/s ft. 1 MUm um tUMM Mi oranimi nt« M«)«, immfl poedeljelt^vsik dar N^ Aslškega 8t 20* I. nadstropjevpe C «m v Četrtek 1 lanuarla IMS. flsma m na aprejenajo. * j j f»rof. P. Peric. — Lartnik '^ j 4 M i "fcredniltvot al! 4 Ciljajo uredni > - Odgc * ----"k tiskarne Edinost. Minfi iim truta u mesec L 7.—. £&hece L JL 32.— tn celo leto L M,— •Za inozematvo mesečno š m vet — T-*ejw tJfeinfftva In uprave Št. 11-57- ' t* J! i-pSf cDINOS števflfc* 2t ctmU lezne Številke v Trstu in okolici po 70 cent — Oglasi še računajo v sti eae kolone (73 mr^ — Oglasi trgovcev la obrtnikov mm po 40 ceflL /JU BO^frrtnice, »hvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih uvodov mm po L 2 — MaK oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije ae pošiljajo Izključno uprav* Edinosti, v Trata, ulica sv. Frančiška Asiškega Mer. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva la narave 11« Na pragu novega leta Ladja je preplula rvi minuli noči z brega 4ela 1924. na breg novega leta 1925. Besede, ki jih hočemo tu spregovoriti ■na pragu novega leta, so namenjene naši ■Javnosti z ozirom na razmere v domačem slovanskem taboru v ravnokar zatonulem letu. Ne bomo sledili tu staremu običaju sentimentalnosti SHvestrovega večera in Novoletnega čestitanja-, ko človek človeku z ganotjem seza v roko in mu izreka vo-Sčtla prav iz arca in z vso iskrenostjo, ki jce pa le redkokeda/j uresničujejo v naslednjem letu, da se črez leto dni zopet ponavljajo m — ne uresničujejo! Govoriti hočemo brez sentimentalnosti, suho in resno o tem, kar nam teži srce iz zaključenega enoletnega razdobja. Življenje v področju naše politične organizacije jo bilo v tržaški in istrski pokrajini sicer polno žahastnih dogodkov, ki so c /irali stremljenje v obrambo pravic našega ljudstva in narodnega obstanka njegovega, polno udarcev in ljutih razočaranj. Vendar pa je ožarjal naše muke svitel žarek. Voije val i smo svoj boj proti neštetim krivicam v dobrem moralnem sestavu, z neomajno vero v moč edinstvene volje naroda in iv silo njegove svete pravice, Z malimi izjemam? smo bili bratski strnjeni v enotno fronto pod zastavo nacijonalne ideje. Ta vera nam je dajala pobude in je tohranjala v naših vrstah nado in uverjenje, da pridejo boljši časi tudi za naš izmučeni rod. Da je bilo tako v v.rej naši Julijski Krajini, da je vladala ,>nv?crd ista živa zavest to potrebi koncentracije vseh sil, kakor jo zahteva naš sedanji položaj, danes bi stali na pragu novega leta, če že ne v zadovoljstvu, pa vsaj brez morečega strahu pred bodočnostjo!. Rekli smo, da hočemo govoriti odkrito: knlicr računajoči ljudje, ki gledajo s pogumom in razsodnostjo v lice nevarnostim, ki jih ustvarjajo zmote in zablode. V neizmerno žalost ogromne večine v področju naše politične organizacije je del naših bratov na Goriškem, združenih % tamošnji politični organizaciji« defini-iivii^ prekinil vsaka* združeno in enotno sodelovanje z našo organizacijo. In to tudi ob vprašanjih, ki sol in bi morala biti skupna nam vsem! In to s tako odločnostjo tn — moramo zapisati to trdo be?edo — grešno zakrknjenostjo, kakor da imajo pclno zavest, da ravno z razkrajanjem uaših vrst najboljše služijo stvari naroda ta. njegovi borbi za svoje pravice in svoj narodni obstanek! Kako je moglo priti tako daleč, tako žalostno? Kako se je moglo razmerje med brati, ki trpi jo tete muke in iste krivice od istih strani, zasukati v tako uscdiKJi smer? Kako so mogli oni goriški bratje zabraz-dati v tako zmoto in zablodo? V odgovor na la vprašanja moramo zopet z vso iskrenostjo .spregovoriti trpko besedo. Boj ise je razmahnil — ne radi navzkrižij med idejami in načeli, ampak in v prvi vrsti iz užaljenih osebnih ambicij poedin-cev in iz osebnega nasprotsfcva, ki se je razvilo in razmahnilo ravno iz rečene uža-ijenosti. Ker pa je proti pošteni politiki ravne črte, v polnem skladu z nacijonalno idejo in čistim rodoliubjem, ki ji naša politična organizacija sledi z neomajno doslednostjo in zvestobo, Izključen lojalen in uspešen boj v nasprotnih smereh, je posegla goriška fronda po ogabnem in nelojalnem orožju — demagoštva! To je tista trpka beseda, ki smo ja morali spregovoriti z vso odkritostjo, a tudi — javnost bodi uverjena! — z globokim obžalovanjem. ^Demagog* je grška beseda. V pr. otnem pomenu besede je demagog voditelj, ki zna s svojim osebnim ugledom in silo svojega govora vplivati na množice in jih vabiti na 9vojo stran. V naših časih pa je zadobil ta pojm drugačno nelepo vsebino. Današnje demagoštvo ne deluje o silo lastne »osebnosti, s silo čistih idej in dobrih namenov, da bi služilo splošnemu b^agru, r..arveč z ogabnimi, življenje naroda za-strupljajočimi sredstvi: blatenjem svojega bližnjega, ki je komu na poti, s podtikanji, klevetami in direktnimi neresnicami, ki naj spravi|o nasprotnika ob politični ugled in oblastijo tudi njegovo osebno poštenje. Tako demagoštvo so uvedli izvestni naši krvni bratje v Svoj boj proti naši politični organizaciji in našemu vodstvu. To je bila naša nesreča v letu 1924., ki je že prinesla neizmernega zla za stvar našega nareda in bo — ne varajmo se nikar! — do.nasala tudi v bodočnosti še hujše zlo! Stranke naj le bodo, razlike v naziranjih so nedgibne v življenju in razvoju napredujočega kulturno in politično razvitega naroda. Borba naj le bo! Ne le, da ne Škodi, marveč koristi. Toda borba bodi poštena, z blagimi nameni, borba za i d e j e! Ne pa boj proti osebam s podtikanji, klevetami in neresnicami. Taka sredstva ne morejo nadomeščati argumentov, pač pa zastrupljajo in izzivljajo pogubne boje v vrstah narodal V??*? nam« nismo napisali teh grenkih besed, ker bi hoteli le rekrimimi-rati m Žaliti kogar si bodi. Na zlo smo pokazali le z namenom, da bi — prenehalo! Reakcija fašistovske vlade «CORRIERE DELLA SERA*, «GIUSTIZ1A», «UNITAX «AVANTI!», «STAMPA», «LA VOCE REPUBBLICANA», «SERENO», «PICCOLO GIORNALE DTTALIA*, « SEREN1SSIMO», «BECCO GIALLO* ZAPLENJENI - MOBILIZACIJA TOSKAN-SKIH FAŠISTOV - HIŠNE PREISKAVE V RIMU RIM, 31. Uradno poročilo o včerajšnji tinke za fašistovski tisk, ta list z radostjo seji ministrskega sveta, ki je bil tako nepričakovano sklican, je radi svoje nejasnosti povzročilo veliko vznemirjenje v opozicijskih krogih. Kakor znano, pravi poročilo med drugim, da so bili ministri enodušni v sklepu glede ukrepov za zaščito normalnih in gospodarskih interesov države. O konkretnih sklepih poročilo modči. Takoj po objavi poročila je prevla- ugotavLja, da je vlada a temž ukrepi dokazala, da ho6e vladati. V otpozicijskih krcngih tolmačijo ta nenadni pritisk vllade kot znak izredne ner-voznosti, ki se je polotila vlade. V Rimu so se danes vršile tudi hišne preiskave in sicer v hiši comm. Gino Ol-za Brni, v prostorih vodstva republikanske -., . .. stranke in v uredništvu lista «La Vo»ce dalo v opozici>skih krogih mnenje, da gre Repubblicana». Tudi pil poslancu Alfreda « hudo rpakriini fa5«tnrv*kft vlr.de. k, se Misuri ^ g Giargio Schiff-Giorgiont je za hudo reakcijo fašistovske vlade, ki' se bo »vrgla predvsem na opozicijski tisk. Današnji dan je popolnoma potrdil to' doi-mnevo. V Milanu in Turinu so bili danes zaplenjeni vsi opozicijski listi, tako «Corrie-re della Sera», « A variti!», «Giustizia», «Unita», «Stampa»; dalje rimski listi « Se-reno», «Piccolo Giornale dTtalia», «Becco Giallo» in tcSerenissimo*. Vlada dobro ve, da je ravno izvrstno organizirani tisk, s in policija izvedla preiskavo. Pričakujejo se nove preiskave. V svrho zaščite gospodarskih interesov namerava vlada preprečiti razne spekulacije na borzah, ki škodujejo italijanski valuti. Globok vtis je napravila vest fašistov-skega lista «Tevere», da se je pričelo zbiranje fašistov v Firenzah. «Popoto» poroča, da je v zadnjem času dobila milica ve- ka terim razpolaga opozicija, njen najne , . . varnejši isovražnik ker ji izpedjeda ugled količine orožja, med maso. Današnji anske NRS v JNanoiđnem bloku. LJUBLJ.