo žena ш
Iz Malage poroča dne 10. t, m. posebni dopisnik nekega nemškega lista to-le;
Veselja in radostnega vzklikanja zaradi osvoboditve Malage ni ne kraja ne konca. Od ponedeljka zarana in vedno dalje vsak dan so po mestu venomer sprevodi in vrveče množice, ki prekipevajo od navdušenja.
Spet je bilo na nedeljo, ko so beli zmagali! Nedelja je bila tudi tedaj, ko so beli zavzeli Irun, San Sébastian, Oviedo, Toledo in Badajaz. Pre-žalostna podoba mesta, kjer so vse boljše hiše iz-ropane in cerkve požgane, je veaj nekaj milejša zaradi neštetih zastav in banderov. V mestu so doslej prijeli 500 ljudi. Jedro čet rdečih miličnikov, kakih 45.000 mož, je takoj odkorakalo proti severu, proti Motrilu. Ker pa imajo cesto Granada-Motril v rokah čete Queipa de Llanosa, so boljševiki popolnoma v kleščah.
Begunci se torej ne bodo mogli upirati, saj nimajo živil. Mimo tega so pustili v Malagi vse topove in vso municijo. Pri obkoljenih rdečih vojakih je tudi več tisoč inozemskih prostovoljcev. Poglavitnim kolovodjem pa se je posrečilo pobegniti z neko ladjo pod angieško zastavo iz Malage. Neko drugo rusko ladjo, ki je tudi vsebovala ubežnike, so bele čete zajele in tako ujele več ko 300 boljševi-ških častnikov in inštruktorjev.
Ko so divjali končni boji za Malago, je padlo 500 boljševikov, a beli imajo malo izgub. Zelo pa je vse ljudstvo potrto zaradi velikanskega števila žrtev, ki so jih rdeči v poslednjih sedmih mesecih umorili. Doslej so sami rdeči priznali, da so pomorili 13.000 ljudi, vendar bo število še večje.
Poedini opisi grozodejstev in strahovitega trpinčenja so dokaz, kako je moralo prebivalstvo Malage neskončno trpeti in kako okrutno so boljševiki gospodarili.
Režim krvi in nemorale
Vsi ljudje, ki so pripadali desničarjem ali plemstvu so bili ustreljeni. A pred smrtjo so jih večinoma še neusmiljeno mučili in trpinčili. Tako eo slavnega očesnega zdravnika dr. Mota, ki je znan po vsej Španiji, oslepili tako, da so mu počasi zabadali šivanke v oči in šele nato so ga ustrelili. Nekatere meščane in plemiče, ki niso hoteli izdati skrivališč znanih osebnosti, so nečloveški rablji utopili v vodi ali jih žive pokopali. Ženske in dekleta so morale v miličnih vojašnicah streči rdečim vojakom in jim biti na voljo.
Na tisoče žensk leži po bolnišnicah, ker so spolno okužene. Neštete ženske so napravile samomor.
Miličniki, ki so pobegnili na sever, proti Motrilu, so razen tega vzeli s seboj več sto
Takšne slike so se nudile nacionalistom, ko so vkorakali v Malago.
otrok. In to »demokracijo« naj gre reševat Evropa!
»Zapadno demokracijo je treba obvarovati pred fašizmom« slišimo govoriti ne le levičarje, čeprav so oni najmanj opravičeni çovoriti b demokraciji, ampak tudi mnoge, ki pripadajo meščanskim slojem. Gotovo, fašizem je odkrit sovražnik vsake demokracije, kar je bilo že neštetokrat tudi na tem mestu noudnrjcno Fašizem se pri svojih metodah vladanja poslužuje mnogih prav istih sredstev kakor njegov sovražni brat — komunizem. Toda zgodovinsko dejstvo bo ostalo, da je bil komunizem tisti, ki je tako v Italiji kakor v Nemčiji bistveno pripravil tla za fašizem in mu omogočil razmah radi tega, ker je bilo prebivalstvo sito večnih štrajkov, masovnih akcij, političnih pobojev in umorov revolucionarnih levičarskih skupin. Pred letom dni ni bilo v Španiji niti sledu o kakem fašizmu, kajti malu skupina, ki je štela 3 ali 4 jioslance in ki se je nazivaln fašistično, vendar |x>litično ni pomcnjaln ničesar. Kakor hitro pa je ljudska fronto pričela svojo oblast uveljavljati s poboji in umori političnih nasprotnikov (Cttlvo. Sotello in drugi), je pa v narodu vstal odpor popolnoma upravičene samoobrambe. se rnzplamtel do krvave državljanske vojne, ki jc zajela celo Španijo in sc zaostrila v strahovito bratomorno klanje. Španija iz državljanske vojne potovo ne bo izšla demokratična, o tem smo lahko vsi prepričani.
žensk in otrok za talce. Iz ječ v Malagi so mogli beli rešiti le 300 političnih jetnikov, ki so rdeči pozabili nanje. Skoraj vsi ujetniki pa so ee zaradi pTestanih muk in grozot v ječi tako spremenili, da jih niti sorodniki in svojci ne morejo več spoznati. Nekateri ujetniki so popolnoma osiveli, drugi ne znajo več govoriti.
Popolnoma izropana
Malaga, ki je vsebovala nekoč številne umetniške zaklade, je zdaj popolnoma izropana.
Komunisti so dragocenosti samostanov in muzejev pobrali in poslali v Barcelono ali Rusijo. Uničili, požgali in razdejali so mnogo dragocenih slik, tako Rubensove in Groosove, dalje gobeline in umetniško izdelane, lesene oltarje. Vse to leži po tleh, ko kup smeti in ropotije.
Zdaj prihajajo v Malago pošiljatve živil iz vse Španije. V mestu je bila več mesecev silna lakota in ženske pripovedujejo, da so imeli rdeči v zadnjih tednih le še prgišče rižain kos suhega kruha za vsako osebo v mestu. Matere se jokajo za svojimi umrlimi dojenčki, ki niso imele ne kapljice mleka zanje in preklinjajo marksiste, morilce njih nežne dece. Več stotin žensk se je v svojem obupu ponudilo Francovim vojakom in častnikom, naj jih sprejmejo za vojake, da bodo maščevale smrt svojih otrok.
Čete Queipa de Llanosa so že skoraj dosegle pobegle boljševike. Upajo, da bodo te čete v najkrajšem času očistile vzhodno obrežje do Valen-cije, kjer prihajajo iz vse rdeče Španije poročila, kako so boljševiki brez vsakršne volje in so vsi obupani. Vei jetniki soglasno izjavljajo, da je zmaga generala Franca blizu, saj nimajo marksisti ne živil ne veselja več, da bi se še bojevali. Slična poročila prihajajo z vseh front. Vsak dan je več ubežnikov. Vsi upajo v skorajšnjo zmago. V Malago pa se polagoma vrača normalno življenje.
Na bojiščih
Napredovanje južne armade
Malaga, 11. febr. c. Južna nacionalistična armada zelo hitro napreduje in je zavzela danes brez bojev Motril (80 km vzhodno od Malage). Armada hitro napreduje v smeri proti Almeriji, kjer so nacionalistična letala potopila neki tuji parnik s 15.000 tonami nosilnosti. Nacionalistična ietala so na tem odseku ludi sestrelila dvoje sovjetskih t ri motorni li letal Doslej je bilo pri Malagi ujetih nad 8000 miličnikov.
Uspeh pri Malagi je bil izredno nagel in čudovito pripravljen. Danes je španski zunanji minister vlade v Valenciji del Vajo izjavil, da je vlada pred Malago izgubila več mož kot pa v treh meseeih borbe okoli Madrida.
Malaga, 10. febr. b. Motorizirana kolona, ki
Varšava, v februarju.
Centralni odbor brezbožnikov ima pravkar 7. svetovni kongres brezbožnikov in svobodomisel-cev v Moskvi. V teh dneh se torej snidejo v Moskvi pod vodstvom Zveze bojujočih se brezbožnikov sovjetske unije, vse brezbožniške organizacije vsega sveta v zvezi z mednarodnimi svobodomiselci, da bodo sklepali o sledečih točkah svojega programa:
1.	Ustanovitev mesta za svetovno propagando proli veri;
2.	ustanovitev brezbožniške internacijonale pod vodstvom sovjetskoruske brezbožniške zveze;
3.	ustanovitev mednarodnega propagandnega fonda proti veri;
Toda, kdo nosi odgovornst, da je propadla demokracija?
In kdo bo nosil odgovornost pred zgodovino, da demokratična miselnost v Evropi sploh propada? V odgovor kaže eden na fašizem, dru-
§i na komunizem Ta dva gotovo nista brez rivde, toda glavno odgovornost nosi demokracija suma. zlasti liberalno meščanstvo, ki idejo demokracije sploh več ne razume in jo menda Istoveti z načeli liberalnega gospodarskega egoizma. Evropsko meščanstvo nima več: tvorne življenjske sile v sebi, manjka mu žive zavesti in delavnosti onega svetovnega nazora, ki je ustvarilo evropsko kulturo. Udaja se topi brezbrižnosti, zapada fatalizmu in je padlo tako daleč, da za ohranitev svojega gospodarskega in družabnega reda išče opore pri svojih najhujših sovražnikih, komunistih, misleč da si bo z njihovo oporo podaljšalo življenje. Kaj naj sicer sodimo o tako zvanih ljudskih frontah, ki imajo toliko prijateljev ravno v meščanskih krogih. Brezdelna demokracija, ki se izživlja v praznih formalnostih in dolgoveznih parlamentarnih debatah ter govorjenju skozi okno. ne najde pn smisla in čnsa za nujne potrebe življenja, ta je tista, ki pripravlja pol političnim skrajnostim fašizma in komunizma. Razlika je le ta. da fašizem odkrito jiriznava. da sovraži demokracijo, komunizem pa tega poguma nimn in se hlini, dokler vabi v svoj krog, kot največji zagovornik najčistejšo demokracije, kar
je prodirala od Malage ob morski obali, napreduje z vso naglico proti Almeriji. Pričakuje se, da bo la kolona že jutri prispela v bližino Almerije in da bo ta važna morska luka padla v teku poju-trišnjega dne. Motorizirane kolone so že zapustile mesto Motril, kjer so naletele na slab odjior. Na vsej poti so dobile v roke mnogo vojnega mate-rijala, ki ga vladne čete puščajo za vsakim korakom za seboj, boječ se, da no padejo v ujetništvo.
Gibraltar, 10. febr. b. »United Près*: poroča, da jo general Queipj>o de Liano sfioročil po se-villskem radiu, da je vojno sodiščo v Malngi obsodilo doslej 150 oseb na smrt. Obsodba je bila izvršena. Med usmrčenimi je tudi župan Malage, daljo razni aktivni častniki in voditelji ljudsko fronte. General Queippo de Liano je dejal, da med ujetniki ni bilo poveljnika mednarodne brigade generala Kleberja Zanimivo je, da je general QueipjM) de Liano najiovedal skorajšnjo ofenzivo proti Valenciji.
Ljuti boji pred Madridom
Rurgos, 11. febr. c. Nacionalisti so danes za-sodli mesto Argando na cesti, ki veže Madrid z Valencijo (20 kin jugovzhodiio Madrida). Zasedli so jx> hudem naskoku 15 milj dolg strelski jarek ob roki Manzanares. V jarku je obležalo 800 miličnikov.
Madrid, 11. febr. c. Nacionalisti so danes razvili močno ofenzivo proti Moncloa in vseučiliškem predmestju. Bilka je še v teku.
■Salanianca, 10. febr. b. Danes je 15 nacionalističnih letal izvršilo ogledniški polet nad Madridom. Poskus vladnih letal, da jim preprečijo opazovanje, se ni posrečil. Nacionalisti utrjujejo svoje postojanke na cesti, ki vo<li proti Valenciji, zaradi česar se vedno bolj zapira krog okoli Madrida. Na obali reke Manzanares so nacionalisti nenadno prešli v napad ter zasedli jioložaje nasprotnika v dolžini 15 milj. Vladne čete so se umaknile brez večjega odjiora, boječ se, da bodo obkoljene. Morala pri vladnih četah jo zelo padla, ker so madridski listi objavili vest o padcu Malage. Cesla, ki veže Madrid z Valencijo, je sedaj po«t kontrolo in delno oblastjo nacionalnih čet.
Mobilizacija v Kataloniji
Barcelona, 10. febr. b. Katalonska vlada jo odredila mobilizacijo zadnjih letnikov, ker je j»ri-šla do spoznanja, du se bližajo odločilni dnevi za Katalonijo. Katalonija hoče okrepiti svojo vojne sile, da se bo lahko uspešno uprla prodiranju nacionalistov na jiodročje Katalonije. Uradno de-mantirajo vse vesti o nekih pogajanjih, ki jih vodijo jiosainezm člani katalonske vlade z vlado v Burgosu. Katalonska vlada ne smetra za potrebno, da vodi jiogajanja, temveč Iio v slučaju, če bi nacionalisti prekoračili mojo Katalonije, sprejela borbo za svojo samostojnost.
4.	mednarodno izmenjavanje raznih izkustev r borbi brezbožnikov;
5.	finančne podpore brezbožnilkih organizacij.
Skupna fronta komunistov in framasonov pod vodstvom Židov
Potrebno je, da se ozremo na predzgodovino tega kongresa, ki se je začel o veliki noči 1936 v Pragi, ko je znal sovjetski žid Lukačevskij — ki je zaeno desna roka voditelja Zveze borečih so brezbožnikov sovjetske Rusije, sovjetskega Žida Ja-roslavskega (Gubelmanna) — doseči skupno delovanje komunističnih zvez brezbožnikov z liberal-
(Nadaljevanje na 2. strani.)
lahkoveren meščan rad posluša, — da potem, ko pride do oblasti, tem hujše zasužnji človeka. Kar ginljivo je bilo te dni slediti izvestnemu meščanskemu časopisju v naši domovini in izven nje. Uspehi ljudske fronte na španskem bojišču, ako jih je kaj bilo, so bili prikazani kot »napredek demokracije«, kar je naš meščan in morda še kdo drugi najbrže tudi verjel, čeprav dobro ve. da za njo stoji Moskva. Od Moskve torej pričakuje svobode in demokracije. Ko pa je Franco zavzel Malago, pa je po istem časopisju naenkrat završalo: demokracija je v nevarnosti! Iz tega je mogoče le to sklepati, da mora biti še silno veliko sovjetskega denarja v Evropi ali pn je evropski meščan že tako okamenel, dn mu je brez odjiora tudi tako bruno mogoče servi rat i.
Drugo se nam zdi verjetnejše. Liberalni meščan se čuti brez onorc brez tal. ker ga je njegov liberalizem v današnji borbi svetov pustil popolnoma na cedilu Ker sam nima več tvorne sile. se naslanja na državne kolektive, zdaj nn fašizem, še rajši pa no komunizem, ki mit je kot materialističen nazor celo bližji. Tu je pravi vzrok, da je »demokracija v nevarnosti«. Ni pa v nevarnosti tam. kjer se z ljudstvom v resnici deln za liudstvo.	drin
Dunajska vremenska napoved: Spremenljivo, ponekod padavine i viharjem, temperatura se bo lc malo spremenila.
Svetovni kongres
brezbožnikov
Zopet alarm iz Sovjeiije
Pred diktaturo 3 maršalov
Voro&itov-Tuhačevski-Bliicher
Iff-'slngfors. 11. febr. Po zanesljivih poročilih i7. Moskve je bil med vojnim komisarjem Voro-šilovim in vrhovnim poveljnikom rdeče armade na Daljnem vzhodu, znanim Bliieherjem, sklenjen dogovor. Po tem dogovoril se bo v sovjetski Uniji čimprej ustanovila vojaška diktatura. Bliicher bo obdržal vrhovno vojaško in politično poveljstvo nad ruskim Daljnim vzhodom, T u h a č c v s k i, ki se nahaja r lubjanskih zaporih, ho dobil vojaško-politifno diktaturo nad evropsko Rusijo in rusko srednjo Azijo, Vorošilov ho pa ostal vojni komisar in predsednik vojaškega komisarijata. (ilede Stnlina je triumvirat sklenil, da ga bodo konfinirali. (?)
FmshaRusi{a
Glede vesti, ki so jo prinesli vsi listi evropske ljudske fronte, da se je Finska približala sovjetski Rusiji, je vredno zabeležiti, da je te optimistične vesti demantlrala sedaj moskovska »Pravda : sama. Ta jo namreč nad rezultati razgovorov med zunanjim komisarjem Lit vi novim in finskim zunanjim ministrom H o I s t i j e m v Moskvi «ako zelo razočarana, da je prinesla članek, v katerem trdi, da je finska politika popolnoma odvisna od protisovjetske orientacije Nemčije. Zaradi tega je prinesel odgovor helsingforski vladni organ, ki pravi, da bi bilo bolje, fe bi »Pravda« z ozirom na diplomatsko vljudnost in politično korektnost molčala. Finska in Nemčija imata veliko zgodovinskih vezi in skupnih gospodarskih interesov, toda nikake skupne smeri, ki bi Finsko silila v kakšno protirusko politiko. Finska hoče namreč popolnoma ohraniti svojo nevtralnost, ker bo le tako mogla ščititi svojo svobodo v kakšnem morebitnem konfliktu med Nemčijo in Rusijo.
Izve se, da se med sovjetsko linijo in Finsko ne bo sklenil noben nov pakt. kakor je to želel Litvinov, ki se truid. da bi popravil zelo neugodni zunanjepolitični položaj sovjetske Rusije s kakšnimi novimi zvezami. Vesti o takem paktu, ki jih je prineslo časopisje francoske ljudske fronte. je demantirat Litvinov sam, ki je izjavil, da Finska želi samo ohraniti prijateljsko orlnošaje med Rusijo in Finsko in ničesar več. Podobno izjavo je podal tudi finski zunanji minister Holsti in je iz tega popolnoma jasno, da je bil uspeh rusko-finskega sestanka v Moskvi negativen.
Aretacije trajalo
V nasprotju z oficielnimi demantiji se potrjuje, da se Ljeninova vdova Krupska nahaja v Moskvi pod policijskim nadzorstvom in da nihče ne more priti z njo v stik. V Moskvi in Ljenin-gradu se aretacije nadaljujejo. Trockisti imajo zlasti veliko pristašev med železniškim delavstvom in uredništvom. Sovjetski železničarski list »Gu-dokî v Moskvi piše, da se je v zadnjih sedmih mesecih samo na progi Kazan—Moskva zgodilo 63 nesreč, ker radi ljutih medsebojnih političnih borb ▼ železniškem komisarijatu in po raznih železniških direkcijah sirom vse Rnsije vlada povsod velika anarhija in so iz uprave odstranili sposobne tehnike in uradnike, češ da so trockisti. Spor med stalinisti in trockisti divja po vseh resorih sovjetske uprave in poraja usodne posledice. Ne sa-
Ijudstvu neuspehe sovjetske zunanje politike, toda sedaj je ta borba dosegla tak višek, da se tudi poljski listi ne morejo reč vzdržati. Ta strupena protipoljska smer sovjetske ofieielne politike je prišla tudi do izraza na zadnjem kongresa sovje-tov. tako da bo Poljska morala to tendenco vsekakor upoštevati. To pa zlasti zaradi tega, ker Kovjeti z obilnimi denarnimi sredstvi skušajo tudi na Poljskem organizirati nekako ljudsko fronto po francoskem zgledu in so pokupili že precejšni« število časopisov, ki napadajo zlasti zunanjo politiko poljske vlade. Vse to bo imelo za posledico, da bo Poljska odslej morala posvečati čimvečjo pozornost sovjetski Rusiji in poljsko-ruski meji pa tudi politiki onih držav, ki na mejah Poljske vzdržujejo najintimnejše zveze s svjetsko Unijo. Zlasti »Maly Dziennik« napada neko državo, ki s sovjetsko Rusijo vzdržuje najtesnejše prijateljstvo. V tej zvezi napada ta list tudi znano knjigo češkoslovaškega poslanika Sebe v Romuniji, češ da Šeba sam potrjuje, da tvori glavno ost češkoslovaške politike zveza z Moskvo. V Londonu, zlasti pa v Parizu so zaradi te poostritve odnošajev med Rusijo in Poljsko pa med Poljsko in Češkoslovaško precej vznemirjeni.
Smučarske tekme vojaštva MZ
Praga, 12. febr.
Prvo tekmovanje v smučanju vojakov Male Zveze v Poštevanih je bilo danes. Vojaki so tekli v znanem vojaškem teku na 30 km, med tekom pa so morali streljati v postavljene silhuete. Prvo je prišlo na cilj češkoslovaško moštvo v času 2 : 56.49.6. Drugo je prišlo na cilj romunsko moštvo v 3:30.468, tretje pa jugoslovansko v času 3:38.33. Češkoslovaško in romunsko moštvo sta dosegli maksimum v streljanju ter sta s 30 streli zadeli 9 silhuet. Jugoslovansko moštvo pa je s 25 streli zadelo 8 silhuet. Velika megla je ovirala tekmovanja.
Praga, 11. febr. b. Minister za narodno obrambo Maclinick je prispel, da prisostvuje smučarskim tekmam vojakov Male zveze v Freudstadtu. Svečano so ga sprejeli. Pri tej priliki je izrazil svoje veliko zadovoljstvo, ker je bil vojaškim krogom držav Male zveze prirejen topel sprejem od oblasti in ljudstva. Tekmam prisostvujejo tudi jugoslovanski vojni ataše, general Mibajlovič, romunski vojni ataše Esliniu ter mnogo časnikarjev. Prisostvuje jim tudi predsedstvo skupščinskega in senatnega odbora za narodno obrambo.
Tekme v Chamonixu
Chamonix 11. febr. e. Danes ob 17 je bila svečana otvoritev smučarskih tekem v Cbanionivu. Jutri dopoldne je prvi dan tekmovanja. Pri jutrišnjih tekmah nastopi devet moštev, med njimi tudi moštvo Jugoslavije.
Dr. Spaho se je vrnil iz Prage
Praga, 11. febr. c. Jugoslovanski prometni minister dr. Spaho je bil danes Rprejet od predsednika republike dr ReneSa. Avdienci je prisostvo-
Šefa finančnega odbora
Ekspoze ministra za telesno vzgojo
desorganizirani in se je bati. da ne bi vsa sovjetska uprava v najkrajšem času doživela pojioln polom.
nio železnice, ampak tudi kolhozi so popolnoma va, ,ц(1ј jugosiovansUi poslanik v Pragi dr. Protič.
,I/I...n»niii.ani ln ea m Hall fia It» 1,1 V - n СП.	, - c l	•	, 1-1 . , -,	, ,	...
Dr Spaho se je odpeljal iz Prage z belgrajskim brzovlakom. Na postajo se je prišel poslovil od njega zastopnik prometnega ministra gradbeni minister ing. Nečas. Na postajo je prišel tudi naš poslanik v Pragi dr. Protič in višje uradništvo iz zunanjega in j>ronietnega ministrstva.
