NOVI TEDNIK celje 7 AVGUSTA 1975 — ŠTEVILKA 31 — LETO XXIX — CENA 2 DINARJA GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Naše skupno iskanje novega romana, ki ga bomo izbrali, pričeli pa objavljati v pozni jeseni, je med bralci naletelo na širok odmev. Prvo pismo kot odgovor na naše vabilo danes objavljamo med Pismi. Kdaj pozneje bomo objavili izvlečke še iz drugih odgovorov. Zato v razpisnem roku še sodelujrno! Tokrat v Novem tedniku objavljamo nekaj več poletnih tem: o flosarskem balu na Ljubnem^ več je reportažnih zapisov, če lahko rečem tako, več je branja in za- nimivosti. Naši novinarji se zdaj že vračajo z dopustov. Jv/re Krašovec se je »potepal« tja do Ohrida. Pravi, da si je nabral nekaj novih spoznanj in doživetij. Iz Združe- nih držav Amerike se je pravkar vrnil odgovorni urednik Radia Celje, Milan Seničar. Domenili smo se, da bi tudi bralcem posredovali to in ono iz krajev čez lužo, zlasti o življenju naših ljudi. Bralci so ugodno sprejeli kroniko tedanjega šolskega upravitelja Ludvika Pev- ca, ki jo je novinar Drago Medved uredil za objavo. Zato Drago Medved stika za novo kroniko. Sled ga pelje v Stranice in, če bo po sreči, ne bo čisto zaman. Pra- vim seveda če . . . STABILIZACIJA DOSLEDNO Temeljna značilnost akcije za uresničevanje reso- lucijskih ciljev je nedvomno, v tem, da so delovni lju- dje v temeljnih organizacijah združenega dela in pov- sod drugod, pokazali velik interes, da se postavljene naloge resnično uresničijo. To je nedvomno pomemb- na prednost že ob samem startu, prednost, ki zago- tavlja uspeh, prednost, ki je v nobenem primeru ni- kjer ne sinejo zapraviti. Druga značilnost je v tem, da so se koordinacij- ski odbori pri frontni socialistični zvezi kljub dopust- niškemu času hitro in odgovorno lotili obsežnega dela. Podane so bile prve ocene gospodarskih stanj, po po- sameznih občinah^ uočeni so bili osnovni problemi ter zastavljeni kongrestni programi za izpeljavo posame- znih nalog. Zelo pomembno pri tem je zlasti to, da so koordinacijski odbori k delu pritegnili tudi predstav- nike posameznih ustanov izven družbenopolitičnih or- ganizacij, na primer banke in SDK, ki lahko zelo kon- kretno pomagajo pri analiziranju posameznih kon- kretnih problemov in pri reševanju določenih vpra- šanj in problemov. Nadalje je za sedanje delo koordinacijskih odbo- rov in sploh na področju stabilizacije značilno in po- membno to, da so v vseh občinah kar največ pozor- nosti posvetili tistim dejavnostim in organizacijam združenega dela ali OZD, ki predstavljajo določene no- silce bodočega načrtovanega razvoja. To je še zlasti pomembno zaradi tega, ker v nobenem primeru na sedanjo akcijo ne smemo in ne moremo gledati zgolj 3 vidika kratkotrajnega urejevanja posameznih vpra- šanj. Rekel bi kdo, saj gre na koncu koncev le za ure- sničitev letošnjih resolucijskih ciljev! To je gotovo res, res pa je tudi to, da je akcija zastavljena dolgoroč- no, da je niz nalog, ki bodo morale teči tudi v pri- hodnje, saj se je v gospodarstvu nagrmadilo precej težav^ ki jih ni mogoče uspešno premagati zgolj preko noči,' temveč je treba gledati tudi dolgoročno. Da je hil povsod dan podatek tudi nosilcem razvoja je ne- dvomno odraz dejstva, da smo v obdobju intenzivnih priprav za srednjeročne razvojne programe, to pa po- meni, da hkrati s tem, ko v sedanjih pogojih stabili- zacijske bitke utrjujejo položaj iiosilcev razvoja, za- gotavljamo hkrati tudi dovolj trdne temeljne bodo- čega razvoja. To pa v nobenem primeru ni nepomem- bno, nasprotno, tam kjer so tudi sedanje napore za- stavili v smislu dolgoročnega urejevanja posameznih v>prašanj, tam pričakovani rezidtati ne morejo izosta- li. Seveda pa dolgoročno zastavljanje problematike ni- ^o-kor ne pomeni odlašanja reševanja posameznih ak- tualnih problemov, to bi bila pot v slepo ulico, iz ka- t^e ni povratka, tudi nazaj ne! Poleg vseh že omenjenih značilnosti sedanjega pri- stopa k uresničevanju nalog na področju gospodarst- pa je za celjsko območje značilno še eno dejstvo to je nedvomno med najpomembnejšimi: povsod ^0 se vsi odgovorni dejavniki kar najbolj zavzeli za 'o da se vse postavljene naloge uresničijo dosledno, ^^■rnikanja in ostajanja na pol poti ni in ga ne more biti. Zanimiv je primer iz Celja, ko so v določenem ro- ^u svoj stabilizacijski program poslale vse OZD, ni- pa tega opravili v tistih delovnih organizacijah, ki ^0 del TOZD, katerih sedež je izven Celja. Ker akcija ^^^ia dosledno angažiranje VSEH DELAVCEV je nuj-^ "o, da zahtevane programe opravijo tudi v teh kolek- ^^ih. Kasneje jim jih prav gotovo ne bo težko us- 'hladiti s programi svojih temeljnih organizacij, čaka- '^•'e na programe, ki bodo prišli od zunaj je samo ne- °'^9ovorno odlašanje akcije, ki ima nujno lahko sa- ^0 negativne posledice. Povsod, v vseh delovnih sredinah, se morajo z ^^jvečjo odgovornostjo lotiti uresničevanja postavlje- I^^'! nalog, saj bo ria koncu koncev rezultat akcije po- "^al, kako odgovorni dejavniki v posameznih delov- organizacijah v praksi uresničujejo tisto kar se 'jfsiofcra.i zavzemajo, pa ne vedno tudi uresničijo. Ce ^.ie že tako bUo v preteklosti ne more biti poslej, nu^^\ 'i^lovni ljudje so pripravljeni podpreti celotno ^ hočejo pa, da se postavljene naloge uresni- dosledno, v vseh sredinah in na vseh ravneh, kajti ^^abilizaciji je možno prispevati prav povsod, tudi Področjih izven gospodarstva. BERNI STRMČNIK Kje je voda, bi se lahko vprašali ob tolikšni gneči na celjskem kopališču. Res so dnevi, ko obišče v teh nekaj pasjih dneh celjski bazen dnevno tudi 3000 kopalcev, tako da se že nekateri pritožujejo, da nimajo prostora plavati v bazenu. In še res je. Posnetek je nastal minulo nedeljo popoldan, ko je množica osvežujoče kopeli željnih Celjanov krenila k bazenu. In če bi vsi naenkrat šli vanj ... Še en poziv več: čimprej zgraditi v Celju še več podobnih objektov. Golovec, pohiti! Foto: DRAGO MEDVED ŠENTJUR p»^^^^p^i^^ ^^^^^^^^ jH^I 1^ ^p^^l^ ^jUjip v ponedeljek je obiskal šentjursko občino predsednik Rdečega križa Jugoslavije, dr. Nikola Georgijevski. Z njim so bili tudi članica CK ZKS Majda Gaspari, sekretar RK Slovenije Maks Klanšek, di- rektorica ljubljanskega In- štituta za načrtovanje druži- ne dr. Lidija Andolšek in drugi. Z domačimi predstav- niiki so se pogovarjali o de- lu in problemih v šentjurski občini, še posebej pa jih je zanimalo področje zdravstve- nega in socialnega varstva. Nato so ugledni gostje od- šli v Planino na Kozjanskem in tam obiskali otroški vrtec, ki ga vodijo mlade brigadir- ke, ki delajo na mladinski delovni akciji Kozjansko 75. Po kosilu so obiskali še bri- gradirski tabor v Šentvidu pri Planini, kjer so se pogovarja- li s brigadirji o njihovem de- lu in sploh o življenju v bri- gadi. Mladi so jim pripravili tudi krajši kulturni program. Ugledni gostje so namera- vali obiskati tudi brigadirsko delovišče, a jim je slabo vre- me t» žal preprečilo. St. 31 — 7. avgust 1975 2. stran -- NOVI TEDNOC_ VSE POTI DO OBČANA Čas se je zajedal tja v petdeseta leta, ko se je kot mladinec spoprijel s prvimi družbenopolitičnimi nalogami. Pozneje je bilo dela vse več in več, naloge pa so postajale vse bolj odgovorne. Bil je kva- lificiran delavec, ko se je zaposlil v celjskem Etolu. In ko je po petnajstih letih odhajal iz tega kolek- tiva, je bil že eden vodilnih delavcev. Rad pove, da je njegovo aktivno družbenopolitično delo rastlo ravno iz tega podjetja, pa čeprav se je razvejalo tudj navzven do krajevne skupnosti. Tone Rozman je danes sekretar občinske konference SZDL v Celju. Njegovo delo je neposredno ve- zano na uresničevanje sklepov in nalog izvršnega odbora predsedstva občinske konference. Le-teh pa seveda ni malo. NT: Katere so osnovne pro- gramske naloge novoorgani- zirane Socialistične zveze? Tone Rozman: »Program- ske naloge sedanje Sociali- stične 2;veze zajemajo širok spekter najrazličnejših aktiv- nosti, s katerimi se bo orga- nizacija v bodoče spoprije- mala. Govorimo o frontno- sti te organizacije, kar pa ne pomeni le masko za stare oblike dela. Frontnost pK>me- ni enotnost borbene strate- gije, v katero so vključeni vsi občani in vse organizaci- je. In v tej borbeni enotno- sti imamo vsi iste cilje: zma- gati v borbi za dosego bolj- šega standarda delavcev in občanov, za humanejše med- sebojne odnose, za višji raz- vojni nivo družbe, za ureje- ne socialne razmere. Te crlje uresničujemo vsi v Sociali- stični zvezi, tako partija, kot sindikat, Zveza borcev, Zveza socialistične mladine in vsi ostali. Socialistična zveza za- to nima svojega ožjega pro- grama, ki bi bil opredeljen kot področje njenega dela. Razumljivo pa je, da so na- loge vendarle deljene tako, da bi bilo možno dosegati na najbolj racionalen način najboljše uspehe. Kot sem že dejal, zajemajo program- ske naloge najširše področje našega življenja in dela. Da pa bi lahko delovni ljudje in občani resnično razprav- ljali in samoupravno odloča- li o stvareh, ki so zanje živ- ljenjskega pomena, moramo poiskati oblike, skozi katere bo občan dojel vlogo Soci- alistične zveze. Ugotavljamo namreč, da mnogi občani ne poznajo nove vloge Soci- alistične zveze. Zdi se, da je kri-vrda v tem, ker je osta- jala Socialistična zveza do- slej na nivoju občinske orga- nizacije in se je občanom približevala le preko svojih aktivistov. Ta vez pa je bila prešibka, zato jo je potreb- no ojačati in jo spremeniti v stalno obliko sodelovanja med organizacijo in občani.