^NA, 31. Smoc. se ,e v, ^HTizvoMi prof. M. Prešla kot INaTfoidnem domu zaupni sestanek IMKo za,.*'. .. : ._: ^» „ *nc t iniororr, o impln delegata, ki na* stopi v stik z JDS. Na podlagi novega konstituiranja pod mesto Ljubljano, na katerem se je imelo odločiti tstališče ljubljanske NRS napram kandidaturi Narodnega bloka v našem mestu. Dr. Ravnihar je kot predsednik Mestnega odbora NRS stalno nasprotoval er?o?tnemu nastopu narodnih strank v Ljulbljani, ako se ne postavi njega samega za nosili ca liste Narodnega bloka. Slučajna večina osebnih prijateljev v Mestnem odboru NRS je drju. Ravnihar j u omogočala, da je proti »volji celokupne stranke, proti želji njenega glavnega odbora in telegra-fično mu sporočeni prošnji predsedniika NRS Pašića vztrajal pri svojem, paktiral odborov se je v smislu strankinih statutov soglasno izvolil Mestni odbor NRS za mesto Ljubljano, ki se konstituiral tako-le: predsednik prof. M. Presl, podpredsednik dr. Miroslav Lukan, delegat dr. Niko Žu-panič, tajnik (van Po držaj, blagajnik F. Zupane. _ Pogajanja za skupen nastop Narodnega bloka v Ljubljani - Novo glasilo radikalske stranke v Ljubljani LJUBLJANA, 31. (Izv.) Tu prične izha-z nasprotniki Narodnega bloka. Proti tej i jati tednik «Samoupx^va» kot glasilo- ra-poflitiki se je pcjavljal vedno ostrejši od-! dikalske etranke. Mesrtni odhor radikajl- por pravih radikalov, in tako je bil dr. Ravnihar iprimoran «»siklica-ti (sestanek Zaupnikov, ki tnaji bi prinesel definitivno odločitev. V prostorih kavarne Narodnega doma se je zbralo o,aNom^i* -v »L ! ™ odkntje kažnjivih manipulacij Pruske banke veliko senzacijo. Razen i glavnega krivca — generalnega ravnatelja KutLskera — so bili aretirani' Še drugi vi-sotki uradniki banke, ker je preiskava dognala, da je Kutisker deloval soorazumno Srečno novo leto! Vsem naročnikom, čitateljem, somi šije*, nikom in prijateljem našega lista in spjoh vsem Jugo6lovenom širom naše dežele želi izdajateljstvo, uredni sivo in uprava «Edinosti* veselo in srečno novo leto. Preizkušnje, ki so za nami in ki smo jih srečno prestali v preteklem letu, naj nam bodo T spodbudo, da bomo gledali odločno in neustrašno v oči tudi nadaljnim preizkušnjam, ki nam jih morda skriva novo leto. Naš list stopa letos že peldesetič črez prog novega let«, že petdesetič ponavljamo danes novoletno vcŠčilo našemu ljudstvu, spodbajajoo ga k življenjetvornemu optimizmu, ki nam ga vliva večna in neumrljiva narodna misel, neomajna vera v svoj narod in njegovo pravično stvar. Tudi letos kakor pred petdesetimi leti stopamo pred naše zavestno občinstvo, pred vesoljni naš narod z isto zastavo, na kateri je zapisano isto blesteče geslo: «V edinosti je moč!» In ko stojimo letos že petdeseti krat pred vrati novega razdobja, polnega neznank, ponavljamo to geslo danes s posebno silo. Ne le moč je v edinosti, temveč je edinost tudi edino izdatno jamstvo za mir. zadovoljstvo, ljubezen in slogo, brez katerih ne more biti niti sence kake prave in resnične sreče med ljudmi. V znamenju edinosti in ljubezni pošiljamo danes našemu ljudstvu ohičafne* novoleJno voščilo s posebnim — rekli bi — jubilejnim poudarkom. 'Le v tem znamenju bomo prišli do končne zmage, s katero si priborimo zares srečnejšo bodočnost, in le v tem znamenju je mogoča tudi tista pičla mera sreče, ki si jo v sedanjih razmerah sploh moremo misliti. Naš voditelj in borec za pravico in korist naroda, dr- Josip Wilfan, preživlja letošnji novega leta dan v tugni, na daljnem Dunaju. ob postelji svoje bclne hčere. Uverjeni smo, da govorimo iz srca vse naše zavedne narodne javnosti, če se ga tu spominjamo še posebej ž na;pr*srrneišimi voščili za njegov in njegove družine blagor, m pa s koprnečo željo, da se povrne med nas potolažen in še v čvrstejsem razpoloženju za nadaljevanje dosedanjega vzornega dela za stvar naroda. slavija je od te vserte prejela že 10 milijonov mark. Vsled odhoda ministra Stojadinoviča je biio sklenjeno, da se odloži seja finančnega odbora, ki se je imela vršiti 10. januarja, na potznejši Čas. Uredniki «Ediaosti» — pooblaščeni pri tem, da govorimo tudi v imenu izdajateljeva lista — smatramo za svojo stanovsko in tovariško. -dolžnost, da se tudi danes spomnimo na tem mestu našega spoštovanega in, ljubljenega ravnatelja g. Maksa Gotica. Izrekamo mu s tega mesta naša najptisrčnejša voščila k letošnjemu novemu leIfl, Id tudi zanj ni le navadno novo leto, temveč redek službeni jubilej. Dne 7. decembra 1924. je slavil g. Makso Cotič svoj 70. rojstni dan, danes na novo leto pa poteče 35 let, odkar se nahaja naš spoštovani in ljubljeni ravnatelj pri listu «Edtf-nost». Ako bi hoteli opisati njegovo ogromno delo, ki ga je izvršil od i. januarja 1S9!), ćo današnjega dne za naš list in za našo sveto narodno stvar, bi nam bila potrebna debela knjiga. Njegovo vztrajnost, požrtvovalnost, njegovo brezmejno ljubezen do lista in do stvari, ki jo ta list zastopa, njegovo naravnost čudovito neutrudlji-vost in redko plodovitost njegovega večno nitederi&kega peresa znamo ceniti Ie mi —• njegovi uredniki, ki smo najbližje priče njegovega velikega dela. Pa tudi vsa naša javnost se zaveda, da je temu velikemu prvaku slovenskih novinarjev dolžna za njegov uspešni in neprecenljivi dolgoletni trud neminljivo hvaležnost. To so jasna dokarale štovilae čestitke^ ki so došle našemu ravnatelju povodom njegovega z najvišjimi uradniki banke. Ta.ko sta bila 70. rojstnega dne. Zato kličemo v polnem aretirana kot sokrivca pri sleparijah tajna prepričanju, da tolmačimo pri tem želje in avehni'rn Riihp i-n 7a tega |po- voščila vse naše javnosti, tudi danes na svetnika JRiihe im Hel!wig. Za slednjega je dognano, da je prejel za en sleparski posel 30.000 mark nagrade. Do- ^ ^ Dom», Radićevo glasilo je dalo državno biTsT^eds^dnik Narodrie*"napredne Ttran- pravdništvo zapleniti še predno je izšel m ke in sedanji predsednik mestnega odbora !?lcer r?dl protidrzavnega in plemenskega NRS v Ljubljani, izrabljajoč svoje slučajno sc^vanja. , _ Slobodni Dom» zaplenjen ^GREB:i 31. (Izv0 pa.našnj^ «Slobodni j seXnjc^p^edb^^ afcdoiž^e- ^ ~ jo tudi višjega inšpektor j? v mestnem odboru, da paktira v z g. dr. Ažmanom in g. instala- {V bodoče naj izginilo demagoštvo iz našega medsebojnega življenja in preneha naf blatenje oseb neokaljenega rodoljubja, «i se pošteno in z vzorno požrtvovalnostjo trudijo in mučijio za narodno korist, _ — * „Ja da bomo zdruzeno delovali za dosego cati rojakom: srečno novo leto! vodstvo društvu _ terjem Babnikom kcnt edini predsednik NRS organizacije v državi s -strankami, ki imajo diamentralno nasprotujoče nazore o urejenju naše države in ki ne pripoznavajo Vidovdanske ustave.