Številka 94 TRST, v petek 5. aprila 1907. Tečaj XXXII. gC Izb »J a vsaki dan «odi »b nedeljah In praznikit|ob 5., ob F«nerieljklh ob 9. zjutraj r»*iini!čue Številke fe prodajajo po 3 nvč. (tJ »totink) » mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Oonci, Kranju, PeTru, Sežani, y*brtžini, St. Lcciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. OGLASOV se račnnajo po vrstah (široke 73 mm, visoke mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotlnk; ca crartn'ce, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov &0 stot. Za oglase v tekHtu lista do 5 vrst 5 K, vsaka na-aljna vrsta K 2. Mali oula»i po 3 stot. beseda, najmanj pa f 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave -dinosti". — Plačuje *e izključno le upravi ..Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moč / Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK Naročnina znaša za vae leto 21 K. pol leta 12 K, 3 mesece G K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava no ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo liata. Nefrankov&ai pisma se ne sprejemajo In rokopisi se no vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: nI. Giorglo Galatti 18. (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcl'a lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t. 18. Pogtno-hranllničnl račun St. 841*653. ccc^ — TELEFOR štev. 1157. - Volitci, pozor! ■i« D»ve»iiia, ki se tičejo tržaškega volilnega gibanja, bomo prinašali od sedaj naprej radi bolje preglednosti med dnevnimi vestmi pod skupnim naslovom: „Tržaško volilno gibanje". BRZOJAVNE VESTI. Cesar v dvorni biblioteki. DUNAJ 4. Cesar je prišel opolutlne v ivorno biblioteko ter je obiskal vse prostore iiiblioteke. Cesar je ostal v biblioteki eno uro ter se je pohvalno izrazil o nje uredbi. Potovanje cesarjevo v Prago. PRAGA 4. Cesar pride v Prago najbrž med 15. in 17. aprilom. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 4. Poslanska zbornic;i se je po velikonočnih praznikih danes prvikrat sestala. Ministerski predsednik dr. We-kerle je predložil zakonski načrt glede uzakonjanja prispevkov k skupnim stroškom, ki ih je dovolila delegacija, katerih pa Še ri odobril državni zbor. Minister za poljedelstvo Daranvi je predložil zakonski načrt gleda u-ravnave pravnih odnošajev med poljedelci in posli : nadalje je predložil zakonski načrt ^lede državne podpore za gradnjo hiš za poljske delavce. Nato je zbornica prešla na dnevni red. Vsprejet je bil v tretjem čitanju zakonski načrt glede nekaterih sprememb odvetniškega reda. Nato je zbornica pričela generalno debato o predlogi glede pravnih odnošajev in plače nedržavnih učiteljev. Poročevalci Vertan (stranka neodvisnosti) >e izvajal, da je načrt zadnji poskus, s katerim se hoče občinam in veroizpovedanjem pomagati, da urede ljudsko šolstvo primerno z igrsko državno idejo. Konečno je predlagal, aaj zbornica vsprejine predlogo. Posl. Molnar (ljudska stranka) je izjavil, ia bo glasoval proti predlogi, ker je ista nevarna za katoliško cerkcv in za vsa vero-izpovedanja v obče. Govornik ceni pač^namen predloge, ista znači pa nov korak za podržavljenje ljudskih šol, bar on odločno obsoja. Naučni minister grof Apnonyi je konsta-toval, da se stališče, ki je zavzema predgo-rornik nikakor ne strinja s stališčem, ki je zavzemajo nasproti tej predlogi poklicani faktorji katoliške cerkve. Visoki kler soglaša popolnoma z ministrom. O podrobnostih predloge bo minister še govoril tekom debate. Posl. Ivan Molnar (ljudska stranka) je izjavil, češ. ako niso skorje proti predlogi, ,e to pripisati drugim vzrokom. Posl. Simko (stranka neodvisnosti) je izjavil, da bo glasoval za predlogo, ker zaupa vladi. Menil je pa, da je v predlogi premalo ostrih odredb proti narodnostnim hujskačem. Posl. Polit (Srb) je pobijal predlogo, ker ista škoduje avtonomiji pravoslavne erkve in pušča ovaduštvu odprta vrata. Protestiral je proti očitanju, češ, da vodijo narodnosti politiko, prijazno Dunaju ter je stavil sklepni predlog, naj se stavi načrt z dnevnega reda in naj se pozove ministra, da izdela v sporazumu s škofi pravoslavne cerkve nov zakon, ki bo obsegal le ponmožitev učiteljskih plač. Na to je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri ob 10, uri pred-poludne. Nov predsednik srbske skupičine. BELIG RAD 4. Namesto Popoviča, ki je bil imenovan državnim svetnikom, je bil izvoljen predsednikom skupščine Vosnic, staro-radikalni poslanec in sedanji poslanik v Pa- rizu. Boj z bolgarsko bando. CARIGRAD 4. Včeraj so našli pri mestu Skoplje bolgarsko bando ter jo obkolili. Umel se je boj, ki traja še vedno. Vremenska napoved za Primorsko. DUNAJ 4. Megleno, deževno, burja, temperatura malo spremenjena. Hotel pogorel. SAN FRANCISKO 4. „Italijanski Hotel" je pogorel. Zgorelo je tudi 17 oseb, 18 jih je bilo pa težko ranjenih. Dementi. BEROLIN 4. ,-Norddeut. Allg. Zeitung" izjavlja, da so izmišljena poročila raznih listov o obisku cesarjevem na Angležkem, ki bi se imel vršiti po leti. Iz Perzije. TEHERAN 4. V Sabzevarju je zopet i mir. Štrajk mornarjev v Kaspiikem morju BEROLIN 4. „Beri. Tagblattu" poročajo iz Berolina : Štrajk mornarjev v Kaspi-Skein morju postaja nevaren. Za vzdrževanje poštnega prometa je pozvauo na pomoč vojaštvo. Mornarji so pogreznili nekoliko ladij, ki so jih bili zasedli vojaki; ker so brzojavni uradniki sporazumljeni s štrajkovci, prihaja v svet malo vesti o štrajku. Atentat na vojaškega prokuratorja. LVOV 4. Kakor poročajo tukajšnjim poljskim listom iz Sosnovic, je včeraj tamkaj več neznanih oseb napalo višega vojaškega prokuratorja vojnega sodišča Zagorskega. Na Zagorskega so od zadaj ustrelili šestkrat z revolverjem. Storilci so zbežali. Dve sumljivi mladi osebi sta bili aretovani. Romunska. BUKAREŠT 4. Po vsej deželi vlada sedaj mir. Bilo je aretovano več. znamenitejih oseb. V Gjorgju se je na prefekturi vršil shod posestnikov in zakupnikov okraja, na katerem se je soglasno izreklo vladi zahvalo za energične in previdne odredbe. O atentatu z bombo v Carigradu. CARIGRAD 4. Preiskava o atentatu z bombo ni spravila še ničesar na dan. Vse aretovane sumljive osebe so bile zopet izpuščene na svobodo. Državna cesta in železniška proga se pogreznila v jezero. SOLNOGRAD 4. V dopolnitev včerajšnjih poročil o pogreznenju zemlje v St. Gil-genu javljajo danes nastopne podrobnosti: Največ zemlje se je pogreznilo pri takozvani „Fischer hiitte". Tukaj se je odtrgalo od skalovja 400 do 500 metrov zemlje ; vsa ta masa se je sesela na državno cesto in železniško progo, ki se nahaja pod skalovjem. Okolu 80 do 100 metrov te ceste je brez | sledu izginilo v jezeru. Dvignil in premaknil !se je tudi pomol pri bregu, ki služi za izkrca vanje parnikov. Porušilo se je tudi kopališče. Vzrok katastrofe utegne biti podzemeljsko tresenje, ki je zrahljalo zemljo, na drugi strani utegne biti tudi vzrok silen pritisk snega, ki se nahaja na višavah in voda, ki se nabira vsled tajanja snega. Provzročeno škodo, ki jo trpi cestni erar in lokalna železnica, ni možno še proračunati. Vojna med Nikaraguo in Hondurasom. SAN SALVADOR 4. (Associated Press.) Tukaj so razširenje vesti, da so nikaraguaške čete in ustasi republike Honduras po osvojitvi Tegucigalpe oplenili mesto ter umorili več oseb, med temi tudi otroke. H u s i j a. Duma. PETROGRAD 4. Duma je nadaljevala razpravo o proračunu. Posl. Karaševski (socijalist) je izjavil v imenu svoje stranke, da smatra ista proračunsko