Belgrajishe vesti
Brlgrad, 11. februarja, m. Z odlokom prometnega ministra so imenovani: Za nadzornika strojev
M ГЛГ11 C1/11ТЛ Ivon I 1гЈ|'Л Irr A Inif Qtaitior rl/vsn.ln
Napetost s Poljsko
Temu se pridružuje vedno bolj naraščajoča napetost med sovjetsko linijo in pa Poljsko. Organ poljske generalitete, »1'olska Zbroynaï, piše v uvodniku, da se je že po sklenitvi pakla o nenapadanju med Poljsko in Nemčijo, ki je strmoglavil vse načrte Litvinova, v vsej sovjetski Rusiji začela strupena protipoljska kam- 8. pol. skup. Ivan Uršič ter Alojz Steiner. deseda-panja, ki se je pa v zadnjem času poostrila do nja strojevodje iste j>oložajiie skupine. Za pomož-skrajnosti. Poljska javnost se doslej za to ni ve- nega tehnika 10. pol. skup. ie imenovan RaimunJ
1:1.. I__:__1 _ 1.______ Л »	inbn Irnmnania mr	Г)и! иЛ|'Л /1 л/ln.iii nn.M/^i...'	I
liko brigala, ker ve, da imajo take kampanje v
sovjetski Rusiji navadno namen, da prikrivajo
(Nadaljevanje e 1. strani.)
nimi, marksističnimi in svobodomiselnimi organizacijami.
Sedanji brezbožniški kongres z Moskvo je prvi nastop obeh tovarišev, ki sta vredna drug drugega in to je obenem tudi začetek, da se uvede j tudi na tem področju mednarodne borbe — enotna fronta.
Temelji takšnega postopanja Moskve so pa , kar močno realni, so politika oblastnežev, namreč: vse sile mednarodnega svetovnega svobodo-miselstva in brezbožništva je treba vpreči in organizirati, da jih bo moči kot propagandno sredstvo izrabiti po programu Kominterne za moskovske načrte! Tu imamo spet naravnost vzgleden primer za rovarjenje Moskve: da ustvarijo organizacijo, ki navidezno ni ргат nič v zvezi s Ko-m i n t e r n o , ki Je pa samo in edino zato na sveto, da ljudi razdvaja in razkraja in pripravlja tisto miselnost, s katero naj človeštvo dozori za svetovno revolucijo, ki jo Moskva že leta pripravlja.
Prinčič. dosedanji jx>možni risar ute pol. skup.
Belgrad, 11. febr. AA. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je priredil danes v zunanjem ministrstvu kosilo na čast bolgarskemu poslaniku dr. Dečku Karadjovu, ki v kratkem zajiusti Belgrad, in njegovi gospe.
Belgrad, 11. febr. AA. Z odlokom ministra za ptt, so premeščeni: na pošto Maribor 1 Kristina Mirtič in na pošto Maribor 3 Josipa Pistor; na pošto Ljubljana 3 Vladislava Mikuž in na pošto Ljubljana 6 Nada Bajec; na pošto Radovljica Marija Drobnič, dosedaj v Radečah pri Zid. mostu.
Belgrad, 11. februarja. AA. Danee je na seji finančnega odbora povzel besedo minister za telesno vzgojo. Seji je prisostvoval predsednik odbora dr. Vojislav Janjič, ki je takoj podelil besedo ministru dr. Rogiču.
Minister poudarja, da je ministrstvo podpiralo vso naše športne ustanove, najbolj pa Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. Razen tega je omogočilo prireditev naših reprezentančnih nastopov na tujem. Minister ugotavlja dalje, da ni doslej ne naša javnost, ne naši poklicani činitelji pokazali zadosti pozornosti in zadosti umevanja v važnih in velikih nalogah, ki jih ima pred seboj to ministrstvo. Minister navaja te naloge in pravi, da stremi delo njegovega ministrstva v dveh smereh: 1. v smer podpiranja zasebne pobude in vseh šj>ortnib ustanov in 2. v smer izvajanja zakona o obvezni telesni vzgoji.
V predlaganem proračunu za leto 1937-38 so se prikradle nekatere napake, tako da je lia osnovi amandmanov, ki sem jih predložil, treba la proračunski jiredlog spremeniti glede nekaterih postavk. Med drugimi je tudi postavka 1029, ki se ima glasiti:
Razne podpore zvezani, podzvezani, klubom in društvom ministrstva za telesno vzgojo, za katere se ni v prejšnjih postavkah podelila podpora za I>ospev;evanje športa pri nas, kakor tudi za prirejanje vseh tekem, podeljevanje podjx>r klubom in društvom za vzdrževanje telovadnic, za nabavo orodja in vse druse jiotrebe, ki jih je minister s svojim odlokom odobril: Skavtski zvezi kraljevine Jugoslavije 70.000 Din. Jugoslovanski zimsko-športni zvezi lOO.COO Din, za sodelovanje tekmovalcev na olimpijadi v Tokiu lela 1910 100.000 Din. Jugoslov. lahkoatletski zvezi 100.000 Din, strelski zvezi 100.000 Din, veslaški zvezi lOO.OCO Din. mečevalski zvezi 60.000 Din, nogometni zvezi 30.000 Din. plavalni zvezi 40.000 Din, športnemu klubu »Jugu; v Belgradu za dograditev in ureditev zimskošportnega doma v Belgradu in za grad-nio in ureditev veslaškega doma in hangarja na Ohridskem jezeru 50.000 Din, jahalsknemu klubu s\. Jurija 50.000 Din, športnim zvezam, podzve-zain, klubom in društvom kot podjjora, in sicer klubom od 1 do 5 tisoč Din, zvezam in podzvezani od 5 do 20 tisoč, Din, vsega skupaj 309.000 Din.
Dne 1. aprilu 1937 se ustanovi pri Državni hipotekami banki v Belgradu sklad za gradnjo državnega reprezentančnega stadiona v Belgradu pod imenom »Stadion Nj. Vel. kralja Pelra II.« Ta fond bo vodil miuisler za telesno vzgojo. Finančni minister se jiooblašča,. da iz proračuna rezervnih kreditov za proračun 193i-38 vplača v sklad pri Državni lii|>otekarni banki 5 milijonov dinarjev kot prvi obrok za gradnjo stadiona.
Belgrad kot prestolnica nima še nobenega stadiona. V naši državi se pogosto vrše velika športna srečanja na Balkanu. V Belgradu je bil leta 1930 sokolski zlet. Takrat smo zgradili stadion, ki je stal 8 milijonov Din Po prireditvi čez 14 dni se je zgradba |>rodala in o zleli'ču nI danes več ne duha ne sluha. To je nazoren primer neracionalnega gospodarstva. Ministrstvo za telesno vzgojo je v tem jiogledu uspelo, da se vsi stadioni, ki ee zgrade za sokolske zlçte, obdrže kot stalni. Najvažnejše za našo državo in narod je pa to, da bo Nj. Vel. kralj Peter II. postal leta 1941 polnoleten iri se bo takrat vršila velika slovesnost na čast njegovo polnoletnosti. V okviru teh slovesnosti je nameravan tudi vsesokoleki zlet. Za takšno svečanost se mora zgraditi stadion, ki bo služil eo-kolslvu in športnim prireditvam in bo mogel sprejeli velike množice ljudi.
Spoštujoč zasebno jwbudo, pravi dalje minister, nismo nikoli imeli namere, da bi se ministrstvo vtikalo v avtonomijo naših športnih društev. Nikoli ni bila izražena želja po kakšnem krutem centralizmu, temveč ravno narobe, namen samega načrta zakona je, da se izrabi koncentracija vsega dela za telesno vzgojo mladine in da se izrabi sodelovanje in koordinacija dela med ministrstvom in obstoječimi športnimi ustanovami.
Skupščinski finančni odbor je nocoj pretresal proračun ministrstva za telesno vzgojo. Po eksjio-zeju ministra Rogiča je govoril tudi poslanec dr. Jure Koce. ki je obširno poudarjal zahteve slovenskega športa.
Po končani debati je povzel besedo minister za telesno vzgojo dr. Rogič iil je odgovarjal na pripombe predgovornikov. Podčrtal je besede dr. Juriju Koceta, du je dravska banovina v šjportnem pogledu ena izmed najmočnejših banovin in da je visoko dvignila naš šport in njegov ngled ne samo pri nas temveč tudi na tujeui. — G. Prekoršku odgovarja, da je gasilsko zvezo kraljevine Jugoslavije nadomestil 7. novo, ker je prejšnja zveza imela mandat samo za tri leta, ta mandat je pa potekel. Nova gasilska zveza bo izvedla organizacijo gasilstva v vsej državi.
Splošna debata je bila stvarna in kratka, zlasti zaradi tega, ker na seji ni bilo zastopnikov opo-zricije. Socialisti, ki so drugače zelo gostobesedni in so s svojimi govori zelo zavlačevali seje, eo ostali danes doma. Prvi je govoril dr. Miiller, ki je v svo-. . .	, . . . . , jih izvajanjih obžaloval, da ni navzočih zastopnikov
Moskva zastruplja prav vse prilike življenja m ; opozicije, ki bi spoznali, da je večina vsaj njihove povsod namešča bojevanje. Ta mednarodni kon- j fi>varn3 pripombe vedno upoštevala. Poudaril je, da gres brezbožnikov in svobodomiselcev v Moskvi je 1 jc sejjanji občinski svet v zadnjih dveh letih pred-
Mariborska občinska seja
(Nadaljevanje s 3. strani)
Proračun
samo in izključno nov sunek, nov napad, da se ojači fronta napadalcev na civilizirani svet.
„Vse cerkve sveta
hočemo zažgati"
Smernice tega sestanka so razločno podane z besedami, ki jih je izrekel Žid Jaroslavski-Gubelmann: »Vse cerkve sveta hočemo zažgati, da bedo gorele ko eno samo morje plamenov. Naše delovanje brezbožnikov je naraslo, da je neskončno mogočno. Vendar moramo to svoje protiversko delovanje, ki bo izpodkopalo temelje starega sveta, še okrepiti. Božji služabniki vseh verstev naj si zapomnijo: Da Di nobenega Boga, ne nobene molitve, ki bi mogla rešiti kapitalistični svet spričo njegovega pogina.«
Bolj razločno sc tovariš Jaroslavskij-Gubel-mann pač ni mogel izraziti! Bolj jasno ni mogel razkriti marksističnih načrtov! Mogoče se bo že zdaj zgodilo to, da bodo prejeli iz Moskve svoja zaslužena odlikovanja častni člani brezbožnikov, ko na primer Romain Rolland, Dias v Španiji Gott-wald na Češkem ali Cachin na Francoskem?
Brez dvoma bo tudi sedanji svetovni kongres brezbožnikov spet po svoje obžaril skupno delovanje vseh kulturi sovražnih sil, ki jih vodila framasonstvo in Komintern»	W. R.
vsem zvišal donosnost mestnih podjetij. Tozadevno je sedanja občinska uprava storila več, kot je bila njena dolžno-st. Dr. Pichler se je v imenu občinskega sveta zahvaljeval sedanjemu vodstvu mestne občine za realno in smotreno delo pri proračunu. Občinski svetnik Stabej je ugotovil, da izkazuje mariborski proračun med vsemi mesti najnižje izdatke za uradništvo in nastavljence. Pri tem pa se ne sme misliti, da so občinski nastavljenci v Mariboru shbše plačani kot drugie. Podžupan Žebot je opozoril na tri važne naloge v bodočem poslovnem letu: asfaltiranje čim večjega števila ulic, zgraditev drugega dravskega mostu, avtonomno okrajnega cestnega odbora, kajti mestna občina prispeva skoraj tri četrtine doklad, ne dobiva pa od tega skoraj nič za svoje ce^le, ker se vsi dohodki stekajo v centralni fond. od koder pa prihaja zelo malo nazaj. Občinski svetnik Korez je govoril o mestnih uslužbencih ter apeliral, naj se skušajo pragmatično zasesti zla.sti izpraznjena mesta občinskih slug. Hvali občinsko upravo, ki je že v nov proračun vnesla postavko za ureditev delavskih plač po novem službenem redu. Mcistni župan dr. Juvan ugotavlja končno, da se je v mestnih podjetjih letos toliko napravilo, da je lahko vsa javnost upravi mestnih podjetij hvaležna. Poleg službenega reda za delavce se pripravlja tudi uradniški delavski red, ki bo zadovojii uradništvo mestnih podjetij in jim zagotovil stalnost.
Dohodki
Po stvarni kratki in sočni debati se je razvila podrobna debata k posameznim proračunskim postavkam, ki pa v bistvu ni prinesla nobene spremembe. Za prejpmke mestnih uslužbencev in pre-skrbnine je določeno 0,406.200 Din, za splošno mestno upravo 1,090.900 Din. za mestne davščine 200.500 Din, za mestne dolgove 8.382.H00 Din, za ceste, ulice, trge in parke 2.410.890 Din. za gasilstvo 174.500 Din, za zdravstvo 2.053.500 Din, za socialno skrbstvo 3,390.000 Din, za šolstvo t milijon 380.550 Din. za znanost, umetnost in prosveto 203.900 Din. za obrt. trgovino in tujski promet 190.00 Din, za vojaštvo 20.000 Din, za raznoterosti 1,004.390 Din. za mestna podjetja 30,409.800 Din; skupaj 57,210.170 Din.
izdatki
splošna mestna uprava 249.290 Din, mestne davščine 16.4.44,080 Din, mestni dolgovi 0,041.340 Din, ceste, ulice, trgi in parki 810.950 Din. socialno skrbstvo lil.GOO Din, šolstvo 67.310 Din, razno-terosli 70.000 Din, mestna podjetja 33,091.000 Din. dohodki skupaj 57,210.170 Din.
Regulacijski sklad
Izdatki 470.000 Din. od tega reenlaciiskeoa sklada odpade na kanalizacijski eklad 80.000 Din, na cestni sklad 200.000 Din. Dohodki regulacijskega sklada 470.000 Din iz istih postavk.
Proračunska seja jc trajalo od 6 do 8 zvečer.
Danes ob 19.45 je bila seja finančnega odbora, na kateri so razpravljali o proračunskem predlogu dohodkov. K predlogu tega proračuna sta govorila Voja Lazič in Mohorič. G. Mohorič je podal izčrpne pripombe o možnostih povečanja dohodkov, ki jih ima finančno ministrstvo, ne da bi bilo treba pri tem povečati davčna bremena. Nato je obširno govoril finančni minister, nakar je bil proračun sprejet. V soboto ob 9 bo prihodnja seja finančnega odbora.
Seja skupščine
Belgrad, 11. februarja, m. Na današnji seji skupščine se je pretresala interpelacija Riste Grdžiča na gradbenega ministra radi nepodpira-nja akcije mostarske sokolske župe, ki je stavila za nalogo, da zgradi 50 vodnjakov v brezvodnih krajih svojega področja. Za njim je govoril gradbeni minister K o ž u I. V svojem govoru je poudarjal, da je omenjeno interpelacijo dobil 3. februarja. Pred njo ju dobil od mostareke sokolske župe še dve prošnji za podporo, in to r>et mesecev potem, ko je že razdelil kredite posameznim ban-skim upravam, da bi za časa letne sezone lahko izvajale javna dela. Gradbeni minister je dokazal, da je njegovo ministrstvo za brezvodne okraje, ki so v interpelaciji označeni, nakazal letos iz fonda za javna dela 3,118.000 Din, iz vodnega fonda pa še 453.000 Din Poslanci JRZ so z raznimi medklici jxivedali, da drugi potrebni kraji niso dobili takih vsot. Interpelanta so vprašali, če mu je znano, da v Sloveniji obstoja Suha krajina, ki ni bila deležna takih kreditov. Nato je Grdžič govoril se o nekem preganjanju Sokolov. Med poslanci vladne večine in opozicije je prišlo do glasnega medsebojnega prerekanja Izvajanja poslanca Grdžiča je gradbeni minister odločno zavrnil, posebno pa to, da bi se krediti dajali jx> strankarski pripadnosti.
Za njim je govoril minister za telesno vzgojo dr. Rogič. Glede izvajanj poslanca Grdžiča je izjavil, da vlada smatra sokolsko organizacijo za organizacijo, ki stoji nad politiko in nad strankami. Zato odbija vse trditve, da vlada dela proti interesom sokolske organizacije. Pozdravlja kulturno in socialno misijo mostarske sokolske župe ter izjavlja, da je bila v prejšnjem proračunu določena potavka 6 milijonov Din podpore, ki jo določa že zakon. Poleg tega je ministrstvo še dalo Sokolu v Belgradu za dovršitev sokolskega doma 500.000 dinarjev kredita.
Glede okrožnice notranjega ministra je dr. Rogič izjavil, da je ta okrožnica predmet že posebne interpelacije. Ta okrožnica ima samo cilj, da eventualne elemente odstrani iz Sokola in varuje to organizacijo pred raznimi elementi, ki so se vtihota-
fili_ vanjo. Dalje je govoril poslanec Sekula Že-evič. Tudi ta poslanec vidi vsepovsod sama preganjanja Sokola. Kar ne more razumeti dela nekaterih katoliških škofov, kakor zagrebškega nad-škofa-koadjutorja, krškega škofa itd. Napadal je tudi dr. Mačka in ostale. Govori tudi o nalogah, ki bi se morale izvršiti ob priliki zedinjenja. Tako bi se morala izvršiti nivelacija, da bi se najprej popravili zaostali kraji. Dobesedno je dejal: »Nivelacija ni samo v tem, da bomo čevapčiče jedli tudi v Zagrebu, temveč najprej moramo zaščititp^fi-mašne kraje drinske. vardarske zetske banoVittfei'ln ostalih Dravska banovina je zadnja kot najbogatejša. Niso druge banovine samo za to, da bi jim dravska benovina pošiljala uradništvo. Dravska banovina mora drugim banovinam nekaj plačati, ne pa jim pošiljati samo uradništvo in blago.« Tako je govoril Žečevič, član poslanskega kluba JNS. Izgleda, da se v JNS strinjajo s tem, da Slovenija premalo plačuje.
Dalje jo govoril poslanec Paštrovič, ki ga je pozval k redu |>odpredscdnik Markič. Nadaljnja izvajanja Paštrovita sploh ni bilo mogoče slišali, ker ga je večina prevpila z besedami: s Dosti jo! Ne maramo vas več jioslušati!« Ko se je v dvorani nekoliko pomirilo, je govoril Mita Dimi-«rijevič. Govorij je o Sokolu ter obžaloval, da sedaj propada precej njegovih društev. Radi Pa-štrovičevega izpada je jx>vzel besedo minister Kožulj, ki je zavrnil njegova izvajanja. Minister Kožulj je radi tega, ker je Pašlrovič napadel tudi njegovo politično delovanje, poveual tudi nekaj besed o izvolitvi Paštrovifa za poslanca. Dejal je, da je Paštrovič poslanec za splitski okraj, ki je eden največjih okrajev v državi ter ima okoli 127.000 prebivlacev, od teh pa 37.000 volivcev (Paštrovič popravlja: :27.000U). Od tega števila, to je od 27.000 volivcev, je Paštrovič po izjavah me-rodajnib uradnih krogov dobil 1500 glasov (poslanci JRZ vzklikajo: »Aha!«).
Veliko poslancev se je dvignilo in kričalo proti Paštroviču. Minister Kožul je izjavil, da je splitski ban trdil in trdi še danes, da bi pred celokupno javnostjo lahko podal Izjavo, da je Paštrovič prihajal k njemu in ga silil, naj napiše več, kakor je že bilo napisano. Zaradi osebnega pojasnila je hotel govoriti Paštrovič. Kakor hitro se je pojavil, z obema rokama v hlačnih žepih, je vladna večina izbruhnila v val ogorčenja. Podpredsednik je Paštroviču dejal, da mu ne more dati besede. Zaradi tega je nastalo prerekanje med Paštrovičem in Markicem, pri katerem je Paštrovič govorH z rokami v žepih. Zaradi tega je minister dr. Kožul zapustil sejno dvorano. Ko je na zahtevo Markiča Paštrovič moral zapustiti govorniški oder, je govoril Lazič, za njim pa Milinko Milutinovič. V tem času ie jo Kožul vrnil v sejno dvorano. Zadnji je govoril poslanec Novica Popovič. ki je odgovoril v imenu vladne večine ha kritike posameznih poslancev. Nato je podj>redsednik zaključil dopoldansko sejo, prihodnjo sejo je napovedal za popoldne ob 4 ter dal na dnevni red nadaljevanje pretresa trgovinskega zakona.
Na popoldanski seji se je nadaljevala razprava o novem trgovinskem zakonu. Pred prehodom na dnevni red je bilo prečitano poročilo administrativnega odbora, ki je sklenil, da se osebni stroški poslancev za nepredvidene stroške zvišajo od 50 na 100 Din dnevno. Skupščina je predlog soglasno sprejela. Vsi poslanci so glasovali za ta predlog. Nato se je prešlo na dnevni red. Nadaljevali so pretres trgovinskega zakona v podrobnostih, in 10 četrto, peto in šesto poglavje. Govorili so samo trije govorniki Mohorič, Lazič in dr. Škerlj, ki je par predlogov sprejel. Predsednik skupščine je odredil končno glasovanje o trgovinskem zakonu. Glasovalo sc je poimensko. Vsega skupaj je glasovalo 219 poslancev, in sicer za 187, proti 41. Trgovinski zakon, ki ga je nocoj skupščina sprejela, bo plénum odposlal v nadaljnji pretres senatu. Seja je bila nato zaključena. Prihodnja seja bo v torek, dne 16. februarja dopoldne. Na dnevnem redu je pretres raznih konvencij.
Zagreb, 10. febr. b. V redakciji »Hrvatskega dnevnika« je prišlo do spremembe glavnega vodstva iisia, ki ga je prevzel ing Avgust Kosutič. On se je pravkar vrnil iz inozemstva.
Mariborski mestni proračun
Proračunska seja občinskega sveta — Veliko in stvarno delo
sedan,e občinske uprave
Za kulturni napredek mesta.
Maribor. 11. februarja.
Nocoj je bita v mestni posvetovalnici proračunska seja mariborskega občinskega sveta. 0 proračunskem predlogu smo svoječasno že obširneje poročali. Sprejet je bil z nekaterimi izpre-membami, ki jih navajamo spodaj. Sejo je vodil mestni župan dr. Juvan, ki je uvodoma podal poročilo o nekaterih tekočih aktualnih zadevah, glavna pozornost pa je bila posvečena razpravi o proračunu, katerega je stvarno in nazorno razčlenil mestni finančni referent ravnatelj g. Hrastelj. Iz njegovega obširnega poročila povzemamo nekatere značilnosti, ki ponazorujejo komunalno gospodarstvo mariborskega mesta in delo sedanje mestne uprave točneje, kakor same suhe številke.
Realnost — varčnost v proračunu
Proračun mariborske mestne občine za leto 1937-38 je sestavljen na podlagi realnih dejstev, tako glede obveznih terjatev, kakor glede res mogočih dohodkov. Predvideno je v njem samo to, kar se bo res moglo izvršiti, doseči in ne vsebuje nobenih visokodonečih fantazij, ki ostanejo potem samo na papirju. Proračun je tudi uravnovešen, vsi predvideni izdatki so kriti z dohodki, je po-polen, pregleden, predvsem pa je sestavljen v skrajnem varčevanju. Izdatki so se uredili tako, da ni bilo treba zvišati nobenega davka in nobenih taks. Pri uvoznini sta se izvršili dve manjši iz-premembi v zaščito domače obrti, odnosno mestne plinarne. Na direktne davke obdrži občina 40% doklado, kakor je bila prejšnja leta. Maribor ima skoraj med vsemi mesti v državi najnižjo doklado na direktne davkel Tudi trošarine niso previsoko odmerjene, mnogo manjše so, kakor drugod. Davščine so razdeljene tako, da gospodarsko šibkejši sloji doprinašajo manjši del direktnih davščin. Prirastkarine ni bilo mogoče odpraviti, ker bi morala občina potem davkoplačevalce obremeniti z drugim davkom.