* Dalje pravi izjava: «Izjavljamo, da smo za ustvarjanje Narodnega bloka tudi v Ljubljani, ker nam , „ udćc d »• . « to narekujejo poUtične potrebe in okolno-| Pr.zave P^0? teŽa ^nčaKu-sti Narodne radikalne stranke in . jasno! JeJ° za ^ senzacijonalne novosti, izražena norma politike začrtana od našega šefa g. Pašića. Zatoi bc-mo izbrali iz srede naših somišljedikov radikalov delegata, ki se naj pogaja z demokratsko stran- Uporaba zakona o zaščiti države proti HRSS BEOGRAD, 31. (Izv.) Popoldne se je vršila seja minsitrskega sveta, ki je izred- _ ______ _______ ne važnosti. Po seji so se držali ministri glavno besedo! zeio- rezervirano. Vlada je dala ministru * Stojadiooviču navodila za konferenco v Parizu. Na seji je poročal notranji minister Maksimovič o uporabi zakona o zaščiti ko o skupnem volilnem nastopu v Ljubljani. G. dr. Ravnihar j a pa pozivamo, da se potkori in da odloži takoj predsedniško mesto, ker nimamo več zaupanja v njega. Če tega ni voljen takoj storiti, ga ne smatramo več za radikala in nima več pravice nastopati pod firmo NRS.» Ta deklaracija je bi1 a sprejeta z velikim odobravanjem. Ravniharjevi pristaši so ciljev, ki nam morajo biti skupni, kakor to zahteva resnična ljubezen do naroda. To je naša naj prisrčne jša želja na pragu norvega leta. Če bi imeli gotovost, da se ta naša želja uresniči, bi mogli danes — kljub vsemu in vsemu — s pravico zakli- V Videm pride za prefekta eomm. Ricci RIM, 31. S kraljevim ukazom 901 bili premeščeni skoro vsi prefekti. Furlanski prefekt Nencetti je premeščen v Pa vi jo; na njegovo mesto pride comm. Umberto Ricci, dosedanji prefekt v Paviji. Podpre-fekt v Puli comm. Cassini Anselmo je povišan v prefekta. Fan Noli v Rimu RIM, 31. Danes je prispet semkaj iz Bari-ja Fan Noli. Novinarjem je izjavil, da se poda v Ameriko na oddih, nakar se povrne v Albanijo. Prijazno povabilo BARI, 31. Albanska vlada je povabila vse člane prejšnjega Fan Noltjevega režima, da se povrnejo v domovino ter sodelujejo pri njeni obnovitvi. a Blodowa, ki je bil tudi aretiran. Ravno tako s>ci bili aretirani; dr. Feld, direktor kreditne in trgovske banke, ki je imela poslovne zveze s pruska državno banko, dalje bivši inšpektor Rersten ter drugi Kutis-kerov sin Maks, ki je bil blagajnik pri družbi za izdelovanje a> vlome bilo v in motorjev. Ta 19-letni mJadenič je imel v gotovih poslih Običajno je podpisoval menice, ki so služile za kritje pri poslih njegovega očeta. Pozneje je pa prišlo na dan, da so te menice brez nobenega kritja. Afera Pruske državne banke bo imela neugodne posledice v vsej nemški Industriji. Prvi taki uplivi že delujejo. Tako je ugledna breslavska banka E. v. Steina ustavila svoje poslovanje, ker so njeni ura'dnilu zapleteni v Kutiskerjevo afero. Strašnu automobilska nesreča Dve igralki izgubili življenje - Več oseb težko ranjenih KLAUSENBURG, 31. Igralka Elizabeta Kiirthy, ki se je v spremstvu »svojih tovarišev in tovarišic peljala v Klausenburg v avtomobilu k zaroki, se je med potjo smrtno ponesrečila. Ker je avtomobil vozil z neznansko naglico, je zdrknil na nekem ovinku v šest metrov globok prepad. Avtomobil se je popodnoma razbil. Poleg igralke JCurthy je izgubila žfrvtljenje} tudi Elizabeta Bencze. Dva igralca sta si zlomila roke in noge. Brat igralke Kurtliy je bil pripeljan v bolnico, kjer ae bori 9 smrtjo. semu spoštovanemu in ljubljenemu ravnatelju g. Mak^u Cotiču: «Slava Van! Našemu narodu in našemu listu nai Vas d^bri Fog živi zdravega in čilega še mnogo let!» Dolga veriga ztoctaov Ijiidožrca v Miin&itibergu BERUN. 31. Uspehi preiskavo v hiši Karla Den keja, krvoločnega ljudožrca .Munsterber-škega, so napravili na javnosl globok vtis. Za-i enkrat je neizpodbitno zagotovljeno, da je ta zver umorila šest oseb, med temi ludi neko šestnajstletno deklico. Preiskava je tudi dognala, da je Denke izvršil svoje prve zločine pred šestnajstimi leti. Tako je n. pr. še vsem v živem spominu, da je bil pred petnajstimi leti ravno v božični noči umorjen v Munsierbergu nek deček in kot storilec tega zločina je bil aretiran nek mesarski pomf>čnik, ki je bil potem obsojen na dosmrtna prisilna dela. Nesrečnež ni nikoli odnehal od trditve, da je nedolžen. Sedaj se tudi ta zločin pripisuje Denkeju. Kakor se zdi, je ljudožre s človeško krvjo in z ostanki svojih žrtev gojil vrt, ki leži poleg njegove hiše in katerega je nasadil z rabart>aro* Pridelek njegovega vrta je bil posebno cenjen in njegova zelenjava je veljala za najboljšo radi posebne pažnje, ki jo je Denke posvečal prt obdelovanju vrta. Številne osebe, ki so staln« kupovale njegovo zelenjavo, trpijo sedaj, ko ta prišli njegovi zločini na dan, na trebušni ne-vrasteniji ter zavračajo vsako jed. Govori se tudi, da je ženska, ki je opravljal« pri Denkeju hišna dela in ki je prejemala za hrano — ae da bi vedela — človeško meso^ zbolela na hudih živčnih napadih. V močvirju, nedaleč od hiše, so gasilci naSI) kose črepinj in človeških kostL Možgani Denkeja so bili poslani na kliniko v. Berlin, kjer bodo podvrženi antropološki j&ra-iskavi. Medtem ga je državni pravdnik ; višina ▼al sužnja svojega želodca. Ve se namreč, da r je Denke požrl velike množine mesa. Obubo- ' ian sled padanja vrednosti nemške valute ni mogel več kupovati mesa in je zato moril ljudi m svojo prehrano. Sosedi pravijo, da je bil Denke srednje postave, nosil je gosto brado, živel je bolj samotarsko, tako da ga niso nikoli videli v družbi drugih ljudi. Ta zver v čloyeški podobi je skušala pred (tednom dni umoriti nekega Oliverja, a se ji ta Kamera ni posrečila pri prvem napadu. Oliver ' začel vpiti na pomoč, na njegovo klicanje so prišli drugi ljudje, ki so aretirali Denkeja. A ta si je v strahu pred groznimi odkritji sam vzel življenje. 50 samomorov ▼ Berlinu M božične Salcev pod toplimi farki Adamičeve praznike . BERUN, 31. V dneh božičnih prazm-kov ie bilo naznanjenih v Berlinu nad 50 samomorov. To je dosedaj največje število samomorov v dveh dneh. Številne aretacije častnikov na Estonskem. REV AL, 31. Oblastva so dala aretirati 135 častnikov, ki so obdolženi, da so se dejansko udeležili zadnjega komunističnega gibanja, oziroma, da so ga podpirali. Vest o teh aretacijah je vzbudila velik utis, ker je vlada svoječasno odločno zatrjevala, da se vojaštvo ni udeležilo upora. Vsega skupaj je bilo do seda} aretiranih 900 oseb. DNEVNE VESTI Petdeseto novo Isto je ie pri praznuje danes naš list. Prva številka tzšla dne 8. januarja 1876, Zibel mu bila v znani rodoljubni hiši Trobce vi Sv. Ivanu, kjer so se shajali na posvetovanja tedanji prvoboritelji tržaških Slovencev: Ivan Nabergoj, Ivan Dolinar, Fran Cegnar, Štefan Nadlišek, Martin Pečar, Matej Živic in drugi. Tudi naše po litično društvo «Edin»cist» se je porodilo v Trobčevi hiši, kjer so se nekaj časa vršile tudi odbojrove seje. Program, ki ga je priobčila «Edinost» v svoji prvi številki, je znamenit dokument tudi za književnike. Sestavil ga je mož, ki zavzemJje odlično mesto v slovstveni zgodovini Slovencev: pesnik in pisatelj Fran Cegnar, višji poštni uradnik. Ves zlog ovaja arvtorja. Glasi se: »Velika važnost tržaškega mesta za Slovane in vzlasti Slovence, neugodne razmere tržaškega slovenskega ljudstva in prebivaJcev po okolici neobhodno zahtevajo, da se v Tnstu ustanovi slcsvensk časopis. Sprevidevši to potrebo, sklenolo je po- je vedno pripravljeno gmotno pomagati naši mladini. Na svidenje v Kettejevi dvorani! — Odbor Učiteljskega društva za Istro. Odborniki, dosedanji in na novo izvoljeni se snidejo v nedeljo, 4. t. m. ob 10.30 .pri Sv. Ani v navadnih prostorih. Točnost in polnoštevilnost potrebna. A. B. Ez tržaškega življenja — Vlom s tatvino v Trgovsko-obrtni zadrugi. V noči od 30. na 31. t. m. so vdrli neznani zlikovci v prostore Trgovsko-obrtne zadruge v ulici P. Palestrina It. 4. S pomočjo ponarejenih ključev so najprej odprli vežna vrata, nato so istotako s ponarejenimi ključi odprli v veži _ prostori Trgosko-obrtne zadruge se nahajajo v pritličju — prva vrata. Vlomilci so bili oči-vidno preskrbleni z izvrstnim orodjem, kafii ta vrata so zelo močna in opremljena s komplicirano ključavnico, zato jih je bilo brezdvomno težko odpreti brez velikega ropota. To so zlikovci najbrž tudi uvideli, kajti sprva so skušali izbiti ključavnico s tem, da so odpiiili glavice klinov, s katerimi je pritrjena, potem so pa to delo opustili; razširili so luknjo za ključ ter odklenili ključavnico z vetrihom ali ponarejenim ključem. Ko so končno prišli v pisarno, so se zlikovci spravili nad glavno blagajno; prevrtali so jo na nesni steni ter izrezali na zunanji in notranji jekleni plošči od spodaj navzgor alcev pod toplimi žarki Adamičeve «Kaj pa I Napravili smo že več prošenj za dovoljenje delajo ptički?