PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 265 (12.590)
Trst, nedelja, 9. novembra IS
TRST
O
C/}
7}
m
&
z
c_
I
C-
Hi
h*:
Z
r-i
5
PP 559 l linije)
d 1
85723
)
Življenjsko
potrebna
enotnost
V vrstah vladne večine spet zaživele polemike	%
Demokristjani napadajo KPI i i 1 zaradi sporazuma v deželi Kalabriji
Socialist Lagorio obtožuje Krščansko demokracijo, da misli na predčasne volitve
BOGO SAMSA
V prvi komisiji senata se je pričela razprava o našem zaščitnem zakonu, v koliko še globalnem, ali že okrnjenem, je za sedaj težko dokončno presoditi. V petek je bila v dvorani poslanske zbornice burna razprava na isto temo. To so trenutno zanimive rimske novosti, o katerih so že poročali naši rimski dopisniki.
Razprava v poslanski zbornici se je pričela nedolžno. V komisiji je namreč bila ponovno sprejeta ista vsota kot lani za »potrebe slovenske manjšine« in torej skupaj 35 milijard lir v treh letih, samo da so dodali tokrat tudi potrebe Italijanov v Istri, kar samo po sebi ni niti napak, saj (smo se Slovenci vedno načelno za-‘vzemali za vse manjšine. Treba pa je seveda te postavke ločiti, saj gre v konkretnem primeru za nas za notranje, za Italijane v Istri pa za zunanje ministrstvo. Vendar se razprava o tem ni niti pričela.
Zakladni minister Goria je »oklestil« vse postavke, kot je naša, ki se nanašajo na različne za državo »drobnejše« izdatke, ali ki niso bile v finančnem letu že porabljene. Našo postavko je znižal za dve milijardi, kar v namenih ministra ni bil neki izrazito političen akt, zakladni ministri so pač zato na svetu, da skušajo izdatke zmanjšati.
Formalno se je prvi uprl predstavnik neodvisne levice, ki je v posebnem popravku zahteval, da se za Slovence v Italiji in za oporečnike iz prepričanja v proračunu obnovi prvotno predvidene vsote. Takrat pa se je pričela burna debata, ki se je skoro pretvorila v fizični spopad med poslanci levice (neodvisna levica, komunisti in socialisti) in neofa-šisti. V bistvu so se izoblikovala štiri različna stališča: KPI zahteva globalni zaščitni zakon in se strinja z razpravo v prvi komisiji senata in zahteva obnovitev stare vsote, podtajnik predsedstva vlade Amato, je za zaščitni zakon, o katerem naj se razpravlja v prvi komisiji senata, vendar za zakon omejen na kulturo in šolo, demokristjani in republikanci so za črtanje postavke in končno ne-oiašisti, ki so seveda odločni in tradicionalni sovražniki.
Prišlo pa je tudi do zanimivih komplimentov, ki jih je naš rimski dopisnik že včeraj podrobno orisal ih ki gredo od Amata do Cuffara in °d tega do De Carlija, kar vse priča P pomembnem pozitivnejšem vzdušju na levi.
Končni rezultat pa je bil, da je vladna večina glasovala proti popravku, črtala iz finančnega zakona dve milijardi lir v korist Slovencev, tako da se skupna vsota zmanjša s 35 na 32 milijard v treh letih. To pa je ze tudi politični akt, ki ga moramo neugodno oceniti, pa čeprav je argu-JUentiran z upravno finančnimi razlogi, češ da so oklestili vse podobne Postavke in da bo končno kritje pač takšno, za kolikor potreb se bodo dogovorili v senatu, kjer sestavljajo člene zakona.
nadaljevanje na 2. strani
RIM — V vrstah petstrankarske vladne večine so spet zaživele polemike, predvsem med »sovražniki - zavezniki« KD in socialisti, ki spet streljajo drugi na druge z velikokalibrskimi puškami, pri tem pa ne varčujejo s kroglami, namenjenimi tradicionalnim nasprotnikom, komunistom. Tako na primer demokristjansko glasilo II Po-polo trdi, da je KPI že pripravljena na vse, saj si drugače ne razlagajo, zakaj je brez političnih razlogov sklenila zavezništvo z levičarskimi silami v Kalabriji.
Avanti Seveda ne zaostaja v teh kritikah in poudarja, da je iz Moskve ob
obletnici oktobrske revoluciji bilo slišati nekaj miroljubnih besed, medtem ko se je le nekaj dni prej manifestacija za mir v Rimu, ki jo je organizirala KPI sprevrgla v nerede ob žolčnih protiameriških geslih.
Pa vrnimo' se k polemikam v okviru petstrankarske koalicije. Demokris-tjanski dnevnik napada socialiste, ker so stopili v levičarsko upravo v Kalabriji; Spadolini trdi, da bi bilo nespametno razpisati nove volitve samo zato, da bi se izognili referendumom; socialist Lagorio obtožuje KD, da misli na predčasne volitve, da bi se izognila štafeti.
S sporazumom o levičarski upravi v Kalabriji se ukvarja tudi »Yorick«, tako se namreč že nekaj časa podpisuje na demokristjanskem glasilu neznani komentator in pravi, da smo priča groteskni degeneraciji vseh političnih sporazumov (ne gre pozabiti, da tvorijo deželno upravo v Kalabriji KPI, PSI in DP, s pomočjo dveh bivših svetovalcev PSDI in PRI, ki naj bi ju prepričal komisar osrednjega vodstva PSI, da sta zapustila svoji stranki).
Omeniti je treba tudi izjave socialista Lagoria, načelnika socialistične skupine v zbornici, ki trdi, da KD koplje socialistom jamo in da se pripravlja na predčasne volitve, češ da se je Craxija treba bati in da ga je treba ustaviti (po odstopu s funkcije predsednika vlade naj bi Craxi, trdijo nekateri, imel namen voditi trdo opozicijo vse do leta 1988). To ni res, pravi Lagorio, socialisti so pripravljeni lojalno podpreti novo vlado, pa čeprav je njihov poglavitni namen koalizirati vse socialistične in liberalne sile, ki nočejo podleči demokristjanski in komunistični prevladi.
G.R.
Enajsta
obletnica
Osima
MIRO KOCJAN
Jutri, v ponedeljek, 10. novembra, je 11. obletnica osimskih sporazumov med Jugoslavijo in Italijo. Ob lanski okrogli 10. obletnici smo pregledali, kaj vse smo napravili, hkrati pa dali niz pobud, da bi ti sporazumi, ki so bili resnično mejnik v odnosih med dvema sosednjima deželama, pridobili na svoji tako rekoč življenjski moči.
Leto dni pozneje, resnici na ljubo, ne moremo izrekati posebnih pohval. Prej bo držalo, če rečemo, da je napor zastal, da so stiki sicer pozitivni in še zmeraj tudi uspešni, da pa žal ni novih izvirnih dosežkov, pa tudi ne znamenj, da bi bili odnosi danes resnično usmerjeni v neka nova hotenja.
Poglejmo: najbolj verodostojen barometer so kajpak gospodarski stiki. Pri njih doživljamo statično stanje, ki se žal vleče že nekaj let. Blagovna menjava med dvema deželama teče po nekih, v bistvu že desetletja starih tirnicah, ki jih označuje nekakšna gospodarska komplementarnost. Dlje od tega pa žal ne gremo. Tako imenovanih višjih oblik gospodarskega sodelovanja ni, čeprav tako v Jugoslaviji kot v Italiji trdijo, da so potrebne.
Obmejni promet celo vpada. Pri uvozu in izvozu nam je pri roki podatek, da je blagovna menjava v prvih devetih mesecih letos komaj presegla polovico lanske blagovne menjave v istem času. Seveda nas ne more navdajati zadovoljstvo. V Jugoslaviji se ne znajo prebiti iz začaranega kroga, ki obdaja gospodarske, pa tudi siceršnje razmere in ne uspejo z dejstvi dokazati, da je navsezadnje gospodarsko sodelovanje, zlasti s sosednjimi deželami najbolj neposreden dokaz uspešnosti v politiki tako imenovanega vključevanja v mednarodno delitev. V Italiji pa so še zmeraj, roko na srce, prevladujoče silnice, sila skromne tradicije in nezaupanja v možnosti jugoslovanske gospodarske rasti in širine.
Določena, nekoliko bolj živahna znamenja so odnosi med dvema deželama na področju na primer prometne infrastrukture, vendar tudi tu še ni zavestnega preloma, ki bi ga konec koncev moralo narekovati sosedstvo. V drugih panogah in vejah prav tako ni znamenj večje razgibanosti ali vsaj zavestnejše pripravljenosti. V kulturni menjavi so sicer uspehi, toda kaj, ko pa ni resničnega razmaha v nova sodobna spoznanja.
Ena največjih vrzeli je kajpak problematika slovenske narodnostne
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Kam merijo zdravniki?
RIM — Sredi polemik zaradi novih stavk, ki so jih najavili avtonomni sindikati zdravnikov, je slednje podprla tudi zveza zdravniških zbornic. V soglasno sprejeti resoluciji obtožuje vlado, da ponuja zdravnikom le pičle denarne poviške in ne jemlje resno vprašanja o poklicnem ovrednotenju tega stanu. Zveza zbornic v bistvu krivi vlado, da ne spoštuje obvez, ki naj bi jih sprejela s februarskim sporazumom. V podobnem slogu se je včeraj znova oglasil tudi vodja sindikata ANAAO-SIMP Pači. Ravnanje vlade je ocenil kot provokacijo, sindikatom CGIL, CISL in UIL, ki obsojajo stavke, pa odvrnil, naj ne mislijo, da smejo sindikalno politiko voditi sarno oni. Vse izgleda tako kot bi šlo za zakulisno politično igro na podlagi izsiljevanja.
Demonstracija pred centralo v Caorsu
CAORSO — Pred jedrsko centralo v Caorsu se je včeraj zbrala tisočglava množica, ki je v jutranjem mrazu in v megli, demonstrirala proti ponovnem odprtju centrale.
Centrala, pravo mestece v bližini Caorsa, je namreč od 23. oktobra zaprta zaradi običajnega priskrbovanja z jedrskim »gorivom«. Demonstracijo pred tremi glavnimi vhodi v centralo je priredila Proletarska demokracija, ki trdi, da jedrska centrala v Caorsu ne zadošča vsem potrebnim varnostnim pogojem, in obenem krivi družbo ENEL, da ni še rešila problema radioaktivnih odpadkov, ostankov tehnološkega procesa pridobivanja električne energije. Kljub visokemu številu demonstrantov, ki sicer delavcem niso preprečili vstopa v centralo, ni prišlo do incidentov.
Proces proti neofašistom
BOLOGNA Jutri se začne prizivna razprava proti neofašistom Mariu Tutiju, Lucianu Franciju in Pieru Malentacchiju zaradi bombnega atentata z dne 4. 8. 1974 na brzec »Italicus« (Rim-Brenner) nekaj sto metrov daleč od železniške postaje San Benedetto Val di Sambro v Apeninih (12 mrtvih in 48 ranjenih). Prvostopenjski sodniki so jih po 18-mesečni obravnavi oprostili obtožbe pokola zaradi pomanjkanja dokazov in Malentacchija takoj izpustili iz zapora. Oproščena je bila tudi Margherita Luddi (obtožena združevanja v prevratniške namene). Obsojen je bil edino šolski sluga Francesco Sgro iz Rima, pa še to zaradi klevet na rovaš nekega levičarskega študenta, ki mu je pripisoval načrt za »neki atentat na vlak«. Značilno je, da sta misovca Almirante in Covelli samo 20 dni pred pokolom v petem vagonu »Italicusa« usmerila preiskovalce protiteroristične službe na »levo sled«, tako da jim krivcev za skorajšnji atentat ni bilo težko najprej iskati tam, kjer niso bili.
Tožilstvo je vložilo priziv in sprožilo novo preiskavo (»Italicus bis«), med katero so prišli na dan novi dokazi, tako da je preiskovalni sodnik Grassi izdal sodna poziva proti desničarskima skrajnežema Marcu Ballanu in Giancarlu Rognoniju. Razprava, ki se začne jutri in bo trajala predvidoma več mesecev, se bo raztegnila tudi na prevratno delovanje tajne lože P2, o kateri je bilo dognano, da je vpletena v tedanji črni terorizem, ki ga je izkoriščala kot sredstvo za preprečitev političnega premika na levo. (dg)
V Gorici do nedelje sejem Ambiente
GORICA - V Gorici so včeraj do-P°Idne odprli predzadnjo letošnjo sejemsko prireditev, sejem pohištva, Spspodinjskih strojev in opreme Am-lente. V treh paviljonih razstavlja ati sto podjetij, na sejmu pa je po-edno prisotnih okrog 300 proizvajal-2ev pohištva in najrazličnejšega blaga a opremljanje domov. Sejem bo odprt 0 Prihodnje nedelje, 16. t. m., vmes se bo zvrstilo več strokovnih, glaskih, zabavnih in drugih prireditev, jp a včerajšnji otvoritveni slovesnosti Vj govoril predsednik goriške Trgo-hske zbornice dr, Enzo Bevilacgua, s, Je poudaril, kako si goriške sejem-v !' Prireditve uspešno utirajo pot tudi . Slrši prostor, kar dokazuje precejšnja
žeiSOtnost razstavljavcev iz drugih de-Bo'	Ko je deželni odbornik
. mriben opozoril predvsem na ekološ-Problematiko.
NA 10. STRANI
Namizni tenis: ženska A liga
Krasova dekleta pokazala napredek
BOČEN — Krasova dekleta so drugo kolo namiznoteniške A lige začele s porazom in zmago, vendar treba takoj povedati, da so glede na nastope iz 1. kola v Zgoniku pokazale obetaven napredek, a žal so tudi nasprotnice potrdile svojo moč, poleg tega so bile naše še brez Doljakove (namesto nje je za vsak slučaj dopotovala mladinka Ksenija Marušič). Vsekakor bi lahko osvojile obe srečanji, če bi bile v odločilnih trenutkih samozavestnejše in če bi jim tudi športna sreča bila bolj naklonjena.
IZIDI: Coccaglio - Kras Globtra-de 4:2, Recoaro Bočen - Kras Globtrade 1:4, Roy Milan - Recoaro 4:1, Coccaglio - Roy 4:0. Danes se bodo krasovke pomerile z Ro-yem in računajo na zmago.
Košarka: sinoči v Trstu v B ligi proti Montebelluni
Poraz Jadrana s točko razlike
TRST - Jadranovi košarkarji so sinoči pred svojim občinstvom izgubili s točko razlike proti solidnemu moštvu Montebellune. Naši v tej tekmi gotovo niso imeli sreče. Igrali so izredno požrtvovalno, borili se za vsako žogo, žal pa so jim bile usodne nekatere naivne napake (slabe podaje) in predvsem dejstvo, da so v zadnjih in ključnih minutah srečanja ostali brez Mau-ra Čuka in Marka Bana, ki sta morala zaradi petih osebnih napak na klop. Predvsem se je občutila odsotnost Marka Bana, ki je sinoči zopet igral v svojem slogu (dal je 33 točk in bil izredno učinkovit tudi v obrambi).
Razočaranje med našimi fanti je bilo po tekmi veliko: izgubiti za eno točko je seveda težko preboleti. Trener Peter Brumen pa je ohranil mirno kri in trezno ocenil nastop svojih fantov: »Tak poraz me ne boli. Pokazali smo vse kar znamo. Več ne zmoremo. Seveda, zmagali bi, ko bi si visoki igralci
ne nabrali osebnih napak. Jadran pa je tokrat svoje naredil.«
In res je: naši so dali vse od sebe. Naleteli pa so na trdoživega nasprotnika, ki je predvajal moško košarko, ki nikoli ni popustil. Naši so v začetku drugega polčasa že vodili s sedmimi točkami razlike (v 23. min. 48:41), že v prvem polčasu je moral njihov trener Gianni Trevisan iz igrišča, ker sta ga zaradi protestov sodnika izključila, pa vendarle gostje se niso predali.
Tekma se ni pričela najbolje za jad-ranovce. V 8. min. so košarkarji iz Montebellune vodili s 5 točkami razlike (10:15), v 13. min. pa s 7 točkami (23:16). Naši pa so tedaj zelo dobro reagirali in ob odlični igri predvsem Marka Bana stanje v 16. min. izenačili (27:27), da bi sklenili polčas s štirimi točkami razlike.
Dobro je obetal tudi začetek drugega polčasa, ko so povedli s sedmimi
točkami prednosti. Od 29. do 31. min. pa jadranovci niso dosegli koša, gostje pa so z razliko 12:0 celo povedli (61:59). Odtlej se je bil izenačen boj za vsako točko vse do poslednjih sekund.
(B. Lakovič) NADALJEVANJE NA 14. STRANI
V ženski B ligi
Meblo izgubil
v Moglianu z 2:3
□ □ □
V moški C-l ligi
Poraz valovcev v Bellunu (0:3)
NA 14. STRANI
Po Machelovi smrti napetost na jugu Afrike
Južnoafriška vojska grozi državam prve frontne črte
• Enajsta obletnica Osima
JOHANNESBURG — Obrambne sile Južne Afrike so včeraj zadnjikrat takole opozorile nekatere države »prve frontne linije« :»Ne bomo več dovoljevali terorističnih napadov« iz teh držav. Grožnja južnoafriške armade do sosedov in aktivnih borcev proti apartheidu, rasnemu razlikovanju in groznim zločinom rasističnega režima nad črnskim prebivalstvom, je posledica številnih obtožb in protipbtožb, ki so se pojavljale že pred smrtjo in se povečale po smrti mozambiškega predsednika Samore Machela, umrlega v nesreči letala, ki je v doslej še nepojasnjenih okoliščinah padlo na ozemlje Južne Afrike manj kot 200 metrov od meje.
Južnoafriško oboroženo gibanje ANC, ki je izven zakona v rasistični državi, Zimbabve in Zambija so prvi neposredno obdolžili Južno Afriko, da je neposredno vpletena v nesrečo. Številni poznavalci razmer v Južni Afriki so mnenja, da bi bili rezultati mednarodne preiskave drugotnega pomena spričo dejstva, da frontne države vidijo v Pretorii krivca Machelove smrti. Po drugi strani je južnoafriški zunanji minister Roelof »Pik« Botha prepričan, da Mozambik in Zimbabve rovarita proti vladi v Malaviju, edinemu afriškemu zavezniku Južne Afrike. Po drugi strani je mozambiški minister za informacije Teodato Nguana obtožil Južno Afriko, da ovira raziskavo o vzrokih Machelovi smrti in govori o »za-
roti«, predsednik Zimbabveja Robert Mugabe pa je bil v teh obtožbah še ostrejši.
Medtem ko sta »Pik« Botha in general Magnus v zadnjih tednih nekajkrat opozorila »frontne države«, naj ne obtožujejo »brez dokazov«, govori vojska o »povečani in usklajeni propagandni akciji proti Južni Afriki: bolj kot prodirajo v javnost nekatere resnice o nesreči, hujše so obtožbe«. Vojaki doda-
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Iz vsega povedanega sledi, da se je končno nekaj le premaknilo in da se je pričel razgovor v senatu, za kar se je poleg podtajnika pri predsedstvu vlade Amata odločno zavzel tudi predsednik senata Fanfani. Izhaja pa tudi, da je vedno bolj v ospredju razprave samo ono, za kar se lahko sporazumejo in torej najbrž le za kulturo in šolstvo in za sedaj ostajajo ob strani globlja in težja vprašanja manjšinske zaščite in med njimi predvsem raba slovenskega jezika v javnosti. Raba materinega jezika pa je ključno vprašanje celotne globalne zaščite.
V praksi torej prehajamo iz načela alobalnosti v postopnost, v okrnje-
jajo, da so trditve nekaterih sosedov, češ da imajo za cilj destabilizacijo te regije, znak »histerije« in poskus Zimbabveja in Mozambika, da bi zrušila vlado v Malaviju.
Južna Afrika ima jasno stališče proti takšnim zarotam, se nadaljuje sporočilo oboroženih sil in ne bo več dovoljevala napadov teh gibanj in držav, podpornic organizacij, ki kar »povprek ubijajo nedolžne državljane v imenu svobode«.
vanje obsega zaščite, ob istočasno resnih dvomih, pomislekih in nasprotovanjih proceduralnega značaja, ki so tokrat očitno predvsem vsebinske narave.
Položaj v Rimu je zapleten in nejasen, ker odraža zapletene odnose med strankami vladne večine in politične italijanske mavrice nasploh. Zapleten pa je še zlasti, ker vsi z enim očesom škilijo v Trst, na naše tegobe in preveč upoštevajo nasprotovanja desničarskih, listarsko-framasonskih in drugih zaprtih nacionalističnih krogov.
V tem položaju je seveda izredno važno zadržanje slovenske narodnostne skupnosti. Prav gotovo je imel povsem prav predsednik SKGZ
NADALJEVANJE S 1. STRANI
skupnosti v Italiji. Vse namreč kaže, da je politika zavlačevanja v zvezi s sprejemom zakona o globalni zaščiti žal premeteno preračunana.Slovenski skupnosti gre seveda za pošten in sodoben zakon izhajajoč iz italijanske ustave in ki naj seveda zaobjame vse tri pokrajine, v katerih žive Slovenci. Neskončno razpravljanje o pogledih, pristojnostih, pristopih in načinih, kako priti do tega zakona, so prej ko slej dokaz stvarnega pomanjkanja politične volje, da se pri tem stori korak naprej.
Nesporno pa je po drugi strani, da je mednarodni pomen osimskih sporazumov čedalje bolj žgoč. Ti sporazumi, prvi, ki so jih v Evropi sprejeli
Boris Race, ko je v intervjuju preteklo nedeljo odločno poudaril, da v sedanjem položaju Slovenci predvsem ne smemo biti križem rok. Nujna je naša enotna in odločna akcija. Seveda je treba upoštevati razloge in argumente vseh skupin naše razčlenjene nacionalne skupnosti. Predvsem pa moramo narediti vse napore, da se stališča uskladijo, da nastopimo enotno in odločno, kot sedanji trenutek to zahteva.
Prav sedaj je aktivnost enotne slovenske delegacije nujno potrebna in je njena vloga za celotno slovensko narodnostno skupnost v Italiji še posebej važna.
BOGO SAMSA
po podpisu helsinške listine o varnosti in sodelovanju leta '75 (na Dunaju se te dni nadaljuje konferenca o uresničevanju helsinških sklepov) so še zmeraj naravnost zgled, kako je treba urejati in razvijati dobrososedske odnose. Seveda pa je še kako res, da bi bilo treba osimske sporazume, njihovo neposredno, tako rekoč bilateralno razsežnost, na obeh straneh bolj smelo bogatiti z življenjskimi prijemi, naravnanimi na še bolj plodno, intenzivno in sodobno sodelovanje: v korist dveh sosedov, pa tudi širšega prostora na tej naši celini.
MIRO KOCJAN
Bo EGS ukrepala proti Siriji?
LONDON — Zunanji ministri EGS se bodo jutri domenili o tem, ali naj dvanajsterica složno ukrepa proti Siriji, potem ko je Velika Britanija z njo pretrgala diplomatske odnose zaradi njene domnevne vpletenosti v propadli atentat na izraelsko letalo. Zelo verjetno se bodo odločili za prekinitev dobav orožja, strožji nadzor nad sirskim diplomatskim osebjem in omejitev svobode premikanja uslužbencem sirske letalske družbe. Tem ukrepom naj bi bila naklonjena tudi Italija, ki jo bo v Londonu zastopal Andreotti.
Sirski predsednik Asad je včeraj javno zagrozil z maščevanjem nad vsemi, ki njegovo državo obtožujejo, da podpira mednarodni terorizem. Spodleteli napad na izraelsko letalo je označil kot provokacijo ameriške in izraelske tajne službe in pripomnil, da je Sirija žrtev ' »sionistično-imperialistične zarote«.
• Življenjsko potrebna enotnost
PONUDBA VELJA OD 10. DO 22. NOVEMBRA
popusta pri svežem mesu v supermarketih v Tržiču in Krminu
Consumatori - Potrošniki
Gostovanje harmonikarske skupine Synthesis 4 in KD Valentin Vodnik iz Doline v Valjevu
Lahko rečemo, da je bilo večdnevno gostovanje harmonikarskega ansambla Synthesis 4 in mladinske skupine KD Valentin Vodnik na jugoslovanskih Srečanjih amaterjev »Abraševič« v Valjevu zelo uspešno. Še posebej, če upoštevamo pomembnost in odmevnost, ki jo ta Srečanja imajo v okviru jugoslovanske kulturno-umetniške dejavnosti.
Skupini sta v Valjevu, mestu s 60 tisoč prebivalci, približno 100 kilometrov jugozahodno od Beograda, odpotovali v petek, 31. oktobra, zvečer. Že v soboto, 1. novembra, je bil na vrsti prvi nastop: harmonikarski ansambel se je pod vodstvom prof. Klavdija Furlana, dolgoletnega dirigenta in ustanovitelja te glasbene skupine, predstavil že na prvem večeru valjevskega festivala, ki je bil posvečen resni, zborovski in umetniški glasbi. Poleg zamejske skupine so nastopili še razni orkestri in zbori iz Banjaluke, Novega Sada in Prištine. Harmonikarski ansambel Synthesis 4 se je res dobro izkazal in v polni meri zadovoljil številno občinstvo. Sobotni večer se je zaključil z družabnostjo, med katero je komisija Srečanj podelila natopajočim skupinam nagrade in priznanaja.
V nedeljo, 2. novembra, je bil na vrsti krajši ogled mesta in okolice: v počastitev dneva vseh mrtvih sta naj-mlajši predstavnici celotne delegacije položili cvetje na mogočen spomenik Stjevana Filipoviča, mladega hrvat-skega revolucionarja, ki je leta 1941 padel v roke fašističnim okupatorjem in bil nato ubit. Znane so predvsem besede, ki jih je izrekel v zadnjem dihu: »Ubijete človeka, ne ubijete naroda, ubijete komunista, ne ubijete partije!«
Ekskurzija se je nato nadaljevala z ogledom tako imenovane Desankine šole v Brankovini, kjer je Desanka Maksimovič, jugoslovanska pesnica, od otroških let živela in obiskovala osnovno šolo. Sedaj je to nizko šolsko poslopje urejeno v muzej, kjer so zbrani vsi fotografski dokumenti, knjige, razna priznanja in odličja, ki do potankosti prikazujejo življenje te jugoslovanske umetnice.
Po krajšem ogledu mesta je bil na vrsti uradni moment gostovanja: v imenu občine Valjevo in KUD Abraševič je spregovoril predsednik le-tega Kosta Markovič, ki je z bistvenimi potezami orisal zgodovino Jugoslovanskih srečanj amaterjev »Abraševič«,
njihov nastanek in vedno večji pomen, ki ga imajo znotraj kulturno-umetniškega dogajanja. Govoril je o številnih dejavnostih KUD Abraševič, ki vidno razvija kakovostno ljubiteljstvo, predvsem na folklornem, pa tudi na glasbenem in zborovskem področju. Govoril je o mestu Valjevo, o skrbi, ki jo občinska uprava ima, da predvsem mladim nudi in zagotovi potrebno izobrazbo na vseh področjih. Ob tem je poudaril nerazdružljivo vez, ki se je zakoreninila v viharju zadnje svetovne vojne in ki druži ljudi v bratstvu in prijateljstvu, v sodelovanju med različnimi narodi in narodnostmi. Velik doprinos k duhu bratstva in prijateljstva pa je nedvomno vzpostavljanje in gojenje kulturnih stikov: prav zato je predsednik KUD Abraševič, Kosta Markovič, predlagal, da bi zgradili most prijateljstva in sodelovanja med tamkajšnjimi kulturnimi organizacijami in društvi našega zamejstva. Vez pa bi obogatili tudi z obojestranskimi informacijami in izmenjavami. Da je bil ta predlog z navdušenjem sprejet, je pričalo glasno ploskanje vseh prisotnih.
(Se nadaljuje)
DAMJANA OTA
Gospodarsko pismo iz Slovenije
Nenavadna kmetijska kraljica - koruza
Morda se še spomnite, da smo v teh gospodarskih pismih nekoč že pisali o nenavadni kmetijski kraljici — o koruzi. V Jugoslaviji, ki ima — tako trdijo — prav odlične pogoje za gojenje koruze, je namreč nekaj let zapovrstjo tega pridelka primanjkovalo. Zlasti slovenski kmet, ki je že po tradiciji in zaradi naravnih pogojev živinorejec, je takrat preklinjal takšno gospodarsko politiko, ki je dovolita, da je koruze zmanjkalo. Sam koruze ni pridelal dovolj, ker je raje prideloval kaj drugega, kar v Sloveniji bolj uspeva kot koruza, koruzo pa je kupoval v Slavoniji in v Vojvodini, saj je tam pridelek bogatejši in zato cenejši. Zaradi nekoliko slabših letin, manj s koruzo zasejanih polj tn zaradi majhnih možnosti, da bi koruzo uvozili in s tem naredili na trgu vsaj nekoliko reda, so največji pridelovalci izkoristili priložnost, ki se jim je ponudila — strašansko so dvignili ceno in koruzo proglasili za kraljico. Koruza je kila dolgo časa zato celo precej dražja kot pšenica, nakupe Pa so pogojevali še z najrazličnejšimi drugimi zahtevami, na katere so kupci morali pristati, če so hoteli krmo sploh dobiti. Tudi ko se je nekaj let zapored pridelek koruze vrtel okoli 11 milijonov ton, koruze ni bilo dovolj in slo-venski rejci so morali za plačilo zbirati celo devize. Zdaj so ti časi minili in letos preklinja — vojvodinski kmet.
Preklinja zato, ker koruze ne more nikamor prodati, pa čeprav je močno spustil ceno. Na svoj način se mu je maščevalo špekuliranje iz prejšnjih let (ne samo kmetu, še bolj državnim podjetjem, ki so najbolj izkoriščala svoj monopol). Vrsto let je zadrževal koruzo v svojih kaščah in jo je prodal šele, ko mu je zmanjkalo denarja. Sčasoma so si vsi ti preračunljiveži nabrali kar precejšnje zaloge koruze, tako da naj bi bilo letos teh zalog že za najmanj 3 milijone ton. Ko pa se je izkazalo, da bo tudi letošnja letina dobra, Se je kupčija s koruzo povsem zaustavila. Na trg je namreč Pritisnilo še 12 do 13 milijonov ton letošnjega pridelka, kar je zelo vplivalo na ceno in zdaj koruze nihče noče kupiti niti po 56,7 dinarja za kilogram, kolikor je najnižja cena, ki 1° je v zaščito pridelovalcev določila država. Tudi če bi ceno še močneje spustili, bi šla koruza najbrž težko v prodajo, saj odkupovale! sami nimajo dovolj denarja za večje nakupe, bančna posojila pa so, čeprav so obrestne mere za te namene znižali na 53 odstotkov (upoštevati je treba, da le inflacija 100-odstotna), še vedno predraga, da bi jih najemali za odkup. Sicer pa — zakaj bi se kupci zadolže-VaH, če pa lahko koruzo kupujejo sproti. Zaradi vseh teh vzrokov tudi državne rezerve ne hitijo z odkupovanjem, ‘(jih pesti še druga težava — nimajo tako velikih skladišč, da bi lahko ohranili vse presežke.
Zdaj vsi čakajo, kaj bo storila zvezna vlada. Ali bo natisnila nov denar za to, da bo omogočila odkup tržnih Presežkov in potem s temi presežki posredovala na domačem trgu ali pa presežke celo izvozila? Bo našla kakšno
drugo možnost ali pa bo dopustila, da se zaplete in razplete vse kar samo od sebe?