pravo dume kakor brezpomembno in zato da se upre parla-mentaričnenm reševanju proračuna. Posl. Stezky (Poljak) ki je na to govoril v imenu svoje stranke, se ni omejil samo na razpravo o proračunu, marveč se je bavil posebno s splošno politiko vlade, katero je označil kakor sovražnico ruskega naroda. V proračunu ni o državljanskih svobodah najti ni sledu. Poljaki ne obnemorejo v boju proti birokraciji, dokler bodo njih pravice omejene. Smrtna obsodba na mladoletnem. PETROGRAD 4. Dne 26. marca je prosil posl. Pergament ministerskega predsednika Stolipina, da se oprosti smrtna kazen 16-letnemu Korotkovu, ki je bil radi atentata na policijskega paznika v Nikolajevu obsojen na smrt. Dne 2. t. m. je viši vojaški proku-rator Riihlke obvestil Pergamenta, da je car spremenil smrtno kazen na nedoločeno prisilno delo. — Slovenski volilni okraj na Koroškem. (Dopis.) Marsikomu še ni jasno, kako izpade volitev v takoimenovanem slovenskem volilnem okraju. Ako pa ima človek malo pogleda v nemški in nemčurski tabor, potem bi moral že danes priznati, da zmaga tudi v tem okraju nemčurska stranka s slavnim kandidatom Seifritzom. Naše poturice so se temeljito organizirali. Osnovali so okrajni volilni odbor, kjer se nahaja sodnija, razun tega pa še v vsaki občini krajne volilne odbore. Potemtakem bi skoraj že bilo po nas Slovencih! Sicer pa se tudi ne smemo šaliti, kajti sredstva, ki jih rabijo nasprotniki, vendar-le vplivajo na nezavedno ljudstvo. Razun pijače in drugih nasilnih sredstev so_ si izbrali naši slovenski Germani tudi „Štajerca", ki prihaja iz Ptuja, kakor strupena golazen. — „Štajerc", pisan v slovenskem jeziku, udriha po narodno zavednih Slovencih, posebno pa po naših narodnih duhovnih, ker se ti bore za naše narodne pravice. Meče Slovence vse skupaj v klerikalni koš. Na Koroškem velja namreč vsak narodni Slovenec za klerikalca ; pa tudi če bi bil morda — liberalen. Nasprotno pa velja vsak nemškutar za „naprednjaka", ako tudi prav pridno hodi v| cerkev. Na širjenju „Štajerca" se najbolj odlikuje neki nadučiteljv Gabron v Šmarje ti. v rožni dolini, rojen Štajerc — Slovenec. j Kako nizkoten je nemški značaj, se vidi zopet zdaj o volilni borbi. Leto in dan udrihajo po slovenskem, kakor manjvrednem jeziku, in ga zaničujejo ; ko pa gre za lov na nezavedne gimpelne, potem se pa ta nemčurska klika ne sramuje rabiti slovenskega jezika za agitacijo! In cel«> tega se jie sramujejo govoriti, da se nudi s „Štajercem" ljudstvu nekaj novega, interesantnega. Zraven te interesantnosti pa je še druga in to je nemčurski kandidat Saifritz sam. Pred enim tednom se je ta posilikandidat spravi! prvikrat iz svojega brloga, se predstavil svojim volilcem in imel svoj kandidatni govor. Kako dolgo neki se je revež trudil, da se je priučil nekaj besed ? ! Najbolj zanimivo pa je, da je odgovarjal jasno in z neko po3ebno gotovostjo na razna vprašanja od in-dustrijelne in zdravniške strani, potem na vprašanja iz krogov učiteljev in pomožnih uradnikov. Vse to je bilo gotovo že prej skovano. To nam dokazuje tudi dejstvo, da ga je spremljal znani dr. Lemiseh, ki mu je tudi priskočil na pomoč pri neki interpelaciji o propadajoči železniški industriji na Koroškem. Pokazal se je Seitritz tudi v Podljubelom, seveda zopet v spremstvu dr. Lemischa. dr. Metnitza in Kirschnerja. Kakor je bilo posneti že po različnih shodih, kandidira od slovenske strani v tem okraju naš dični deželni poslanec Grafenauer, in je imel tudi že več zborovanj v tem okraju. Sploh se je od slovenske strani delalo do zdaj skoraj izključno le v tem volilnem okraju, in bi bilo le z vso resnostjo želeti, da zmaga vendar naš kandidat, ker v drugem slučaju bi bile posledice za na3 koroške Slovence nepregledne. Ustanovitev personalnih komisij in delavskih odborov v območju uprave državnih železnic. Uprava državnih železnic hoče ob vprašanjih, ki se tičejo splošnih interesov nje osobja* ustanoviti tesneji kontakt med Jupravo in uslužbenci, da jej bo izlasti ob izvajanju socijalnih političnih odredeb olajšano, da te odredbe p možnosti prilagodi opravičenim željam personala. V dosego tega namena je ministerstvo za železnice — ustrezaje ob enem ponovno izraženi želji uslužbencev — ustanovilo za stabilno osobje personalne komisije s za sedaj provizoričnimi določili. In sicer bodo take komisije na sedežih posamičnih ravnateljstev državnih železnic ; na železniškem ministerstvu pa se osnuje centralni odbor. Primerno razmeram delavskega osebja, dobivajočega dnino, se ustanove nadalje na znamenitejih obratnih točkah delavski odbori. Tudi za to osobje se ustanovi na Duaaju centralni odbor analogno onemu personalnih komisij stabilnega osobja. Ker je želeti, da te komisije čim prej prično s svojimi posvetovanji, so dobila državna železniška ravnateljstva nalog, da kar najbolj povspešijo priprave, da se volitve v komisije in odbore izvrše čim prej. Od skušenj, ki se bodo pridobivale na delovanju teh komisy in odborov, bo odvisno, da-li se iste vzdrže in definitivno urede. PODLISTEK. VOHUN 30 Amerikanski roman. Spisal J. F. — COOPER. ..Hitro, doktor. ,pcžurite se, ali Jurij Sin-gelton nam izkrvavi ..Kaj. Singelton ? Bog varuj ! Jurij, na , iiiali Jurij !" je vskliknil ranocelnik, priste-pivši k postelji. „A on živi, in kjer je življenje. tam je še upanje. To je prvi resni slučaj, s katerim imam opraviti danes, kjer pacijent še ni mrtev! Stotnik Lavton pusti svoje ljudi udrihati s tako brezobzirnostjo . . . Ubogi •Turij ! — Aj, to je krogla iz muškete!" Mladi ranjenec je uprl oči v moža vede in si prizadeval z bolestnim usmevom. da bi inu pedal roko. V pogledu in kretnji je ležala prošnja, ki je segla zdravniku do srca. Snel je očala, da si je obrisal redko roso iz očij, ir. nato se je skrbno spravil na delo. dočim mu je Dunvud boječe zrl v obraz, kakor da hoče citati tam usodo prijateljevo. Ranjenec se je stresel, ko je prodrla sonda1) v rano. Tedaj se je prikral smehljaj na zdravnikov obraz in mrmra1 ie : Jf;lr* za preiskavanje .-an „Izkuša to prvikrat Nato je resnobno nadaljeval svoje delo, pri čemer je odložil očala in vrgel strani tudi ; lasuljo. Dunvud je stal ves čas v mrzlični ne-' strpnosti ob postelji, držeč ranjenčevo roko v i svoji in napeto opazujoč zdravnika. Tu je Singelton zaječal — zdravnik se je hitro vzravnal in rekel: -Ha, je le posebno veselje, slediti kanalu rane, ako ni, kakor tu. poškodoval nobenih življenskih organov. Kar se pa tiče stotnika Lavtona vojakov ..." ..Govorite," ga je prestrigel major. „Ali je kaj upanja ? Morete-li najti kroglo ?" ..Ni težko najti, kar drži človek v roki, major." je hladnokrvno odgovoril ranocelnik in izviekel sondo. „Krogla je naredila, kar imenuje naš stotnik Lavton ovinek ... to je, mimogrede povedano, pot, ki je ne hodi sablja njegovih voiakov nikoli, oeprav sem si toliko prizadeval dopovedati jim. kako se na znanstven način ureže v meso." Major je pokazal nestrpno na prijatelja, in ranocelnik je nadaljeval: „Aj, naš ubogi -Jurij, nevai*»o£.t je bila blizu, toda —" Tukaj je pretrgal njegov govor sel. ki je poklical majorja k četam. j Viharen sliod Češke duhovščine. K včerajšnjemu poročilu pod tem naslovom dodajemo po čeških listih : Delegatov je bilo 197, ki so zastopali 2300 glasov. Predsednik kapelan Kojber je v rezkih besedah zavračal krive vesti, ki so se trošile o zvezi nižje duhovščine češke in je konstatoval, da se je boj proti češki duhovščini zanesel tudi preko mej kraljestva češkega. Čast te duhovščine zahteva — je vskliknil —, da se zavaruje soseb-no proti izjavi ljubljanskega škofa Antona Bonavent ure Jegliča, ki jo je objavil v ljubljanskem ordi-narijatskem glasilu o češki duhovščini. Kape- Dunvud je stisnil prijateljevo roko in po-L Jurij je dobri duh našega voja in vsi ga •i ____ii___ .. ___T^oiit-rt ,v.i'cli)mn in linhimo. On ie tako nravi- mignil zdravniku v vežo. „Kako mislite? Ali ostane pri življenju?" t je šepetal zunaj. „Da!