« NT: Kako doseči takšno so- delovanje? Tone Rozman: »Menim, da bomo takšno sodelovanje do- segli s kadrovsko krepitvi- jo organizacije na terenu ter z družbenopolitičnim izobra- ževanjem občanov. Ljudi mo- ramo opozoriti, da ne mo- rejo živeti odmaknjeni od družbenih dogajanj. Spozna- ti morajo, da le sožitje v družbi ter skupno ustvarjal- no delo oblikuje in dopolnju- je človekovo osebnost. Raz- širiti moramo krog aktivi- stov, ki bodo pomagali spre- minjati staro miselnost lju- di in jih vključevali v aktiv- no družbenopolitično delo. Vsak občan mora postati tvo- rec politike, v okviru kate- re bo našel področje svoje- ga dela in kjer bo uveljav- ljal svoje interese in želje.« NT: Katere pa bodo nove organizacijske oblike Sociali- stične zveze na terenu? Tone Rozman: »Osnovni in- teresi, potrebe in želje ob- čanov izhajajo iz sredin, kjer živijo, zato mora tudi aktiv- nost Socialistične zveze izha- Tone Rozman jati iz hišnih svetov, stalnih območij in celo stopnišč. Kajti v vseh osnovnih celi- cah se oblikujejo interesi ljudi in od tod prehajajo na- vzgor v občino, republiko in zvezo. Da bi omogočili občanom uresničitev primar- nih interesov, bomo že v za- četku septembra zastavili v naši občini široko akcijo ob- likovanja poverjeniške mre- že Socialistične zveze. V vsa- kem hišnem svetu, kjer je ta prevelik pa v vsakem stop- nišču, bomo izbrali poverje- nika Socialistične zveze, ki bo postal neposredna vez med organizacijo in občanom. Poverjeniki bodo aktivisti, ki bodo v neposrednih stikih z občani. Obveščali jih bodo o vseh pomembnih političnih nalogah in akcijah, navzgor v občinsko konferenco pa prenašali stališča in interese občanov. Socialistična zveza bo tako postala koordinator in v okviru možnosti tudi realizator želja in potreb občanov. Pred njenim okri- ljem se bo oblikoval koncept našega bodočega razvoja ter politike, ki izhaja iz življe- nja in dela občana ter se pri njem tudi zaključuje.« DAMJANA STAMEJCIC V VSAK DOM NOVI TEDNIK PO SLEDI DVEH PISEM KUJEMO SOLIDARNOST Izvršni svet SR Črne gore je obvestil celjsko občin- sko skupščino, da je na svoji prejšnji seji sklenil iz sretlstev stalne rezerve republiškega proračuna pri- spevati občinam Celje, Šmarje in Šentjur vsaki po 150 tisoč din kot prispevek delovnih ljudi Črne Gore priza- detim po lanskem potresu. Izvršni svet celjske občinske skupščine se je Iz- vršnemu svetu skupščine SR Črne gore še posebej toplo plo zahvalil za prlspeveJi k odpravi posledic potresa. To dejanje,« pravi izvršni svet celjtske občinske skup- ščine, »nedvomno izpričuje veliko .solidarnost delovnih ljudi Črne Gore ob nesreči, ki je doletela prebivalce sosednjih in celjske občine«. V pismu pa celjski izvršni svet hkrati precUivga Izvršnemu svetu skupščine SR Črne Gore, da naj prispevek namenjen celjski občini dodeli obema sosednjima, še bolj prizadetima obči- nama. Tako je enkratna solidarnost delovnih l,iqudi Cme Gore potrjena še s solidarnostjo celjsikih občanov do pmadetih prebivalcev na Kozjanskem. NAKLADA JE OSTALA ENAKA v času, ko nekateri časniki v Sloveniji zmanjšujejo naklado (običajno je tako v poletju, zdaj še zaradi po- dražitve), kar se sicer zdi bolj prehodnega značaja. Novi tednik tega ni zabeležil. Nasprotno. Celo rahlo povečanje. Prejšnjo številko smo tiskali v 15.700 primerkih. Razposlali smo jo našim stalnim naročnikom: v ino- zemstvo — 180 primerkov, v občine širšega celjskega območja pa: Clelje — 3.166, Laško — 870, Mozirje — 674, Slovenske Konjice — 550, Šentjur — 1.519, Šmarje — 978, Velenje — 557 in Žalec — 2.148 primerkov. Na- ročnikom v druge občine in v kolportaži prodano vsega skupaj še nekaj čez 5.000 primerkov našega ča- snika. Z razširjenostjo pa ne moremo biti zadovoljni. To nam pove podatek o razširjenosti Novega tednika med gospodinjstvi po občinah. V občini Celje, Laško in Mozirje je naročnik našega časnika vsako šesto gospo- dinjstvo, v občini Šmarje vsako osmo, v Slovenskih Konjicah vsako deveto, v V^elenju vsako štirinajsto. Najbolj je Novi tednik raz.širjen v občini Šentjur (vsako tretje gospodinjstvo) in v občini Žalec, kjer je vsako četrto gospodinjstvo naročnik. Stanje se s po. datki kolportažne prodaje nekoliko spremeni na bolje, vendar ne bistveno. Ta podoba pa sicer pove, da so še možnosti, v ne- katerih občinah še posebej, da bi Novi tednik našel pot k več bralcem, v več družin. Ni pa to odvisno le od propagande, predvsem od dobrega in zanimivega poročanja. Tega se zavedamo, zato poskušamo v tej smeri delovati. REDAKCIJA PA SE SLIŠ . . . v Velenju z veUko zagnanostjo gradijo družinska stanovanja. Garsonjere, enosobna, dvosobna, trisobna in tudi štirisobna stanovanja. Vanje se selijo delavci, ki komaj čakajo na stanovanje. A zgodi se tudi to, da se je pred dnevi vselila starejša in uglednejša tričlanska družiina v štirisobno stanovanje, kjer je dobil svojo sobico tudi njihov ljubljenček PES ... Kaj pa k temu poreko tdsti, ki so upravičeni na šti- risobno stanovanje? Na osnovi predhodnega poročila Zavoda za zdrav- stveno varstvo Celja, z dne 30. 7. 1975 je ugotovljeno, da v naši delovni organiza- ciji ni šlo za zastrupitev s hrano, temveč za epidemi- jo griže. Izvor epidemije žal do danes še ni ugotov- ljen in je tudi malo verjet- nosti, da bi se ga dalo ugo- toviti. Pri obolelih so bili iz blata izolirani bacili gri- že (Shigella Sonne). Takoj ko je bilo ugotov- ljeno oziroma podan sum, da gre za epidemijo so bi- li podvzeti naslednji ukre- pi: Ponovno se je zdravstve- no pregledalo kuhinjsko osebje, razkužilo se je vse kuhinjske prostore in oko- lico kuhinje ter vse sanita- rije in garderobe celotne delovne organizacije. Rav- no tako so morali vsi za- posleni vzeti ustrezno do- zo zdravil za preprečitev kliconoštva tako da se epi- demija ne bi mogla širiti. Po tem ukrepu se je ce- lotna delovna organizacija še enkrat razkužila in to na prost dan. Smatramo, da je delovna organizacija s tem stori vse, kar je bilo v njeni m či, da se epidemija ne 1 širila v delovni organizac ji, kakor tudi izven nje i da pri proizvodnji ni pi šlo do bistvenega izpat proizvodnje, še nadalje i izvajajo poostreni higije ski ukrepi v vseh obra nih prostorih, sanitarij« ter garderobah. V ŠMARJU GRADIJO DOM v .Šmarju pri Jelšah gra- dijo nov dom počitka »Jelšingrad«. Usodni po- tres lani junija je razma- jal stare zidine gradu Jel- šingrad, kjer so prebivali ostareli občan'i. Gradbena dela izvaja splošno grad- beno podjetje Rogaška Slatina, v zadnjem času pa jim je pri gradnji na- gajalo slabo vreme, ven- dar se trudijo, da bi čiro prej dom zgradili, saj ^ starem Jelšingradu stanO' vanjske razmere po potre- su niso rožnate. Foto: D. MEDVED INTERVJU S TONETOM ROZMANOM 31 — 7. avgust 1975 NOVI TEDNIK — stran 3 komunalo bliže občanu g prihodnjim letom prene- fvinkcija občinskih prora- ,^iiiov na področju potreb in ^dovoljevanja komunalnih gtoritev ter proizvodov. V pglju so se te obveznosti zavedali že dovolj zgodaj. Oblikovali so iniciativni od- jjor za ustanovitev samo- upra^Tie interesne komunalne g]{Upnosti, ki je že aprila pripravil osnutek samouprav- nega sporazuma za javno razpravo, ki pa žal ni zbudila prevelikega zanimanja. Zato {udi pripomb In predlogov jianj ni bilo veliko. Ker pa so zdaj tudi že znana izho- ^šča iz predloga zakona za ustanovitev skupnosti, na ka- terih iniciativni odbor snuje svoj najnovejši predlog, raste tudi interes občanov za bo- dočo samoupravno ureditev na tem i)odročju. V celjski občini bi po no- vem predlogu ustanovili šest komunalnih skupnosti: 1. za komunalne dejavnosti, ki jih opravljajo krajevne skupno- sti same, 2. za vodovodne in kanalske dejavnosti (oskrba s pitno vodo In odprava od- plak), 3. za cestno prometne dejavnosti, 4. za vzdrževalne komunalne dejavnosti (javna snaga, odvoz smeti itd.), 5. za uporabo in opremljanje mestnega zemljišča in 6- za komunalno energetsko oskr- bo (toplotna energija, plin itd). Vse te samoupravne in- teresne skupnosti bi povezo- vala občinska zveza skupno- sti, ki bi bila pravna oseba. Pri njej bi se oblikovala potrebna strokovna služba za vse skupnosti. Nekaj poseb- nosti bi imela le skupnost za komunalne dejavnosti, ki jih opravljajo krajevne skupno- sti, predvsem zaradi tega, ker je taka skupnost že itak ne- posredno povezana z občani in ker se dejavnost že zdaj neposredno financira. V tej skupnosti bi zato delovni lju- dje in občani odločali o vseh vprašanjih, ki zadevajo ko- munalne dejavnosti. V ostalih skupnostih pa bi delovni ljudje in občani na delegatski osnovi oblikovali organe skupnosti, ki bi bih prisitojni, da skupaj z delavci komimalnih organizacij odlo- čajo o razvojnih programih, o investiranju v komunalne objekte in naprave, o sploš- nih pogojih poslovanja ko- munalnih organizacij, o cenah komunalnih storitev, določali bodo merila za redukcijo komunalnih storitev in odlo- .