Vojvodinski in slavonski kmet, ki sta največja pridelovalca koruze, ne vesta, kaj se bo izcimilo. Svojo nekdanjo kraljico pa sta še ponižala v čarovnico, ki jo je treba sežgati, kajti: »Bomo pa koruzo kurili, saj je premog tako predrag!« Zakaj pa koruze ne bi kar takoj prodali tujcem? Izvoz ne gre dobro od rok, ker je cena koruze na svetovnem trgu spet padla, ponudba pa je velika in je zato težko najti kupce. Če pa jih že najdeš, si je treba v zameno za koruzo kupiti v tujini kaj drugega. Nekaj pšenice, ki smo je letos pridelali v Jugoslaviji premalo, smo na ta način že uvozili, toda slišati je, da je ta pšenica draga, saj je treba za kilogram pšenice dati več kot 1,3 kilograma koruze.
Velike zaloge pa prinašajo še eno nevarnost. Ni sicer natančno znano, kakšne denarne prihranke ima jugoslovanski pridelovalec koruze. So dovolj veliki, da mu bodo omogočili poravnati stroške, ki jih bo imel z jesensko setvijo in s pripravo zemlje za spomladansko setev? Čedalje več opozoril je slišati, da prihranki niso dovolj veliki in da kmetje zato tako močno ponujajo koruzo. Torej se lahko zgodi, da kmetje jesenskih del ne bodo opravili v zadostni meri. Kdor pa ne seje — ta ne žanje.
Ali so velika nihanja (od pomanjkanja do velikih presežkov) res tolikšna, da jih ne bi mogli omiliti? Zakaj nekdaj 11 milijonov ton koruze ni zadostovalo za jugoslovanske potrebe, zdaj pa 12 milijonov ton povzroča tolikšne težave? Za poznavalce je odgovor preprost.
Najprej — živinoreja je v Jugoslaviji zaradi nizkih odkupnih cen in sorazmerno majhnih možnosti za izvoz močno upadla. Zaradi drage koruze v prejšnjih letih so se živinorejci preusmerili na drugo krmo. To je zlasti opazno v Sloveniji, kjer so z intenzivnim pridelovanjem drugih krmilnih rastlin dosegli, da za krmo ne porabijo več toliko koruze kot prej. Zato so se nakupi koruze v drugih krajih zmanjšali. Slovenske izkušnje zdaj uporabljajo tudi že drugje, zato se povpraševanje po koruzi še bolj zmanjšuje.
Drugi vzrok pa je treba poiskati v samih prehrambenih navadah Jugoslovanov, ki v primerjavi z drugimi evropskimi državami — zlasti pa npr. z Italijo — pojedo zelo malo izdelkov iz koruze. Zaradi takih navad se tudi industrija, ki bi koruzo predelovala, ni razvila, zato je tudi ponudba takih izdelkov slaba. Tako v Jugoslaviji zdaj porabimo morda nekaj več kot 8 milijonov ton koruze, kar za 4 milijone ton pa bo samo letošnjih presežkov.
Kaj torej storiti s temi presežki, je vprašanje, na katero mora iskati odgovor zvezno ministrstvo za kmetijstvo. Odgovor je sicer na dlani — čimveč koruze odkupiti in tako umiriti trg, ne samo koruzni, ampak tudi ves ostali trg pridelkov, zaradi prej omenjenih razmer doslej še niso odkupili niti milijon ton koruze, morali pa bi je letos skoraj 5 milijonov ton.	_	_ _
JOŽE PETROVČIČ
Manufaktura PODOBNIK	fif.	
[	OPČINE— Telefon 211090	=})	
M* BSiJ °troška°biačiiaza:	Črčation	
[	SO|0 . telovadbo - šport	Stummer	
©
S. A. C. A.T.
IMPORT - EXPORT
nadomestni deli za
FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov UL. SV. FRANČIŠKA 38 — TRST — TEL. 768667 / 772002
NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE
1.	bogato izbiro najboljše kave	I
2.	kakovostno kavo po najugodnejši ceni
3.	dnevno sveže praženo in surovo kavo Pražena kava, ki jo hranite v zmrzovalniku ostane sveža kot na dan praženja
SKODELICA KAVE 500 LIR
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
KUPUJ NA OPČINAH
VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIČ ’86
OPČINE - Od 1. 11. do 31. 12. 1986 dobiš za vsakih 10.000 lir nakupa srečko velikega nagradnega žrebanja Božič ’86.
Kupuj v včlanjenih trgovinah in nasmehnila se ti bo sreča !! !
1.	nagrada FORD SIERRA 1800 cc
2.	nagrada FORD ESCORT 1300 cc
3.	nagrada FORD FIESTA 1100 cc
m
Žrebanje bo dne 5.1.1987. Izid bo objavljen v dnevnem tisku 8. januarja 1987.
CASSA KUKALIČ ICO ARTIGIAMA-OPICIMA HRANILNICA IN POSOJILNICA-ORCINC
Philipp Vandenberg a
Hetera
. v Temistokles je iztegnil roko in pokazal na morje proti lažnemu obzorju: »Tam, moj Sikinos, leži prihodnost Aten. Tj neumorno bom Atencem to vedno znova dopovedoval. ^ ovorniški oder v ljudskem zboru bi morali postaviti tako, Q bi govorniki gledali na morje. Morda bi potem končno nzumeli mojo politiko!«
su' Sikinos je zmajal z glavo. »Ni naloga osvobojenega s 2n/a' da bi učil svojega gospodarja zmernosti, zato npar?mi pač nasvet prijatelja: Dovolj sovražnikov si si že štopaj, ker si pred hišo postavil tisto svetišče v čast emidi in ga opremil z napisom ,V zahvalo za vsestran-0 Pravilen nasvet. Če Atenci kaj sovražijo, potem je to Zmotljivost«
Pov >J« je odgovoril Temistokles, »to mi dajejo tudi hrv S0<^ čutiti. Zdaj so poleg svetišča uredili prostor, kamor ki mečejo trupla usmrčenih, pa obleke in vrvi tistih, 80 si sami vzeli življenje.«
hje .butelj vojskovodje je molčal in pogledal proti jugu, pe. ie novo obzidje peljalo popolnoma ravno proti pire-Ate Hemu pristanišču. Močna mestna utrdba je dajala ng nCem občutek varnosti. In po dvojni zmagi nad barbari v°di in na kopnem se je vsak posameznik že tako čutil
junaka. Kako naj bi drugače razložili poraz Perzijcev, ki so veljali za nepremagljive?
Temistokles je seveda vedel, da njegova zvezda zahaja, in to ga je bolelo. Kaj slaba tolažba je bila, da so Atenci že od nekdaj izganjali svoje najboljše može. Zdaj mu je grozila enaka usoda kot Alkibiadu, kot Miltiadu, kot Aristidu. Ali bodo šli Atenci tako daleč in ga poslali v izgnanstvo?
Množice so že imele nov idol, Kimona, Miltiadovega sina. Ta je vedno hodil po mestu sredi skupine dobro oblečenih mladeničev, in če jih je srečal kakšen raztrgan revež, je moral eden izmed njih z njim zamenjati oblačila. Odstranil je ograjo okoli svojih posestev in dovolil vsakomur, da si je postregel v njegovih sadovnjakih. V svoji hiši v mestu je celo uredil jedilnico za reveže. Tako si je dobil privržence.
Peti in igrati na kitaro, je govoril pri vinu, se sicer ni naučil, ve pa, kako bi mesto naredil veliko in bogato. Z zvijačo si je pridobil poleg malih ljudi tudi Sparti naklonjene aristokrate, ki jim je bil povzpetnik Temistokles vedno trn v peti. Ne, proti Kimonu ni imel Temistokles nobenih možnosti.
V teh težkih dneh se je Temistokles spomnil na stike z barbari med bitko pri Salamini.
»Ali misliš,« je vprašal prijatelja Sikina, medtem ko sta se spuščala po strmih stopnicah z Akropole v agoro, »da je veliki kralj opazil, da se za tvojim poslanstvom skriva vojna zvijača?«
Sikinos se je namrdnil in dvignil desno ramo. »Le malo verjetno,« je rekel med hojo, »toda še danes poznava to skrivnost samo midva.«
Temistokles je razmišljal. Ko sta šla prek velikega zunanjega stopnišča pred na novo nastalim buleuterijem, se je vojskovodja nenadoma ustavil: »Sikinos, prijatelj, ali bi šel še enkrat k barbarom in odnesel sporočilo velikemu kralju?«
Sikinos se je plašno ozrl, če morda kdo ne prisluškuje njunemu pogovoru. »Zaradi tiste hetere?« je nazadnje vprašal. In ne da bi počakal na odgovor, sta odšla naprej proti svetim vratom. »Ta ženska ti ne gre iz glave,« je nadaljeval Sikinos. »Ko 'bi vsaj mogel spregledati, da je zate izgubljena! Vzemimo, da je preživela umik barbarov. Potem danes krasi harem velikega kralja in samo vojna bi jo lahko rešila iz tega.«
Videti je bilo, kakor da ga Temistokles sploh ne posluša, kakor da ima že dolgo pripravljen načrt: »Odpotoval boš v Efez s sporočilom za Kserksa. Toda nihče ne sme vedeti za to.«
»Kako naj se to zgodi, gospodar?«
»Cisto preprosto. Odpeljal se boš z ladjo v Delos z nepomembnim sporočilom za upravitelje atenskega zvez-neMa, zaklada. Ladjo boš poslal nazaj, malo pozneje pa boš odšel na ladjo proti Efezu.«
»In kakšno sporočilo naj bi odnesel velikemu kralju?«
»Pridi!« je rekel Temistokles in odšla sta proti hiši pred mestnim obzidjem.
V večernem mraku je Hermontimos prišel v otoško prestolnico Hios. Barbarski lokostrelci in suličarji so stražili pristanišče, kjer je med trebušastimi tovornimi žerjavi kar mrgolelo pridnih ljudi. Hermontimos je odšel v eno izmed dveh gostiln pri vhodu na nabrežje in povprašal gostilničarja, plešastega debeluha, ali je videl Panionia trgovca s sužnji.
Razgovor z Leopoldom Caharijo
Pred 50 leti v Španiji
Osamljenost naprednih sil je omogočila zmago fašizma
-	Vloga
mednarodnih brigad
-	Španska monarhija danes
Mojca Beljan
✓"'V Leopoldu Cahariji, katere-I Iga življenjska pot se je pri-
čela 18. avgusta 1905. leta v Nabrežini pri Trstu, je bilo prelitega že mnogo črnila. Kljub temu pa se vedno znova postavlja vprašanje, kako predstaviti človeka, ki mu je bila že z rojstvom zapisana pot. Kajti Poldeta, kot mu pravijo prijatelji, lahko označimo za rojenega socialista (zaradi matere, ki so jo klicali Maria la Rossa), za mladega boljševika, komunista (član KPI je postal po kongresu v Livornu), španskega borca, partizana in velikega človeka. Najbolje pa ga lahko opišemo, če rečemo, da je nenehni revolucionar. Tudi danes.
Revolucionar je bil tudi tistega daljnega 1936. leta, ko je prosil CK KP Argentine, kjer je bil šef samozaščite, naj ga pustijo v Španijo, da bi se z orožjem v roki boril proti mednarodnemu fašizmu. Toda ni šlo tako lahko, kajti tudi v Argentini so ga potrebovali. Pa se je Polde znašel. Sam je organiziral skupino prostovoljcev (36) in jih vodil vse do Escoriala.
o se Polde spominja tistih 1^ dni, pravi, da so imeli te-1 žave že na samem začetku poti. »Iz Buenos Airesa smo morali ilegalno v Uragvaj, kjer smo se, prav tako ilegalno, vkrcali na belgijski parnik, ki nas je januarja leta 1937 pripeljal v Antwer-pen.« Od tam so odšli v Bruselj, nato pa v Pariz, kjer so se, s poverilnicami, pisanimi na svilo, javili pri sindikatih. Iz Pariza jih je pot vodila v Toulouse. Tam so dobili uniforme, dva vodiča pa sta jih (z avtobusi) peljala po Pirenejih. »Snežilo je,« se spominja Polde, »in do španske meje, do katere smo odšli peš, smo bili že prav izmučeni. Tam so nas pričakali stražarji (meje so bile že zastražene) in nam ponudili kruh in vino.« Skupina je nato odšla do prve vasi, kjer so prenočili, naslednje jutro pa so prišli do prvega večjega mesta, Leride. Iz Leride so odšli v Valencio, od tam pa na sedež mednarodnih brigad v Albacete. »Dva kamiona sta nas odpeljala na fronto v Madrid, tam pa so nam rekli, da moramo iti v še ne-osvobojeni Escorial, kjer se je zadrževala vsa madridska aristokracija. Borili smo se tri noči in tri dni, nato pa smo bili poslani ponovno v Albacete.« Cahariji so rekli, da mora v oficirsko šolo,
kjer je bjl nekaj časa tudi inštruktor.
Toda njegova revolucionarnost mu ni dala miru in tako se je nenehno protivil tej odločitvi. »V Španijo sem se prišel borit proti fašizmu.« Očitno jih je prepričal, kajti kmalu so ga poslali na južno fronto, kjer je bil načelnik 86. mešane brigade. »V brigadi je bil bataljon Francozov, dva bataljona karabinjerjev in bataljon, po imenu Stalin. Komandant je bil Italijan Morandi, ki je bil prej v Trstu komandant mornariškega bataljona San Marco.« Caharija pa spet ni bil zadovoljen. In sicer z organiziranostjo brigade. »Zahteval sem reorganizacijo. Tako so odšli
Francozi v sestavo francoske brigade, karabinjerji v sestavo vseh bivših karabinjerjev, ostal je le Stalin. Iz tega bataljona pa se je potem formirala 86. brigada, v kateri so bili le Španci, mladi mobiliziranci iz Barcelone in Valencie. Ko je brigada zasedla položaje so me poklicali v štab 8. korpusa, ki je držal položaje vse do Madrida. Do 5. oktobra leta 1938 sem bil komandant oficirske in podoficirske šole pri 8. korpusu sektorja pred Cordobo. Do sporazuma Združenih narodov.«
'I' T' o so me potegnili s fronte, 1^ sem bil v okolici Valen-JL cie, v noči od 14. na 15. januar 1939. leta pa so nas z ladjo
pod tujo zastavo prepeljali v Barcelono, kjer so nas pričakali Italijani z lažjimi bombniki. Tam smo na pomolu izgubili tudi nekaj prostovoljcev.« To je bilo po umiku iz Katalonije, pri katerem je Caharija vodil garibaldince in četo Lati-noameričanov. »To mi priznavajo tudi Italijani, in iz Rima so mi prav pred kratkim poslali medaljo za sodelovanje v španski vojni. Povabili so me tudi s seboj v Madrid, kjer je bilo od 17. do 19. oktobra srečanje ob 50-letnici španske državljanske vojne. Pa se, na žalost, nisem mogel udeležiti.«
O španski državljanski vojni obstaja veliko različnih interpretacij. Mnenja se krešejo o
tem, kaj je prinesla, oziroma zakaj je republika padla?
Te strinjam se s stališči, ki pravijo, da je republika padla zaradi neenotnosti v Španiji. Res je, da v Španiji ni bilo enotnosti, kakršna bi lahko bila, vendar krivda ni v španskem narodu. Kajti, če ne bi bilo intervencije italijanskega in nemškega fašizma, bi španski narod nedvomno zmagal. V taki situaciji, kakršna je bila, ko španska republikanska vlada ni prejemala zadostne pomoči od zunaj, to ni bilo mogoče. Če povem le to, da smo se sprva borili s samimi puškami in nismo imeli nikakršnih mitraljezov. Nekaj pomoči je prišlo iz Sovjetske zveze, kljub temu pa smo imeli v naši formaciji tudi bataljon mladincev, ki sploh niso bili opremljeni. Tako so lahko orožje le prenašali, drugače pa smo jih imeli le za popravljanje cest in kopanje jarkov. Španska vlada je imela tudi zelo malo letal, artilerije in tankov. Razmerje je bilo 20 proti 200. Kljub temu, pa smo bili zelo žilavi, ko so oni tolkli naše položaje.«
»Da je prišel fašizem na oblast, je krivda v tem, da so bile napredne sile v Španiji zelo osamljene. Od zunaj pa je prihajala premajhna pomoč. Od Anglije in Francije je bila organizirana celo sabotaža, ko so predali Madrid Francu. Prostovoljci smo naredili, kar smo lahko. Predvsem smo pomagali, da je republikanska vojska vztrajala v borbi. Nedvomno pa je naša borba precej pripomogla v drugi svetovni vojni. Izkušnje iz Španije smo lahko dobro izkoristili. Kajti vztrajno borbo proti fašizmu smo vodili prav španski borci.«
Kaj pa lahko rečete o današnji Španiji?
r | taka kot je Španija danes ni nedvomno rezultat borbe
A proti fašizmu. Čeprav imajo danes veliko težav, lahko rečem, da imajo oblast v rokah socialisti, prav zaradi tega. Lahko pa bi bili bolj enotni. Saj niso tako zelo neenotni, tako kot niso bili niti takrat. Toda borbo za napredek šibijo frakcije. Če bi sodelovali komunisti in socialisti, pa tudi sindikati, ki so zelo močni, bi bili ustvarjeni pogoji za nadaljevanje revolucije v Španiji. Tako pa imajo danes besedo tudi fašisti, ki so ostali in jih sploh ni malo.«
Fotografski utrinki iz državljanske vojne
Ko je pokalo v španskih jarkih
Ob naslovu: Mussolini pregleduje fašistični odred pred odhodom v Španijo. Spodaj levo:	Dolores
Ibarruri nagovarja republikanske borce. Spodaj desno: borci republikanske armade odbijajo napad Francovih čet.
92-odstotni davek je treba plačati do konca meseca
Zmanjšani količniki davka IRPEF paziti moramo pri novembrskih predujmih
V novembru, najkasneje do 30. t. m., moramo italijanski državljani plačati davčni predujem na letos ustvarjeni dohodek. Stvar ne zanima vseh tistih odvisnih delavcev, ki imajo le dohodek od odvisnega dela, niso pa lastniki nepremičnin ali nimajo kakega drugega dohodka. Kdor dela, mu davek odtržejo vsak mesec na plači. Svojo državljansko dolžnost je že napravil. Prav tako stvar ne zanima tistih upokojencev, katerih edini dohodek je mesečna pokojnina, nimajo pa drugih obdavčljivih dohodkov. Pri tem pa je treba paziti, kajti tudi stanovanje, v katerem bivamo je obdavčljivo. Zaradi tega vsakdo, ki je v odvisnem delovnem razmerju ali dobiva pokojnino, je pa tudi lastnik stanovanja, v katerem biva, ali ki ga oddaja v najem, mora izpolniti davčno prijavo in seveda plačati davek, ki bo dodatni tistemu, ki so mu ga že odtrgali na plači.
Plačilo novembrskega predujma ni nova stvar. S tem se ubadamo že vrsto let. Uvedli so ga prvič leta 1977. Vendar pa je treba biti letos zelo previdni, kajti v veljavo so stopili novi zakonski predpisi. Do lanskega leta je bil naš novembrski opravek zelo enostaven. Zaradi več let trajajoče vsakoletne skokovite inflacije je bil naš izračun enostaven. Upoštevajoč zakonske predpise smo kot predujem plačali 92-odstotni davek prejšnjega leta. Ko smo v naslednjem maju izpolnili davčno prijavo, smo predujmu dodali še preostali del našega davčnega dolga državi.
Letos so stvari drugačne. Rimska vlada se je v začetku leta omehčala, prisluhnila zahtevam davkoplačevalcev, političnih sil in sindikatov, ter, upoštevajoč večletno inflacijo, ki je privedla do hudega fiscal draga, zmanjšala davčne količnike. Kaj to pomeni? Davčni količniki so bili več let eni in isti. Zaradi inflacije so se plače in drugi dohodki višali, višal pa se je
tudi davek. Vlada ni upoštevala, da se dvigajo tudi življenjski stroški. Zaradi tega si pri dejansko enakem zaslužku plačal veliko več davka. To je liscal drag. Tudi Italija se je v letu 1986 pridružila tistim zahodnim državam, ki upoštevajo negativne posledice fiscal draga, in, ko je inflacija v teku, nižajo davčne stopnje. Sicer smo še precej daleč od zmanjšanja davčne stopnje do katere je letos prišlo v ZDA, Franciji, Zvezni republiki Nemčiji in še marsikje drugje v zahodnem svetu.
Z vladnim zakonskim dekretom 5. marca 1986, št. 57, ki ga je parlament spremenil v zakon 18. aprila 1986, št. 121, so bile spremenjene stopnje davkov na osebni dohodek. Prej je bila najnižja davčna stopnja 18-odstotna na osebni letni dohodek do 11 milijonov lir, sedaj je najnižja davčna stopnja 12 odstotkov na osebni letni dohodek do 6 milijonov lir. Tudi naslednje davčne stopnje so precej manjše, kot je razvidno iz priloženih razpredelnic.
Na svoje so prišli vsi italijanski davkoplačevalci. Prihranili bodo tisti z najnižjimi osebnimi dohodki. Sem sodijo predvsem upokojenci z nizkimi pokojninami, ki nimajo drugih dohodkov. Prihranili bodo tisti državljani, ki sodijo v tako imenovani srednji sloj. Tem, posebno še če so bili v odvisnem delovnem razmerju, se sploh ni izplačalo več ustvarjati novega dobička, saj je kar polovica tega šla v davke. Sedaj so na boljšem in bodo imeli več volje zaslužiti kaj več. Fiscal drag pa je prizadel tudi državljane z visokimi osebnimi dohodki. Tudi ti bodo na boljšem, pa čeprav je davčna stopnja za letni dohodek nad 600 milijonov lir ostala nespremenjena.
Novosti v prijavi dohodkov za letošnje leto in v plačilu davkov so tudi kar se tiče odtegljajev. Prej jih je bilo veliko, nekateri manjše narave. Sedaj so stvar nekoliko poenostavili.
V tem novembru 1986 ne bomo torej imeli lahkega, že ustaljenega dela s plačilom predujma: ker bomo za letos ustvarjeni dohodek plačali precej manj davkov. Nikakor ne smemo plačati 92 odstotkov tega, kar imamo napisano na davčni prijavi za leto 1985, ki smo jo občini izročili letos maja. Če bi to naredili bi brez dvoma, skoro vsakdo od nas, moral dobiti nazaj od države nekaj denarja. Ker poznamo počasnost državne birokracije bi se znalo zgoditi, da bi ta denar dobili povrnjenega šele čez več let.
Zaradi tega bo prav, da kar se da točno že sedaj izračunamo to kar bomo morali plačati državni davčni upravi. Ministrstvo za finance je s svojo okrožnico dalo davkoplačevalcem to možnost, da namreč do 30. novembra plačajo 92-odstotni davčni predujem le na letos ustvarjeni dohodek. Seveda so tu mišljeni, to ponavljamo, le tisti državljani, ki niso v odvisnem delovnem razmerju, ali tisti, v odvisnem delovnem razmerju, ki imajo poleg plače še druge, pa čeprav majhne dohodke.
Na naših plačah plačujemo manj davka že od letošnje spomladi, ko so delodajalci, upoštevajoč ministrska navodila, zmanjšali davčni odtegljaj delojemalcem. Delodajalci imajo namreč nalogo odvzeti davek na s plačo ustvarjeni dohodek ter ga direktno plačati državni davčni upravi.
Vedeti je še treba, da tisti, ki bi morali kot predujem plačati manj kot 100.000 lir, ni treba, da to naredijo sedaj. Stvar bodo uredili v maju 1987, ko bodo izpolnili davčno prijavo.
Še nekaj velja zabeležiti. Ker ima vsak državljan svoj osebni, tudi davčni problem, je prav, da se posvetuje s tistimi, ki so mu pomagali pri izpolnitvi prejšnjih davčnih prijav. Konkretno mislimo na razne patronažne sindikalne službe ali komercialiste.
ILOR
DELEGA 01 PAGAMENTO
BANCA AGRICOLA - KMEČKA BANKA - G0RIZIA
Alla Spett. Azienda di credito
dipendenza
Con il presente atto viene conferita, ai se*-BILE a pagare alla Sezione di Tesore' per 1'anno 19 |	| | ‘ a S*' s'
'da di credito DELEGA IRREVOCA TA LOCALE SUI REDDITI dovuta
Po zakonu moramo davčne predujme plačati najkasneje do 30. novembra. Ker je letošnji 30. november nedelja (banke in poštni uradi so ta dan zaprti), bomo lahko davke izjemoma plačali tudi v ponedeljek 1. decembra. To lahko naredimo v katerikoli banki, ki je seveda za to overovljena. Vse namreč niso. Ni naša naloga povedati zakaj. Davek lahko plačamo tudi na poštnem uradu. Izpolniti moramo posebne davčne obrazce za davek IRPEF, ILOR ali druge vrste. Vendar moramo biti pri tem zelo pazljivi. Vsaka banka ima lastne obrazce, z navedbo naslova podjetja in z odgovarjajočo karakteristično številko. Ni moč torej vstopiti v eno banko, tam dvigniti bančne obrazce, ter jih potem izpopolnjene, nesti v drugo banko. Na obrazcu moramo napisati, da gre za predujem (acconto). Navesti moramo vse naše podatke, vključno fiskalni kodeks (Codice fiscale), pa še seveda podatke o denarju, ki ga vplačamo. Dobili bomo dve kopiji obrazca. Ohraniti ju moramo, kajti eno bomo morali priložiti davčni prijavi maja 1987, drugo pa bomo ohranili doma.
LESTVICA ZA LETO 1986
LESTVICA ZA LETO 1985
Letni dohodek do višine	Odstotek Letni davek
		do	6.000.000	12	720.000
od	6	do	11.000.000	22	1.820.000
od	11	do	28.000.000	27	6.410.000
od	28	do	50.000.000	34	13.890.000
od	50	do	100.000.000	41	34.440.000
od	100	do	150.000.000	48	58.440.000
od	150	do	300.000.000	53	137.940.000
od	300	do	600.000.000	58	311.940.000
		nad	600.000.000	62	
Letni dohodek do višine				Odstotek	Letni davek
		do	11.000.000	18	1.980.000
od	u	do	24.000.000	27	5.490.000
od	24	do	30.000.000	35	7.590.000
od	30	do	38.000.000	37	10.550.000
od	38	do	60.000.000	41	19.570.000
od	60	do	120.000.000	47	47.770.000
od	120	do	250.000.000	56	120.570.000
od	250	do	500.000.000	62	275.570.000
		nad	500.000.000	65	
Razvidna je razlika med davčno stopnjo, ki je veljala več let za dohodke ustvarjene do vključno leta 1985, in tisto, ki je stopila v veljavo za letos ustvarjene osebne dohodke. Sorazmerno manj plačamo. V lestvicah označena stopnja letnega davka se seveda nanaša na maksimalno višino označenih lestvic. Ko davkoplačevalec preseže vsako stopnjo lestvice mora davčni vsoti označeni v tretjem stolpcu dodati višji odstotek za dohodek, ki sodi v višjo stopnjo.
Primer za letošnji davek: dohodek 30.000.000 lir. Davku, predvidenem za dohodek do 28.000.000 (6.410.000) dodamo še 34 odstotkov davka za dohodek med 28.000.001 in 30.000.000. To je 680.000 lir. Plačali bomo torej davka 6.410.000 + 680.000 = 7.090.000 lir.
Navodila ministra Visentinija
Iz starega zakona 23. marca 1977, št. 97, točka 2: »Če je davkoplačevalec mnenja, da bo v tekočem poslovnem letu imel manjši dohodek od tistega, ki ga je prijavil za prejšnje davčno obdobje....bo lahko izmeni 92-odstotno vrednost davčnega predujma na podlagi dohodka, za katerega meni, da ga bo ustvaril v tekočem letu.«
Minister za finance Visentini je s posebno okrožnico poslano v teh dneh finančnim intendancam in davčnim uradom potrdil veljavnost te točke zakona iz leta 1977.
Lahko bi bili izračuni davkoplačevalca zgrešeni, pomanjkljivi. Lahko v decembru dobi nepredvideni dohodek. Zaradi tega se lahko zgodi, da bo
predujem plačan do 30. novembra 1986 dejansKo manjši od predvidenih 92 odstotkov. V tem primeru ne bo v maju 1987 plačal samo preostale 8-od-stotne razlike davka. Plačati bo moral, seveda potem ko mu bo pomanjkljivost ugotovila davčna uprava, 15-od-stotno dodatno takso in 12-odstotne letne obresti. Vendar le za kvoto neplačanega predujma.
Seveda ce bo davkoplačevalec zgrešil račune, bo moral plačati globo in obresti za vso pomanjkljivo vsoto.
Stran pripravil ALEX VVALTRITSCH
Brez davkov zares ne gre
Vsi vladarji brez izjeme so nas vedno obdavčevali
Brez davkov zares ne gre. Vse urejene družbe so že od začetka zgodovinske dobe slonele na davkih, ki so jih motali plačevati podložniki. Z dohodkom davkov so vzdrževali in vzdržujejo državni aparat, birokracijo, vojsko, vodilne strukture, od tistih v demok-tatičnih republikah do tistih v absolutističnih monarhijah ali oligarhijah.
Običajno je davek plačevala, in tharsikje še plačuje, uboga raja. Ve-ijaki niso plačevali in še danes ne Plačujejo davkov. Marsikateri vladar, ki je potreboval denar za vojskovanje, le kdaj pa kdaj obdavčil tudi plem-stvo in cerkveno hierarhijo; pa si je dstvaril hude nasprotnike.
3.000 let pred našim štetjem je bil davčni sistem v Babiloniji osnovan ha desetini. Babilonci so uvedli ta da-vek na zemljiško posest. Bila je to osnova kasnejšega davka na zemljiško nepremičnino, ki je danes v veljaki povsod. Plačujejo ga zasebniki kot tudi javne uprave.
V starem Egiptu so faraoni imeli ZeJo urejeno davčno službo. Zabeleže-hi so bili poklici podložnikov. Na Podlagi teh so državljane obdavčili.
.. V antičnem Rimu so morali držav-‘lani plačevati davek na podlagi ustvarjenega dohodka in osebnega bogastva. V času cesarja Caracalle so dhiljani že plačevali »vigesima here-ditatum«, t. j. zakon o dedovanju. Ta cesar je rimsko državljanstvo razširil ha nova ljudstva. Ta so morala takoj Plačati davke.
.. v srednjeveških Firencah, v času Danteja in Petrarce, je Svobodna občila hudo obdavčevala meščane: tudi e so se opijanili, tudi če so lenarili.
Angliji in v Nemčiji so obdavčevali .clo lepotila, pa še nekatere vrste uksuznih oblačil. V carski Rusiji niso vpU pokopati mrtveca, ki je dolgo-.ai davke državi, dokler niso dediči zPolnili te dolžnosti do države. Ponekod so morali plačati davek Sl bradati ljudje. V naših krajih so ahiesto davka ljudje plemiča ali cer-
kvenega dostojanstvenika plačali z robato, t. j. z obveznim delom na gospodarjevem posestvu, kot tudi z obveznim dajanjem kmečkih pridelkov in živine. V Italiji so. v prejšnjem stoletju uvedli davek na mleto žito in koruzo, tako imenovano »tassa sul macinato«. S tem so seveda prizadeli najbolj revne sloje prebivalstva.
V času vojn so državljani plačevali svojstven davek. Podpisali so, morali so to narediti, vojno posojilo. V naših krajih ima veliko ljudi doma obveznice avstrijskega vojnega posojila, ki ga niso po vojni, v novi državi, dobili povrnjenega.
Še bi lahko naštevali, a kaj, ko je življenje tako obdavčeno. Zaradi tega je v marsikateri državi, pri nas najbrž še posebej, davčna utaja-pravi nacionalni šport.