* „Zahvaljen bodi Bog je vskliknil mladi i visoko čislamo in ljubimo. On je tako pravičen, tako plemenit; krotek je kakor jagnje in ljubezniv kakor golob — le v trenutku boja postane lev !" „Govorite o njem kakor o kaki ljubici, mož in hitel," kamor ga je klicala dolžnost, i major Dunvud,'' je smeljaje opomnila stara Seveda se je poslovil preje pri rodbini,! gospodična, ozrši se na nečakinjo, ki je bleda zbrani v veliki sobi. Zdaj je res počival in nema sedela na divanu. smehljaj na njegovih ustnicah in naj je tudi bil hlasten njegov pozdrav, bil je vendar prisrčen. Glede Henrikovega bega in zopetnega zajetja se je delal, kakor da ne ve ničesar, ampak kakor da je mnenja, da stotnik niti ni ^Imate prav, skoro ga ljubim tako," je vskliknil razburjeni mladi mož. ..A zdaj potrebuje dobre postrežbe, ker od nje je odvisno vse." Fanika je vstala zdaj, ko je njegov pogled zadel njenega ; njena lica so žarela. Sla (AtUJ^/UJl J\ ' 'i vt«. v j v v ■ -j ——— — ---. q — —-—----— u * v ^ zapustil hiše — kajti na bojišču se nista bila je k njemu in rekla z rahlim glasom : srečala. Angleški častnik se je v ponosnem | ..Hočemo storiti vse za Vašega pnja-molku umaknil za zagrinjalo pri oknu, dočim telja, major, kar je v naši moči... je teta Ivanka nagovorila majorja z be- j „O Fanika je vskliknil major in stre-sedami: 1 sel glavo. „Te besede zvene mrzlo, in ubogi „Ali je kaj upanja, da okreva Vaš pri- : ranjenec potrebuje najljubeznivejŠe postrežbe, jatelj I prisrčnosti..." -Doktor pravi to in on me še ni varali Tu ga je prekinila teta Ivanka z opazko: nikoli.1* ! menite prisrčnosti matere ali sestre ?** J Kdor je majorju Dunvudu tako drag,; „Sestre?" je ponavljal častnik in kri mu mora seveda vzbujati tudi najživahnejše zani- je podplula lica. ..Sestre? On ima sestro ni manje v srcih njegovih prijateljev." (jutri pri solnčnem vzhodu bi bila lahko „Recite rajši : Kdor zasluži v toliki meri tukaj lu njegovo ljubezen.u je odvrnil major toplo, i (Pride še.) Stran II »EDINOSTc štv. 94. V Trstu, dne 5. aprila 1907 lan P. Kojber ie rekel doslovno : „Tista izjava vBebuje častikrajo ne le za nas, ampak tudi za češki episkopat, in mi se nadejamo za trdno, da bo ustreženo naši prošnji, da se pri visokočastitemu gospodu škofu Jegliču store koraki v obrambo naše časti, ki jo pa bomo branili tudi v Rimuc, Za predlog odbora, da se zveza razpusti, to je, da se pokore ukazu episkopata, je glasovala le desetorica od vBeh navzočih svečenikov. Zborovanje je bilo posebno viharno vsik-dar, ko je kak govornik predlagal, naj se uklonijo ukazu episkopata in razpuste zvezo. Dogodki na Ogrskem. Romuni proti Apponyi-jevf Šolskem načrtu. Romunsko prebivalstvo v Deesu je hotelo te dni imeti shod, na katerem bi zavzelo svoje stališče nasproti Apponyi-jevem šolskem načrtu. Policija pa ni shoda dovolila in zato se je moral [isti raziti. Nekega romunskega duhovnika bo orožniki odvedli iz dvorane; potem, ko so ga preiskali, so ga izpustili. Italija kakor „tretji" v trozvezi. Kakor smo že zabeležili, zatrjajo poročila iz Rapallo, da se je sestanek med nemškim kancelarjem in italijanskim ministrom za vna« nje stvari izvršil v veliko zadovoljstvo obeh državnikov. Zabeležili pa smo tudi zatrdilo, da so se dogovori vršili s posebnim ozirom na tretjega člena trozveze, na Avstro-Ogrsko. Zabeležili smo to zatrdilo, ne da bi mu verjeli. Naša nevera se opira na prejšnje slučaje, ko so se sestajali nemški in italijanski državniki in kar sklepali med seboj, kakor da je samo ob sebi umevno, da naša država mora pritrditi vsemu, kar hočejo v Berolinu, V Rapallu sta Tittoni 'in Biilo*v gotovo r.z^r-'.'jala tudi o balkanskem vprašanju, saj so poročila o tem sestanku izrecno zatrjala, da so prišla v razpravo vsa važna vprašanja, ki so v zvezi z mednarodno politiko. Šlo je Dogodki na Ruskem. Velika tatvina v državni banki v Petrogradu. Iz Petrograda poročajo, da je bila v tiskarni državne banke ukradena veča svota bankovcev po 100 rabljev, ki niso bili Se podpisani od ravnatelja banke. Potem je bil podpis ponarejen in kankovci razdeljeni med privatne banke. Ustaja na Finskem? Iz Petrograda poročajo, da se na Finskem tajno pripravlja dobro organizirana ustaja, ki da izbruhne sedaj na spomlad. Zato odpošljejo iz Petrograda tjakaj štiri polke pehote. Govorice o predstojećem raspustu dume. Petrograjski list „Riječ" konstatiye. da so se zopet pojavile govorice o razpustu dume. Ministerstvo ne žuga več z razpustom, pač pa delajo to drugi, ki stoje za hrbtom mi-nisterstva. Sedaj se vidi pomenljivo znamenje v tem, da je bil Durnovo v Carskem Selu, potem se govori zopet o tajnostnih navodilih, ki jih je dobilo vojaštvo oziroma se celo govori, da je že določen dan za razpust dume. Drobne politične vesti. Nemški kancelar knez B u 1 o w namerava ostati v Rapallu do 8. t. m. Potem odpotuje v Berolin, da prisostvuje zasedanju nemškega državnega zbora in pruskega deželnega zbora. Potovanje cesarja Viljema na sever. Berolinska »Post" poroča, da odpotuje cesar Viljem sredi meseca junija na jahti „Holienzollern" v Severno morje. Na tem potovanju se sestane z angležko kraljevo dvojico. Sestanek se bo vršil na angležki kraljevi jahti „Victoria and Albert". spadal kot zastopnik odbora. Načrt da se chia in Kjadin): v „Tržaškem podpornem radi tega, ako tudi formalno predlagan od in bralnem društvu" (Via Stadion št. 19. deželnega odbora, ima smatrati kot predlog I. nadstr.), ves dan; vlade. Izjavil je dalje, da je došel reskript od vlade, v katerem ista želi nekoliko modifikacij posameznih določil predlaganega načrta, na kojega se on vrne tekom podrobne debate. Priporočal je načrt, češ boljše je imeti nedostaten zakon nego sploh nikakega. S tem je bila splošna debata zaključena in prešlo se je k podrobni debati: § 1 (Značaj posla) in § 2 (Gospodar, gospodinja in njih zastopniki) sta bila sprejeta brez debate. K § 3 (Službena pogodba in njeni pogoji) je predlagal posl. Mrach črtanje odstavka po katerem bi sklepanje službene pogodbe ob nedovoljenih pogojih imelo za posledico kazensko postopanje. Sprejeto. K § 4 (Kapara) je stavil posl. Mrach glede kazenskih posledic analogen predlog in z a IV. volilni okraj (sv. Vid in Čarbola zgornja) : v gostilni g. Kuzmana, (Via Economo) in v „Konsumnem društvu'1 pri sv. Jakobu. V vseh teh prostorih se bodo sprejemale reklamacije od 6. do 8. ure zvečer in v teh urah se bodo tam nahajali tudi zastopniki političnega društva ,rEdinost", ki bodo dajali strankam navodila na zahtevo. Tudi v okolici so v vsakem večem okraju volilni imeniki na vpogled volilcem. Opozarjamo posebno na Rojan, kjer je razložen na pregled volilni imenik v „Konsumnem društvu" ves dan, dočim po členu tamošnjega volilnega odbora se sprejemajo ter davajo navodila od 7. do 9. ure zvečer. Prvi dan razloženja volilnega imenika je že nastalo živahno gibanje med posl. Slavik dodaten predlog, da ima posel našimi volilci. Kakor se nam poroča, pokazalo XI. Seja tržaškega deželnega zbora. Deželni glavar dr. Sandrinelli je otvoril sejo ob 6.25 ob prisotnosti 38 poslancev. Po i prečkanju in odobrenju zapisnika X. seje se torej za vprašanje, ki je življenskega pomena je deželni glavar spomnil v gorkih besedah za politično in gospodarsko bodočnost naše pred nekoliko dnevi umrlega bivšega dežel-monarbije. a ob enem tudi za vprašanje, ob nega in državnega poslanca vit. Stalitz di katerem so italijanske aspiracije v strogem ,Valrisano, koji je spadal stari konservativni navskrižju z interesi Avstro-Ogrske. Da-li so stranki. Zbornica je vstala v znak sožalja. 