čali še o drugih pomembnej- ših vprašanjih. Bolj zapletena I>ot je bila v iskanju načina financiranja komunalne de- javnosti. Razvoj nam bo tudi na tem področju ponudil nove oblike organiziranosti in sistema financiranja. Za zdaj bi financiranje bilo še vedno zelo blizu sistema pri- spevnih stopenj. Tako je predvideno, da se bodo v ob- činski zvezi samoupravnih in- teresnih komunalnih skupno- sti združevala sredstva, ki jih bo občina izvirno namenila zvezi od nekaterih vrst dav- kov, na primer, občinski pro- metni davek, nadalje sredstva za uporabo mestnega zemlji- šča, mestne takse, prispevek dosedanjega cestnega sklada, vsa sredstva iz dela program ske cene za komunalne stori- tve, ki j-ih bodo odvajale komunalne delovne organi- zacije ob obračunu storitev kot so razširjena reproduk- cija, skupna komunalna po- raba, potem sredstva, ki bi jih na novo namensko pred- pisali, sredstva več vrednega komunalno opremljenega ze- mljišča, zemljiško rento, amortizacijo tistih komunal- nih naprav, ki bodo v bodoče zgrajena iz sredstev skupnosti in seveda še druga namenska sredstva kot so samoprispev- ki, dotacije, morebiti tudi del stanarin tn podobno. Predlagani način financira- nja komunalne dejavnosti pri- naša nekaj bistvenih novosti. Omenimo le dve pomembnej- ši. Komunalne delovne orga- nizacije bi torej svojo eno- stavno reprodukcijo izvajale s programsko ceno, vračiman namenski del razširjene re- produkcije pa bi odvajale občinski zvezi, v drugačnem razmerju do komunalne pro- blematike bi Se znašli tudi bodoči investitorji posame- znih objektov. Ti bi že pri začetku izgradnje objekta morali prispevati kot bodoči porabniki komunalnih dobrin primeren delež sredstev za dograditev komunalnih kapa citet, ki bodo zadovoljevale povečano porabo. S samo- upravnim sporazumom bi do- ločili prispevek investitorja objekta. Na primer, izgradnja nove tovarne terja več pitne vode, več plina, več energije, več urejenega prostora za od- padke, več cest, javne raz- svetljave, stanovanj, skratka nove komunalne kapacitete. Potem bomo lahko rekli, da gradimo načrtno, uskla- jeno in smotrno. B. V. VPRAŠANJE JAVNEMU DELAVCU ŠMARSKI KOMUNALI Ko se takole človek več- krat pelje skozi Šmarje pri Jelšah in še dlje, tja mimo veterinarske pK>sta- je, mu na ovinku preko proge že od daleč prismr- di dim, ki se dviguje nad velikim javnim smetiščem. To smetišče je ob cesti, ki vodi dalje do Mestinja, od tam pa v Obsotelje ali v Rogaško Slatino. Razumljivo je, da kraj kot je Šmarje pri Jel- šah potrebuje urejeno javno smetišče. Saj tudi z omenjenim smetiščem ni nič narobe, le lokaci- ja je pMDne&rečena, ker je ob glavni cesti in so vsi mimoidoči p>ešci tn voz- ndki neprostovoljni opazo- valci kraja, ki si ga nih- če ne želi imeti v svoji neposredni bližini. Zani- ma me, ali obstaj-ajo kak- šne možnosti v Šmarju pri Jelšah, da bi omenje- no javno smetišče pre- stavili na kakšen drug kraj, kjer ne bi balo sme- tišče tako na očeh. Saj navsezadnje ne gre za ne- čimemost — češ, da j a ne bodo tttjci videli, da imamo smetišče. Kdo ga pa nima! Le razkazovati ga ni treba, ker malo pa lahko pokažemo iznajdlji- vosti, pa ne na koncu tu- di estetskega čuta Morda se bo tudi ta predlog zdel komu zdaj v času stabiliza- cije negospodaren, ven- dar se moramo zavedati, da stabiMzacija ni samo v vulgarnem smislu var- čevanja danes, ampak tu- ■di v »daljnjih(( vizijah ure- jenosti. In zakaj ne bi to »dialjnjo« prestavili v da- nes, kajti z nekega vidi- ka tudi ni povsem gospo- darno ob glavni cesti raz- kazovati in »ra2a'onjavata« javno smetišče. DRAGO MEDVED ŠENTJUR ZADNJE PRIPRAVE Za letošnji občinski praznik, ki bo 17. avgusta, je že sestavljen program hi z njim v zvezi so v teku obšir- ne priprave. V tednu pred praznikom bodo športna tekmovanja v košarki, rokometu, streljanju in šahu. Prav tako bo v tem tednu razstava slik domačih slikarjev in doku- mentarna razstava 20 let razvo,}a občine, ki bo s slika- mi, teksti in grafikoni prikazala razvoj te družbenopo- litične skupnosti. Na predvečer praznika v soboto, 16. avgusta bo pred lovskim domom krevsovanje s kul- turnim programom. Osrednja proslava bo v nedeljo, 17. avgusta s slav- nostno sejo vseh zborov občinske skupščine, govorom sekretarja CK ZKS tov. Franca Šetinca, nastopom pev- skih zborov v občini, godbo in folkloro. Ob tej pri- ložnosti bodo tudi razdeljene občinske nagrade in pri- znan,ja. Razstavljal bo tudi slikar Goce Kalajdžiski. V okviru občinskega praznika bo tudi otvoritev nove šol- ske stavbe v Ponikvi, ki jo iz solidarnostnih sredstev gradi Ljubljana ter otvoritev obnovljene bolnice Zima v šohti pod Dramljami. E. R. MANJ KRIMINALA Na skupščini je bilo zelo zanimivo letno poročilo postaje milice, ki je zajelo zelo obširno problematiko splošne varnosti na območju občine. Razveseljiva je ugotovitev komandirja milice, da so kazniva dejanja v upadanju. Ta ugotovitev velja za področje kriminali- tete, javnega reda in miru in tudi varnosti v cestnem prometu. V kriminaliteti so obravnavali vsega 139 kaznivih dejanj, kar je za 7 odstotkov manj kot v letu T3. Med temi dejanji je največ navadnih tatvin 47, majhnih tat- vin 13, lahkih telesnih poškodb 13. Poskus uboja je bil 1, težjih telesnih poškodb pa 7. Tudi kršilcev javnega reda in miru je bilo v primerjavi z letom 73 manj. Delavci milice so izvedli vrsto zelo uspešnih nočnih akcij, na katerih so odkrivali kršilce obratovalnega časa v g^ostinskih lokalih, kjer najčešče prihaja do raz- nih kršitev. V nočnih urah so se tudi sreča vali z ilegal- nimi prevozniki lesa, ki so navadno bili brez ustrezne dokumentacije o izvoru lesa in plačanih pristojbinah Ugotovitev, da je kljub povečanemu cestnemu pro- metu bilo manj prometnih nesreč kot v letu prej je res razveseljiva. V številkah izraženo: leta 1973 je bilo 267 nesreč, leta 1974 pa le 239, kar je za 11 odstotkov manj. Da je temu tako je nedvomno v veliki meri za- sluga delavcev milice, ki so s svojo pogosto prisotnost- jo na cestah pozitivno vplivali. Nedvomno je tudi novi '^^rneljni zakon o varstvu cestnega prometa prispeval svoje. Z rekonstrukcijo posameznih odsekov cest ime- novanih črne točke, kjer je bilo v minulih obdobjih naj- '^6Č nesreč se je varnost tudi znatno izboljšala. Posledice prometnih nesreč na območju občine so "ile naslednje: leto 1973 leto 1974 ^ smrtnim izidom 6 3 lahkimi telesnima poškodbami 50 35 ^ hudimi telesnimi poškodbami 45 48 ^ materialno škodo 183 153 21 udeležencem v prometu je bila odvzeta kri za ^lizo, pri 138 je bil opravljen preizkus z alkotestom, o voznikom je bilo odvzeto vozniško dovoljenje, od 96. zaradi vinjenosti. 268 voznikom je bila pre- ^^^'^a nadaljnja vožnja, 218 vozil je bilo izključenih PTometa. 54 vozil je bilo poslanih na ponovni tehnič- ^ pregled. Poleg tega so delavci milice izrekli 823 opo- ril in opravih 2650 operativno tehničnih pregledov "lotomih vozil. E. RECNIK ZADNJI DVE ŠOLI IZ SOLIDARNOSTI PO POTRESU Na posnetku sta zad- nji dve šoli, ki rasteta na osnovi solidarnosti po potresu na območju šmarske in šentjurske občine. Na zgornjem posnetku je osnovna šo- la v Ponikvi pri Šent- jurju, ki jo gradi ljub- ljansko podjetje Obno- va. Zatrjujejo, da bo šo- la do predvidenega ro- ka gotova, to pa je 24 avgust 1975. Na spod- njem ijosnetku pa je os- novna šola v Kristanvr- hu, ki jo gradi gradbe- no podjetje Pionir iz Novega mesta, denar pa so zbrale zasavske ob- čine, predvsem Krško, Novo mesto in Brežice. Tudi tu gradnja lepo napreduje in prihodnje šolsko leto bodo učenci že sedeli v sodobno ure- jeni šoli. Foto: D. M. BRIGADIRJI TUDI ZDRAVIJO Mladinska delovna bri- gada na Kozjanskem ima v sklopu brigade rdečega križa tudi zdrav- stvene delavce. Med nji- mi je zdravnica Bernar- da Čas iz Šaleka pri Ve- lenju. Mlada zdravnica te dni opravlja sistema- tične zdravniške pregle- de predšolskih otrok po obstoječih vrtcih na Dobju, Planini, in v Koz- jem. Naš objektiv jo je ujel med delom v vrtcu na Planini, kjer delata s petiindvajsetimi malč- ki dve bodoči vzgojite- ljici: Eda Perko iz Tol- mina in Dragica Šturm iz Kreže pri Tolminu. Foto: D. M. 4. stran — NOVI TEDNIK St. 31 — 7. avgust I9. PREJELI SMO PODOBA KOMUNALNE OPREMLJENOSTI V CELJU Koniunaliie storitve in proiavodi so zelo pomemben dejavnik družbenega standarda. Resničnost te trditve se je potrjevala