Uredništvo inupravništvo: Kolodvorske ulice Stov. 16. Z urednikom so more govoriti vsaki dan od 11. do 12. ure. Rokopisi se ne vračajo. Inserati: Šeststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje se popust. ljubljanski List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsaki dan razen nedelj in praznikov ob £». uri zvečer-. Velja za Idnbljano v upravnigtvu: za oelo letcr6gld., za pol leta 3gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr., na mesec 60 kr., poiiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več. Po pošti velja za celo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden mesec 86 kr. Štev. 13. V Ljubljani v četrtek 13. mareija 1884. Tečaj I. Po govoru gosp. ministra Dunajevskega. Pravo je zadela avtonomna stranka v državnem zboru, ko je vladi sami prepustila braniti proračun za 1. 1884. Vsaj je v ta na men gotovo najbolj sposoben minister, kate remu so izročene avstrijske finance. In da je po polnem kos svoji nalogi, dokazal je Duna-jevski v sijajnem govoru, s kojim je uniči vse ugovore in napade levičarjev na sedanjo sistemo in njeno državno gospodarstvo. Bolj občutljive lekcije opozicija uže dolgo ni dobila; hipoma so utihnili po njenih glasilih navdušeni slavospevi na ljubljenca manjšine mlajšega Plenerja, in zastonj se prizadevajo, hladiti in lečiti skeleče rane, s katerimi je rezna zgovornost Dunajevskega smrtno zade vala Ajanta nemških liberalcev. Ministrov govor zasluži po obliki in vsebini, da ga študira vsakdo, ki se sploh zanima za avstrijsko politiko. Razkrojiti se da v dva dela; v prvem iz strokovnjaškega stališča odgovarja finančnim halucinacijam svojih protiv-nikov, v drugem razvija v velikih potezih politični program sedanje vlade. S kavstično ironijo pobija najprej vse na videz tako utemeljene ugovore in kritične opazke Plenerjeve. Kako veselje je zavladalo v liberalnem Izraelu, ko je poslanec hebške trgovinske zbornice skrbno uredil in uvrstil dolge čete številk ter jih kot zmagonosni vojskovodja oblastno vodil v boj proti ministerstvu. Ali neusmiljena roka segala je vmes s kruto odločnostjo — in kakor pajčevina bil je pretrgan Plenerjev učeni aparat! Dokazal je minister, kako lokavo, ob enem pa, kako lehkomiselno da je ravnal njegov protivnik, ko je iz umljivih uzrokov z najtemnejšimi barvami slikal naš finančni položaj. Daje Plener primerjal ko-nečne številke 1. 1880 s proračunom 1. 1884 ter na tej podlagi izvajal svojih sklepov, bilo je po vsem neopravičeno; proračun se skoraj nikdar ne ujema z računskim sklepom in 1. 1883 znaša razloček med obema nič menj nego 71/* mili-nov, za katere se mora znižati lanski pri- Listek. Puiiin in Baburin. (Spisal Ivan 'I' u v g e n e v. poslovenil K. Štrekelj.) (Dalje ) Kako četrt ure pred določenim časom napravim se druzega dne k kutafijskemu stolpu. (Bilo je v začetku aprila, brstje se je razpenjalo, trava je zelenela in vrabci so šumno čivkali in lovili se po lipovkovem grmovji) Z&čudim se nemalo, ko zagledam uže Muzo, nekoliko v strani, nedaleč od ograje. Prehitela me je bila. Odpravim se proti nji, ali tudi ona prihaja mi uže naproti. Pojdiva k kremeljskemu zidu, zašepeta hlastno in povesi svoje oči, — tukaj so ljudje. Odpraviva se na rečeno mesto. — Muza Pavlovna, začnem jaz ... ali tedajci mi seže ona v besedo. manjkljaj. Isto tako ne gre, kar v en dan brez vsake kritike seštevati troške in dohodke, ka kor je storil Plener, kajti med njimi je mnogo prehodnih številk, ki nimajo nikakeršnega upliva na državni budget. Izvrstno je potem Dunajevski bičal ono farizejstvo, ki najprej na vse pretčge zahteva, da se ima država ozirati na kulturne potrebe, da ima graditi železnice, urejati reke, razširjati šolstvo, potem pa, ko se vlada ravni po storjenih sklepih s povešenimi očmi jadikuje o „neproduktivnih" izdatkih! Z neovržnimi številkami zavrača še pavo primero našega položaja z Italijo in italijanskim gospodarstvom in zagotavlja zbornici, da izgine upravni deficit uže prihodnje leto, ako ne bo prav posebnih nezgod in ako se vsaj sprejme novela o’pristojbinah in davek o žganji. Z isto reznostjo zavrača minister v političnem delu svojega govora uže tolikrat pre žvekovano prazno govorico o zatiranji nemštva ter si prav pošteno privošči nesrečnega Car-nerija. Posebno ugajal pa je desnici oni odstavek, v katerem Dunajevski, samosvestja poln, poudarja, da se notranja politika avstrijska ne ravna po vsakem pihljaji, ki iz inozemstva prihaja črez naše meje, temveč, da je Avstrija sama dovolj močna in samostojna, po svoji in svojega presvetlega vladarja volji urejati svoje notranje razmere. In ko je minister naglašal, da se kabinet nikakor ne boji usiljenega mu boja, kateri se mora končati s porazom one stranke, ki svojo korist pojednači z državnim interesom, donela je burna pohvala z desnice govorniku in njegovim mogočnim besedam. Zgodovina nam poroča o govorih, ki daleč presegajo efemerni pomen, ter globoko uplivajo eel6 na zagrizenega protivnika. Skoraj bi sodili po razsodbah dunajskih listov, da se ima veliki govor Dunajevskega prištevati takim