Možnosti za odtegljaje je kar precej
Pri izračunu moramo zelo paziti marsikaj lahko prištedimo
proizvajanje dohodka (produzio-:1 reddito) so lahko lani odvisni
Spremenjeni so tudi odtegljaji. Tisti za proizvajanje dohodka, za soprogo, za otroke.
Doslej je veljalo, da je bilo moč za soprogo (ali soproga, če je žena imela ah ima edini dohodek v družini) odšteti za vse leto (12-mesečna doba) 282.480 lir. V letu 1986 se je to povečalo na 360.000 lir.
Za prvega sina je bilo lani moč odšteti 42.372 lir. V letošnjem letu odštejemo 96.000 lir. Za vsakega ngdaljnjega sina velja podobna vsota. Še vedno velja pravilo, da odtegljaj za otroke podvojimo, če v družini živita oče in mati, m če le eden od njiju ustvarja dohodek.
Imamo dodatne posebne primere, če je v družini samo oče ali samo mati. Gre v tem primeru za izjemne primere, ki jih mora vsakdo sam preučiti.
Za
ne del
delavci in upokojenci odšteli 296.604 lire. V nekaterih primerih smo lahko odšteli nadaljnjih 18.000 lir. V še nekaterih primerih smo lahko odšteli še 36.000 lir. V letu 1986 pa velja en samo odtegljaj v višini 492.000 lir. To je precej višje od vseh prejšnjih skupaj. Tudi v tem smo torej na boljšem.
Vsi gori omenjeni odtegljaji veljajo za 12-mesečno obdobje. Če se je sin rodil sredi leta, bo odtegljaj zanj veljal le za nekaj mesecev. Prav tako je tre-
nekje
omenjene vsote so de-
oplačevalec stopil sredi leta. Vse omenjei Ijive z 12,
Do sprememb je letos prišlo tudi v odtegljajih na davkih za dohodke us-
tvarjene od trgovcev, obrtnikov in prostih poklicev, ki imajo letni dohodek do 6 milijonov lir.
Kot v prejšnjih letih lahko tudi letos upoštevamo stroške za zdravljenje, stroške za pogrebe svojcev, stroške za življenjske zavarovalne police (vendar le do višine 2.500.000 lir), stroške za univerzitetne takse, za v tem letu plačani davek ILOR in še druge davke, ki jih je bilo moč že prej odšteti, itd. Lahko odštejemo tudi letos pasivne obresti plačane za nakup stanovanja ali popravilo hiše. Gre seveda za obresti na hišo vknjiženega posojila. Kar se tega tiče lahko odštejemo do 4.000.000 lir obresti. Ce pa smo kupili stanovanje, v katerem bivamo (biti mora prvo stanovanje v naši lasti) potem lahko odštejemo do 7.000.000 lir obresti.
Koeficienti na nepremičnine
Za izračun letošnje davčne stopnje moramo na novo obračunati tudi davek na nepremičnine, t. j. na stavbe za stanovanjsko in poslovno rabo. Gre za tako imenovane koeficiente, ki jim v italijanščini pravimo »rendita catasta-le«.
Davčna uprava določi za vsako bivalno enoto posebno osnovno vrednost. Ko se lotimo naše davčne prijave moramo to osnovno vrednost povečati s koeficientom, ki ga v začetku leta določi pristojno ministrstvo. Letos so jih povečali poprečno za deset odstotkov.
Te nove koeficiente moramo upoštevati pri sestavi naše davčne prijave. Sem pridejo v poštev vsi, ki so lastniki stanovanja ali poslovnega prostora, neglede če jih sami uporabljajo, ali če jih oddajajo v najem. V davčni prijavi bomo morali vsakokrat v posebnem
stolpcu napisati nov koeficient za vsako bivalno enoto.
Vendar, če smo stanovanje ali trgovino oddali v najem tretji osebi, ne bomo pri izmeri naše davčne stopnje upoštevali prej označenega koeficienta, saj je ta običajno precej nižji od najemnine, ki jo dobimo za našo nepremičnino. Zaradi tega bomo upošte-vili najemnino, ki smo jo dobili. Od te odštejemo eno četrtino, če gre za stanovanje, eno tretjino pa če gre za poslovni prostor. Tako dobljena vsota je obdavčljiva, tako za davek IRPEF kot tudi za davek ILOR.
Koeficiente pa uporabimo za davčno prijavo, ko gre za stanovanje ali poslovni prostor, ki ga sami uporabljamo. Tudi v tem primeru velja ta koeficient za davek IRPEF in ILOR.
V kategorijo A sodijo stanovanjske enote. Za luksuzna stanovanja
kategorije A-l imamo koeficient 365 (tani 330). Za civilna stanovanja kategorije A-2 koeficient 280 (255). Za poprečna stanovanja kategorije A-3 koeficient 255 (230). Za ljudska stanovanja kategorije A-4 koeficient 220 (200). Za prav ljudska stanovanja kategorije A-5 koeficient 205 (185). Za kmečka stanovanja kategorije A-6 koeficient 220 (200). Za samostojne hišice kategorije A-7 koeficient 325 (295). Za luksuzne vile kategorije A-8 pa koeficient 415 (375).
Poslovni prostori sodijo v kategorijo C. Trgovine sodijo v kategorijo C-l. Koeficient je 425 (lani 385). Skladišča sodijo v kategorijo C-2, koeficient je 370 (335). Obrtne delavnice pa v kategorijo C-3, koeficiente je 370 (335).
Davek ILOR
Količniki davka ILOR so praktično ostali isti kot prej, pa čeprav je tudi tu prišlo do nekaterih sprememb. Na določene vrste ustvarjenega dohodka, npr. nepremičnine, je bilo doslej treba plačati 15-odstotni davek ILOR. To seveda poleg osebnega davka IRPEF. V zadnjih letih je bilo treba davku ILOR dodati še nekaj: še 8 odstotkov davka ILOR, tako imenovano »addizionale ILOR«. Letos so ta dodatek odpravili. Od 15 na 16,2 odstotka pa so povečali davek ILOR. Pa smo pri istem kot prej.
Naredili bomo en sam izračun, izpolnili pa bomo le en obrazec. Plačali pa bomo enako kot prej.
Zaradi tega v tem primeru nam ne bo sedaj treba posebej računati. Do konca meseca bomo plačali kar 92 odstotkov davka za v lanskem letu ustvarjen dohodek, ki smo ga prijavili letos maja.
Sklep tržaškega občinskega sveta še ni povsem zapečaten
Priziva KPI in MT proti postavitvi sinhrotrona na področju pri Bazovici
Odločitev tržaške Občine o umestitvi sinhrotrona pri Bazovici še ni povsem zapečatena, ker obstaja možnost, da bo pokrajinski nadzorni odbor razveljavil torkov sklep občinskega sveta, ki je z odobritvijo urbanistične variante št. 46 določil tako lokacijo. Priziv na omenjeni organ, ki nadzoruje delovanje občinskih uprav, je napovedala namreč komunistična skupina v tržaškem občinskem svetu, enak namen pa ima po lastni izjavi tudi predstavnik Tržaškega gibanja Paro vel.
Na predsinočnji seji tržaškega občinskega sveta je načelnik skupine KPI Calabria takoj ob začetku upravnega dela zasedanja vložil resolucijo o postopku, v kateri ugotavlja, da je bil-župan Staffieri dal na glasovanje sklep št. 672, ki je določal lokacijo za umestitev sinhrotrona, ne da bi ustregel upravičeni zahtevi po predhodnem pre-čitanju obveznega, dasi zgolj posvetovalnega, mnenja pristojnega okrožnega sosveta za vzhodni Kras. Glasovanje je nato potekalo, ugotavlja Calabria, v popolnem kaosu, ob protestih raznih svetovalcev in odbornikov, in medtem ko je komunistična skupina, ki je sicer izrazila sklepu nasproten glas, zapuščala iz protesta dvorano.
V tem ozračju je prišlo do povsem konfuznega glasovanja, katerega izid je župan le sumarično razglasil, ne da bi navedel, koliko svetovalcev je glasovalo za sklep, koliko jih je bilo proti in koliko se jih je vzdržalo, ker je Staffieri hkrati na vrat na nos proglasil zaključek seje, morebiti v poskusu, da predhodno prepreči protest komunistične skupine, ki je bil že v teku. Ob tem je načelnik komunistične skupine v tržaškem občinskem svetu zahteval ponovitev glasovanja, sklicujoč se na čl. 39 občinskega pravilnika, ki pravi, da mora župan »po ugotovljenem številu glasov s pomočjo skruti-natorjev proglasiti izid glasovanja«, in čl. 15 istega pravilnika, ki predvideva v takih primerih ponovitev glasovanja. Le tako bi se, po mnenju Calabrie, , lahko izognili upravno-pravnemu sporu zaradi nedvoumnih razlogov nezakonitosti.
Ker pa župan Staffieri ni hotel sprejeti zahteve svetovalske skupine KPI in je večina pri naslednjem glasovanju zavrnila Calabriovo resolucijo, bo komunistična skupina vložila po ustreznem postopku (torej po objavi inkriminiranega sklepa o lokaciji sinhrotrona pri Bazovici na občinski oglasni deski) priziv na pokrajinski nadzorni odbor, ki bo moral o njem razsoditi. Enako bo storil, kot je napovedal, tudi zastopnik Tržaškega gibanja Parovel.
Na petkovi seji je nato tržaški občinski svet odobril še kakih 70 upravnih sklepov, ki so v glavnem zadevali najetje posojil za izvršitev vrste javnih del in za upravljanje storitev, ki so vsaj delno razredčili grmado upravnih aktov, ki so ostali na zalogi zaradi dolgotrajne politične krize, ki je pestila občinsko upravo od začetka leta. Pri tem je zabeležiti, da ni bil sprejet sklep o posojilu več kot 316 milijonov lir za izplačilo zunanjega sodelavca
inž. Capobianca, ki naj bi izdelal pod-robnostni načrt o javnih servisih v rajonu Sv. Jakoba, ker ni bilo prisotno zadostno število svetovalcev večine. Izid glasovanja je v strankah, ki upravljajo Občino, povzročil nemajhno zadrego, kot so primerno naglasili svetovalci opozicije.
Nekaj več razprave je izzval predsi-nočnjim le sklep o prilagoditvi električnega omrežja v upepeljevalniku novim normam za skupni strošek nekaj več kot 323 milijonov lir. Monfal-con (KPI) je napovedal vzdržanje svoje skupine in ga utemeljil s pomisleki, ki jih vzbuja dejstvo, da je upepeljsval-nik zastarel in je povzročil že mnogo skrbi in nevšečnosti prebivalcem v okolici. Poleg tega prihodnjega julija poteče pogodba o upravljanju in bo treba po vsem videzu vložiti še mnogo denarja v njegovo posodobitev, pri tem pa občinski odbor nima pojma, kako pristopiti k problemu ali h kakšni alternativni rešitvi.
Pritegnil mu je svetovalec D Amore (PSI), ki je izrazil prav tako zaskrbljenost zaradi predvidljivo težkih milijard, ki jih bo v kratkem treba vložiti v neustrezno rešitev. Pri tem je sicer kritiziral negativni odgovor dolinske
Občine glede možnosti umestitve novega upepeljevalnika za smeti na njenem območju, še bolj pa je bila njegova kritika namenjena tržaškim občinskim upraviteljem, ki si niso prizadevali iskati rešitve v dogovoru z vsemi Občinami naše pokrajine ali celo za konzorcij za upepeljevalnik tudi z občinami goriške pokrajine.
Tudi Parovel (MT)je naglasil škodljivost sedanjega upepeljevalnika, ki razširja dim in prah nad vsem mestnim območjem, dejal pa je, da ni mogoče kriviti drugih, manjših občin, kot je Dolina, če ne sprejmejo, da se to breme zvali nanje. Treba je pač najti dogovorjeno rešitev za nov upepeljevalnik, pristojni odbornik pa naj pove, kaj namerava storiti uprava. Pristojni odbornik Orlando je na pozive vseh treh razpravljavcev sicer priznal, da že zakon narekuje potrebo nujnih popravil, resnici na ljubo pa ni znal nakazati nobene rešitve: dejal je le, da bo ob času predložil odboru in svetu ustrezne sklepe.
V začetku seje je župan odgovoril na interpelaciji KPI o skrunjenju spomenikov in mazaških akcijah in Paro-vela o slogu lepaka Občine ob obletnici ponovne priključitve Trsta k Italiji v letu 1954.
Gostovanje Mladinskega gledališča k Ljubljane
Prihodnjo nedeljo in ponedeljek bo v Kulturnem domu gostovalo Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane, ki se bo tržaški publiki predstavilo z Ostrž-kom C. Collodija in L Svetine. Predstavi bosta v nedeljo, 16. t. m., ob 16. uri in v ponedeljek, 17. t. m., ob 10. uri zjutraj.
Na sliki: Sandi Pavlin kot Ostržkov oče in Veronika Drolc kot Ostržek.
ERS KVIZ □ KARST BROTHERS KVIZ □ KARST BROTH
za današnjo oddajo (9. novembra):
Kateri je najlažji avto?
Če boste odkrili pravilni odgovor, telefonirajte danes od 14.30 dalje v oddaji Ma ka ste m...? na št. 631065.
Za pravilne odgovore so tedenske nagrade plošče, LP-ji in kasete, za najduhovitejše pa tri končne nagrade (walk-man).
Po novih predpisih o neobveznosti verouka
Alternativne dejavnosti so redno stekle v vrtcih in šolah svetoivanskega okrožja
Ob začetku letošnjega šolskega leta je prišlo do nekaterih zamenjav pri vodenju in upravljanju slovenskih osnovnih šol na Tržaškem. Do septembra je - ob pomanjkanju slovenskih didaktičnih ravnateljev - skrbela za slovenske osnovne šole in državne otroške vrtce openska didaktična ravnateljica Lučka Križman. Pod svojim okriljem je imela kar 35 šol in 18 vrtcev. Upravljanje in didaktično vodenje to-likšnčga števila šolskih struktur, ki so razpršene na teritoriju od Milj do Devina, je bilo seveda zelo težko. Da bi se položaj nekoliko izboljšal, se je deželni šolski skrbnik Ottaviano Čorbi septembra odločil, da opensko didaktično ravnateljico razbremeni dveh ravnateljstev, in sicer nabrežinskega in svetoivanskega.
Čorbi je skrb za nabrežinsko didaktično ravnateljstvo poveril novi dober-dobski didaktični ravnateljici Nataši Paulin Petarin, za svetoivansko ravnateljstvo pa od septembra dalje skrbi goriška didaktična ravnateljica Mirka Brajnik Saksida. Na obeh ravnateljstvih še vedno delujeta namestnici ravnateljev, ki upravljata šole ob odsotnosti novih poverjenih ravnateljic.
V preteklih dneh smo se s svetoivansko didaktično ravnateljico Mirko Brajbik Saksida in njeno namestnico Ornello Nacinovi pogovorili o ene-
mod novih aspektov šolanja v letošnjem šolskem letu - o alternativnih dejavnostih, ki so stekle v otroških vrtcih in na šolah za tiste otroke, učence in dijake, katerih starši se ob vpisu niso izrekli za verouk.
"Alternativne dejavnosti so stekle tudi na naših šolah in vrtcih v skladu z ministrskimi navodili," je povedala ravnateljica. "Že takoj po začetku šolskega leta so se sestali učiteljski zbori in programirali te dejavnosti. O njih je nato razpravljal medrazredni svet. Sledili so pogovori s starši. Za alternativne dejavnosti so učitelji izbrali nekatera področja - na primer civilno vzgojo, spoštovanje narave, cestno vzgojo - o katerih bojo nato razpravljali in jih poglobili, seveda na otrokovi starosti primeren način."
Alternativnim dejavnostim sledi približno osmina vseh šolarjev svetoivanskega didaktičnega ravnateljstva. Pouk je doslej stekel brez vsakih tež-
Dolinska občinska uprava vabi na javni sestanek, ki bo v torek, 11. t. m., ob 20. uri v srenjski hiši v Prebenegu, kjer bo govor o vprašanju redne oskrbe s pitno vodo in drugih problemih.
av; v tej zvezi ni bilo doslej nobenega protesta staršev. Alternativne dejavnosti potekajo na posameznih šolah, saj le-te razpolagajo s prostori (manjše učilnice ali drugi prostori) za dodatne dejavnosti; pouk dodatnih dejavnosti se odvija ob uri verouka, izvaja pa ga razredni učitelj, ki je ob tej uri seveda prost.
Sporazum med ministrico za šolstvo Falcuccijevo in Italijansko škofovsko konferenco je uvedel versko vzgojo tudi v otroške vrtce. V državnih vrtcih svetoivanskega didaktičnega ravnateljstva sledi verski vzgoji tri četrtine otrok. Ravnateljica Brajnikova je povedala, da so se vse vzgojiteljice teh vrtcev odločile za pouk verske vzgoje. Le-ta poteka seveda v času, ko sta v vrtcu prisotni obe vzgojiteljici, tako da ena vzgojiteljica skrbi za skupino otrok, ki ne sledi verski vzgoji. Ravnateljica je še obrazložila, da taka delitev po skupinah ni novost in ne uvaja razlikovanj v vrtec, saj je bilo že sedaj delo v vrtcu v bistvu zastavljeno po skupinah: diferencirano je bilo glede na različne starostne stopnje otrok. Vsekakor pa tudi v vrtcih doslej ni prišlo do negodovanj staršev in protestov, je poudarila ravnateljica Brajnikova.
Vaša optika za vaše oči
TRST - UL. DELLE TORRI 1/C (za cerkvijo sv. Antona) ® 65804
OBLAČILA
Imauri
^
TRST
Ul. Ponziana'3 tel.: 744169 Ul. Settefontane 19 tel.: 767513
Udeleženci informativnega tečaja Tabora mladih na lepi razstavi prikazali pridobljeno znanje
Z razstavo slik, pa tudi vaj, ki so jih opravili na tečaju, se je v petek zvečer predstavilo s svojimi likovnimi izdelki v Prosvetnem domu na Opčinah 22 udeležencev informativnega tečaja o možnostih likovnega izražanja, ki se je odvijal v organizaciji Tabora mladih in v sklopu 9. bienala umetnikov — amaterjev, ki je že tradicionalna prireditev na Opčinah.
Prireditev je bila zanimiva, dobro postavljena, dobro izvedena, tako da je obiskovalec že ob vhodu v dvorano dobil splošni vtis o tem, kaj so se tečajniki na 3-dnevnem informativnem likovnem tečaju naučili in si ogledal tudi njihove zaključne izdelke, ki so krasili dvorano Prosvetnega doma. Vse je bilo lepo pripravljeno, vse lepo zloženo in ni bilo potrebno velike razlage, da so obiskovalci razumeli pomen tega tečaja in tudi to, koliko so od tega tečaja udeleženci pridobili.
Kratka nagovora sta na otvoritvi razstave imela akademska slikarka Ani Tretjak, ki je skupno z akademsko slikarko Alenko Sattler iz Ljubljane vodila tečaj, o prireditvi sami pa je zelo vzpodbudne besede spregovoril tudi tržaški umetnik Franko Vec-chiet, ki je izrazil željo tako organizatorjev kot vseh, ki se ogrevajo za likovno umetnost ter za njeno rast v zamejstvu, da bi se takšni informativni tečaji v bodoče še nadaljevali.
Po govorih Ani Tretjak in Franka Vecchieta je Mirta Čok, v imenu Tabora mladih, razdelila vsem tečajnikom diplome. Dobili so jih: Dunja Regent, Jožica Krištof, Peter Malalan, Monika Milič, Alenka Jerič, Traudi Martinz, Katja Milič, Ivana Milič, Monika Tomšič, Mileva Martellani, Martina Ozbič, Giuliana Gerdol, Sonja Gregori, Martina Canziani. Mirjam Rebula, Edi Zobec, Carmen Cosa, Ne-
vin Cosma, Caterina Ciuk, Magda Ferlat, Vojko Lavriha in Fabio Smot-lak.
Če je bilo razveseljivo dejstvo, da se je otvoritve razstave udeležilo pretežno mlado občinstvo, ni pozitivno, da so bili tokrat odsotni starejši prebivalci Opčin, ki se sicer redno udeležujejo takšnih in drugih prireditev. Mlade je treba vzpodbujati in njihova tokratna razstava res zasluži vso paž-njo pa tudi potrebno priznanje. (N. L.)
Obolenja na koronarkah je treba preprečiti že v mladih letih
V dvorani šole »Suvich« je bilo pred kratkim prvo srečanje za kulturno oblikovanje učiteljic tretjih razredov tržaških osnovnih šol, ki sodelujejo pri izvedbi osnutka »Trieste 87«, katerega namen je razširiti že med otroki načela za preprečitev obolenja na koronarkah, ki predstavlja največji vzrok obolenja, invalidnosti in umrljivosti tako v Italiji kot v naši deželi.
Zdravniško osebje kardiološkega centra za bolezni srca in ožilja v Trstu, pod vodstvom primarija dr. Scardija, je zasnovalo in izdelalo vzgojno pobudo, katere namen je skušati posredovati mladim nagnjenost k zdravemu načinu življenja ter tako preprečiti in zadrževati nastanek skleroznih poškodb na arterijah našega telesa.
Zdravstvena vzgoja bo trud predvsem učiteljic, medtem ko se bodo kardiologi omejili na kulturno oblikovanje učnega osebja.
Finančno podpioro bo pobudi nudilo združenje »Arniči del cuore« s pomočjo svojega predsednika kom. Prima Rovisa.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
foto-kino £|l kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
estetiko
SILVIA
vse za nego obraza in telesa
OPČINE
Proseška ul. 2, I. nad. - Tel. 212164
MOŠKA IN ŽENSKA OBLAČILA
ponudba jeans LEVIŠ - S. W. mod. 615	46.900 lir
ponudba jeans LEVIŠ - S. W. mod. 501 z gumbi 57.000 lir moške in ženske pletenine po	.	15.000 lir
IN DRUGA MODNA OBLAČILA PO UGODNIH CENAH
Ulica Brigata Casale 96 (Altura) — Telefon 821393
Jutri skupščina delavcev žaveljske naftne čistilnice
Švicarska in avstrijska družba v končni bitki za odkup Aquile
Nebo nad Aquilo se končno jasni. Res je, da žaveljska naftna čistilnica ne bo dobila novih lastnikov in torej stopila v novo proizvodno življenje v predvidenem roku, ki bo formalno zapadel jutri, 10. novembra. Toda na petkovem srečanju na ministrstvu za industrijo v Rimu so se pogajanja za njen odkup bistveno približala cilju. Družba lastnica Total zdaj preučuje zlasti dve od štirih ponudb, ki so po daljši selekciji ostale na pogajalski mizi, in bi se morala dokončno odločiti za eno od dveh že v nekaj dneh. Na pogajanjih dejavno posredujeta ministrstvo za delo in deželna uprava Furlanije-Julijske krajine, pomembno besedo pa imajo tudi sindikati CG1L, C1SL in UIL, ki so v petek končno prejeli v oceno posamezne ponudbe in od ministrstva dobili zagotovilo, da ne bo sklenjen noben sporazum brez njihovega pristanka.
Za odkup Aguile se z večjo ali manjšo možnostjo uspeha potegujejo družbe Transoil, Afamia, Cei-Sud in Sasea. Ponudbi prvih dveh sta po ocenah ministrstva in Dežele dokaj zanimivi, poleg tega sta ju predložili družbi, ki razpolagata z dobrimi mednarodnimi prodaj alnimi mrežami. Toda predstavili sta premalo izdelane načrte za prenovo žaveljske rafinerije, deloma tudi zato, ker sta se v tekmo za njen odkup vključili razmeroma pozno. Iz teh in drugih razlogov sta ponudbi Transoila in Afamie trenutno potisnjeni na rob pogajalske mize.
V končni »bitki« imata torej največji up zmage Cei-Sud in Sasea. Prva družba ima sedež v Avstriji in med svojimi družabniki šteje tudi tvrdko Dravotec. Druga ima sedež v Švici, združuje pa dokaj pestro skupino poslovnežev, od arabskih do nemških. K slednji se je v zadnjih dneh pridružila tudi nemška tvrdka Gaisler&Perth, ki je poprej nastopala skupno s Transoilom. Obe skupini sta predstavili pod-
robno izdelane načrte za bodoči razvoj žaveljske naftne čistilnice in sta tudi izrazili pripravljenost za precejšnje investicije. (Govori se o stotini milijard lir.) Njuni predlogi pa se razlikujejo v številnih pomembnih točkah.
Ena izmed bistvenih razlik med obema ponudbama zadeva bodočo usodo obalnega skladišča Aguile oziroma prodajalne mreže v Furlaniji-Julijski krajini, ki bi jo Total hotel obdržati. Cei-Sud bi na zahtevo francoske naftne družbe pristala, najbrž tudi zato, ker bi proizvode Aguile v glavnem izvažala v Avstrijo, kjer razpolaga s svojo distribucijsko mrežo. Sasea pa bi rada odkupila celotni žaveljski kompleks, kajti s tem bi okrepila svojo distribucijsko mrežo v Italiji. Total je zainteresiran tudi za to drugo rešitev, saj mu je švicarska družba ponudila zanimiv kompromis: pripravljena bi mu bila dati v najem vsaj del prodajalne mreže Aguile v naši deželi, seveda potem ko bi jo odkupila.
Podtajnik pri ministrstvu za industrijo Angelo Cresco in deželni odbornik FJK za industrijo Gioacchino Francescut-to ne skrivata, da sta bolj naklonjena drugi rešitvi. Podobno stališče zavzemajo sindikati CGIL, CISL in UIL. Po njihovi oceni bi namreč dvojno lastništvo Aguile lahko omejevalo možnosti njenega bodočega razvoja. Končen razplet zadeve pa bo odvisen še od številnih drugih dejavnikov, npr. od cen, pa tudi od zakulisnih zavezništev itd. Stvari bi se morale vsekakor kmalu razčistiti, saj so se v petek v Rimu med drugim domenili, da formalno ne bodo podaljšali roka za sklenitev sporazuma: kot je že običajno v pretkanem svetu mednarodne diplomacije, bodo jutri na pogajanjih za Aguilo ustavili kazalce ur nekaj minut pred polnočjo.
O vsem tem bo med drugim govor na skupščini delavcev Aguile, ki je je sklicana za jutri ob 11. uri.
Deželni odbor FJK dodelil 10 milijard centru UNIDO
Mednarodni center za genetsko inženirstvo in biotehnologijo, ki ima sedež na Raziskovalnem območju pri Padričah, postopoma, a nezadržno stopa iz povojev. Pred nekaj meseci je po dolgih in mestoma dokaj »živahnih« Pogajanjih dobil svojega ravnatelja, in sicer v osebi uglednega ameriškega znanstvenika Irwina C. Gunsalusa. Dogovorjeno je tudi, da bo v Trstu osrednje vodstvo te raziskovalne ustanove, ki ima drugi sedež v indijskem glavnem mestu New Delhiju. Da bi celoten projekt ne ostal zgolj na papirju, pa so zdaj potrebna finančna sredstva. In prav v teh dneh je deželni odbor Furlanije-Julijske krajine sprejel pomemben ukrep v tem smislu: Centru je dodelil 10 milijard lir.
Korak deželne uprave je toliko po-niembnejši, ker se je pri uresničevanju Centra marsikaj zataknilo. Kot znano, gre za ustanovo, ki sodi pod okrilje Organizacije združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO) in pri kateri sodeluje 24 držav. Težave so nastale zato, ker mnoge od teh še niso ratificirale sporazuma o ustanovitvi Centra. Nadaljnje zavlačevanje pa bi lahko irnelo hude posledice, zaradi česar so ha pobudo italijanske vlade njegovo vodenje začasno poverili sami UNI-DO. Na tej osnovi je deželni odbor FJK lahko dodelil 10 od skupnih 20 milijard lir, ki jih je na osnovi zakona St. 70 iz leta 1983 že nakazal za raziskave na področju genetskega inženirstva in biotehnologije.
Stavka uslužbencev Centra za raziskave
Osebje Območja za znanstvene raziskave je oklicalo stavko za jutri, ponedeljek, 10. novembra. Gre za prvo protestno akcijo uslužbencev, ki zahtevajo primernejše organizacijske pogoje. Čeprav je pred nedavnim prišlo do ^onkretnih pobud v okviru zveze CNido in sinhrotrona, osebje še ne razpolaga z jasnimi smernicami, kako Jjaj svoje delo opravlja. Kljub pomanj-mjivemu kadru in vodstvu je namreč doslej opravljalo delo, ki pa zaenkrat še ni priznano.
Porast števila prehodov meje na Tržaškem
V prvih desetih mesecih letošnjega leta je po mejnih prehodih na Tržaškem prešlo mejo več kot 24 milijonov ljudi, kar 6.760.000 več kot v enakem razdobju lani. Oktobra so zabeležili 2.484.416 prehodov italijansko-jugoslovanske meje, kar predstavlja 68-odstotno rast v primerjavi z lanskim oktobrom, ko jih je bilo skupaj manj kot milijon in pol. Število prehodov s potnim listom se je povečalo še bolj, kar za 80,34 odstotka in sicer od 817.410 na 1.474.166. Prav tako oktobra se je prehajanje meje s prepustnicami skoraj podvojilo v primerjavi z istim mesecem lani, in sicer od 655.770 na 1.010.250 prehodov. Pri tem se je število prehodov jugoslovanskih državljanov s sosednih območij (270.331) povečalo za 42 odstotkov, italijanskih državljanov (739.919) pa za skoraj 59 odstotkov.
Zaprta cesta
Občina Dolina sporoča, da bo cesta med Borštom in Jezerom zaprta od jutri do četrtka 13. t. m., od 8. do 17. ure.
Nova telefonska številka RK
Telefonska družba SIP bo jutri zamenjala telefonsko številko Rdečega križa. Nova številka bo 768888.
Osemdeset let Tončke Kolerič
Včeraj je v krogu svojih dragih praznovala pri Sv. Ivanu svoj 80. rojstni dan Tončka Kolerič, zavedna sve-toivanska Slovenka in dolgoletna kulturno-prosvetna delavka. Njenega visokega življenjskega jubileja se tokrat spominjamo le z kratko beležko, saj bomo razgovor z jubilantko objavili v prihodnjih dneh. Tokrat naj samo zapišemo, da se čestitkam svojcev in prijateljev iz vsega srca pridružujejo tudi Narodna in študijska knjižnica v Trstu, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje, domače društvo Slavko Škamperle in vsi tisti njeni rojaki, ki jo poznajo, cenijo in spoštujejo. Tončka, še na mnoga leta!
čestitke
Te dni je doktorirala na Videmski univerzi MANUELA RUPPEL-RIBEZZI. Iskreno ji čestitata in želita veliko uspeha v življenju družini Škerl in Milič.
ALENKA draga! Čas hiti kot reka, z njim hitijo leta. Ob 25. rojstnem dnevu ti vso srečo želi Ingrid.
Jutri, 10. t. m., praznuje četrt stoletja naša draga ALENKA RAPOTEC-PAŠKULIN. Vesna, Štefan, Marija, Sandro in Vera ji čestitajo in kličejo na skorajšnje snidenje.
Dragi IVAN! Za tvoj 50. rojstni dan ti voščimo obilo sreče, zdravja in zadovoljstva Stana, Sonja, Mauro in mala Jasmin.
Danes se vzameta LARA in DARJO. Vso srečo na skupni življenjski poti jima želijo Sabrina, Irina, Erika, Barbara in Martina.