siproti na skorajda vseh se. Stankih krajanov, zborih občanov in na sejah občinske skupščine. Iniciativ- ni odbor za ustanovitev samoupravne ia^resne komunalne skupnosti v Ce- lju je adaj pripravil gradivo, ki ga je dal v javno obravnavo. Iz tega gradiva objavljamo tisti del, ka nas se2manja s komunalno problematiko v Celju — daje odgovor kje smo in nakazuje smeri nadaljnjega razvoja. Najprej stanje z nekaj ix>datki: — v občini se okrog 85 % prebival- cev oskrbuje s pitno vodo itz javnih vodovodov, v Sloveniji pa le okrog — organiziran je odvoz smeta za okrog 50—55 % prebivalceiv, v Sloveniji paile za okrog 30 % s tem, da vpraša- nje odlaganja smeti pri nas in v Slo- veniji ni zadovoljivo — le okrog 40 % odpadnih voda in odplak odvajamo skozi javno kanali25a- cijo, medtem ko v Sloveniji le okrog 30 %, pri čemer pa je nepomemben odstotek odpadiniih voda in odplak, ki g3:e skozi čistilne naprave — oskrba z električno energijo je naameroma dobra, vendar je še vedno odprto vprašanje oskrbe z drugiimi viri energije (plin, toplota, itd.) — 70 '!'b mestnih ulic in cest je sila- bo urejenih — veliko komunalnih naprav je pre- cej dotrajanih ali neustrezno gra,ienih. Družba je v letih povojne izgradnje vse do danes vložila 'izredno veliko sredstev v komunalno opremljanje. Zato so se komunalne kapacitete ne- kajkrat povečale, v Celjti na primer 6-krat. Kljub temu pa stanje na tem področju še vedno ni zadovoljivo, ker so se bistveno povečale zahteve stano. vanjskega standarda, delovnih popfojev in proizvodnje. K nezadovoljivi komu- nalni opremljenosti pa je pripomogla tudi politika izkoriščanja prostora, ki m bila dovolj racionalna in je jKKlra. žila komunalno opremljanje. Čeprav je komunalna opremljenost v naši občini boljša kakor v Sloveniji kot celoti, pa postajajo hekaten pro- blemi na tem področju itz dneva v dan bolj pereči in jih bo po dogovorih med (porabniki komunalnih storitev ter pro- izvodov in med izvajalci potrebno v najkrajšem času sistematično urediti. V glavnem pa gre za naslednje proble- me: — vodooiskrba je že postala proble- matična zlasti v daljših sušnih obdob- jih, zaradi česar bo potrebno zajeti in uporabljati nove vire (letališče v Lev- ou, Vitanje, Stranice) — plinovodno omrežje je v nekate- rih delih mesta staro že več kot 80 let in so na njem zaradi dotrajanost: velike in drage izgube, pri tem pa je odjem plina glede na proizvodne kapa- citete še sorazmerno zelo majhen, zato bi ga bilo potrebno povečati — veliko naporov in sredstev bo potrebno vložiti v izgradnjo kanaliza- cijskega omrežja s čistilno napravo, saj je o posledicah neurejenosti na tem področju odveč govoriti — čistoča mesta in odvoz ter odla- ganje smeti so pod stalno kritiko ob- čanov — ix>grebnišbvo in pokopališika služ- ba prav tako registrira veliko odprtih problemov — končno terja urejanje mestnih ulic, trgov, drugih cest, mostov, javnih zelenic in igrišč prav tako še veliko materialnih sredstev. Lahko pa bi naštevah še več pro- blemov, saj ni ulice, trga, naselja, kjer ne bi bilo odprtih vprašanj na področ- ju komunalne opremljenosti ali oskrbe. To stanje pa dovolj zgovorno dokazu- je, kako utemeljeno je vprašanje ko- munalnega urejanja pospešeno reševati z združevanjem sredstev in na samo- upravni osnovi. STANE POLAJNAR ŠMARJE PRI JELŠAH RESNO V AKCIJO Stabilizacija gospodarstva je v tem trenutku nedvomno najbolj prisotna in najbolj resna naloga vseh družbeno političnih in samoupravnih sil v vseh organizacijah zdru- ženega dela. Nič nenavadne- ga torej, če je to bila tudi osrednja točka dnevnega re- da na nedavni seji zbora združenega dela v šmarski občini, kjer so delegati raz- pravljali o vseh možnih ob- likah za izboljšanje gospo- darskega položaja v občini. Na območju šmarske ob- čine so se že prej priprav- Ijah na izboljšave svoiega ekonomskega položaja, ker jih je v to sililo stanje že pred potresom, po njem pa še bolj. V šmarski občini je tudi vrsta izvoznikov, ki jih je nedavni zv*ezni ukrep proti zmanjševanju izvoza močno prizadel. Zato bo v sedanjem zapisu tekla bese- da o Zdravilišču in Steklar- ni čeprav se tudi drugod te- meljito pripravljajo za dos- ledno in resno izvajanje ak- cije nove družbeno ekonom- ske politike. V Zdravilišču so že bili zbori delovnih ljudi, do 8. avgusta pa bo štab, ki je bil formiran za koordinacijo in izvajanje te akcije vse pred- loge in pripombe izoblikoval v končno obliko. V akcijo so stopili že v polovici prejšnje- ga meseca na pobudo vseh družbeno političnih in samo- upravnih organov v Zdravili- šču. Vodija štaba je Tone Napast, ki je tudi poudaril, da so akcijo zastavili kar se da konkretno in z osebnimi zadolžitvami. Njihova pollet- na bilanca je sicer ugodna, vendar nihče ne trdi, da če je kdo že dober, da ne bi mogel biti še boljši. š\x bo- do v še večjo prodajo, v dol- goročnem načrtu pa imajo tudi razširitev hotelskih ka- pacitet. Tudi v Steklarni v Rogaški Slatini so se resno lotili de- la. Resolucijo o družbeno eko- nomski politiki je obravnaval aktiv ZK z drugimi družbeno političnimi organizacijami in samoupravnimi organi. Naj- prej so razčlenili vse vzroke, ki vplivajo na slabšo sliko gospodarjenja in na zamnjše- vanje proizvodnje. Med prvi- mi je problem v dobavi rep- rodukcijskega materiala in s tem je povezana zmanjšana proizvodnja v brusilnici. Tu- di izvozni ukrepi so neugodno vplivali na proizvodnjo, je dejal vodja tozda steklarne Jože Pelko. Sklenili so, da bodo po- ostrili delavsko kontrolo. Da bodo poostrili odnos do dela na vseh ravneh, ne samo v neposredni proizvodnji. Opo- zorili so na problem velike- ga odstotka bolnih, kar je v tesni povezavi s specifiko de- la v steklarni. Zato bodo po- ostrili nadzor nad tistimi, ki bodo odhajali v bolniški sta- lež, še več pa bi bilo treba storiti za izboljšavo delov- nih pogojev v tovarni. Slabi delovni pogoji tudi povečuje- jo odstotek zdravstveno pri- zadetih. Sicer pa je v Stek- larni že od nekdaj primarna in stalna naloga za nenehno izboljševanje delovnih pogo- jev, ki so se v zadnjem času bistveno spremenili. Poudariti je treba, da so predvsem delavci v neposred- ni proizvodnji zaresno vze- li akcijo. To dokazujejo kon- kretni primeri, ko so se, da bi omogočili povečanje proiz- vc-c!jije marsikateri udj). »ve- li letnemu dopustu zdaj' ga preložili na jesen. To storili steklarji, ki itak lo svoje življenje preži ob vročih pečeh. Toda zdi se, da so vsa \ zadevanja več ali manj merjena na neposredno p izvodnjo. Toda rezerve so di drugod. Določene sprenn be je treba iskati na not njem trgu, v medsebojn povezovanju, tehnoloških boljšavah in v zmanjševaj stroškov v neproizvodnem lu tovarne. To seveda ne Ija samo za Steklarno in podobnih rešitev bodo v jetno prišle vse organizac združenega dela. Kar je i važnejše v tem trenutku šmarski občini je to, da se v združenem delu res lotili akcije, hitro, predvs« pa konkretno, vsak v svi delovni sredini. DRAGO MEDVl VARNO ČEZ CESII ŽALEC BOUE GOSPODARITI! Pred dnevi smo povprašali predsednika žalske občinske skupščne Vla- da Goriška, kako poteka v občfni Žalec akcija za stabilizacijo gospodarstva in varčevanja. Ker pa je Vlado Gorišek tudi predsednik Koordinacijskega odbora za stabilizacijo gospodarstva pri Občinski konferenci SZDL, smo ga zaprosili tudi za nekaj besed o delu tega odbora. NT: Tovariš (Gorišek, v žal- ski občini ste ustanovili Ko- ordinacijski odbor za stabili- zacijo gospodarstva. Prosim, če pKJveste nekaj več besed o delu tega odbora. V. Gorišek: »Naloga tega odbora je, da celotno akcijo, ki teče v vseh organizacijah združenega dela, v temeljnih organizacijah združenega de- la, krajevnih skupnostih, sa- moupravnih interesnih skup- nostih, skratka v vsej obči- ni, koordinira in daje dolo- čene iniciative. V sedanjem delovanju koordinacijskega odbora smo dosegli pomemb- ne rezultate. Akcija za stabll- zacijo gospodarstva in sploš- nega varčevanja se je prene- sla na vsa pcKiročja našega družbenopolitičnega življenja. V razgovorih s predstavniki organizacij združenega dela In s drugimi smo vedno poudar- jali pomembnost nalog, ki nas čakajo na tem področju. Pri koordinacijskem odboru je bil imenovan tudi poseben štab, katerega člani so zadol- ženi za vsako organizacijo »druženega dela, krajevno skupnost in samoupravno in- teresno skupnost. Naloga čla- nov je, da so stalno v kon- taktu s koordinacijskimi od- bori v organizacijah edruže- nega dela ki pri krajevnih skupnostih, ter da jim p>o- magajo pri reševanju določe- nih vprašanj. Poglavitna nji- hova naloga pa je, da je ini- ciativa kontinuirana zlasti v delovnih organizacijah. Poleg sej Koordinacijske- ga odbora, smo imeli tudi več razgovorov s predstavni- ki delovnih organizacij, še posebej je bila pomembna seja skupščine, kjer smo sprejeli zadolžitve in v celoti podprli prizadevanja za sta- bihzacijo gospodarstva in var- čevanja v Sloveniji. Naša de- legatska skupščina se je od- govorno vključila v vsa ta prizadevanja, ki nas čakajo na področju gospodarstva. Sprejeli smo ustrezne akcij- ske programe, tako da ima- mo naloge zastavljene ne sa- mo za krajši, pač pa tudi za daljši čas. Aktivnost na nivoju občine je bila izredno močna in se bo nadaljevala tudi v avgustu, ko bomo ime- h več sestankov, razgovorov in posvetovanj. Naloge na področju varčevanja in sta bilizacije gospodarstva bomo vgradili tudi v naše srednje- reočne programe.