Za iinančno avtonomijo občine
Na sestavo proračuna ima v današnjem času velik vpliv nadzorna oblast. Čuti se pa potreba, da mora bili v občinskem gospodarstvu čim več svobode, da mora biti avtonomna občina v svojem linančnem gospodarstvu tudi v resnici kar najbolj avtonomna. Zakon o me.si.nih občinah nam nalaga toliko novih nalog, čas in krajevne potrebe prinašajo še nove in zato je potrebno, da si smejo občani po svoji občinski upravi svoje gospodarstvo sami urejati, ker ga tudi sami plačujejo. Zaradi tega podpre mestni svet sklep konference Zveze mest, da naj se čimprej izda zakon o samoupravnih financah, v katerem naj se upošteva princip finančne avtonomije mestnih občin. Tudi izdatki za prenesen delokrog in šolstvo nalagajo mestni občini vedno večja bremena. Pravično bi bilo, da se občini ti izdatki, ki ne služijo direktno njej, povrnejo!
Za davčno prostost mestnih podjetij!
Združitev proračuna kameralističnega dela in proračuna mestnih podjetij v en proračun, ki se je izvršila na zahtevo nadzorne oblasti, je nepri-kladna. Mestna podjetja se morajo voditi povsem trgovsko, njihov prebitek pa mora lajšati davkoplačevalcem davčna bremena. Upati je, da se bo .prihodnji proračun že lahko delal ločeno in posebej za podjetja. Pri tej priliki je treba ugotoviti, da plačujejo Mestna podjetja vse davščine, tako banovinske, kakor državne, kot vsako drugo zasebno podjetje. To pa ni v skladu s prakso v davčnem postopanju napram drugim gospodarskim ustanovam. Zadruge uživajo davčno prostost, ker služijo skupnosti in ne posamezniku, prav tako pa služijo tudi mestna podjetja vsem občanom. Zato zahteva občinski svet, naj se mestna podjetja v celoti oprostijo vseh davkov!
Za socialni napredek Maribora.
Sedanja občinska uprava je pokazala, da misli tudi na bodočnost Maribora. Sedaj cvete v Marilw-ru tekstilna industrija, dalekovidnega človeka pa že sedaj skrbi vprašanje, kaj bo z Mariborom, ko ta industrija ne bo več imela takega zaposlenja. Nujno je zato, da vlada čimprej izda zakon o minimalnih mezdah, ki istočasno predvideva tudi starostno zavarovanje delavstva. Izdatki za socialne svrhe zavzemajo precejšen odstotek vseh občinskih izdatkov. Pri tem ugotavljamo, da smo ob priliki predavanja praškega podžupana doktor Zenkla ugotovili, da mariborska občina glede izdatkov za socialno skrbstvo ne zaostaja prav nič za veliko Prago. Zaostaja samo v pogledu hiralnice, ki je v Mariboru pretesna in ji manjka vrt, dasi je drugače dobro oskrbovana. Zelo veliko izdaja mestna občina za oskrbo mladine — procentualno celo več, kakor Praga. Prvič je vnesen v letošnjem proračunu tudi znesek za dnevno zavetišče v V. okraju. Že sedaj pa se je pokazala potreba, da se to zavetišče čimprej razširi.
Med izdatki za znanost, umetnost in prosveto je največja postavka namenjena mariborskemu gledališču. Izdatek je v glavnem odplačilo obrokov, ki jih je mestna občina prevzela leta 1932. pri Mestni hranilnici za gledališče. Zmotno je mnenje, da bi moralo Narodno gledališče kriti svoje izdatke z lastnimi dohodki. Občina je dolžna, da posebno v tem času, ko kiuopodjetja predvajajo same tujezične filme, omogoča gledališču obstoj in podpira tako gojitev kulture v našem slovenskem jeziku. Treba je javno poudariti, da je za Maribor velike nacionalne važnosti, da bo gledališče na vrhuncu in da ho deležno tudi čim večje podpore od strani banovine in države.
Rodoča občinska gradhena delavnost.
Novi proračun vsebuje tudi načrte za gradbeno delavnost v bodočem letu: Ureditev Kralja Pe-
tra trga je zasigurana z rednimi sredstvi ter bo v letošnji gradbeni sezoni končana. Ureditev Glavnega trga: načrti so v izdelavi ter je upati, da bodo do pomladi odobreni. Gmotna sredstva za ureditev trga in tlakanje Tattenbachove ulice še niso zasigurana v celoti Če ne bodo zadostovala, se bo letos uredil samo vzhodni del trga. Ostale mariborske ceste: večina starih cest nima nobenega pravega temelja ter je prav površno zgrajeno. S sredstvi rednega proračuna in s pomožno akcijo se bo skušalo zgraditi čim več novih cestišč. Obnovilo se bo najmanj 10.000 m» asfaltnih hodnikov 1er zgradilo 1000 ni novih cestnih kanalov. Zgradba zasilnih stanovanj je najnujnejša naloga. Občina bo v njej investirala kupnino, ki jo bo dobila za vojašnice. Nova delavska stanovanja se bodo zgradila na periferiji mesta na desnem bregu Drave, sramotne barake in vagoni v Dajnkovi ulici pa bodo odstranjeni. Zgradba nove carinarnico bo največje občinsko javno delo, ki so bo pa predvidoma pričelo spomladi 1. 1038. Tudi vprašanje mestne tržnice se bo v najkrajšem času ugodno rešilo. Eno najvažnejših komunalnih vprašanj, o katerem bo letos razpravljal mestni svet, pa bo skica za izdelavo regulacijskega načrta in skica uredbe o njegovem izvajanju. (Nadaljevanje poročila o poteku seje na 2. strani.)
Mrliška veža v Ljubljani
VRT VSEH 5VËJMIKOV
ob $v. KRIŽU TLORISNA JTUDIjA
Na današnji seji občinskega sveta pride najbrže na dnevni red tudi obravnava o gradnji nujno potrebne mrliške veže, ki naj bi stala pred pokopališčem Sv. Križa. Ta mrliška veža je že dolgo v programu mestne občine. Sedanja občinska uprava pa misli ta načrt v resnici izvesti, ker ne more prenašati več sramote, da bi mesto Ljubljana še dolgo trpelo sedanje razmere z mrliškimi odri po zasebnih stanovanjih in zasilnimi mrliškimi vežami. Mrliška veža, kakor jo namerava sedanja občinska uprava zgradili, ne bo mestne občine, vsaj njenega proračuna prav nič obremenila, ker se bo obrestovala sama z malimi prispevki, ki jih bodo plačevali svojci umrlih. Ti prispevki pa bodo še vedno manjši, kakor pa znašajo sedaj stroški za postavitev mrliškega odra v zasebnih stanovanjih.
Mrliška veža bo stala pred pokopališčem Sv. Križa in je načrt napravil mojster arh. Plečnik.
Mrliška veža ne bo v dobesednem ponenm veža, temveč bo krasen vrl s cvetjem in grmovjem ter z okusnim obzidjem. Vsaka celica, v kateri bo na oder položena krsta, bo odločno ločena od druge. Absolutno bo obvarovana diskrecija za svojce pokojnikov. Mrliška veža bo obsesrala 17 celic, jk>-dobnih kapelicam, kar bo za Ljubljano dolgo let zadostovalo. Ves mrliški vrt pa bo obsegal okoli 6000 kv. metrov. Pri vhodu bo malo upravno poslopje za paznika in shramba za opremo odrišč ter čakalnica za preobleko duhovščine. Občinski evet je za zgraditev mrliške veže skoraj soglasen in upajmo, da bo danes sprejel načelni sklep o njeni zgraditvi in njenem financiranju, o čemer bomo še poročali.
Naša slika kaže tloris bodoče mrliške veže, ali boljše rečeno mrliškega vrta pri Sv. Križu.
Ljubljana ne bo shirala
Na tisoč prebivalcev pride 12*5 rojstev in 9'94 smrti
Ljubljanski mestni fizikat je izdal poročilo, v katerem obravnava nekatera prav važna zdravstvena vprašanja v Ljubljani. Poročilo navaja, da je Ljubljana štela dne 31, marca 1931 59.768 prebivalcev. do konca leta pa je to število naraslo na 64.000 prebivalcev, z zadnjo inkorporacijo sosednih občin pa na 81.000.
V 1. 1936 se je rodilo v Ljubljani 2337 otrok, od teh je bilo 55 mrtvorojenih. Ljubjančanke so rodile 1012 otrok. Nezakonskih otrok je bilo 87. Število nezakonskih otrok čimdalje bolj pada. Na tisoč prebivalcev pride 12.5 rojstev, to se pravi, da ee vsakemu 80. ljubljanskemu prebivalcu rodi vsako leto en otrok. V primeri z drugimi enako velikimi mesti v Evropi je število novorojenčkov v jubljani zadovoljivo. Predlanskim je znašal pro-mile 10.18, lani pa 10.9.
Izmed Ljubljančanov, ki so stalno prebivali v Ljubljani, je 1. 1936 umrlo 835 oseb, to je 410 moških in 525 žensk. Umrljivost v Ljubljani znaša 9.94 na tisoč prebivalcev. Prirodni prirastek v Ljubljani ee je torej znatno zvišal. Tudi ako Ljubljana ne bi imela naravnega dotoka z dežele, zato še ne bo shirala, ker bi ji zadoščal naravni prirastek. Ljubljančani se množimo sami od sebe!
Vzroki smrti so običajne, kakor jih navajajo vse statistike. Zboljšane higijenske razmere imajo za posledico, da pada število smrtnih vzrokov zaradi jetike, pač pa raste število smrti zaradi raka. Največ ljudi pa je lani umrlo zaradi bolezni srca in žil, to je arterioskleroze in pa zaradi ostare-
losti. Ljubljančani umirajo pretežno v starejših letih in razveseljivo je obenem tudi to, da od leta do leta pada število smrti novorojenčkov.
Te številke dokazujejo ponovno in še bolj prepričevalno kakor prejšnja leta, da ie Ljubljana zdravo mesto!
Inž. Milan Šuklfe in tehniška fakulteta
Z blagopokojnim Milanom Šukljetom je izgubila tehniška fakulteta v Ljubljani ne samo enega svojih najodličnejših prijateljev, ampak tudi moža, ki je ogromno prispeval k njeni ustanovitvi, ki pa se je pri tem znal držati vedno skromno v ozadju.
Ko so se s polomom avstro-ogrske monarhije v jeseni leta 1918 in v prvih mesecih leta 1919 vračali v domovino slovenski dijaki, ki so v res izredno velikem številu študirali na avstrijskih tehniških visokih šolah, je nastala nujna potreba, da se našim siromašnim mladeničem omogoči nadaljevati in dovršiti študije predvsem onim, ki so že itak mnogo pretrpeli v vojaški službi stare monarhije.
Mož, ki je imel dovolj poguma, da je zamislil in odločno zahteval ustanovitev najprej geodetskega tečaja na obrtni šoli v Ljubljani, nato pa takoj tudi cele tehniške fakultete, je bil ravno inž. M. Šuklje. Že na sestanku inženjerjev 13. nov. 1918
André Gide:	(Nadaljevanje.)
Vrnitev iz Sovjetske Rusije
Ne: občudovanja vredno tu je to, da je ta napol luksus, to udobje dano v užitek ljudstvu — če niso ti, ki prihajajo sem bivat, le preradi spet novi privilegirana'. Nasplošno uživajo prednost najbolj zaslužni, toda le pod pogojem, da so »pridni« da so docela »v liniji«; koristi in ugodnosti so deležni samo in zgolj ti.
Občudovanja vredno je v Sočiju to obilje sana-torijev in okrevališč okrog mesta, ki imajo vsa čudovito lego. Njihova popolnost je v tem, da je vse to zgrajeno za delavce. Toda človek še huje trpi, ko tik poleg teh etavb vidi delavce, zaposlene pri gradnji novega gledališča, ki so tako beraško plačani in nagneteni kakor slaniki po umazanih taboriščih.
Občudovanja vreden v Sočiju je Ostrovski.1
Če sem že hvalil botel v Sočiju, kaj naj rečem potem o onem v Sinopu blizu Suhuma, ki sočen-skega močno nadkriljuje in je tak, da prenese primerjavo z najboljšimi, najlepšimi, najrazkošnejši-mi kopališkimi hoteli v inozemstvu. Njegov čudoviti vrt izvira še izpod stare vlade, hotelsko stavbo pa so zgradili prav v zadnjem času. Hotel Je zelo pametno urejen, njegovo zunanje in notranje lice je kar se da posrečeno. Vsaka soba ima kopalnico in posebno teraso. Pohištvo kaže dovršen okus. Kuha v hotelu je odlična, ena najboljših, kar smo jih v Sovjetski Rusiji okusili. Hotel Sinop je na pogled eden izmed krajev na tem svetu, kjer se človek čuti sreči najbližje.
Poleg hotela so osnovali sovhoz, ki naj bi oskrboval hotel z veem. Občudoval sem v njem vzorno konjušnico, vzoren hlev, vzorne svinjake in zlasti
1 Slavni, oslepeli ruski dramatik in pisatelj. {Op. ur.)
ogromno kurnico po najnovejši modi. Vsaka kokoš nosi na nogi obroček s številko. Skrbno zapisujejo, koliko kura nese. Vsaka ima za to svoje posebno majhno gnezdo, kamor jo zapro in od koder ne more prej, dokler ne znese. (In ne morem si razlagati, kako da pri toliki skrbnosti jajca, ki nam jib dajejo na mizo v hotelu, niso boljša.) Pristavljam še, da morete stopiti v te živinske lokale šele, ko ste ei otrli noge ob preprogo, ki je prepojena s sterilizujočo snovjo, da «i razkužite čevlje. Žival hodi seveda ob preprogi. Toliko slabše!
Če človek prestopi potok, ki meji sovhoz, zadene na vrsto brlogov. Tu prebivajo po štirje ljudje v luknji, ki meri dva in pol metra na dva metra, kjer znaša najemnina po dva rublja na mesec in na osebo. Obed v sovliozu velja dva rublja. To je razkošje, ki si ga tisti, knterih mezda znaša le borih petinsedemdeset rubljev na mesec, pač ne morejo špogati. Zadovoljiti se morajo e suho ribo in kruhom.
Ne ugovarjam temu, da so mezde tienake. Pristavljam, da je to bilo potrebno. Toda saj so sredstva za to, da se popravijo razlike v življenju. A namesto. da bi se te razlike omilile, se bojim, da se bodo začele še močneje poudarjati. Bojim se, da se bo prav kmalu izoblikovala nova vrsla delavske buržuazije, ki bo imela vsega (in bo temu primerno konservativna) in ki jo bo le preveč mogoče primerjati z malo buržuazijo pri nas.
Vsepovsod vidim v Rusiji znake, ki to naznanjajo.» In kakor žal ne moremo dvomiti, da na dni
> Novi zakon proti splavljanju je osupnil in prestrašil vee tiste, ki si zaradi nezadostnih plač niso mogli ustanoviti doma, osnovati družine. Presenetil je pa tudi druge in to iz docela drugih razlogov: ali niso z ozirom na ta zakon obljubljali nekakega ljudskega plebiscita, nekega ljudskega posvetovanja. ki naj bi odločilo o tem, ali se zakon sprej; me in stopi v veljavo? Ogromna večina se jc (bolj
srca večine ljudi kljub veein revolucijam dremljejo mehknžni, norčavi buržujski nrigoni, ki se ne menijo za drugega človeka, (zakaj človeka ni mogoče preoblikovati edino po zunanji poti) tako mi povzroča veliko nemila, ko vidim, kako se v današnji Sovjetski Rusiji tem nagonom |>osreduo laskajo,
ali manj odkrito, to je res) izrekla proti temu zakonu. Ljudskega mnenja sploh niso upoštevali in zakon je bil na «plošno osuplost sprejet takoj. Samo jio sebi umevno časniki niso priobčili o tem nič drugega kakor odobravanja. V razgovorih pa, ki sem jih mogel imeti zaupno z več delavci o tem, nisem slišal drugega kakor sama boječa očitanja in jadikujočo udanost.
Ali je ta zakon v nekem smislu še opravičen? Kriv je dosti obžalovanja vrednih zlorab. Toda kuj naj čiovek z marksističnega stališča misli o drugem, še starejšem zakonu proli homoseksualcem? Ta jih izenačuje s protirevolucijonarji (zakaj non-konformizem, nepriličenje preganjajo celo v spolnih vprašanjih) in jih obsoja na pregon za pet let ter se jim kazen ponovi, če jih izgnanstvo ne poboljša.
(Gide zastopa v tej opombi zbolj svoje osebno stališče, ne pokaže pa kričečega nasprotja med mar-ksitično propagando v Evropi, ki se zavzema za popolno svoltodo v nagonskem izživljanju v vseli oblikah, za svobodno ljubezen, za svoliodno splavljanje ter med boljševiško prakso v Rusiji, ki vse te i» rodke dejansko obsoja in sicer nič manj kruto kakor »reakcionarne* in ^fašistične« in »imperialistične »države. Podpiranje in zagovarjanje in pospeševanje razvrata je dobro tam, kjer služi razkrajanju družbe in načel, ki jih hoče boljševizem uničiti. V državi praktičnega socializma pa so ta propagandna sredstva prav tako prokleia kakor kjerkoli v nazadnjaški Evropi. Tudi novo razočaranje za vse, ki vidijo v socializmu sprostitev vseh gonov v človečki naravi in uresničenje popolne svobode«. — Op. ur.)
Pri reomati&mu, grifjt in vročim., i-
Ojl«i je r«gi»(>. iiud s. il I5IO od 5 XII 19ЈЛ
se je slovesno ugotovilo, da je vprav on najbolj vnet, najvztrajnejši in najenergičnejši zagovornik ustanovitve tehniške visoke tole v Ljubljani.
Z veliko spretnojstjo je inž. Milan Šuklje začel širili svojo idejo in zanjo v Ljubljani pridobivati pristaše tudi izven strogo tehniških krogov. Le njegovemu taktu in izrednemu poznanju ljudi in razmer se moramo zahvaliti, da se je ideja o potrebi take ustanovitve hitro razširila v domovini in v neverjetno kratkem času [»stala tako močna, da je dovedla do- popolnega uspeha.
Splošno je znano, kako naporno in odgovorno delo jo vršila takratna vseučiliška komisija, ki jo naletela na marsikatero odklonilno stališče, in s kakšnimi ogromnimi težkočami se je morala boriti za ustanovitev popolne univerze v Ljubljani. Med tem pa, ko je boj za ustanovitev cele univerze postajal sem ter tja naravnost obupen, so stali tehniški krogi v Ljubljani in njim na čelu inž. M. Suklje vedno z veliko energijo na stališču, da nujna potreba in zdrava paiiiet zahtevata otvoritev, eventualno via façti, vsaj nekaj začaenih tehniških tečajev. Ta odločna volja se je izražala v številnih dopisih, ki so bili naslovljeni na takratno poverje-nišlvo za uk in bogočastje v Ljubljani, kateremu jo načeloval dr. Karel Verstovšek, ki ima glavno zaslugo za našo univerzo. Tesno je bilo sodelovanje teh krogov s takratno vseučiliško komisijo in njenim nadvse zaslužnim predsednikom dr. Majaro-nom. Vendar smemo reči, da vse to prosvetno-politično zavzemanje morebiti ne bi moglo privesti, tako hitro do cilja, ako ne bi bil ravno inž. Šuklje s svojimi sodelavci v tihem delu pripravil vsega detajla in predlagal vladi za zamišljene visokošolske tečaje kuratorij obenem s popolnim učnim redom iu s popolnim seznamom prvega učnega osebja. Kdo more danes, v mirnih časih, še razumeti, kakšno velikansko delo so vršili navzlic razburljivim dogodkom takratne dobe inž. Šuklje in sodelavci, in kakšen boj so morali včasih biti za najmanjše detajle, bodisi, da je šlo za prostore, kjer naj bi se vršila predavanja, bodisi za prva denarna sredstva, ali pa za sestavo učnega osebja.
Ko so tehniški krogi, predvsem inž. M. Suklje, spoznali, da bo v najkrajšem času res mogoče ustanoviti visokošolske tehniško tečaje, so U> še enkrat 27. aprila 1919 zahtevali od deželne vlade z zelo dostojno in dobro utemeljeno resolucijo. Res je deželna vlada izvršila dne 19. maja 1919 imenovanje prvih predavateljev in inž. Šukljeta za predsednika kuratorija teb tečajev. Zopet je bil inž. Šuklje med tistimi, ki so z napornim in vztrajnim delom vodili vse priprave za Taktično otvoritev teh tečajev, ki so se začeli s proslavo dne 19. maja 1919 v zelo težko pridobljenih prostorih obrtpv šole v Ljubljani.
Ta dan je pa v resnici rojstni dan tehniške fakultete v Ljubljani, kajti ti začasni tečaji so z ustanovitvijo univerze v Ljubljani prešli v tehniško fakulteto.
Brez dvoma pa smemo reči, da je vprav pogum tistih, ki so pod vodstvom inž. Šukljeta navzlic vsem težkočam in nasprotnim strujam ustanovili tehniške tečaje, ki so zaradi svoje izvrstne organizacije takoj neverjetno uspeli, mnogo pomagal do tega, da so širši krogi v državi spoznali našo sposobnost za organizacijo ne samo tehniške fakultete, ampak celokupne univerze. Tako je bla-gopokojni inž. Šuklje mnogo prispeval k hitri realizaciji najvišje kulturne želje našega naroda, to je univerze v Ljubljani.
Inž. Šuklje si je s tehniško fakulteto v Ljubljani postavil neminljiv spomenik svoje delavnosti, svoje ljubezni do domovine in svojih izrednih sposobnosti za organizacijo in za vodstvo ljudi. Tehniška fakulteta in vsi njeni prijatelji globoko žalujejo ob njegovem odprtem grobu ter mu bodo ohranili hvaležen spomin in trajno priznanje njegovih često prehitro pozabljenih zaslug.
Za pu overje pristna
ANGLEŠKA VOLNA
TONI IAGER
Ljubi ana, Dvorni trg št. 1.
МИШМГИИИИИМИИИИИИ
in jih bodre z odločitvami v zadnjem času, ki so pri nas žele vzneniirjujoče odobravanje. Z obnovitvijo družine (v kolikor je asocialna celica«), dediščine in volil, začenja poželenje po razkošju, po posebni lastnini prevladovati nad potrebo po tovarištvu, po delitvi in po skupnem življenju. Ni dvoma, da ne pri vseh, pač pa pri mnogih. In človek vidi, kako se spet oblikujejo družabne plasti, če ne že celo družabni razredi, nekako plemstvo. Ne govorim Iu o plemstvu zaslug in osebno veljave, marveč o plemstvu pohlevnega mišljenja, enoobraznosti, ki se bo v naslednjem rodu spremenilo v plemstvo denarja.
Ali je moja bojazen pretirana? Želim, da bi bila. Sicer pa nam je Sovjetska Rusija pokazala, da je sposobna, da nenadno in naglo spremeni «voj obraz. Toda močno se bojim, da se jim no bo še kmalu zdelo potrebno, da bi se nepričakovano spametovali in s tem na kratko zadrgnili vrat temu pomeščanjevanju, katero sovjetski oblastniki danes odobrava jo in pospešujejo. To spametovali je bi utegnilo biti lako brezobzirno, kakor je bilo listo, ki je končalo z Ncpom. (Novo ekonomsko politiko, op. ur.)