6e na sestanku v Rapallo res spravile v sklad Na to je dal deželni glavar prečitati italijanske aspiracije z avstrijskimi interesi, resolucijo odposlano se strani društva „Societa Ne verujemo. Kakor je jasno, da ni bila Italija di protezione fra impiegati civili", s katero nikdar lojalna členica trozveze nasproti Avstro- isto pozivlje deželni zbor, naj ukrene potrebno, Odrski. Italija ostaja rada v tej kombinaciji, da vendar enkrat zadobi zadnji proračun naj-v kolikor skuša iz nje crpiti koristi, ali radi vj§j0 sankcijo. terra ne misli noben italijanski državnik na to. Oglasil se je na to posl. dr. Venezian, da bi se Ttaliia odpovedala svojim aspiracijam ki je rekel, da žalibog deželnemu zboru ne-na škod > svojega avstro-ogrskega — za-, dostaja sredstev v dosego najvišje sankcije, veznika. protestiral proti zavlačevanju od strani vlade, Dvomom na italijanski lojalnosti daja ki na tak način zlorabivši zastarelo določilo izraza celo dunajska „Zeit", ki je sicer nav- starega statuta žali dostojanstvo tržaške ob-dušena za trozvezno politiko. Pravi, da je tine ter škodo doprinaša vsem onim, kojim — kakor vsikdar, kadar imajo besedo itali- je mestni svet v svojem proračunu podelil janski državniki — tudi v Rapallo ostalo materijalne poboljške. ter predlagal, naj se nekaj, kar potrebuje pojasnila. Italija zavzema predloženo resolucijo prepusti kompetenciji v trozvezi dosledno neki poseben položaj in mestnega sveta, ki naj ukrene, kar sc bo si dovoljuje ob vsakem povodu tako imeno- dalo. vane ekstrature, stranske skoke. Italija je bila p0sl. dr. Ii v b a i1 je izjavil, da ker je vstopila v trozvezo sosebno radi navskrižja Svoj čas manjšina glasovala proti novim do-s Francijo v interesih v Srednjem morju, kladam, mora konsekventno danes glasovati To navskrižje pa se je v zadnjih letih jako proti predlogu dr. Veneziana; predlog je bil ublažilo in se Italija vedno bolj bliža Franciji, sprejet. Posebno jasno se je to pokazalo na konferenci. Prešlo se je na to k drugi točki dnev-v Algesirasu. kar je provzročilo v Berolinu nega reda t. j. k predložitvi načrta zakona veliko nevoljo. Italija ostaja v trozvezi, ker glede uvedenja jej ta zagotovlja miren razvoj. Ali vedno kakor p o s e 1 s k e g a reda. ..tretji", ki se je še-le pozneje pridružil prej- K splošni debati oglasil se je najprej šnji dvozvezi. Sedaj je najaktuvelneje vpra- posl. Mrach: Vidi se, da sta novi zakon sanje stališče trozveze nasproti mirovni kon- držala pri krstu namestništvo in policija. Za-lerenci * Haagu. In tu naglasa dunajski list. konski načrt sploh ne sloni na zdravih in da bi se moralo pred sestankom v Rapallo pravičnih načelih. Ne more razumeti, kako ob tako kočljivem vprašanju — kakor so m0re imeti razdiranje privatne pogodbe po-angležki piedlogi za razoroženje — doseči sledice kazenskega značaja. To da je proti sporazumljenje tudi z Avstrijo. Iz te pripombe I vsakemu privatnemu pravu. Zbor, ki se pro-dunajskega lista se more sklepati, da se to glaša naprednim, ne sme sprejeti tako nazad-sporazumljenje ni doseglo! Tit- j njaškega zakona^ V načrtu stoji dalje, da toni in Biito« sta torej sklepala preko glave le radi jako hudega ravnanja sme posel raz-Avstrije. „Zeit" zaključuje : „Vzlic ugodnemu dreti pogodbo. Ali naj ob manj hudem rav-vspehu v Rapallo ostaja Italija vendar le nanju posel mirno trpi ? Tudi * prostost mu -tretji" v trozvezi, ki je sicer jednak, ali je jv načrtu preskopo odmerjena. Želel bi venđar ne jednako blizo drugima dvema potem, da se sprejme določbe, da ima poslu zaveznicama, __nakazana soba biti zračna in svetla. Bode Npmiri na Rnmi.nclom in PredlaSal tozadevno v podrobnej debati. INemiri na Komunskem in posl ^ Rybar: Pridružuje se popol- TUSkl Zldje. noma posl. Mrachu, kateri pa naj se ne čudi „Polskaja Gazeta", glasilo Drnovskega. j nazadnjaškemu duhu predlaganega načrta, poljskega poslanca v dumi, je priobčila po-1 koji je le kopija poselskega reda štajerskega vodom nemirov na Romunskem članek, v ka- i od I. 1895, kojega načela slone na poselskih terem prikazuje te nemire kekor grozni ,.me- j redili kar od 1. 1857. Razume prav dobro, mento" za ruske Žide. Toliko na Poljskem da se je moral deželni odbor ozirati na želje kolikor na Ruskem vodijo Židje politiko, ki vlade ; tu ni smel deželni zbor, ki se navadno nastopiti službo pri onem, s katerim je najprej sklenil službeno pogodbo. Oba predloga sta bila sprejeta. § 5 (Doba službenega razmerja) je bil sprejet brez debate. § 6 (Nastop službe) je predlagal poročevalec oziraje se na vladni reskript nekatere spremembe glede stilizacije. Posl. dr. Slavik je bil mnenja, da je prestroga dvojna kazen, kateri naj zapade gospodar, ako se brani sprejeti v službo udinjenega posla, da ima namreč on izgubiti kaparo in odškoditi posla za 14 dnij, ter predlagal, naj se mesto besede „in" stavi „ali". Sprejeto. K § 7 je predlagal posl. Mrach naj se prečrta določbo, da ima posel, ki se brani stopiti v službo, k temu biti prisiljen, če treba i šiloma, čes da ne gre, da bi bil izvrševatelj službene pogodbe kak policijot. Sprejeto. Od § 8 (Hujskanje k razdiranju službene pogodbe) je bila prečrtana na predlog posl. Mrach določba o kazni. K § 9 (dolžnosti poslove) je predlagal posl. Ravasini prečrtanje 7, 8 in 9 odstavka ter mesto njih da ima posel pravico do 4. ur prostih v tednu alternativno enkrat ob delavniku, enkrat ob prazniku. Posl. Mrach želel je, naj bodi prosta vsaka nedelja za 4. ure in predlagal prečrtanje odstavka o ovadništvu. Posl. Morpurgo je našel smešno razliko med kužnimi in iognjusnimi boleznimi, o katerih govori zadnji odstavek. se je to zanimanje sinoči posebno pri sv. Jakobu v „Konsumnem društvu", kjer bo je konstatiralo, da je veliko število našili volilcev izpuščenih. Nadalje so se zbirali volilci v „Tržaškem podpornem in bralnem društvu" in v Sokolovi dvorani v „Narodnem domu". Žurite se s pregledovanjem volilnih imenikov ? Kakor smo konstatirali že na prvi površni pogled v volilne imenike, bo z reklamacijami v mestu in okolici obilega dela. Radi tega prosimo vse naše volilce, da takoj pogledajo, so li vpisani v volilne imenike in so li pravilno vpisani. Isto tako prosimo, naj se takoj obrnejo do zastopnika političnega društva „Edinost", ki bo posloval v prej naznanjenih prostorih, kjer dobijo potrebne informacije za nadalnje postopale. „Zavedni volilec", navodila v prašanjib in odgovorih o glavnih določbah novega državnozborskega volilnega reda in zakona v varstvo volilne in zborovalne svobode s praktičnimi izgledi, ki ga je izdalo politično društvo »Edinost", se zove knjižica ki je izšla danes, ter se bo od jutri naprej prodajala pri vseh volilnih odborih mesta in okolice. Danes se jo pa dobiva že v „Delavskem podpornem društvu" (Narodni dom) in v konsumnem društvu pri sv. Jakobu in v „Bralnem in nodpornem društvu" | Via Stadioni. Cena knjižici je 40 st. Ne bi smelo biti