* in legave Lajovičeve «ZIato v predstav na našo podprefekturo v Gorici pa tilatni vasi2>. kateri to T,kn. mnral .> »Ko ___:_______XT_ J______- -T • ■ Belokranjskimi svatovskim! pesmimi*, z Mo-kranjčevo •Biljano. in »Kožarjem«. Zlasti Mo-kranjčeva «Biljana» je bila podana s tako toploto in s tako dovršenostjo, da bi se moral od njene toplote raztopiti najtrši led. Ravno tako dovršeno je bil podan tudi «Kozar», medtem ko se je pri ostalih pesmih poznalo, da niso bile dovolj temeljito naštudirane tako vsebinsko kakor tehnično. G. Srečko Kumar je sicer naredil s svojim zborom pravcati čudež, ki se ne pojavlja tako zlepa v glasbenem življenju, da je namreč na dveh mnogo urnih vajah in sicer v petek pred —t—--/-—----,--------1 r" nikdar dovoljenja? Kje je tu pravica? Toda to se godi po vseh naših Brdih. Ali mislijo ravno Brda najprej potujčiti7 Motijo se, ako mislijo, da pojde tako gladko. S takimi prepovedi le škodujejo ugledu italijanskega naroda in ovirajo zbližanje med nami in Italijani. — Slovenski kvartet in njegovi koncerti. Te dni nas posetijo štirje pevci s svojim učiteljem, zbrani v celoto, ki si je nadela ime ^Slovenski kvartet*. Imena teh pevcev čitamo pogostoma v poročilih ljubljanskih gledaliških in koncertnih kritikov. Čitamo tudi poročila o njihovih . _______samostojnih nastopih, na katerih s svojimi če- koncertom in v soboto pred koncertom s svo- tverospevi očarajo poslušalca. Glasbeni krogi jim zborom naštudiral cel vspored koncerta z se izrekajo o njihovem petju zelo laskavo in izjemo «Kroparjev», *Biljano» in «K&zar a», enodušno priznavajo, da je to najboljši jugo-toda prijateljski mu svetujemo, da naj v bodoče slovenski kvartet. Povsod, kjer so nastopili ne dela takih čudežev, ker od njih trpi on sam, i*m Je bil že v naprej zagotovljen največ^ zbor in njegova umetniška višina. Zato ni ni- usPeh. — Za nas je še posebno zanimiva kvaf-kaka čuda, da so bili mnogi glasovi, zlasti pa tetova zgodovina. Nastal je že leta 1919./in tenor, precej zagrljeni in izmučeni ter vsled sicer so. hili takrat njegovi člani sami goriški tega ne popolnoma na svojem mestu. j pevci. Nastopal je na raznih prireditvah ih bil V ostalem pa izrekamo tako g. Kumarju ka- Ppvsod dobrodošel. Kmalu pa sta dva Vedana kor zboru našo prisrčno zahvalo za koncert v | njegova člana zapustila Ljubljano in na,4ijihovo mesto sta stopila dva druga, tako da delovanje ni prenehalo. Bili so poslej člani kv^fteta: Ba- j nadi, da ga kmalu zopet uslišimo. v poIjede)stvy^-najmanj eno leto, a se da razširiti tudi na~>ar let v slučaju slabih letin. Važno je tudi dejstvo, da je naš kmet, ki je nepoučen v bančnih operacijah, izpostavljen različnim šikanam in pretnjam a strani banke, poleg tega pa tudi preveliki zadolžitvi, kajti mnoge banke, ki so se pečale z agrarnim kreditom, so lovile nepoučene kmete potom svojih agentov, ki so jim obljubljali navidezno cen in dober kredit. Koliko je takih po našem Krasu? Dalje bi bila zadružna banka, katera bi poslovala med nami kot naša banka, za kmeta in obrtnika tudi bojno sredstvo proti nevarni prezadolžitvi poljedelstva na nepremičnine. Dobro sredstvo v obrambi proti dosedanjim dajalcem posojil, ki so /nogoče izrabili kmetovo nevednost v svr-ho narodnih špekulacij in ga lepega dne odpode iz domačije. In kdo pride na njegovo mesto? Velika nevarnost leži v poljedelstvu avno v možnosti prezadolžitve. Kajti dohodek zemlje komaj zadostuje potrebam kmetijstva, ne pa nese toliko, da kmei lahko plača visoke obresti bank. Poljedelski kredit je razmeroma jako — Cankarjev «Hlapec Jernej in njegove pra-, - D „ . D . - - c, . . ---,------- ------- ------------ vice» v italijanščini. S pričetkom nastopajo- novcf< pečenko, Kajer, Zupan. MreAeč za čim drag, in to s trgovskega stališča tudi qo- čega leta prične priđbčevati goriški list *Voce "°Do}ne,sn Glasbeno naobrazbo /in ^ i----- — , ... , , . di 'Gorizia« v podlistku Cankarjevega «Hlspca Jerneja* v italijanskem prevodu, katerega je oskrbel prof. Giovanni Lorenzoni. dprevidevsi to potrebo, sklenolo je po- veliko luknjo, skozi katero so blagajno popol- cpčno društvo «Jbdinjost» izdajati časnik, noma izpraznili. Medtem so zlikovci,_ ki jih ki bode j« bilo več, nazbrž trije ali štirje ~ uavrtali a) popolnem neodvisen imel pred očmi tu4j-, ker so pa v glavni blagajni z društvom enake namere; našli ključe, so fo brez truda odprli; na ta način ki 1 j , , 1. « ... ,-so odprli se tretjo biagajno. Zlikovci U bj on bode svobodoljuben, nikakor pa znesek 22.000 lir v gotovini. - V f" j ne srvncibodnjašk; njegovo svobodoljubje bo narja in dragocenosti J , o^tv - v ' sezalo do tiste meje, do katere sega pra-.družbe ivsca m poštenje; jskal[> ^ tU(Ji preda]e pisalnih pa n£0 nič c) on bode miroli"Koti - * ' ... ^ašlL Skupna škoda, ki jo trpi Trgovsko-obrt- 7 b0^e na zadruga, znaša okoli 35.000 lir, ki je pa po- iromačin prepirov, ampak pnporočeval bo krita z zavarovalnino. Tatvina je bila odkrita edracBl i slogo; mir zemlji, dobra volja včeraj zjutraj in naznanjena kvesturi. ljudem! j — Po tatvini ▼ manufakturni trgovin — Are- dj on bode naroden in tedaj bo od- dveh pretveznih tatov. Kakor smo svoj ločno odJbiiaJ sovražne napade na sloven- čas .poro*ali'fs? neznani zlikovci vlomili v trske, narodnost, naj dohajajo od kodar koli g™^"tf^č* blaf. t. J i u x j rragiacomo, ki se nahaja na trgu Giambathsia si bode; potezal se bo za to, da se na- ViCO št. IS. Pokradli so večjo množine manu-semu jeziku da v sodah, pisarnicah m fakturnega blaga, kakor volnenih tkan1^ plat-javnih zavodih tista pravica, katera mu na, kožuhov in drugih predmetov v skupni pristuje po ustavnih določbah i naravi; "j vrednosti okoli 20.000 lir. Agenti iz policljske- e) on bode budil slovensko rodo- ga komisarijata v ulici Vespucci kamor je bil I 5 u h i p uril dramil in iaoil nrrvitn tia^ pn avljen dogodek, so takoj pnceli natančno JjLlr l ' } P poizvedovanje, ki ni ostalo brez uspeha, kajti judistjvo, ^ j predvčerajšnjim sta bila aretirana, dva mla- f) z verskimi zadevami se ne bo pečal i deniča, 19-le+ni Marcel R. in 20-letni Karel V., le to želi, da vsak ohrani mirno i čisto oba iz Trsta, ki sta močno osumljena, da sta se vest, pa bode njemu i visem najboJj prav., udeležila osumljene tatvine. Zdi se, da sta are- popolnejšo glasbeno naobrazbo /m žeJec se . vsem upravičen0; kajti poljedelstvo nosi Kf«; gVasi^pj^v^ n.eva,rnosi rtbankoi? kmeia- z,akai Fr01. vuovanni x.orenzom. i ,dateIia Franceta Marolta, ki j/dvignil kvartet j faV1^ Ie od letine m stanja kmeta. To Cankarjevo delo, kakor tudi mnoga druf£a ! kmaIu na veliko ^etnišk/ višino. Učitelji Intenzivno obdelovanje zemlje, kakršno njegova dela so postala last ne samo sloven- ! sPreml)'a tudi sedai povsod/svoje učence in potrebujemo bas pil nas, m deloma indu skega, temveč tudi svetovnega slovstva kar k°mo imeli priliko ga pozd««;*; nrJdn. strializacna muliedelstva na nnfrp.Knipfi —;—x„j? ——i - . . ' -i ječi turneji. Kvartet se priznava tudi goriški list. Zato nas prav nič ,eci tunu ne čudi, da se je našel italijanski razumnik, vodstvom raviti na predsto-žba pod njegovim _________________ ^ ^ ^ ..............