« NT: Pri delu KoordiaiaciJ- skega odbora se prav gotovo kažejo tudi določene pomanj- kljivosti. Kje? V. Gorišek: »Kažejo se v organizacijah združenega de la, kjer niso dovolj resno pristopili k tem nalogam. Do- ločeni tovariši so na primer odšli na dopuste in niti niso zadolžili ustreznih služb, da napravijo analize. V nekate- rih organizacijah združenega dela, predvsem v tekstilni to- varni Prebold, pa opazimo močna prizadevanja, zlasti vo- dilnih in vodstvenih struk- tur, kar se tiče izdelave strokovnih analiz in tega, da s celotno problematiko sezna- njajo tudi delovne ljudi. Mi si prizadevamo, da bi bila ta akcija čim širša, da bi se vanjo vključil sleherni član delovnega kolektiva. Gre za to, da bi vsak naš delov- ni človek našel svoje mesto v celotnem prizadevanju di-užbe. Pomembno nalogo imajo organizacije združene- ga dela, predvsem na področ- ju stabilizacijskih akcijskih programov. V nekaterih or- ganizacijah združenega dela so napravili izredno rutiner- ske akcijske programe. Pro- grame, ki niso dovolj stro- kovni. Koordinacijski odbor pri Občinski konferenci SZDL bo zahteval, da bodo akcijski programi na visoki strokovni ravni in da bodo v njih jas- no opredeljene naloge, ki jih Vlado Gori.šek bomo lahko takoj izvršili in pa tiste, ki so orientirane na daljši čas. Računamo, da bo- mo tu dosegli pomembne re- zultate, tako da bomo lahko na seji skupščine, ki bo o- krog petnajstega septembra že poročali o dobrih rezul- tatih. V naslednjih dneh bomo iz- delali tudi kompletni akcij- ski program v okviru občin- ske skupščine, tako da bo- mo Imeli dolgoročno izdela- ne naloge in obveznosti Iz- vršnega sveta pri skupščini kakor tudi celotne občinske skupščine. Prepričan sem, da bo naloga uspela, še zlasti zato, ker smo v naši občini še vedno dosegli lepe uspehe, kadar je bilo potrebno stabi- lizirati naše gospodarstvo.« JANEZ VEDENIK KONJICE VEC ODGOVORNOSTI Na zadnji seji koordina- cijskega odbora za ures- ničevanje ciljev ekonom- ske stabilizacije v občini Slovenske Konjice, so čla- ni ocenili dosedanja pri- zadevanja za boljše gospo- darjenje. Ugotavljali so, da so v občini učinkovito zastavili akcijo, ki pa ni dala še nobenih vidnih re zultatov. Člani koordina cijskega odbora so tudi ocenjevali, da so biie ob organizaciji akcije vse pre več prisotne še stare me- tode dela, da so partijski sestanki izzveneli kot pre pričevanje komunistov o smiselnosti akcije in da so bili iz mobilizacijskega de la akcije vse preveč od maknjeni volilni in vod stveni delavci. Na seji so se zato do- govorili za konkretne ak- cijske ukrepe. Do 10. av- gusta se bodo sestali s komercialist vseh tistih organizacij združenega de la, v katerih beležijo sla be izvozne rezultate. Sku- paj se bodo domenili za nadaljnja prizadevanja na področju izvozne politike. Do 15. avgusta se bodo s^tali tudi člani izvršne ga sveta občinske .skupšči ne ter pregledali gibanje vseh tistih cen, o katerih razpravlja in odloča ob- činska skupščina. Enako bodo ocenjevali tudi gi- banje investicijske porabe ter anotrnost nekaterih predvidenih naložb. Prav tako bodo v naslednjih dneh podrobno pregledali likvidnostaio situ&cijo vsa- ke organizacije združene ga dela v občini, iz poro čil posameznih same upravnih interesnih skup nosti pa ugotovili gibanji skupne porabe v občini. Dlani koordinacijskeg odbora so se torej dogc vorili za konkretne nak ge. Toda ravno tako, kc so ugotovili, kaj je potrel no storiti v posamezni organizacijah združeneg dela, samoupravnih int< rasnih skupnostih ter ol oini kot celoti, tako I morali natančno oi>redi liti tudi odgovornost p< samezanih organov in p sameznikov v sedanji p litični akciji za gospoda sko organizacijo. Zdi i namreč, da se posamezr ki, ki opravljajo pomem' ne družbene fimkcije, i obnašajo dovolj odgovo no v sedanji gospodars' situaciji. Tako se dogaj da direktorji nekater konjiških organizacij, ' se otepajo z izredno te kiml gospodarskimi pro lemi, brezbrižno odhaja na dopuste za več tedno Takšno početje posam< nikov je seveda skrajJ neodgovorno tako do c lavcev v organizacij* združenega dela, kot tu do širše družbene skupn sti. Upravičeno se bol sprašujemo, do kod se^ jo meje odgovornosti. ' posebej pa se to sprai jemo danes, ko bij en boj za boljše gospodar; nje. ^ DAMJANA STAMEJ<5 št. 31 — 7. avgust 1975 NOVI TEDNIK — stran 5 MNOŽIČNO V DOBJU Minulo nedeljo je bila na Dobju pri Planini tradicionalna prireditev Pokaži kaj znaš v organizaciji prosvetnega dru- štva Dob je. Tokrat se je prijavilo 17 nastopajočih z raz- ličnih krajev, tudi iz Velenja, Najmlajši je bil osemletni Sandi Gubenšek iz Slivnice, najstarejše pa tri domačinke Ivanka Vučko, Ida Lipovšek in Fani Lončar. Zmagovalki sta bili Minka in Slavica Volasko — za svoj i>evsld nastop sta zbrali 10 točk. Vesele viže je igral znani ansambel Vi- ki ja Ašiča, za hiunor pa sta poskrbela humorista »Štrauf- ciger« in žani Uranič. Posnetek zgovorno priča, kako je ta že tradicionalna prireditev med ljudmi priljubljena, saj se je v nedeljo popoldne zbralo na Dobju okoli 800 razve- driia željnih občanov. Zato gre še enkrat vse priznanje pri- zadevnim organizatorjem, ki so si brez dvoma pridobili številno občinstvo. Foto: DRAGO MEDVED ŠENTJUR Predsednik IS SO Šentjur je sklical predstavnike biroja za tehnično pomoč na po- tresnem področju in pred- stavnike ljubljanskih gradbe- nih podjetij: Slovenija ceste, Gradiš, Megrad, Tehnika, Agroobnova, Obnova, Uni- verzal, ZGP in Bežigrad, ki vrše sanacijo stavb na tem področju ter z njimi razči- stil vrsto vprašanj, ki se po- rajajo pri gradbenih delih za odpravo potresa. Gradbena operativa Slove- f^ja ceste končuje dela v ^^amljah in se seli na Pre- ^orje. Na Prevorju bo nada- ljeval z deli tudi Gradiš. Ce oškodovanec sklep KS podpisano naročilnico — Pogodbo, naj se dela izvajajo, flJUb pvomanjkljivi dokumen- ^iji, ker so za te pogodbe ^•sredstva zagotovljena. ^tniki pošikodovanih morajo gradbeni ope- ^tivi pomagati — izjema so le stari in bolni oškodovanci. Pri montažnih hišah se izde- lajo samo podstavki, ixxi- kietenje napravijo lastniki sami na svoje stroške. Grad- beno podjetje Tehnika je v 2 mesečni zamudi, zato ni izgledo\, da bi izvršila plan- ske naloge, povrhu pa je njena ekipa močno okrnjena. Dela Agroobnove v redu po- tekajo; ko bo Obnova kon- čala dela na šoli v Ponikvi bo izvršila tudi vsa ostala dela, za katera se je obve- zala. Ker je za sanacijo zgradb III. kategorije odobren kre- dit 120.000 din se nobenemu oškodovancu ta vsota ne bo dvignila. Za leto 1975 je v planu sanacija 103 stavb in. kategorije in 58 stavb IV. ka- tegorije. Do 15. julija je v III. kat. bilo končanih 24 v delu pa 7 stavb. V IV. kat. je končanih 8 v delu pa je 10 stavb. E. REČNIK KUPITE CIGANKO TURIZEM praznik hmeljarjev v Braslovčah tečejo te dni še zadnje priprave za trinajsto tradicionalno kmečko-turistično priredi- tev Dan Hmeljarjev, ki bo v nedeljo, 10. avgusta. Tu- di letos je glavno organi- zacijsko breme nase pre- vzelo domače turistično društvo, pri delu pa so ga podprle tudi vse ostale organizacije tn društva v kraju, tako da v pripra- vah za prireditev sodelu- je s prostovoljnim delom okrog 300 krajanov. »Tak odziv med ljudmi je na nas člane turističnega dru- štva, deloval zelo vzpod- budno, tako da smo se z optimizmom lotili dela, če. prav so letos ostali brez pokrovitelja prireditve«, je povedal Danilo Vošnjak, predsednik braslovškega turističnega društva, »žal pa na tako ugoden odziv nismo letos naleteli tudi pri gospodarskih organi- zacijah v žalska občini, kjer smo vse prepogosto naleteli na gluha ušesa. Kljub temu pa so se tu- di letos našla podjetja, ki niso pozabila na nas in so tudi letos podprla na- šo prireditev, ter tako v bistvu omogočila njeno iz- peljavo. To so Kombinat Hmezad, TOZD Koopera- cija, Strojna industrija SIP iz Šempetra, železar- na štore in druga. Slednji dve podjetji sodelujeta na Dnevu hmeljarjev tudi z razstavo svojega proizvod- nega programa. Žal pa je letos odpovedalo sodelo- vanje poslovno združenje StjTia, kar nismo priča- kovali.