oratoričnim proizvodom. Cel6 „N. fr. Presse" s kislim obrazom priznava ministru „die enormen Fortschritte in der finanztech-nischen Ziffernrhetorik", in „Wr. allgem. Zeitg." pravi naravnost, da se mora finančnemu ministru priznavati „Gewandtheit in der Polemik." Med Slovenci se pač ni bati res- — Prosim vas, spregovori s hlastnim ali tihim glasom, — ne obsojajte me, ne mislite nič slabega. Napisala sem vam listek, povedala vam kraj, ker . . . sem se bala .... Po-zdevalo se mi je včeraj, — da ste nas vse zasmehovali. Poslušajte, pristavi na enkrat s krepkim glasom, stegne se in obrne proti meni — poslušajte: Ako komu kaj zinete . . . ako poveste, pri kom sva se videla, skočim v vodo, utopim se, umorim se sama. Tu me prvič pogleda s tistim znanim, pozornim in ostrim pogledom. „Da bi to storila, v resnici ... to bi bilo nekaj!" mislim sam za se. — Prosim, Muza Pavlovna, povzamem hitro, kako morete imeti o meni tako grdo mnenje? Sem-li jaz sposoben, izdati prijatelja in žaliti vas? Saj pač v vaših razmerah ni nič pohujšljivega, kolikor vem .... Za božjo voljo, pomirite se. Muza ne premakne se z mesta, posluša me in samo oči zopet povesi. — Še nekaj vam moram povedati, povzame in nadaljuje svojo pot, — sicer bi nega protivja sedanji vladi, kajti na politične kozolce, s katerimi se razveseljujejo posamični hudomušni „radikalci", se vendar ne gre ozirati resnemu politiku. Ali vreme je nestanovitno pri nekaterih gospodih, in tedaj zabilježimo iz včerajšnje številke najstarejšega slovenskega dnevnika sledečo izjavo o govoru finančnega ministra, s katero se po polnem ujemamo: „Pa lehko je saraosvestno govoril, kajti kazal je na uspehe na gospodarskem in finančnem polji, katere morajo celo zagrizeni protivniki priznati." Forsan et haec olim meminisse juvabit! Naši gozdi in skrb za njih obstanek. ii. Kako pa se ravna z našimi gozdi? Da dobimo na to vprašanje natančen odgovor, ni nam treba si veliko glave beliti; treba le, da trezno pogledamo okoli sebe. Na vsako drugo reč se posestniki bolj ozirajo, za vsako drugo reč imajo več razuma, kakor za gozde. Kmetu ali malemu posestniku sploh služi gozd v prvi vrsti za to, da iz njega z najmanjšim trudom povišuje svoje letne dohodke, kolikor največ more. Gozd mu je pribežališče, kjer išče v vsaki sili denarjev, kadar drugod denarne pomoči ne najde ali pa se zanjo truditi noče. Treba li soli, treba li obleke, ali pa davke plačati, — hajd v gozd in podere prvo drevo, katero zagleda in katero se za potrebno svoto spečati da. Ali je drevo ob pravem času posekal, ali je padajoče drevo poškodovalo druga mlajša poleg sebe rastoča drevesa — za to se ne briga. Zadovoljen je videti okoli sebe še druga drevesa, ki bi se dala ob svojem času prodati. Kaj je takemu posestniku mar, da z razgozdenjem in pustošenjem gozdov zmanjšuje svoje premoženje in premoženje svojih otrok, in da dela škodo, katera se čez leta in leta morebiti celo ne dft več popraviti! lahko mislili, da sem znorela. Povedati vam moram, da se hoče ta starec z menoj ženiti. — Kateri starec? Plešasti? Punin? — Ne, ne ta, oni drugi... Paramon Semenič. — Baburin? — Da. — Kako? Ali vam je to predlagal? — To je, da. — In vi se vč da ste ga zavrnili? — Ne, jaz sem se mu udala... ker ta-crat še nisem razumela ničesar. Sedaj — je stvar drugačna! Jaz sklenem roki. — Baburin in — vi! Saj ima uže okolu petdeset let! — On pravi, tri in štirideset; ali to ne de nič. Naj bi imel tudi samo pet in dvajset let, ne bi ga vzela. Kako življenje pa je to? Celi tedni preidejo in — niti enkrat se ne posmeje! Paramon Semenič je moj dobrotnik, jaz mu moram biti hvaležna; vzel me je k sebi, izredil, in brez njega bi bila jaz pro-pala; moram ga zatorej spoštovati kakor očeta. Ali omožiti se ž njim! Rajši takoj umrem! Rajši takoj v grob! Kaj pa še hočemo govoriti o onih posestnikih, ki so prišli na kant! Kadar uvidijo, da se prodaji posestva ni moči izogniti, hočejo iz svojega posestva, tako rekoč za slov6, izsesati vse, kar se le da. Njiv, travnikov in vinogradov ne morejo po polnem uničiti, če tudi jih v vsem zanemarjajo — kajti taka škoda se da v 3 do 4 letih popraviti, — pač pa gozde. Koliko debelih hrastov, smerek, bukev itd. je uže v kratkih nočeh splavalo skozi vedno suha pijančevska grla! Čim boljše so ceste, tem lože se vse raz-peča, — tem večja pa postane tudi nevarnost, da se gozdi po nepotrebnem kvare. To vidimo na Gorenjskem in Notranjskem. Dan za dnevom se izvažajo po južni in Rudolfovi železnici ogromne množine lesa proti Trstu. Ako jemljemo poleg tega še v poštev, koliko lesa in drv se dom& v deželi uporablja, ne smemo se čuditi, ako vidimo po teh krajih leto za letom več |goljav, katere poljedelstvu niso pripravne ter postanejo puste skaline, ko bode dež z njih spral ono tanko skorjo rodovitne zemlje, s katero so sedaj še pokrite. Na Dolenjskem je v tem oziru nekoliko boljše; pa vsaj tam tudi ni toliko ugodne prilike za iz-važevanje lesa. Vendar skrbč več parnih žag v kočevskem okraji, veliko število ogljarjev in različni posamezni posestniki sami', da gozdi ne ostanejo