že polna štiri /eta skoraj v neizpre- ki je to krasno delo~prevedel 'v italijansklTist,' men e?,i sestavi' k3!1! ifestopil je v teh letih ki bo njegov prevod oriobčeval in ooznpie nai- i sam ga, }C brže tudi izdal v tisku. Veseli pa nas, da je T°r ■ naib,ol'li slovanski 1 I • v • .i " I j^ifnmimn Hi Krvrl^-v fl. - M »r i baritonist. Ne dotični razumnik — Goričan in dotični list dvomimo, da bodo mnogo poslušalcev, :oncerti privabili povsod Za Gorico je obžalovati, pridobiti kvarteta vsaj še strializacija poljedelstva pa potrebujeta cen in gotov kredit, poleg tega pa tudi precejšnjo dolgoročnost. To pa zamore ie zdrav in pod pametnim vodstvom stoječ denarni zavod, ki ne sloni toliko na dobičku, ampak je glavno njegovo stremljenj osamosvojitev našega kmeta in obrtnika. Da ni prišlo še do tega, da si osnujemo goriški list, ker to, po našem mnenju, pomeni, ; PoslusaiCe da so pričeli padati razni predsodki, ki so raz- Ca m bll° r---------------- , — , . . , . . . - . ... , deljevali goriške Slovence in goriške Italijane ®no ^ostovan^e, t. j. za nedeljo popoldne, j lastni denarni zavod, kateri bi bU duša na-in da s«. nritoU da^bi bilo omogočeno bližnji okolici udeležiti. sega napredka na kulturnem in gospodar- in da se je pričela doba medsebojnega kulturnega zbliževanja, ki bo na podlagi medsebojnega spoštovanja kaj kmalu privedla tudi do iskrenega prijateljstva med goriškimi Slovenci in Italijani in posredno tudi med Italijo in Jugoslavijo Pričetek te nove dobe toplo pozdravljamo« medtem ko ie skozi dve leti z gnusom in za- se koncerta v/večjem številu. Tak je naš program. Bog daj vspeh in sreocu blagemu namenul Ti pa, pi-sani listek, izleti v božjem imenu v beli «vet, pozdravljaj drage Slovence naj sinjej Adriji, Zelenej Savi, bob-nečej Soči i šumečej Dravi; prifrči v koča raiarju, ki z brezastimi voJiči i s potom na čelu erje mater zemljo ter plo-cfojvMo zrnje izroča črne) prsti; razgrni se na koleno rokodelcu, ki se trudi od zore do mraka, da služi vsakdanji kruh sebi i tiranca tudi že priznala svojo krivdo. Bila sta seveda pridržana v zaporu. — Nesreča pri pretakanju karbolne kisline. V skladišču št. 4. v prosti Iuki V. E. III. je včeraj predpoldne 30-fetni uradnik Josip Wolff, stanujoč v ulici Scussa št. 3, pretakal karbolno kislino iz velike pletenice v drugo posodo; pri tem poslu mu je pomagala 46-le.tna dninarica Ana Maurich, stanujoča v ulici Udine 47. Nesreča je hotela da je jedka tekočina pri pretakanju pljusknila Wolfu in Maurichevi v obraz. Poleg precej hudih opeklin so obema tudi oči resno poškodovane. Ponesrečenca sta sta bila svojej rodorvini; potrkaj tudi na vrata go-; po prvi pomoči prepeljana v mestno bclnišni-sposke hiše, kder kraljuje cHbilica i bo- j co, kjer so ju sprejeli v okulistični oddelek. gastvo; naj te vsakdo sprejme s tisto) dobro voljo, s katero te mi po svetu po>-šiljamo!» Kakor razvidne, je bil program našega lista postavljen na nacionalno idejo, ki edina mere dati združevalno podlago za Vesti z Goriškega — Novoletne spremembe v goriškem tiska. ^Goriška £>tražai» naznanja svojim čitateljem, da bo v novem letu izhajala ob četrtkih in sobotah z/utraj, pa ne, kakor doslej, ob ponedelj-uspešno in izdatno delo za napredek na- kih in četrtkih zvečer. rodai Tsci je ideja ljubavi, medšsebojnega' — «Voce da Gorizia«, ki izhaja trikrat na te-mdru in vstrpljivosti v shičajiii kakega teden naznanja svojim čitateljem, da bo v 1. 1925 izhajala v povečani obliki. Mesto dosedanjih petih bode imela odslej vsaka stran po šest kolon. Razen tega bo prinašala v podlistku italijanski prevod Cankarjevega dela »Hlapec Jernej in njegove pTavice.» — Klaverna «Nova doba« naznan a svojim čitateljem oziroma priseljenim odjemalcem, ker čiiajo je najbrže ne da odslej ne bo več izhajala dvakrat na teden ampak samo enkiat, ker je .minula njena ziata'doba in se pričenja piškava. Da je temu tako po truje njena gTOŽnja, da se bo morala naročnina, katere dosedaj nihče plačeval ni, redno odrajtavati, ker hoče spraviti v red račune svojega življenja. Sploh zveni njeno novoletno voščilo kakor testament, ker ču4i in se zaveda, da ni več daleč «dies irae, dies illa». Pa naj bo temu, kakorkoli hoče, eno je za nas gotovo in sicer, da «Nova doba» prihod-njega^ Silvestra ne bo več včakala. — Pomlad y decembru. Na Goriškem imamo letos tako milo zimo, kakršne že zlepa ne pomnimo. Noči so sicer precej hladne, toda čez dan greje sobice tako toplo kakor v marcu aH pa aprilu. V goriško uredništvo je prinesel g. A. Mako-vec iz Svetega pri Komnu tri liste svoje trte, rastoče na dvorišču, ki je vsa v bujnem zelenju. Pognala in ozelenela je trta pred Božičem in ima do 5 cm dolge, poganjke z zarodom. Trta iz vrste «Marestina» je ^zagledala luč svets» v trtnici g. Ivana Forčiča v Preserjah. — Izgubljeno. V petek popoldne (na dan sv. Štefana) je bila izgubljena mala srebrna ženska ura in sicer na poti od Sadnega trga do «Tr-govskega doma«. Pošteni naiditelj je naprošen, da (O odda v goriški upravi našega lista Via Carducci št. 7. — Koncert pevskega zbora učiteljske Zveze v Gorici. V soboto je po dolgem času zopet enkrat nastopil pred goriškim občinstvom pevski zbor učiteljske zveze pod vodstvom g. Srečka Kuma rja. Takrat zbor ni bil na oni višini, na kateri smo ga bili vajeni videti pri prejšnjih, za nas nepozabnih, koncertih. Zlasti v začetku se zbor nikakor ni mogel razviti in navdušiti občinstvo. Toda že proti koncu prvega dela koncerta se ie prišel razkrajati led v dušah poslu- m navzkrižja v mnenjih. S polno zavestjo in ponosom smemo reči danes, da je naš list ostal neomajno zvest temu srvojemu programu skozi vso dolge dobo 49 let. Tako je bilo in tako bo tudi v bodoče! NOVA DOLOČILA ZA VIZIRANJE POTNIH LISTOV v JUGOSLAVIJO. Generahii konzulat Jugoslavije v Trstu naznanja, da se je na podlagi recipročnega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo znižala pristojbina na vizume potnih listov na sledeči način: Za tranzit: 1 liro v zlatu; za enkratno potovanje: 5 lir v zlatu; za permanentni vizum, t. j. za dobo 6 mesecev s poljubnim številom potovanj pa 10 lir v zlatu. Prosilcem za te poslednje vizume je priporočati, da predložijo poleg potnega lista še eno sliko. — Gostovanje žfanov Nar. gedališča v Lfnb- Ifeni. Odlična umetnica g^a MUa Vardjan Ša-ričeva in naš stari znanec g. Emfl Kralj, člana Nar. gledališča v Ljubljani, nameravata v kratkem poseliti naše kraje ter uprizoriti krasno Niccodemijevo tridejansko komedijo «Zora, dan, noč», ki je doživela v Ljubljani popoln uspeh. Po vsej priliki bosta posetila Gorico, Trst, Ajdovščino, Postojno in Idrijo. Društvene vesti — Pevsko društvo «Ilirija», Sklicujem za jutri, petek, 2, jan., odborovo sejo. Na dnevnem redu so važni ukrepi. Navzočnost pre-gledovalcev računov neobhodno potrebna. — Podpredsednik. — «Sin» na Opčinah. To krasno Ganglovo dramo v štirih dejanjih uprizori dram. odsek M.D.P. - Opčine danes zvečer ob 7. uri v Kettejevi dvorani. «Sin» je bil že neštetokrat igran po naših deželskih odrih toliko radi svoje vsebine kakor tudi radi izredno lepe slovenščine. Upamo, da bo danes si. občinstvo prihitelo v največjem številu na Opčine, da si ogleda to •£sno dramo in obenem dejansko dokaže, da IZ TOLMINA Slika izjf življenja naših učiteljiščnikov. ČlovekVki obišče Tolmin, dobi marsikak čuden vtisJ^Odveč bi bilo, da bi danes zopet opisovali razne stvari, ki jih je vaš list že prinesel, ničevanjem odklanjamo ono »novo dobo«, ka- , ®® hočemo danes omejiti samo na ne- s-^očjo svo,m *arbo£otovo živozanimalostarise dija- r ' ' kov t n niiakini-^^.ikii^^niknv v I nI m-vrni. t ero nam všnjftje ' V^TCiH s pomočjo s vojni v Gorici najetih hlapcev, akoravno nosijo ime vitezov. Bodi ta pojav ugoden predznak nastopajočega leta 1925? Idrija. Dne 28. decembra lanskega leta se je vršil v društvenih prostorih «Delavskega bralnega društva.