Propadla fašistična provokacija
Mladinska fašistična organizacija Fronte della Gioventu je priredila včeraj
hov poziv pa je naletel na gluha ušesa. V sprevodu se je tako zbralo le 148 najbolj zagnanih in kričavih ekstremistov. Med gesli, ki so jih skandirali po ulicah, so bila seveda najbolj številna tista proti Slovencem in proti "bilingviz-mu". Desničarski skrajneži so med sprevodom položili cvetje ob nekatera obeležja, ki spominjajo na "italijanstvo Trsta", po minizasedanju v enem od mestnih hotelov pa so se razšli.
o mestnih ulicah protestno manifestacijo, ki pa je klavrno propadla. Desničarji 3 pozvali tržaške dijake, naj se udeležijo sprevoda proti "amerikanizaciji in Dvjetizaciji Italije, za prostovoljno vojaško službo in za italijanstvo Trsta", nji-
Policija aretirala jetniškega paznika: v koronejskem zaporu je razpečeval mamila
Za zapahi tudi dve sestri - Zaporna naloga še za dva moška
Objestnost in izkoriščanje položaja sta pri 23-letnem jet-Oškem pazniku v koronejskem zaporu Mauru Marsiju 0Pravila svoje. Včeraj ga je namreč policija aretirala pod °Dtožbo razpečevanja mamil jetnikom. V zaporu sta se jjhašli tudi sestri Gianna in Cristina Skarlevaj, stari 21 ozi-°nia 20 let, ki sta mu pri nečistem poslu pomagali in pri aterih so možje postave našli večje količine mamil. Marši, 1 je bil v trenutku aretacije na poti na delo, je imel pri 6hi 50 gramov hašiša, skritih v... spodnjih hlačah. n Preiskovalni sodnik Grohmann je izdal še dva zaporna aloga za 30-letnega Walterja Parovela, ki je ta čas v zapo-Prav zaradi razpečevanja mamil, in še za neko drugo j^ebo, katere imena preiskovalci niso javili in ki je takoj po /^arsijevi aretaciji izginila. Policijski agenti sedaj vodijo Piskavo zaradi podobnih dogodkov, saj je načelnik lete-
čega oddelka Giuseppe Padulano že v preteklosti zasumil, da v koronejskem zaporu nemoteno krožijo lažja mamila in da se je tamkaj ustvarila prava prekupčevalska organizacija. Kvestor Vito Mattera je te sume tudi potrdil.
Dogodek, ki je nekako pospešil odločitev za zaporne naloge zoper omenjene osebe, je razkril dobršen del ozadja prekupčevalske mrzlice v tržaškem zaporu. Stražnik Marši je namreč imel svoje strateške točke v nekaterih mestnih kavarnah, kjer se je shajal s sestrama Skarlevaj. Imena kavarn pa je slednjima sproti svetoval Walter Parovel, ki v prekupčevalskem poslu ni ravno novinec. Sestri sta ga namreč redno obiskovali v zaporu. V hišni preiskavi stanovanja obeh sester so, kot rečeno, policijski agenti našli 30 gramov hašiša in 2 milijona lir, ki naj bi jih iztržili s svojimi nezakonitimi kupčijami.
Povišane dajatve za smeti in pse
Tržaška občinka uprava je izdala včeraj tiskovno sporočilo, v katerem obrazloži nekaj novosti v zvezi s plačevanjem občinskih davščin, M so stopile v veljavo pred kratkim. Že jutri bodo namreč občani začeli prejemati na dom davčne terjalnice (cartelle esattoriali), ki zadevajo dajatve za odnašanje smeti in za pse. Novost je, da so te davščine letos povečane za četrtino, in da jih bo treba vplačati v enem samem obroku in sicer najkasneje do 18. decembra.
Poviške in enkratno izplačilo namreč določa vladni dekret št. 318 od julija letos, ki je sicer predpisoval kar 30-odstotno povišanje, tržaška občinska uprava pa je s svojim naslednjim ukrepom sklenila zmanjšati ta povišek pri davku za odnašanje smeti iz zasebnih stanovanj na 25 odstotkov. Hkrati pa je občinska uprava s tem ukrepom, ki so ga izglasovali pred nekaj tedni ob odobritvi občinskega proračuna, odložila enkratno izplačilo davščine do 18. decembra, medtem ko je dekret postavljal rok do konca novembra.
SLOVENSKI KLUB VTRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi v torek,'11. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano
na torkov večer
z JOŽETOM RAJHMANOM
avtorjem knjige
TRUBARJEV SVET
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. Jutri, 10. novembra, ob 20.30 v gledališču Rossetti nastop skupine KVARTET PRO ARTE iz Zagreba.
Sklad M. Čuk In ZSKD prirejata celovečerni KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA jutri, 10. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela BORIS ZULJAN.
V	Konjušnici Miramarskega parka je do 30. novembra odprta razstava MAKSIMILIJAN OD TRSTA DO MEHIKE.
V	galeriji Torbandena bodo na ogled do 20. novembra dela slikarja WOLF-GANGA WIEDNERJA.
Še jutri, 10. novembra, bodo v galeriji Moderna - Korzo Italia 9 - na ogled dela slikarja STEFANA DOVIERJA.
V	Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, bo jutri,10. t. m., ob 20. uri otvoritev slikarske razstave CLAUDIE RAZA.
Tabor mladih — Prosvetni dom - Opčine. Do 21. t. m. bo odprta razstava UDELEŽENCEV INFORMATIVNEGA TEČAJA O MOŽNOSTIH LIKOVNEGA USTVARJANJA. Urnik: vsak dan od 16. do 2o. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure ter od 16. do 19. ure.
KD Slovan - Padriče prireja razstavo pregrinjal, zidnih draperij in blazin v tehniki patchworka Lilijane Gaberc iz Izole. Otvoritev bo v petek, 14. t. m., v prostorih Gozdne zadruge ob 20.30. Sodeluje dekliški zbor Vesna iz Križa. Vabljeni!
razna obvestila
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in Dijaški dom S. Kosovel prirejata ZIMOVANJE v Zgornjih Gorjah pri Bledu od 27. 12. 1986 do 3. 1. 1987 za mladino od 11. do 17. leta. Vpisovanje na sedežu SKGZ, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 744249, se nadaljuje vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure (razen ob sobotah).
Skupnost vinogradnikov iz Podlo-njerja, Ul. Masaccio 24, obvešča, da LABORATORIJ ZA ANALIZO VIN ponovno deluje. Vzorce vin sprejemamo vsak torek od 16. ure dalje.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo jutri, 10. t. m., ob 20.30 na sporedu KULTURNO-ZGODOVINSKI SPREHOD PO CERKLJANSKEM (z diapozitivi), ki ga bo vodil znani kulturni delavec prof. Tomaž Pavšič iz Idrije.
UNIFAX - Klub slovenskih univerzitetnih študentov priredi v soboto, 15. t. m. v Kulturnem domu v Gorici UNI-FEST — zabavo za bodoče doktorje, doktorje in prijatelje. Vabila pri unifaxo-vih.
Mladinski krožek Prosek-Kontovel
vabi na Mednarodno tortado '86 (tekmovanje v pripravljanju tort), ki bo 16. t. m. ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Za informacije in vpisovanje lahko telefonirate na št. 225522 ali 225106 ali pa se javite na sestankih mladinskega krožka v sredah, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Vabljeni!
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo jutri, 10. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29, Trst.
Sekcija KPI Z. Kralj — Trebče-Padriče-Gropada priredi v petek, 14. t. m., z začetkom ob 20.30 »Proslavo oktobrske revolucije in začetek včlanjevalne akcije«. Sodelovala bosta vaška godba na pihala V. Parma in tov. Stojan Spetič.
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki smo ga bili deležni ob nenadni izgubi našega dragega sina, brata, strica in svaka
Jožefa Franca
(Pepija)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnika pospremili k večnemu počitku. Posebna zahvala č. g. župniku M. Živcu, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so nam bili ob strani v tem težkem trenutku.
Žalujoči svojci
Sv. Ivan, Bazovica, 9. novembra 1986
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
Karla Podobnika
SVOJCI
Trst, 9. novembra 1986 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
Ljudmile Grgič roj. Tavčar
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali in jo pospremili na zadnji poti.
SVOJCI
Padriče, 9. novembra 1986
9. 11. 1976	9. 11. 1986
Ob 10. obletnici smrti drage mame
Ivanke Žele por. Vitez
se je spominjajo Eda, Anica, Romana in Edi z družinami.
Opčine, 9. novembra 1986
Ob težki izgubi dragega očeta Emila izrekajo iskreno sožalje Stojanu Colji ter svojcem uprava in člani SSG.
Žalovanju ob smrti svaka in strica Emila Colje se pridružujejo Milka, Aleksander in Nadja Bidovec - Bu-sechian.
Ob težki izgubi očeta in nonota Emila Colje izrekajo občuteno sožalje Majdi in Stojanu ter družinama Vugovi.
Žalovanju ob smrti Emila Colje se pridružujejo Darko, Pavlo in Elvijo, njegovi nekdanji delavci iz Bifeja Tomažič.
Igralci in igralke Slovenskega stalnega gledališča v Trstu izrekajo kolegi Stojanu Colji, Majdi in ostalim sorodnikom globoko sožalje.
KD in moški pevski zbor V. Vodnik izrekata svojima članoma Marinu Krmecu in Franku Debernardiju iskreno sožalje ob izgubi dragega nonota.
Ob izgubi dragega nonota izreka Rosani in svojcem iskreno sožalje Studio Clak.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
GOSTOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA
Georges Feydeau
BOLHA V UŠESU
Režija Vinko Moderndorfer
Danes, 9. t. m.,	ob 16.00 - ABONMA RED C in G (prva in
druga nedelja po premieri)
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
BLIKd tržaška kreditna banka
KD KRAŠKI DOM IN ANSAMBEL TAIMS
vabita danes, 9. t. m., ob 17. uri v občinsko telovadnico v Repnu na koncert narodnozabavne glasbe. Nastopil bo
ALPSKI KVINTET
s pevcema Ivanko Kraševec in Otom Pestnerjem
Spored bo povezoval humorist Boris Kopitar.
Prodaja vstopnic pol ure pred koncertom.
- NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na
JAVNO TRIBUNO O JEZIKU
Trst, Kulturni dom, Ul. Petronio 4
V četrtek, 13. t. m., ob 17. uri.
SLOVENSKO J,STALNO.
^ GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
GOSTOVANJE SLOVENSKEGA MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
C. Collodi - I. Svetina
OSTRŽEK
Režija JANEZ PIPAN
V nedeljo, 16. t. m., ob 16. uri v ponedeljek, 17. t. m., ob 10. uri
V KD F. VENTURINI bo v soboto, 15. t. m., ob 20. uri v
Centru A. Ukmar-Miro pri Domju predaval
novinar Lojze Abram na temo
»Kitajska, dežela tradicije in razvoja«
Izvajanje bo spremljal z barvnimi diapozitivi.
Vabljeni!
ID
IVAN GRBEC &KEDBNJ
priredi
v sredo, 12. t. m., ob 19.30
MARTINOVANJE
Ob 20.30 gostuje Slovensko stalno gledališče v Trstu s humorno monodramo ŠIROKA USTA Mihe Mateta v izvedbi Staneta Starešiniča. Postregli Vam bomo s smehom, jedačo in vinsko kapljico,
Vljudno vabljeni!
SKD SLAVEC IN VINOGRADNIKI IZ RICMANJ IN LOGA
vabijo na tradicionalno
RAZSTA VO IN POKUŠNJO DOMAČIH VIN
danes, 9. t. m.
LARA in DARIO
imejta se vedno tako rada.
SKD Igo Gruden -ŠD Sokol
SKLAD »MITJA ČUK«
ZVEZA
SLOVENSKIH
KULTURNIH
DRUŠTEV
ZXD
SLO VENSKI OKTET
za Sklad »M. Čuk«
Celovečerni koncert Slovenskega okteta jutri, 10. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu.
Vabila so na razpolago v Tržaški knjigarni, v baru Prosvetnega doma na Opčinah in v Katoliški knjigarni v Gorici ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
gledališča
SSG
Slovensko stalno gledališče gostuje v Celju z Goldonijevo komedijo PRIMORSKE ZDRAHE: jutri, 10. t. m., ob 12. uri ter v torek, 11. t. m., ob 14. uri in 19.30.
VERDI
V	torek ob 20. uri (red C/H) osma predstava Verdijeve opere RIGOLETTO. Režija Lamberto Puggelli, dirigent Hubert Soudant, zbor vodi Andrea Giorgi.
VERDI - CRISTALLO
Danes ob 11. uri se bo pričel v gledališču Cristallo ciklus NEDELJSKIH KONCERTOV. Komorni orkester bo izvajal Vivaidijeve skladbe. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
V	organizaciji gledališča Verdi bo od 18. do 22. t. m. na sporedu ciklus baletov za šole, ki bodo v gledališču Cristallo -Ul. Ghirlandaio. Predstave se bodo začele ob 11. uri in trajale eno uro. Vstopnica stane 1.000 lir. Ostale informacije dobijo zainteresirane šole pri blagajni gledališča (tel. 631948).
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Danes ob 16. uri bo Teatro Slabile Furlanije-Julijske krajine predstavil delo L ADULATORE C. Goldonija. V glavni vlogi Giulio Brogi. Režija Giorgio Press-burger. V abonmaju odrezek št. 2. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri zaprto zaradi počit-ka.V torek ponovitev ob 20.30.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Zaradi toplega sprejema Carpinterije-ve in Faragunove predstave DUE PAIA Dl CALZE Dl SETA Dl VIENNA bodo delo ponavljali do 16. t. m. ob 20.30 (ob nedeljah ob 16.30).
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Do srede, 12. t. m.: TURNEJA FOLKLORNE SKUPINE KUD JEDINSTVO IZ SPLITA PO SLOVENIJI.
V	četrtek, 13. t. m., ob 20. uri: BERND KOPPEN - orgle. Večer jazza drugače - z orglami in originalnimi improvizacijami mladega glasbenika iz Wuppertala.
V	petek, 14. t. m., ob 20. uri: KONCERT SIMFONIKOV RTV LJUBLJANA. Dirigent Eberhard Kloke (ZRN), solistka Dubravka Tomšič-Srebotnjak - klavir.
Srednja dvorana
Danes, 9. t. m., ob 20. uri: BODOČNIKI. Ponovitev. Predstavlja se skupina Bor-ghesia.
V	sredo, 12. t. m., ob 20. uri: D. Thomas POD MLEČNIM GOZDOM. Predstavlja se skupina JILL FREUD AND COMPA-NY.
V	četrtek, 13. t. m., ob 20. uri: DIPLOMSKA ZABAVA (1985) - celovečerni film italijanskega režiserja P. Avatija.
Okrogla dvorana
Jutri, 10. t. m, ob 20. uri: SVLVIA AN-DERS in JUSTUS NOLL predstavljata B. Brechta malo drugače - kot glasbenika in ustvarjalca songov.
razne prireditve
KD Rdeča zvezda obvešča, da bo prva vaja otroškega pevskega zbora jutri, 10. t. m., ob 16. uri. Osnovnošolske otroke bo po pouku peljal šolabus direktno v Salež.
V KD J. Rapotec-Prebeneg bodo v petek, 14. t. m., ob 20.30 člani Jamarskega kluba Boljunec predvajali diapozitive na temo: Ponikalnice od Materije do Mar-kovščine. Vabljeni!
včeraj-danes
Danes, NEDELJA, 9. novembra BOŽIDAR
Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 16.42 - Dolžina dneva 9.46 - Luna vzide ob 14.02 in zatone ob 24.00.
Jutri, PONEDELJEK, 10. novembra
LEON
PLIMOVANJE DANES: Ob 05.00 najvišje 27 cm, ob 11.54 najnižje 1 cm, ob 14.51 najvišje 4 cm, ob 22.09 najnižje -32 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: Ob 05.50 najvišje 35 cm, ob 12.35 najnižje -12 cm, ob 17.20 najvišje 6 cm, ob 23.22 najnižje -32 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka
11.4	stopinje, zračni tlak 1020,4 mb pada, brezvetrje, vlaga 70-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja
15.5	stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Aurora Cardile, Mic-hele Centi, Luca Dossi, Costantino Nico-lizas, Manuel Luisa, Alessandro Padula, Andrea Sergon, Francesca Tonsi, Fran-cesca Garganese.
UMRLI SO: 79-letni Giovanni Ladvaz, 88-letna Maria Sponza, 73-letni Giuseppe Debernardi, 88-letna Ida Molinari vd. Piccoli, 50-letni Claudio Ravasini, 86-let-ni Mario Regattieri, 33-letna Graziella Cociancich por. Brandi, 77-letna Abele Toncheila, 87-letni Giuseppe Liuzzi, 68-letni Costantino Dessilla, 77-letna Elvira Benvenuto, 72-letni Omero Pavani, 61-letna Erminia Lacota, 51-letni Giovanni Spoliarich.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 9. novembra 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 20.30
Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo (Greta), Ul. Zorutti 19, Trg Ober-dan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Ve-nezia 3 (Milje).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 229355) - od 8.30 do 13. ure. Od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
VS£ 0£l/S£/]
Od ponedeljka, 10., do sobote,
15. novembra 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Garibaldi 5, Ul. dellOrologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41, Mazzinijev drevored 1 (Milje), Trg sv. Jakoba 1, Trg S. Giovanni 5.
OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
*0*0 ll'no
TRS! Ul	5/
BARI	72	76	53	70	1
CAGLIARI	74	81	49	35	36
FIRENCE	28	8	82	57	22
GENOVA	90	83	78	63	69
MILAN	6	59	63	56	8
NEAPELJ	43	24	34	7	41
PALERMO	23	75	24	15	79
RIM	87	20	52	77	66
TURIN	34	63	81	61	57
BENETKE	25	86	49	68	57
ENALOTTO 2 2 1	2 1 X 1 2 X
KVOTE:
12	69.298.000.—
11	1.557.000,—
10	123.000,—
1 1 1
kino
ARISTON - FESTIVAL FESTIVALOV -15.00, 21.30 II nome della rosa, dram., It./Fr. 1986, 120': r. Jean-Jacgues Anna-ud; i. Sean Connery, F. Murray Abraham.
EXCELSIOR I - 15.30, 22.15 Pericolosa-mente insieme, kom., ZDA 1986, 116'; r. Ivan Reitman; i. Robert Redford, Debra Winger.
EXCELSIOR II - 15.45, 21.45 Mission, dram., VB 1986, 123'; r. Roland Joffe; i. Robert De Niro, Jeremy Irons.
PENICE - 15.00, 22.15 Cobra, akc., ZDA 1986, 100'; r. George Pan Casmatos; i. Sylvester Stallone, Brigitte Nielsen
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Grandi magazzini, kom., It. 1986, 100'; r. Cas-tellano e Pipolo; i. Christian De Sica, Heather Parisi.
NAZIONALE I - 15.45, 22.15 Higlander, dram., Avstral. 1986, 115'; r. Russel Mulcahy; i. Christopher Lambert, Ro-xanne Hart.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 II giorno della luna nera, fant., ZDA 1985, 100'; r. Harley Cokliss; i. Tommy Lee Jones, Linda Hamilton.
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Notte d’-estate con profilo greco, occhi a mandorla e odore dl basilico, kom., It. 1986, 105'; r. Lina VVertmuller; i. Ma-riangela Melato, Michele Placido.
EDEN - 15.30, 22.00 Moments of Love, pom., □□
MIGNON - 15.00, 22.15 Top Gun, akc., ZDA 1986, 110'; r. Tony Scott; i. Tom Criuse, Kelly McGills
CAPITOL - 16.00, 22.00 Su e giu per Be-verly Hills, kom., ZDA 1986, 97'; r. Paul Mazursky; i. Nick Nolte, Bette Midler.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Ouel giardino di aranci fatti in časa, kom., ZDA 1984, 100'; r. Herbert Ross; i. Walter Matthau, Dinah Minhoff.
LUMIERE FICE - 16.00, 21.30 II colore viola, dram., ZDA 1985, 150'; r. Števen Spielberg; i. Whoopi Goldberg, Danny Glover.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Desi-derando Giulia, er., dram. It. 1986; r. Andrea Barzini; i. Serena Grandi, Ser-gio Rubini, □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Claire lingua viva,
pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
šolske vesti
OBVESTILO IRRSAE. Dne 11. t. m. bo
ob 17. uri na osnovni šoli pri Sv. Ivanu sestanek šolnikov, ki so se vpisali v delovno skupino "Metode, oblike in organizacija dela pri poučevanju v dveh jezikih" izpopolnjevalnega tečaja VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V VEČJEZIČNEM OKOLJU. Tisti, ki so se vpisali v ostale tri skupine, se sestanejo dne 12. t. m. ob 17. uri.
Potovalni urad AURORA
vabi na naslednja novoletna potovanja:
od 26. decembra do 2. januarja '87 - v TUNIZIJO. Cena 545.000 lir;
od 28. decembra do 1. januarja '87 - ria BLED. Cena 275.000 lir;
od 28. decembra do 1. januarja '87 - v NJIVICE (otok KRK). Cena
197.000	lir;
od 29. decembra do 1. januarja '87 - v ZAGREB. Cena 265.000 lir;
od 29. decembra do 2. januarja '87 - v BUDIMPEŠTO. Cena
475.000	lir;
Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu AURORA - Ul. Milano 20, tel. 60261.
Zaključni izlet v KRANJSKO GORO bo 7. in 8. decembra. Cena
62.000	lir. Rezervacije od jutri, 10. t. m. dalje.
SLOVENSKO ^STALNO. „ 'GLEDALIŠČE V TRSTU
Miha Mate
ŠIROKA USTA
Izvaja STANE STAREŠINIČ
V sredo, 12. t. m., ob 20.30 v društvu I. Grbec v ŠKEDNJU
v četrtek, 13. t. m., ob 20.30 v mali dvorani gledališča F. Prešeren v BOLJUNCU
v petek, 14. t. m., ob 20.30 v društvu V. Vodnik v DOLINI
Ul. sv. Frančiška 20
Vas vabi v četrtek, 13. t. m., ob 18. uri na otvoritev razstave slikarja
EDA MURTICA
Razstavljen bo ciklus novejših slik JADRANSKA OBALA.
mali oglasi
TRGOVINA S TEHNIČNIM MATERIALOM zaposli vajenca z znanjem slovenščine in srbohrvaščine. Tel. 0481/84878 od 13. do 15. ure in od 17.30 dalje.
OSMICO je odprl Ivo Sedmak (Beleko-tov), Križ 161. Toči belo in črno vino.
KNJIGOVODJO-KINJO z nekajletno prakso in znanjem angleškega jezika sprejme v službo priznano tržaško podjetje. Ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 TRST, pod šifro RAČUNOVODJA.
PRODAM fiat 131 letnik 1976 v zelo dobrem stanju. Telefonirati ob uri kosila na št. 0481/20521.
PRODAM v Nabrežini razmeroma novo stanovanje. Zainteresirani lahko telefonirajo v popoldanskih urah na št. 200144.
PRODAM panoramično gospodarsko poslopje, potrebno popravila, kilometer od meje NASIREC pri Kozini. Tel. 040/228156.
PRODAM 112 L, letnik '75. Tel. 228547 in 226113.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA sprejme v varstvo otroka v popoldanskih ali večernih urah. Tel. 44188.
PRAŠIČE najboljše pasme, primerne za pršute, prodaja podjetje Grudina, So-vodnje - Štradalta - tel. 882343. Dobava tudi na dom!
PRODAM hišo v Boljuncu, 110 kv. m z dvoriščem in malim vrtom. Tel. 040/228390.
DAJEM v najem skladišče, 70 kv. m pri Domju. Tel. 040/228390.
PRODAM po zelo ugodni ceni (175.000 lir) novo peč na drva. Križ 58 — tel. 040/220397.
NA OPČINAH prodam 1.000 kv. m zazidljivega zemljišča z že napeljano vodo in elektriko. Tel. od 16. do 17. ure na št. 213945.
SVOJIM KLIENTOM sporočam, da NJIHOVI NAČRTI niso vsi dokončno sprejeti in jim manjka odobritev žele-zobetona (cementi armati). Ker osebno ne morem slediti zadevi, naj se interesenti poslužijo gradbenega odpusta (condono edilizio) na lastno pobudo. Inž. Milan Sosič.
CENTRO DEL COLLEZIONISMO —
Trst, Ul. Piccolomini 3, tel. 040/762488 — komisijska prodaja zbirateljskih predmetov na dražbah ali neposredno. Na razpolago smo vam za najugodnejši plasma posameznih predmetov ali celih zbirk: razglednic, kovancev, stare korespondence, najrazličnejših starinskih predmetov itd.
PRODAM stanovanje v odličnem stanju v okolici Sv. Jakoba, 42 kv. m za 39.000.000 lir. Tel. 226614.
RIVIERA - 224426 prodaja v Sesljanu stanovanje: kuhinja, dnevna soba, dve veliki spalnici, manjša soba, kopalnica, terasa in vrt.
RIVIERA - 224426 prodaja v Šempolaju enonadstropno delno popravljeno hišo, 110 kv. m površine in 720 kv. m zemljišča.
RIVIERA - 224426 prodaja v Trnovci zazidljivi zemljišči po 2.000 kv. m skupno s 3.000 kv. m obdelane površine ali gozda.
EKONOMIST, 3-letna izkušnja v špediciji, srbohrvaško, slovensko, angleško, italijansko, madžarsko, nemško (malo) govoreči išče delo. Klicati na št. 03866/24851.
menjalnica
7. 11. 1986
Ameriški dolar... Nemška marka .. Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ...
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona_____
Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1415.—	Japonski jen.................... 8.20
689.—	Švicarski frank ............ 824.—
209.50	Avstrijski šiling............. 97.70
609.50	Norveška krona ............ 186.—
32.50	Švedska krona................. 200.-"
2010.—	Portugalski eskudo.............. 8.90
1863.—	Španska peseta.................. 9.80
180.50	Avstralski dolar ............ 870.—'
9.60	Debeli dinar.................... 2.50
1000. -	Drobni dinar.................... 2.50
Bfll/D BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE D\~II\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tel.: Sedež 61446 - 68881 Agencija Domjo 831-131
- :::: ili	-	nedeljski televizijski in radijski	spo	redi	lil lil III				- i		
# RAI 1	rt	BAI 2	| S	RAI 3	1	1 Ir RTV Ljubljana						pP) TV Koper					
10.00	Dokumentarec: Al di la delle colline
10.45	Risanka: Favole europee
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Kmetijska oddaja: Linea verde
13.00	Dnevnik - TG L’una
13.30	Dnevnik
13.55	Tekmovanje: Toto-TV
14.00	Zabavna oddaja: Domenica... in
14.20	Športne vesti
15.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
17.50	Italijansko nogometno prvenstvo in delni prenos tekme v B ligi
18.20	Športna rubrika: 90. minuta
18.40	Neposredno iz studia
19.50	Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	TV film: Molly'0 (dram., It. 1985, r. Bruno Gortini, i. Bonnie Blanco, Ste ve Marc; 1. od treh delov)
22.00	Športna nedelja
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	Nedeljski koncert: Ottorino Res-pighi - Feste Romane (ob petdesetletnici smrti)
10.00	Nedeljski koncert: Schubert -Fantazija v C-duru op. 15; Max Reger - Variacije na Mozartovo temo
10.45	Rubrika: In forma con...
11.30	Film: Nella polvere del profon-do Sud (dram., ZDA 1949, r. Cla-rence Brown, i. Juano Hernan-dez, Elisabeth Patterson)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Variete: Piccoli Fans
15.40	Dnevnik - Studio stadio, vmes motokros
16.40	Variete: Chi tiriamo in ballo
18.40	Dnevnik - gol flash
18.50	Ital. nogometno prvenstvo
19.45	Dnevnik
20.00	Športna nedelja
20.30	Nanizanka: Miami Vice - Una donna senza onore
21.30	Dokumentarna oddaja: Pogum in usmiljenje (1. del)
22.20	Dnevnik - večerne vesti
22.30	Pogum in usmiljenje (2. del oddaje, nato pogovor v studiu)
23.20	Koncert: Vienna in mušica
23.55	Dnevnik - zadnje vesti
10.30	Šport: Evropski pokal, hokej na ledu in jahanje
12.00	Glasbena oddaja: Girofestival
12.30	Starš: Simon e Garfunkel al Central Park
14.00	Dokumentarna oddaja: Nino Manfredi d samem sebi (4. del)
15.00	Dnevnik - Neposredni športni prenosi (za Evropski pokal Torino-Trial, mednarodni teniški turnir)
17.25	Film: Incompreso (dram., 1983, r. J. Schatzberg, i. G. Hackman, H. Thomas, R. Ton)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželni šport
19.40	Glasbena oddaja: Presneti Rock (2. del)
20.30	Športna oddaja: Domenica gol
21.30	Folklorna oddaja: Vloga otroka v ljudskem prazniku
22.05	Dnevnik
22.30	Italijansko nogometno prvenstvo A lige
23.15	Glasbena oddaja: Jazz Club -Buddy Rich Orchestral (Iz Um-bria Jazz '86)
9.10	Poročila
9.15	Otroška matineja: Živžav, vmes
risanka Smrkci
10.05	Likovni Živžav
10.10	Nanizanka: Zgodbe modrega telefona - Čisto majhen pes 10.35 Nadaljevanka: Težki časi
11.25	Ptuj 86 (1. oddaja)
12.00	Kmet. odd.: Ljudje in zemlja
12.30	Poročila
15.15	Športni in turistični filmi: Ni prostora za strahopetce (Kan.)