slovenskega volilca, ki ne bi si nabavil to knjižico. Ista je neobhodno potrebna za vsakega volilca. Knjižica je spisana jako poljudno Posl. dr. R j b a f se je strinjal s pred-1 ter je "dostopna razumevanju vsacega. logom posl. Mracha, pač pa ne s tem, da bi gospodar, ki ima pravico v slučaju sumnje pregledati robo svojega posla, ne bi imel te pravice, ako posel iz službe odhaja, kar bi marsikrat dovedlo k temu, da bi gospodar brez vsakega razloga sumničil odhajajočega j posla, le da more pregledati njegovo robo. Posl. dr. Slavik je rekel, da ako lio-! čejo posli biti prosti v nedeljo popoludne, hočejo to biti tudi gospodarji, in bi se lahko zgodilo da kdor ima 10 poslov, mora vzlic Župni uradi in volilni dokumenti Doznajemo slučaj, da je neki župni urad zahteval za potrdilo iz župnih matic, ki je imelo služiti za volilno reklamacijo, kolek 1 krone. Opozarjamo vnovič, da so vsi taki dokumenti prosti vsacili pristojbin ter da se jih mora označiti z opazko „v volilno svrhe". Tudi ni potrebno, da bi imeli taki listi vse podatke ki jih sicer morajo imeti, marveč zadošča n. pr. pri rojstnem in krstnem listu, da so ozna- . temu, ker vsi ti jo pobrišejo v nedeljo po'- če,m Priim(*> ime> dan in kraj rojstva dotie- i poldne, ostati sam doma in si kuhati sam ^Jf da J® na Potrdll° Pnt,snJen Pecž" i večerjo. (Veselost!) Radi tega da je za; župnijskega urada. ^ 'prvotno dikcijo, po kateri ima biti prosta Pozor na reklamacijo ! Predsedništvo vsaka druga nedelja. centralnega odbora za tretji volilni okraj Po odgovoru poročevalcem je bil sprejet: [Sv. Ivan! vabi vse gg. odbornike na sejo v predlog, da imajo biti proste 4 ure na teden j »Narodni dom" ki bo v soboto ob 8, uri oHn,no«™« nh ™-Q7niIrih in nh dplnv- zvečer. Namen seji bo : verifikacija volilcev predloženih po pododborih, enkrat alternativno ob praznikih in ob delav nikih ter prečitana določba glede uradništva. Na to sta bila §§ 9 in 10 sprejeta. K § 11 (dolžnosti gospodarja) sta bila ! sprejeta dodatka predlagana od posl. Ravasini, da ima posel pravico do osemurnega Napišejo se tudi reklamacije za vse one, ki so bili izpuščeni iz imenika volilcev, al: so biU nepravilno vpisani. Za sedanji dobo je ta seja zelo važna, zat- počitka, in od posL Mrach, da ima biti po- upamo, da bo vdeležba obilna, kakor je bilo ~ to do sedaj v našem okraju. Sv. Ivan pri Trstu, dne 4. aprila 1907 Miloš K a m u š č i č, predsednik. Dnevne vesti. slovna soba zračna in svetla. § 12 in § 13 sta bila sprejeta, zadnji v stilizaciji priporočeni od vlade. K § 14 je stavil poročevalec mnogo ! spreminjevalnih predlogov, „tako da je izrazil ' posl. Polacco, da bi bilo želeti, da se načrt vrne deželnemu odboru nazaj, naj ga popravljenega predloži deželnemu zboru v prihod* ; njem zasedanju. Posl. Morpurgo, je trdil, da je načrt mon-! strum. Nekoliko o tržaških — pijancih. Pišejo nam : Tukajšnje „liberalno"' časnikarstvo se zgraža nad ogromuo množico pijancev, k so posebno za velikonočne praznike uganjali prave orgije po mestu. Posamičniki, kako: _ , . . m p , i - , tudi cele družine, da so se vlačili pod učinki Posl. Perco je stavil formalen predlog v alkohoia po mestllj ter 0ncražali ulice, ie za njih samih nevarna. Lahkovernost in :>aljenje narodnih čutstev ljudi, med katerimi živijo, pozivanje mase na pogrome in anarhistične čine, vse to prirejajo Židje sami proti sebi, Danes je že vsakemu jasno, da igrajo Židje glavno ulogo v revolucijonarnem gibanju na Poljskem in Ruskem. Oni se s tem celo ponašajo. Da se vse to gibanje koncem konca obrne proti njim, nato oni nikakor ne pomislijo. V resnici je nekaj tragičnega, v tej njihovi lahkomišljenosti v usodi, ki preganja ta narod. Zgodovina uči, da vsa gibanja proti njim so izhajala iz njih samih. O Židih se zamore reči isto, kar o Burboncih, da ne udaja prav rad vladnim željam, ugoditi vsem njenim zahtevam. Določba načrta, ki navaja posle k oraduštvu. je ne le nemoralna, ampak tudi nepotrebna, ker nihče se po njej ne bode ravnal. Naravnost nemožna je določba S 19, po kateri ima zapasti kazni gospodar, ki sprejme v službo posla, koji je samolastno zapustil službo, če je namreč novi gospodar moral o tem vedeti in ni u stanu dokazati svojo dobro vero. Dobro vera se navadno predpostavlja, tu pa je treba še le dokazati, kar je naravnost nenaravno. Vladni zastopnik Lasciac je protestiral proti predbacivanju napram vladi, da niso ničesar pozabili, ali se tudi ničesar na- si je dal deželni odbor vsiliti predlagani načrt učili. Dogodki na Romunskem dokazujejo! od vlade. (Posl. Rvbiir : Tem hujše za de-jasno, kam da bi se prišlo, ako bi ti nemiri \ želni odbor). Nasprotno vlada si je pridrž&Ia zavzeli velike dimenzije. Izlasti ako se po- izraziti svoje mnenje še Ie po sprejetju načrta. zmislu izvajanj posl. Polacco. Zadnji predlog je bil sprejet in s tem | izginil poselski red za sedaj s pozorišča. Otvorila se je na to splošna debata o tretji točki dnevnega reda t. j. o zakonu glede občinskega ustava za mala stanovanja. Posl. Mrach bi želel za ta ustav večjo avtonomijo. Posl. W"eil je priporočal načrt deželnemu zboru. Po govoru poročevalčevem je deželni glavar zaključil sejo ob 9. uri. Jutri bo zadnja seja y tem deželnozbor-skem zasedanju. _ TržnšKo volilno gibanje. Imenik volilcev vseh okrajev se nahaja tudi v kavarnah „Balkan" in „Commercio" gostom na vpogled. Volilne imenike na pregled je stavilo politično društvo „Edinost" v sledečih prostorih : za I. volilni okraj (staro mesto in sv. Jakob): v „Konsumnem društvu" pri sv. Jakobu, ves dan; niisb, da meji Romunska z onim delom ruskega carstva, v katerem živi velik del Židov. Ruski Zidje naj se uče od dogodkov na Romunskem. Poročevalec *dr. D e p i e r a reasumira zgodovino konkretacije predlaganega načrta, koji je le Jresultat konlerencij pri namest-ništvu, k katerim je tudi on poročevalec sprehajališča i. t. d. Žalostna resnica je, {! je ob priliki vsakih bolj znamenitih praznike, že na vse zgodaj videti polno pijanih subjektov pohajati po mestnih ulicah. Res je, da pijane družbe ne delajo časti civilizovanenr mestu kakoršnje hoče biti tudi naš Trst; in res je tudi, da bi se moralo vkreniti ka proti starišem, ki zastrupljajo svoje otročič z opojnimi pijačami. Vse to je res. Res pa je tudi to, da je med nami, osobito za velik" praznike, mnogo družin rpijanihw, dasi s>" niso nalili žganih pijač, pač pa so se opili z vinom. Vzrok takemu graj evrednemu pijančevanju ob velikih praznikih je posebno tudi v tem, da take družine nimajo sredstev, da bi redno imele na svojem domu čašico vina, zato se pa opi vaj o tem bolj za — velike praznike. In, če tudi grajamo najodločneje tudi tako pijančevanje, bi tem Še nekako odpustili. Najstrožje kazni pa l>i se morale določiti za stalne nepoboljšljive pijance in razgrajače, kakor tudi tiste poštirliance, ki ob posebnih prilikah delajo konkurenco navadnim pijancem s tem, da onesnažajo ulice in ro-za II. volilni okraj (novo mesto,i govilijo cele noči po mestu. (Osobito o pust-Barriera nuova, Greta in Škorklja) : v „De- ] nih dneh). Savskem podpornem društvu" („Narodni! Ako ni lepo od delavca in njegove dru- dom", Via Giorgio Galatti 18., II. nadstr. m na Greti v prodajalnici gosp. Antona Pbgorelec — na obeh mestih ves dan. ; z a III. volilni okraj (Barriera vec- žine, da se vrača opit s kakega izleta, je pa naravnost sramotno od mestne gospode, da s pijančevanjem daja slab izgled in dela sramoto mestu. Obsojati treba eno in drugo. V