* To društvo, katerega edini namen je širiti prosveto in izobrazbo med našim ljudstvom, je bilo ustanovljeno dne 3. avgusta leta 1884. ter spada med najstarejša slov. izobraževalna društva Jnli ske Krajine. Letošnje poletje je društvo obhajalo svojo štiridesetlet-nico s krasno uspelo veselico, na vrtu pri Za-godu dne 20. julija. Mnogo ovir in zaprek so morali premagati tedanji nstanovniki drušiva, katerih je le malo še med živimi, predno so dosegli potrjenje društvenih pravil in pričeli z rednim delovanjem. V tistih časih je vladala v našem mestu Še popolna duševna tema. Idrijski delavec je bil popolnoma brezbrižen, tako v socijalnem kakor tudi v narodnem in gospodarskem oziru, dasi je živel vsled tedanjih iz- v in dijakinj-»*wU;lilžčnikov v Tolminu. Povsem dobro razumemo, da ni mogoče dijaku, da si pridobi v takem provincijalnem trgu širšega obzorja in temu primernega obnašanja. Toda kljub vsem tem pomanjkljivostim, ki dijake kolikortoliko oproččajo, je vendarle obnašanje naravnost neznosno. Razgrajanje po -ulicah v poznih ponočmh urah, razne grde laške kletve, cigansko bren-kanje na razne instrumente s tozadevno po-sprembo «Giovinezzea, so le mala -ilustracija obnašanja di akov v Tolminu. Je med djjaki tudi kaka bela vrana, ki stremi za izpopolnitvijo šolske izobrazbe, ki bi rada ustvarjala zase in za druge kulturne dobrine, ali ti so zelo, zelo redki. Da je zavladalo tako žalostno stanje med di-jaštvom, n:>si nemalo odgovornosti šolsko vodstvo, ki ovira povsod vsak polet mladih src. Neomejena svoboda rodi slabe značaje, zatiranje ustvarjan a in stremljenj po dobrem, le- , . m , x - , j. . . pem in vzvišenem pa — butce, redno mizernih plač v največji bedi in pomanj- | F UfJtc se a:-aki lih0i mirno brez skem polju, je pač krivo to, da naši ljudje imajo vse premalo zaupanja do lastnih hranilnic in posojilnic, vodjenih od ljudi našega zaupanja. Prihranke nosijo v banko, po posojila pa gredo v domačo hranilnico. Ko pa posojilnica nima denarja, se hudu--jejoi, češ kaj nam pa služi, ko nam nič ne posoja. Ko bi naši ljudje le^o nosili denar v domačo hranilnico, bi gotovo tudi lahko posojala in dobro koristila. Ali bančne obresti so vendar večje. Za to pa tudi toliko solza po polomu Jadranske banke. Dve sta poti, ki vodita do našega lastnega zavoda. Ustanovitev popolnoma novega denarnega zavoda v obliki banke, kar pa pomeni konkurenco centralnim posojilnicam, ki so vendar tudi na polju zadružništva mnogo koristile, da, več kot vse banke v Julijski Krajini. Ali pa fuzija (združitev) vseh centralnih "^sojilnic v Gorici in Trstu v enoten denarni zavod pod imenom zadružna banka, katera bi zbirala vse prihranke 7 dežele in s tem tudi ves denar, ki je odveč v vaških hranilnicah in ga stavila na razpolago potrebnim kmetom in obrtnikom. Njena naloga bi bila regulirati naše denarstvo. Vsak začetek je težak in kdor se straŠ! nje zahteva popobiih značajev m mož. krempljev bank, katerih niso baš vsi cilji Vr, stanši, pa pokarale svoje s nove m nce- j____r ,________t re, da ne bo eno leto šol« le zguba časa. Že dolgo obstoji misel, da bi si osnovali svojo zadružno banko ali do danes je ostala ta prepotrebna institucija samo pri načrtu. Svojo lastno banko potrebujemo, potrebuje jo naš kmet, naš obrtnik in z njimi cela dežela. Ni tako lahko si osno-' denarni zavod, samo kupčija, ampak se skriva za njimt tudi nekaj drugega. Ne prvi dan ustvariti ogromen aparat, ampak pustiti, da iz malega zraste veliko. Potrebe same in zaupanje, ki si ga bo znalo z delom pridobiti vodstvo, bosta gonilno pero razvoja našega denarnega zavoda. Z banko bo uspevala naša obrt in naše kmetijstvo in z njim naš narod. Dober in cen kredit zahteva naš kmet in obrtnik. Ne bojte se konkurence tujih kr.tirfp in fasnni^e ce ie tndi oričel zavedati , ,,--- ,r • usiuiiosvojiiev. vsi pofiOfi so dani m S,STj^bori« ulicah. ampak pH m.Zah ,n kn|Igah. kerz.vlH.-1 dosti narodnega imetja se da še rešiti iz za svoje pravice. Poleg zanimanja za čitanje je društvo gojilo tudi petje in glasbo, kadar m Kolikor so dopuščale razmere. Društvo hrani tudi bogato zbirko pevskega in glasbenega inventarja ter instrumente za kompleten tanrbraški zbor; žal da se vsled pomanjkanja učnih moči ne more sedaj zopet pričeti s poučevanjem pevskega in tamburaškega zbora. Ž zaključkom leta je šMo društvo okoli 200 članov in razpolaga s knjižnico, ki šteje 1400 knjig. Naročene ima dale skoro vse v Julijski Krajini izhajajoče časopise, od katerih cirkulira med člani 20. številk »Edinostis. Da se kolikor mogoče poživi društveno delovanje, se je sklenilo na občnem zboru, da pristopa društvo k «Zvezi prosvetnih društev* v Gorici. Apeliramo tudi na vse člane in prijatelje društva, da ga po svojih močeh moralno in gmotno podpirajo, da bo društvo, ki je mnogo storilo za izobrazbo in napredek Idrijčanov, moglo t odi v bodoče uspešno in plodonosno delovati. — Njivice pri Kojskem. Kakor drugod tako smo imeli tudi pri nas Miklavžev večer v naši čitalnici. Ali žalibog, da nas je našel letos sv. Miklavž tako mrzle kakor malokrat poprej Lansko leto je bila naša Čitalnica polna; letos pa bi skoro prazna, da ye bilo treba zakuriti peč. Kje so bili ostali člani? Ali res nimajo v sebi nikakega društvenega čuta? Lansko leto se je udeležil našega Miklavževega večera g. Ciril Bratuž, ki jnam je veliko razlagal o dramatiki in petTi, in vsi smo ga radi poslušali. Škoda da ga ni bilo tudi letos med nami. Letos ga nismo hoteli nadlegovati, ker vemo da mu čas ne dopušča. Med našimi igralci ne manjka dobre volje. Že več mesecev so pripravljeni s tremi igrami: •Trije ptički®, «Laži zdravnika* in «Trp:ni». vati v teh razmerah svoj posebno ne na podlagi zadružništva. Kajti bank, ker se one boje tekme naše zadružne ideja osamosvojitve potom zadruge ni še banke, ki bo gotovo uspela! G. globoko prodrla med naše ljudi. Ni pa tudi tako težko, da bi se ne dalo izpeljati. Najbolj potrebuje banko naš kmet. Vojna mu je vse uničila in vojne odškodnine ^jiževnos! In umatnosf — Manrice Lebianc, »Tigrovi zobje». Iz Franco.čine prevel F. J-o. Knjižnica «Jutro» le noče biti. Ako hoče, da si vsaj deloma zv. 7. Ljubljana, 1924. Založilo «Jutro= it. opomore, se mora zateči k banki po denar. Bančni kredit je pa za kmeta predrag, le redkokdaj se zgodi, da zamore plačati obresti ob določenem roku, kajti poljedelstvo že samo na sebi nosi s seboj velik riziko. Plačan je obresti in kapitala zavisi od izpada letine in ako je ta slaba, nastane nevarnost, da kmet ob določenem času ne plača, banka vidi nevarnost, da zgubi še i 274. Cena broš. 30.—, vez. 40.