Kako ne bi človeka zadelo zaničevanje ali vsaj brezbrižnost, ki ju tisti, ki «e čutijo ..boljše ljudi« kažejo do »nižjih«, do služabnikov,") do rokodelcev, do moških in ženskih dninarjev, in rekel bi do siromakov. Jasno, v Sovjetski Rusiji ni več razredov, so pa siromaki. Preveč siromakov, dosti preveč. Jaz sem pa vendar upal, da siromakov no boni več videl, ali natančneje: prišel sem v Sovjetsko Rusijo prav zato, da bi jih več ne videl.
*) In kakor odsev tega, kakšno hlapčevstvo, kakšna uslužnost pri služinčadl, ne le po hotelih, kjer je služabniško včasih dovršeno dostojanstveno, hkratu pa prav lako prisrčno, marveč zlasti pri tistih, ki ima nosln 7. obbmlnikj. r. -MMlgovor-nimi činiteljk!
Drobne novice
Koledar
Petek. 12. fobrunrja: Oblçtnica kronanja papeža Pija XI.; Evlalija, devica, niučenica.
No vi grobovi
+ V Ljubljani je mirno v Gospodu zaupala ga. Jerica S t o p a r. Pokopali jo bodo danes ob 4 pop.
•f- V Dravljah pri Ljubljani je uinrla gospa Marija J e 1 o v š e k. Pogreb bo v soboto ob 4 pop.
■f* V Dev. Mar. v Polju |e umrl gospod Josip Cerne, orožniški stražmojster v p. Pogreb bo danes ob pol 4 popoldne.
Naj jim. sveli večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesli
— Ii banovinske službe. Zvaničnika Hribar Andrej pri okrajnem načelstvu v Kamniku in Žab-kar Ivan pri okrajnem načelstvu v Krškem sta napredovala za upravno pisarniška uradnika v X. položaju i skupini. Policijski stražnik pripravnik Belantič Avgust pri upravi policije v Ljub-lajni je napredoval za policijskega stražnika III. razreda.
— Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franz-Josefove« grenke vode. »Franz-Joselova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov.
tteg. po uiiD. «ou. pol. lu uar. zdr. S br 15485, 24. V. K.
—	Trije kraji na Dolenjskem zopet elektrifi-rirani. Pretekli teden so bili priključeni na omrežje banovinskib elektrarn Videm pri Krškem, Stara vas pri Vidmu in Št. Lovrenc pri Trebnjem. Banovinske elektrarne so s temi priključki že skoraj popolnoma dokončale gradbeni program sedanjega proračunskega leta. V kratkem bosta še priključeni Velika Loka, Mirna in Leskovec pri Št. Janin, s čemer bo program banovinskib elektrarn v tem proračunskem letu izčrpan. Kljub temu, da je minilo komaj 40 dni novega leta, je zaradi milega vremena uspelo Kranjskim deželnim elektrarnam, da so zgradile v tem kratkem času nad 15 km električnega omrežja. Banovinske elektrarne bodo tudi v prihodnjem proračunskem letu nadaljevale za kulturno in gospodarsko povzdi-go Slovenijo nad vse važno elektrifikaeijsko akcijo in ni dvoma, da bomo tudi v novem proračunskem letu doživeli še velike razširitve banovinskega električnega omrežja.
—	Požar. Iz Sv. Vida nad Valdekom smo prejeli: V ponedeljek, 8. februarja je ob 8 zvečer začelo goreti pri posestniku Antonu Stineku pd. pri Kunu. Požar |e uničil vse gospodarsko poslopje do tal. Živino so rešili. K sreči je veter pihal proli jugu, sicer bi bilo zgorelo tudi župnijsko gospodarsko [»oslopje. župnišče in cerkev, ki je v bližini. Kako je jKižar nastal, ni znano. Skoda je velika, zavarovalnina pa mala.
—	Klub železničarjev JRZ, krajevni odsek Grosuplje, ima v nedeljo, 14. febr. ob 10 dopoldne v gostilni Koprivec širši sestanek za okraj Grosuplje, proga: Škofljica—Višnja gora-Grosuplje— Kočevje. Na dnevnem redu je: volitev odbora. — C'.ani-eoniišljeniki so vabljeni, da se v čim največjem številu udeleže sestanka.
—	Varaždin — važno železniško križišče. Z gradnjo proge Varaždin—Koprivnica, bo j>oetal Varaždin važno železniško križišče. Iz Varaždina bodo šle štiri proge, in sicer proli Zagrebu, Ca-kovcu, Ivancu in Koprivnici.
—	Donava narašča. Kakor poročajo, Donava zaradi toplega in deževnega vremena stalno nara-šče. Pri Novem Sadu je v zadnjih 24 urah (v sredo) narasla za 23 cm.
—	V prilogi Službenih novin št. 30 je objavljen Pravilnik o uporabi in upravljanju s fondom za jjospeševanja turizma v turističnih krajih naše države«. Fond bo ustanovljen pri Državni hipotekami banki v Belgradu.
Danes, 12. t. m. ob 20. uri bo v novi frančiškanski dvorani predavanje
o „Narodnem življenju in šegah v Jugoslaviji"
Predavatelj g. JULIJ ROGULJA bo z besedo in 150 diapozitivi podal nekaj na;bolj svoiskih in značilnih prizorov iz življenja jugoslovanskih narodov ter njihovih Stg.
Vstop prost.
— Smrt dveh kmetov v narasli vodi. V vasi Lu-žani pri Slav. Brodu se je zgodila huda nesreča, ki je zahtevala dve človeški življenji. Zadnje dni je reka Orljava močno narasla, tako da je segala do moetnic. Most je bil v nevarnosti, da ga voda zalije in odnese. V sredo zvečer so peljali kmetje štiri voze drv. Ker so vedeli, da preti nevarnost, so vozili čez most počasi. Prva dva voza sta srečno pripeljala čez most. Nato eta zapeljala na moet druga dva voza. Ko sta bila na sredi mosta, se je most zrušil in oba voza s konji in voznikoma vred sta padla v naraslo Orljavo. Kmetje so prihiteli na pomoč, pa je bilo že prepozno Oba voznika sta
utonila in z njima tudi štirje konji.
— Ostavka župana zaradi premajhne plače. Zupan občine Bosanska Petrovca Mile Balaban, je
zaradi tega, ker mu je občinski odbor znižal plačo od 2000 na 1500 Din, že pred časom podal ostavko na župansko mesto, ki pa ni bila sprejeta. Te dni se je ponovno sestal občinski odbor, ki pa je vztrajal na stališču, da županova plača ne sme znašati več kakor 1500 Din. Balaban je zapustil eejo in občinski odbor je sprejel njegovo ostavko. Balaban je bil izvoljen pri zadnjih občinskih volitvah na zemljoradniški listi.
—	Naši gostje — kako jim slrežemo, spisala S. M. D. Kunip, učiteljica gospodinjske šole. Ima
03 slrani in 66 slik in stane v platno veznna 45 dinarjev. Založila jo jo Jugo>lovanskn knjigarna
v Ljubljani. — To jc po vojni prvn slovenska knji i ga. ki bo Izpolnila veliko vrzel v gospodinjski literaturi vsake gospodinjo, to je o strežbi (ser-vlratiju) pri mizi in predpripravah zn razne itoJ:1-dltie — banketih, čajankah aH v doipačoin krogu med prijatelji in znanci Knjige toplo priporočamo tudi kuharicam, gospodinjskim pomočnicam in bivšim učenkam gospodinjskih šol in tečajev ter natakaricam in natakarjem.
—	Največja hitrost je misel. Sedaj ee mudite nod palmami vročega afriškega sonca in sedaj ste pri CIMEAN zobni kremi, kl Vas ne Izpusti! OdloČite ee in stalno jo uporabljajte!
— Proti zaprtju so Leopilule blago in zanesljivo učinkujoče odvajalno sredstvo iz samih rastlinskih sostavin, ki je popolnoma neškodljivo tudi pri trajni uporabi. Leopilule so se izvrstno izkazale celo v kroničnih slučajih. Dobiva se v vseh lekarnah. — Oglas reg. S. br. 31.430 dne 24. XII. 1935.
Ljubljana
V petek, 12. februarja
Gledališče
Drama: Petek, 12. febr.: Zaprto. — Sobota, 13. febr.j Simfonija 1037. Izven. — Nedelja, 14 febr. ob 15: Uepoštev. Mladinska predstava. Globoko znižane ceno od 14—2 Din. — Ob 20: Korajža velja! Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol.
Opera: Potek, 12. febr. ob 15: Madame Butterfly. Dijaška predstava. Globoko znižane cen od 10 do 2 Din. — Sobota. 13. febr.: Navihanim. Izven. — Nedelja, 14. febr. ob 15: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. — Ob 20: Baletni večer. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol.
Predavanja
V Frančiškanski dvorani bo drevi ob 20 zanimivo predavanje o »narodnem življenju in šegah r Jugoslaviji«. Predavatelj g. Julij Rogulja Iz Zagreba bo podal nekaj prizorov iz življenja in navad vseh naših pokrajin, ki po svoji svojskosti vabijo tako ljubitelja tega narodnega blaga, kakor tudi foto-amaterja Predavanje bo spremljalo 150 izbranih diapozitivov. Vstop prost!
Union — verandna dvorana: Literarno predavanje dr. Toneta Vodnika, v petok, 12. t. m. ob četrt na 7. Vabljeno članice »«Savice« in srednješolke.
Dr. Fedor Mikič, šef biometričnega zavoda v Zagrebu, bo predaval o temi »Dolgost človeškega življenja« z vidika stalnega izboljšanja človeških .razmer in napredka higijene s posebnim ozitom na našo državo. Predavanje bo pod okriljem Prirodoslovnega društva v torek 16. t. m. ob 18 v mineraloški predavalnici univerze. Vstopnina 4 din, za dijake 2 din.
Prireditve in zabave
Dobrodelna prireditev v prid Kolodvorskemu
misijouu. Tudi letos prirede Križarji in Klarice posebno prireditev, katere čisti donos odstopijo Kolodvorskemu tnisijonu. Ta prireditev bo v nedeljo, 14. t. m. ob 5 popoldne v frančižkauski dvorani. Vsi prijatelji Križarjev in Klaric, pa tudi Kolodvorskega misijona iskreno vabljeni. Sedeži in stojišča kakor pri običajnih frančiškanskih prireditvah.
Veliki simfonični koncert Adamičevih orkestralnih del bo drevi ob 20 v veliki filhariuonični dvorani. Tudi ta koncert nam pokaže izredno plo-dovitega slovenskega koinjx>nista, ki Je pisal ravno tako posrečena in splošno priljubljena dela za orkester kakor za zbor in posamezne glasove. Sedeži od 30 Din navzdol so v predprodaji v Matični knjigarni. Istolam se dobi sjiored.
Zvezna strelska družina v Ljubljani poziva vse svoje članstvo, da se udeleži obveznih strelskih vaj pri ^Levu« vsaki petek v tednu. Pridite posebno danes, da se poskusimo po stari navadi.
Starše in mladino opozarjamo, da pojo Trboveljski Slavčki v ponedeljek, dne 15. t. m. ob 14 Adamičeva dela za mladinski zbor. Vstopnice se naročajo polom šolskih vodstev. Sedeži po 4 in 3 Din, stojisča po 2 Din.
Sestanki
Društvena sobn v Vzajemni zavarovalnici.
Drevi ob 8 sestanek Prosv. društva Ljubljana-mesto. Govoril bo g. dr. Josip Voršič.
Seja Ceškoslovaške-jtigoslovanske lige bo drevi ob tri četrt na 9 v društvenih prostorih.
Kino
Kino Kodeljevo: Danes in jutri »Stari in mladi kralj« (Emil Jannings) in češka opereta »Ti, moj sveti AntonlČek«.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr* Seva cesta 41; mr. Trnkoezy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Selenburgova ulica 7.
Zadnja pol inž. Milana Suhi teta
Ljubljana, 11. febr.
Slovenska Javnost in zastopniki slovenskega gospodarstvo sa imeli danes popoldne žalno dolžnost, da spremijo na zadnji poti pokojnega inž. M. Šukljeta z njegovega doma v Beethovnovi ulici na iališče. Udeležba je pričala o velikem ugledu,
pokop
ki ga je pokojnik užival". Na krsto pokojnika je bilo položenih danes dopoldne mnogo vencev.
Popoldne ob 4 se je zbrala velika množica predstavnikov in občinstva v Beethovnovi ulici, ki ie izkazala zadnje časti zaslužnemu pokojniku. Cerkvene obrede so opravili oo. frančiškani a pro-vincialotn o. dr. Rantom na čelu. Nato so sledili govori. Prvega je imel predsednik Zbornice za TOI g. Jelačin, ki je zlasti omenjal zasluge pokojnika za slovensko gospodarstvo in za napredek Dolenjske; drugi govor Je imel g. Anton Krejči, bivši predsednik Zveze industrijcev, ki je na glašal neumorno delo pokojnika za napredek slovenske industrije; tretji govornik g. Fran Terseglav, urednik ^Slovenca«, je spregovoril v imenu Ljubljanskega kluba in v imenu kulturne javnosti. Nagla-šal je, da Je pokojni inž. Suklje poleg svojega prak-tičnoga deln spoštoval in pospeševal tudi kulturno udejstvovanje.
Razvil se je nato velik žalni sprevod, v katerem so šli za sorodniki v prvi vrsti ban dr. Natlačen z načelnikom trgovinskega oddelka dr. Marnom, dalje zastopstvo Zvezo industrijcev, zastopstvo Zbornice za TOI, mestni župan dr. Adlešič z več občinskimi svetniki, predsednik trgovskega društva »Merkur« dr. Windischer z odborniki, zastopnikt raznih industrijskih, inžonjerskih, trgovskih in obrtniških korporacij ter delegacij. Enako so bili za-etopani velesejem ter razne korporacije in organizacije na*ih gospodarstvenikov.
Pokojnemu inž. Milanu Sukljetu, ki je toliko doprinesel za napredek Slovenije, bomo vsi ohranili trajen hvaležen spomin!
*
1 Postne pridige v stolnici ho Imel prevzviSenl gospod škof dr. Gregor i J It ožin an vsak petek zvečer ob 7. Naslov njegovih pridig bo: »Zavrleni Jezus«. Prva pridiga bo danes. Ob tri četrt na 7 bodo titanlje in kratek krlžev pot, nato postna pridiga. Vsi verniki ste najvljudneje vabljeni, da se postnih govorov prevzviSenega udeležite.
1 Rek vi jem ta t g- Milana Sukljota bo danes, v petek, ob 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi.
I XVIII. prosvetni večer, ki bo drevi ob 8 v verandni dvorani hotein Union, je socialnega značaja. Na dnevnem redu je predavanje o Kolodvor-
skem tnisijonu v Ljubljani, ki ga vrSi že dolgo vrsto let SK Ženska zveza. Kot predavateljica nastopi gdč. Anica Lobarjèva. V besedi in sliki bo pokazala delo te dobrodelne organizacije. Dekleta, ki prihajajo iz dežele, pogosto zabredejo v blato in se zgube. Neznano jim je to dolo, nihče jih nI opozoril, kam naj se obrnejo, ko pridejo v mesto. Nedavno smo slišali, da je morala ljubljanska policija lansko leto postopati proti 177 propadlim dekletom. Dolžnost naša je, da se za le socialne institucije vsaj zanimamo, če ne moremo sami sodelovati ali podpirati. Z modrim nasvetom in z duhovnimi sredstvi bi bilo marsikatero slovensko dekle In žona rešena propada. Vsi dobro misleči meščani In idealna mladina se vljudno vabijo no nocojšnji prosvetni vočer.
1 H. Smrekarjev slikarski in risarski tečaj bo spet odprt h koncu t. m. ali takoj v začetku marra, Če so priglasi zadostno Število učenk in učencev. Vsi, ki so se v teku prêt, leta zanimali za ta tečaj, so vabljeni, da se vpišejo na polo v trgovini Tiskovne zadruge, kjer je na vpogled tudi pola s popisom podrobnejših pogojev in načina pouka. Tečaj bi bil primeren tudi za šolarice in šolarje, ki potrebujejo pomoči, inštrukcij. Za te bi se določilo posebne ure pouka v skupinah — za še skromnejši hortorar. (Glej reklamni plakat v oknu Tiskovne zadruge.)
1 Odlikovanje matere padlega prostovoljca. V četrtek, dne 18. februarja t. I. ob U dopoldne bo Izročil predsednik mestne občine g. dr. Adlešič v veliki dvorani mestnega magistrata gospe Ku-melj Jožefi zlato kolajno za državljanske zasluge, s katero Je odlikoval NJ. Vel. kralj Peter II. na svoj rojstni dan O. septembra 1930 njo in druge še živec e matere naših, v Dobrudži padlih vojnih prostovoljcev. Izročitvi odlikovanja bodo prisostvovale deputacije narodnih organizacij, prisostvuje naj pa tudi širša javnost. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
I Pripravljalni tečaj za dijake srednji šol, ki ga prireja Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov, se prlčno 15. t. m. na I., II. in III. drž. real. gimnaziji v Ljubljani. Vpisovanje vsak dan od 3 do 4 popoldne na vseh treh zavodih. — Odbor DBPK.
1 Gospa Herta Kralj, soproga gledališkega igralca, ni identična z gospo Kraljevo, ki je pela na pustni prireditvi >Boheinski večer« v Ljubljani.
1 Dobrim srcem. Revna vdova, mati treh otrok, v starosti od 6—10 let, brez vsake pokojnine ali službe, leži v bolnišnici, vsa strta, je brez vseh sredstev in še na stanarini ima velik zaostanek. Prosi usmiljena srca za mile darove. Najmanjši dar bo z veliko hvaležnostjo sprejet. Darove prosi na upravo »Slovenca«.
1 Nevarna nesreča hlapca. Včeraj dopoldne se je smrtno nevarno ponesrečil 32-letni hlapec Janez Udovč, zaposlen pri prevozniku Dečmanu v Vod-mataki ulici 19. Pri delu ga je konj tako nevarno brcnil v trebuh, da mu je prebil želodec. Udovča je reševalni avto prepeljal v bolnišnico. Proti večeru je bil Udovč že v agoniji.
1 Za post — »Bobenčkovo« polenovko!
1 Spremembe posesti. V zemljiški knjigi okrajnega sodišča je bil izvršen prenos lastninske pravice do parcele št. 269/1 k. o. Petereko predmestje L del na mestno občino ljubljanska Parcelo je občina kupila od Kuratorija slepcev v Ljubljani za 62.000 din. Parcela meri 1553 m». — Drugače zemljiška knjiga doslej ne zaznamuje večjih kupčij s hišami in zemljišči. — Drž upokojenec Josip Ivane je kupil od Spelke Miličič pare. št. 49/28 k. o. Gradiško predmestje v izmeri 736 m5 za 90.000 dinarjev. — Na Kodeljevem se splošno svet prodaja od 50 do 70 din m'. — Posestnik Jakob šušteršič v Mednem Je kupil od upokojenega orožnika Antona Kastelica posestvo vi. št. 339 k. o. Stanežiče za 120.000 dinarjev. — Zasebnica Marija Frankova, stanujoča na Gosposvetskl cesti št 7, je kupila od pekovskega mojstra Josipa Jer-ka hišo št. 178 v Stožicah z vrtom za 197.000 din.
I Legalizacije listin na sodišču. Glavna pisarna okrajnega sodišča je imela preteklo leto
obilo posla z overitvami podpisov na raznih listinah. Naval strank je dnevno velik. Pride jih tudi do 50 in še več. Lani je pisarna overovila 2997
podpisov, predlanskim 2597.
I Stanovanjske odpovedi. V preteklem letu je okrajno sodišče zaznamovalo 1643 stanovanjskih odpovedi (1520 v letu 1935). Deložacij je bilo lani 235- predlanskim 308.
Celje
c Knjižnica Katoliškega prosvetnega društva v Celju je poslovala dosedaj le ob delavnikih. Ker pa ee vedno bolj zanimajo za knjige okoličani in delavci, ki med delovnim časom ne morejo ponje, zato bo odslej knjižnica poslovala tudi ob sobotah od 6—7 zvečer in ob nedeljah dopoldne od 8—10. V knjižnici dobite vedno tudi najnovejše knjige.
c Okrajni odbor drugtva Rdečega križa v Celju bo imel v četrtek, dne 18. t. m. ob 20 v sejni dvorani na mestnem poglavarstvu redni letni občni zbor.
c Z vilam! in kolom nad ogma. Florjana Jožefa, 44-letnega posestnika v Železnem, občina Vel. Pirešica je 18 letni posinovljenec Krempuš Stane doma v hlevu, med prepirom zabodel z vilami v desno roko, s kolom pa ga je udaril po glavi tako močno, da mu je počila lobanja. Težko ranjenega Florjana so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer se sedaj zdravi.
c Delovanje gasilske čete v Trnovljah pri Celju r Utu 1936. Pred dnevi je bil redni letni občni zbor gasilske čete v Trnovljah pri Celju. Iz poročil posameznih funkcionarjev je bilo razvidno, da je četa prav pridno delovala. Blagajniško stanje izkazuje 15.800 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Pri volitvah je bil »oglasno izvoljen stari odbor s predsednikom g. Tuhtarjem na čelu.
c Smrtna nesreča 70-letnega berača. Na pe-pelnično sredo dopoldne okrog 11 se je peljal celjski trgovec g. Anton Ulaga z avtomobilom v Konjice. Pred klancem med Frankolovem in Konjicami je videl starega reveža, ki je počasi stopal po deeni strani. Tik, preden ee ie g. Ulaga pripeljal do njega, je starček, morda iz naglušnoeti ali zmedenosti hotel prekoračiti cesto. G. Ulaga je avto takoj zavrl, vendar je svetilka od avtomobila zadela starčka v sence tako močno, da je padel nezavesten na tla in po nekaj minutah izdihnil. Na kraj smrtne nesreče je g. Ulaga dal takoj poklicati uradno komisijo iz Konjic, ki je ugotovila dejanski stan. Mrtvega neznanca eo prepeljali v mrtvašnico v Konjice, kjer ee bo vršila obdukcija.
c Otvoritev nogometne sezon«. V nedeljo, dne 14. t. m. bo na Glaziji v Celju prijateljska tekma med SK Amaterjem iz Trbovelj in SK Celjem. Кет jc zasedel SK Amater v ljubljanski skupini 1. razreda 2. mesto, bo tekma gotovo zelo zanimiva.
c Drevi ob 8 bo v kavarniških prostorih hotela Union redni letni občni zbor Strelske družine v Celju. Obvezno za V6e člane, vabijo se pa tudi prijatelji Po končanem zborovanju nagradno être-Ijanje.
c Kino Metropol. Danes ob 16.15. 18.15, 20.30 Leharjcva opereta »Melodije ljubezni«. V glavni vlogi Martha Eggerih. — Ob i 4 matineja -Miadoct zmaguje« in Scnmelllng contra Luois.