« Prireditve v okviru hme- ljarskega praznika se bo- do pričele že v soboto po- poldne, ko bo ob 18. uri na prireditvenem prostoru otvoritev razstave kmetij- ske mehanizacije, ki jo iz- delujeta SIP iz Šempetra in železarna štore. Nato pa bodo prišli na svoj ra- čun ljubitelji piva, saj jim bo Pivovarna Laško nudi- la brezplačno poizkušnjo svoje kapljice. Zvečer se bodo lahko gostje zavrteli ob veselih vižah ansambla Borisa Terglava. Isti ve- čer ob 20. uri bo v Žalcu svečana seja, na kateri bo- do podelili priananja naj- boljšim hmeljarjem ter iz- volili novega hmeljarske- ga starešino za leto 1975. Najbolj veselo in zani- mivo pa bo v nedeljo, ko bo ob pol treh popoldne krenila skozi Baslovče na prireditveni prostor sve- čana povorka, v kateri bo- sta med drugim tudi sta^" rd in novi hmeljarski sta- rešina ter vse kandidatke za letošnjo hmelj sko prin- ceso. V povorki bodo na vozovih prikazali star na- čin pridelovanja hmelja, pa tudi drugih etnografsko zanimivih prizorov ne bo manjkalo. Ob 15. uri pa se bo pričel najbolj zani- miv del prireditve: stari hmeljski starešina bo predal starešinstvo svoje- mu letošnjemu nasledni- ku, nato pa bodo predsta- vili vseh enajst kandidatk za hmelj sko princeso in slovesno razglasili najlep- šo med njimi. S tem bo osrednja pri- reditev ob Dnevu hmeljar- jev zaključena in pričelo se bo veselo ljudsko ra- janje, ki se bo zavleklo še v pozne večerne ure. Na podlagi izkušenj iz prejšnjih let organizatorji letošnjega hmeljarskega praznika predvidevajo, da se bo v nedeljo v braslov- čah zbralo do 10.000 ljudi, ki si bodo imeli prilož- nost ogledati res etnograf- sko zanimivo prireditev, pa tudi drugačnega razve- drila ne bo manjkalo. Upajmo, da se bodo na- povedi braslovških turistič- nih delavcev uresničile in da bodo tudi letošnji Dan hmeljarjev, ki je praznik vseh slovenskih prideloval- cev zelenega zlata, lepo uspel in dosegel svoj na- men. Ob lanskem imenovanju princese Ovetke Fonida iz Braslovč je starešina Franc Šketa iz Tmave im»vo- izvoljeni prvi čestital M Jo poJjubO. predice vlučah Za »flosarskdm balom« se nam v teh dneh v Zgornji Savinjski dolini obeta še ena zanimiva turistična ma- nifestacija. V Lučah bo namreč v nedeljo, 10. avgusta, tradicionalno Turistično rajanje, ki ga prireja domače turistično društvo. Medtem ko je doslej vsako leto ta prireditev izzvenela v pretežni meri zgolj kot veselica, pa jd skušajo dati prireditelji l€'tos globlji pomen: nare- diti jo želijo pestro, zanimivo in poučno hkrati. Tako bosta v nedeljo od 9. do 18. ure odprti lovska razstava tn razstava ročnih del, ob treth popoldne pa se bo pri- čel kulturno zabavni program, v katerem bodo nasto- pili domači pevci ter duet in trio s citrami. Največja atrakcija pa bo nedvomno nastop predle, ki se bodo pomerile v spretnosti. S svojo prireditvijo želijo turistični delavci iz Luč privleči iz pozabe star poklic predic, ki je bil nekoč med kmeti v hribovitih predelih zelo razširjen, saj sko- raj ni bilo kmečkega dekleta ali žene, ki ne bi bila vešča preje. Danes pa predic skoraj ne najdemo več in lahko o njih beremo le še v starih idiličnih povestih iz kmečkega življenja. Zato je poteza prirediteljev še toliko bolj pohvale in vspodbude vredna in prav bi bilo, da v svojih prizadevanjih ne bi ostali osamljeni. JURIJ JAVORNIK OBRAZfe Ko sem mu po prvem stisku roke povedal, da bi se rad z njim malo pogo- voril o njegovi življenj- ski poti, ki je silno pester mozaik z raznobarvnimi kamenčki lepih in gren- kih doživetij, je samo za- mahnil z roko, rekoč: »Eh. saj ni vredno pisati o meni; nič posebnega ni- sem storil.. .* Nazadnje sva le sedla za mizo. Pred mene je v nekaj minutah postavil pisano paleto svo- jega življenja. Luč sveta je zagledal pred 54 leti v bajtarski družini v majhni vasici Vinarje. Že takoj na za- četku mu je življenje po- kazalo najbolj robat ob- raz. Pozneje so kupili hi- šo z nekaj zemlje v Spod- njem Grušovju, kjer živi z ženo in tremi otroki še danes. Za mizarja se je izučil v Zagrebu. Tu je tudi dočakal vojno vihro. Leta 1943 je moral pod silo obleči sovražnikovo uniformo, ki jo-je nosil 13 mesecev. Potem je pobeg- nil. Prišel je v francosko ujetništvo v Afriki. Ti so ga pozneje predali angle- ški in ameriški vojski. Po- kazal mi je poseben ob- razec pisma v angleščini, ki ga je pisal domačim iz ujetništva v Alžiru. In kon- čno se je leta 1944 kot prostovoljec priključil par- tizanom. V Italiji je op- ravil angleško padalsko šo- lo in se pridružil prvemu padalskemu bataljonu NOV in POJ. še prav do- bro se spominja srečanja s komandantom tega ba- taljona Gedom Vraničem. Konec vojne je pričakal v Zemunu. Domov se je vrnil s številnimi odliko- vanji. S ponosom omenja posebno odlikovanje za za- sluge za narod. Takoj po vojni pa ga je še čakala dveletna odslužitev aktiv- nega vojaškega roka. »S posebnim spošto- vanjem gledam na našo revolucijo,« pravi, »saj je s korenitimi družbenopoli- tičnimi in ekonomskimi reformami v celoti ovrgla nazadnjaško in borno za- puščino stare Jugoslavije. Zakorakali smo na pot socialistične izgradnje, to- rej na pot, ki je lahko po mojem mnenju edina spre- jemljiva oblika sleherne- ga naprednega delavstva. Vesel sem, da nas ni po- srkala zmeda politične strategije vzhoda ali zaho- da in da smo zavzeli sta- lišča neuvrščenosti in mi- roljubnega sožitja. Vse to ima svoje temelje v naši revoluciji in prav ponosen sem, da sem po svojih mo- čeh pri tem sodeloval tu- di jaz.« Po vojni se je zaposlil v LIP v Slov. Konjicah. Skrbeti je moral tudi za starše. Poročil se je so- razmerno pozno. Ze šti- ri leta je invalidsko upo- kojen. Je rezervni oficir in aktiven član organizaci- je Zveze borcev, čudil sem se njegovemu izredno dobremu spominu in raz- gledanosti. Redno sprem- lja preko sredstev javnega obveščanja aktualna dru- žbenopolitična dogajanja pri nas in v svetu. V svojem življenju je precej pretrpel. Ima ne- kaj zemlje, ki jo obdeluje predvsem za »rekreacijo« kot pravi. »človek mora nepresta- no delati, se gibati in ta- ko čim dlje ohraniti zdrav- je in elastičnost.« Takšen je torej Javor- nik Jurij. Skromen in tih, sicer pa vedno obdan z nasmehom in dobro voljo. TONE PETELINSEK (.stran — NOVI TEDNIK §t.31 -. 7. avgust 197} DOGOVARJANJE — SPORAZUMEVANJE — ODLOČANJE — OBVEŠČANJE — DOGOVARJANJE — KONJIŠKA SZDL CELODNEVNA ŠOLA Tako kot v ostalih ob- činah, se tudi v občini Slovenske Konjice organi- zirano piripravljajo na postopno uvajanje celo- dnevne šole. V ta namen so pri občinski konferen- ci Socialistične zveze ime- novali poseben koordina- cijski odbor, ki bo uskla- jeval in usmerjal aktiv- nost vseh temeljnih nosil- cev akcije za celodnevno šolo, podobne odbore pa so imenovali tudi v štirih večjih krajevnih skupnos- tih. Na zadnji seji predsed- stva občinske konference SZDL je predsednik ko- ordinacijskega odbora Fi- lip Beškovnik poročal članom o poteku priprav na uvajanje celodnevne šole v občini Slovenske Konjice. Dejal je, da bo- do letos uvedli na treh šolah celodnevni pouk in sicer na šoli v Stranicah, na posebni osnovni šoli v Slovenskih Konjicah in na šoli v Resniku. Izde- lani so tudi že okvirni programi dejavnosti celo- dnevne osnovne šole, o njih pa bodo razpravljale tudi družbenopolitične or- ganizacije ter delovni lju- dje v organizacijah zdru- ženega dela. Ob vsem tem pa se poraja bojazen, je dejal Filip Beškovnik, da podrobni programi ne bo- do pravočasno pripravlje- ni in da se bo prehod na celodnevno šolo zaradi tega zavlekel tja v zim- ske mesece. člani predsedstva so razpravljali o poročilu Fi- lipa Beškovnika. Zanima- lo jih je, ali Je v ob- čini Slovenske Konjice dovolj učiteljskega kadra za potrebe celodnevne šo- le, kako je s stanovanji za učitelje in podobno, še posebej so se zavzeli za to, da morajo člani ko- ordinacijskega odbora pregledati finančne prog- rame, v katerih so zajeti predlogi za nakup dodat- ne opreme, ki je potreb- na za celodnevni pouk. šele potem pa 'naj šole ponudijo te programe de- lovnim ljudem v razpra- vo, člani predsedstva so se ob koncu domenili, da bodo, vztrajali pri tem, naj se celodnevni pouk prične na vseh šolali že 1, septembra. Ob tem pa so izpustili tudi odgovornost vseh tistih, ki so za rea- lizacijo programa celo- dnevne šole neposredno zadolženi. DAMJANA STAMEJČIČ ŽALEC POSTOPNO ZA ^^^^ ILii^ § ^^^^ Trenutno bi imeie pro- storske pogoje za prehod na celodnevno šolo v žal- ski občini predvsem pod- ružnične šole. V njih bi bile potrebne le manjše dozidave in adaptacije ter ureditev igrišč. Osnov- na šola v Braslovčah bo zgrajena do šolskega le- ta 1976/77 in bo imela p>ogoje za delno uvajanje celodnevne šole. Problem pa bodo Iradri, ker v Bra- slovčah ni učiteljiskih sta- novanj, šola v Preboldu pa bo imela prostorske pogoje za delen prehod na celodnevno šolo že v tem šolskem letu. Ostale osnovne šole pa naj bi po programu referenduma adaptirali in dozidali do leta 1981. Za usposobitev central- nih osnovnih šol za takoj- šnjo uvedbo celodnevne osnovne šole bi po laičnih ocenah sestavljalcev pro- grama potrebovali sedem milijard šest sto milijonov starih dinarjev. V petlet- nem programu referendu- ma, pa je za osnovne šo- le