—, pošt. 2 Din. • Tigrovi zobje» spada med najzanimivejš« detektivske romane. Skozinskoz napet, duhovi! in poin velikih občudovanja vrednih go~Kov, ki se dogajajo radi podedovan.a dvestomilijon-ske dedščine. Kdor vzame kn;igo v roke, jo nt odloži preje dokler jo ni prečital. Roman je okrašen z lepo naslovno sliki). Na-reča se pri upravi «Jutra» ali »Tiskovni za- kapital, in tako gre posestvo na «kant». j drugi« v Ljubljani. In kdo je kriv? Sami! Banke po večini: — Scčnherr, Zemlja. Žrvljenska komed ja v ne poznajo ali pa nočejo poznati bolečin treh dejanih. Poslovenil M. Skrbrnšck. Oder, in potreb poljedelskega obrata. Ravnajo se *lc£al,iških ^ 8 zv- V po formulah, ki so prikrojene za trgovino Zalozlla Tls*ovna ^ruga. Cena broš. Din 15- in obrt. To pa v kmetijstvu ne gre, kajti kmetijstvo potrebuje dolgoročen investicijski in obratni kredit. Doba produkcije je poštnina 75 para več. Schonherrjeva drama Zemlja je zajeta iz pristnega kmečkega življenja. Godi se visoko v gorah v obližju ledenikov na posestvu 72 PODLISTEK W. CoIIim: PREZ IMENA Roman. Ali more ta res neprijetna ugotovitev zabrisati vse dobre lastnosti gospice Vanstcne, zaradi odi^ST' Alt katerih jo tako ljubim in občudujem? Nasprot- T^kli / no — primerjajoč jo s sestro, se njene vrtine še bolj izticajo. Ljubše mi je vendar, da je zapreka na strani moje svakinje, kakor pa da bi bila na strani moje žene. Moja svakinja ni potrebna moji sreči, pač pa moja žena. Po mojem mnenju je gospa Vanstone dovolj slabega napravila, in zares ne vidim razloga, zakaj bi jo mi prisilili še k enemu slabemu delu s tem, da ji damo možnost zaprečiti mojo ženitev z n:eno sestro. Ne bom vas nadlegoval s čuv-stvenimi izlivi, ampak rečem vam tole: dovolj "H1 ter prijazno položil svojo roko na neča- v cerkvi, če naj se poroka izvrši o pravem času. Adruiral je preieLtal poIoža: in slednjič vprašal: Ali si se z gospodično Vanstone zavezal?« *Ne,» je odgovoril Jurij, ^najprej sem hotel z vami o tem govoriti, ker sem dolžnik vaše dobrote.* *Zelo sem ti hvaležen. In ti si do zadnjega hipa odlagal, da mi poveš, kakor sploh vse misliš, da bo gospica Vanstone rekla da, če jo vprašaš za roko?;> Jurij se je obotavljal. -Pojdi k vragu s svo;o skromnostjo!« je za-vpil admiral. *Zdaj ni čas za skromnost, zdaj je treba govoriti. Ali bo ali ne bo?* -Mislim, da bo.» Admiral se je zaničljivo zasmejal in zopet pričel hoditi gori in doli po sobi. Crez nekaj časa je obstal v nekem kotu in tedaj mu :e nova misel razjasnila obličje. Stopil je k Ju- sem star, da vem, kako stoji stvar z menoj. Ce je moja ženitev potrebna vašim namenom, tedaj je samo ena ženska na svetu, s katero se morem poročiti, in ta je gospica Vanstone.* Ta izjava je bila dovolj jasna. Admiral je vstal, ne da bi rekel besedice, in jezno korakal gori in doli po sobi. Položaj je bil precej resen. V manj kakor v Štirinastih dnevih ie bilo treba ženitev oklicati kove rame. • Nimaš prav, Jurija je rekel, «toda zdaj je prepozno drugače urediti stvar. Šestnajstega prihodnjega meseca morajo biti v Ossoryju oklici, ali pa ne dobiš denarja. Ali si razložil gospici svoj položaj, ali pa si tudi to stvar odložil na enajsto uro?» • Moj položaj je tako nenavaden in ona bi si moćla mojo snubitev napačno razlagali, tako da ji nisem zmogel do sedaj lega omeniti. !n niti sedaj ne vem, kako bi ji to povedal. »Poskušaj najprej z njenimi prijattl i, daj jim razumeti, da se gre za denar, oni bodo že premagali svoje predsodke, če jih ti ne moreš. Toda to ni tisto, kar sem ti hotel reči. Koliko časa misliš tu ostati?« -Mislil sem ostati nekaj dni. in potem... «In potem vrniti se v Londcn in jo zasnubiti, ali ne? Ali bo zadostoval teden dni od onih štirinajstih, ki ti še pcostancjo, da se zmeniš z gospico Vanstone?» «Z veseljem ostanem tu teden dni, če si želite.« «Ne želiva lega. Jaz bi videl rajši, da že ; jutri pobereš svoje stvari in greš odtod. > Jurij je strmeč pogledal strica. •Tu so te čakala različna pisma,* je nadaljeval admiral. -Ali ni bilo eno med njimi od mo;ega starega prijatelja, gospoda Franklina Broocka?» «Da.» •Povabil te je v GraujJe in sicer takoj? «Da.» •Dobro. In jaz želim, sc jutri odpraviš v Grauge.» Jurij je strmel v ogenj in nepotrpežljivo vzdihnil. • Sedaj vas razumem,» je rekel; «toda zelo se motite o meni. Na ta način ne boste me( odvrnili od gospice Vanstone.» posestva 46 letnemu sinu Janezu, ki bi se rad oženil z očetovo deklo Rezo ter postal samostojen. Upanje se mu vzbudi, ko udari očeta konj, da začne hirati. Vedno ga je manj, vsak dan je slabši, tako da je na zadnje sam prepričan, da ga «hoče imeti zemlja». Zato si da napraviti rakev, ki stoji odslej poleg njegove postelje v kateri preleži vso zimo. Janez se pripravlja medtem, vedno pričakujoč očetove «nrti, na ženitovanje. Pridno teše zibelko za otroke, ki se mu ima naroditi. Ko pa zapi.ejo prve pomladanske sape, tedaj prešine življen-ska sila tudi starega Kremena, da se mu obrne na bolje, razbije rakev iin prekriža sinove račune. Reza mora od hiše in se oženi z Ledenim grunlarjem, Janez pa ostane še nadake očetov hl-ipec. Pisatelj je hotel v Zemlji pokazati kmetiške-ga človeka v njegovi veliki ljubezni do zemlje in v hrepenenju po lastnem kosu zeml'e. Ljubezen do la: ^e zemlje pride do najkrepkejšega izraza v starem Kremenu, hrepenenje po njej pa v Rezi in Katri, Janez po svoji naravi ni kmet, ker tega hrepenena ne pozna. Njemu gre le zato, da postane samostojen in da si ustanovi lastno družino. »Zemlja« je drama polna učinkovitih ocen. Našim diletantskim odrom bo izredno dobro g osla in zato naj jo takoj naroče pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. DAROVI V Zerjalovi gostilni na Kržišču v Borštu sta prideb a tirala dne 15. dec. gg. Netko Ferluga in Peter Zubin 26 L za Šolsko društvo in sicer 1 erluga 12 L, Zubin 10. Zahar, ker je tolažil debaterje 2 L, Žerjal, zato ker gre za našo sivar, 2 L M.... je denar plodonosno naložil in čez 20 ur «pribeksljal» 4 Lire «obresti». Skupaj 30 Lir. Bog živi vse take »debaterje*! Za božićnico Ženske podružnice »Š. D.» v Trstu so darovali: is 3, Ivan Žiberna 3, Škerl Josip 3, Večerina vana 2, Škerlj Josip 2, Živec Ivan 2, Orel Stan-t-i 2, Krišta Ucmanova 2, Namut 2, Josip Sera-1, Petelin Jožef 1, vkupno 133 L, kateri aesek je naložen pri »Zadružni Zvezi». Vsem cenjenim darovalcem kakor nabiralcem iskrena hvala. A. G. daruje radi spornega vprašanja 10 lir za »šolsko društvo®, h katerim dodaje še 5 lir radi zamude. Denar hrani goriška uprava. Družina P. iz Trsta daruje L 50 za Šolsko društvo. Borzna poročila, DEVIZE Amsterdam od Q5<\— do 9o0. Bel-rgia od 1 i-i.— do 114.— ; Pariz od 1*7 50 do 12*.—; LondoD od llJ.— do 112. Jf>; New York od 23.60 do 23 70; Španija od 325.- do 330.—; Švica od 468.— do -H*.—; Atene od 41.— do 43-; Berlin od 550.- do »60 — ; Bukarest od 11.75 do 12.25; Praga od 71.25 do 72.--; Ogrska od 0.0320 do 0.0325; Dunaj od 0.0380 do 0.0340; Zagreb od 86.8-') do 37.—. V A LUTE : Avstrijske krone od 0.0325 do 0.0335; dinarji od 36.6'> do 67.— ; dolarji od 23.56; do 23.6f>5 dovct po 20 frankov od 92.— do 93.— funt šter ling od 111.80 do 112.10. BeneĆijske obveznice 81.15. Srečno in veselo novo leto voščilo vsem svojim cenjenim odjemalcem, gostom, klijentom, sorodnikom, prijateljem in znancem v Trsta in na deželi naslednji denarni zavodi, tvrdke, zaloge, institucije, knjigarne, krojaCnice, gostilne, restavracije, posestniki, itd. Uredništvo in upravništvo Usta .Edinost" Stanko Senica trgovina jestvin Katinara U ■ J ff||, Tiskarna Edinost Josip Prelog (Josipov) trgovina jestvin FENDERL & Co. Tovarna krist. sode m Trst Via deli' Istria 75 Svojim 120 poverjenikom In 30.000 zavarovancem Drag. Starec inspektor Fondiaria - Vzajemne zavarovalnice ATTILIO VOLTOLINA odlikovana tovarna testenin TRST Via deli' Istria 78 — Telet. 