nepokvarjeni. Omeniti še moramo drug način gozdnega kvarjenja. Spomladi se nasekuje po vsi deželi na tisoče najlepših in najčvrstejših dreves — samo zaradi nekolike smole. S takim postopanjem se jemljejo drevesom najboljši soki. Če tako nasekano drevo hira in čez nekoliko let usahne — poseka se in stvar je pri kraji. Da je treba njive, travnike, vinograde obdelovati in gnojiti, ako hočemo od njih kaj dobička imeti, to je uže vsakemu, še toli trmastemu kmetu znano, — da je treba hrane in pijače tudi gozdu, to ljudem ni mar, kajti brez usmiljenja pobirajo v gozdu stelje, kje in kadar njim najbolj ugaja. In koliko mladik se pri tem delu še leto za letom pokončuje! Da menj izobražen kmet tako misli in dela, ne smemo se čuditi, če pomislimo, da je tudi med izobraženimi ljudmi še zelo razširjena misel, da je gozdu vsaka še toli slaba zemlja zadosti dobra, ter da se mora gozd sam ob sebi brez vsake človeške pripomoči razvijati. Gozdi služijo dostikrat tudi za pašnike. Posebno v hribovitih krajih, kjer je malo travnikov, stira se živina v gozde na pašo , kjer potem mlad narastaj grize, ali pa, kar mu za jčd ne tekne, potepta. Ni čuda potem, da nahajamo tako malo gozdnega narastaja. Nekoliko previdnejše, kakor mali posestniki, ravnajo z gozdi veliki posestniki, posebno oni, ki so bolj premožni. S zadovoljstvom povemo, da nahajamo posestnike, ki z gozdi prav racijo-nalno gospodarijo, ki izsekujejo gozde po narejenem črtežu in skrbč ob jednem za novo pogozdenje; a imamo pa tudi takih veliko- — Ali kako morete govoriti vedno o smrti, Muza Pavlovna? . . . Muza zopet postane. — Je-li življenje tako lepo? Tu imate tega vašega prijatelja, tega Vladimira Niko-lajiča; lahko rečem, zaljubila sem se vanj samo od žalosti in jada; — tu zopet je ta Paramon Semenič s svojo snubo . . . Punin, dasi me nadleguje s svojimi pesnimi, me vendar še ne trapi tako do skrajnosti; vsaj ne sili me prebirati zvečer Kar&mzina, ko mi od trudnosti glava toliko da ne pade z vratu. In kaj neki imam od teh starcev? Še pri-tožujeta se, da sem ž njima hladna. Ž njima naj bi bila jaz — ljubezniva? Ako me bosta še dalje silila — pobegnem. Paramon Semenič sam vedno govori: svoboda! svoboda! Ali tudi jaz bi si želela svobode. No, in kako se to ujema? Vsak naj ima prosto voljo, le mene naj vedno tiščč v ječi! Sama mu bodem to povedala. Toda, ako me izdaste ali samo kaj zinete, zapomnite se: potem me ne boste več videli! Muza postane sredi ceste. posestnikov, katerim so od njih dedov podedovani gozdi zadnja molzna krava, — kadar njim usahne to mleko, konec je njihovemu posestvovanju, narejena pa je narodnogospodarska škoda, ki se ne da več, ali pa z velikim trudom še le po več desetletij popraviti. Iz prav verjetnega vira se nam zatrjuje, da je na Kranjskem število takih veleposestnikov zelč veliko. Najboljše gospodari še država s svojimi gozdi — pa ni čuda, ker ni navezana na dohodke iz gozdov v 6ni meri, kakor kak drug privatni posestnik. A tudi postopanje v državnih gozdih nam časih jasno kaže, da si do-tični oskrbniki upliva gozdov na podnebje in sploh njih imenitnosti niso po polnem svesti. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Budgetna debata v poslanski zbornici zanima vse kroge in vsled tega so za nekaj časa potihnila druga dnevna vprašanja. V ogerski zbornici delujejo med tem razni odseki, ko se pri nas bijejo govorniške bitke. Gospodarstven odsek pretresava obrtniško novelo in sklenil je, da se imajo v vseh mestih, kjer je reden magistrat in vsaj 100 obrtnikov, na zahtevanje poslednjih ustanoviti obrtniške zadruge. Odsek za računski sklep je predložil 11. t. m. liberalni stranki zbornice svoje poročilo o računskem sklepu med Ogersko in Hrvatsko. Stranka ga je brez debate sprejela in tudi potrdila več koncesij za razne lokalne železnice. Tuje dežele. Iz Belega Grada poroča „ Polit. Corr.“ zanimivo novico o obletnici srbske kraljevine. Kralj Milan je namreč pri tej priliki govoril resne in važne besede. Državnemu svčtu je poudarjal pri sprejemu, da mora mlada kraljevina vedno stopati po poti napredka in da ue sme več to biti, kar je bila poprej. S samostojnostjo je sprejela dežela dolžnost, okrepiti se moralično, politično in gospodar-stveno; vsled tega mora postati temelj svobode, a tudi reda in zakonitosti na balkanskem poluotoku. V napredku je treba iskati poroštva za bodočnost, in sicer v napredku, ki pred vsem drugim spoštuje zakone. Taka politika je jedino mogoča, in kralj je poudarjal, da se je bode vedno držal. Ob jednem se je izrazil, da upa najti vse sinove kraljevine srbske na svoji strani, v prospeh in slavo domovine. Mestnemu zboru pa je priporočal večjo delavnost in več inicijative v mestnih zadevah. Vlada ne more vsega sama pričeti, a podpirala bode krepko mestne očete, ako bodo opustili ono apatijo, ki se je jela širiti v občinskem življenji. „Nordd. allg. Ztg.