Trstu dne 5. aprila 1907 »EDINOST« št. 94 Stran III a, v prvi vrsti — inteligentnejše in premožnejše sloje. „Divji lovec" pri Sv. Ivanu. Členi „Slovanske Čitalnice" pri Sv. Jakobu v Trstu, kakor diletantje, uprizorili so minolega ponedeljka v „Nar. Domu" pri Sv. Ivanu melodramo v štirih dejanjih : „Divji lovec". Ker ie bil to prvi nastop teh mladih moči, se :nora absolutno priznati, da je bil povolien. Kar se tiče proizvajanja je primanjkovalo, kakor pri vseh diletantih, tu pa tam uste igralske rutine, ki je potrebna, da igralec doseza zaželjeni efekt in zadošča inten-ijam avtorja. Gospod Angeljski (Janez) kakor protagonist se je mnogo trudil, da bi im najbolje izvel svojo ulogo ter je tudi v jmogih momentih srečno vspel. Ne pa tako gospica K. Požar (Majda), ki se ni povspenjala na višino 6voje vloge ravno v skrajnih momentih, ker je bolj deklamovala nego recitirala. Ugajala pa nam je posebno v prizoru na počivalniku", ko je res pokazala svojo nadarjenost in nas uverila, da je v njej ta-enta, ki se ob pridnem učenju more razviti lo dobre igralske moči. Lep vspeh so dosegli gg. Kavšek kakor spreten komik, Čelski ki je podal lep tip ,Sihteru, a Dobčnik kakor „Gašper" ter ^ardaž kakor simpatičen kovač in drugi. J. Bizjak je nekoliko pretira vrl v svoji vlogi go-• dlničarja, sicer pa je to jako okreten igralec. Prav živo je nastopala g.oa Besednjak ob svojih kratkih toda hvaležnih nastopih. V splošnem 6e mora priznati tem mladim liletantom, da njihov trud za ta prvi nastop ni ostal brez vspeha in to jih mora vspod-- ljati k nadaljnemu stremljenju po spopol-jenju. Tega mnenja je bilo tudi občinstvo, je polnilo dvorano do zadnjega kotička, u je dajalo duška svoji zadovoljnosti s frenetičnim aplavzom po vsakem dovršenem lejanju. Petje je bilo dobro; toda tu in tam niso pevci dovolj pazili na taktiranje; bolje je ^pel ženski zbor. Tuđimo se, da nam vojaška godba to MOt ni privoščala v intervalih niti enega slo-•nskega komada. Vse je bilo tuje. ..Čitalnici" čestitam na lepem vspehu. ki -j jo vspodbuja k krepkemu delovanju na šeh poljih prosvete.__V. V, „Kozina" ob solnčnem vshodu 5 Kr. 14 st. V restavraciji „Štefanija" v Štanjelu pa 4 K 01 stot. Obe svoti hrani uprava „Edinosti". Društvene vesti in zabave. Arimatejsko društvo na Prošeku bo imelo v nedeljo dne 7. aprila svoj redni občni zbor v dvorani g. Dragotina Starca. Dnevni red: pozdrav predsednika ; poročilo tajnika in blagajnika ; razni nasveti in predlogi. Zabavno, podporno in izobraževalno društvo „Zvezda" na Dunaju XVIII., Her-beckstrasse štev. 96. vabi na društveni večer, ki bo v nedeljo, dne 7. mal. travna 1907 v dvorani E. Schwarz (prej Matalloni) I, Auer-spergstr. 6 (oziroma I. Doblhofg. 9). Začetek ob sedmi uri zvečer. Prijatelji društva dobro došli! Občni zbor Delavsko-konsumnega društva pri sv. Jakobu se bo vršil v prostorih Delavskega podpornega društva (Narodni dom) in ne v „Trgovsko izobraževalnem društvu", kakor ;e bilo javljeno. Vesti iz Goričke. Sadovi latinizatorstva. Iz Lokve na Krasu: Dolgi odmor, ki je sledil lan-skim nerednostim v Lokvi, ki so bile opisane že v tem listu in ki so bile provzročene po „blagodejnih" reformah gospoda škofa Nagla, I tolmačil bi si marsikdo na ta način, da so | zavele po tej naši kršni vasici druge sape, ki j so liki božaj očemu večernemu zefirju ublažile navstale diference in uvele med ljudstvo in cerkveno oblast nove harmonične zvoke. i Namen temu dopisu je pa pojasniti, da j je tako domnevanje povsem neosnovano. Prišli so zopet lepi, poezije polni praz-1 niki, ob katerih se mora duša vsakega čute- j čega človeka dvigati veselja ob vznešenih akordih vesele „A l e 1 u j e". Vendar bi bil vsakdo, ki je prisostvoval tukajšnjim cerkvenim slovesnostim v tem velikonočnem času, nemalo v zadregi, ko bi hotel odgovoriti na vprašanje: kakšna slovesnost se je vršila v lokavski cerkvi sv. Mihaela ?! Posebno genijalno ne bi pri tem pogledal vprašalca; popraskal bi se marveč za ušesi in ne bi vedel odgovora. — V najboljšem slučaju bi se vprašanec domislil pepel-nične srede, vernih duš dan in drugih takih cerkvenih opravil, ki delujejo tako žalostno TRŽAŠKA MALA KRONIKA. Kupico je zagnal v glavo Mariji, „ - , , , , ... essat 31-letai dninar Erminij C., ki stanuje fna ctlovešk<> srce. Da bi dal s tem najboljšo ulici di Donota. To se je zgodilo v neki karakteristiko tukajšnjega praznovanja ^ e- r :mi v starem mestu predsinočnjim okolu 8. llkenočl> pncajo naslednje vrstice : :e. Glava Marije Cessat je dobila malo od rtino. Erminij je bil aretovan. Menda je ni katoliške cerkve na širni zemlji, v kateri bi se ne pela ob velikih cer- i Nagla smrt. Sinoči ob 7. uri in pol!kveni]l Paznikih in drugih slovesnostih slo-1 e bil zdravnik se zdravniške postaje teleto- 7eAna služba bwžJa' ^okavska cerkev pa se <:nim potom pozvan na pomoč nekemu labko Pou?ša * tcm> da JJ v t!m oziru .ložu, ki da je na parniku „Princezinja Kri- uni.cu.m, V katohškem svetu. Ze vre rr-ecev ,liana" v svobodni luki pal in se težko po- ^ tukajšnje ljudstvo na postu glede pete >iL Zdravnik je šel na rečeni parnik in tam sv' ™aše' Ce,mu,da mu Je cerkvena oblast našel 40-letnega mornarja Dmitrija Naon-a, naprtila ta vzdržek. ne ve samo prav nič,i kije pa bil že mrtev. Zdravnik je pa kon- oziroma le malo._ ratov al, daje nesrečneža zadela 'kap in da : T , Evo vam vašega groznega greha., dragi; bil mrtev še predno se je ranil na glavo, j L°ka™, ki vam ga cerkvena oblast ne more ; rlič je bil prenešen v mrtvašnico pri sv. i' , ... .... . _ , T- rns^u Vaš greh je velik. Častiti hočete \ se-1 Prepir iz ničevega razloga. Alfred možnega v jeziku, katerega On po mnenju! -ašković in Simon Merdel, vslužbenca open-1 ™okočastitega ordinarijata kratkomalo ne1 ,2 električne železnice, ki stanujeta v ulici, ll1meJe« Tako drzni ste. da hočete peti Bogu H Altana. sta se predsinočn im vračala slav0 J milef materinem mov ob 2. uri po polunoči. V isti uhci 'jeziku, ne da bi pri tem pomislil, da 11 Altana sta pa srečala delavca Alfreda^0 to samo blaženi Latmci, (kipa, ki jima je zastavil pot in ju ni pustil S^^KS i prej. Iz tega vzroka je navstal mej njimi ljudstva pa mora v tem izzivati le odpor, kateremu posledice naj visoki cerkveni faktorji zapišejo le na svoj lastni račun. d Eksportna zadruga za zelenjavo imela je ▼ torek popoludne v Štandrežu svoj ustanovni občni zbor. Prišlo je zraven mnogo ljudij, deloma vsled tega, ker se smatra eksportna zadruga za nujno potrebo naših goriških okoličanov, ki so biti doslej izročeni na milost in nemilost tuiim prekupčevalcem oziroma goriškim trgovcem, deloma ker se je agitiralo, češ, danes se ustanovi nova stranka. „Agrarci", o kojih smo govoriti včeraj, so si zbrali to priliko, da pokažejo svoje rožičke. Občni zbor otvoril je župan v .