15.40	Poročila
16.55	Film: Klic v sili (dram., ZDA 1975, r. Daryl Duke, i. Robert Culp, Elayne Heilweil)
17.00	Razvedrilna oddaja: V nedeljo popoldne iz Kopra
18.45	Risanka
19.00	Danes: Ko še ne boli
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Drama: Prijatelja
21.00	Informativna oddaja: Alpe-Jadran
21.30	Športni pregled
22.20	Kronika Tedna domačega filma - Celje 86
14.00
20.00
Gradovi v Za-
Dokumentarec: gorju
20.30	Politični tednik: Sette giorni
21.00	Film: Una raffica di piombo (pust., r. Paolo Huesc, i. Robert Hoffman)
22.50	Nanizanka: Charley
23.25	Dokumentarec: Delta (7. del)
Iz nadaljevanke Nord e sud - nocoj ob 20.30 na Canale 5: Roberet Mit-chum (na desni) in Timothy Wise
I Jj CANALE 5
8.30	Nanizanka: Mary Benjamin
9.15	Verska rubrika
10.00	Nanizanki: Maude,
10.30	Flo
11.00	Napoved sporedov
11.30	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
12.30	Informativna oddaja: Punto 7
13.30	Zabavna oddaja: Buo-na domenica
14.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Sodna rubrika: Forum
19.00	Nanizanka: Kate e Al-lie - Časa vendesi
20.30	Nadaljevanka: Nord e Sud
22.20	Inf. rubrika: Monitor
23.20	Nanizanki: Mac Gru-der e Loud, 0.20 Scerif-foaNewYork
i	RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: Con affet-to Sidney
9.00	Film: II favorite della grande regina (pust., ZDA 1955, r. Henry Koster, i. Bette Davis, Richard Todd)
11.00	Nanizanka:	Bravo
Dick, 11.30 Con affetto Sidney, 12.00 Arabes-que
13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Memole dolce Memo-le, Mimi e la nazionale di pallavolo, Masters, I dominatori delFUni-verso, Kidd Video
15.15 Nanizanka: I gemelli Edison
15.50	Risanke: Nel mondo di Dangeons a Dragons, She-ra la principessa del potere
16.50	Nanizanka: Huckle-berry Finn e i suoi amici
17.30	Risanki: Flash Gordon,
18.00	Robotech
18.30	Nanizanke: Jennifer,
19.00	College, 19.30 New York New York
20.30	Film: Sotto il vulcano (dram., ZDA 1983, r. John Houston, i. Albert Finney, Jacgueli-ne Bisset)
22.49 Filmska rubrika
23.10 Film: La nuova terra (pust., ZDA 1973, r. Jan Troell, i. Max Von Sy-dow, Liv Ullmann)
1.10 Nanizanka Vegas
ITALIA1
8.30 Otroška odd.: Bim bum bam, vmes risanke Chappy, Llsola delle mille avventure, Pepe-ro
10.30	Šport: pregled, košarka in nogomet
12.00	Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick
13.00	Športna rubrika: Grand Prix
14.15	Glasbena oddaja: Dee-Jay Television
16.15	Nanizanke: Master,
17.15	Luomo di Singa-pore, 18.00 II planeta delle scimmie
19.00	Risanke: Alvin show, Muppet Babies, I Puffi
20.30	Variete: Drive in
22.20	Film: Nessuno ci puo
fermare (kom., ZDA 1980, r. Sidney Poitier, i. Gene Wilder, Richard Pryor, George Stanford)
0.15 Nanizanke: Ai limiti delFincredibile, 1.20 Hardcastle & Mc Cor-mic, 2.00 Gli Invincibi-li
nairfj TELEPADOVA
11.40	Informativna oddaja: Commercio e turismo
12.00	Rubrika: La buona ta-vola
12.30	Risanke
13.00	Film: Le donne degli altri (kom., 1958, i. Ge-rard Philipe)
15.00	Nanizanka: Ruote
16.30	Risanki: Uomo Tigre, Coccinella
17.30	Film: II re dei Barbari (pust, ZDA 1955, r. Douglas Sirk, i. Jack Pa-lance, Jeff Chandler)
19.30	Nanizanka: Che cop-pia guei due
20.30	Film: Due strani papa (kom. It. 1984, r. Mariane Laurenti, i. Pippo Franco, Franco Califa-no)
22.20 Nanizanka: Ouattro in amore
23.00	Aktualnosti: In primo piano
23.55 Rubrika: Tuttocinema
[	TELEFRIUU________
14.10 Variete
16.30	Rubrika: II sindaco e la sua gente
19.00	Športna oddaja
20.00	Rubrika: Dry vin
21.00	Telefriuli šport
23.00	Rubrika: II salotto di Franca
23.30	Rubrika: Roberta Pelle
24.00	Glasbena oddaja: Musič box
[	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Vesti in nočni športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Glasbeni mozaik; 10.15 Mladinski oder: Živalske dogodivščine (Drago Gorup, r. Adrijan Rustja);
10.45	Glasbeni mozaik; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Nediški zvon; 12.45 Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Karst Brothers - glasbeni kabaret; 15.00 - 19.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev; 15.30 Športne novice; 19.00 Jutrišnji sporedi.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00,
13.00,	15.30, 17.00, 21.00 Poročila; 5.00 Jutranji spored; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.35 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Nedeljska reportaža; 15.30 Medigra; 15.40 Pojo amaterski zbori; 16.05 Humoreska: M. Bečkovič - O tem in onem;
16.30	Pogovor s poslušalci; 17.05 Operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra; 18.44 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci!; 19.45 Glasbene razglednice;
20.00	V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba;
22.50	Literarni nokturno; 0.05 Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Pozdrav, pregled dogodkov; 9.30 - 17.30 Sosednji kraji in ljudje: reportaže, intervjuji; 11.00 Vročih deset; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 - 14.00 Glasba po željah; 14.00 Marika in Drejče; 15.00 Radio Koper na obisku; 15.30 Planinski čaj; 16.30 Primorski dnevnik, objave in šport; 17.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik;
10.30,	13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 - 12.00 Prisrčno vaši; 8.45 Oddaja o športu; 9.30 Dragi Luciano;
10.00	Popevka tedna; 10.05 I magnifici sette; 10.35 Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Eccetera, eccetera;
12.00	Glasba po željah; 14.30 - 20.00 Popoldanski spored z glasbo, popevko tedna in novostmi; 15.00 Kaj je novega?; 16.00 Športna oddaja; 18.00 Glasbene aktualnosti; 20.00 - 6.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Jutranji val z zanimivostmi, kvizi in »šenšurji«; 12.30 Oddaja SKD Tabor; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Športna nedelja (prenosi, komentarji in podatki o tekmah); vmes, podnevi in ponoči, glasba.
C
		u i	j;	11	liliji!	111111	1|1| .
							
RAI 1
10.30	Nadaljevanka: Lungo il fiume	e	11.45
sullacgua (1. del)	13.00
11.25 Nan.: Taxi - I padri della sposa	13.25
11.55	Vreme in dnevnik	13.30
12.05	Variete: Pronto... chi gioca?	14.20
13.30	Dnevnik	14.30
13.55	Dnevnik - tri minute...	14.35
14.00	Pronto... chi gioca? (2. del)	16.55
14.15 Risanke: Remi	17.30
15.00	Iz parlamenta	17.35
15.30	Športni ponedeljek	18.05
16.00	Film: Cronaca di un amore	18.20
(dram., 1950, r. Michelangelo	18.30
Antoniom, i. Lucia Bose)	19.40
17.00	Dnevnik - kratke vesti	19.45
17.05	Film (2. del)	20.20
18.00	Dokum.: Portret Carla Boja	20.30
18.30	Kviz: Parola mia	21.15
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vreme in dnevnik	22.00
20.30	Film: La caccia (dram, 1966,	r.	22.10
Arthur Penn, i. M. Brando,	J.	23.10
Fonda, R. Redford)	23.40
22.40	Dnevnik	'23.50
22.50	Filmske novosti	0.20
22.55	Posebna oddaja: Speciale TG1
23.50 Dnevnik in vreme
RAI 2	|
Variete: Cordialmente Dnevnik - ob trinajstih Dnevnik. C'e da vedere Nanizanka: Ouando si ama Risanka: Braccio di Ferro Dnevnik - kratke vesti Mladinska oddaja: Tandem Inf. odd.: Teledidattica Dnevnik - kratke vesti Nanizanka: Lui, lei e gli altri Inf. oddaja: Spaziolibero Dnevnik. Šport Naniz.: Il commissario Koster Vremenska napoved: Meteo 2 Dnevnik Dnevnik. Šport Dnevnik. Dossier Dokumentarec: Ambiente - La sfida del 2000 Dnevnik - večerne vesti Nadaljevanka: Capitol Verska rubrika: Sorgente di vita Dnevnik
Dokumentarec: Menežer Film: Caccia al montone (kom., r. Gerard Pires, i. J. L. Trintig-nant, L. Massari, Mireille Dare)
RAI 3	[
12.10	La montagna incantata (3. in zadnji del)
14.00	Tečaj ruskega jezika
14.30	Tečaj francoskega jezika
15.00	Šport: rugby Scavolini-Benetton (prenos iz L'Aquile)
16.00	Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige
18.25	Glasbena oddaja: Kantavtorji in... - Il sottofinale (10. del - vodi Bruno Lauzi)
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne športne vesti
20.05	Dokumentarec: Arno - Pustolovščina neke reke - Rečica, ki se rodi v Falteroni (1. del, pripravila Franca Lipparini)
20.30	Nadaljevanka: Il cinema della paura (1. del, pripravila M. Aval-lone in P. Pistagnesi)
21.20	Dnevnik
21.30	Aktualna oddaja: Klepsidra -Pravica med moralo in politiko
22.15	Športna oddaja: Ponedeljkov proces (pripravil Aldo Biscardi)
23.30	Dnevnik
RTV Ljubljana_____________
9.00	TV mozaik: Zrcalo tedna
9.20	Dokumentarna oddaja: Čas, ki živi - Neugaslo ognjišče
15.45	TV mozaik (pon.)
17.25	Poročila
17.30	Spored za otroke: Ringaraja v živalskem vrtu (Igrice, ki jih lahko vzpodbudsi ogled živali in pazljivo opazovanje; po zamisli Andreje Gjud, z vodnico Jadranko Novak, ob glasbi Uroša Rojka)
17.45	Nadaljevanka: Smogovci (2. del)
18.15	Folklorna oddaja: Ansambel La
Capouliero iz Francije (1. del -posnetki z letošnjega nastopa skupine na 45. Mednarodnem poletnem festivalu v ljubljanskih Križankah)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Podravski obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Nadaljevanka: Zlati fantje (4. del)
21.00	Aktualno
21.55	Glasbeni večer
22.45	Dnevnik
j ]1P| TV Koper
14.00	TV novice
14.10	Program za otroke
17.30	Zdravniška rubrika
19.00	Odprta meja
V okviru Odprte meje bodo med drugim naslednji prispevki: REPENTABOR - Predsedniku SKGZ Borisu Racetu priznanje Odličje boja in dela
TURJAK - Proslava ob 40-letnici medvojne Delavske enotnosti MILAN - Predstavitev publikacije ogospodarstvu v SFRJ TRST - Razstava o keltskih novcih v Sloveniji
Športni pregled in predstavitev ekipe Sloga
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Športni ponedeljek
20.25	TV novice
20.30	Film: Dieci italiani per un tedes-co - Via Rasella (dram.)
22.15	TVD vse danes
22.20	Zdravniška rubrika (pon.)
23.00	Košarka: It. prvenstvo A-l in A-2
L CANALE S
8.30	Nanizanka: Una fa-miglia americana
9.20	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.15 General Hospital
11.15	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Cosi gira il mondo
16.00	Dok.: Big Bang
16.30	Nanizanka: Tarzan
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanke: Super Vic-ky, 18.30 Kojak
19.30	Aktualnosti: Studio 5
20.30	Film: La collera di Dio (pust., ZDA 1972, r. Ralph Nelson, i. Robert Mitchum, Rita Hayword)
22.40	Informativna oddaja:
„ Italia misteriosa
23.05	Rubrika: Šport 5 (avtomobilizem, tenis)
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki: Vegas, 9.20
.. Switch
"10 Film: Il favorite della regina (pust., ZDA 1955, r. H. Koster, i. B. Davis, R. Todd)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Memole dolce Memole, Mimi e la nazionale di pallavolo, Master
14.30	Nanizanka:	La fa-
miglia Bradford
15.30	Film: Salva la tua vita (dram., ZDA 1956, r. A. L. Stone, i. D. Day, L. Jordan)
17.30	Nadalj.: Febbre d' amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's • Angels
20.30	Film: Un solo grande amore (dram., It./Špan. 1972, r. C. Guerin Hill, i. O. Muti, L. Bose)
22.15	Film: Salvate il Lady Gray (pust., ZDA 1977, r. D. Green)
0.20 Filmske novosti 1.40 Nanizanka: Switch
^j> ITALIA 1
8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Wonder Woman, 10.10 L'uomo da 6 milioni di dollari,
11.00	Cannon, 12.00 Agenzia Rockford,
13.00	La strana coppia,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Variete: Candid came-ra
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay television
15.00	Nanizanki:	La fa-
miglia Addams, 15.30 Furia
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Lady Oscar, Occhi di Gatto
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days, 20.00 Love me Licia, 20.30 Magnum P. L,21.25 Simon and Simon
22.20	Dok.: Jonathan - Di-mensione avventura
23.20	Glasbena oddaja: Rock opolnoči
1.35 Nanizanka: Toma
TELEPADOVA ]
11.00	Nadalj.: Bellamy, 12.00 Senorita Andrea
13.00	Risanki: Transformers,
13.30	Mask
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Dcomedonna
1(5.30 Risanke: Uomo Tigre, Coccinella, Gigi la trottola, Transformers, Voltron, Mask
19.30	Nanizanka: Misfits
20.30	Film: Uomini si nasce, poliziotti si muore (akcij., It. 1976, r. Ruggero Deodato)
22.20	Naniz.: Flalf Nelson
24.00	Julm
| ^ TELEFRIULI
13.30	Nogomet: Triestina-Pescara
15.30	GTX Musič
17.45	Športna oddaja
19.00	Dnevnik
20.00	Rubrika o obrtništvu
20.30	Nogomet:	Roma-
Udinese
22.30	Dnevnik
23.00	Košarka
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.20	Ned. nog. tekma
17.30	Nedeljska košarkarja tekma
19.00	Športna rubrika: Il caf-fe dello šport (1. del)
19.30	fatti e commenti
19.45	Športna rubrika: Il caf-fp dello šport (2. del)
23.15 Športna rubrika (pon.)
23.45	patti e commenti
23.55 Športna rubrika (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 9.00 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega repertoarja;
11.30	Pisani listi; 13.20 Ceciljanka: moški zbor Štmaver, mešana zbora Hrast in Franc Borgia Sedej; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Otroški kotiček: Lahkih nog naokrog; 14.30 Glasbene skice; 16.00 Zbornik: Osebno; 16.20 Glasbene skice; 17.10 Simfonični orkester Slovenske filharmonije; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasb, skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Aktualni problemi marksizma; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji;
12.10	Revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 13.00 Danes do trinajstih; 13.30 Melodije; 13.50 Kri-žemkraž; 14.05 Zbori; 14.30 Mozaik;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 V studiu;
18.00	Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Veseli planšarji; 20.00 Kulturni globus;
20.10	Zaplešite z nami; 21.05 Simfoniki RTV Ljubljana, dir. A. Nanut; 22.30 Ob domačem ognjišču; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Zimzelene melodije.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme; 6.30 Jutranjik;
7.00	Kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos Radja Lj ; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Mladi primorski glasbeniki; 14.05 Novosti v diskoteki;
14.40	Iz kulturnega sveta; 15.00 Topli val; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po žejjah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Športni dogodki.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz...; 11.15 Perfetta armonia;
11.30	Na prvi strani; 11.40 Intervju: Paolo Scheriani; 12.00 Glasba po željah;
14.30	- 20.00 Glasba; 15.00 Zdravo otroci (pon.); 15.45 Sintonizzatissimi; 16.00 Rock glasba; 16.15 Edig Galletti; 16.33 Blitz; 17.33 Metal Health.
RADIO OPČINE
10.00	Matineja in horoskop; 18.30 Tedenski športni komentar; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Zarjavele trobente -alternativna oddaja; vmes, podnevi in ponoči, glasba.
Odprli so ga včeraj
Nad sto razstavljavcev na sejmu pohištva in opreme Ambiente
Nad sto razstavljavcev, v glavnem iz Italije, čeprav jih je tudi nekaj iz Avstrije in Madžarske, sodeluje na letošnjem sejmu pohištva in opreme Ambiente, ki so ga včeraj dopoldne odprli na razstavišču ob ločniškem mostu in ki bo odprt do nedelje 16. t. m.
Otvoritvena slovesnost je bila dopoldne, v konferenčni dvorani, v prisotnosti predvsem krajevnih oblasti. Deželno upravo je predstavljal odbornik za javna dela ter prostorsko načrtovanje Adriano Bomben, ki je v krajšem posegu opozoril na številna ekološka vprašanja in predvsem na hitro dozorevajočo zavest in spoznanja občanov na tem področju, kar morajo upravitelji upoštevati s primerno pozornostjo. "Vprašanja s področja ekologije bodo v prihodnjih letih še bolj aktualna, a treba jih bo reševati z naj-večjo odgovornostjo." Bomben se je izrekel za dinamično obliko varstva okolja, ob upoštevanju ekonomske in družbene stvarnosti. Dejal je, da bodo v deželi in tudi na Goriškem predstav-
niki krajevnih ustanov v kratkem morali odločati o pomembnih stvareh, zlasti na področju zbiranja m predelave ter upepeljevanja smeti. V drugem delu posega je deželni odbornik omenil velike (finančne) napore, ki jih vlaga dežela za prenovo starih mestnih jeder, ponovno uporabo stanovanjskega fonda, za vzpodbujanje raznih gospodarskih pobud, kar vse naj bi pripomoglo k premagovanju sedanjega težkega gospodarskega položaja.
Predsednik goriške Trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacgua je v predstavitvi letošnjega sejma, 9. po vrsti, podčrtal velik odziv, ki ga je bila deležna sejemska prireditev ne samo v deželnem merilu, ampak tudi v krajih z bogato in starodavno tradicijo izdelovanja pohištva. Tako so na sejmu prisotna razna podjetja z območja Veneta in Brianze, dveh znanih središč lesne in pohištvene industrije.
Na sejmu je prisotnih nad 100 razstavljavcev, ki zastopajo okrog 300 podjetij, ki izdelujejo pohištvo, opre-
mo, električne in gospodinjske stroje itd. Zasedeni so vsi tri razstavni paviljoni (okrog 3800 kv. metrov) in še okrog 1000 kv. metrov odkritega prostora.
Kakor je sicer že običaj, bodo sejemsko prireditev popestrili z raznimi pobudami strokovnega značaja, koncerti, varietejskimi prireditvami, razstavami slik in skulptur (Giovanni Patriarca in Roberto Nanut) itd. Urnik obiska je ob praznikih od 10. do 22. ure, ob delavnikih pa od 16. do 22. ure.
Tečaj 150 ur
Vprašanje odprtja slovenskega tečaja dopolnilnega izobraževanja -150 ur na nižji srednji šoli Ivan Trin-ko je končno rešeno. Včeraj so nam s tajništva šole sporočili, da so prejeli dovoljenje za začetek tečaja. Pouk se bo pričel že jutri, v ponedeljek, ob 17. uri v šolskih prostorih v Ul. Alviano. Obiskovalo ga bo 22 tečajnikov.
Prijetno družabno srečanje upokojencev iz Podgore
Rajonski svet v Podgori je tudi letos dal pobudo za družabno srečanje starejših občanov, ki živijo na območju podgorske skupnosti. Pobuda je naletela na ugoden odziv tudi zaradi prijetnega priložnostnega kulturnega programa, ki so ga izvajali gojenci glasbene šole iz Fare ter moški pevski zbor KD Andrej Paglavec, ki je navdušil z zares bogatim sporedom pesmi v raznih jezikih. Sicer pa problema sporazumevanja ni bilo, saj je bilo na prazniku slišati, poleg italijanščine in slovenščine tudi furlanščino in razna italijanska narečja. Najstarejši udele-
ženec družabnega srečanja, ki je potekalo v župnijski dvorani, je bil 98-letni Stojan Brajša.
Občinski svet
Goriški občinski svet se bo sestal jutri ob 18.30 ter nadaljeval razpravo o vprašanjih, ki so ostala nerešena na zadnji in prejšnjih sejah.
kino
Gorica
Predstavitev sezone Kinoateljeja
V kino, tudi za razgovor
Morda že v torek selitev zavoda Zois v Ul. Morelli
Z geslom V kino, tudi za razgovor vabi Kinoatelje goriško publiko na ogled sedmih Ulmskih predstav v okviru sporeda Kinema Gorica '86. Spored se bo pričel v četrtek, 11. t. m., z Ljubezensko zgodbo (Storia d'amo-re) režiserja Francesca Masellija.
Sledili bodo po vrsti filmi: Strea-mers (r. Robert Altman, 20. t. m.), Modre gore (r. Eldan Šengelaja, 27. 11.), Okus po vodi (r. Orlow Seunke, 4. 12.), Passion (r. Jean-Luc Godard, 11. 12.) Largent (r. Robert Bresson, 18. 12.) in Lancelot du lac (r. Robert Bresson, 19. 12.).
Filme bodo predvajali v Kulturnem domu vsak četrtek (edino zadnji film bo v petek) s pričetkom ob 20.30. Pred vsako predstavo bodo gledalci lahko v foyerju Doma sledili na televizij-
.SLOVENSKO
^SIgledaušče
V TRSTU
y.!i
v Kulturnem domu v Gorici
GOSTOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA
Georges Fevdeau
BOLHA V UŠESU
Režija Vinko Moderndorfer
Jutri, 10. t. m., ob 20.30 -
ABONMA RED A
V torek, 11. t. m., ob 20.30 -
ABONMA RED B
Za jutrišnjo predstavo bo vozil tudi avtobus po sledečem razporedu: Poljane 19.45, Doberdob (pred občino) 19.50, Jamlje (gostilna Pahor) 19.55, Dol (pri spomeniku) 20.00, Gabrje (trg) 20.05, Sovodnje (pred Kulturnim domom) 20.10, Štandrež (trg) 20.15.
skem ekranu krajšemu informativnemu posnetku o filmu samem.
Spored Kinema Gorica ‘86 in celotno sezono Kinoateljeja so predstavili včeraj na tiskovni konferenci v Kulturnem domu. Kot je poudaril predsednik Kinoateljeja prof. Darko Bratina, predstavlja pomembno novost debata ob filmih. »V trenutku ko smo vajeni predvsem pasivnega sprejemanja,« je dejal, »je priložnost za razgovor in poglobitev vprašanj ob filmu nadvse pomembna«. Ob prvem filmu bodo tako pri okrogli mizi predstavili zaključke raziskave o slovenski in italijanski mladini ob meji.
Bratina je še napovedal, da pripravljajo 2. Film video monitor - predstavitev slovenskega filma, videa in, letos prvič, televizijske produkcije, ki bo od 20. do 25. januarja v Kulturnem domu. Sledil so pomladanski spored filmov dessai, za zaključek sezone pa si prizadevajo uresničiti retrospektivo zamejskega režiserja Jožeta Babiča.
Na tiskovni konferenci je sodeloval tudi upravitelj goriških kinodvoran Ortes Costa. Podčrtal je, da lahko sodelovanje med filmskim krožkom in zasebnim podjetnikom omogoči tudi v našem mestu gledanje kvalitetnih filmov, ki bi jih sicer ne mogli predvajati v Gorici. V okviru tega sodelovanja bodo v kratkem nudili posestnikom izkaznice Kinoateljeja popust pri vstopu v vse goriške kinodvorane.
čestitke
Te dni praznuje svoj osebni praznik ALENKA RAPOTEC - PAŠKULIN. Iz srca ji kličejo in želijo še na mnoga leta v zdravju, sreči in zadovoljstvu vsi njeni.
Včeraj smo pisali o selitvi slovenske trgovske šole Ivan Cankar, ki mora zaradi neuporabnosti šolskih prostorov v Ul. Rismondo v najkrajšem času zapustiti sedanje učilnice. Povedali smo tudi, da ustvarja predlagana rešitev -šola naj bi zasedla dosedanje prostore sekcije zavoda za trgovino Žiga Zois v poslopju nekdanjega semenišča, slednja šola pa naj bi se preselila v obnovljene prostore v Ul. Morelli - precej pomislekov na zavodu Žiga Zois.
Že v petek si je ravnatelj zavoda Zois, prof. Černič, skupaj z namestnico za goriško sekcijo, prof. Primožičevo, ogledal nove prostore. Isti dan se je sestal tudi zavodski svet te šole. Na seji, ki sta se je udeležila tudi podpredsednik goriške pokrajinske uprave Fabbro in odbornik za šolstvo Špacapan, so takojšnjo selitev sprejeli, vendar le pod pogojem, da se novi prostori takoj usposobijo za pouk.
Včeraj je tako sledil ponoven ogled prostorov bivše hiše Mizzon v Ul. Mo-
Obsojen na dve leti zapora ker je na domu oropal znanko
Davide Mauri, 24-letni mladenič, ki je že večkrat imel opravka s pravico, bo moral v zaporu presedeti dve leti in mesec dni. Poleg tega so ga sodniki obsodili tudi na plačilo 800 tisoč lir globe. Kot smo poročali je Mauri prejšnji teden povabil in nato zaprl v svoje stanovanje znanko Bruno Paoletti, ji nato grozil z nožem in iztrgal torbico, kasneje pa se še upiral agentom, ki so ga izsledili takoj po dogodku. Zagovarjati se je tako moral zaradi ropa, povzročitve telesnih poškodb in upira-
NUOVA SALUS
Centro medico ortopedico e fisioterapico convenzionato U.S.L.
Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 in od 15.00 do 18.00
GORICA - Ul. Cascino - Tel. (0481) 33221
nja javnim funkcionarjem: vse to za borih nekaj stotisočakov.
Pri odmerjanju kazni so tokrat sodniki upoštevali okolje, v katerem živi Mauri. Čeprav stroga, je namreč kazen dosti manjša, kot bi lahko bila spričo zelo hudih obtožb. Sam javni tožilec dr. Trotta je dejal, da je treba dogodek uokviriti v določeno socialno okolje emarginacije, ki ga naše omikano mesto doslej še ni bilo sposobno učinkovito rešiti. Zato, je dejal, je treba Mauriju priznati prevladujoče olajševalne okoliščine. Zahteval je razmeroma zmerno obsodbo na 2 leti in 2 meseca zapora.
Branilec dr. Tarlao se je zavzel za najnižjo možno kazen in izpustitev na začasno prostost, ki pa so jo sodniki z odmeritvijo kazni, ki presega dve leti zapora zavrnili.
^habitat
TRGOVINA VREDNA ZAUPANJA Drevored Verdi 40/42 (obvoznica) TRŽIČ - Tel.: 0481/40148
zima - kakovost - cena
•	ODEJE
•	PERJANICE
•	PREŠITE ODEJE
•	PREPROGE
•	PREGRINJALA
•	ŽIMNICE
•	GRELCI IMETEC
•	ZAVESE
•	TKANINE ZA OPREMO
Zveza slovenske katoliške prosvete
Cecilijanka 86
28. revija goriških pevskih zborov, posvečena skladatelju Matiji Tomcu in 80-letnici smrti Simona Gregorčiča.
Nastopajo tudi zbori iz Slovenije, Koroške, tržaške in videmske pokrajine.
GORICA - KATOLIŠKI DOM V soboto, 15. t. m., ob 20.30 V nedeljo, 16. t. m., ob 16. uri
relli. Kot nam je povedal ravnatelj Černič, so se s pokrajinskimi upravitelji posvetili reševanju problemov v zvezi s selitvijo, tako da bi omejili nevšečnosti, predvsem pa preprečili izgubo dnevov pouka.
Že včeraj so tehniki bili na delu, da bi uredili razsvetljavo in električne priključke v novem poslopju. Začeli so tudi s čiščenjem prostorov in prenosom opreme. Dela se bodo nadaljevala tudi jutri, ko bodo dijaki imeli še pouk v Ul. Alviano. Prenos klopi, tabel in podobnega naj bi opravili v popoldanskem času, tako da ne bi sploh prišlo do izgub pouka. V naj slabšem primeru, je dejal ravnatelj, bomo za en dan pouk v razredih nadomestili z ekskurzijo.
Več časa bo zahteval prenos opreme laboratorijev. V novem poslopju bo vsekakor dovolj prostora za pet učilnic, stroj episnico, lingvistični laboratorij, knjižnico, učilnico za računske stroje in upravne ter druge prostore. Nekaj težav bo za pouk kemije (doslej so se posluževali laboratorija učiteljišča) in telovadbe, vendar obstaja obveza Pokrajine, da bodo tudi te težave v najkrajšem času rešene. Prav tako naj bi šola dobila ob dosedanjih dveh dodatnega slugo in pa tehničnega pomočnika.
včeraj-danes
RODILI SO SE: Michele Cortese, Fran-cesco Monaco, Diego Tomšič.
UMRLI SO: 82-letni upokojenec Sigis-mondo Ferrara, 78-letni upokojenec Do-menico Scopazzi, 79-letni upokojenec Remigio Donda, 88-letna upokojenka Ul-derica Fontana vdova Pastoricchio, 57-letni upokojenec Lucio Zollia, 82-letni upokojenec Aldo Colussi, 77-letni upokojenec Jožef Musina, 63-letna gospodinja Elvira Angeli, 83-letna upokojenka Olga Baselli, 84-letna upokojenka Angela Baldessari vdova Zortea, 77-letni upokojenec Mirko Budihna, 89-letna upokojenka Rosa Minutello, 71-letni upokpoje-nec Salvatore Nicosia, 69-letni upokojenec Mirko Lovišček, 85-letna upokojenka Alma Kogoj vdova Bulfon, 70-letni upokojenec Vincenzo Kerpan, 75-letni upokojenec Francesco Cossi.
OKLICI: agent državne policije Save-rio Gatta in frizerka Federica Beltram, inženir David Linares Medrano in obr-tnica Delia Sollazzo.
razna obvestila
Prijave za martinovanje SPD 16. 11. v
Ajdovščini sprejemajo še do srede, 12. t. m., v trgovini Baucon, pri Branku Kuzminu v Sovodnjah in Ivu Nanutu v Štan-drežu. Na razpolago bo tudi avtobus.
koncerti
V	avditoriju v Ul. Roma bo danes ob 11. uri v okviru matinej društva Lipizer koncert japonske pianistke Kayoko Shu-to. Izvajala bo skladbe Beethovna, Chopina in Bartoka.
V	Kulturnem domu v Novi Gorici bo
jutri, 10. t. m., ob 20.15 drugi koncert zelenega abonmaja: Aci Bertoncelj (klavir) in Lenčka Ferenčak (besedila) predstavljata Beethovnova pisma in glasbene miniature.
kulturni dom
Georges Feydeau: BOLHA V UŠESU, gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Jutri ob 20.30 abonma red A, v torek ob 20.30 abonma red B.
VERDI 15.30 - 22.00 »Cobra«. S. Stallone.
Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 15.30 - 22.00 »Brivido«. VITTORIA 15.30 - 22.00 »Grandi magaz-zini«.
Tržič
COMUNALE 16.00, 18.30, 21.00 »Camera con vista«.
EKCELSIOR 14.30 - 22.00 »II colore viola«.
Krmiti
OBČINSKO GLEDALIŠČE 15.00, 17.00, 19.00 in 21.00 »Fandango«. Režija K. Reynolds.
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.00, 18.00 in 20.00 »Polja smrti«. DESKLE 17.00 in 19.30 »Rush«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni in Bassi, Raštel 52, tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.
POGREBI
V ponedeljek v Gorici ob 11.00 Cateri-na Moretti vd. Tubaro iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče, ob 12.30 Florjana Primožič Figelj iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Pevmo, ob 14. uri Marco Puddu iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturn in na glavno pokopališče.
V petek je preminila naša draga
Cvetka Figelj roj. Primožič
Pogreb bo jutri ob 12.30 iz- mrliške veže splošne bolnišnice v Gorici na pokopališče v Revmi.
Žalostno vest sporočajo mož Anton, sinovi Rado, Joško in Aleš ter brata Karlo in Silvan z družinami.
Oslavje, Gorica, 9. novembra 1986
PŠD Naš prapor izreka Alešu Fig-Iju in družini sožalje ob izgubi mame Cvetke.
ZAHVALA
Ganjeni ob izrazih sočutja ob bridki izgubi našega ljubega
Mirka Budihne
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žena Vera in hči Anamarija z družino.
Gorica, 9. novembra 1986
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega strica
Cirila Češčuta
se zahvaljujemo župniku g. Komjan-cu, ing. Butkoviču za opravljeni obred, domačemu zdravniku dr. Marjanu Ci-janu za izkazano skrb, vsem darovalcem cvetja in v dobre namene, članom zbora Lojze Bratuž in domačim pevcem, Remu Devetaku za poslovilne besede, vsem, ki so nam tako ali drugače izrazili sožalje, vsem, ki so kakorkoli pomagali na dan pogreba in tistim, ki so ga pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi
Sovodnje, 9. novembra 1986
4. novembra 1926 po slovesnostih ob Dnevu zmage
Pred 60 leti so podivjani fašisti zasedli Trgovski dom
4. novembra je minilo 60 let, odkar so fašisti naskočili Trgovski dom, iz njega izgnali slovenska društva, ki so tam domovala, se v njem nastanili in odtlej tudi v njem zagospodovali. Še istega dne so goriški fašisti napadli tudi nekatere druge stavbe v Gorici, kjer so bila slovenska društva in tiskarne. Nekatere so razdejali ob mirnem gledanju karabinjerjev in policije, druge pa so »sile reda« ubranile.
V	letih po prvi svetovni vojni se je za Italijo zmagoviti zaključek vojne praznoval, vsako leto 4. novembra. Tako kot danes.
V	letu 1926 so bili fašisti na oblasti že polna štiri leta. Vendar je takrat še vedno bila dovoljena demokratična opozicija. V letu 1926 je bilo sicer v državi že hudo. Po umoru socialističnega poslanca Matteottija se je za nekaj časa Mussolini znašel v težavah. Demokratični poslanci so bili na Aventinu, to se pravi, iz protesta niso zahajali v parlament. Fašistična vlada je s prefekti že izvajala hudo represijo nad tiskom, ki je bil pod strogo cenzuro.