“ še vedno hudo pole-mizuje zoper »nemško svobodomiselno stranko". Nabira vse sovražne glasove in jih podaje svojim čitateljem. — Ne boste me več videli! ponovi rezko. Tudi v tem trenotji še ne povzdigne svojih oči; kajti dobro je znala, da bi se neizogibno izdala in pokazala, kaj ji teži dušo, ako bi ji kedo naravnost v oči pogledal .... Zato ni nikdar, razen v jezi in ljubezni, povzdigala svojih oči — in tedaj upirala jih je trdno na moža, s katerim je govorila Njen mali, rožnati, prijetni obraz pa je kazal železno voljo. „No — mislil sem za se, — Tarhov prav pravi; ta deklica — je nov tip.“ — Mene se vam ni treba prav nič bati, spregovorim naposled. — Zares ne? Tudi ako bi.. . Ravno ste omenili najine razmere ... Torej tudi, ako bi... Tu umolkne. — Tudi v tem slučaji ni se vam treba bati mene, Muza Pavlovna. Jaz nisem vaš sodnik. Ali vaše tajnosti zagrebel sem — sem le. — Tu pokažem na svoje prsi. — Verujte mi, jaz vem ceniti... — Imate moj listek pri sebi? praša me nenadoma. — Da. Feldmaršal Mol tke poziva nemške urade, ruštva in posamične rodbine, naj blagovoljno generalnemu štabu posodijo v originalu ali pa v prepisu vse one dokumente, ki se tičejo bojev Friderika II. Generalni štab nemške vojske hoče namreč izdati obširno zgodovino one zanimive dobe, in zato poziva ves nemški rod k sodelovanji. Iz Pariza pride važna vest, da so menda dogovarjanja med vladami glede skupnega postopanja zaradi dinamitnili zločincev dovršena in da pristopi tej zvezi vseh pet velesil in dve srednji državi. Ako se to poročilo ob-istini, potem je storjen velik korak proti ru-deči pošasti in strašilu moderne družbe. Državni podtajnik za mornarstvo je pisal mcu Mr. Guillotu pismo kot odgovor na list, s katerim se je poslednji obrnil do vlade zaradi znane Gordonove proklamacije o pro-laji sužnjev v Sudanu. Tajnik piše, da so dobile francoske ladije strog ukaz, ostro paziti na sumljive barke in v potrebi jih pre-iskavati, ker to dovolijo mednarodna določila. Proti ladijam, ki jadrajo brez prapora in brez papirjev, se bode postopalo kakor proti piratom (morskim roparjem). Tujih ladij se ve da ni mogoče preiskavati, ker bi s tem prelom-ljevali mednarodno pravo. Postopati se more samo zoper ladije s francoskim praporom ali zoper one, ki plujejo pod francoskim pokroviteljstvom. Vprašanje o razoroženji vlad stoji tudi na dnevnem redu. Ruski „Nord“ ga posebno poudarja in trdi, da je ravno sedanji čas izredno sposoben za olajšavo tega bremena. Pač bi zginila ona silna mora, ki tlači sedaj v podobi obilnega vojaštva vse narode, pač bi bilo na tisoče milijonov prostih za gospo-darstvene razmere, ko bi se ta lepa ideja mogla uresničiti. A do sedaj še ni prekoračila akademične diskusije. Kakor pišejo laški listi, hoče zbornični predsednik Fari ni navzlic znanemu sklepu zbornice na vsak način odstopiti. Predvčerajšnjem je čital podpredsednik Spa"t,igati zbornici njegovo pismo, v katerem izreka svoj preklični odstop. Govorniki vseh strank so toplo priporočali, naj se Farini naprosi, da še ostane. Naposled je Grimaldi nasvetoval dnevni red, v katerem se popolno zaupanje izrazi Fariniju in njegova demisija ne sprejme. „ Polit. Corresp." poroča iz Carigrada, da odnošaji med Porto in Angleško niso ravno prijazni. Anglija se je vpirala pošiljatvi turških vojakov v Egipt, čeravno je formalno pripoznala souvereniteto sultanovo čez Nilove dežele. To postopanje ni prijetno uplivalo na turške merodajne kroge. Vrh tega so se v novejšem času razgovarjanja o podaljšanji kupčijske zveze nekako razdrla in to je zopet uzrok, da se prijateljstvo ni ravno zboljšalo. Turška vlada je v novič ostro naročila guvernerjem albanskim, da ne smejo nikakor dovoliti v njihovem področji nabirati prostovoljcev za Egipt ali Sudau. — Kje? — Tu v žepu. — Dajte mi ga... hitro, hitro! Iz žepa potegnem včeranji listek. Muza ga prime hlastno se svojimi nežnimi ročicami in postoji nekoliko pred menoj, kakor bi se mi hotela zahvaliti; ali hipoma se zdrzne, pogleda okrog in brez pozdrava spusti se dalje po poti. Jaz gledam v stran, kamor je odšla. Ne daleč od stolpa prikaže se postava, zavita v almavivo (almavive so bile tedaj jako v modi) — in v ti postavi takoj spoznam Tarhova. „A, bratec — mislim si, — ako tu stojiš na straži, gotovo se ti je to prej naročilo." In zvižgaje odpravim se domov. Nisem še druzega jutra popil svojega čaja, ko vstopi k meni Punin. Prišel je v sobo z nekako žalostnim obličjem, začel se je priklanjati, pogledaval je nazaj in prosil me od-puščenja zavoljo svoje neskromnosti. Hitel sem pomirit ga. Jaz grešni človek mislil sem, da si je prišel Punin k meni izposodit denarja. V Atenah opozicija vladi dela mnogo preglavice. Član 15 novega načrta o vojaški rezervi, vsled katerega bi vlada smela tri razrede rezervistov poklicati na vaje in jih šest mesecev orožene pridržati, smatra se od nasprotne stranke kot protiustaven. Celo neka abstinenčna politika se priporoča, ako vlada ne odjenja. V Washingtonu so 11. t. m. obravnavali zuano sočutno adreso o smrti Laskerjevi. Freelinghuysen je izjavil, da nima predsednik Zedinjenih držav nobene posebne želje glede adrese, katero je Bismarck vrnil amerikanski vladi. Namen ni bil neprijazen; čeravno se v Ameriki obžaluje postopanje kancelarjevo, se