Konrad Gologranc — 50 letnik
Danes se sreča z Abrahamom g. Konrad Oologranc, stavbenik v Celju. Z ljubeznijo se je poprijel poklica svojega očeta — stavbarstva — iu se vzorno usposobil v tej stroki doma kakor tudi v Gradcu na tehnični šoli. Kot preizkušen stavbenik z dolgoletno prakso je drugim mojstrom za zgled, a ne ie v stroki, ampal< tudi v socialnem pogledu. Pri zadnjem stavbinskem mezdnem gibanju, je prvi priznal upravičene zahteve stavbinskega delavstva. Znan ni le v ožji domovini, temveč tudi naši južni bratje ga kličejo, kadar gre za vzorno, solidno delo. Moiui-mentalna palača Ljudske posojilnice v Celju in več drugih velikih zgradb je njegovo delo. Tudi v društvih mnogo deluje in je priznan govornik. V januarju je oDhajal 25-letnico aktivnega gasilskega udejstvovania v gaberski gasilski četi, je starešina celjeke gasilske žune in član osrednjega odbora gasilske zajednice. Kot mestni svetnik in referent mestnih podjetij skrbno ocenjuje dela za napredek mesta Cel !ja in mestnega gospodarstva. Je tudi član načelstva Ljudske fiosojilnice v Celju in deluje v strokovnih organizacijah. Katoliško prosvetno društvo in druga kulturna, prosvetna in socialna društva podpira kot malokateri — Bog mu naj povrne že na tem svetu. Je član Apostolstva mož in fantov ter pristopa vsako prvo nedeljo v mesecu k mizi Goepodovi. Le|x> je videti tudi to ko pripeljeta z gospo soprogo Marico vse štiri otroke v jiočitni-cali tudi ob delavnikih k sv. maši. — Naš tisk se je vsidral v njegov dom in krščanske knjige in revije. Zaveden Slovenec je. Za valove nemčurstva je znal graditi obrambna društva, a klonil ni tudi ob preganjanju v zadnjih letih. Bog nam daj več takih mož in vsem dolgo življenje.
Maribor
in Na državni akademiji za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju je začetkom tega tedna napravila diplomski izpit i odličnim uspehom gospa Ljubinica Flirst-Leskovar, hči dr. Josipa Les-kovarja iz Maribora in žena ing. arh. Danila Fiir-sta. Že kot kandidatinja ie nastopila v veliki med-narodni konkurenci za glasbo in petje tia Dunaju. O tem je prinesel strokovni list »L'Informateur« v julijski številki 1936 njene slike in sledečo kritiko: »S kristalno čistim, kutliviranim glasom je zado-nela »Die Mandnachl« od Schumanna in »Majka« od Hatzeja Ta mlada, jako nadarjena Jugoslovan-
ka prihaja iz šole gospe prof. Singer-Burian. Njen operni repertoar obsega že številne parfiture. ki jih je odpela v slovenskem, nemškem, italijanskem
in francoskem jeziku.« Mladi pevki iskreno čestitamo.
m Nov Slomškov portret. Mariborski kipar Sojč je napravil Slomškov porlet ter ga izložil na vpogled v Tiskarni sv. Cirila na Koroški cesti. Glava je tako izrazito izdelana, da moremo reči, da je to eno najbolj jx>srečenih del. Za šole in društva kakor tudi za javne urade bo portret najlepši okras.
m Občinske doklade na Pobrežju pri Mariboru znašajo 52 in ne 25 odstotkov, kakor je to v našem zadnjem poročilu napravil liskarski škrat. ' J1""1 m Poročila sta se jioslovodja tvrdke Spràgèt-g. ing. Drago Speglič in gospodična Lidija Salomon, hčerka poslovodje Ivrdke Radio Maribor. Mlademu paru naše iskrene čestitke!
m Prazgodovinsko naselbino so odkrili pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. To dokazuje žara, pridobljena nedavno za mariboski muzej. Grobišče se je nahajalo na mestu današnje šole.
m Rok za vlaganje napovedi za pridobnino je na |x>d!agi rešitve finančnega minietra podaljšan do 15 februarja.
m Opozorilo davkoplačevalcem. Davčna uprava za mesto Maribor opozarja, da jx>teče 15. fe-beruarja skrajni rok za plačilo v I. četrtletju v plačilu doepele zgradarine. pridobnine, pavšalnega davka na poslovni promet in luksuz, rentnine, družbenega davka in vojnice.
m Plemenit dar. Nameščenci okrajnega načelstva Maribor desni breg so darovali Karitativni zvezi v Mariboru 365 Din namesto venca na krsto pokojne matere okrajnega načelnika g. dr. Janka Šiške. Karitativna zveza, ki podpira reveže in druge pomoči potrebne ljudi z obleko, živili, hrano itd., ee nameščencem-darovalcem toplo zahvaljuje.
m Ljudski oder. Drevi ob 20. sestanek Ljudskega odra na odru. Vsi!
m Predavanje o Bolgariji bo v soboto 13. t. m.
v	Studencih. Vstopnine ni.
m Prihodnja dramska novost v gledališču bo ljudeka igra »Čevljar Hit«, ki jo pripravlja režiser Peter Malec.
m Podružnica ZAK2 v Mariboru vabi vse absolvente kmetijskih in absolventke kmetijsko-gospo-dinjskih šol iz bivše Štajerske na zborovanje, ki bo dne 7. marca t. 1. v Mariboru. Zborovanje je za vse zelo važno, zato naj pridejo v čim večjem številu. Natančen sjiored in kraj zborovanja bomo še pravočasno objavili.
m Celo vas so okradli. Nad vas Lokavec pri Gornjem Cmureku so se spravili tatovi ter so v nekaj za|>orednih nočeh okradli skoiaj vse vaščane. Tako so odnesli posestniku Pošu 4 panje čebel. 15 kokoši in 70 kg moke, posestniku Golobu panj čebel in vse meso iz dimnice, pri Schneiderju meso od pravkar zaklane svinje, pri Trillerju panj čebel in iz kleti 130 kg fižola, pri Perku meso iz dimnice in obleko, pri Eberliardu pa so se lotili hlapca ter mu odnesli obleko in čevlje. Toliko vlomov in tatvin vaščani ne pomnijo. Morala je biti na delu cela tolpa vlomilcev, ki jo sedaj orožniki zasledujejo.
MntlMi^ |t£doUiie
Petek, 12. fobrurja- Zaprto.
Sobot«. 13. februarja ob -Ji) url: «Ilaron Tretik«. Zadnjič Gostuje Marij Чшепе Nedelja, H. februarja ol> IS.: Kadar se utrga oblak . Znižane cene. Zadnjič. — Ob 20.: Dežela smeli Ijnja».
Uboj na pustni večer
Iz Sv. Jurija v Slov. goricah nam poročajo: Na jiustni večer med 9. in 10 je še! v družbi fantov 21-letni posestnikov stn iz Zitenc Avguštin šau-perl iz gostilne domov Med potjo so srečali Ignacija Šumandla. 35-letnega bivšega jxisestnika v Ži-tencah. Brez vsakega povoda ie letel šumand! za Sattperlom in ga udaril s kolom po glavi. Prebil mu je lobanjo in je Sauperl drugi dan umrl. V zadnjem času vedno bolj se pojavljajoča podivjanost vzbuja splošno ogorčenost.
Poizvedovanja
Manjša ,<ao/,7 denarja ie bila nnidenn nn Večni poti, nîlroma pnd RoJntkom. N'sslov najdite),1n v lipra
vi	•Slovenca .
Gospodarstvo
Naše rudarstvo napreduje
V	decembru jo primeri z novembrom narasla produkcija črnega premoga od 40.810 na 42.870 Ion, zmanjšata pa »e je produkcija rjavega premoga od 329.80(5 na 327 019 ton, prav znatno pa je narasla produkcij« lignita, in sicer od 101.023 na 127.246 ton.
Med ostalimi važnejšimi rudami je narasla produkcija železne rude od 14.201 na 45.900 ton, kromove rude od 4995 nn 5099 in uvlnčenocinkovc rud« od 63.370 na 80.011. Izredno povečanje pa izkazuje produkcijn boksita od 22.459 nn 47.219 ton in je s tem dosegla ta produkcija rekordno višino zaradi znatnega Izvoza, saj Je bilo decembra prodano v inozemstvo 39.240 Ion boksita, novembra pa 33.515 Ion.
Nadalje je narasla o dnovenibru na december produkcija pirila od 4515 nn 12.900 Ion ter produkcija bakreno rudo od 47.120 na 68.397 ton.
TOPILNIŠKA PROIZVODNJA
Tudi topilniška proizvodnja sc je v decembru v primeri z novembrom znatno dvignila, tako je naiusla produkcija surovogn železa od 3845 na 5943 ton, bakra od 3001 na 4987, svinca od 233 nn 1234 in cinka od 265 na 500 ton.
NAPREDEK V RUDARSTVU LETA 193«
V	naši rudarski produkciji zavzema prvo mesto premog. Lani je v primeri z letom 1935 narasla produkcija vseh vrst premoga od 4,368.304 na 4.502.923 ton. Toda tudi lanska produkcija še zastaja za najvišjo produkcijo letu 1929 za nad 1 milij. ton, ker jo tedaj znašala naša produkcija okoli 5.6 milij. din.
V	naslednjem podajamo pregled produkcije našega rudarstva za zadnja leta v tisočih ton:
premog žel. ruda bakr. svinč. cink.
1930 5274 431 493 181
1933	35W	52 56.') 086
1934	4312 180 662 749
1935	4368 285 049 743
1936	4503 436 582 748
Nadalje Je znašala v zadnjih letih produkcija
v tisočih ton:
pirit boksit krom. ruda
1930 50	95	51
1933	20	81	26
1934	23	85	47
1935	80 190 60
1936	93 313 59
Iz toga je razvidno, dn je lani najbolj narasla produkcija boksita ter postajamo glede tega vedno važnejša država na svetovnem trgu. Največji pro-ducent boksita na svotu je Francija, ki je proizvedla letu 1935 512.800 ton, sledi Madjarska s produkcijo 185.000 Ion leta 1934, nato v Evropi Italija 131.300 ton leta 1934 in Grčija.
Tudi topilniška proizvodnja kaže za lansko leto prav lope rezultate. Tako je znašala produkcija v tonah:
železo baker svinec cink
1930 35.011 24.463 10.049 5505
1933	30.756 40.318 6.356 3461
1934	32.620 44.370 9.808 4368
1935	21.793 39.000 7.554 3565
1936	45.479 41.071 6.783 4402
Iz pregleda se vidi. da se je lnni proizvodnja
surovega železa več kot podvojila, dočim je povečanje produkcije bakra in cinka manjše, topil-ništvo svinca pa izkazuje nižje rezultate kot v letu 1935.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke za 8. iebruar kaže tele postavke (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 31. januar):
Aktiva; zlato v blagajnah 1.599.6 (plus 5.76, zlato v inozemstvu 33.74 (—4,0), skupna podlaga 1.633,34 (plus 1.76), devize izven podlage 681.3 (plus 31.1), kovani denar 365,4 (plus 8.14), posojila: menična 1.432,75 (—10.74), lombardna 247.1 (—0.58), skupno posojila 1.679.8 (—11.3), prejšnji predujni državi 1.648.8 (plus 0.4), razna aktiva 846.5 (plus 7.8).
Pasiva: rezervni sklad 154.7 (plus 0.14), bankovci v obtoku 5.275,1 (—17.4), drž. terjatve 65.67 (plus 4.4), žiro 829.% (45.46), razni računi 1.054.1 (plus 85.44), skupno obveznosti po vidu 1.949.75 (plus 54.36), obveznosti z rokom 50.0, razna pasiva 260.46 (plus 0.5).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 7.224.3 (plus 36.97), skupna podlaga s primom 2.098.84 (plus 2.26), samo zlato v blagajnah s primom 2.055.5 (plus 7.4), skupno kritje 29.05% (29.16%), samo zlato kritje 28.45r/o (28.49%).
Izkaz kaže nadalje povečanje našega zlatega in deviznega sklada, posebno slednjega. Nadaljuje se zmanjševanje posebno meničnih posojil. Med pa-fliyj se je malo zmanjšal obtok bankovcev, v večji mari pa naložbe na žiru, ki so pa še vedno znatne. Riuji,. aktivnosti v nekaterih kliringih je saldo raznih računov izredno narastel (za skoro 100 milij. din) ter presega vsoto ene milijarde din, kar je gotovo rekordno stanje. Radi povečanja obveznosti se je odstotek kritja nekoliko zmanjšal.
Zaposlenost v januarja
Po podatkih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je znašalo število zavarovancev v janurnju 1937 81.943, kar pomeni v primeri ■/ decembrom lani nazadovanje za 5138 delavcev, vendar je letošnji januar bil glede zaposlenosti še znatno boljši kot lanski, kar dokazuje dejstvo, da je bilo letos število zavarovancev za 6856 višje kot je bilo januarja 1936. Naslednja primerjava .januarjev v zadnjih letih jc kaj poučna:
Januar 1930	90.181
Januar 1933	69.860
Januar 1936	75.087
Januar 1937	81.943
Iz tega je razvidno, da se je zaposlenost zmanjšala od 1930 na 1933 za približno 20.000 oseb, nato pa je nastopilo izboljšanje, v katerem se je število zaposlenih dclavcev povečalo do januarja 1937 za 12.000. Tako smo torej zopet spravili v
produkcijski proces približno 60 odstotkov onih dclavcev, ki so izgubili svojo zaposlenost v letih krize.
Prav zuntno se je v januarju povečalo število bolnikov, in to predvsem moških, dočim jo število ženskih v bolniškem statusu celo padlo. Odstotek bolnikov znaša 3.31%, kar Je izredno veliko.
Povprečna dnevna zavarovana mezda se je zmanjšala od decembra na januar od 22.56 na 22.42, je pa bila še vedno za 0.09 din višja kot januarja 1936. Skupna dnevna zavarovana mezda je znašala januarja letos 1,836.845.61), kar pomeni v primeri z decembrom zaradi zmanjšanja števila zavarovancev zmanjšanje, toda v primeri z januarjem 1936 je narasla za 160.145.60 din.
Sejmsko poročile
Sejmsko poročilo iz Kranja 8. februarja
Cone živine ao bile naslednje: voli I. vrste 5.50 Din, II. vrste 5 Din, III. vrste 4.50 I)in za 1 kg žive teže; telice I. vrste 5.50 Din, II. vrste 5 Din, III. vrste 4 Din za 1 kg žive težo; krave I. vrste 4.50 Din, II. vrste 4 Din, III. vrste 3.75 Din za 1 kg žive teže; teleta 1. vrste 8 Din, II. vrste 7.50 Din za 1 kg žive teže; prašiči špeharji 8.50 Din, prašiči pršutarji 7.50 Din za 1 kg žive teže.
Od zadnjega sejma so se cene žiyine samo malo spremenile; tako je padla cena telic III. vrste za 0.50 Din pri 1 kg; cena krav lil. vrste pa se je dvignila za 0.25 Din pri 1 kg. Večje nazadovanje cen pa opažamo pri prašičih. Cena prašičev špeharjev je padla za 0.50 Din, prašičev pršutarjev pa za 1 Din pri kilogramu.
Meso: goveje meso I. vrste 8—10 Din, II. vrsto 8—10 Din, III. vrste 6—8 Din za 1 kg.
Svinjina 16 Din, svinjska mast 19 Din, slanina 17 Din, čisti med 24 Din, neprana volna 24 Din. oprana volna 32 Din za 1 kg.
Kmetijski pridelki: pšenica 192 Din, ječmen 185 Din, rž 180 Din, oves 182 Din, koruza 140 Din, fižol 250 Din, krompir 75 Din, lucerna 1800 Din, seno 70 Din, slama 40 Din, jabolka L vrste 600 Din, jabolka II. vrste 500 Din, jabolka III. vrete 400 Din, suhe češpljo I. vrste 1000 Din, II. vrste 9CO Din, III. vrste 800 Din, pšenična moka 300 Din, koruzna moka 240 Din za 1 q.
Mleko 2 Din, finejše kvalitetno vino 16 Din, navadno vino 10 Din za liter.
Svinjski sejem v Maribora 5. februarja
Na ta sejem je bilo prignanih skupno 116 komadov prašičev, prodanih pa 51 rilcev. Cene so bile naslednjo: mladi prašiči, 7—9 tednov stari, 125—155 Din komad, 3—4 mesece stari 160—225
Din komad, 5—7 mesecev stari 285— 360 Din komad, 8 — 10 inesocev stari 385—570 Din komad, 1 leto stari 900—1000 Din komad.
Cena za 1 kg žive teže je bila 5.50—7 Din, za
1 kg mrtve teže pa 8—11.50 Din.
»
Julij Meinl d. d. v Zagrebu izkazuje za lansko leto po\ečanje čistega dobička brez prenosa od 0.03 na 0.11 milij. din pri glavnici 4.0 ln donosu 6.7 (6.6) milij. din. Bilančna vsota družbe je narasla od 1635 na 16.56 milij. din.
Pranco*ko-srbska banka Zaradi povečanja poslov, posebno v zvozi z izvozom žita Je pričakovati pri tej banki znatno povečanje dobička, tako dn jo mogoče računati na zopotno izplačilo dividende (zadnjikrat Je znašala dividende zn 1933 5%).
Naš u\ot avtomobilov narašča. Po podatkih agencije »Jugoslovanski kurir: je lani uvoz avtomobilov v našo državo znatno narastel. Tako smo uvozili 1228 (leta 1935 970, 1931 340) potniških avtomobilov, 427 (203, 152) tovor, vozil vso. v skupni vrednosti 55.6 (39.5, 17.1) milij. Din. Pripominjamo, da je znašal uvoz avtomobilov leta 1933 samo 182 osebnih in 100 tovornih voz v vrednosti 10 milij. Din.
Borza
Dne 11. februarja.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen ter je beležil v Ljubljani 238 denar, v Zagrebu in Belgradu 237.20—238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani nnzadoval na 7.81—7.91, v Zagrebu pa na 7.7250- 7.8250, v Belgradu na celo na 7.6617—7.7617.
Grški boni so beležili v Zagrebu 30.65 - 31.35, v Belgradu 31.15—31.85
Italijanske lire so v zasebnem kliringu beležile v Ljubljani 228.80-231.20, v Belgradu 2.40 blago
Nemški čeki so v Ljubljani zopet popustili na 12.&V-12.55, v Zagrebu na 12.28—12.48, za sredo februarja 12.29—12.49, za konec februarja 12.2850 —12.4850, za sredo marca 12.30—12.,50, za konec marca 12.2950—12.4930. V Belgradu so beležili 12.2778—12.4773.
Skupni devizni promet je znašal v Zagrebu 3.185.903 din, v Belgradu 3,201.000 diu. Efektni promet je bil v Zagrebu srednji, v Belgradu pa je znašal 2,126.000 din.
Ljubljana. — Te
Amsterdam 100 h. gold . Berlin 100 mark . . . Bruselj 100 belç; . . . Curih 100 IranKov . . London 1 funt .... Newyork 100 dolarjev , Pariz 100 frankov . , . Praga 100 kron . . • , Trst 100 lir.....
čaji
• • • •
s p ri m o m.
2886.(56—2401.26 1756.02—1769.90 786.44— 741.60 996 45-1003.52 218.66— 215.71 4.336.0 J —1372.32 203.59— 205.03 152.23— 153.83 229.19- 232.27
Curih: Belgrad 10—, Pariz 20.44, London 21.47, Newyork 438.375, Bruselj 73.95, Milan 23.075, Amsterdam 239.40. Berlin 176.30, Dunaj 78.50 (81.70), Stockholm 110.70, Oslo 107.90, Kopenhagen 95.85, Praga 15.28, Varšava 82.90, Budimpešta SO. Atene 3.90, Carigrad 3.45 Bukarešta 3.25, llelsing-fors 9.47, Buenos-A i res 132.5,
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% Investicijsko posojilo 86—87.50. «grarji 51—52, vojna škoda promptna 887—869, begluške obveznice 72—72.50, f>% Blerovo posoji-lo 90—92, 7% Blerovo posojilo 79—80, 7% |>osojilo Drž. hip banke 96.50—97 50, Trboveljska 230 den.
Zagreb: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 87—89, agrarii 52—53, vojna škoda promplna 390—394 (390), begluške obveznico 71 deu., 8% Blerovo posojilo 90 den., 7% Blerovo posojilo 79.75—81 (80), 7% posojilo Drž. hip. banke 95—100. — Delnice: Priv. agrarna banka 200—205, Trboveljska 235—240, Nar. šum. 20 bi., Danica -10 den., Isis 15 den., Gutmann 40-50, Osij. liv. 170—180 (170), Osj. sladk. tov. 175—188, Dtibrovacka 300 den., Jadr. plov. 400 den., Oceania 250 bi.
Belgrad: Državni papirji: 7% investicijsko )«>-sojilo 88.35 den (88.50), agraiji 51.75—52.50 (52), vojna škoda promptna 392.50—394 (398), 2. 392— 398 (392), 3. 392—393. 4. 398, 392, begluške obveznice 72—73, 8% Blerovo posojilo 90-91.50 (91.50—90), 7% Blerovo posojilo 80—82 (81), 7% posojilo Drž. hip. banke 96 bi. (9-1), 1% stab. posojilo 86 den. (86.50). — Delnice: Narodna banka 7400 bi. (300), Priv. agrarna banka 203.50—204.50 (204).
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizprem. Tendenca ueizprem. Promet srednji. *
Kulturni obzornik
Restavracijska dela v Sihstinski kapeli
V Siketinski kapeli v Rimu, katere strop krasi znamenita Michelangelova slikarija scen iz 6tvare-nja sveta, stoje že dolgo časa odri, ki domala zastirajo pogled na umetnino. Ti odri so dali lani povod raznim neresničnim vestem, da se bodo po naročilu vatikanskih oblastev vse gole figure oblekle ozir. spotukljiva mesta zakrila, kakor se je konec 16. stol. zgodilo z nagimi figurami na Miche-langelovi sliki Poslednje sodbo, nahajajoči se na oltarni steni iste kapolo. V posebnem uradnem pojasnilu je Vatikan to tendenčno razširjene vesti demantiral s pristavkom, da ne le, da ni bila nameravana nikaka preobleka nuditet na stropu, temveč da je bil namen papeža, tudi na sliki Poslednjo sodbe odstraniti na prizadetih figurah tista oblačila, katera iim je nataknila nriderija (ta izraz Je rabilo vatikansko pojasnilo) nekaterih protireformacijskib faktorjev. Strokovno mnenje izvedencev Je pa odločno odsvetovalo veak poseg take vrste na sliki Poslednjo sodbe, kor bi bila « tem ogrožena freska sama. Glode na vse to in glede na vso skrb današnjega papeža za umetnost so omenjene vesti še bolj brez podlage.
Dejstvo jo, dn se na Siketinskem «tropu vrše sedaj neobhodno nuina in žo dolgo odlašana popravila, in zaradi njih so postavljeni oni ogromni odri. Strop sam jo poetal zadnjo čase zelo slab in je na mnogih mestih omet odstopil od podlage. V slikarijo so prišle noštoto razpokllne, ki jih od spodaj seveda ni mogoče videti, ki pa od blizu preprezajo sliko. Za popravilo nudi strop zaradi tega silno težaven problem, ker je treba odstraniti nevarnoet, ki preti iz votlih mest omota. V to svrho obrizgavajo restavracijo e eflno tenkimi Iglastimi revml tekočo umetno maso v votline. In alcer prav tako, kakršno je rabil za omet Micholangolo, masa Sestoji iz ono tretjino apna tn dveh tretjin pozolan-ske zemljo, zmešane v kazoiau. S posebno pri; pravo, ki ometa ne Izpostavlja nevarnosti, da bi
se nalomil, potem pritisnejo odstopivSi sloj k podlagi. Restavriranjc je poverjeno znanemu restav-ratorju prof. Biagottiju, ki mu pomagajo njegovi sodelavci.