Mussolini in njegovi so iskali razlog, kako odpraviti še tisto malo demokracije, ki je je bilo v državi. V enoletnem razdobju je Mussolini bil tarča kar štirih atentatov. 31. oktobra je v Bologni zbral na shodu 50.000 fašistov. Počastili so četrto obletnico čr-nosrajčniškega pohoda na Rim. Po shodu je prišlo do ponovnega atentata
na duceja. Na mestu samem so fašisti ubili domnevnega atentatorja, komaj 16-letnega Antea Zambonija, sina anarhističnega tiskarja. Je šlo res za atentat ali pa je bila to le fašistična provokacija, ki je dala povod represijam?
Ze dan potem je fašistična vlada uvedla posebne ukrepe. Začasno so bili prepovedani številni časopisi. Protifašističnim poslancem so odvzeli mandat. Policija je aretirala mnoge politike. Fašisti in policija so vdirali v sedeže nekaterih političnih strank, sindikatov, v zasebna stanovanja itd. Divjali so. Ustanovljeno je bilo posebno fašistično sodišče, ki smo ga kasneje Slovenci in Hrvatje prav dobro spoznali.
Tako divjanje fašistov je bilo^v vsej državi. Tudi pri nas v Gorici. Že kak dan pred tem je fašistično časopisje pri nas obtoževalo upravitelje Trgovsko obrtne zadruge, tj. slovenskega bančnega podjetja, ki je bilo zaradi takrat nastalih težav že od leta 1912 v likvidaciji, in še posebej odvetnika dr. Karla Podgornika, predsednika likvidacijskega odbora, da noče odstopiti fašistični stranki v najem nekaterih prostorov v Trgovskem domu. V njem so bila takrat še vedno nekatera slovenska društva, Dramsko društvo, ki so ga sestavljali amaterji in ki je dajalo na oder eno premiero na mesec, ter Pevsko in Glasbeno društvo, ki je tam
imelo tudi glasbeno šolo. Slovenska društva so tudi uporabljala dvorano v Trgovskem domu.
Fašistom vse to ni ugajalo. Prav tako jim ni ugajalo, da so nekatera druga slovenska društva imela svoje sedeže v drugih stavbah v Gorici.
Goriški fašisti so obletnico pohoda na Rim proslavili v dvorani UGG že 28. oktobra. Seveda je sodelovala tudi vojska.
4. novembra pa je bila proslava dneva zmage. Na Trgu Battisti je bila vojaška parada. Prisotni so bili general Piola Caselli, podprefekt Anza (Goriške pokrajine takrat ni bilo; večina ozemlja je bila priključena Videmski pokrajini), fašistični komisar na občini sen. Bombig, senator Marani, fašistični konzul Francisi. Po slavnosti na trgu so vsi v sprevodu, z godbo na čelu, šli v Spominski park.
Po zaključenih slovesnostih se je približno 200 fašistov napotilo v mesto praznovat po svoje. Že takoj so napadli stavbo v Ulici sv. Ivana 7, kjer je bil tako imenovani Društveni dom. Tu so opustošili pisarno in knjižnico Zveze prosvetnih društev. Očividci so znali povedati, o tem so v naslednjih dneh pisali tudi ljubljanski dnevniki, da so karabinjerji stali ob strani in mirno gledali divjanje fašistov proti Slovencem.
Ista skupina je zatem šla v Ulico Fa-vetti pred stavbo šole in tiskarne. Tja
je prihitelo tudi vozilo goriških gasilcev z visoko lestvijo. Fašisti so s stene zbili črke, ki so mimoidoče obveščale, da gre za Šimom Gregorčičev dom. Tudi tu je policija mirno gledala. Karabinjer! so pobaline ustavili šele kasneje, ko so pridivjali na začetek Verdijevega korza, pred sedež društva Mladika (sedanjikom je to bolj znano kot nekdanji Zlati pajek-Prosvetna dvorana). Prav tako je policija zavarovala stavbo Katoliške tiskarne na Pla-cuti.
To se je dogajalo okrog poldneva. Potem je bilo nekaj ur mir. Zvečer pa so fašisti spet divjali po mestu. Okrog 19. ure so fašisti vdrli v Trgovski dom. Iz sob, v katerih so bila slovenska društva, so zmetali knjige, notne zapise, glasbene instrumente, pohištvo. Vrgli so jih skozi okna na dvorišče stavbe ali kar v Petrarcovo ulico. Podivjana drhal je vse to sežgala. Med papirji, ki so zgoreli, so bile tudi izvirne Komelove in Jakončičeve skladbe. Policija in karabinjerji so mirno gledali. Tudi s te stavbe so razbili slovenski napis »Trgovski dom« . Kasneje so še enkrat vdrli v Društveno hišo v Ulici sv. Ivana in razbili to, kar je bilo ostalo celega v opoldanskem divjanju. Še istega dne so pretepli marsikaterega znanega Slovenca, ki so ga našli na ulici. Naslednjega dne so fašisti na plakatih grozili odvetnikom Podgorniku, Gaberščku in Bitežniku, poslancu
Besednjaku in bivšemu poslancu Srebrniču in še drugim.
Ljubljanski dnevniki, Jutro še najbolj obširno, so v naslednjih dneh poročali o tem protislovenskem divjanju v Gorici. V Ljubljani je prišlo do protestnih demonstracij. V goriških listih pa smo bolj malo brali o teh dogodkih. Cenzura ni dovolila objave takih vesti.
Fašisti so takoj zasedli društvene prostore v Trgovskem domu. Preimenovali so ga v Časa Littoria. Upravitelje stavbe so prisilili, da so dvorano in društvene prostore v Domu dali v najem Šolskemu patronatu. Ta pa jih je »širokogrudno« odstopil fašistični stranki. Fašisti seveda niso držali obveze, sprejete z najemno pogodbo, da bi dvorano trideset dni letno odstopili za slovenske prireditve.
Nekaj let kasneje so fašisti iz stavbe izgnali še druge stanovalce, tj. poslovne urade in stanovalce, tako da je Goriška pokrajinska uprava dobila od prefekture dekret, da lahko zasede stavbo za svoje potrebe. Potem pa so se vanjo vselile vse fašistične organizacije, od strankarskih do sindikalnih. Še nekaj let je minilo, ko so bili lastniki stavbe primorani za nizko ceno stavbo prodati fašistični stranki.
Trgovski dom je bil simbolj goriške-ga slovenstva. Obletnico zmage so fašisti izkoristili, da so naša društva izgnali iz njega.
MARKO WALTRITSCH
Tudi mladoletniki z jeans knjižico nalagajo in dvigajo denar v banki
V našem dnevniku smo nekajkrat objavili reklamni oglas Kmečke banke, na katerem sta dekle in fant, ki se veselita novega kolesa oziroma samostojne možnosti vlaganja in dviganja denarja. V razlagi je poudarjeno, da gre za hranilno knjižico jeans. Vabilo mladim do 15. leta starosti nas je nekega popoldneva usmerilo v prostore goriškega denarnega zavoda, kjer smo že ob vhodu naleteli na gručo razposajenih in glasnih mladeničev, ki so silili v uslužbenko Adrijano Klanjšček, ki jim je z nasmehom in dobro mero Potrpežljivosti bila na voljo. Takoj smo izrabili priložnost, da smo skupinico ujeli v oko fotoaparata. Našo radovednost je kasneje potešil funkcionar Kmečke banke dr. Diego Marvin, ki nam je obrazložil, kaj pravzaprav je hranilna kjižica jeans.
Pobuda, da bi tudi najmlajše privadili na varčevanje oziroma neposrednemu razpolaganju z denarjem, je Pred leti nastala v Nemčiji, kjer je naletela na veliko odobravanje. Kasneje s° pobudo razširili tudi na druge evropske države Avstrijo, Francijo, Anglijo, Finsko, Irsko, Španijo in Italijo, kjer se s to dejavnostjo ukvarjajo izključno ljudske banke. Za Gorico je to Kmečka banka, ki je pobudo (namenjena je otrokom od 7. do 15. leta starosti) uvedla 1. oktobra. V tem času, Po dogovoru s šolskim skrbnikom, so hančni predstavniki obiskali vse osnovne in nižje srednje šole, italijanske in slovenske, ter podrobno orisali Prednosti, ki jih prinaša hranilna knjižica jeans. Zamisel, je nadaljeval dr. Narvin, je predvsem vzgojnega značaja, saj omogoča mladim, da spoznajo oančno poslovanje ter znajo bolje vrednotiti varčevanje.
Učenec ali dijak, ki pride v banko, dobi posebno hranilno knjižico, v katero lahko položi različne vsote denarja. Iste pa lahko tudi dvigne, ne da bi pri tem, čeprav mladoletnik, imel privoljenja staršev ali starejših predstojnikov. To seveda, ko gre za manjše vsote; v obratnem primeru pa mora bančnemu uradniku povedati, zakaj rabi denar, tako da ima slednji možnost vso stvar tudi preveriti. Postati lastnik jeans knjižice pomeni tudi dobiti člansko izkaznico, si zagotoviti publikacijo Mike v sedmih jezikih ter zanimiv poster. Ob koncu leta, če je član izpolnil vse predpise, pa dobi še darilo. Skratka, zanimiva pobuda, ki so jo goriški učenci in dijaki sprejeli v velikem številu, saj se vsak popoldan pred Adrijaninim okencem kar vrstijo skupine novopečenih varčevalcev.
Razlaga dr. Marvina nam bi bila lahko dovolj za našo radovednost, pa smo se kljub temu vrinili v čakajočo skupino. Brata Maurizio in Ksenja Gugliatti sta zelo navdušena nad pobudo in že sedaj računata, kako bosta uporabila nabrano vsoto, z obrestmi seveda. Marlenka Žerjal, dijakinja 1. razreda nižje srednje šole Ivan Trinko, ni imela veliko časa za razlago, saj je morala izpolniti vprašalno polo, tako da se je moral kronist brž umakniti in poiskati manj redkobesednega klienta v dijaku Marku Berdonu, ki je povedal, da se je za to odločil, potem ko je za pobudo slišal v razredu, ko je o njej razlagal predstavnik banke.
Vsi s katerimi smo se pogovorili nam niso radi povedali za vsoto, ki jo nameravajo vložiti. Saj res, gre vendar za osebne zadeve, ki tudi radovednega kronista ne smejo zanimati.
RUDI PAVŠIČ
Priprave na smučarsko dejavnost pri planinskem društvu v Gorici
Tečaj smučanja bo na Nevejskem sedlu
Snega je bilo prejšnje dni v hribih bolj za pokušnjo, vendar do začetka prave smučarske sezone ni več daleč. Pri Slovenskem planinskem društvu se že pripravljajo na pričetek smučarske sezone, med katero bodo pripravili, tako kakor že vrsto let doslej, tečaj smučanja za začetnike in nadaljevalni tečaj, vrsto smučarskih izletov in predvidoma tudi pripravili društveno tekmovanje.
Tečaj smučanja se bo tudi letos odvijal na Nevejskem sedlu, v sodelovanju s tamkajšnjo smučarsko šolo. Predvidoma bo dejavnost stekla že v decembru, odvisno pač od snežnih razmer. Tečaj se bo v glavnem odvijal tudi v lanskih okvirih. Trajal bo štiri nedelje. V lanskih okvirih bo (mogoče z minimalnim poviškom) tudi cena, ki jo bodo tečajniki plačali.
V okvir priprav na začetek smučarske dejavnosti se uvršča tudi sejem rabljene smučarske opreme. Sejem bo v soboto, 22. novembra, popoldne na sedežu društva, kjer bodo istočasno sprejemali tudi prijave za smučarski tečaj.
Jesensko-zimska sezona je najbolj primerna tudi za različne družabne prireditve, ki pri planinskem društvu sodijo že nekako v tradicionalni program dejavnosti. Tako se bo lepo število članov društva 16. t. m. zbralo na veselem Martinovanju v Ajdovščini, 4. decembra pa bo v predavalnici planinski večer, kjer bodo člani društva prikazovali diapozitive s Slovenske planinske transverzale.
Za tiste, ki radi hodijo in ki radi spoznavajo bogato kulturno dediščino goriške okolice, pripravlja društvo krajši izlet v Goriška Brda z ogledom Šmartnega in še katere druge zanimivosti na tem območju. Izlet bo predvidoma v začetku decembra.
superdancing
ALENTINPS
TRZIC
(GO) — Tel. 0481/790443 - 40452
ZABAVIŠČE, KJER SE BOŠ NAJBOLJE POČUTIL
Ti nudi:
LID0 — dvorana za prireditve in ples BRUCHLIN DISC0 — diskoteka za mlade in manj mlade BA0 " BAB — Fas food na italijanski način CLUB SI — bar v ameriškem stilu
Številno občinstvo zn folklorno skupino Jedinstvo iz Splita
Ob bogatosti izročila razmišljanje o prikazovanju
„ Po desetih letih je folklorna skupina Jedinstvo" iz Splita ponovno nastopi-v Gorici, kjer je v četrtek zvečer ^ačela letošnjo prireditveno sezono Kveze slovenskih kulturnih društev. Yabilu organizatorjev se je odzvalo izjemno število ljudi, kar je nedvomno čredno pomemben uspeh. Manj zado-v°ljiva pa je bila kakovost prikazane-9a programa, vendar bolj zaradi reper-toarnih izbir skupine kot pa zaradi Podajanja nastopajočih.
, Pravzaprav je treba ob oceni goriš-^e9a nastopa splitske folklorne skupile še pred kritičnimi mnenji podčrtati odemo, s katero se morajo soočati šte-dne amaterske skupine. Kako preži-- to je osnovno vprašanje, ki ga morajo skupine kot je "Jedinstvo" re-ovati v glavnem same ob manjši javni Podpori. S tem argumentom je namreč Pfedsednik splitskega ansambla Živan y u]evič po nastopu zavrnil ugovore, j ®s. ha niso bile vse točke zastavljene fPmvedene po pravilih reproducirane . Iklore, ki naj bi si jih držala večina Jugoslovanskih folklornih skupin, bor k* bdi ugovori in protiargumenti , 0r)e razumljivi, je verjetno pametne-J ' ce zadevo zelo na kratko osvetlimo
s strokovnega vidika. Folklorne skupine so namreč v zelo omejenem številu nositeljice izvirnega folklornega izročila, se pravi, da prikazujejo plese, ki jih v njihovem domačem kraju še plešejo ob raznih priložnostih. Navadno skupine povzemajo plese posameznih področij po raznih oblikah dokumentiranja in jih v ustreznih nošah prikazujejo širšemu občinstvu. Prav na tem področju, ki mu pravimo reproducirana folklora, pa imajo jugoslovanske skupine izredno izbiro, saj je ljudsko plesno izročilo jugoslovanskih narodov in narodnosti izjemno bogato in privlačno.
Vendar pa je treba biti pri izbiri in sestavljanju spletov dovolj pozorni in obzirni, da v težnji po takojšnjem aplavzu publike ne zanemarimo podoživljanja ljudskega izročila, kar je prvenstveni pomen ponazarjanja plesne tradicije neke skupnosti.
Če se vrnemo k nastopu splitskega "Jedinstva" v goriškem Kulturnem domu, je treba povedati, da so uvrstili v program preveč točk, v katerih neobičajno kričeči kostumi, pospešeni ri-
tem in razni špektakularni prijemi izzovejo takojšen odziv občinstva, vendar pa so vsi takšni in podobni dodatki precej daleč od izvirnega izročila. Ob tem pa so se začeli uveljavljati "venčki" plesov iz širših področij, kar pomeni, da plesalci v isti noši izvajajo plese različnih pokrajin ali kulturnih tradicij.
Tako se je na primer zgodilo, da je splitska skupina v ženskih baranjskih in moških slavonjskih nošah izvajala zagorske, podravske, prigorske in tudi slavonjske plese. Sličen "cocktail" so pripravili tudi za zaključek sporeda, ko so v stiliziranih nošah prikazali razne plese in običaje narodnosti, ki živijo v Vojvodini.
Ob takšni stilizaciji je bil plesni odlomek iz opere Jakova Gotovca "Ero z onega sveta" med boljšimi točkami; dobra je bila tudi postavitev plesov iz Timočke pokrajine, medtem ko so bili stari splitski plesi dovolj prijetni. Ta začetni splet pa je bil tudi edini iz ožje domovine gostujoče skupine, ker je zanimivo Vrličko kolo zadnji trenutek izpadlo zaradi obolelosti v ansamblu.
Po številu točk je bil program dokaj bogat, saj so plesalci poleg navedenih izvedli še Banatski fantovski ples, ženski makedonski na motiv pesmi "Biljana platno beleše", lažno-atraktivni priredbi plesov Romov in iz Vranja ter solo ples s Kosova "šoto". V programu je sodelovala še pevska skupina, "kla-pa", ki je nastopila v mešanem ali samo ženskem sestavu. Izvajali so nekaj ljudskih, vendar s širšega hrvaškega prostora, predvsem pa priredbe skladb raznih avtorjev, med katerimi še največ Tjardovičevih. »Te namreč imajo radi turisti«, je dejal predsednik splitskega društva, in z nastopi za domače in tuje goste se ansambel "Jedinstvo" tudi "preživlja".
BREDA PAHOR
Gostovanje Ljudskega gledališča iz Celja
Nenadležna bolha v ušesu
Georges Feydeau najbrž pride zelo prav vsem gledališčem, ki skušajo razbremeniti svoj repertoar in ujeti vanj žarek kratkočasja, duhovitosti, humorja in smeha. Zato ni čudno, da se v zadnjem času ime tega komediografa kar pogosto pojavlja, saj naj bi zagotavljal tisto zabavo, ki jo marsikdo priporoča in je kar se da primerna predvsem za nezahtevno občinstvo.
Tako se dogaja tudi z »Bolho v ušesu«, ki jo ta čas predstavlja v Trstu in Gorici v okviru letošnje abonmajske sezone SSG Ljudsko gledališče iz Celja. Gre za neobremenjeno in neobremenjujočo predstavo, ki gradi svojo moč na situacijski komiki, polni preobratov, dvojnikov in duhovitih prizorov. Skratka, vodvil, ki pa izzveneva ves čas nekoliko prazno, brez soli in iztrže iz gledalca smeh le z muko. To je igra, ki je sama sebi namen, brez večjih resonanc: pripoveduje namreč o namišljenih ljubeznih in ljubimcih, o raznih zapletih, ki nastajajo iz ljubosumja, o čudnih tipih, ki se gnetejo v salonih in moralno dvoumnih hotelčkih, v katerih gostje najemajo sobe »na ure«. Še dobro, da se vse srečno konča v najlepši slogi in razumevanju, vse tegobe so pozabljene in vsi se spet pristno ljubijo, prav tako kot na začetku.
Kaj več o tej predstavi se ne bi dalo povedati. Mogoče le to, da jo je režiral Vinko Moderndorfer, ki pa se v tem komičnem žanru očitno ni znašel, saj je »Bolhi v ušesu« manjkal vrtoglavi ritem, s katerim bi lahko ponesel gledalce v fascinantni obroč smeha. Med igralci, ki so se pokazali v nekoliko preveč zadržani shemi, bi omenili tržaškega rojaka Igorja Sancina, ki je ustvaril lik tipičnega latinskega (španskega) vročekrvneža, nad vse mere ljubosumnega in zato tudi stalno z revolverjem v roki, da bi maščeval greh.
MARIJ ČUK
Nova razstava v TK Galeriji
Predstavitev pomembnega jugoslovanskega likovnega ustvarjalca Eda Murtica
Z novo razstavo, ki jo bodo otvorili v četrtek, 13. novembra, bo galerija Tržaške knjigarne ponovno segla v zakladnico jugoslovanske umetnosti, saj nam bo predstavila slikarja, ki žanje uspehe po celi Evropi in v Združenih državah Amerike in ki je doslej sodeloval na najpomembnejših razstavah in likovnih manifestacijah. Edo Murtič — letnik 1921 spada med današnje najpomembnejše jugoslovanske oziroma hrvaške slikarje.
Rodil se je v Veliki Pisanici pri Bjelovarju, študiral je uporabno umetnost v Zagrebu in slikarstvo v Beogradu. Leta 1943 se je pridružil partizanom, s katerimi se je boril do konca vojne. Iz tega obdobja so prva serija ilustracij in številne skice. Trenutno živi v New Yorku, ukvarja se s slikarstvom, grafiko, grafičnim risanjem in scenografijo. Ustvaril je več spomenikov v tehnikah mozaika, tapiserije in emajliranja. Sodeloval je na najpomembnejših likovnih manifestacijah, kot je Beneški bienale, Dokumenta, v Casslu, na biena-
Trubarjevi dnevi na Dunaju
Pod pokroviteljstvom zveznega ministra za znanost dr. Hein-za Fischerja in ambasadorja SFRJ na Dunaju Miloša Krstiča bodo v avstrijski prestolnici od 19. do 22. t. m. potekali Trubarjevi dnevi.
Najprej bodo predstavili knjige, ki so izšle ob 400-letnici Trubarjeve smrti, nato bosta imela znanstveni uvod v zasedanje Jože Koruza in Jože Raj-hman.
V naslednjih dneh bodo sledile razprave, koncerti in predvajanje filma »Henrik«, ki je izšel v koprodukciji RTV Ljubljana in ORF. Na osrednji proslavi, ki bo v četrtek, 20. novembra, pa bo spregovoril Bratko Kreft.
lih v S. Marinu, Sao Paulu, Ljubljani in v salonih v Pittsburgu, Chicagu, Parizu, Zagrebu, Sarajevu itd. Njegova dela hranijo najpomembnejše galerije in muzeji, javni in zasebni: Tate Gal-lery v Londonu, muzeja moderne umetnosti v New Yorku in Parizu, Na-rodny gallery v Pragi, zbirka Peggy Guggenheim v Benetkah, zbirka David Rockefeller v New Yorku itd. Muzejev bi lahko našteli še in še, vendar zadostujejo ta imena, da nam govorijo o vsesplošnem priznanju, ki ga je Murtič deležen po svetu.
V četrtek bo Murtič osebno prisoten v TK Galeriji. V tem obdobju razstavlja tudi v pordenonski galeriji La Sa-gittaria. Sam je hotel, da bi razstavi viseli istočasno, saj je v Pordenonu razstava bolj preglednega značaja, nudi nam pregled v zadnje obdobje njegovega umetniškega snovanja. Tržaška razstava pa bo predstavljala popolne novosti, slike, ki jih ni še nikjer razstavljal. V TK Galeriji bodo viseli pasteli velikega formata, ki jih je mojster ustvaril v letošnjem letu.
Prav s pasteli pa nam bo Murtič predstavil mogoče nov aspekt svojega snovanja. Tehnika, bi lahko rekli, ostaja ista kot pri oljih, vendar je učinek precej različen. Tu pa je treba povedati nekaj besed o njegovem stilu. Ohranjajoč mogoče nekaj reminiscenc na ekspresionistično tehniko v nalaganju barv in oblikovanju referentov (G. Paoletto) se je Murtič v povojnem obdobju približal informelu, pravzaprav gestualni umetnosti ali v njeni severnoameriški različici »action painting«, kar nikakor ne pomeni, da je podlegel modi in sodobnim estetskim težnjam, pač pa da se jim je približal skoraj kot predhodnik z zaostreno občutljivostjo za duhovno in torej za estetsko dogajanje. V zadnjih letih je formalne pridobitve informela prisilil v meje neke nove figurativnosti, s katero nam podaja predvsem pokrajine. Snujoča gesta je nekoliko bolj omejena, vendar je vselej razpoznavna, kar pa je še bolj pomembno, ostaja Murtič v osno-
vi kolorist, poslužuje se močnih, izredno izrazitih barv. Njegove barvne eksplozije izpričujejo veliko ljubezen do življenja, a tudi nepotešena hrepenenja in bojevitost. Pastel uporablja Murtič kot čopiče, z velikimi zamahi, kar učinkuje povsem nenavadno in netradicionalno, na sredi med slikarstvom in grafičnim risanjem.
Murtiča bo v četrtek predstavil zagrebški umetnostni zgodovinar Tonko Maroevič.	(B. G.)
CIRIL ZLOBEC
SLOVENSKA SAMOBITNOST IN PISATELJ
str. 285, lir 17.000

Ni naključje, da je te dni v črnih platnicah naše zbirke Slo-venica izšla tudi Zlobčeva knjiga. Prostor, iz katerega rase Založništvo tržaškega tiska, je nenehno občutljiv za obravnave o narodu, o njegovih nekdanjih izkušnjah in zdajšnjih preizkušnjah.
Zlobec zajema v svoji knjigi ves slovenski prostor in vse njegove živčne vozle. Ob konkretnih stvareh, kakršni so predlogi šolskih jeder, predsedniško prerivanje v Zvezi jugoslovanskih književnikov in ob problemu soočanja malega naroda z velikim svetom, razvija avtor misel o vsebini narodovega življenja. Ta da temelji na dveh principih: na odprtosti do sveta in do drugače mislečih ter na dinamičnem razmerju do lastne pozicije v soseski narodov Jugoslavije in Evrope.
In ker odlikuje njegovo pisanje, poleg poguma in iskrenosti, še duhovit in jasen stil, smo knjige, ki smo jo pri avtorju pred dvema letoma »naročili«, nadvse veseli.
Bralcem ne obljubljamo ne kriminalke ne priročnika za ravnanje v sili, čeprav so v knjigi prvine enega in drugega: v šumeči tok osebnih občutkov, dogodkov in avtorefleksij razpostavijo pisatelj esejistične jezove, ob katerih se nabira modra umirjenost.
Razburljivo, obenem pa poglobitve vredno branje torej, ki zaradi svojega dejavnega razmerja do narodne identitete zapusti v nas svetel vtis... kljub črnim platnicam.
MARKO KRAVOS
NAPRODAJ V
TRŽAŠKI KNJIGARNI KNJIGARNI TERČON (Nabrežina) KATOLIŠKI KNJIGARNI (Gorica)
Slovenski oktet jutri v KD
.. 'immUKKBSm	’ ..	m*
Jutri bo v tržaškem Kulturnem domu koncert Slovenskega okteta. Koncert prireja Sklad Mitje Čuka v sodelovanju z ZSKD, izkupiček bo seveda šel v dobrodelne namene. Pričetek koncerta bo ob 20.30
Sezona Tržaškega koncertnega društva Plečnikova razstava v Ljubljani
27. oktobra 1986 se je, s koncertom komornega godalnega orkestra I solisti aguilani s solistom Bernardom Soustrotom - trobenta, v gledališču Rossetti pričela 53. abonmajska koncertna sezona Tržaškega koncertnega društva.
Na dvajsetih abonmajskih koncertih, ki bodo skoraj vsak ponedeljek v gledališču Rossetti, bomo slišali dvanajst komornih instrumentalnih skupin, pet klavirskih recitalov, dva violinista, violončelista in oboista. Med nastopajočimi so priznani glasbeni umetniki in ansambli. Iz Jugoslavije prihaja kvartet Pro Arte iz Zagreba in pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak iz Ljubljane.
I solisti aguilani so se na ponedeljkovem koncertu najprej predstavili s tremi skladbami Antonia Vivaldija, koncertom v G-duru za godala in čembalo F XI št. 11 »Alla Rustica«, koncertom v G-duru F IV. št. 1 za dve violini, dva violončela, godala in čembalo in koncertom v h-molu op. 3 »L Estro armonico« (Harmonični navdih) za štiri violine, violončelo, godala in čembalo. Od ansambla, ki je gostoval po Evropi in ZDA, smo pričakovali večjo enotnost igranja, boljšo intonacijo in intenzivnejši zvok pri izvajanju Vivaldije-ve glasbe, pisane v skladni obliki in polne umetniških ter pesniških izraznih sredstev. Še posebno, ker je orkester dirigiral Vittorio Antonellini, kar ni običajno za komorne baročne ansamble.
Prvi del glasbenega večera je sklenil koncert v c—molu za trobento, godala in čembalo italijanskega baročnega skladatelja Benedetta Mar-cella (sedem let je deloval v Pulju). Solist Bernard Soustrot, priznani francoski trobentač, je odigral solistični part na mali baročni trobenti, vendar ne vrhunsko, čeprav spada med svetovno znane trobentače. Bolj dovršeno je Soustrot izvedel prvo skladbo drugega dela koncerta - Suito v D-duru za trobento in godala G. F. Handla.
Orkester je ubrano zazvenel šele v izvedbi Adagia za godala v Es—duru italijanskega poznobaročnega skladatelja Pietra Nardinija (Tartinijev učenec).
Koncert sta sklenili dve skladbi italijanskega romantičnega skladatelja - dirigenta in kontrabasista Giovannija Bottesinija: Tarantella za kontrabas in godala ter Gran duo concertante za violino, kontrabas in godala. Zaradi virtuoznega in doživetega igranja mladega kontrabasista M. Giorgija je glasbeni večer dosegel vrh prav v izvedbi poslednjih skladb. Kontrabasist je s svojo umetniško močjo »razgibal« tudi orkester. Njegovo igranje hitrih pasaž, poln, lep zvok v vseh legah, nežno-lirično izpeljani umirjeni deli in v vseh vsebinskih niansah podana glasba, je pritegnila in prevzela poslušalce, čeprav sama glasba ni imela velike umetniške vrednosti in je po izrazu ter vsebini spominjala na salonsko glasbo.
MIRKO SLOSAR
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bodo 20. novembra odprli Plečnikovo pariško razstavo, skratka, razstavo, ki je bila to pomlad v Parizu. Razstava obsega 800 fotografij, 48 umetno-obrtnih izdelkov, 6 velikih kandelabrov, 10 lestencev, makete mostov, stavb in pokopališča Žale, 160 dunajskih skic, 80 originalnih načrtov, 2 portretni plastiki in rekonstrukcijo Plečnikove delovne sobe.
Priprave so na Gospodarskem razstavišču v polnem teku. Razstavo bodo postavili v halo A, zato jo bodo tudi prenovili. Na mestu je tudi ekipa, ki bo razstavo postavila. Strokovnjaka iz sevniškega Stillesa sta dejala, da sta pregledala elemente pariške razstave. Precej materiala je pokvarjenega, saj postavljavci v Parizu niso predvidevali neke prenosne razstave. V Ljubljani bodo morali torej več delov popraviti ali ponovno izdelati. Tako bodo na primer nanovo naredili makete v naravni velikosti.
V arhitekturnem muzeju pa zbirajo gradivo, ki so ga izdelali Plečnikovi učenci. Za razstavo pripravljajo tudi propagandno gradivo, saj jo bodo reklamizirali po vsej Jugoslaviji. Natiskali
so velike lepake, razglednice in drugo gradivo. Z razstavo nameravajo privabiti v Ljubljano številne turiste iz tujine pa tudi študirajočo mladino iz Jugoslavije. V ta namen so usposobili 40 vodičev. Polovica bo vodila obiskovalce po razstavi, polovica pa bo vodila turiste po Ljubljani, kjer si bodo lahko ogledali najlepše mojstrove stavbe in druga arhitekturna dela.
Ob razstavi bodo predstavili tudi nov katalog, ki ga je uredil Lojze Gostiša. Tekst o Plečniku je napisal Damjan Prelovšek, uvodno besedo pa Dušan Šinigoj. Katalog bo dokaj zajeten in bo obsegal 200 strani.
■ Med letošnjimi dobitniki kulturnih nagrad dežele Koroške je tudi mladi slovenski pesnik in pisatelj Janko Ferk. Prejel bo pospeševalno nagrado, ki mu jo je prisodila pristojna žirija. Kot znano, je član žirije tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze Tomaž Ogris.
Nagrade bo na veliki svečanosti v Celovcu v začetku decembra podelil deželni glavar Wag-ner.