stvar vendar ne tiče amerikanske vlade in je ne zadeva v nobenem oziru. Dopisi. Z Gorenjskega, 9. marcija. Vaš uvodni članek o „Rudeči pošasti" je pač dobro osvetil pretečo nevarnost socijalizma; dovolite mi tedaj, da se pridružim Vašemu mnenju s sledečimi vrsticami: Anarhističnim neredom nasproti morajo stopiti v boj vse države širnega sveta, ako nočejo izpodkopati same svojih temeljev. Vsako stoletje skorej je rodilo posebne ideje in vprašanja, ki so več ali manj vplivale na razvoj občne omike. Sedanja d6ba nas žene v boj za narodnostne svetinje — ta ideja je kakor burna vihra pridrvila čez Evropo in ljudstva jela bratiti ali pa ja je spravila v krvava sovraštva. Naša Avstrija ima svoje jednake boje, ki so zavzemali pozornost vsacega; mislilo se je, da zaradi tega nema socijalizem pri nas tal, a varali smo se britko. Tudi k nam je zašel in treba nam je vojnikov in krepkih sil zoper njega. Zato pa mora narodnostno vprašanje kmalu biti rešeno, da dobimo skupnih, čilih močij zoper ljutega, krvavega sovražnika človeške družbe. Podati si moramo roke v spravo — a žalibog liberalna stranka tako smelo odbija vsa naša približevanja, ona hoče imeti sama gospodarstvo po-vsodi, ali z druzimi besedami, imeti hoče boj, ki veže naše moči, in pomaga socijalizmu po stari prislovici: Dudbus certantibus .... Da bi pač boljši elementi prišli k spoznanju, dokler ni prepozno, dokler ne zavrišči nevihta, dokler grom ne strese starega poslopja! Iz moravske doline, 11. marcija. [Izv. dop.] Tudi mi smo se razveselili Vašega lista, tem bolj, ker malo slovenskih časopisov prihaja v naš kraj, v katerih bi se v prvi vrsti na težnje naših občin toliko ozir jemalo, kakor ste Vi storili v prvih svojih listih. Naše prebivalce so članki o prenaredbi občin jako zanimali in želja vseh je le ta, da se kmalu kaj ukrene v tem smislu, kakor ste ga Vi sprožili. Dovolite torej, da Vam časi tudi kaj poročamo iz naše doline. Letos je kmetijska družba ali njena pod-družnica, k kateri mi spadamo, prav oživela. Ali zadovoljil se je s tem, da je poprosil čašice čaja z rumom, ker samovar še ni bil spravljen. — „Ne brez trepeta in nemira v srci pridem vas obiskat11, začne in odgrizne košček cukra. — „Vas se ne bojim, pač pa vaše spoštovane babice. Sram me je tudi svoje obleke, kakor sem vam pravil". — Punin po-tegue s prstom po robu svoje obnošene suknje. — „Doma to nič ne de, tudi na ulici me to ne briga; ko pa stopi človek v zlate palače — stopi mu ob enem svoja revščina pred oči — in tam ves zmočen stoji". — Stanoval sem v dveh sobah v entresoli, ali dotle še nikomur ni prišlo na misel imenovati jih palače, in še telo zlate palače; no, morda je Punin govoril °. celii babičini hiši, katera pa se vendar tudi I11 odlikovala s posebnim bleskom. Očital mi Je’_ q aJ J**1 včeraj nisem obiskal. — Para-mon bemenič, reče mi, vas je pričakoval, aasi je bil uvčrjen, da ne pridete. Tudi Mu-zička vas je pričakovala. Kako ? Tudi Muza Pavlovna ? vprašam. ludi ona. Kaj ne, ljubeznivo devico imamo pii sebi. Kaj menite? (Da\jo prihodnjič.) Kakor čujemo, pristopilo je mnogo novih članov, in drugi to še nameravajo. „Kmetovalec", katerega smo dobili prvo številko, ljudem jako ugaja in udomačil se bode gotovo tako, kakor nekdaj „Novice". Kmetijska družba je storila z izdavanjem tega lista dobršen korak naprej, a vendar bode treba, da se ozira v bodoče tudi še na druge želje posameznih krajev bolj, nego se je to do sedaj zgodilo. Naša dolina ni ubožna, in pečajo se prebivalci mnogo z živinorejo — zlasti s svinje-rejo. Pleme govedino je pri nas najbolj prikladno — sivo muricodoljsko, toda bikov nimamo. Tu bi morala kmetijska družba pomagati. Po sedaj navadnem načinu javne dražbe posameznemu posestniku ni mogoče omisliti si takega plemenega bika, ker je vsak navadno predrag; skrbeti se bode moralo, da bo družba oddajala živino občinam za denar, katerega jo stane pri nakupovanji, in posestniki bodo pač morali omisliti si tako rekoč — zadruge, da bodo skupno kupovali in rabili plemeno živino. Toliko za danes, morda drugikrat bolj obširno sprožimo to stvar. Konečno pa ne moremo, da ne bi izrekli želje, naj tudi k nam pride jedenkrat kak potovalni učitelj ter naj nam predava o vzboljšanji kmetijstva; hvaležnejših poslušalcev nikjer ne bo našel nego pri nas. Razne vesti. — (Prvo občno uradniško društvo avstr, - ogerske monarhi j e.) Meseca februvarija se je vložilo 589 novih predlogov za zavarovanje živenja s 672 810 gold. kapitala in 4428 avstr, rente, in sklenilo se je 463 novih zavarovalnih po-godeb za 475 000 gold. kapitala in 5535 rento. Vsa zavarovanja so znašala koncem februvarija 40,5 milijonov gold. Vsled smrti je zapadlo prva dva meseca t. 1. 