Prislonjen neprestano k slikariji, jc profesor Biagetti med popravljanjem dognal že več doslej neopažonih in neraziskanih stvari. Tako na printer sledijo on in njegovi roetavratorji na etropu po strukturi, barvi in mejah ometa natančno obseg dela, ki ga je Michelangelo izvršil v enem dnevu, tedaj delo onega dne. Baje so te dnevne porcije izredno veliko in upravičujejo sloves, ki ga uživa Michelangelo kot avtor del kolosalnih njer. Dalje ee da ugotoviti na podlagi tehniko mešanja ometa in njegovega poslikovanja, da so jo Michelangelo posluževal veeh dotlej mu znanih tehnik in da je skoraj vsak dan delal svojo znamenito sliko v kaki drugi tehniki nego prejšnij dan. In tudi glede last-noročnosti eo ta restavracijska dela prinesla že nekatere važne podatke. Prof. Biagetti je prepričan, da je ves glavni, to jo figuralni, del etropnega okrasa lastnoročno delo Michelangela samega. — Mojstrovim učencem je pripadla kvečjemu naloga izvesti kake podrejene, manj važno omamente ali arhiterktune slikarije.
Ko bo obnovitveno delo v Siketineki kapeli zaključeno in strop zopet ojačen za prestajanje nevarnosti, ki jim jo izpoetavljcn, rezultati In spoznanja restavratorjov pa objavljeni, bomo gotovo čuli še marsikaj, kar bo na eni strani povečalo veličino Michelangela, na drugi pa obogatilo izkustva sodobne restavratorske prakse. R. Ložar.
Srbohrvaška kronika
Sloveniet na belgrajski univerzi Uroš Džotiič jo v »GodlšnJici Nikolo Cupiča« objavil daljšo razpravo o Matiju M a j a r I u. Pred leti Je na istem meetu razpravljal v nadaljevanjih o srbohrvaški narodni peeml in njenih vplivih pri starejših slovenskih književnikih.
V Skoplju je Rastko Purić objavil knjigo z naslovom »R a b o t n i Č k i J u g«, ki pomeni zanimivo psihološko in socialno študijo Juine Srbijo, posehoj njen današnji težki položaj.
Bivši minister dr M Nin'ié jo objavil obsežno delo v francoščini o A n e k s IJs k i krizi (1908- >
1909) v dveh knjicah na več ko 800 straneh. Delo ima predvsem politično-zgodovinsl.o vrednost.
Belgrad bo svečano proslavil bližajočo se stoletnico Puškinove smrti. Posebej emigrantski Rusi, ki imajo svoje središče pri nas v Belgradu, so Širokopotezno zasnovali proslavo. Razen drugega bodo izdali obsežen Puškinov zbornik v ruščini, ki ga je uredil prgf. dr. Aničkov, predgovor pa je napisal znani ruski učenec in srbski filolog dr. Aleksander Belič. Razen toga namerava uprava Kolarčcvc Narodne univerze Izdati srbski zbornik o Puškinu in dve knjigi prevodov iz njegovih del. Tudi »Srpski književni glasnik« bo prihodnjo številko posvetil izključno Puškinu. Prav tako tudi »Južni pregled« v Skoplju.
Za 50-letnico obstoja belgrajske a k a d o» mile izidejo štiri pomembne publikacije, ki jih bo izdala sama akademija, ln sicer: obširno poročilo o razvoju akademijo v zadnjih 50 letih, knjiga o fondih in ustanovah akademije, pregled vseh akademijinih izdaj od 1886 do danes, in register vseh Ctodišnjakov od začetka do danes. O pomenu tega dela pred vsem za našo bibliografijo ni treba izgubljati besedi.
V posebpem ponatisu je izšla razprava dr. Dimitrija Kiriloviča: »A e i m i 1 a c 1 o n i uspe« I Madžara u Bačkoj, Bana tu i Barnnji«.
Danica Radovanović-Radivoiević io izdala obsežno geografsko študijo z naslovom »Suczki kanal« (14-1 strani).
Obširnejšo študijo o že umrlem pisatelju DInku Simunovlću Je objavil Vice Zaninovic. Posebnih odkritij ne prinaša, pač pa je pomembna posebej v kolikor obširno poroča o pisateljevem življenju.
Za 3-Ietnico smrti mladeca Brani mira Coeiča je njegov prijatelj, kritik Boško Novakovič, zbral 28 njegovih člankov in kritik ter jih izdal v lični knjigi z naslovom »Kroz knjige i književnost«. Pred vsom so pomembne razprave o srbohrvaških piscih, tako o Bori Stankoviću, âimunoviéu, Rastku Potrovjču in še nokaterlb.
Izšel je »Rečntk srpeko-hrvatekog knjiievnog Jezika«, dr. Luja Bakotiča, znanega srbo-hrv. prevajalca sv. pisma. Slovar je izšel nn 1100 straneh in obravnava blizu 60 000 besedi.
С1ИЕЛН
»Tudi Vas bo iadivila!<
Bodoča svetovna prvaka v drsanja — Ljubljančana
Ljubljana, 11. februarja. Preteklo nedeljo je bilo v Pragi tekmovanje /a evropsko prvenstvo v umetnem drsanju. .Med tekmovalci v parih sta vzbudila splošno pozornost mlada Dunajčana Erich in lise Pauschin. Erich )c star šele 17 let, niegova sestra pa 16 let. V prisotnosti več tisoč gledalcev, med katerimi je bil poleg diplomatskega zbora, ministrov in predstavni kov oblasti sani predsednik republike dr. Betieš, sta mlada Dunajčana izvajala na ledu atrakcije iti ligure, s katerimi sta občinstvo nenavadno navdušila. Splošno mnenje je bilo, da sta to najboljša drsalca v parih. Tembolj je bilo zato občinstvo iz-nenadeno, ko so sodniki prisodili prvo mesto, kakor lansko leto nn olimpijadi. zoixt nemškemu paru Hcrbet-Baicr. Razlika je bila le ia, da je v Ga-Pa padla sodniška odločitev v prid para Hcrber Baier soglasno, dočini sta bila letos dva sodnika že za par Pauschin. Če upoštevamo, da je prisodila prvo mesto Dunajčanama vsa praška publika in tudi že dva sodnika, po:em smo lahko prepričani, da bo morda žc prihodnje leto ta mlaai dunajski par, ki ima že srebrno olimpijsko kolajno, posta! svetovni prvak.
Erich in lise Pauschin pri treningu na dunajskem disališču.
Za nas Ljubljančane bo to posebno razveselji vo To pa radi tega, ker sta mlada umetnika v dr saniu ljubljanskega pokolenja in torej tako rekoč Ljubljančana. Družina Pauschin je že cela deset letja ena znanih starih ljubljanskih rodbin, ki ima še sedaj trgovino v Vt ollovi ulici. Erichov in Ilsiti oče se je pred vojno izselil iz Ljubljane na Dunaj, kjer sc je poročil ter sta se v tem zakonu rodila nadarjena Erich in lise. Ljubljančani imamo torej vsekakor vzrok, da smo na mladi drsalni par ponosni. Bilo pa bi prav, če bi mlada drsalca pokazala svojo umetnost enkrat tudi v rodnem mestu svojega očeta, to je v — Ljubljani. Letos bo za to prepozno, morda pa bi se dalo to izvesti prihodnjo zimo, ko bo6ta zopet najresnejša favorita za sve1 tovno prvenstvo.
Izleti na bosansko-hercegovske planine
Ob priliki smučarskega zleta se bodo priredili
izleti na Trebevič, Treskavico, Bjclašnico, Čvr-
snico in planino Prenj.
Sarajevo, februarja.
Smučarji in športniki, ki bodo prišli ob času bodočega smučarskega zleta kraljevine Jugoslavije v Sarajevo, bodo imeli priliko spoznati Bosansko-Hercegovske planine, ker bodo, kakor je znano, v okviru tega zleta prirejeni razni izleti. Za izlete pridejo v poštev planine Trebevič, Treskavica, Bje-iašnica, Prenj in Čvrsnica. Zato bomo skušali omenjene planine tu na kratko opisati.
Planina Trebevič se dviga južno od mesta Sa rajeva, tako da del sarajevskega predmestja leži na podnožju Trebeviča. Iz Sarajeva do vrha planine vodi avtomobilska cesta, pa je zato Trebevič v poletnih mesecih priljubljena izletna točka sarajevskih meščanov. Pod vrhom, v nadmorski višini 1916 m, je udobna planinska koča »Aleksandrov dom«, last »Društva planina Bosne in Hercegovine*, a na pol pota med mestom in »Aleksandrovim domom« je prav tako ob avtomobilski cesti druga planinska koča »Dom kralja Pelra«, last sarajevskega planinskega društva »Roinanija«.
Planina Ireskavica meji na Jahorino. Ta planina se med drugimi bosanskimi planinami odlikuje po obilju vode in po raznovrstnosti flore in faune. Na Treskavici planini se menjavajo v nenavadnih kontrastih golo kamenje z bujno sočnatim rastlinjem, a pod vrhom Treskavice je neštevilno izvirov in planinskih jezer. Treskavica zà sedaj š» ne pride mnogo v poštev za zimski šport, ker šc nima zgrajenih planinskih koč. Na planini Treskavici pa ludi na ostalih bosansko-hercegovskih planinah se nahajajo mnogoštevilne koče, v katerih bivajo poleti siromašni hercegovski pastirji s svojimi čredami.
Planino Blejašnico smatramo v zgodovini našega turizma in planinarstva za najvažnejšo planino, ker so jo turisti in planinci posečali že ob koncu preteklega stoletja. Na drugi strani je Bjelašni-ca zanimiva po tem, ker se nahajajo na tej planini človeška naselja do 1500 m nadmorske višine. Bje-lašnica leži na meji med Bosno in Hercegovino, obenem pa je ta planina vodno razvodje med Jadranskim in Črnim morjem.
Planina Prenj spada k Hercegovini in se razteza 140 km daleč od Konjiča do Mostarja. Tudi «a Prenju so mnogoštevilni pastirski domovi, v katerih prebivajo pastirji poleti. Za zimski šport |e pričela planina Prenj prihajati v poštev šele od I. 1929 dalje. Tega leta je namreč prva smučarska ckspedicija prekoračila Prenj. Ker dotlej pozini' človeška noga še ni stopila na Prenj, se je med domačim ljudstvom zanj udomačil naziv hercegovska Himalaja. Na Prenju so izvrstna smučarska zemljišča, najlažje pa se na to planino pride preko Konjice.
Planina Čvrsnica leži Prenju nasproti, na desnem bregu Neretve, med železniškima postajama Jablanico in Brežnico. Po ivoji absolutni višini j« Čvrsnica druga največja planina v Bosni in Hercegovini. Na Čvrsnid ni stalnih človeSkih naselbin, temveč ludi na njej le poleti pasejo pastirji. Pristop na Čvrsnico je najlažji od železniške postaje Jablanice. Planinci v zimskem času le malo posečajo Čvrsnico, zato pa je ta planina poleti zelo dobro obiskana. N» Čvrjnici ie kraljevo loviJčc, n» katerem je zgrajenih mnogo lovskih koi.
Hripa, kuga, hotera
Dognanja zdravstvenega urada Društva narodov v Ženevi
Pogled na mesto Malago.
Poražene rdeče čete so pri umikanju iz Malage pustile na bojišču vs« polno vojnega materija!»
katerega 6edaj maverske čete zbirajo.
Kakor poroča »Geneva Press«, je higijenski oddelek Društva narodov v Ženevi z ozirom na veliko širjenje hripe po vsem evetu priredil posebno anketo pri vseh državah, katre so bile na-prošene, naj vse natančne podatke o tej bolezni pošljejo v Ženevo brzojavno. Iz tega je tudi razvidno, kako velike važnosti je ta anketa za presojo te hude bolezni, ki danes razsaja po vsem svetu. Čeprav do sedaj še niso prišli odgovori od vseh strani, vendar se že na podlagi doslej došlih odgovorov da presoditi vsa resnost te nalezljive bolezni.
Najnovejši podatki iz raznih delov sveta kažejo, da se ta nalezljiva bolezen še vedno širi ter da se ne ve, kdaj bo dosegla svoj višek. Zaradi tega j upravičena trditev, da je sedanja hripa huda bolezen, ki se kakor kuga vedno bolj širi.
Pretekli teden je Nemčija naznanila, da raz-eaja ta nalezljiva bolezen v 57 mestih, ki imajo več kakor 100.000 prebivalcev ter da je v teh krajih umrlo skoraj 400 ljudi za to boleznijo, v čemer pa niso všteti tisti mrliči, ki so pomrli zaradi pljučnice, ki ee je razvila iz hripe. Teh mrli-čev, ki so umrli zaradi pljučnice, ki se je razvila iz hripe, pa je najmanj 500. Najhujše je doslej razsajala hripa v Berlinu, Hamburgu in Monakovem.
Iz Združenih držav severne Amerike so prejšnji teden poročali, da je tamkaj bilo naznanjenih 4000 primerov hripe, kar je z ozirom na navadno štr 't 1500 precej visoka številka.
»ajhujše gospodari in razsaja hripa v Londonu, kakor je eploh huda na vsem Angleškem. Kakor je ugotovila Zveza narodov je samo zadnji teden januarja na Angleškem umrlo za hripo nič manj kakor 1137 ljudi. V tem številu pa niso obseženi mrliči, ki so za to boleznijo pomrli v manjših krajih.
Tudi v drugih eevernih državah se hripa vedno bolj razširja. Samo v mestu Kodanj-Kopenhagen je en eam teden zbolelo za lo boleznijo več kakor 1000 ljudi.
Zlasti poučen pa je brzojav poljskega zdravstvenega urada iz Varšave, ki sporoča, da so zdravniki bolniških blagajn eedaj za celih 100% bolj zaposleni kakor so bili navadno. Samo dne 25. ianuarja je med 320.000 varšavskimi zavarovanci kar 19.000 ljudi potrebovalo zdravniško pomoč.
Med tem ko hripa v Avstriji le prav malo nastopa, je pa tem bolj huda na Češkoslovaškem kjer je v 14 dneh zbolelo 685 ljudi, med katerimi so trije umrli. Dalje je v Švici hudo obolelo 192 ljudi, med katerimi jih je 5 umrlo, na Madžarskem pa je zbolelo 99 ljudi, kolikor je pač ugotovljeno. Število pa bo prav gotovo še mnogo večje, ker marsikdo svoje bolezni niti ne naznani ne.
Katera starost je najbolj nevarna?
Zdravstveni oddelek Društva narodov je prav skrbno pripravil to anketo. Zato so nam na razpolago podatki, kateri nam pridejo prav za obravnavanje tega vprašanja z raznih vidikov. Tako se je na podlagi zbranih podatkov dalo ugotoviti, v kateri etarosti je hripa človeku najbolj nevarna.
Prav med hripo je bila v Londonu končana medicinska preiskava, ki je dognala, da je ta bolezen precej nevarna za ljudi nad 50 letom. Med sto mrtvimi žrtvami hripe zadnji teden jih je bilo 46, ki so bili etairejši ko 65 let, 22 nad 55 let ter le 22 med 35 in 55 letom. Otrok in pa mladih ljudi do 25. leta je umrlo vsega skupaj le 8.
Kje najbolj umirajo?
Kakor je razvidno iz dejstva samega zdravstveni oddelek Društva narodov silno hitro deluje, zato so njegovi znanstveni izsledki že sedaj na razpolago. Tako je ta oddelek dognal tudi, v katerih središčih je ta umrljivost najhujša.
Med vsemi evropskimi pokrajinami je smrt najhujše divjala na otoku Malti, kjer je med vsakimi 1000 prebivalci smrt pobrala 23 ljudi, kar je vsekakor zelo visoka številka. V portugalskem mestu Lizbona in v francoskem mestu Nantes je smrt med 1000 prebivalci zahtevala 21 žrtev. Nato slede druga meeta: 19 smrti na 1000 prebivalcev je prišlo v romunskih mestih Bukarešta in Cer-nauti, 18 r glavnem mestu Grčije Atenah. Pač pa je smrt še mnogo bolj kosila v deželah zunaj Evrope. V deželah izven Evrope je povprečna številka mrtvih na 10.000 prebivalcev 25 do 30. Zato pa je umrljivost toliko manjša v srednjeevropskih deželah. Lansko leto je na primer na Dunaju med 1000 prebivalci umrlo samo 13 ljudi. Ravno isto razmerje velja za Prago. V Švici pa je ta številka znašala celo samo 12. Če naj morda ta statistika pomeni in dokazuje, kje so ljudje najbolj zdravi, bi morali reči, da je najbolj zdravo mesto na svetu vsekakor Rotterdam, kjer je na 10.000 ljudi umrlo Ie 7. Podobne razveseljive številke kažejo tudi druga holandska mesta, poleg pa še Détroit v Ameriki in pa Moravska Ostrava.
Kuga in gobavost v Evropi!
Če že govorimo o kužnih in nalezljivih boleznih, je prav zanimivo vprašanje, ali je v Evropi še kaj kuge, katera je nekdaj tako strašno morila naše prednike po teh krajih. Saj še dandanes stoje po naših poljih tako imnovana kužna znamenja, ki so jih naši predniki postavili v spomin tistim strašnim morijam, ki jih je med našimi pred-
Pustne maškare v Mainzu na Nemškem si na pepel-nico v reki Renu perejo prazne mošnjičke, kar je kaj značilno za popustno razpoloženje pustnih maškar po vsem svetu.
Francoski rdeči prostovoljci beže iz Španije
Kakor poročajo pariški listi, se je iz Španije v Francijo znova vrnilo 279 francoskih prostovoljcev, ki so ee bojevali v vrstah rdeče španske milice zoper generala Franca. Eden izmed njih je zastopniku pariškega lista »Figaro« takole dejal: »Jaz ostanem sicer nasprotnik fašizma, ne bom pa več komunist!« To evojo izjavo je podkrepil z izjavo, da so španski komunisti s francoskimi prostovoljci neizrečeno slabo ravnali. Zadosti hrane so dobivali eamo sovjetsko-ruski prostovoljci, ki so dobivali v redu tudi svojo mezdo. Francoski prostovoljci pa niso dobivali niti jeeti, kaj še da bi jim bil kdo plačeval kako mezdo.
V torek zvečer se je v Parizu zbralo na zborovanje kakih 25.000 ljudi, ki so prišli poslušat francoske prostovoljce, ki so se vrnili iz Španije. To zborovanje je sklical vodja francoske ljudske stranke, bivši komunistični voditelj Doroit. Na tem zborovanju so prostovoljci poročali, da vlada v Španiji, katero sedaj vodijo levičarski ekstremisti, največja anarhija ter da bo komunizem Španijo docela razdejal. Po teh poročilih je Doroit povedal, da se v mednarodni rdeči brigadi na Španskem bojuje še 20.000 francoskih prostovoljcev. Zato je zahteval od vlade, da mora te Francoze odpoklicati. Zlasti pa mora francoska vlada ustaviti nabiranje novincev za Španijo. Govornik je pozval francoski narod, naj se otrese moskovskega sovjetskega jarma.
■Dve vstopnici za gledališče sem kupil.«
»Imenitno, Tone, takoj grem in se oblečem!«
»Le kar! Do jutri večer, ko bo predstava, boš menda že opravljena!«
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Jo-sef grenčice«.
Za bolnike s sladkorno boleznijo Omaka iz zelenjave
Cebulice-šalotke na drobno sesekljaš, malo odu-šiš v presnem maslu, dodaš sesekljanih jurčkov, zaliješ s četrt litra belega vina in kuhaš do polovice. Potem daš v to »belo omako«: (50 g presnega masla raztopiš, potreseš s 50 g moke. mešaš na ognju 5 minut. Priliješ vrelega mleka, kuhaš 20 minut, precediš skozi krpo in daš spet 50 g presnega masla in ščepec soli —) — in kuhaš skupno 10 minut, okieaš z linionovim sokom in slednjič potreseš s sesekljanim peteršiljem. (Lahko narediš tudi »holandsko omako«, ki smo jo zadnjič objavili.)
Velika stavka v ameriški avtomobilski industriji
Že dolgo časa traja velika stavka delavcev ameriške avtomobilske industrije General Motor v Flintu ameriške države Michigan. Dasi stavka že dolgo traja, vendar doslej nič ne kaže, da bi se kaj kmalu končala. Dasi je ameriška zvezna vlada vse storila, da bi posredovala in dosegla za delavce ugodne pogoje, se je doslej še vsak sporazum razbil. Najprej je nagajal generalni ravnatelj podjetja, ki je vjadi in Rooseveltovemu odposlancu metal polena pod noge. Ko je ameriška vlada nazadnje več ali manj uklonila objesnoet tega magna-ta, so pa komunistični agitatorji med delavstvom dosegli, da ee je položaj od one strani poostril.
Vlada je dosegla, da bi bila družba voljna pogajati se zaradi plač. Toda stavkujoči, ki so prišli pod vpliv komunističnih agitatorjev, nočejo izprazniti tovarn, kjer že dolge tedne sede in leže. Večina delavstva je že sita stavke ter bi rada pogajanja, ker ee zaveda, da jim bo predsednik Roosevelt šel na roko ter jim pomagal. Toda nasilni komunistični agitatorji so doslej ustrahovali vse zmerne delavske elemente. Kakor vele zadnja poročila, bo eedaj zvezna vlada poslala v Flint zvezno vojsko, katera bo prijela komunistične agitatorje ter razglasila obsedno stanje, dokler se stvar ne umiri.
Oblast predsednika Roosevelta, ki se trudi, da bi to stavko čim prej končal, je hotela tiste stavkujoče, ki imajo zasedeno tovarno, izbezati iz tovarne tako, da bi zaprli cevi centralne kurjave, tako da bi one notri mraz prisilil, da pridejo na dan. Toda stavkajoči v tovarni ео rekli, da bodo kurili kar v tovarni. Ker se je zaradi tega bati, da bi nastal v tovarni požar, so odnehali od grožnje- ter puste stavkujočim centralno kurjavo.
Kakor že rečeno, se pa delavno delavstvo vedno bolj vznemirja, ker jih komunisti tako neumno strahujejo. 2e nad 1000 delavcev tega podjetja se je zglasilo ter izjavilo, da naj oblast na-
redi red, sicer bodo sami z grda pometali komuniste iz tovarne na cesto. Dasi so pogajanja zaradi trmastega zadržanja komunisrtičnih agitatorjev za enkrat prekinjena, vendar upajo, da bodo kmalu zopet prišla v tek in da jim bo pri tej stvari pomagala bolezen. Med prebivalstvom mesta Flint se namreč hudo razširja hripa, ki je začela prijemati tudi stavkujoče v tovarni. Če bo bolezen tako razsajala kakor doslej, bodo kmalu vsi rogovileži v tovarnah bolni, nakar bo potem tovarna prazna in pogajanja se bodo lahko začela. Tega ee komunisti dobro zavedajo, zato so hoteli 6 silo in zvijačo pripeljati v tovarno svoje ambulance ter v tovarni organizirati bolnišnico. Toda policijske straže zunaj so to namero preprečile. Tako je opravičeno upanje, da bo stavka v interesu delavstva vendar le končana, če že ne po zaslugi zdrave pameti, pa vsaj po zaslugi bolezni,
Žalosten konec pustne vožnje
Iz Kolna poročajo, da se je tamkaj v ponedeljek ob treh zjutraj blizu mesta Kolo zgodila velika smrtna nesreča, katere žrtve so bili veeeljaki, ki eo prekrokali noč od pustne nedelje na ponedeljek. Iz Westerwalda se je s pustne veselice v avtomobilu vračala vesela družba 8 ljudi. Njihov avtomobil je kljub nočnemu času zelo drvel ob reki Ren. Na ovinku pri kraju Leystapel pa je šofer najbrže premalo zasukal krmilo, vsled česar je avto z vsemi popotniki zgrmel v reko. Avto je najprej podrl ograje pri cesti ter se potem v divjem loku zagnal v globočino.
