DOBRO DELO V NOVEMBRU - Kot ugotavlja slovenski statistični zavod, je slovenska industrija v prvih desetih letoš-njih mesecih v primerjavi z istim lanskim obdobjem za 3,6 odstotka večja, v enajstih mesecih pa celo za 3,7 odstotka. Ob tem v slovenski industriji ugotavljajo, da je preskrbljenost z domačimi reprodukcijskimi materiali in surovinami sora-zmerno dobra; nekoliko bolje so založeni tudi z uvoženimi surovinami. Pač pa je pomanjkanje elektrike prejšnji mesec prizadelo 10 odstotkov slovenske industrije, medtem ko se je število zaposlenih novertibra letos v primerjavi z oktobrom povečalo za 583 Ijudi.
•  • •
RUDARJI DELAJO DOBRO IN TRDO - Pomanjkanje elek-trične energije in drugih energetskih virov obrača pozornost spet k premogu in rudnikom. Prihodnje leto naj bi zato v. jugoslovanskih rudnikih nakopali 64 milijonov ton lignita, rjavega in črnega premoga oziroma 10 odstotkov več, kot so znašale količine premoga, ki so jih dobavili različnim porab-nikom jugoslovanski rudniki letos. Kljub vsemu (tudi sora-zmemo dobrim OD) pa rudarjev še vedno ni dovolj.
•  • •
VEČ DENARJA ZA PROPAGANDO - Jugoslovansko go-spodarstvo bo za informativno-propagandno dejavnost v tu-jini v prihodnjem letu namenilo 1,6 milijarde dinarjev. To je približno za 500 milijonov dinarjev več kot lani, vendar, kot
Od Triglava do Vardarja
menijo, tudi to ne bo dovolj. Izvoz je namreč močno odvisen tudi od učinkovite propagande, zato bi moralo gospodarstvo ta denar kar najbolj racionalno izkoristiti.
*     • • •
VEČ VLOG IN PRITOŽB - Urad za vloge in pritožbe pri skupščini SFRJ je v prvih šestih letošnjih mesecih prejel 7357 vlog, kar je za 14 odstotkov več kot lani v tem času. Največ se pritožujejo delavci iz neposredne proizvodnje, upokojenci in kmetje. Predvsem ti menijo, da nimajo enakopravnega polo-žaja v socialnem in kmečkem zavarovanju. Pokojnine so namreč izredno nizke in ne zagotavljajo niti minimalne so-cialne varnosti. To pa pomeni le to, da problemov na vasi in v kmetijski politiki nasploh brez ureditve teh vprašanj ne bo mogoče zadovoljivo rešiti, če se položaj na tem področju ne bo prav kmalu temeijito spremenil.
•  • •
VEČJI IZVOZ NA KONVERTIBILNI TRG - Kot ugotavlja zvezrta statištika, se je jugoslovanski blagovni izvoz v enaj-stih letošnjih mesecih v primerjavi z istim obdobjem lani povečal le za odstotek. Kot menijo sedaj, je to posledica dejstva, da je jugoslovansko združeno delo v tem času precej povečalo konvertibilni izvoz (za približrto 15 odstotkov), zato pa se je zmanjšal izvoz na klirinške trge. Po podatkih zvezne statistike je med vsemi jugoslovanskimi republikami v tem obdobju najbolj povečala konvertibilni izvoz prav Slovenija, saj je bila v skupnem izvozu udeležena s 24,7 odstotka. V tem času pa je jugoslovansko gospodarstvo uvozilo (vrednostno) za pet odstotkov manj blaga kot lani.
•  • •
VEČ POZORNOSTI IZUMITELJSTVU - Od 820 tisoč inže-nirjev in tehnikov, kolikorjih je v Jugoslaviji, jih samo tretjina dela v gospodarstvu. V proizvodnih delovnih organizacijah ne dela več kot tisoč doktorjev in magistrov znanosti, čeprav jih je menda v Jugoslaviji vsaj 24 tisoč. Hkrati imamo 605 raziskovalnih inštitutov, a smo po številu izumov na predzad-njem mestu v Evropi.