75 polic s 83 800 gold. kapitala in 240 avstr, rente. Zavarovalnina, ki se je imela pobrati 1. februvarija, je znašala 95 430 gold. — (Stanovanja na Dunaj i.) Statistični oddelek dunajskega magistrata je jel priobčevati rozultate zadnjega ljudskega številjenja na Dunaji. Prvi zvezek je te dni izšel in opisuje stanovanja glavnega mesta. Na jednem hektaru občinskega ozemlja stanuje 131 oseb z aktivnimi vojaki vred; v Pešti živi na jednakem prostoru samo 19, v Londonu 121, v Berolinu 185, v Pragi 201, v Parizu 283 oseb. Vseh cest, ulic in trgov ima Dunaj 1044, hiš pa 12 270, 57 cerkva in 6 kapelic. V pretečenem stoletji se je število stanovališč pomnožilo za 6971, tedaj za 127 procentov. Največ hiš ima 3 nadstropja (namreč 28-66 proc.), s štirimi nadstropji jih je samo 7-67 procentov; po posameznih oddelkih računjeno ima notranje mesto čez polovico (57 proc.) čveteronadstropnih hiš. Povprečno pride 12 stanovanj na jedno hišo. Od 1 — 100 stanovalcev ima 85 procentov hiš, več kot 1000 pa samo jodna, namreč „Troihaus“, v katerem stanuje 1184 ljudij. Povprečno pride na jedno obljudeno hišo v Londonu 7‘8, v Parizu 26‘6, v Pošti 33'1, v Pragi 46-l, na Dunaji 59’3 oseb, v Berolinu pa colo 60.6 procentov stanovalcev. Število stanovanj znaša (brez 4200 sob v hotelih) 145 897. V prostorih, ki ne zaslužijo več imena „stanovanje", biva 22 588 ljudij. Na jedno stanovanje pride 5 oseb. Preveč natlačenih je 4597 stanovanj, in sicer je največ tacih v 10. okraji, kjer je vsako deseto stanovanje prenapolnjeno. Brez kuhinjo je 9562 stanovanj. Vsega skupaj nahajamo 239 005 sob, 115 501 kabinotov, 141 970 kuhenj, 37 604 predsob. Povprek pride na vsak prostor l-3, na vsako sobo pa 3*1 procenta ljudij. Od vseh prebivalcev jih stanuje 66 procentov v družini, 16'5 procentov jih je v takozvanih „Aftermiete“ in 8-7 procentov odpade na razne posle. — (Z avstrijsko-ruske meje) poročajo poljski časniki, da so ruski mejni stražniki streljali na tihotapce, ki so nosili žganje čez mejo. Ubili so še na našem ozemlji jednega izmed njih, ki je bil ruski podanik. Od ruske in avstrijske strani pričelo se je preiskavanje te dogodbe. — (V Šibi nji) je preiskava vsled umora Friedwangerjeve družine privedla še drug zločin na dan. Ant. Kleoberg in Rob. Mariin sta obstala, da sta vlani oropala udovo GOckel. Poslednji je tudi povedal, da je skril več lišpa, naropanega pri zadnjem zločinu, v srebrno puščico in jo vtaknil v razpočen zid svojega stanovanja. Vrednostne papirje je vzel Kleeberg, in Mariin trdi, da more samo poslednji povedati, kam jih je vtaknil in poskril. — (Meseca januvarija 1.1.) se je izgubilo na morji 147 bark na jadra in 23 parnih ladij. Voda pač vedno terja veliko žrtev! — (Dobro plačana služabnica.) VNizzi je zapustil silno bogat meščan vse imetje svoji služabnici. Poprej priprosta delavka, ima sedaj vsled velikodušnega testamenta svojega gospoda kacih 3l/s milijona premoženja. — (Si non e vero, e ben trovato.) Ko je potoval angleški kralj Jakob II. po svojem kraljestvu okrog, so mu hoteli napraviti nekoč slavnostni sprejem. V ta namen je siistavil mestni tajnik županu tudi slavnostni govor, kojega si pa župan ni mogel vsled prekratkega časa tolikanj na pamet priučiti, da bi bil izhajal brez šepetalca. Kraljeva navzočnost je spravila preplašenega župana tako ob ves pogum in zavednost, da nij prišel čez začetne besede: „Vaše Veličanstvo". Ko jeclja v svoji bojazni ponavljaje le imenovani besedi, mu zašepeče šepetalec, da bi ga nekoliko ojačil: „Držite vendar glavo po konci, kot se spodobi za moža!" Nesrečni župan ponavlja s tresočim se glasom: „Vaše Veličanstvo, — držite vendar glavo po konci, kot se spodobi za moža!" — „Ali Vas je sam peklenšček obsedel?", pravi na to prav tiho šepetalec, na kar ponavlja župan, sedaj že ves zmeden, glasno kralju nasproti: „Ali Vas je sam peklenšček obsedel?" — „Povem Vam, Vi nas bote vse uničili’1, mrmra šepetalec ves obupan in nejevoljen, in s potnim čelom se odreže župan v svoji ekstazi: „Povem Vam, Vi nas bote vse uničili". — Mislimo si lahko, kakošen vtis jo imel ta govor na kralja. Bazljuten obrne ostr-melim mestnim očetom hrbet, stopi v kočijo in otide s svojim spremstvom. Domače stvari. — (Razstava v Budimpošti.) Dnč l.maja 1. 1885 se bode odprla deželna razstava v Budimpešti in bo trajala do 15. oktobra 1. 1885. Z deželno razstavo v zvezi bo tudi mednarodna razstava, v katero se bodo sprejeli stroji in orodje za malo obrtnijo, kmetijski stroji novejše sostave in važneje patentirane iznajdbe. Ta del razstave vodi poseben odbor. Obsegala bo ta mednarodna razstava: Stroje, katere goni plin, voda, par, elek-tricitota itd.; stroje in orodje za: mizarje, strugarje, tesarje (cimpermane), kolarje, sodarje, kopitarje, izdelovalce lesenih stvari, kovače, ključa-ničarje, orožarje, nožarje, kositrarje, srebrnarje, zlatarje, zlatoklepe, dragotinarje (juvelirje), urarje, mehanikarje, strojarje, rokovičarje, sedlarje, moš-njarje, črevljarje, klobučarje, vrvarje, krtačarje, lončarje, kostne strugarje, kamnoseke, glavničarje, gumbarje, mlinarje, peke, tiskarje, litografe, fotografe, bukvoveze itd. Odbor bode skrbel, da bodo razstavljavci znižane cene na železnicah dobili. Oglasila sprejema deželna komisija v Budimpešti do zadnjega aprila 1884. Oglasnice se dobd pri komisiji, preskrbi jih pa tudi trgovinska in obrt-nijska zbornica v Ljubljani, katera tudi natanč-neja razjasnila v tej razstavi daje. — (Kranjsko