Štandrežu Andrej Lutman, ki je dal besedo potovalnemu učitelju Antona Stre kiju, ki je v daljšem govoru utemeljeval potrebo eksportne zadruge. Povdarjal je, da je obstoj zadruge zagotovljen, kajti pristopilo ji je že okoli 400 kmetovaleev. Kmetje pomagati si morajo v prvi vrsti sami, združevati se in podpirati medsebojno. Ožigosal je tekom govora tudi klerikalne poslance, ki se niso zadostno pobrigali v deželnem zboru za to, da bi bila dobila zadruga podporo. V načelstvo bili so nato izvoljeni g. Andrej Lutman, župan v Štandrežu, načelnikom ; Ivan Sauni g, župan v Bili ah ter Fran Č e r n i c, župan v Šempetru, prvim oziroma drugim podnačelnikom. (Dalje na 4. strani). t Potrtim srcem naznanjamo vsej rodbini, prijateljem in znancem, da je danes ob 7. uri predp. po dolgi in mučni bolezni, preminul v me3tni bolnišnici naš preljubljeni oče, oziroma stari oče Ivan Petelin krčmar v Tomaževici pri Komnu v dobi 75 let Pogreb predragega pokojnika, bo jutri iz mestne bolnišnice ob o. uri popoludne. TRST. dne 4. aprila 1907. Rodbine Petelin-Ukmar. Podjetje ZIMOLO. K rt* m a rja iščem za boljšo gostilno v tržaškej okolici. Kavcija 500—600 kron. Najbolj prikladno bi bilo za kakega obrtnika, krojača, ah čevljarja. Tudi vrtnar bi lepo izhajal, ker je na razpolago lep vrt za zelenjavo in cvetlice. Pojasnila daje ..INSERATNI ODDELEK EDINOSTI" ANTON JUSTI otvorio je svoju pisarnu v Buzetu (Istra) j Tovarna pohištva j v TRSTU " ! ulica Hella Tesa Grami Restmirant Milano TRST, Via Stadion lO, TRST danes zvečer ob 7 uri priredi VELIKI KONCERT Bavarski Šramel Ob neiir jah in praznikih ob 10. uri Matinee. — Popoludne ob 5- uri KONCERT. epir in Alfred M. je s palico vdaril po Javi Alfreda Draščeka ter ga nekoliko ranil, rašček ga je dal radi tega aretovati. Na liciji so ga vzeli na zapisnik in ga potem pustih. Neznani tatovi. Gospa Marija Rutar, stanujoča v ulici del Belvedere št. 1, je pri-tvila včeraj na policijskem komisarijatu v že več nego tisoč let v hladni zemlji). Lo gična posledica temu je, da Bog ne more | vsprejemati druge slave, nego pete mu v latinščini. Ker pa tudi Latinci ne morejo več ! govoriti po smrti, zato mora Vsevišnji ostati j brez časti in slave. To je torej mnenje vašega dičnega višega dušnega pastirja in proti temu mnenju ste zagrešili prestopek, ki vas izključuje iz srede božjih stvari, ki naj bi častile svoicgH Stv^rniks. :lici Luigi Ricci. da bo mej njeno odsotno-j y iz0JgifT siabemu razumevanju tega bodi 3tj o neznani tatovi vlomili v njeno stanovanje -eno *ledeče. i □ ukrali raznih dragocenosti v skupni vred- ^akor znano iz lanskih dopisov v tem! nosti 308 kron . . ... . listu, je prepovedal tržaški škof o priliki - Mehanik Alojzij Troier je delal vče-, ; ^vizitacije toliko tllkajšnjemu :aj na vozu z odrom za popravljanje tram- j duhovniku, kolikor pevcem posluževati se slo-avske električne žice. Popravljal je v nekatcrih točkah večjih cerkvenih ulici Maramo dAzegho: a ko je končal in slovesnosti> Ker se d nis0 hoteli sprijazni z odra, je konstatoval, da mu je ne- slovenščini sovražno in iz golega znan uzmovič ukral jopic, ki ga je bil pustil slovanoiobskega mišijeuja izvirajočo novota- j M "Zasačena tetova Na zahtevo nekega do tolikeSa nesporazumljenja,1 'akf sU bJ^ v^-^ ^etOTana l^letni^ožp je t, , . • i J u r i« shodu prirejenem v ta namen, da naj poju P. m 16-letni Fran B. Rečeni težak jui je £ pevci izključno slovensko, vsled lamreč zasač. ko stahotela ^mitivldet P ^ i'mamo -ospoda Renaldija v neki hisi na Acquedottu. tukai-leFtihemaSe Sicer pa; tudi če bi se jima bilo posrečilo ^ smQ srečno jadrali do teh praz- pnti v ono klet. bi ne bila mogla iz. iste. ^^ ob katerih ^ vseh katoliških V krasti ničesar in to iz jedno stavnega razlo- & a ^ aleluja v prosiavo ker je klet prazna. Na policijskem komi- * , Le% na§i k se ni dalo sanjat u v ulici Luigi Ricci so ju vzeli na ^^^ veselju devotnosti, ampak od- Zapl^e^ca.isli* zopet ože- zvanjati nam je smelo to čuvstvo le skrito J — B.: ..Kaj hočeš.... tako sam..,, nimam globoko notri v narodnostno užaljenem srcu, Dobroznana trgovska tvrdka išče gospodično poštene družine za pisarniške posle. Zahteva se znanje slovenskega, hrvatskega italijanskega, nemškega jezika in datilografije. Ponudbe in reference s pojasnili na »Inseratni oddelek Edinosti« pod r GOSPODIČNA 18-24«. — Dotična se predstavi lahko osebno na »Inseratni oddelek Edinosti« od 11.— 1. in od 5.—7. ure popoludne. štev. 46 __ X ^ " ZALOGA Piazza - -Rosario it. 1 KATALOGI, NAČRTI IN PRORAČUNI NA ZAHTEVO, j §:9:#z»citz«z«zt €8ino slovansko zastopstvo za Trst in okolico vzajemno zavarovalne banke v TRSTU, nlloa deli a Caaeraal4 se priporoča, uvaževaje geslo: SVOJI K SVoJIM", 8'ovanskemu občinstvu za zavarovanja na doživetje in smrt, zavarovanja dece ter zavarovanja proti požaru. Ravnotam se dajejo pod zelo ugodnimi pogoj! posojila v vsakem znesku proti poroštvu in na vknjižbe. Uradne ure vsaki dan od 9.—12. predpal. in od 3.-6. popoludne. JOSIP ZEDARIČ, zastopnik. §tUZ*Z«iZI»Z«ZtZ Dr. Fran Korsano specijalist za sffllitiftie In kožne bolezni Itd. v Tre tu ima svoj ambulatorij meatmm-**. t ulici S. Nlcole st. 9 dat Jaira^io Ml* Sprejema «d 12. do i. tn S.1/« do 6.'/t ANTON KUKIZ Trgovina? oziroma krojačnica Trst, nlica Torrenle št. 34 (t noTi liši) „/lila nuova cittš di Crieste". VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle in dečke ===== vsake vrste. ===== Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst iz najpopolnejše novosti. vvvmvvrvrrrvnv Pohištvo solidno in elegantno po zmernih cenah Rafaele Ztalia TRST — Via Malcanton 7 £5gar.. •. — A.: ..Molči in sramuj se!u — pomešano z žalostjo in srdom, ker se nam 3. „Pa zakaj, če smem vprašati— A.: „Zato, ne dopušča, bi smeli (kakor vsaka naj-.-er mož, ki BC oženi v drugič, ni vreden, da mu je ^^ vredna božja stvarica) livaliti na glas c^nioira Rrtfro ! Nsi talr nnr.in nnvsnesuieio rva žena umrla !u I> vogla vnik. Od leve na deano : po njej hodiš ti. Narobe pa . bliska, grmi in mori. (Rešitev prejšnje: VREDEN.) Koledar in vreme. — Danes: Vincenc, naine"mu konservativizmu; nego da bi sledeč Ferer : Dabiživ: Hvalislava. — Jutri: Celestm, u«11"111"14 ' ® papež ; Neradin; Čudna. — Temperatura včeraj: b 2. uri popoludne S® Celzius. — Vreme -r'eraj: deloma oblačno. Darovi. Za žensko podružnico sv. Cirila in Metoda nabrala vesela družba v hotela svojega Boga! Na tak način povspešujejo gotovi faktorji božjo slavo na zemlji! Pozabljajo namreč kako vzvišeno nalogo imajo med ljudstvom ter slede rajši svojemu tradicijo- vz^ledu svojega vzvišenega in božanstvenega u'č e n i k a, prihajali liudstvu nasproti s popustljivostjo, ki edina more roditi dobre sadove po tistem znamen resničnem reku, da lepa beseda lepo mesto najde. Vsak način pa zapostavljanja poslednjem vernega WAKT0R &. Co. via Torre Bianca 28 - TRST - via Torre bianca 28 Prvi tržaški zavod za uničevanje podgan, miši in mrčesov. Gotovo pokončanje stenic z lastnimi disinfefecljskimi aparati Pohvale parobrodnih društev, zavodov, hotelov, gostilnic, tovarn in privatnikov so na razpolago klijentov._ I TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA DI RISPARMIO 5. katalogi brezplačno. Stran IV »EDINOST* štev. 94 V Trstu, dne 5. aprila 1907 HOTEL BALKM 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene zmerne. počkaj & 1(5g! HOTEL BALKAS Šele po končanem oficijelnem delu prišel je ra dan nek „agrarec- — Mer molj a — iz V7ertojbe. Mož je govoril o stiskah, v katerih se nahaja kmet ter skušal plavati mej obema obstoječima strankama, češ, treba bi bilo nekaj novega. Vendar pa njegov govor ni imel utiša ravno vsled brezbarvnosti in vo-denosti. Napovedani dan poroda agrarne stranke je torej minul brez svetovnega preobrata. Naš svet je: prav je, da se je osnovala eksportna zadruga ; želimo ji dobrega vspeha. v to svrho pa pred vsem dobrega vodstva in stroge kontrole pri poslovanju, kajti zdi se nam, da se vsa stvar, smatra za zelo jednostavno in lahko. Na drugi strani jja odločno zahtevamo, da se politika izključi iz zadruge, ker bi bil sicer polom neizogiben. d „Sloga ', politično društvo klerikalne stranke, katere poslanci so v deželnem zboru glasovali za novi deželnozborski volilni red, sklenila je sedaj tudi začeti akcijo proti volilni reformi! Ali niso s tem obsodili svoje lastne poslance z dr. Gregorčičem vred ? d Pod voz je prišel Jakob Bramec iz Grudence: kolesa strla so mu roko in poškodovala na glavi. d Volilno gibanje zdramilo je tudi llAnM vLrr*lo Faffineria 5t. 3). Tovarna nt?flr. OKitila feladčić, konfetnr in kanditov. Zmerne cene. Po^iljatve na tležt lo. 361 VDn'onil P0^110, slovenska družina 11 Dj aH U malo stanovanje z vTtom. Ponudbe i:od „Tri osebe" lh „Inseratni oddelek Edinosti". 