Od pijanih popotnikov so ee rešile 4 moški, ki eo pravočasno pobili šipe na avtu, nakar so splezali iz avtomobila ter se potem ob njem toliko časa držali nad vodo dokler ni prišla pomoč. V avtomobilu pa so ostala tri dekleta in en moški, ki pa eo vsi utonili. Tak je bil konec pijanega pustnega izleta.
niki povzročala kuga. Kuga je bila prav gotovo najstrašnejša bolezen, zaradi katere so izumrli celi rodovi, cele vasi in tudi mesta.
Kakor je sedaj dognal zdravstveni oddelek Društva narodov, je bilo nekaj kužnih slučajev lansko leto samo na otoku Malta, in sicer je bilo tamkaj 10 kužnih bolnikov. Tudi v Ameriki ta bolezen ni bolj pogoeta, čeprav je treba povedati, da so lansko leto v brazilskem mestu Ceara imeli nekako kužno epidemijo, kjer je obolelo za kugo 106 ljudi. Zraven pa je takoj treba povdariti, da dandanes kuga ni več tako smrtnonevama, ker ne umrje za njo več toliko ljudi. Zdravniška veda je sedaj že tako napredovala, da se more upirati tudi kugi. Tako je tudi v brazilskem mestu Ceara med 106 kužnimi bolniki umrlo samo 46.
Toda precej bolj pogosta je v Evropi druga strašna bolezen, namreč gobavost, o kateri smo mislili, da nam ne more nič in da je omejena na jutrovske kraje. Sedaj se je ta bolezen, kakor smo brali, pojavila celo v Italiji. Kakor poroča zdravstveni oddelek Društva narodov, so v zadnjih treh mesecih lanskega leta imeli en slučaj gobavosti v Avstriji, na Turškem 16, na Grškem 14, poleg tega pa nekaj slučajev na Estonskem, Latviji, Ho-landiji in Španiji.
Legar in kolera.
Bolezen hripe prav za prav zdravniško znanstveno še nd dognana. Nekateri jo prištevajo k nalezljivim kužnim boleznim. In zanimivo je, da ta bolezen letos nastopa e posebno silo, med tem ko druge kužne nalezljive bolezni v isii meri pojemajo. Vse to je ugotovil zdravstveni urad Društva narodov,
Vendar pa so posledice kolere in legarja še vedno zelo hude. V zadnjih mesecih leta 1936 je legar precej pogosto nastopal na Češkoslovaškem, pa tudi v nekaterih drugih srednj evropskih državah. Samo na Češkem so v zadnjih treh mesecih lanskega leta ugotovili 2500 s'učajev legarja, med katerimi je bilo 150 smrtnih. V Evropi so po več tisoč elučajev legarja ugotovili na Francoskem, Grškem, Portugalskem in na Turškem. Nekaj tisoč slučajev legarja je bilo tudi v naši državi. Čudno pa je, da je izza vojske skoiaj popolnoma izginila kolera, ki je včasih tudi silno razsajala. V zadnjih treh mesecih lanskega leta v Evropi sploh ni bilo nobenega elučaja kolere.
Torej lahko mirne duše rečemo, da se zdravstveno stanje ljudstev mnogo boljša, čeprav sedaj razsaja hripa, o kateri pa pričakujejo v Ženevi še brzojavnih poročil iz 70 držav sveta.
Leteča provijantna kolona. Angleški letalci so imeli te dni svoje vaje v kentski grofiji. Pri teh vajah so poekušali z letali preskrbovati odrezano armado z živežem. Živež so zadelali v pločevinaste posode, katere so potem letala na primernih in določenih mestih metala na tla. Na levi vidimo, kako letala mečejo posode z živežem. — Na deni vidimo, kako pločevinaste posode z živežem
nosijo k letalom.
Načeta in smernice za ireznoslno delo
O delu za treznost, zlasti o abstinenci, je še veliko zmotnih mudi. Deloma prihajajo iz nevednosti, deloma iz zlobe, ker nekateri namenoma po-tvarjajo resnico in trosijo neresnico.
V postu smo. A Mo se danes že kaj posti? Ne bilo bi napačno, če si že v jedi ne znatno skoraj nič pritrgovati, da bi si naložila malo posta v pijači. Zato ni neprimerno, ako tukaj — za vse ljudi dobre volje — ponatisnemo po knjižici »Na novo delo!« ta načela in smernice, da bi si jih osvojila vsa slovenska javnost.
Kaj naj mislimo o alkoholu, kaj o abstinenci?
1.	Ako govorimo o proti al kohol nem boju. nočemo reči: boj vsaki kaplji alkohola! Pravilneje bi -lilo: boj alkoholizmu! Tako se razume »protialko holni boj«.
2.	Kaj je alkoholizem? Alkoholizem je prekomerno uživanje alkoholnih pijač z vsemi njegovimi grozotnimi posledicami. (Beseda »napitnina« je izraz razposajenega alkoholizma. Vse, kar dobiš na roko, moraš zapiti! Edino prava beseda za tak dar ie »postrežnina«, ker izraža res to, kar je.)
3.	Vino je samo na sebi pošteno. Je resnično dar božji. O pivu se to ne more reči, še manj o /ganju, ker je umetno zvarjeno in skuhano. Nihče ni sovražnik vina samega na sebi.
4.	Vino ni strup, — pač pa ima nekaj struga v 6ebi. Alkohol pa je brez dvoma strup. Zato je ta »dar božji« mnogim nevaren, zapeljiv, poguben. Zato in v toliko mu vojsko!
5. Naš cilj ni, da le kakega posameznega človeka od pijače odvrnemo. Marveč da alkoholizem kot ljudsko bolezen premagamo. S samim priporočanjem zmernosti pa se to tie doseže. To uči skušnja. S tem se ni pijančevanje nikjer omejilo. Zato so po takih brezuspešnih poskusih segli po radikalnem sredstvu: abstinenci.
6 Zakaj abstinenca, popolna zdržnost? Ali ni to pretirana zahteva? Nikakor! Abstinenca je v boju proti alkoholizmu tako naravno sredstvo, kakor le kaj! Čuditi se je, da mnogi ljudje te taxo preproste resnice ne morejo razumeti. Da se to uvidi, je treba znati šteti samo do treh. Ce hočeš vrel krop shladiti, niu ne smeš prilivati mlačne vode, antpak mrzlof Čim boli mrzlo, tem prej do 6cžeš namen. Vsaka napaka se pobija ravno z njenim nasprotjem. Ce hočeš palico upogniti, jo moraš močneje upogibati, kakor hočeš upognjeno imeti. Kdo tega ne razume?! Abstinenca ni namen, ampak sredstvo.
7. Razen tega je treba dati žrtvam alkoholizma zgled. Pokazati jim, da se brez pijače da živeti. Za alkoholike ni drugega sredstva, kakor popolna zdržnost Veliko lažje jim je nič piti, kakor zmerno piti. Toda malo koristi jc pijancem vodo priporočati, sam pa vino piti. Nismo zato absiinentje, kakor da je vino samo na sebi nekaj slabega. Ampak zalo, da dajemo dober zgled.
Kako so se Ljubljančani prav dali
Ljubljana, 11. februarja.
Po raznih podatkih okrajnega sodišča v Ljubljani je mogoče sestaviti sliko, kako so ee Ljubljančani in okoličani pravdali v preteklem letu in kako so bili rublleni. Hude stiske so bile. Drage pravde no se vodile. Dostikrat je bilo prav živahno pred razpravuimi wjbanii ua hodniku v pritličju, lam ua desno stran. Nekatero pravde se vlečejo že nad 3 leta. To pravde so prešlo vse sodne instance, pa še niso končane. Take pravde pa stanejo lepe denarce. Pri mnogih pravdah je bilo zaslišanih nebroj prič. So pa raznovrstne vsebine.
Velikega praktičnega jx>niena pri našem civilnem sodstvu je postopek o tako zvanih opo-minjevalnih tožbah. Tu je izstopanje zelo skrajšano. Opominjevalnih tožb se zlasti poslužujejo trgovci, ila pridejo v najboljšem primeru |»oprej do kritja svojih fakturnih in drugih terjatev na blagu. Za opominjevalne tožbe je določen najvišji znesek 6000 din. Splošno kaže statističen pregled, da se krivulja o teh tožbah od leta do leta dviga vedno bolj navzgor, l.ani je bilo takih tožb 4242. predlanskim pa 3498. Šlo je za najrazličnejše zneske, tako je nekdo tožil svojega dolžuika za 18 din, nekdo drugi pa za 5000 din. Postopanje^ je tako urejeno, da tožnik vloži opominjevalno tožbo s predlogom, da se tožencu-dolžniku izda kratko plačilno povelje.
Zanimivo je tudi poglavje o tako zvanih ba-gatelnih tožbah, kamor spadajo tožbe do najvišjega zneska 500 din odnosno primerne vrednosti. Prva povojna leta je bilo takih tožba prav malo,
ali sploh nobene, kajti ljudje v letih blagostanja in dobre konjunkture se niso marali tožariti za kake malenkostne zneske in so dolžnikom raje kavalirsko črtali Jmale pufec. Sedaj pa se te tožbe jako množe, ker vsakdo gloda ie na vsak dinar-ček. Bagaleinili ložba je bilo lani novih 14-14, nasprotno predlanskim 13G0. Trajanje teb tožba jc bilo v splošnem kratko, nad 6 mesecev je trajalo le 34 bagatelk.
Prvotno so spadale vs« menične tožbe pred okrožna sodišča. Že nekaj let pa je uvedena praksa, da so okrajna sodišča pristojna v meničnih pravdah do najvišjega zneska 12.01X1 din Lani je bilo izdanih tneničnoplačilnib nalogov brez ugovora 135, predlanskim 207. Novih meničnih pravd pa je bilo 18, prav toliko v letu 11)35. Menične pravde ko »p splošno vlekle do C mesecev.
Značilno je dalje, da velike pravde, kjer gro za zneske nad 12000 din, nazadujejo in se ljudje raje zadovoljujejo z i jalovo poravnavo,* samo da iinajo mir in si prihranijo nepotrebne veliko stroške. Pri civilnih pravdah, ki jih vodijo trije civilni sodniki, pa je šlo včasih še za prav čedne vsote, lo zato, ker so si stranke v pogodbah Izgovorile podsodnoftt ljubljanskega okrajnega sodišča. Lani jo bilo 8035 novih civilnih tožb, predlanskim pa 42S4. Nad 3 leta trajajo že 3 velike pravde, kjer gre za pravnonačelna vprašanja.
Naposled je treba omeniti, da je pisarniško osebje prav v civilnih tožbah močno zaposleno. Vestno in skrbno vrši svojo službo. Potrebno pa bi bilo ludi sodnike razbremeniti.
K današnjemu Adamičevemu -orkestralnemu koncertu
Občinstvo opozarjamo na ■ današnji konccrt Adamičevih orkestraluih skladb: njegovo glavno torišče ne leži sicer v instrumentalnih glasbi, pa so kljub temu njegova instrumentalna dela zelo pomembna za našo slovensko glasbo.
Med vsebinsko zelo močna Adamičeva dela spada suita: Ljubljanski akvareli. Ob prvem izvajanju je glasbeni kritik zapisal tole važno pri-pombo: Ko sem dobil v roke partituro, ela me zlasti zabolela oba pečala Glasbene Matice: eden na prvi, drugi na drugi strani. To pomeni: »Vi — ljubljanski akvareli — pridete v arhiv med stotine drugih partitur; ker ste domače delo, vas bodo potisnili v skrit kotiček in tam vas bo pokril jirah.t — Resnična beseda za toliko naših večjih glasbenih del, katerih ni mogoče izdati v tisku. Vsem tistim, ki ljubijo naša domača glasbena dela, priporočamo, da nocojšnjega koncerta ne zamude.
Drugo stran Adamičeve glasbene miselnosti nam odkrivajo »Turkestanske ljubavne p«smi<. Krnil Adamič je bil med svetovno vojno ujetnik v Turkestanu. Po prizadevanju ruskih muzikalnih i krogov je ob prevratu prevzel med drugim tudi | pri prosvetnem komisarijatu v Taškentu oddelek ' za nabiranje narodnega glasbenega blaga: [»oseb- j no se je zanimal za tatarske in kirgiške narodne pesmi, ki jih jc zapisal več zvezkov. Za to priliko , je priredil mnogo tatarskih in kirgiškib pesmi, ! poskušajoč ludi v harmonzaciji obdržati značilnost j zanimivih orientalskih lestvic.. Izmed teh jc zlasti i peterolonska tatarska samosvoja: izpušča namreč 4. in 7. ton skale, v barmonizaeiji pa spominja na dorsko fonalnost. Prvotno so bile pisane za nacionalni tatarski, — llavti podoben — instrument: Karai: za godala in harmonij. Pesmi so mirnega, liričnega značaja s karakteristično abruptnostjo kratkih, partaktnih melodičnih vzklikov: saj ti narodi ne poznajo dolgo razpredenih nnpevov. Ta skladba datira iz leta 1017.
Posebno intimnost izražanja izpričuje suita: Iz moje mladosti: s eledeCimdi pododdelki: a) Ob zibeli, b) Mož z medvedom, c) Sv. 3 Kralji, d) Mati ie bolna, e) Pripovedka o zmaju in kraljičini, f) 1'otrkan ples.
Orkester, ki ga tvorijo godbeniki Radijskega orkestra in Orkestralnega društva, dirigira Drago Mario Šijanec. Izvrstno uspele izkušnje so dokazale, da bo koncert važen dogodek v naši koncertni sezoni.
Puškinova proslava.....
na vseučilišča
Slovanski institut na našem vseučilišču je proslavil stoletnico smrti genialnega Puškina, kjer ie najprej dekan filozofske fakultete dr. Kidcic ocrtal dobo in umetniške tokovo za časa Puškinovega jwjava. Z več strani so nam približali delo in veličino tega umetnika trije predavatelji: dr. Pre-obraženski je govoril o Puškinu kot pesniku slovenstva, nakazal je odnošaje tega Rusa do ostalih slovanskih narodv, njegovo razmerje do Polj- I eke, vezi s Cehi in dotike z južnimi Slovani. Zanimiv je bil pregled čez slovenske prevode in prve ( članke o Puškinu pri Slovencih (Ivan Hribar, 1882, I SN). Dr. S p e k t o r s k i nain je predočil ogromni I Puškinov pomen za razvoj zlasti ruske književnosti, ki je nastal iz Puškinovega dela od Gogolja pa do Iv. Bunina. Toda Puškinov pomen sega seveda tudi v občo človeško kulturo. Dr. Burian pa je »nanstveno-strokovno razpravljal o Puškinu in srbsko-hrvatski narodni poeziji. Uspele recitacije so živo dopolnjevale Puškinov« podobo. — Skoda ie. da so slovenski poznavalci Puškina ostali v ozadju in niso ob tei priliki lavno spregovorili.
Pfllf
Svojo ženo zaklal. Med zakoncema Markom in Marijo Mohorko, najemnikoma na Turnišču pri Ptuju, je že nekaj časa vladalo medsebojno nesoglasje in so bili prepiri na dnevnem redu. Včeraj okrog poldneva sla se zakonca zopet sprla. Mohorko je pograbil dolg kuhinjski nož in zaklal svojo ženo, ki je bila takoj mrtva. V kolikor smo dognali, je bila pokojnica zelo lahkoživa in se je brigala več za druge moške kakor pa za svojega moža, kar je bila tudi posledica neprestanih prepirov in tako tragične smeti. Mohorko se je po storjenem dejanju sam prijavil orožnikom.
Do smrti oklal gospodarja, ker ga je zasačil pri tatvini. V torek 9 t. m. zvečer je šel 60-Ietni posestnik Gorjanc janež v svoj nekoliko oddaljeni vinograd v Rotmanu pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Ko je prišel do svoje hiše, se mu je takoj zazdelo, da nekaj ni v redu in je bil zato zelo jjreviden. Ko se je podal v stanovanje, je tam res zasačil ravno, ko je stikal po njegovih stvareh nekega S. Bernarda, katerega je hotel prijeti. Tat pa se ni dal kar tako enostavno ugnati in je naskočil veliko starejšega Gorjanca in ga začel pretepati po glavi. Ko je Gorjanc izgubil zavest, ga je uapadalec še nekajkrat sunil z" nožem in mu tudi s tein prizadejal težke telesne poškodbe, nakar je pobegnil ter pustil svojo žrtev v mlaki krvi. Ko so domači našli nezavestnega Gorjanca v stanovanju, so ga takoj prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer je še vedno brez zavesti in ni upati, da bi okreval.
Smrt kurenta. Stara navada je, da se vsako leto, posebno po deželi na pusdni torek napravijo v kurente. V takega kurenta se jc napravil tudi 26-letni Poštrak Franc, čevljarski pomočnik iz Bu-dine ter hodil ves dan po okolici, kjer so ga povsod zalagali z jedrni in pijačami. Okrog večera je bil Poštrak v bližini Dornave, ko mu je naenkrat jTostalo slabo in je sede! v obcestni jarek ter prosil neke svoje toraviše, naj ga odpnejo. da se bo nekoliko odpočil. Ko so drugo jutro šli ljudje mimo omenjenega mesta, je bil Poštrak že mrtev.
Jesenice
Kino Krekov dom igra danes ob 8 zvečer film »Koncert na dvoru« s priljubljeno igralko Marto F.ggerth.
Eno feto ječe namesto poldrug miliion dinarjev globe
Ljubljana, lf. febr.
Meseca novembra lanskega leta so obmejni stražniki prijeli blizu Jezerskega na državni meji nevarnega tihotapca Franceta Hlebšarja, ki sicer stalno živi v Avstriji, je pa doma iz Kranja. Hleb-«ar je brezposelni delavec, preživlja se pa zadnje čase izključno s tihotapstvom. Pri Hlebšarju so našli obmejni stražniki veliko množino saharina, vžigalnikov in kresilnih kamnov, lllebšar je moral pri zaslišanju na ljubljanski carinarnici priznati svoj obsežni tihotapski posel ter je bil obsoien po pravilniku o carinskih in tihotapskih prestopkih na en milijon in pol dinarjev globe. Cariniki so izročili tihotapca v varstvo ljubljanski policiji.
Danes ie uprava carinarnice izrekla razsodbo, da mora Hlebšar plačati poldrug milijon dinarjev globe. Hlebšar pa nima nobenega premoženja in je zalo raje in celo z veseljem sprejel drugo možnost, da bo namreč odsedel eno leto ječe, ki je najvišja možna kazen za carinske tn tihotapske prestopke. Ko so policijski stražniki sporočili Hlebšarju to možnost, se ie kar oddahnil. Posebno vesel pa ie bil, ko je zvedel, da se mu v kazen za cariniski prestopek všteie tudi dosedanii preiskovalni »»nor.
Spoti
Sarajevo v znamenju smuškega zleta
Veliko zanimanje za nastop slovenskih tekmovalcev
Sarajevo, dne 10. februarja.
Za smučarski zlet, ki ee bo vršil leto« kot prva večja smuška prireditev v Sarajevu, vlada v mestu najživahnejše zanimanje. Zletna pisarna deluje od zore do mraka, skrbi za zodostna prenočišča, urejuje prijave in vodi vsa pripravljalna dela na terenu.
Ako v najkrajšem času ne zapade nov sneg, ledaj se bo program smuškega zleta nekoliko spremenil. Za enkrat v mestu samem sploh ni enega, tudi Pale eo kopne, pač pa eo najpovoljnejša poročila s Jahorine planine, ki leži nad Sarajevom kakor Pokljuka nad našim Bledom. Snežne prilike na Jahorini «o povsem dobre in tako se bo letošnje emuško državno prvenstvo v celoti izvedlo na Jahorini, v bližini smuškega doma Planinskega društva Romanije.
Se vedno pa obstoja možnost, da zapade tudi v dolini nov sneg. Člani prireditvenegs odbora stalno по«јо seboj baroroetrre in gojijo nade, da jih pozdravijo sveži snežni kosmi, kakor ie to bil slučaj v Garmisch-Partenkirchenu, ko je v poslednji sili začelo snežiti.
Ce ne bo snega...
Smuški zlet v Sarajevu bodo izpeljali v vsakem slučaju. V soboto, 13. t. m. bo v proslavo 15-letnice Jugoslovanske zimskošportne zveze slavnostno zborovanje, na katerem bodo govorili mi* niivter za telesno vzgojo, predsednik JZSZ in predstavnik zlmekošportnih organizacij v Sarajevu. Slavnostno zborovanje se bo vršilo v svečani dvorani sarajevske občine.
V nedeljo, 14. t. m. bo ob 9 zbiranje vseh opremljenih smučarjev na stadionu Slavije. Tu «e bodo sjnučarji formirali v kolone po podz vezah.
1/" V-,- „A„W &ÏV5Î
i ^'>4..-'
• ;П 1
— i <■ -I
■.	* I,.*. .
* : ■.................... ..........
Planine okrog Sarajeva
Novo mesto
Občni zbor Vinarske in kletarske zadruge. Vinogradniki novomeškega okraja in bližnje okolice se vabijo, da se v nedeljo, dne 14. februarja t. 1. ob 10. dopoldne udeleže v obilnem številu vinogradniške ankete, ki bo na kmetijski šoli na Grmu. Ob tej priliki ee bodo obravnavala in sprejela ludi pravila nove Vinarske ni kletarske zadruge, ki se ustanovi v Novem mestu in bo nudila tudi edinstven i/hod iz vinske krize dolenjskega vinogradnika.
Zagorje
»Slovenski dom- pošiljamo v Zagorje že s popoldanskim vlakom, zato naj pridejo naročniki ponj na pošto takoj po dohodu avtobusa.
Hotedršica
Prihodnjo nedeljo, dne 14. t. ni. ob 8. zvečer vprizorijo igralci Kat. prosvetnega društva v llo-tedršici v svojem proevetnem domu v treh dejanjih »Stilmondskega župana«. Med odmorom igra društveni orkester pod vodstvom g. Franca Vodopije.
Rešitev nagradne hrižanice z dne 7. februarja
Vodoravno: I. ]>ust, 5. sobota, 11. post. 15. era, 16. repa, 18. Jona. 19. sel, 20. satan, 21. eter, 22. astra, 23. trik, 25. srp, 27. ped, 29. tank, 31. kur. 32. oral. 33. okel, 35. piš, 37 ukaz. 39. ura, 41. Dol. 43. Ivko, 43. Loi, 46. amen, 47. osir, 48. F.ol. 49. iver, 50. oči, 51. bat. 52. Izda, 53. jer, 55. etik, 57. aitek, 59. Cer, 60. stas, 62. ara, 63. rov, 64. tema, 66. kovač, 69. slap, 72. zapah, 74. Eda. 75. veka. 76. golk, 77. Eva, 78. Tana, 79. kazalo, 80. ocet.