predvidenih šifeiri mili- jarde. V tej vsoti niso všteta predvidena nova delovna mesta niti večji materialni izdatki ter tudi ne podružnične šole. Ob- čutno bo tudi pomanjka- nje kadrov. Šole bodo po. trebovale strokovne de- lavce — pedagoge, psiho- loge, socialne delavce in po predvidenem programu tudi 57 učiteljev. Ob prizadevanjih za za- ■gotovitev pogojev. Imajo vse šole realne možnosti, da do leta 1985 preidejo na celodnevno bivanje. Za ta cilj pa bo treba usme- riti intenzivno delo v na- črtno usmerjanje v peda- goški poklic, pospešeno bo treba graditi učiteljska stanovanja, dopolnjevati strokovne službe, dogra- jevati šole, povečati šte- vilo odelkov podaljšanega bivanja ter načrtno kupo- vati opremo In učila. Na osnovi gradiva in številnih razgovorov je koordinacijski odbor pri SZDL proučil možnosti šol za prehod na celodnevno bivanje v žalski občini In sestavil vrstni red šol, fci bi v naslednjih letih lahJco postopno prehajale na ce. lodnevno bivanje. Tako bi že z letošnjim šolskim le- tom pričeli s celodnevno šolo v Taboru, na Vran- skem in v Preboldu, na- slednje leto v Braslovčah In v Letušu, v Žalcu pa bi s celodnevno šolo pričeli do leta 1980. JANEZ VEDENIK TUDI IZ SAMOPRISPEVKA NA ZELENICI NOV VRTEC Ravno danes pred enim tednom so odprli na Zelenici nov oddelek vzgojno varstve- ne ustanove »Anice Cernejeve« v Celju. V njem je na voljo 48 mest, vendar so za- radi velikih potreb sprejeli že 51 otrok v varstvo novega oddelka, ki bo pričel z de- lom 1. septembra, otroci pa so bili zanj vpisani že v mesecu juniju. Nov oddelek je lep in funkcionalen, čeprav je v pritličju novozgrajene stolpnice. To pa je obe- nem tudi primer in zgled za ostale novogradnje v večjih stanovanjskih soseskah. Novi vrtec je bil namreč že vključen v načrtovanje stolpnice, s tem pa so bili zmanj- šani stroški za razliko od drugih primerov, kjer v stolpnicah adaptirajo stanovanja in jih spreminjajo v vrtce. Omenjeni oddelek je veljal okoli 120 starih milijonov in je popolnoma opremljen, tudi z igračami. Foto: D. MEDVED IŠČEMO NOV ROMAN! Drage bralke in bralci Novega tednika! Vabimo vas, da že zdaj pričnete razmišljati, kaj bi bUo dobro ob- javiti v NT, ko se bo iztekel roman Hči grofa Blagaja. Naj vas nikar ne bega naš predlog, saj roman še ni pri koncu in bo še lep čas polnil stolpce vašega ča- snika. Le pravočasno bi radi zagotovili dobro branje. Res je, to Je naša skrb In tudi mi mislimo na nov roman, le da tokrat vabimo tudi vas, drage bralke in bralci, da sami sodelujete pri tem izbiranj« in od- ločanju. ZATO VAS VABIMO, DA SODELUJETE V IZBIRANJU NOVEGA ROMANA DO KONČAJ MESECA SEPTEMBRA 1975. i Pošljite nam svoje predloge. Nova imena literarnih del lahko so tudi tuja, pošljite pa nam tudi svoje predloge, kaj bi radi braU, kaj v:un Je najbolj všeč. Vaše pretUoge bomo tudi nagradili. Prva nagrada bo 500,00 dinarjev, druga in tretja pa bosta praktični nagradi. Zato veselo na delo, pobrskajte po spominu, starih skrinjah In polieah. VeKko sreče pri delu vam i^imo in kmalu pišite. ŠE LAHKO KUPITE CIGANKO St.31 — 7. avgust 1975 NOVI TEDNIK — stran T OBISK MLADIH ROJAKOV LEPO JE BITI V CEUU Kot roj čebelic so se za- podili proti vratom Kaju- hovega doma. Pritiskali so na zvonec in nestrpno čaka- li, da jim bo kdo odprl. Končno je le prišla tovari- šica Anita in široko odprla vrata. Otroci so jo veselo pozdravljali in že so izgini- li nekje v zgornjem nadstrop- ju. Počakala sem, da so otro- ci odšli, nato pa sem pri- stopila k Jošku Hudlu, nji- hovemu učitelju. Pravzaprav bi morala že uvodoma po- vedati, da so bili otroci na ši mladi rojaki, koroški Slo- venci iz Avstrije in da so bili tega dne na kratkem obisku v Celju. Vračali so se namreč iz Baske, kjer so skupaj s celjskimi otroci le- tovali v tamkajšnji koloni- ji ter se domov gredoč usta- vili pri nas. No, Joška Hud- la sem poprosila, naj me se znani s peščico svojih učen- cev, saj sem se želela z nji- mi pogovoriti o marsičem. Seveda mi je prijazni uči- telj takoj ustregel in pripe- ljal nekaj deklet, ki so mi za uvod zaigrale in zapele pesmi Mi smo pa tam na Koroškem doma, nato pa so se odzvale sproščenemu po- menku. Povedale so mi, da jim je bilo zelo lepo v Baski m da so navezale precej pri- jateljskih stikov z mladimi celjskimi letoviščarji. Vendar pa jim je bilo všeč tudi v Celju, posebej še zaradi za- nimivih zgodovinskih spo- menikov. Naš pogovor se je nato zasukal na šolo, na dom, na dejavnost v kultur- noprosvetnih društvih. Nobe- ne zagrenjenosti nisem začu- tila v njihovih odgovorih, le rahlo zadržane so bile. Pa so se ob domači pesmi zo- pet sproščeno nasmejale. Pred dvema letoma je da- lo Slavistično društvo iz Ce- lja prvič pobudo za obisk koroških otrok pri nas. Dru- štvo je organiziralo tudi pro- stovoljno zbiralno akcijo med učitelji šol celjske re- gije in z zbranimi prispevki financiralo letovanje petnaj- stih otrok iz okolice Pliber- ka in Suhe v celjski koloni- ji v Baski. Letos se je to število povečalo na 33, nekaj čez dvajset otrok s Koroške- ga pa je bilo na počitnicah v Izoli, kjer imajo svojo ko- lonijo otroci žalske občine. Ob koncu mojega srečanja z mladimi rojaki s Koroške- ga smo se vsi skupaj zbra- li v veliki spalnici. Otroci so se nakopičili na posteljo, se objeli in zapeli: Mi se ima- mo radi... Sicer pa, poglej- te fotografijo! DAMJANA STAMEJCIC PRIJETNI SPOMINI NA BAŠKO v Celjski počitniški dom, ki stoji v lepi Baski, je prejšnji četrtek odpotovala že četrta izmena otrok, da se bo v štirinajstih dneh lahko naužila sonca, kopanja tn prijetnih poletnih doživetij. Pred odhodom prve skupine smo napisali nekaj več o organizaciji in vodstvu leto- vanja, danes pa lahko pove- mo še kaj o življenju. če kot pedagoški vodja predšolske izmene povem či- sto po resnici, me je glede na čustveno nezrelost in splošno nesamostojnost pred- Solskdh otrok vedno nekoliko strah, ali se bo vse dobro končalo v zadovoljstvo otrok Jn staršev, predvsem pa nas, ki so nam bih otroci zau- pani. Zdaj, ko je, vse za nami, upamo, da smo izpol- nili pričakovanja. Verjetno so zgovorni otroci doma še in še pripovedovali o tem tn onem, kaj vse so v Baski doživeli: o svojih tovarišicah, ki so skrbele, da bo vsak dan lep in bogat z nečim novim, zanimivim, o tem, da se nihče več ne boji morja - to, da je slano, pa jih sploh nič več ne moti. Ce bi bili na morju še nekaj dni, bi bilo plavalcev še več. Po- membno je to, da so vsi otroci v vodi uživali in da jih je bilo vedno najtežje spraviti ven. Domala vsi, ra- zen »ta velikih« so se kopali goli, kar ni bila nobena nu- distična atrakcija. Upmo, da je fotografija ene izmed sku- pin, ki jo je vodila tovarišica Metka, dovolj zgovorna. Da se nismo samo kopali, pred- vsem takrat ne, ko nas je motil dež ali premočan ve- ter, naj pove posnetek z mo- dne revije, kjer je 23 mane- kenov prikazovalo oblačila za različne priložnosti, pred- vsem za bolj vroče In včasih nekoliko prismuknjene p>o- lebne dni. Za »dolgo modo« so prišla zelo prav sicer kra/t ka krila tovarišic, za večerno toaleto pa so bile prav pri- kladne spalne srajce. Tudi pižame so imele svojstven modni navdih. Za presene- čenje z ekskluzivnimi modeli pa so poskrbeli zdravnik Vojko, trener Vaški in tova- rišica Metka. Obraze maneke- nov so polepšale tovarišice vzgojiteljice. Ker je snemala televizija, (ta pravi snemalec s kartonasto škatlo na A lestvi), je bila trema nasto- pajočih toliko večja. To naj bo tudi eno izmed opravičil, če so prinesli otroci domov v garderobi kaj zamenjanega (mimogi^de — vsi predmeti brez označenih lastnikov se nahajajo na Centru za soci- alno delo), čeprav temu ni kriva samo modna revija. O naših letpih trenutkih bi lahko povedali še marsikaj. Bik) je res lepo, smo si rekli ob zaključnem večeru ob tabomeon ognju. S tem naj zaključim tudi tale zapis, ki mu je žal omejen prostor. Sicer pa, če bi hoteli pove- dati vse, kar smo v Baski doživeli, bi bil Tednik komaj dovolj. ANICA CETKOVIC DOGODKI PTUJSKA KULTURNA SREČANJA v avgustu im septembru se bodo v Ptuju ssvrsitiila že tretja ptujsika kulturna srečanja. Organizator teh sre- čanj je temeljna kulturna skupnost v Ptuju. Kreditna banka Maribor s podružnico v Ptuju pa financira levji delež teh prireditev, saj bo prispevala v ta namen 90.000 din. Letošnji program ptujskih kulturnih srečanj obsega kar 19 kulturnih prireditev. V avgustu bo kultumo- umetniško društvo Njegoš iz Cetinja priredilo večer črnogorske tn druge jugoslovanske fodklore. Sledila bo velika domača folklorna revija v Markovcih pri Ptuju. Poleg slikarske razstave akademskega slikarja Marijana Remca bo še klavirski recital bolg-arskega pianista Antona Dikova ter koncert popularnih dimajskih pojo- čih dečkov. Zadnje tri dni v avgustu pa bo številne obiskovalce zabaval že tradicionalni VII. ptujski festi- val domače glasbe. V septembru pa vd^ja omeniti večer hrvatske in