Iz dnevnika slovenskega kulturnega delavca
Sedem dni v oktobru
.ako doživlja današnjo stvarnost slovenski intelektualec? Denis Poniž je dal na to zelo oseben vendar tudi pomenljiv odgovor z dnevnikom enega tedna v oktobru. Vtisi iz Ljubljane, vtisi s podeželja, vtisi ob obisku v Trstu za premiero Cankarjevega Blagra. Danes objavljamo zapis prvih dveh dni, zapise o ostalih dnevih pa bomo v naslednjih dveh nedeljah. Mislimo, da bo za vse bralce zanimivo branje, ob katerem se velja zamisliti.
Denis Poniž
Prvi dan
Nedelja,
12. oktobra.
r~Wa razliko od Ljubljane, se v L.
zbujam z lahkoto; morda je to £ J zaradi sonca, ki posije v sobo. Vseeno omamna lenoba in teža v rokah in nogah; jablane, ki jih je posadil še praded (in cepil, umetelno, kot danes ne zna nihče več, deblo na deblo!), so rodile stoteri sad. Kakšni dve toni jabolk bo. Z nekakšno kmečko trmo, tako različno od lumpenproletarske miselnosti, ki je zgrabila moje sosede v L. (pa ne samo tam, po vsej Sloveniji je podobno), skušam pospraviti vse Plodove. Oni jih bodo pustili zgniti pod drevesi. Saj v fabriki dovolj zaslužijo. Krepko se moram potruditi, da s svojim pisanjem dohitim smrkavca, ki ni niti osemletke končal in služi, kot komi v kmetijski zadrugi, več kot šestdeset tisočakov na mesec! Sveta preproščina sistema, kjer ni več nobenega sistema. Potem, kasneje v dopoldnevu, se vsi zberemo okoli preše. Čudež, ko se mošt iz stiskalnice usuje v gostem, lenem cukru, sladkem in rjavkastem. Strašna muka je v kmečkih opravilih, Pa vendar tudi enako zadoščenje. Moji sotrpini ga hodijo kar naprej pokušat. In kar jabolk zmeljemo in stisnemo, se skoraj ne pozna; toliko novih prinaša-nio. Ko sem zapreden v ta prastara opravila, premišljujem o J. S. in njegovem romanu, ki ga moram recenzirati. V glavi se mi pletejo stavki; kdo ve, ne jih bom znal spraviti na papir. Knji-Pa namreč odpira dva pretresljiva slovenska sindroma: bratomor in vprašanje nepokopanih mrtvecev. Govori, v svoji posebni govorici, predvsem o kmečkih ljudeh. Njih je apokalipsa hajstrašneje udarila. So morda zato lako zlahka, ne vsi, a premnogi, postaji lumpenproletarski goljufi in sleparji? (Od kod sicer toliko tako prostorjih vil, hiš, gradičev in graščin, ki si lih še vedno, v pospešenem udarniš-kem tempu, gradi jara polgospoda?) sele po kosilu smo z opravili okoli jnošta pri kraju; na drevju se smejejo še stoti neobranega sadja. Ne morem Več, naj kaj ostane še za drugi konec ledna; meteorologi (še bolj pa pogled v jasno, tintasto nebo tega nenavadne-9a oktobra) pripovedujejo, da bo vre-jte držalo. Spet in spet se vračam k r°manu J. S. Tako daleč sem, da se Posamezne stavčne verige iz knjige obnavljajo v meni, hkrati s stavki, ki Dl jih rad napisal o knjigi; urednika, Posebej M. K., sta že nestrpna. Ampak caka me še nekaj drugih reči, dva preboda, za katera se tudi mudi; uredni-°m se vedno mudi, samo za honorar-1® nikoli. A verjetno prednjači H. V. iz "h: tako nesramen je, da se niti laže ne več. Preprosto molči; sladko in Panjivo-zapeljivo pismo zna napisati ■ kadar kaj rabi. Pokvarjena koroška uša, počasi jih bom razumel, tudi kot jjjvečjo slovensko nesrečo in nemo-
žatost.
pv opoldne v Ljubljani, razvažam sadove narave, jabolka, hruške d in mošt, avto tako zapeljivo kot kakšna pravljica, prijateljem t , Znancem. Kot se prazni prtljažnik, ^ 0 se polnim z nekakšnim zadošče-J fn. počutim se kot umni gospodar. er me pa jabolka preganjajo po
vsem svetu; pri P. S. v G. (Zvezna republika Nemčija) je lani nastala ena mojih najbolj dramatičnih fotografij: ekvilibriram na koncu osemmetrske lestve, obirajoč jabolka. Kasneje soseda P. S., ko sem ji predstavljen, s starčevsko pronicljivostjo in severnjaško hudomušnostjo pripomni, da v njeni mladosti doktorji znanosti niso obirali jabolk, ona pa je videla na drevesu kar dva (tudi P. S. je doktor, doktoriral je iz slovenske elegije...).
večer popravljam prevod članka beograjske asistentke B. S. o M.. J mladi slovenski literaturi. Vesel sem njenih misli, škoda le, da vsega ni bolj poglobila. In vendar začutim, da so taki ljudje, ki se ne menijo za siceršnje forme »mednacionalnih odnosov«, silno dragoceni. V. P., ki bo študijo objavil, moram to povedati. Ker hočem biti skrben, porabim dosti več časa, kot pa sem pričakoval; poplačan sem z nekaterimi spoznanji, ki ti ti jih lahko da samo nekdo, ujet v fizično in geografsko distanco. Končam zadovoljen in ni mi žal porabljenega časa; honorar bo, kot ponavadi, beden.
-w- -»-mes, ko delam, nekaj telefon-\/ skih klicev; nobeden med nji-V mi nima posebne teže. Tudi tu se vidi vsesplošno duhovno razvrednotenje, ljudje telefonirajo zaradi telefoniranja, ne zaradi stiske, prijaznosti ali naklonjenosti. Ker še nisem zaspan, telesna utrujenost pa se je nekako po-tajila (po stanovanju pa se je razlezel vonj po jabolkih, najbolj omamno dišijo železovčki, stara slovenska sorta, ki je ne poznajo niti strokovnjaki, zdaj so v modi brezokusna velika, sedemnajstkrat pošpricana plantažna jabolka), napišem dve ali tri pismi. A najvažnejšega, B. G. v Anglijo, se ne morem lotiti. Zato raje končam dan s pretipkavanjem treh zgodbic; poslal jih bom B. N. za njegov otroški časopis. Po prvi številki vidim, da se silno trudi; in ker vsako delo silno spoštujem (verjetno v teh časih in krajih silno neprimerna karakterna poteza...), bi bil rad njegov sodelavec.
otem še berem, izmenično, roma-IJ na J. S. in L. K. Kako različni A literarni pisavi: prva bleščeča, pa včasih celo ponarejena, to se čuti, tega ni moč zbrisati, pa čeprav ne moti; drugi je okoren, celo slovničnih napak mu ugledna založba ni popravila, ko ga znova berem me zelo motijo, prekinjajo mi tok branja, pa vendar, v svoji neponarejeni elementarni sili je pretresljiv in prepričljiv; zaupljiv in zaupajoč. Sem ga dovolj precizno označil, ko sem pisal o njem v N. R.?
Drugi dan
Ponedeljek, 13. oktobra.
azdrami me telefonski klic T.
1-^ G. Prijazna je in vljudna, a za A X. obojim čutim v glasu karanje: če bom naredil oddajo za šolski radio o opusu pisatelja L. K. Da gre oddaja v eter 30. oktobra in... brez ovinkarjenja priznam, da sem na vse skupaj pozabil, da pa bom naredil. Še dobro da sem ga zadnje dni toliko prebiral. Začutim kako T. G. odleže, še posebej, ker odhaja za teden dni službeno na Ohrid. Ampak moji načrti so spremenjeni. Moral bom v Slovansko knjižnico, preveriti moram nekatere podatke. Potem se vržem na oba prevoda za M. V. Prvo besedilo je izdelek znanega zagrebškega slovenista K. N.: kot vedno obupno v svoji šomoštrski poučlji-vosti in prozorni akademistični pisavi. A vsaj ni zapleteno; prevajam lahko brez slovarja, urednik pa je še hvaležen, če popravim (ali zgladim) kakšno očitno nerodnost. Drugo besedilo, izdelek nekega M. G., recenzija neke italijanske slovstvene revije, ki izhaja na Reki, je še bolj bedno. Iz besa nad prazno pisavo, nad neumnimi trditvami, spustim dva odstavka. Nikoli ne bom dobro prevajal publicistike, saj se ne zman podrediti izvirniku, včasih se pa tudi ne da, pri najboljši volji. Pa vseeno sem do poldneva opravil svojo tlako. Potem kličem v službo k B. V. Receptorka (verjetno edino bitje na delovnem mestu) pove, da se »kolek-
tiv še ni vrnil s sindikalnega izleta v Carigrad...«) No ja, si mislim, še dobro, da sploh kaj funkcionira... in premišljujem naprej, da bi lahko marsikatero štacuno ali podjetje mirno zbrisali z obličja zemlje, pa ne bi bilo nobene škode, tudi nihče ne bi opazil izgube. Potem nekaj telefonskih klicev, namenjenih meni; kličejo ljudje, ki ne vedo kaj početi v službi in se dolgočasijo. Motijo me, delam si osnutek ocene romana J. S. Telefonsko slušalko pa moram dvigati, saj po zvenenju ne morem ločiti, ali je klic resen ali samo prijateljsko pomenkovanje.
-y- y o se okoli enajste razkadi meg-1^ la, ko se nad mestom razpne A^K. modri nebes, ko drevesa na grajskem hribu zažarijo v svojih usnjato rdečih in rumenih odtenkih, postane Ljubljana čisto primerno mesto. Tudi toplo postane, noči so že divje mrzle. In za oddih si preberem v neki nemški reviji članek o foto-smogu: nobenemu sončnemu dnevu ne smemo zaupati, še posebej ne v kotlinah, kot je ljubljanska: strupi, ki nastajajo pri oksidaciji (sprožijo pa jih UV žarki), so stokrat nevarnejši od tega, kar sicer bruhajo tovarniški in drugi dimniki: blaznica svetovnega avtodafeja postane skozi suhoparni in s formulami podprt zapis še grozljivejša. In podatek, ki ga preberem na drugem mestu: naš bencin vsebuje štirikrat več svinca kot v zahodnih deželah... ubili se bomo počasi in z naslado; zaman so vsi ekološki pozivi, kajti »jest sim glas vpijočiga u pušavi« nima več nobene teže.
e bolj zamorjen sem popoldne, pri odvetniku: neumna promet-na nesreča v sosednji republiki, kjer razen razbitega avta nimam nič zraven (povzročitelj s tovarniškim avtom pa vztrajno zanika krivdo), je narasla v mapo papirja. Kar me pretrese je dejstvo, da odvetnik, specializiran za take reči, v prijateljskem pogovoru (odkrijeva, da je njegova žena svakinja znanega slovenskega pesnika I. S., mojega sošolca in prijatelja) pove »čudežno formulo«: poskušati je treba za-
četi neformalen in prijateljski pogovor s povzročiteljevo zavarovalnico, kajti po pravni poti ne bo nič: tudi če kaj dosežem, bo v neskončnem času, ko sodni mlini meljejo naprej in nazaj, odškodnino požrla inflacija. Ko odhajam od njega premišljujem nekako takole: kakšna je struktura družbe, kjer je pravni red, vsaj na nekaterih področjih, samo kulisa in farsa? Smo korak od Divjega zahoda, kjer si je vsakdo krojil red in pravico po svoje? In še naprej premišljujem: kdo mi bo povrnil vse ure in letanja, ki so že za mano; ni pri nas lepše biti baraba kot poštenjak. Da bi prišel na druge misli, zavijem spotoma v Trubarjev antikvariat. Najdem dve knjigi, eno cankaria-no in Pugljeve novele iz leta 1914, za oboje plačam manj, kot bi stalo tačas v restavraciji pol zrezka! Sicer pa, kaj se sprenevedam: brez knjig ljudje lahko živijo, brez zrezkov ne!
»-ir se vame naseli šele, ko po-l\/I časi korakam po nabrežju in _L ▼ A brodim (komunala že leta ne zbira več odpadnega listja, najprej se mora spremeniti v ogabno umazano kašo, ki zamaši vse odtoke, potem šele ga pogrebejo; sicer pa je tako ali tako neuporabno, prepolno strupenih snovi...) po preprogu sumeče drevesne smrti. Nebo je še bolj čisto, modrina na obzorju prehaja v sivino in rumenilo. So dnevi, ko je tudi Ljubljana lepa in znosna.
. ^ večer končam osnutek poročila f o J. S. Zjutraj ga samo še pre-m J tipkam. Čutim, da bom le malo popravljal: zdi se mi, da sem znal izpostaviti tisto, o čemer sem premišljal v nedeljo: literarno glodanje bratomora in nepokopanih mrtvecev. In naše razmerje do teh reči. Vprašanja, ki so jih heroji prepustili nam, navadnim ljudem, živečim pod pokrovom nevidne ekološke groze. Pa vendar vem, da se na štirih tipkanih straneh (toliko sme imeti poročilo v časniku) ne da povedati vsega, zato po sili in proti svoji volji marsikje samo aludi-ram (namigujem).
Nogomet: prijateljska tekma v Ljubljani
V sinočnjem tretjem kolu ženske odbojkarske B lige
Test »plavih« za London
Meblo klonil po enakovredni igri
Integral Olimpija - Jugoslavija 0:3 (0:2)
LJUBLJANA — V okviru priprav na kvalifikacijsko srečanje EP v Londonu (v sredo, 12. t. m.) proti Angliji je jugoslovanska nogometna reprezentanca odigrala včeraj v Ljubljani kontrolno tekmo proti domačemu moštvu Integrala Olimpije. Po pričakovanju so zmagali Osimovi varovanci, Ljubljančani pa so nudili favoriziranim reprezentantom še kar dober odpor. Pred 10.000 gledalci sta za Jugoslavijo dosegla zadetka Škoro v 5. in Baždarevič v 34. min. Bišek pa je v 87. min. zakrivil avtogol.
Partizan premagal madžarsko reprezentanco
BUDIMPEŠTA — V prijateljski nogometni tekmi je beograjski Partizan nepričakovano, toda zasluženo premagal madžarsko reprezentanco z 2:1.
Cividin zopet uspešen
TRST — V nadaljevanju prve italijanske rokometne lige je tržaški Civi-
din doma prepričljivo premagal Bologno s 33:19 (20:9). Med srečanjem se je poškodoval Pischianz, ki je bil z 8 zadetki eden izmed najboljših v tržaškem moštvu. Po tej zmagi je Cividin utrdil vodstvo na lestvici.
Ljubljančani brez zastojev
LJUBLJANA — V prvi košarkarski B ligi je sinoči ljubljanska Smelt Olimpija premagala doma Borovo s 119:74, Mineral Slovan je v Čapljini izgubil z Borcem z 80:91, mariborska Tima pa je doma klonila pred reškim Kvarnerom s 86:102.
V prvi ženski ligi pa je Iskra Delta Ježica v Splitu odpravila Jugoplastiko s 97:74.
Odbojkarske vesti
Italijanska moška A-2 liga: Chemio Videm - Brescia 1:3. Ženska A-2 liga: Infinas Pordenon - Legnano 3:0.
Evropski pokal prvakinj: CSKA Sofija - Paloma Branik Maribor 3:0. 2. ženska JZOL: Nova Gorica - Bled 3:2. 2. moška JZOL: Salonit - Bled 1:3.
Mogliano - Meblo	3:2 (15:8, 10:15, 11:15, 15:7, 15:4)
MEBLO: M. in N. Grgič, Nacinovi, Klemše, Garbini, Žerjal, Pertot, Maver, Malalan, Kralj, Vidali.
TOČKE: Meblo 27:49 (Klemše 9, Nacinovi 7, Žerjal in Maver 4, Kralj 3); Mogliano 43:66; ZGREŠENI SERVISI: Meblo 24, Mogliano 19; TRAJANJE SETOV: 19, 16, 26, 20 in 16 min; SODNIKA: Tartarelli iz Milana in Cumerlato iz Vicenze; GLEDALCEV: 400.
MOGLIANO — Meblo se z gostovanja v Moglianu vrača brez točk, toda z zavestjo, da se prvenstvo, kar se tiče boja za vrh, kljub drugemu zaporednemu porazu še ni končalo. Močne gostiteljice so res zmagale, toda naše igralke so jim bile enakovredne in so v bistvu zamudile zelo dobro priložnost, da bi zmagale, potem ko je na začetku srečanja kazalo, da jih čaka polom. Skratka, poraz .v Moglianu bi bil še celo sprejemljiv, če ne bi naše igralke prejšnjo soboto prepustile točk tudi Tregarofaniju.
Sinočnji nastop je jasno pokazal, kako so poškodbe in bolezni žal moč-
no vplivale na dosedanje rezultate Mebla, ki je v treh kolih srečal že dva kandidata za napredovanje. Začetek ni obetal nič dobrega. Moglianu je s hitro igro povsem zmedel Meblo, zlahka osvojil prvi niz, v drugem pa povedel z 9:3. Tedaj je trener Drasič namesto Pertotove poslal na igrišče poškodovano podajačico Miro Grgič in prišlo je do preobrata. Meblo je vsilil delni izid 12:1 in zmagal, po živčni igri na obeh straneh pa je osvojil še tretji niz. Gostiteljice so bile povsem zmedene, res na tleh, Meblo jih je imel v rokah. V četrtem nizu je zgledalo, da morajo naše za zmago le rahlo pritisniti na
plin, a so se pri vodstvu 6:4 ustavile, zgrešile 4 pomembne servise in popustile. Zajela jih je živčnost, Grgičeva (mesec dni brez treningov) in Kraljeva (ves teden bolana) sta vidno popustili, Mogliano pa si je opomogel in je iz povsem izgubljenega položaja prišel do nenadejane zmage.
Za Meblo se prvenstvo začenja šele v soboto proti Albatrosu iz Trevisa, proti kateremu bo naša ekipa končno, vsaj tako upamo, igrala v popolni postavi, oziroma v polni formi. (A. K.)
OSTALI IZIDI: Volpe Fiesso - Co-negliano 3:2; Albatros Treviso - Tre-garofani Padova 0:3; Soteka Torria-na - Nervesa 1:3; Volley Ferrara -Torrefranca Trento 3:0; Cervignano -Pro Loco Vladano 0:3.
LESTVICA: Tregarofani, Nervesa in Mogliano Veneto 6; Albatros Treviso in Vladano 4; Meblo, Torrefranca, Conegliano, Volpe Fiesso in Tor-riana 2; Cervignano in Ferrara 0.
V tretjem kolu moške odbojkarske C-l lige
Valovci brez osvojenega seta
GIOC Belluno - Val Kmečka banka 3:0 (15:7, 15:13, 15:8)
TRAJANJE SETOV: 18, 28 in 20 min.
VAL: Stančič, Plesničar, Grilanc, Allesch, Palin, Lavrenčič, Petejan, Černič, Juren, Mervič.
V moški odbojkarski C-2 ligi
01ympia Kmečka banka odlična Borovci že tretjič klonili
Valovci so pričakovali težko gostovanje, a nikakor niso mislili, da bodo morali Belluno zapustiti brez osvojenega seta. Čeprav je tudi Belluno novinec v ligi, je dokazal, da je zelo solidno moštvo, ki predvaja hitro in kombinatorno igro. Stebra ekipe sta bila podajač Bristot in tolkač Dekuno-vich, bivša igralca Belunge, ekipe, ki igra že več let v A ligi. Poleg teh dveh je na centru zaigral dvometraš, ki je bil v napadu neustavljiv in je tudi odlično blokiral. Če k temu dodamo zelo slabo sojenje in slab dan nekaterih naših igralcev, je bil poraz »plavo-rdečih« neizbežen.
Valovci so začeli s standardno postavo, kmalu pa je Grilanc zamenjal Plesničarja s Černičem. Zgledalo je, da bo menjava obrodila sadove, toda naši so bili enakovredni nasprotniku le do izida 7:7, nato pa so popustili. V drugem setu je takoj stopil na igrišče trener in igralec Grilanc, ki je zamenjal Lavrenčiča. Naši so igrali zelo borbeno in so pridobili predvsem na bloku ter socelo vodili z 12:10. Tedaj
D. Starc 2, Piščanc 1. GLEDALCEV: 50.
Sinočnji dvoboj članskih vrst Poleta in Konto vela ni bil ravno navdušujoč. Gostje so v prvem delu srečanja odpovedali na vsej črti, Tavčarjevi varovanci pa so brez večjih težav ustvarjali ugodne priložnosti za met.
Prvi polčas je torej potekal stalno v znamenju Poleta, pri katerem je izstopal razpoloženi Vremec, ki je že v tej fazi dosegel 22 košev. V 17. minuti p.p. so domačini povedli celo za dvajset točk in samo takrat so Kontovelci nekoliko strnili svoje vrste in zmanjšali zaostanek na 13 točk.
Vremec in njegovi pa so se med odmorom očitno preveč oddahnili in povsem nezbrano začeli drugi polčas. Vzporedno s tem so tudi kontovelov. košarkarji precej izboljšali storilnost v napadu ter povečali pritisk v obrambi, tako da so v 10. min. d. p. dohiteli in celo prehiteli (57:58) domačine. V teh zadnjih desetih minutah srečanja pa je delno prišla na svoje tudi publika. Igra resda ni bila ravno vrhunska, ampak borbenosti ni manjkalo (morda je te bilo tudi preveč). Damir Starc in Čuk sta se prebudila iz sladkega sna in prikazala, kaj bi lahko zmogla na vsaki tekmi. Ob njiju je pohvalno igral Kojanec, ki se je uspešno boril pod košema. Poletovci so se od nastale zmede izvlekli predvsem po zaslugi Sosiča in odličnega Piščanca, ki sta bila v kočljivih trenutkih najpriseb-nejša.
Točki sta tako ostali doma. Omembo pa si tokrat zares zasluži tudi sodniški par, ki je vseskozi zelo dvomljivo in dokaj subjektivno tolmačil pravila igre. (Cancia)
Alabarda - Bor Radenska 93:96 (50:49)
BOR RADENSKA: Civardi, Korošec 22 (2:4), Salvi 2 (02:2), Klobas 14 (2:2),
pa je sodnik z dvema zelo čudnima odločitvama oškodoval »plavo-rdeče«, tako da so domačini tesno zmagali s 15:13. V tretjem setu so naši popolnoma popustili. Nasprotnik je celo povedel z 8:1 in nato celo z 12:2. Tedaj je Grilanc ponovno poslal na igrišče-standardno postavo, ki je zelo pozitivno nastopala v prvih dveh prvenstvenih tekmah. Reakcija naših je bila dobra, a prepozna, tako da so »plavo-rdeči« zbrali le osem točk.
Skratka, prišle so na dlan slabosti Vala in to predvsem proti nasprotniku, ki predvaja hitro igro. Trener Grilanc bo med tednom gotovo imel priložnost, da skuša odpraviti pomanjkljivosti, tako da se iste napake ne bodo več ponavljale.
OSTALI IZIDI: ASE JR Čedad - Mot-ta di Livenza 3:2, Spem Faenza - Ran-
Pieri 30 (10:10), Pregare 17 (1:2), Kne-ipp 10, S. Semen, A. Semen, Kovačič.
3 TOČKE: Pregare 2; PON: Klobas; PM: 22:28. SODNIKA: Tamaro in Bais.
V	izredno lepi tekmi je Bor osvojil tretjo zaporedno zmago in tako ostal pri vrhu lestvice. Tekma je bila izredno izenačena. Borovci so sicer v prvem polčasu po zaslugi točnih metov Pierija nekajkrat povedli, vendar jih je nasprotnik vedno dohitel in v končnici tudi prehitel.
V	drugem delu tekme pa je Alabarda zaradi nepazljive Borove obrambe povedla za 6 točk in v 12. min. je bil rezultat 74:68 v korist nasprotnikov. Takrat so naši stisnili zobe in nadoknadili zaostanek. V zadnji minuti pa je prišlo do glavnega preobrata. Potem ko je sodnik dosodil tehnično na-
• Jadran
Minuto in 12 sekund pred koncem je Guliču uspel met za tri točke. Jadran je povedel na 75:73, že naslednjo akcijo pa je Nobile iz težkega položaja vrnil našim milo za drago: tri točke in vodstvo Montebellune s 76:75. Zadnje sekunde so bile dramatične: obema ekipama ni uspelo doseči koša. Ko so se gostje že veselili zmage, pa so pri zapisniški mizi ugotovili, da manjkata še dve sekundi do konca srečanja. Bila je zadnja in obenem izredno težka priložnost, da naši nadoknadijo zamujeno. Guličev met z distance pa je šel mimo koša in Jadran je tako izgubil drugo domače srečanje. (BL)
gers Videm 0:3, Bassano del Grappa -Ferroalluminio Trst 3:2, CUS Trst - S. Giovanni Natisone 2:3. LESTVICA: Rangers 6, Belluno, Val Kmačka banka, ASFJR in Bassano 4, CUS, Ferroalluminio, Motta in S. Giovanni 2, Spem in Povoletto 0.
MLADINSKI NOGOMET
UNDER 18: Breg - Opicina 0:3 (0:2); ZAČETNIKI: Primorje - Costalunga 0:2 (0:2); CICIBANI: Zarja B - Esperia 1:0 (1:0); Breg - Ponziana B 1:0 (0:0); Zarja A - S. Giovanni 0:7 (0:1).
MLADINSKA KOŠARKA
KADETI: DLF B - Bor Adriaimpex 29:84 (16:40)
pako Klobasu, so nasprotniki povedli za dve piki in imeli še stransko podajo na razpolago. Takrat je Bruno Kneipp prestregel žogo, izsilil osebno napako in zadel odločilne proste mete. (Luka Furlan)
Breg Adriatherm - Green Star 63:61 (22:23)
BREG ADRIATHERM: Čok 1 (1:2), V. Bandi, Koren 4 (0:4), R. Žerjal 18 (2:2), Meneghetti 5 (1:3), Salvi 2 (0:1), B. Žerjal 11 (3:5), Barut 13 (5:8), D. Bandi, Zobec 9 (1:3). SODNIKA: Fornasari in Cerebuch; PON: R. Žerjal (36), Zobec (38), B. Žerjal (39), Meneghetti (40).
Brežani so sinoči podcenjevali nasprotnike in gostje so tako povedli in osvojili prvi polčas. V začetku drugega polčasa je Adriatherm nekoliko poprijel in takoj povedel za osem točk (49:41), zato da bi v nadaljevanju zopet popustil in nasprotniku omogočil ponovno zbližanje. V končnici srečanja so Brežani vsekakor ohranili mirno kri in točki sta tako ostali doma. V delno opravičilo za včerajšnji slab nastop bi navedli, da so naši igrali močno okrnjeni, Čok in Zobec pa sta igrala s poškodbama. (L. Koren)
Jadran - Montebelluna 75:76 (41:37)
JADRAN: Sosič 4 (0:2), Žerjal, Ban 33 (15:15), Rauber 15 (1:2), Čuk 4, Daneu 8 (0:1), Lokar 8 (2:2), Gulič 3, Terčon, Lippolis.
MONTEBELLUNA: Binotto 3 (1:2), Speronello, Zangrando, Volpato 17 (3:5), Lamberti 19 (5:6), Buiatti 6 (2:2), Nobile 16 (5:8), Morellato 14 (2:3), Zambon, Perussato 1 (1:2).
SODNIKA: Borroni in Ballarini (oba iz Milana). PM: Jadran 17:22; Montebelluna 19:28. ON: Jadran 28; Montebelluna 20. PON: Ban (37), Čuk (39). Izključen trener Montebellune Trevisan (17). TRI TOČKE: Ban 2, Gulič 1; Nobile 1. GLEDALCEV: 1.000.
Olympia Kmečka banka -Inter 1904	3:1
(15:9, 15:11, 12:15, 15:6)
OLVMPIA KMEČKA BANKA: Batistič, M., Š. in L Cotič, S., A. in D. Terpin, Dornik, Marassi, Komjanc, Špacapan
V	srečanju doslej še neporaženih še-sterk so po res odlični igri zmago slavili domačini, ki so v tem tretjem letošnjem prvenstvenem nastopu pokazali tudi najboljšo igro, poleg velike želje po zmagi in zagrizenosti. Treba pa povedati, da tudi nasprotnik ni niti za trenutek popustil. (M. Š.)
Rozzol - Bor JIK banka 3:0 (15:9, 15:13, 15:12)
BOR JIK BANKA: Batič, Budin, G. in D. Gasparo, Pernarčič, Pečenko, Zu-bin, Meton, Starc, Gombač, Jablan-šček, Marega
V	mestnem derbiju so borovci doživeli tretji zaporedni poraz. Omeniti pa moramo, da je Rozzol še neporažen. Borova pomlajena vrsta je sicer dobro igrala, na koncu pa je zaradi slabega sprejema in bloka ostala praznih rok. (M. K.)
ŽENSKA C-2 LIGA
Bor Friulexport -Colori Latisana	2:3
(12:15, 15:12, 8:15, 15:10, 10:15)
BOR FRIULEKPORT: Kus, Foraus, Zergol, Debenjak, Stoper, Ukmar, D -Ambrogio, Knez, Kralj, Centazzo Po dveh zaporednih zmagah so bo-rovke doživele poraz. Tekma je bila polna preobratov in le občasno sta še-sterki pokazali dobro igro. V zadnjem odločilnem nizu so domačinke povedle celo s 7:0, a tudi to ni bilo dovolj, ker so v končnici naredile preveč napak. (G. F.)
Sloga Koimpex -Ginnastica Spilimbergo 2:3 (15:2, 8:15, 12:15, 15:11, 12:15)
SLOGA KOIMPEK: Adam, M. in V. Drnovšček, Kokoravec, Križmančič, Lupine, Milkovič, Mijot, Morpurgo, Pro, Sosič, Vidali.
Na svoji drugi domači tekmi so slo-gašice nekoliko nepričakovano zgubile. Začetek je vsekakor bolje obetal, saj je naša ekipa pred več kot sto gledalci z lahkoto osvojila prvi niz. Tedaj pa so se začele težave. Slogašice so se sicer srčno borile, a zlasti v ključnih trenutkih je bilo preveč zgrešenih servisov in prav tu gre iskati glavni razlog za poraz. (Inka)
________MOŠKA D LIGA___________
Vecchia Pallavolo -Naš prapor Val Sirion	0:3
(14:16, 5:15, 10:15)
NAŠ PRAPOR VAL SIRION: Vogrič, Lutman, Zavadlav, Sošol, Boškin, Gri-novero, Mikluž, Brajnik, Bevčar V krstnem nastopu je združena ekipa Naš prapor Val Orion dobro opravila svojo nalogo, saj z izjemo prvega seta ni bila zmaga nikoli v dvomu. Razlog za slab začetek je tudi v tem, da so nekateri igralci iz tehničnih razlogov prišli tik pred začetkom tekme. Ta zmaga je za novoustanovljeno
združeno ekipo izredno pomembna za nadaljnje nastope. (B. M.)
Soča Sobema - S. Sergio 1:3 (15:6, 9:15, 11:15, 12:15)
SOČA: Gergolet, Marušič,. Tomasi, Ferfolja, Bagon, Černič, Kovic, Pahor.
V	krstnem nastopu je sovodenjska šesterka žal zgubila, toda tekma je bila bolj izenačena kot kaže končni izid. Slab sprejem je po splošnem mnenju odločno oviral domače, da bi polno izkoristili svojo udarno moč. Ne glede na izid pa je Soča pokazala nov napredek v igri. S še večjo zavzetostjo pri medtedenskih pripravah, in poraz utegne v tej zvezi učinkovati kot spodbuda, pa bodo prišli tudi zaželeni razultati. (P. T.)