1 1817 Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, m?le oglase in v obče kakorŠno koli vrsto oglasov sprejeme „Inseratni oddelek" v ulici GiOrgio Galatti št. 18 (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. pop. Po noči se sprejema v „Tiskarni Edinost" Hrvatsko-italijansko f«; vseučili'čnik. Zmerne cene. Naslov daje Edinost (349 |#J_ jmQ kaj denarja, in i oče dober zaslužek IVUU Ulici kupi lahko hi5o v predmestju. V hiši je dobro vpeljana prodajalnica. Ugodno pozicija tudi eventuelno za pekarno. Hi?a nese dober dohodek, tako, da se v malo letih amortizira. Pogoji ugodni. Več p t. ve ..lusfratni oddelek Edinosti". . V 60 N/^N/ K J IGO VEZNIC A Tovarna trgovskih registrov Gustavo Tassini & Figiio Trst,Via Forporella št. 5 • ogel Via della M: Agencija MERKUR 1 TRST, ul. Nicolo Macchiavelli 19, Teief. 1874 Mtin ob rt ki Iiižani buzo neenake železniške postaje s 6 ktneni, gospo arskimi poslopji, z vinogradi, gozdom in travuiki, ie na prodaj za nizko ceno. Oglasiti ee je pri Tetru £ik, mlinarju v Dekanih štev. 2. 3 dve burki, spevoigra in „Kopniški stotnik11,; ki že zdaj vzbuja radovednost med občinstvom.' Ne umejemo pa, zakaj je naš čest. gospod . . vikar to-li nasproten temu našemu društvu. I 1Z Pariza in Dunaja. JSAODfil SAllOfl ^melia Ukmar-Zanicr PRVA ZHLiOGA Vlflfl UM3ERTO ZUCCI© TRST — ulica Tiziano Vecellio 9 ima izključno izvrstna namizna vina litrski refoik po 72 stot. liter; D&lmfttlnsko vino po 80 »t. liter ; Opolo lz Omišlja po 80 at liter; razun tega JgP"* Izbera finih likerjev v buteljkah. SPECIJALITETA RefoSi a M (iz Iastoib TinogradoT) lajamčeno pristen 3 K buteljka. Pošilja tudi na dom. — Jamči za pristnost lastnih pridelkov. JgB^ Za gostilničarje — ^ - cene po dogovoru Vesti iz Kranjske. Državnozborska volitev v Ljubljani. Kakor nam poroča naš dopisnik iz Ljubljane, je župan Hribar konečno sprejel kandida klobukov iz Pariza in Dunaja. Trsf, Piazza della Borsa 4, II. n. ena -----_ ------------ Posestvo, valjični mlin in š„ — državnozborski mandat ljubljanski, i yodna mQg y ljubljanski okolici pol Ure nin nedelio se skliče shod narodno-! . „ . .„„ ^^^^^^ Posestvo je posebno pripravno za živinorejo radi velikih gospodarskih poslopij in dobrih pašnikov. Bližina mesta jamči za prodajo vseh gospodarskih pridelkov. Več pove TOMAŽ JEŽEK, posestn. v Spodnjih Gameljnah nad Ljubljano. VELIKA ZALOGA praznih buteljk Trst, via delle Ombrelle št. 5 Guido e Ugo Coen 100.000 buteljk od šampanjca W0F~ za refoik Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refošk, sampanjc, bor- g deaux, rensko vino, konjak itd. VELIKA ZALOGA Buteljk od pol litra 1 litra in 1 in pol litra. Damjane iz stekla opletene. turo za Za prihodnjo nedeljo se skliče shod narodno-; . nM*'9;D naprednih volilcev, na katerem bo Hribar j 00 zeiezniSKe posiaje razvil svoj program. ; 88 pPOlla II pi*OS*S POK6» Vesti iz Istre. Projekt za luko v Medolinu. (iraška .:Tagespostw piše z o žirom na premestitev trgovinske luke iz Pole v Medolin, da je tak projekt izdelan v vseh podrobnostih. Medolin iina postati izlasti luka, ki bo konkurirala z Reko ; poleg tega bo služila tudi za raz-bremenjanje tržaške luke. Načelnik društva za zgradbo nove luke je lastnik brionskih otokov g. Kuppehvieser. V Medolinu je že nakupljeno mnogo sveta za novo luko. Pulska luka bo služila izključno v vojaške svrhe. Ojačijo se tudi utrdbe na kopnem. Nezgoda na železnici. Iz Boršta nam pišejo dne 2. t. m.: Danes se je od vlaka državne železnice, ki odhaja iz Trsta ob 4. uri popoludne odtrgal en voz. Potniki so prestrašeni skakali iz vozov in so se nekateri tudi precej poškodovali. Le srečen slučaj je bil, da se ni dogodila veča nesreča. Na državni železniški progi Divača-Prela je skočil s tira dne 3. tega meseca popoludne med postajama Cerovlje-Lupoglava pri km 54.56 parovoz (lokomotiva) s 3 vozovi tovornega vlaka štev. 380 iz doslej neznanih vzrokov. Pri tej nesreči se ni poškodovala nobena oseba, gmotna škoda je neznatna. Osebni promet se vzdržuje, potniki morajo prestopati v drugi vlak. Proga se osvobodi predvidno tekom današnjega dne. „ Realna gimnazija v Rovinju. Županstvo Rovinja je na podlagi sklepa mestnega zastopstva prosilo naučno ministerstvo za ustanovljenje realne gimnazije v Rovinju z italijanskim učnim jezikom. Razne vesti. Prebivalstvo Berolina je od leta 1905 naraslo za 100.000 duš in šteje mesto sedaj 2,100.000 prebivalcev. V treh dneh 16 samomorov. V globok vodopad Ikora pri Viborgu je v treh dneh poskakalo 16 samomorilcev, večinoma deklet. Poroka grofice in cigana. V So- pronju se je v sredo vršila cerkvena poroka grofice Festetič s ciganskim primasom Nva-rijem. Obleka človeštva Glasom neke statistike ameriškega poljedelskega ministerstva se od 1500 milijonov prebivalcev zemlje redno in dovoljno oblači njih le 500 milijonov; 750 mil, se jih oblači povsem površno, 215 mil. hodijo pa okolu brez vsake obleke. iz-lasti prebivalci v tropičnih deželah._ Listnica uredništva. Z&r«iki. Na \a?e vprašanje odgovarjamo, daje mero-' ■ lajen za vse predpogoje volilne pravice dan razpisa volitev, torej pn sedanjih volitvah 19. februarja ' t. 1. Kdor ni tega dne dovr^iJ 24. leto. ali kdor ni! bival do tega dne vsaj eno leto v dotični občini, , kjer se nahaja na dan razpisa \o!itev,nima za te vo-| J it ve volilne pravice. prevzamejo se dopositjatve na deželo. Kupuje se razbito steklo vsake vrste. tržaška posojilnica in hranilnica Piazza della Caserma štev. 2 u lastni palači (Vhod po glavnih stopnicah) TELEFON 952 ima na razpolago Jekleno varnostno celico ki je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so shrambice. ki ^ oddnjejo strankam v najem in sicer : za celo leto kron 3O gol leta „ 20 8 trt „ 12 za en mesec „ 6 Shrambice so 24 cm visoke, 21 cm široke, 4b eni globoke. Shrambie ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo in zaprejo svoje stvari, katerih ni treba prijaviti. Nadaljna pojasnila daje zavod ob uradnih urah. ===== Pohištvo in tapetarije v bogati izberi, neprekosljiv? glede soiidnosti in elegancije —--se vdobi pri---- '(naslednik G. Dalla Torre Giačotno jtfacerata ulica deli' Acpdotto • ulica Chiozza 7, ulica del Toro 1. Cene, Id so splošno priznane za ugodne, "^b ^XA ^jp jiCTiP___ Barvaniea, pralnica in čistilnica na suho £ - lnraulli>n!l cnhn Sprejema se tudi pohištvo lo'drage predmete v shrambo v lastna za to pripravljena juha skladba. jgasr Edini tržaški zavod za VACUm-CLEANEH . ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PKEPKOH — Točna postrežba in nizke cene. razstavi v Milanu leta 1906. Lldia ivviajiiai vvii«.— ------_ , . . , —> . w T r^ »-k A I 1 A IVI A Vpisan v italijanski vladni farmakopeji SlHUr rAuLlAlNU čiščenj« in krepčanje krvi. /n PROFESORJA ERKESTA PAGLIANO = (Naše pravo Je nepre^icno priznano od visoke oblasti) —^^ ^^^ Neapelj