Navpično: 1. pest, Z ura, 3. satir, 4. »rak, 5. sen, Ô. opera, 7. bat, 8. oje, 0. torek, 10. Ana. 11. past, 12. Oslap, 13. ser. 14. tlak, 24. rokovet, 25. sramota, 26. planika, 27. podobar, 28. delitev, 30. Nikodem, 31. kulij, 32. ozare, 34. lirik, 36. šolar, 3S. ate, 40. reč. 42. osa, 44. vez, 54. ravan, 56. Irska, 58 topol, 59. cepec, 60. Sket, 61. Sava, 64 tako, 65. aliat, 67. oda, 68. ček, 70 laz, 71. aga. 72. zlo, 73. ave.
Izmed onih, ki so križanico pravilno rešili, so bili izžrebani v četrtek, dne 11. februarja ob 3. po-|Toldne sledeči: I. Adamič Anton, Blato 15, p. Grosuplje. 2. Vari Minka. Ljubljana, Dobrilora 28.
3.	Svegl Stelan, učitelj. Petišovci, p. Dol. Lendava.
4.	Korošec Blaž, Radomlje pri Kamniku 66 5. Kač-nik Anica, St. Kanzian i. I. (Koroško* 6. Kump Beno, Ljubljana. Splošna bolnišnica, kirurgični oddelek, soba 4a. 7. Seršen Emilija. Rožna dolina, C. XV-15, p. Vič-Ljubljana. 8. Sovinšck Jože, bogo-slovec. Maribor, Glavni tre 7. <». Planine Iranc. dijak, Črnomelj 106. 10. Gabrijelčič Bernard, Črnuče 90. p. Ježica.
Za prihodnjo pravilno rešitev kri/anice (c го pet razpisanih 10 nagrad v obliki enomesečnega brezplačnega pošiljanja »Slovenca«.
Rešitev besedne uganke:
Popust, pred pust delopust. pust.
Rešitev številnice:
Mamilo, atam.m, lilija, ogorek, dijaki, Emerik, Liiota, aparat. — Malo dela, malo jela.
Rešitev številnice:
Smet, gozd, Kranj, Vič. — Sveta Rotija navadno ima vsako zimo največ ?tiega.
Po pozdravu ministra za tel. vzgojo g. dr. Rogiča, bo krenila povorka po glavnih ulicah Sarajeva. V povorki bodo sodelovale sarajevske glasbe, korakali pa bodo tudi vojaški smuški oddelki.
Cc bo zapadel nov sneg, ee bo vršila v nedeljo popoldne skakalna prireditev na Palah, če pa ne bo snega, se bo nedelja popoldne izkori-ristila za vzpon na Jarohino. V ponedeljek in torek bo na Jahorini državno prvenstvo v alpski in klasični kombinaciji. Misel, da bi ee alpska kombinacija vršila na Bjelainici (2067 metrov) eo prireditelji opustili, ker smatrajo, da so tereni Bjelaš-nice preveč oddaljeni
Gorenjski kanoni v Sarajevu.
Zletna pisarna je prejela številne prijave naših najboljših le-kmovalcev iz Moietrane, Jesenic, Ljubljane in Maribora. Z ozirom na veliko oddaljenost slovenskih tekmovalcev in na velike stroške, ki so s potovanjem v zvezi, je prireditveni odbor ustregel želji nekaterih klubov, da najzaslužnejšim tekmovalcem povrne sporazumno z nadrejenimi podzvezami del notnih stroškov.
Zmagovalci na lekmah za zvezno in diržavno prvenstvo bodo preieli liinc nagrade, katere so prireditvenemu odboru poklonili gg. predsednik vlade dr. Stojadinovič, minis-ter voiske, minister za tel. vzgojo, minieter za promet ter sarajevski ban in mestni župan. Za drugo plasirane tekmovalce je darovala direkcija Vremena plakete.
Sarajevska mladina že danes najživahnejše ugiba, kateri tekmovalci si bodo priborili prve nagrade. Prve smučarje, ki so danes prispeli v Sarajevo, zaustavljajo otroci z vprašanji: Kdaj prid? Sinolej. kdaj Novšak, kdaj Heim?
Pred največjim smuškim tekmovanjem v državi
Ljubljana, Jeeenice, Tržič, pa poleg tega Maribor in Celje in še kak drug zimskošportni krai — 60 se zadnje dni mrzlično pripravljali na vse-državni smučarski zlet v Sarajevu. Saj je bilo treba določili tekmovalce, ki bodo šli v boj na Jahorini in Rjelašnici.
Vsi klubski funkcionarji so se zavedali visoke naloge, ki jo imajo izpolniti pred slovensko javnostjo. Po 15!etnem obstoju Jugoslovanske zimsko-športne zveze bo treba pokazati moč in veljavo slovenskega smučarskega športa.
Odziv slovenskih smučarjev je nad vse časten Nad 20 smučarjev iz Ljubljane, ravno toliko z Jeec-nic, nad 10 s Tržiča, to so številke, ki je skoraj enaka skupni udeležbi vseh tekmovalcev na dosedanjih državnih prvenstvih. Tej veliki armadi naših smučarjev se bodo še pridružili v velikem številu tekmovalcev iz Maribora in Celja. Lahko mirnj rečemo, -da bo nad 70 elovenskih smučarjev nastopilo na tekmah v Sarajevu, oz. njegovi okolici. ,
Seveda bo udeležba iz drugih predelov nafe države ravno lako rekordna. Zagreb bo poslal ц:,-redno veliko število, zastopane bodo Delnice, zastopan Belgrad s precejšnjo armado res dobrih smučarjev. Tudi domačini prireditve — Bosanci — bodo poslali v boj majhno armado.
Stojuno pred velikim državnim in zveznim prvenstvom, v takem obsegu, kot smo si ga leta in leta želeli. Visoke startne številke in visok kvalitetni šport.
Glede športnega uspeha lega tekmovanja mu lahko brez skrbi. Res je, da je malenkostno število naših najboljših v Chamoninu, toda kvečjemu n»-slov državnega prvaka v alpski kombinaciji s» bo priboril tekmovalec, ki leto« ne etarta na svetovnem prvenstvu.
Temu velikemu številu tekmovalcev se bo pridružilo še veliko število neaktivnih prijateljev belega športa, ki se danes in jutri odpeljejo k temu tekmovanju, edinstvenemu po številu udeležencev kot ludi po visokem nivoju smuškega športa.
Zletne legitimacije, potrebne za popuet na železnici za smučarski zlet v Sarajevo, dvignite pri PUTNIK, Ljubljana, Nebotičnik ali hotel Metropol.
Uradna vremenska poročila
Zvrzc tn. tujski prumrl r Slornniji, Ljubljana, Тчјгкп prometne IVf'Zt' f Mariboru, Jitffoslov. zimsko uportv V.vrze, Slovenskega, planinskega druktva i« Meteorološkega instituta ijniverse Kiulja sllcksainlra po slattj.t z line tt. februarja tii7 ob 7. uri rjutraj:
V Sarajevu sneži. Na Jahorini je pedlo 30 cm novega snega. Sneži dalje.
j llatrče: — 3, jasno, mimo. 40 nr>na. rnnla tn trdni»
»kakalnlca Iu drSMiSOO uporabim.
I Kranjska gora: — 5, barometer pnda. japno, mimo.
23 erena, БппкаШсв uporabno.
1 ГгЛЛ Krnirn: 15 pršlfa na 80 podlage.
! Bohinjska Histrira: — 1. zelo oblačno, lo uren*.
, Doni Hiba na Menlni: — 8, h prMč« na !*» podlai-c. Pesek; — 4, mirno. jn«no. 10 prSiča na 10 podlapre. eks-
kalnlco uporabila. Smjorjer rtom: Jasno, nilmft. 1Л priifa na 40 podlago. Rimski vrelce: — 6. zelo oblačno, mirno, IS srcun.
Predavonja SPD. Člana laul o.i letne ekskurzije SPD gg. ing. Avčin in A. KopinJek bosta predavala v ponedeljek, dne 15. t. m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice o vzponih naših planincev na švicarske ledenike, številne slike bodo pokazale izbrane poglede na najlepSe gore Wali&-a Matter-horn, Dent blanche, Weisshorn, Monte Roea etc. Vstopnice so na razpolago v pisarni SPD na Ale-j ksandrovi cesti.
Smučarski izleti na Komni. V času od 14. do i 21. februaria priredi SPD turni smučarski tečaj v Domu na Komni. Snežne prilike so v višini nad i 1090 m zelo ugodne. Na podlago 150 cm je za ; padlo suhega snega 20 cm 1er nudijo obsežni smu-' *ki tereni na Komni sedaj nailepSo smuko. Vsak dan se bodo prirejali daljši izleti, tako na Mahav-ček, Lanševico, Kal, Mribarice itd. Vsak udeleženec mora obvladati plug in plužne zavore. Vsak mora prinesli s seboj kože zn vzpon, dva para rokavic, očala in rezervna jermena. Zbirališče udeležencev je v soboto, dne 13. t. m. zvečer v Domu na Komni. Udeleženci se naj po možnosti vsaj telefonično javijo pisarni SPD najkasneje do petka zvečer radi nosačev in prevoza
STA Moste. — Drevi ob Ji. url za vse «lanc ob vezen «ostanek.
f>K 4ars. Pojiva ne članstvo na redni l«(ttf občni 7bor v nedeljo 11. februarja t. 1. oh n. tiri v en«tilni Predovie. Poravnajte ilu leirn dne ludi člunarlnot Igralei naj vrnojo Opremo pol ure pred pričeli,um občnega rbora!
Ki		I N O *			
TEl. 22-2	. UNION				n
Danes poslednllči Vesela filmska opereta Silvifa in njen šofer Wolt Aibach-Ketty, Olga ôetiova, Leo siezak					
TEl; C 27-30 : S		H	a		
Danes po » ledu j 16! Na)već|a filmska umetnina sezone'
Poslednji akord
LU Dagover, Wllly Birgel, ittarlla pl. Toanady
TEl. 21-24
MATICA
Kazkošna filmska opereta
Ženski raj
Horteme Kaky, Alno Bergô, Svetislav Petrovič, Leo Siezak
Danes predstava samo ob 16. url, obe večerni predstavi odpadeta vsied koncerta

Radio
Programi Radio Lfubffanai
Pctcli, 12. februarja: U Šolska ura: Borba zn morsko globino — potapljači, dialog, vodi g. Miroslav Zor — 12 Slovensku pesem in glasba (ploščo) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 1.1.15 Cas, sporoil obvestila — 13.15 Operne fantazije (plošče) — II Vreme, borza — IS Zenskn ura: Vzgoja otroka (gdč. A. Lebarjeva) — 18.20 Francoski operni spevi (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stane Lebenl
—	19 Cas, vreme, poročilu, spored, obvestilo — ID..10 Xac. ura: Jugoslovanski značaj (Borovštik iz Belgrada)
—	19.50 Zanimivosti — 20 Prenos koncerta Adamičevih orkestralnih skladb iz Filharmonije. Izvaja: Veliki simfonični orkester. Dirigent: Drago Mario Sijnncc. — 22 Ca», vreme, poročilu, spored — 22.30 Angleške plošče — Konec oh 23. uri.
Dragi programi*
Petek. 12. februarja Bclurad-Zagreb: 20 Koncertni večer — Trst-MHan: 1fi Koncert iz akademije sv. Cecilije — 21 Simfonični koncert — Rim-Barl: 20.40 Opereta — Ргаца: 20.05 Sodobna francoska pianinska glasba — 20.3П Igra — Varšava. 20.15 Simfonični koncert
—	KSnlosberg. 21 llnydnov oratorij tZima« — tApsko: IS Draždanska filharmonija — Ktiln: 20.10 Vojaški večer — Frankfurt: 21 Opereta (Lekarnar. — Beromiin-ster: 13.50 Švicarska glasbo — Bukarešta: 19.35 Opera
—	Toulouse: 21.30 Simfonični konccrt.
„SSovcnCeva" podružnica
Llublfana, lurSeva cesla
(palača Poštni rlom)
Štev. 347.
Razpis
Ohčina Mavčiče, srez Kranj, razpisuje mesto pogodbenega tajnika s potrebno izobrazbo in prakso.
Pogoji kakor jih predpisuje uredba o občin-skih uslužbencih.
Pravilno kolekovane prošnje je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa.
Kavcija: Г>000 Din. Plača po dogovoru.
Uprava občine Mavčiče, dne 10. februarja 1937.

Potrti javljamo, da je naš nad vse ljubljeni brat, stric, prastric, gospod
Josip Černe
orožniški stražmojster v pokoju
dne 10. t. m. ob 10 zvečer, v 60. letu starosti, bogtivdano umrl.
Pogreb bo danes ob pol štirih na farno pokopališče v Dev. Mar. Polje. D. M. Polje, dne 12. febr. 1937.
Žalujoči ostali.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din t'—; žen! tovanjskt oglasi Dio 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din it)-—. Mali oglasi se pla'ujejo takoj pri aaručilu — Pri oglasih reklamnega značaja se ra Suria enokolouska. 3 mm visoka petitna vrstica pn Din 2 50. Za pismeno odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Tri nemSke kvalitetno znamke :
»KAPPEL« pisalni stroji »L0EWE« radio aparati »MUNDLOS« šivalni stroji
Generalno zastopstvo : KLEINDIENST & POSC1I Maribor, Aleksandrova 44
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki Izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana. Židovska ulica In Stari trg (1) ki zna šivati. Išče zapo-
Orehova jedrca
Ia„ člščena, In pristen tr-čan cvetlični mod nudi za takojšnjo dobavo po najnižji ceni J. Menart, trgovec, Domžale. (1)
Službodobe
Mlinarski pomočnik
se takoj sprejme. Mlin, Ljubljana-Vič.	(b)
K dveletnemu otroku
se sprejmo gospodična iz dobre, poštene hlSo. Pogoj : pcrfoktno obvladanje nemškega Jezika. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takojšen nastop« 2093.

Gumbe, plise, entel, ažur
pred tisk In monogramr hitro izvrši Matek & Ml-keš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj.	(t)
Denar — »veto vladart
Le plača) par o glasov, pa kmalu ila'ih časov zašije tebi iar.
Al. Planinšek,
koncesijonlrana trg agen tura v bančnih ln kredit nlh poslih, v Ljubljani — Beethovnova ulica 14-1. Telefon 36-10 — vnovči vloge denarnih zavodov najboljše, takoj v gotovini, vedno najkulantneje. Vse Informacijo brezplač-(d)
Posojila dajemo
v gotovini in blagovnih bonih. - Hernies, Zagreb, Masarykova ulica 11. d
Bančno komerc. zavod
Maribor, Aleksandrova 40, Vam vnovči vlogo pri denarnih zavodih. Gotovina takoj. Za odgovor 3 Din v znamkah.
I
Automotor
i
Ce hočeš hitro daleč priti, moraš auto u< kupiti. Vse bi delal rad г
motor jem f Glej. jas г njim le davno orjemt
Dieselov tovorni avto
do 3 tonski, malo rabljen, kupim. — W e i s s . Sombor.	(f)
+
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je naš ljubljeni oče, tast in stric, gospod
Peter Zupančič
posestnik in bivši dolgoletni župan v Logu
danes ob sedmih mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v soboto, dne 13. t. m. ob pol štirih iz hiše žalosti na farno pokopališče v Rušah. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek zjutraj. Ohranimo blagemu pokojniku trajen spomini Log pri Rušah, dne 11. februarja 1937.
Globoko žalujoči ostali.

Dotrpela je danes naša ljuba mama
Jerica Stopar
previdena s tolažili svete vere. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil danes, v petek, ob štirih iz hiše žalosti, Ljubljana VII, Drenikova št. 31, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 12. februarja 1937.
Žalujoče rodbine: Stopar, Mathian, Zupan, Herbst.
ZVONČEK"
terpentin
5 - Din
Obvestilo.
M1
ZVONČEK
terpentin
5*— Din
(4
Da lahko nudim najfinejše, zajamčeno jedrnato, čisto milo po ceni izpod vsake konkurence, prodajamo isto naravnost cenj. konzumentu in to na stojnici na Vodnikovem trgu (vogal Zmajskega mostu)
„Prva domaČa mllarna"
Meteor pade z neba
32.
Gorila se uda.
Ko se je Gorila postavil na noge in videl porogljive obraze naših junakov okoli sebe, mu je bilo strašno nerodno. Kako tudi nel Saj so bili vsi priča njegove sramote. Takle droben fantiček ga vrže na tla! Najraje bi se od srainu v zemljo pogreznil. Pa ni imel časa za to. Tinček je znova grozeče zakričal.
>Torej Gorila, povej, kam sta skrila meteor, drugače te bon» še enkrat prekucnil na tla!«
Gorila ga je divje pogledal in zarjul:
■^Poberi se mi izpred nog, frkolink
Tinček se je v tem hipu še enkrat z vso močjo zakadil vanj. Bums! je reklo — in Gorila je že spet ležal ua tleh...
Škorpijon je hotel svojemu pajdašu priskočiti na pomoč, pa sta ga Debeluhar in Dolgin tako trdo zgrabila za roke, da se niti ganiti ni mogel.
»Ali boš povedal ali ne boš? k je zakričal Tinček in se pripravil, da bi se v tretjič zakadil v Gorilo.
Gorila je spoznal, da s Tinčkom ni dobro češenj zobati. S presunljivim glasom je začel tuliti.
»Milost! Milost! Saj bom povedal. — Meteor sva skrila v grmovju ne daleč od čolna.«
t
Dotrpela je naša srčno ljubljena soproga, zlata mamica, sestra, teta, svakinja, gospa
Marija Jelovšek
Na zadnji poti jo spremimo v soboto, dne 13. t. m. ob štirih iz hiše žalosti, Celovška cesta št. 96, na pokopališče v Dravljah.
Jernej, soprog, Ida, hčerka.
Barclay:	42
Rožni venec
Roman.
Toda kaj bi s tem! Samo poročati hočem! Kakor ste vedeli že naprej, sem imela s svojim glasom zares hude težave, in nekaj trenutkov sem se bala, da načrt ne bo uspel; četudi je bil namreč Garth zadovoljen z mojim pojasnilom, me je potem vendar poslal ven in dejal doktorju Mackenziu, da bo znorel, ako bo neprestano slišal moj glas. Toda doktor Rob je bil položaju kos in je zmagal. In zdaj Garth tega ne omenja več. Toda včasi opazim, da tenko prisluškuje in se vdaja vsakovrstnim spominom.
Toda v tem ko se uboga, preplašena, koprneča Jana ne sme približati, uživa sestra Rožamarija Gray prelepe ure. Njen bolnik ne more prebiti brez nje, zanaša se nanjo, razodeva pred njo svojo notranjost, izmenjava z njo svoje misli in je najboljši družabnik, ki si ga more sestra Rožamarija misliti. Pogovor z I nji m je ne zabava samo, temveč resnično uči in poživlja.
In sliši zunaj v temi prezebajoča Jana, kako se onadva med seboj pogovarjata, se šele prav zave, kako malo je bila (>oznala prekrasni dar, ki ji ga je bil položil Garth k nogam, in kako površno je bila dojela dušno življenje in značaj moža, ki ga je imenovala negodnega mladeniča, otroka, ter ga odbila. In v tem ko ga zdaj spoznava bolj in bolj sestra Rožamarija, se vdaja uboga Jana v svoji strašili puščavi obupu.
In zdaj šele bi vam ruda razodela, zakaj vam pišem; skoro bi lo glavno dostavila v pripisu, kakor pač imamo ženske navado.
Deryck, ali ne bi mogli priti kmalu sem, da bi obiskali svojega bolnika in govorili s setro Rožoma-rijo? Mislim namreč, da ne bom vzdržala več dolgo, če se kako ne preokrene, njega bi pa s svojim obiskom gotovo zelo razveselili, ker bi vam mogel pokazati, česa se je medtem že naučil. Morate se pa z dobro besedo zavzeti pri njem tudi za Jano; vsaj toliko, da bi spravili iz njega, kaj o njej misli. O Deryck, žrtvujte nama nekaj url Gorski zrak bo tudi vam dobro storil. Kazen tega sem si izmislila majhen načrt, ki ga pa ne morem izvesti brez vas. Prosim, prosim, obiščite naju !
Vaša
Vas zelo potrebna Jeanetta.«
Sir Deryck Brayd v Londonu, sestri Rožimariji Gray na gradu Gleneesh na škotskem:
>Moja ljuba Jeanetta!
Gotovo pridem. Odpotujem v petek zvečer in ostanem pri vama v soboto in skoro celo nedeljo.
Storil bom, kar bom le mogel, žal pa nisem Mojzes in nimam čudodelne palice ter se mi vse tako zdi, da bosle morali požreti še marsikako grenko kapljo morske vode, preden boste oteti.
Vendar pa ne obupujem, temveč upam, kar svetujem tudi vam. Ob misli na vas mi je v zadnjem času večkrat prišla na um beseda; ,Ljudem, ki Boga ljubijo, se obrača vsaka stvar na dobro.' Dobrota rodi dobroto sama po sebi, toda iz slabega napraviti dobro — da bodo vsi vaši pogreški, zmote in nespamet obrodili dober sad, to premore samo naš nebeški Oče, Jana Čim bolj se je človeško srce zapletlo v mreže
svojih zmot, tem bolj je potrebno, da si jemlje za življenje pravilo: ,Zaupaj v Gospoda iz vsega srca in no zanašaj se na svoj razum! Izpoveduj ga na vseh svojih potih, in prav te bo vodil.' Star, zelo preprost, toda pravilen in zato večen ukaz za življenjsko pot.
Veseli me, da je Rožamarija tako sposobna; menda se mi ni treba bati, da vama prinese to novo težavo. Če bi se najin bolnik n. pr. kdaj utegnil zaljubiti v to zalo, drobno sestro Rožomarijo Gray, kaj bo potem z ubogo Jano? Puščava bo morala zazijati in jo požreti. Takšno nesrečo morava na vsak način preprečiti.
Draga moja Jeanetta, ne bi se upal tako šaliti, če ne bi imel namena, prihiteti vam na pomoč.
Dovolj je že zmešnjav, da se od njih človeku kar • blede. Če pomislim na vas, svojo ljubo staro prijateljico Jano! Možje so pač navadno nori ali slepi, in v tem primeru je on oboje. Zanesite se name, da mu bom to dokazal — sebi in njemu v zadoščenje — seveda, če se bo nudila prilika za to.
Vaš od vsega srca včlani
Deryck Brand.«
Sir Deryck Brand doktorju Robertu Mackenziu:
>Ljubi Mackenzie!
Ali se vam ne zdi primerno, da bi spet obiskal najinega bolnika in se osebno uveril, kako mu gre? Če se ne naključi nič posebnega, odpotujem koncem tedna proti severu.
Upam, da ste s sestro, ki sem vam jo bil poslal, zadovoljni.
Z najodličnejšim spoštovanjem
Vaš Deryck Brand.«
1114
• I I J
S
N 5
0.5.S5
qQQ 0 g§°"
KJ__
u
„	_ a
S	'U
g	" S
а	b s

o -
-M
:S	®	»
a	a	a
m <d	a
N N	N
o	»	s»
t»	t»	>
Ml»
S P
■X > ^
г i
o— o
Ji « «
"•So.
p 22 "T CLJ3
Г •«'O fl
3 g Bi
C 5-Si 0 1.8 J
e a .t.Ss
S «i a JO ^ JNN
Za Juqoslovansko tiskarno v Ljubiiani: Karei Ceč
izdajaieij: i vari Rakove*