eskomptno društvo) je imelo včeraj svoj občni zbor, v katerem so se predložili računi minulega leta. Dohodkov jo imelo društvo 25 657 gld. 45 kr., in zbor je sklenil po predlogu upravnega sveta, da so izplača društve-nikom 71/s procentov dividonde, torej skupaj 11250 gld. Ako se odšteje 1637 gld. 46 kr. za razne deleže dohodkov (tantieme) in 1000 gld. doneska rezervnemu zakladu poverjenikov, pridejalo se bode 11860 gld. rezervnemu zakladu akcijonarjev. Ta fond znaša sedaj 85 600 gld.; ostala svota 263 gld. 99 kr. se pripiše novemu računu. — (Gorelo) je včeraj dopoludne med 11. in 12. uro v slabo ometenem dimniku hiše štev. 11 v Kebru, a hišni stanovalci so ogenj sami hitro pogasili. — Popoludne med 2. in 3. uro izžigal se jo dimnik v hiši g. dr. Ahačiča na Starom trgu štev. 13 in je nastal vsled tega v drugem nadstropji ogenj, katoroga je hitro pogasila požarna bramba. — (Izpit) iz državnega računstva se vrsi 31. t. m. v Gradci. Dotične prošnje naj so vložč vsaj do 27. t. m. pri predsedniku izpraševalne ko- misije, g. Antonu vit. Burgerji, c. kr. finančnem nadsvetniku. — (Ljubljanski postopači pred sodnijo.) Danes sta bila pred deželno sodnijo znana ljubljanska postopača, ponočnjaka in pretepalca, Mulili in Lamovec, zaradi hudodelstva javne nasilnosti in zaradi prestopka lahke telesne poškodbe tožena, in sta bila obsojena Avgust Mulih in Fran Lamovec vsaki na petnajst mesecev težke ječe, poostrene vsaki mosec s postom. — (Uradno izneverjenje.) Danes jo zatožena pred porotniki 201etna Marija Udovič, žena c. kr. poštnega ekspeditorja v Jelšanih, ki se je stoprav 3. junija 1883. 1. omožila, hudodelstva uradnega izneverjenja. Zatožena je hči c. kr. telegrafskega uradnika v Postojini, ki ima razen nje še pet otrok, a jako skromne dohodke. Zatožena učila so je v Postojini poštne službo, potem napravila v Ljubljani izpit in prisegla. Dobila je 15. avgusta 1882. 1. službo kot poštna ekspeditorica v U. Bistrici na Notranjskem pri poštarju g. Valončič-u z mesečno plačo 10 gld., prosto hrano in stanovanjem. Obtožba Marijo Udovič dolži, da je po g. Alexandru Ličan-u na poštno nakaznico oddani denar parnemu mlinu v Budimpešti v znesku 150 gld. upisala v knjigo, a v poštno blagajnico vložila le 15 gld., ostali znesek pa si prisvojila, poprej izpraskavši pravo številko iz poštne knjige; obtožba pravi dalje, da je od oddanega denarja 124 gld. 28 kr., po g. Jos. Ličanu odposlanega po poštni nakaznici g. Con-radiju na Beki, upisala v poštno knjigo le znesek 100 gld. 28 kr., ostali denar pa si pridržala. Ko je zatožena uže v Jelšanih bila omožena, prišla je k nji v Jelšane poštna ekspeditorica Sofija Bobek, ki je ž njo ob jednem služila v Bistrici, ter ji dala, ko je Bobek povedala, da je c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu dotične svote od poštarja g. Valenčiča zahtevalo povrnene, koje je g. Valenčič tudi plačal — pobotnico na 135 gold., katere se je v isti zavezala plačati g. Valenčiču. Zatožena dejanje odločno taji. V poštno blagajnico — pravi — katera je bila v predalčku miznice, je segel lehko g. poštar Valenčič in njegova ljubica prejšnja in sedanja ekspeditorica Sofija Bobek. Zatožena si ni od denarja nič prisvojila in v knjigi nič izpraskala, ako je pa svota odposlana na g. Conradija v Keki napačno upisana v knjigo, temu je kriva Sofija Bobek, ker jo napačno svote narekovala, kajti po njonem narekovanji je zatožena upisovala v knjigo. Potrdilo je dala — pravi zatožena dalje — Sofiji Bobkovi le, ker se je te hude žensko bala, kajti ona je iztirala sestre poštarja g. Valenčiča iz hiše in grozila, še ko jo bila ona v Bistrici, da so ustreli, ostrupi in da bo zažgala Valončičovo hišo s petrolejem. Precej je zahtevala potrdilo, katero je dala v svotah, kakor da bi si bila ona iste prisvojila, nazaj, a ni bilo mogočo potrdila od Sofijo Bobek več dobiti; na to jo prijavila sodniji Sofijo Bobek zaradi javne nasilnosti. A sodnija ni uvaževala te ovadbe, pač pa državnemu pravd-ništvu ljubljanskemu naznanila Marijo Udovič zaradi hudodelstva uradnega izneverjenja. Zaslišani priči, poštar g. Valenčič in Sofija Bobek, oba dolžita Marijo Udovič, da si je prisvojila denar in popravljala poštno knjigo, kakor tudi napačno upisovala. Bobek odločno taji, da bi bila od zatožene dobila potrdilo na 135 izneverjenih goldinarjev s silo, ampak da je nji Udovič isto dala prostovoljno brez oporekanja. Poštar g. Valenčič pa pravi, da bi ne bil stvar nikoli objavil sodniji, nego čakal, da mu Udovič povrne denar. Sofija Bobek mu je pa pokazala še več dokazov, kako je Udovič napačno vpisovala svoto po 3 in 4 gold, katore je moral g. Valenčič še poznojo plačati. Državnega pravd-nika namestnik g. Pajk nasvetuje vslod to izjavo, da so današuja obravnava preloži in da se prične o novih faktih novo kazensko preiskovanje proti Udovičevi; temu predlogu pa zagovornik dr. Mosche odločno oporeka in ga tudi sodišče ne uvaža. Ko so bile zaslišane pričo, oba g. Ličana, katera sta izročila denar, prestane obravnava ob 1. uri in se bode nadaljevala ob 4. uri popoludne, da se