Sloga - Nuova Pall. Trst 0:3 (5:15, 8:15, 13:15)
SLOGA: Betocchi, Čač, De Walder-stein, Gulič, Hrovatin, Kerpan, Komar, Kralj, Pahor, Sain, Zgubin.
V	svojem krstnem nastopu so sloga-ši naleteli na objektivno premočnega nasprotnika, saj ekipo NPT sestavljajo v glavnem starejši igralci, ki so vrsto let predstavljali vrh italijanske tržaške odbojke. Poudariti je treba, da so naše fante premagali predvsem zaradi svoje izredne izkušenosti, sicer pa je bila tekma vseskozi na dobri tehnični ravni in na oko privlačna. (Inka)
________ŽENSKA D LIGA_____________
Sokol - Breg Agrar	2:3
(6:15, 13:15, 15:10, 15:10, 13:15)
SOKOL: Legiša, Radetič, Ušaj, Ru-dež, Pizziga, Vižintin, T. in L. Masten, Škerk, Žbogar, Brumat
BREG AGRAR: Malmenval, K. in S. Slavec, F. in E. Žerjal, Maranzina, Komar, Sancin, Mauri, Taučer, Šturman V prvem slovenskem derbiju te lige so Brežanke sicer zmagale v Nabrežini, a ne brez težav. Gostje so namreč povedle z 2:0 in vse je kazalo, da bo tekme konec po treh setih. Tedaj pa so domačinke zaigrale dokaj zagrizeno in stanje v setih izenačile. Peti set je bil napet in borben (13:13), točki pa sta nato šli gostjam. (S. U.)
Killjoy - Agorest	1:3
(15:17, 15:9, 3:15, 6:15)
AGOREST GORICA: Černič, Klemše, Mulič, Cotič, Lovisutti, Plet, Roner, Vižintin, Zavadlav, Orel, Pelerin
Prva dva seta sta bila dokaj borbena, a živčna, zato so se napake vrstile na obeh straneh. Agorest je uredil svoje vrste šele v tretjem nizu ter z dobro igro v obrambi tekmo odločil v svojo korist. Zmaga v Trstu je še toliko dragocenejša, ker se Killjoy odlikuje s solidno igro v obrambi in dobrim sprejemom servisa. (D. R.)
Kontovel Electronic Shop -Nuova Pall. Trieste	3:1
(15:13, 15:4, 11:15, 15:10)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Hrovatin, Černjava, Umek, Danieli, E-in T. Prašelj, Maver, Legiša, Conesta-bo, Štoka, Sardo
Kontovelke so letošnje prvenstvo pričele z uspehom in odpor solidnih Tržačank strle z raznoliko in živahno igro. Nasprotnice so bile sicer zelo prizadevne, a več kot osvojitev seta niso zmogle. (M. Š.)
Košarka: sinoči v Repnu v promocijski ligi
Poletovcem derbi s Kontovelci
Polet - Kontovel Electronic Shop 79:71 (48:35)
POLET: Sosič 14 (2:2), Ferluga 3 (4:3), Perčič, Persi 8 (0:3), Malalan, Vremec 30 (2:2), Granier, Piščanc 17 (4:7), Gregori 7 (3:6), Vecchiet.
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 2, Grilanc 7 (1:2), Sedmak 2, Emili (0:2), L Starc 14 (2:6), Čuk 17 (1:4), Kojanec 13 (1:5), Gruden, D. Starc 16, Sterni.
SODNIKA: Bellini in Garinella; PON: Pesri (62:60), Kojanec (70:66), Sedmak (78:70). ON: 24, Kontovel 25. PM: Polet 14:22; Kontovel 5:19. 3 TOČKE: Sosič in
Danes v drugi in prvi italijanski nogometni ligi
Tržačani favoriti proti Pescari Videmčani po točko proti Romi
Po »nesrečnem« gostovanju v Genovi bodo nogometaši Triestine danes gostili moštvo Pescare, ki je z devetimi točkami osma na prvenstveni lestvici. Triestina starta v tem srečanju v vlogi favorita. Tržačani pa bodo morali igrati precej bolje, predvsem v napadu, kot v zadnjih srečanjih, saj je na dlani, da bo Pescara dopotovala v Trst z jasnim namenom, da osvoji točko. Pričakovati je torej, da bodo gostje zelo previdno igrali in skušali presenetiti domačine s protinapadi. Pomembno bo zato čimprej doseči zadetek, da bi gostom prekrižali podobno taktiko.
Današnji spored (14.30): Arezzo -Parma; Bari - Cagliari; Campobasso -Piša; Cesena - Lazio; Cremonese - Bologna; Vicenza - Catania; Lecce - Sam-benedettese; Messina - Genoa; Mode-na - Taranto; TRIESTINA - Pescara.
V A ligi derbi v Turinu
med Juventusom in Napolijem
Derbi današnjega kola v prvi italijanski nogometni ligi bo v Turinu, kjer bo domači Juventus igral proti Napoliju. Obeta se zelo napet in ogorčen boj. Juventus je bil namreč izločen v pokalu prvakov in bo zato z vso močjo igral v prvenstvu. Po drugi strani pa bodo skušali Neapeljčani ohraniti prvo mesto na lestvici. Maradona že ves teden najavlja velik boj in tudi zmago v Turinu. Na dlani je, da bodo Juventusovi nogometaši danes nekoliko utrujeni od pokalnega srečanja, res pa je tudi, da je »stara dama« vselej značajno reagirala po spodrsljajih. Ne-apeljčane danes čaka nelahka naloga.
Udinese, ki je v prejšnjem kolu zanesljivo doma odpravil Ascoli, bo da-
nes gostoval v Rimu. Videmčani so skoraj v celoti nadoknadili »kazenske točke«. Doslej so igrali izredno požrtvovalno, odločno tako doma kot v gosteh. Tudi danes niso brez možnosti, da osvojijo točko.
Tudi ostali današnji spored bo dokaj zanimiv. Inter bo sprejel v goste Torino, ki pa bo nastopil brez svojega najboljšega strelca Kiefta (poškodovan). Fiorentina bo v Ascoliju igrala za točki in za... svojega trenerja Bersellinija. V primeru poraza bi verjetno Bersellinija odslovili. Napeto bo tudi v Genovi, kjer bo Sampdoria igrala proti Milanu.
Današnji spored (14.30): Ascoli - Fiorentina; Atalanta - Como; Avellino -Brescia; Empoli - Verona; Inter - Torino; Juventus - Napoli; Roma - UDINESE; Sampdoria - Milan.
Danes v italijanskem košarkarskem prvenstvu A-2 lige
Za Stefanel zopet imperativ zmaga
Za večji del tržaških navijačev bo današnje srečanje A-2 lige med Stefa-nelom in Flemingom iz Porta San Gi-orgia prav posebno privlačno: Vitez in tovariši so se prejšnji teden v Cremoni s težavo dokopali do druge prvenstvene zmage, zato pa tržaška košarkarska javnost danes pričakuje prepričljivejši nastop Tanjevičevih fantov, ki še vedno iščejo optimalno formo. Poleg tega bo ogled drevišnje tekme za marsikoga zanimivejši tudi zato, ker za Fleming natopa letos Fabrizio Zarotti, bivši Stefanelov in Jadranov košarkar. Zmaga je kot običajno absolutni imperativ za košarkarje Stefanela.
Po nepričakovanem in dokaj pekočem domačem spodrsljaju z Annabel-lo, bo goriški Segafredo gostoval v Milanu in se tam spopadel s Filantom, ki si z Medeotovim moštvom deli prvo mesto na začasni razpredelnici. Milančani so vsekakor zelo popolna ekipa. Ob Američanih Williamsu in Floweru so glavni akterji Filanta veteran Bar-viera ter bekovski par Anchisi in
Bivši Stefanelov in Jadranov košarkar Fabrizio Zarotti
Mentasti. Po naši oceni je lombardij-ska postava nekoliko favorizirana.
V prvenstvu A-l lige bo danes na sporedu več zanimivih tekem. V Vid-
mu bo Fantoni pričakal Allibert iz Livorna, za katerega igra, med drugimi, tudi tržaški košarkar Roberto Ritossa. Osrednji dvoboj devetega kola bo vsekakor v Bologni, kjer bosta moči merila Dietor in milanski Tracer. Zelo zanimivo bo tudi v Livornu, med tamkajšnjim moštvom Enichem in Scavo-linijem iz Pesara.
V včerajšnji anticipirani tekmi A-l lige je beneški Giomo zasluženo premagal Cantine Riunite iz Reggio Emi-lie z izidom 87:76. Junak srečanja je bil Dražen Dalipagič, ki je nasprotnikom nasul nar 41 košev.
DANAŠNJI SPORED
A-2 liga; Stefanel - Fleming, Benet-ton - Spondilatte, Alfa Romeo - Citro-sil, Filanto - Segafredo, Corsa tris -Pepper, Annabella - Jollycolombani, Liberti - Fabriano, Facar - Viola.
A-l liga: Divarese - Mobilgirgi, Hamby - Arexons, Bancoroma - Yoga, Ocean - Berloni, Dietor - Tracer, Enichem - Scavolini, Fantoni - Allibert.
George Gervin, zvezda NBA
Loči nas le število talentov
Iz prekrasnega in nedosegljivega sveta ameriške profesionalne košarkarske lige sta letos prišla v mnogo skromnejšo in deloma profesionalno italijansko prvenstvo dva igralca, dve blesteči zvezdi, ki še bolj bogatita tukajšnji turnir: Bob McAdoo in George Gervin, živi legendi v okviru ameriške košarke. Tako eden kot drugi pa nista še izpolnila vseh pričakovanj, saj oba nista še v polni formi (nasprotno!), čeprav je klasa, ki ju odlikuje, vidna v vseh tehničnih gibih, met je prava lekcija za vsakogar, a njuni prejemki bi zadovoljili drugih deset oseb. Z Georgeom (dvometraš, 34 let, 14 let član NBA, znan po svojem metu - pravijo mu "iceman" zaradi izredne hladnokrvnosti) sva se že videla v Dallasu in tedaj je imel 15 kg manj in je bil dvakrat hitrejši. A sedaj, ni zanj deklasacija, da se je z vrha ameriške košarke spustil na evropsko oziroma italijansko raven?
»Nikakor ne! Res nisem mislil, da je košarka pri vas tako razvita in da so igralci tako talentirani. Štirinajst let sem bil član profesionalcev in res lahko trdim, da je razlika med nami in vami samo v številu talentov. V ZDA so mi vsi dobro govorili o Italiji in italijanskem prvenstvu, sicer ne bi bil prišel.
Kako sl se znašel v Rimu?
»Veš, Rima nisem še povsem razumel. Težave imam z jezikom, a moram priznati, da je tu življenje morda boljše kot pri nas. Mesto je krasno in kar je gotovo najvažnejše, hrana je neprimerno boljša kot v ZDA.«
Nasmeha ni mogel skriti, a z rokami se je potrepljal po trebuhu, in resnici na ljubo tudi tega ni mogel skriti. A zakaj prav Italija?
»Vse se je začelo zaradi ekonomskih problemov v Chicagu, zato sem odstopil. Res, imel sem na izbiro veliko možnosti, verjetno pa sem izbral najbolj resno in zanimivo. V družini smo skupno prišli do zaključka, da bi Evropa, oz. Italija morala biti za naše otroke in jasno zame ter za ženo nova velika izkušnja na naši skupni poti. Zato sem izbral Italijo, Rim. Deklasacija? To ni res. Če bi igral v kaki manjši pro-ekipi, manj minut ali pa če bi nastopal v CBA (drugi profesionalni ligi), to bi bila deklasacija.
Carroli, ki sedaj uspešno nastopa v NBA, je bil eno sezono v Italiji. Misliš, da je kaj pridobil? In še: se boš tudi ti vrnil v NBA?
»Z Joejem sem se pogovoril o doživetju tu pri vas. Rekel mi je; poskusi. Res pozitivno je ocenil to prvenstvo. Resnici na ljubo, v začetku mu nisem verjel, toda sedaj moram priznati, da je imel prav. Povratek med profesionalce? To trenutno ni moj cilj. Carroli je mnogo mlajši od
mene in ga v tisti ligi čaka še dolga pot. Sam se zavedam, da so moja najboljša leta mimo. Vendar sem igralec, ki najprej misli na maksimalno angažiranje, v trenutku, ki ga živi. Zato je sedaj moj prvi cilj, da čimbolj uspešno igram za svoj novi klub, da skupaj dosežemo čim večje uspehe. Toda če bi moral ostati nekoliko dlje v Rimu, ne bi bila nikakršna drama...«
Tvoje mnenje o tukajšnji košarki?
»Prvenstvo je na dobrem nivoju. Kot sem že omenil, nisem mislil, da je tu košarka tako popularna in da jo tako dobro igrajo. Če sta v prvenstvu taka košarkarja kot McAdoo in Wright, je jasno, da je liga kvalitetna. Sami soigralci so me presenetili. Kdo? Gilardi, bek, in Polesello, center. Mislim, da bi lahko bila člana kateregakoli profesionalnega kluba.«
Si morda poleg italijanske videl še kako drugo košarko? Si sledil olimpia-di v Los Angelesu?
»Nisem. NBA ti ne pušča mnogo prostega časa: trening, počitek, tekma, spanje. To je življenje košarkarske zveze. Zato ne poznam nobene druge košarke razen italijanske in naše.«
Ti in McAdoo sta dvignila renome italijanske košarke. Se da to panogo še več popularizirati?
»Se nekaj več ti povem: naredil bom vse, kar je v mojih močeh, da kolegi, ki imajo težave v NBA, torej zvezde, dobri igralci, pridejo naravnost sem. Italijansko prvenstvo še premalo poznajo v svetu.«
Zadnje vprašanje. Bo Bancoroma osvojila naslov?
»Mislim in upam, da se bomo prebili vsaj v finale. Za tak cilj moramo obvezno izboljšati kolektivno igro v napadu, a sam moram shujšati in doseči najboljšo formo. Sedaj nisem še najboljši, 'iceman', nasprotno.
MASSIMO RASENI
(Na sliki: Gervin med pogovorom z M. Rasenijem)
Pred skorajšnjo smučarsko sezono
SK Devin na delu
■
W:
■

Tudi pri SK Devin se mrzlično pripravljajo na skorajšnjo smučarskosezo-ho. Načrtov je več. Vsekakor se bo sezona pričela jutri s treningi na plastični smučarski stezi v Nabrežini. Sledili bodo treningi na snegu, po vsej verjetnosti v Ravasclettu oz. Zoncolanu ter smučarski izleti v Podklošter. Društvo se namerava udeležiti čim večjega števila tekem in seveda tistih, ki jih bodo organizirala zamejska društva.
Društvo bo tudi v tej sezoni priredilo tekmo v veleslalomu za pokal prijateljstva treh dežel, gojilo bo dobre stike z društvi iz matične domovine, še Posebno s SK Snežnik iz Ilirske Bistrice.
Pred kratkim je SK Devin priredil jesenski orientacijski pohod od Praprota do Repentabra. Kljub slabemu vremenu se je pohoda udeležilo 36 °seb. Med številnimi priznanji velja omeniti priznanji, ki sta bili podeljeni najmlajšemu udeležencu (1 leto in pol)
in najstarejšemu, šestinpetdesetletnemu Pepiju Guštinu.
15., 16. in 17. novembra bo društvo priredilo s sodelovanjem trgovine športne opreme »3A« Šport iz Tržiča v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini Sejem rabljene smučarske opreme. Poleg rabljene opreme bodo obiskovalci imeli na razpolago novo opremo, oblačila, obutve itd. Lastnik trgovine »3A« Šport Stojan Sosič bo na razpolago z lastno izkušnjo in nasveti.
Nogometno srečanje ekip mejnih organov
V petek popoldne so se na stadionu na Rojcah v prijateljskem srečanju spoprijeli nogometni ekipi italijanskih in jugoslovanskih mejnih organov. Tekmi, ki se je zaključila z izidom 2:2, so prisostvovale številne oblasti z obeh strani meje.
DANES
NEDELJA, 9. NOVEMBRA 1986
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Križu: Vesna - Staranzano; 14.30 v Trstu: Olimpia - Primorje; 14.30 v Trstu, pri Sv. Alojzu: San Luigi - Kras; 14.30 v Trebčah: Giarizzole - Zarja
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Dolini: Breg - Domus Arreda-menti; 14.30 na Padričah: Gaja - Rabuie-se; 14.30 v Doberdobu: Mladost - San Marco Sistiana; 14.30 na občinskem tržiš-kem stadionu: Romana - Primorec; 14.30 v Podgori: Juventina - Moraro; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Isonzo
UNDER 18
10.30	v Percotu: Percoto - Kras
NAJMLAJŠI
9.30	na Proseku: Primorje - Čampi Elisi
10.30	v Dolini: Breg - Giarizzole
ZAČETNIKI
10.30 v Doberdobu: Mladost - Fossalon; 11.45 v Trstu, igrišče Campaneil: Campa-nelle - Breg
NARAŠČAJNIKI
11.00 na Proseku: Primorje - Čampi Elisi
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
9.00	v Bocnu: nastopa tudi Kras Glob-trade
ŽENSKA B LIGA
10.00	v Zgoniku: Kras Globtrade A -Grandi Motori; Kras Globtrade B - Borgo Trento Verona (VE)
MOŠKA C LIGA
10.00	v San Donaju: Pongistica Basso Piave - Kras Globtrade
KOŠARKA
KADETI
11.00	v Nabrežini: Sokol - Kontovel Electronic Shop
PROPAGANDA
11.30 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco
-	Bor Adriaimpex
ODBOJKA
UNDER 18 MOŠKI
10.00	v Trstu, na 1. maju: Bor - Vecchia Pallavolo
UNDER 18 ŽENSKE
11.00	v Trstu, Ul. della Valle: Le Volpi
-	Sloga
PLAVALNI KROŽEK ŠZ BOR obvešča, da je na razpolago še nekaj prostih mest v skupini plavalne šole, namenjene otrokom neplavalcem. Informacije po tel. 823293.
ŠD MLADINA
prireja SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME 15., 16. in 17. novembra v Domu A. Sirk v Križu, kjer bodo odgovorni v četrtek, 13., in petek, 14. novembra, v popoldanskih urah sprejemali tudi rabljeno smučarsko opremo. Urnik sejma: v soboto, 15. 11, od 16. do 20. ure, v nedeljo, 16. 11., od 10. do 20. ure in v ponedeljek, 17. 11., od 16. do 20. ure.
SK DEVIN
priredi 15., 16., in 17. t. m. v dvorani Igo Gruden v Nabrežini tradicionalni SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME. Stojan vam bo na razpolago z vso novo opremo. Urnik bo naknadno javljen. Rabljeno opremo sprejemamo na sedežu v Praprotu do petka, 14. t. m., vsak torek zvečer.
JK ČUPA
vabi člane,. tečajnike in prijatelje na društveno večerjo, ki bo v soboto, 15. t. m. Prijave pri trgovini Malalan, tel. 040/213957.
Notranje balinarsko prvenstvo ŠD Polet
Danes ob 9. uri bo na pokritih bali-hiščih v Briščikih notranje prvenstvo dvojice, namenjeno članom balinar-s*tega odseka ŠD Polet. Organizator Pričakuje čimvečje število udeležen-cev, da bodo srečanja čimbolj kako-vostna in borbena, saj se jih lahko udeleži vsak član openskega društva, Kl je tudi edini slovenski zastopnik v Vsedržavni balinarski zvezi. Današnjo estavo parov bodo izžrebali pred pričetkom tekmovanja, tako da bosta po Jhožnosti igrala skupaj bližalec in zbi-jaiec. Tekmovalo se bo po izločilnem istemu in ker Polet razpolaga s odlič-rrrrni balinarji, ki bodo danes skušali upravičiti svoj sloves in s tem zaklju-, ib letošnjo že itak uspešno poletno urinarsko sezono. (Z. S.)
Preživite razburljiv popoldan na hipodromu Montebeilo
lilOZO* 3iKE
nadomestni in okrasni deli oblačila za na motor in kolo najboljših znamk avtorizirani prodajalec PIAGGIO in GILERA kolesa ATALA Sesljati 54/A — Tel.: 291233 (prostorno parkirišče)
SK DEVIN
priredi v dneh 15., 16. in 17. novembra 1986 v dvorani SKD I. Gruden v Nabrežini št. 89 tradicionalni
sejem smučarske opreme
STOJAN vam bo na razpolago z novo smučarsko opremo in nasveti.
URNIK: v soboto, 15. t. m., od 15. do 21. ure; v nedeljo, 16. t. m., od 10. do 21. ure; v ponedeljek, 17. t. m., od 16. do 21. ure.
V PONEDELJEK ob zaključku bo žrebanje daril med vsemi odjemalci.
TRENIRKE — COPATE — TRENIRKE
LU
*
DC
Z
LU
DC
I—
LU
H
<
CL
O
O
LU
*
DC
Z
LU
DC
... smuči
... smučarske jope ... smučarske vezi
seveda, pri
Ul. Carducci 1 — Tel.: 62130
H
J3
m
z
J3
*
m
o
O
“O
>
H
JO
m
z
JO
*
m
TRENIRKE — COPATE — TRENIRKE
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 90.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
9. novembra 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Mati in starejša sestra sta ji utrli pot
Ko enajstletna deklica postane razpečevalka heroina v Neaplju
Flora Paolilla z očetom Cesarejem	(Telefoto AP)
NEAPELJ — Še ena neverjetna življenjska zgodba, v kateri se revščina in obup prepletata s kriminalnimi na-črtitrgovcev z mamili: mati se je posluževala svoje 11-letne hčerke za razpečevanje heroina.
Težko si je predstavljati življenje desetčlanske družine Paolilla (dva izmed desetih otrok ne živita več z družino), ki je živela v dvosobnem stanovanju v neapeljskem starem mestu in se preživljala z borimi dohodki očeta, delavca v dopolnilni blagajni, ki je občasno kaj doslužil kot čevljar. Beda je morala biti res velika in prav tako tudi obup 41-letne matere Rite Bove, ki se je odločila, da pomaga družini iz zagate z razpečevanjem mamil.
Do te skrajne odločitve naj bi jo pripeljalo prigovarjanje 17-letne hčerke in njenega lopovskega zaročenca. Ta je Riti ponudil part time sodelovanje: ona je v svojem stanovanju skrivala manjše količine heroina, organizacija razpečevalcev pa ji je to uslugo dokaj dobro plačevala. Tako je Rita postala člen razpečevalske verige in to brez hujših posledic vse do dne, ko je hčerkin zaročenec »zahteval« tudi kurirski servis. Izbira je padla na 11-letno Floro, bistro dekletce, ki je morala postati razpečevalec zato, da bi v družini nekoliko omilili bedo, ki jih je pestila.
Neapeljska policija je prišla družini Paolilla na sled. V stanovanju so našli 50 gramov heroina, zaprli so Rito in Florin neverjetni primer je odjeknil v mestu, kjer so slične zgodbe sestavni del vsakdanjega življenja. Odjeknil je zato, ker Flora ni bila ena izmed tolikih mladih neapeljskih zlikovcev, bila je le poslušna deklica, ki je ubogala mamo.
KO OEl TO SLlSAL, JE. PREBLEDEL IN V OČEH SO <SE		TODA... VELIČANSTVO...'
MU POJAVILE SOLXE„. POZNEJE GEM -SLlSALA, DA DE ^KUPIL OGRLICO ZA VAS... y		v fk
mi)		
W /f kri		T* KI	m T* ^	
"SPREJMEM LAHKO LE NJE^ SOVO PRIJATELJSTVO. NE PA TUDI OGRLICE, MADAME.		"vzela bom to kot posojilo,, veliko JE ZAPRAVIL IN TO MU BOM VRNILA...
TUKAO UE STO TISOČ FRANKOV...TO 3E ČETRTINA DENAROA, KI Ml GA VSAKO LETO DAHE KRALH DAJTE JIH KARDINALU IN SE MU ZAHVALITE V MODEM IMENU,.. VSAKE ČETRT LETA BOM PLAČALA ENAKO V^OTO... KARDINAL BO VEDNO DOBRO-
OEANNE JE VSA SREČNA ODŠLA.
Se bolh vesela JE BILA, KO JI JE KARDINAL DAL PETINDVAJSET TISOČ FRAN KOV... MEDTEM -JE KRALJICA ZVEDELA, DA JE BIL CHARN/ RA-! NJEN V DVOBO-JU... NAROČIL A JE ZDRAVNIKA
DVORNI ZDRAVNIK JE POHITEL H KRALJICI.
VELIČANSTVO... PACIENTU, Ki STE Ml GA PRI-POROČILI, SE BLEDE IN GOVORI SKRAJNC ^ELIKATNE BESEDE.. BOJIM SE TEGA,.
/MORAM SA &LISATI NEKJE, \KJER BOM NEOPAZNA...
Aktivna pomoč Amnesty International ljudem za rešetkami
Boj za spoštovanje človekovih pravic ne le v mislih, temveč tudi z dejanji
Mednarodno organizacijo Amnesty International in njeno tržaško sekcijo smo v našem dnevniku že večkrat podrobneje predstavili. Naj sedaj ponovimo, da se Al bori proti kršenju človekovih pravic, da je proti mučenju in smrtni kazni, ne glede na ideologije posameznih držav ali na politično prepričanje žrtev. Postavlja se v bran vseh jetnikov, ki so v zaporu iz rasnih, verskih, etničnih, jezikovnih ali svetovnonazorskih prepričanj in ki svojih idej niso uveljavljali z nasilnimi metodami. Vsak mesec Al opozarja svetovno javnost na najbolj groba kršenja človekovih pravic in vabi vse, naj pišejo odgovornim oblastem pisma s prošnjo za osvoboditev jetnikov. Pisma naj bodo vljudna in sestavljena s pozornostjo. Predvsem gre poudariti, da zanimanje za jetnike narekuje le želja po spoštovanju človekovih pravic in ne politični razlogi. V nobenem primeru ne nasloviti pisem na jetnika.
Za podrobnejše informacije obrnite se na tržaško sekcijo Amnesty International v Ul. sv. Frančiška 34 pri krožku Callegari.
INDONEZIJA: MANAN EFFENDI BIN
IJ OKHOHARD J O
Ko se je Amnesty International leta 1983 začela zanimati zanj, je Manan Effendi bin Ijokrohardjo bil že 18 let v zaporu. Aretirali so ga nekaj dni potem, ko je skupina častnikov poskusila izvesti državni udar. Vojska, ki je takoj reagirala, je za poskus udara obtožila indonezijsko komunistično partijo, čeprav ni imela očitnih dokazov. Sledila je čistka komunistične stranke: več tisoč vpisanih komunistov ali podpornikov je bilo aretiranih, okrog pol milijona pa so jih pobili.
Manan Effendi bin Ijokrohardjo je bil podpredsednik komunistične partije v vzhodnem Kalimantanu. Leta 1967 so ga na procesu, verjetno pod obtožbo prevratništva, obsodili na smrt. Al ne pozna podrobnosti v zvezi s procesom, vendar meni, da je bil krivičen, kajti na tisočih podobnih obravnavah niso nikogar oprostili. Obsojenec je takoj vložil priziv, ki ga je Visoko sodišče obravnavalo šele po 14 letih. Obsodbo na smrt je spremenilo v dosmrtno ječo, ki jo je nato potrdilo tudi najvišje sodišče.
Indonezijski zakoni dovoljujejo, da se v primeru zglednega obnašanja dosmrtna kazen lahko spremeni v 20 let zapora. Vendar se večkrat dogaja, da začno šteti leta le od datuma, ko je bila izrečena dokončna razsodba najvišjega sodišča. V tem primeru bi Manan Effendi bin Ijokrohardjo bil izpuščen šele leta 1999. Ta kaznjenec, ki ima sedaj 66 let, je eden od edinih dveh političnih jetnikov, ki sta od skupine šestdesetih (toliko jih je bilo leta 1980) ostala v zaporu v Balikpapanu (Vzhodni Kalimantan).
Manan Effendi bin Ijokrohardjo ima kožno bolezen in Al domneva, da nima ustrezne zdravniške nege. Organizacija raziskuje vzroke pripora in procesa, vendar od indonezijskih oblasti še ni prejela odgovora. Prepričana je, da je Ijokrohardjo v zaporu le zaradi svoje nenasilne dejavnosti v okviru komunistične partije.
Vljudna pisma, v katerih izražate zaskrbljenost, da je jetnik lahko v zaporu le zaradi
nenasilne dejavnosti v komunistični stranki in sprašujete po informacijah o obtožbah ter kopijah izjav, ki jih je dal sodišču, pošljite na naslov:
President Suharto / President of Republic od Indonesia / Istara Negara / Jalan Veteran / Jakarta, Indonesia.
MAROKO: PRIMERI IZGINULIH OSEB
Al je obravnaval okrog 90 primerov ljudi iz vseh družbenih razredov, bivajočih v južnem Maroku, ki so jih maroške varnostne sile aretirale v Zahodni Sahari, v vojni med Marokom in Polisariovo fronto. Uradno so ti ljudje »pogrešani«, nekateri že več kot deset let. Med aretiranimi je bila tudi družina študentke Leile Med Fadel Ould Moulay Ahmed Leih in podoficirja Mayara Cheikh Ould Omar Ould Mayara. Aretirali so ju med marcem in aprilom 1976. Ni dokazov, da bi te osebe bile vpletene v politično dejavnost; ni znano, ali so jim sodili ali so bile kakorkoli obtožene. Maroške oblasti niso nikoli priznale, da so jih aretirale in so zavrnile odgovornost za njihovo usodo, ki je po izginitvi ostala neznana.
Med uradnim obiskom leta 1981 je delegacija Al postavila maroške oblasti pred problem izginulih oseb, vendar razen neizpoljenih obljub ni dobila zadovoljivega odziva.
Vljudna pisma s prošnjo, da bi sporočili bivališče in sodni položaj omenjenih oseb, obenem pa tudi z zahtevo po njihovi izpustitvi, če jih ne bremenijo kriminalna dejanja, pošljite na naslov:
Son Exellence M. MouIay Mustapha Be-larbi / Ministre de la Justice / Ministere de la Justice / Palais de Mamounia / Rabat, Marocco.
BOLGARIJA: OMER MUSTAFOV
KOCHANDZHIEV
Omer Mustafov Kochandzhiev je Turk, doma iz Dolnije Vodene. Aretirali so ga leta 1985, po uradni kampanji, ki se je začela decembra leta 1984, da bi prisilila Turke k podpisu »etnične izjave«, s katero naj bi se odpovedali svojim imenom in sprejeli bolgarska. Čeprav so bolgarske oblasti, odkar je začela asimilacijska kampanja, zanikale njen obstoj, računajo, da je Turkov okrog 10 odstotkov celotnega prebivalstva. Pripovedujejo, da so nove osebne izkaznice, na področjih, kjer prevladuje turška narodnost, razdeljevali pripadniki policije in vojske, ki so izvedli več preventivnih aretacij in pozaprli tudi nenasilne upornike. Toda pripovedujejo tudi, da je prišlo do spopadov in smrtnih žrtev ter da so predvidene globe za one, ki bi spregovorili v turščini v javnem prostoru. Amnesty International skuša kljub uradni cenzuri pojasniti okoliščine v zvezi z aretacijo O. M. Kochand-zieva, ki se je uprl, da bi se preimenoval v Jurija Fidanova Kochandzhieva.
Vljudna pisma s prošnjo po objasnitvi obtožb na njegov račun pošljite na naslov:
His Exellency Todor Zhivkov / Darzha-ven savet na Narodna republika Bulgaria / Bul. Dondukov 2 / Sofia, Bolgarija.
sezonske
modne
novosti
TRST
Tel.: 767235 Trg sv. Jakoba 6
vergani
pelletterie