27-80 | RLESSRNDRO LEVI MINZI ZALOGA POHIŠTVA Trst VIA RETTOR! 1 VIA MALCAMTOM 7-13 Ivan JajčiC ŠOLA BERLITZ TRST Via Torre blanca 21 Trst A Josip Znidaršič trgovina jestvin Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu reg. zadruga z neom. zavezo Trst Via Romagna 18 ali oglasi •ZNANJA želi soliden, trezen, dobrosrčen starejši posestnik, trgovec in obrtnik z otroci v Ljubljani, z izobraženo, pošteno, pridno, dobrosrčno in simpatično gospodično aH vdovo brez otrok z denarjem. Dopise z razločnim naslovom na «Lovro Se man poštno-ležeče Ljubiiana«. Tajnost zagotovljena» 1688 SLUŽKINJO za odgojo dveh otrok, vestno delavko, vajeno vseh pohišnih opravil, najraje srednjeletno, sprejme gospa na deželi. Ponudbe pod «Služkinja» na upravništvo. 1686 Gostilna „flLLE VIOLE" Trst Kavarna „Miramar" Trst Piazza Ubertft Družina Milič Restavracija .ALLA POSTA" Trst Via G. Galatti 18 Svetka vd. Kjuder gostilna in tobakama flnton Ravbar trgovec Komen Podružnica Ljubljanske Kreditne Banke TRST Vogal Via Valdlrivo 27 — Via XXX Ottobre- Roža Birsa gostilna Trst Scorcota S. Pietro 97 Tvrdka Ettore Gazzulli ustanovljena 1905. L TRST Via Glorgio Vasari 6 — Telef. 34-18 Josip Dolčič Prva tržaSka obrtnija za izdelovanje kislega zelja In repe Trst Via della Sorgente 9 Via Maiolica 13 IVAN KERŽE zaloga kuhinjskih potrebščin TRST Piazza M. R. Imbrlani 1 Vrdela-Timignano 15-92 Černigoj Roman pek In slaSCICar Trst Via Molino a vento 3 BILANCIST, sposoben, izkušen v slovenskem in italijanskem jeziku, se išče za raznovrstno blago. Plača po delu. Naslov pri upravništvu. 1676 Tvrdka Jakob Vatovec nasL Trst Jurij Černe trgovina jestvin Trst J. STANKO GODINR domača tvovnica mila in kemiško-tehntčnih izdelkov TRST Via delto Scoglio 316 — Telefon 18-78 MOTOR na nafto, z vozom rn podstavkom, 12 H. P., skoraj nov se proda radi selitve. MLATELNICA, motor na petrolej, popolen se proda. MLIN na nafto, v najboljši legi Istre, dobro postavljen, se- proda radi selitve skupno s stavbo in stavbiščem. Naslov pove Milič, restavracija AHa Posta» Trst, Via G. Galatti 18. 1 PRAKTIKANTKINJO, veščo strojepisja, sprejme La Fondiaria v Barkovljah. 6 POTOV ALCA za zavarovanja vseh strok, sprejme Drag, Starec - Barkovlje. Plača po dogovoru. 7 V VELIKEM REPNU se predasta dve poslopji in polje. Pojasnila daje Bole, Opčine 341. (8) BABICA, diplomirana, govori slovensko, sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Stroga tajnost, Via del Bosco 10-1. 2 Ž1MNICE izdelujem. Pridem tudi na dom. Via Moise Luzzatto 3-IV. 3 DEKLE, 15 letno, pridno in pošteno, brez sta-"šjV* vstopiti v kako trgovino ali k boljši družini v mestu ali na deželi. Vera Petkov-Šek, Sv. Peter na Krasu št. 41. 4 Suban Fran gostilna Sv. Ivan pri Trstu Giuseppe Spechar Ivan Mahorčič prodajalna jestvin in kolonl}alnega blaga Trst Ca m po S. Giacomo 18 Podružnica Via deli' Istria Trst Via S. Caterina 7. vogal har I Via Mazzlni I Fran Narobe trgovec jestvin Trst Via Commerciale 18 Podružnica Via Valmauro 19 KREPKEGA kovaškega vajenca, sprejme Ivan Sček, kovaški mojster v Vipavi. 5 V NAJEM se odda s 1. februarjem pod zelo ugodnimi pogoji lepo. malo posestvo s sta-novan em v bližnji okolici Gorice (20 min. od želez, postaje), primerno za upokojenca. Pismene ponudbe pod «Posestvo» na upravništvo Edinosti. 1692 Izšel je 99 EDINOSTI" Cena: V usnje vezan L 8.— „ platno . , 4.— Dobiva se v tiskarni „Edinost* in v knjigarni Štoka, Via Milano. A ŽIVNOSTENSKR BRNKR PODRUŽNICA V TRSTU Ivan Milič buffet Herpelje-Kozina Lojze Šinigoj gostilničar Dornberg F. ŽRGRR odlikovana destilacija brinjevca, tropinovca, zaloga vin in likerjev TRST „ Vla S. Francesco 18, vogal Palestrlna i^ra- . višina £ ' ? ♦___ JSC___ _________ ■ . _ ^^ —_ —_ —' — ■ M um m ^v •> ? SREČNO IN VESELO NOVO LETO <> voščijo vsem svojim cenjenim odjemalcem, gostom, klijentom, sorodnikom, prijateljem in znancem v Trstu in na deželi * ;: naslednji denarni zavodi, tvrdke, zaloge, institucije, knjigarne, krojaCnice, gostilne, restavracije, posestniki itd. itd. * ? « Anton Renko trgovina jeitvta F. Buda urarna in zlatarna lvančič Jakdb in Toftč! gostilna Ivan Renko trgovina jestvin . F.lli Klun Avtomobilno podjetje Gentili & Crismancich | Trgovina manufakturnega blaga Povh Alojzij ura« fn zlatar Delavsko Kons. društvo pri SV. JAKOBU in VALENTIN BREZOVEC Anton Ravbar trgovina jestvin in mešanega blaga KOMEN Peter Rehar in sin zaloga usnja Gostilna NARODNI DOM Trst Via Moiino a vento 7 SV. IVAN pri TRSTU Odlikovana pekarna in slaščičarna Lovrenc Rebula Trst Via Udine 57, Tel. 41-38 Vekoslav Kodrič In družina Trst Sv. Mar. Magd. spodnja 59 Fr. Milič pekarna In slaštićarna Trst Sv. Ivan spodnji 556 Rotonda del Boschetto Tvrd k« A. Jaklič Zafred gostilna prt Starem LenCku Trst Campo Belvedere 1 SV. IVRN pri TRSTU Albert Povh u rat Trst Via Mazzini 46 Hočevar Ernest trgovec tmmmMZMmimmgMMBBmil- H ruševje ■ ^ S, fcucker Franc mlekarna na drobno In debelo DRUŽBA BLOCCHISTI MILRNESI Odlikovana mlekarna V. COMiNOTTI ' Trst Via Rossettl 8 Ivan Rolih trgovina jestvin Trst Sv. M. Magd. Camp. 587 A Trgovina manuf. blaga „PRI SLAVCU" Leopold Kuret Trst Sv. M. M. 557, Via Fiume, vogal Costalunga ^acasas^zM^__ i Trgovina Hinko Schmidt Trst Sv. Ivan Prime Ivan lastnik buffeta X Trst Via S. Larcaro 20 Trst Via XXX Ottobre 19 TRST Corso Vittorio Emanuele 111/25 M Aite trgovina modnega in manufakturnega blaga Trst Via Mazzini 37 A i ! Just Daneu ugovina jestvin SSS Mario Ferlin mlrodilnica Trst Sv. Mar. Magd. zgornja 2 (Btvto) Telef. v - - --v, '^mm Bak Anton trgovina jestvin in koionijainega blaga s prodajo oglja, Brv In petroleja Sv. Ivan 753, pri Trstu HMiifimBHHnnB Tvrdka Gregor Zidar trgovina jestvin Trst Via Fiume 48 Ceket Rozalija „Gostilna prt Roži" Trsi Via Solita rio 21 Franc Makovec Pekarna Trst Campo Belvedere Ravbar & Candare trgovina Jestvin Tnft Sv. Mar. Magd. zgornja 8 (Blvio) Usnja rna F. Cink Trsi Via Udlna 49 (prej Belvedere) naj v Zatopi „Prave Franckove kave" Trst Via Soiltarlo 4. Tel. -11-47 CL Ddtlinar Uvoz tn izvoz papirja Trst Via Ugo Potonlo 5 Jf Radoslav Petrič uvoz in izvoz Trst Leopold Štrekelj trgovina jestvin tn koionijainega blaga Trst Piazza Garibaldi 6 Okrajna posojil, v Komnu reg. zadruga z neomejeno zavezo Fran Trampuž trgovina jestvin Trst Sv. Ivan. S. Cilino 751 Josip Cernigoj pekarna in alalčiCarna Trst Via S. Marco 15 Karel Tro št upravitelj Pekarne BRATOS A Trst Chiarbola sup. 16 (Via deli'Istri a) Andrej (Jrdih trgovec Trst Via Cesare Battisti 9 Josip Prelog Antonov trgovina jestvin Trst Via deli a Guardia 44 Ivan Bidovec trgovina Jeatvin in koionijainega blaga Trst Via Genova 13 Alberto Bignami zaloga vrvi fn stičnih potrebščin Trst Via Economo 16 Tvrdka GiuseppeStruchel trgovina modnega in manufakturnega biaga Trst Via Mazzini A Ivan Tomažič trgovina Jestvin Trst Via Molin a vento 5 Sever & Komp. trgovina a semeni In deželnimi pridelki Trst Trgovina Karel Šiškovič Hrpelje - Kozina - Črnikal Mavrič Just trgovina Jestvtn Trst Via deli' Istria 14 Vekoslav Zega trgovina Jestvin na drobno in debelo Trst Via Cesare Battisti 17 Zgur Leopold trgovina Jaatvta Trst Via Roma 15 Ivan Prelog trgovina jestvin in koionijainega blaga Trst Via Molin a vento 1 Štrancar Fr. zaloga domaČih vin Trst Vla Cunlcoli 8 in Via Glullanl 32