izjavita izvedenca v pisavi, g. profesor Globočnik in učitelj g. F- Stegnar. O izidu bomo poročali natančneje jutri. Telegrami »Ljubljanskemu Listu “ Dunaj, 13. marcija. Vladaje izročila zbornici načrt postave o novih olajšavah za lokalne železnice. Po govoru generalnega poročevalca Clam-Martinica prestopi zbornica z veliko večino v specijalno debato. Dnnaj, 13. marcija. Daues ob Vs10- U1'i začetek obravnave proti morilcu H. Schenku in njegovim tovarišem. Prečita se obtožnica in potem se je pričelo zaslišavanje prič. Suakim, 13. marcija. Angleška infanterija in artilerija je danes zjutraj prepodila sovražnika iz vseh njegovih obkopov. VVashington, 13. marcija. Na željo predsednika Arthurja je generalni pravdnik po okrožnici pozval vse okrajne pravdnike, naj natančno nadzorujejo določbe gledč izvažanja ter naj sodnijam izročč vse one, ki bi prestopili te določbe, da se zabranijo sramotni zločini. Dunaj, 12. marcija. Dr. Grč gr pobija levičarske nazore in poudarja velike pridobitve, ki so se pod sedanjo vlado dosegle gledč železnic. Slovani se bojujejo le za jednakoprav-nost vseh narodov, levica pa zahteva, da bi Nemci gospodovali. Parlamentarizmu nikakor ne ugaja, da je državni zbor postal bojišče raznim narodnim strankam. Treba je, da se sedanja ustava zboljša, kar se da doseči le po skupnem sodelovanji. Svoboda v avstrijskem cesarstvu bode le tedaj osigurjena, ako se narodi pomirijo. (Živahna pohvala na desnici.) Debata se sklene; kot generalna govornika se izbereta dr. Herbst in dr. M a tuš. Herbst kritikuje poročilo budgetnega odseka, skuša dokazati, da svota primanjkljaja ni natančna, ker se prezirajo dodatni krediti, in preide na abstinenčno politiko. To vprašanje mu ni načelno, temveč le taktično pitanje; dostavlja, da bode vlada z večino vred levičarje vender le prisilila k abstinenčni politiki. Glede upravne razdelitve Češke naglaša, da Nemci nikakor ne odstopijo od te terjatve, zgodi se, kar koli hoče. „Kaj bo nastalo iz stare avstrijske države?" je patetičen konec njegovega govora. Mat uš kot generalni govornik desnice krepko zavrača predgovornika. Jutri se bode še generalni poročevalec grof Clam-Martinic oglasil; potem se bode glasovalo o pričetku specijalne debate. Dunaj, 12. marcija. Minister za uk in bogočastje je predložil državnemu zboru načrt zakona, ki ureduje oskrbovanje in troške verskega pouka na javnih ljudskih in srednjih šolah in na učiteljskih pripravnicah. Berolin, 12. marcija. Bismarck je dospel zopet sšm. Rim, 12. marcija. Časniki se razgovarjajo o možnosti ministerske krize vsled sedanje parlamentarične situvacije. — Princ Leopold Bavarski je s svojo soprogo odpotoval; avstrijski in bavarski poslanec s soprogama ter mnogo odličnih dostojanstvenikov poslovilo se je na kolodvoru od visocih gostov. Pariz, 12. marcija. „AgenceHavas“ javi, da je kolona generala Negriera naskočila v nedeljo dva forta blizo Jen-Dinha in ju srečno dobila v oblast. Samo jeden častnik je padel. Kolona generala yBri<5ra je v ponedeljek brez boja dospela v Ši pri Duongu, šla 11. t. m. čez kanal Rapides in preskrbela zvezo z Ne-grierom. Baje se Kinezi mislijo pomakniti nazaj, ker menijo, da so jih francoske kolone obkolile. London, 12. marcija. Gladstone se uže bolje počuti. K a h i r a, 11. marcija. Iz Suakima se brzo-javi danes ob 8. uri zvečer: Pri selu Zareba, katerega sta zasedla dva polka, pričelo se je streljanje s puškami. Ostali angleški vojaki so kar nenadoma odšli proti Zarebi, general Graham in Stevvart ž njimi. V Suakimu ostalo je za varstvo 80 topničarjev, 650 mornarjev in mornarskih pešcev ter GOO Egipčanov. Osman Digma ima baje 8000 mož zbranih. Telegrafično borzno poročilo z dnč 13. marcija. gl » 0-00 Pri Ig.v. Kleinmayr k Fed. Bamberg T7- HLo-u-Toljani se dobivajo vedno vse’ knjige društva sv. Mohorja in tudi sledeče knjige: Cimperman, Pesni. 60 kr. Decker, Fizika in kemija. 70 kr. Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. 90 kr. Haderlap, Tisoč in ena noč. V snopičih po 20 kr. Kačič - Miošič, Bazgovor ugodni naroda slovinsk. 1 gld. 20 kr. Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Tlieil sammt Schlussel. 1 gld. 28 kr. — Kroatischer Dolmetscher, 60 kr. Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje. 1 gld. 20 kr. Lapajne, Fizika za ljudske Sole. 25 kr. Orožen Val., Spisi. 60 kr. Padar, Zakon in žena. 40 kr. Praprotnik, Mali Šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr. — Slovenski spisovnik. Svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Vez. 90 kr. Razlag J. R-, dr., Pesmarica. 60 kr., vez. 80 kr. Slomšek A. SE., Zbrani spisi. 1. knjiga: Pesni. 90 kr. — Zbrani spisi. II. knjiga: Basni, prilike in povesti. 1 gld. 20 kr. — III. knjiga: Životopisi. 1 gld. 30 kr. Smid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr. Tomšič, Dragoljubci. 45 kr. — Peter Bokodelčič. Vez. 45 kr. Vraz Stanko, Izabrane pjesme. 1 gld. 80 kr., elegantno v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr. Odgovorni urednik prof Fr. Š u k 1 j e. Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.