ju- goslovanske folklore, ka ga bo izvedel folklorni ansam- bel Lado iz Zagreba. Zvrstilo se bo tudi več razstm. Med njimi je še posebej zanimiva razstava slikarske kolonije Poetovia in letošnji začetek deila te kodonije na Borlu. V tem mesecu bo še teden jugoslovanskega filhna, gostovalo bo Prešernovo gledališče iz Kranja ter Ko- medija iz Zagreba. Višek umetniškega užitka pa bo prav gotovo nudil večer z altistko Marijo Bitenc-Sam- čevo, basistom Ladkom Korošcem in pianistom Andre- jem Jarcem kakor tuda gostovanje japonskega gledali- šča No-theatre. Te dni je izšel, sicer z dveletno zamudo, tudi Ptuj- ski zbornik. Pravkar pa je v tisku Monografija Ptuja z okolico v oolorju, ki obsega na 60 straneh nekaj čea 100 slik in 40 strani besedila. S tako pestrim kulturnim "program^om povezujejo Ptujčani bogato kulturno tradicijo Ruja z vedno več- jimi potrebami po kulturnih storitvah našega delov- nega človeka v samoupravni družbi. -ma- PREBOLD: USPEŠNI GASILCI Pred dnevi je balo v Langenloisu v Avstrija zani- mivo mednarodno gasiilsko tekmovanje>^ ki se ga je udeležilo več kot tisoč petsto gasilskih desetin. Jugo- slovanska gasilska zveza in Gasilska zveza Slovenaje sta odločili, da nas na tem tekmovanju zastopajo gasiici iz Prebolda. Prebolčani so se iavnsitno odreoaJii, saij so osvojili v mednarodnem delu tekmovanja odličnio tretfje mesto. Za uspeh budi naše isfcreme čestitke. J. V. BRIGADIRJI OBNOVILI PARTIZANSKO BOLNIŠNICO Brigadirji na Kozjanskem so doslej v vseh izmenah pokazali veliko pripravljenost pomagati povsod, kjer se le da. Tako so tudi v t^ dneh obnovili in olepšali par- tizansko bolnišnico na Bohorju. Uredili so okolico, pri- pravili zunaj nekaj klopi, da se utrujeni obiskovalec lahko odpočije, v notranjosti pa so zamenjali stare in preperele lesene dele. V tej akciji so sodelovale vse tri brigade, ki letos delajo na Kozjanskem. Pri tem jim je pomagala tudi Jugoslovanska ljudska armada, ki jih je s svojimi vozili prepeljala na Bohor. DM Ob šentjurskem občinskem prazniku bo v avli stavbe družbenopolitičnih organizacij v Šentjurju razstavljal svoje dkone tudi slikar Goce Kalajdžiski iz Marofa, si- cer likovni pedagog z osnovne šole Planina pri Šent- jurju. Razstava bo odprta 17. avgusta ob 18. uri in bo •trajala do 25. avgusta. Kalajdžiski je svoja likovna dela (sUka tudi akvareil) razstavljal na številnih raz- stavah doma in v svetu. 8. stran — NOVI TEDNIK St. 31 — 7. avgust 1975 PREBOLD 'Kastelka " Minulo soboto so se pre- boldski gledališčniiki pred na- bito polno dvorano predsta- vili krajanom z izvedbo Ka- stelke Vladimira Levstika. 2e takoj na začetiku lahko zapišemo, da je predstava dotTo uspela in da verjfetno nikomur, ki si jo je ogledal, ni bilo žal. Pohvaliti je treba vlogo ma- tere Kastelke. Odigrala jo je Jožica Ocvirkova. Tudi ostali igralci so bili na solidni ravni. Presenetila sta mlada igralca Janez Jager in Miran Novak. Zanimiva je bila scena, ki si jo je zamislil režiser Lojze Fric, predstavo pa je brez dvorna popestrila tudi glasbena spremljava, v ro- kah Marka Eberlinca. Brez dvoma si takšnih predstav še želimo in prepričani smo, da gledališka tradicija v Pre- boldu ne bo zamrla, dokler bodo pri igralski skupini de- lali takšni ljudje kot so re- žiser Lojze Fric, Francka Vrzelak in PaVla Jager. Škoda, da gledališčniki ni- majo svojega prostora, kjer bi lahko vadili, vaje imajo trenutno v kinodvorani in so torej odvisni od filmskih predstav, ki pa so skoraj vsak dan. Zal pa jih iz dvo- rane preganjajo tudi nekateri posame2aiiki. Prav bi bilo, da končno tudi v Preboldu odločijo, kdo je lastnik ki- nodvorane. saj se je treba trenutno za dvorano meniti kar na treh sitaraneh. J. VE. LETO VARSTVA SPOMENIKOV Taborna cerkev na Svetini Le malo je Celjanov, ki hi ne poznali starodavne taborne cerkve na Svetini, saj je Svetina z bližnjo Celj- sko kočo ena najbolj priljubljenih izletniških točk v okolici Celja. Spomeniška služba si prizadeva že dobro desetletje, da bi ta spomenik uredila, saj gre za eno redkih poznosrednjeveških cerkva, ki so v časih nevar- nosti rabile tudi kot trdnjave, še danes so na cerkve- nem zvoniku ohranjene stare strelne line, kakršne po- znamo s starih gradov in mestnih obzidij. Seveda pa to ni edini mik te stavbe. Spomeniško nenavadno dra- gocena je njena celotna arhitektura pa tudi njena opre- ma. Že na zunaj kažejo visoka zašiljena okna in sloki oporniki, da imamo opraviti s stavbo iz gotske dobe. In ko stopimo v notranjost, nas preseneti obok, ki je ves prepreden s kamnitimi rebri. Rebra rastejo iz fi- guralnih konzol, pa tudi tam, kjer se stikajo, so m stičnih ploščah, takoimenovanih sklepnikih, upodobljeni najrazličnejši motim. Na enem izmed teh sklepnikov se je ob koncu 15. stoletja upodobil tudi mojster, ki je stavbo pozidal. Prepoznamo ga po zidarskem kladivu in zidarski žlici, ki ju drži v rokah. Cerkev so že v gotski dobi tudi poslikali. Ves strop so okrasili z or- namentalnim listovjem, tlak pa je bil nekdaj sestav- ljen iz barvitih keramičnih ploščic. Od opreme je spo- meniško posebno dragocena pozno gotska Marija, razen tega pa ima cerkev tudi lep baročni veliki oltar, delo celjskega rezbarja Ferdinanda Galla. Obnova spomenika se zdaj približuje koncu. Odprto ostaja le vprašanje obnove zvonikove kape, saj za to zaenkrat še ni bilo mogoče zagotoviti potrebnih sredstev, šele potem bo stavba tudi na zunaj spet dobila podobo, kakršno je imela nekoč, ko so se v njeno oh ril je zatekali ljudje v sili ali bližajoči se nevarnosti. J. S. 30 LET FILMA IN TEDEN DOMAČEGA FILMA 75 V CELJU Mnogo novega Minuli jugoslovanski filmski festival v Puli je spomnil, da se tudi vse bolj približuje december, ko bo redakcija NT in RC in s tem Celje spet organizator Tedna doma- čega filma. V teh dneh bodo že znani pokrovi- telji TDF, s čimer bodo ob sredstvih celjske in republiške kulturne skup- nosti zagotovljena finan- čna sredstva za to po- membno nacionalno kul- turno manifestacijo. Letošnji TDF bo pome- nil tudi sklep praznovanj ob 30-letnicd domačega filma. Zato mora vsebin- sko in organizacijsko še bolje uspeti kot lanski. Organizacijski odbor, ki ga bo redakcija NT in RC sestavila še v tem mesecu, ne bo imel lah- ke naloge. Ob tvornem sodelovanju vseh nosilcev prireditve, kakor je bilo lani, pa taidi obsežnejši program ne bi smel biti odboru pretrd oreh. Tudi TDF 75 bo ponu- dil poleg filmskega dela več spremnih prireditev in akcij. 2e lani predlagani film- ski program TDF 75 je vseboval nekatere spre- membe. V osrednjem, premiemem delu pred- stavitev in tekmovanja za Badjurove nagrade se- veda ne bo bistvenih no- vosti. Poleg novih sloven- skih filmov bodo v Uni- onu celjski gledalci videli tadi nekatere najboljše filme iz drugih republik. Od slovenskih filmov iz letošnje proizvodnje se bodo za Badjurove nag- rade potegovali trije fil- mi: Čudoviti prah (reži- ser Milan Ljubic), Povest o dobrih ljudeh (France Štigiic) in Med strahom in dolžnostjo (Vojko Du- letič). če bodo končali s snemanjem, kar je malo verjetno, bomo v Celju morda prvi videli film Bele breze (Boštjana Hladnika). Film so zače- li snemati pred dnevi na celjskem območju. V pre- mierni program bo uvr- ščen tudi koprodukoijski film Rdeča zemlja (Toni Jankovič). V širši izbor filmov iz drugih republik pa so uvrščeni filmi Pav- le Pavlovič (Puriša Džor- dževič). Hiša (Bogdan 2i- žič), Smrt Dure Dako- viča (Milan Jokič), Mati- ja Gubec (Vatroslav Mi- mica), Prezimovanje v Jakobsfieldu (Branko Ba- uer) in drugi. V konceptu letošnje pri- reditve je, da bi v TDF 75 predstavili tudi po naj- boljši film iz vsake re- publike in avtonomne pokrajine, predvajali ret- rospektivo del Mirka Gro- bi er j a in Franceta Kos- mača ter najmlajšim pri- kazali revijo najboljših povojnih mladinskih jugo- slovanskih filmov. Morda se bo odbor odločil še za eno novost — da bo vključil v revijo najbolj- ših mladinskih filmov iz Jugoslavije še sedem fil- mov iz kinematografije dežel v razvoju, če bodo za to pobudo realne mož- nosti, v filmskem prog- ramu tudi ne bodo manj- kali kratki filmi. Posebnost letošnjega TDF bo razširitev prire- ditve na celotno celjsko območje. Odbor bo neka- terim občinam predlagal organizacijo posebnih pre- mier domačih filmov — s predstavitvijo filmske ekipe, s pogovori s film- skimi delaivci in z dru- gimi spremnimi priredit- vami. V podružbijanju filmske politike in film- ske dejavnosti bo taka organizacijska izpopolni- tev dobrodošla in bo še naglasila pomen Tedna domačega filma kot osred- nje slovenske filmske manifestacije, še posebej letos, ko proslavjamo 30 let filmske ustvarjalnosti v svobodni Jugoslaviji. čeprav bo za filmsko občinstvo najzanimivejši filmski program in z njim srečanja z najpopu- larnejšimi domačimi igral- ci, pa so se že lani vse- binsko in kultumopolitič- no izredno obnesle spre- mne prireditve. Na prvo mesto spremnih dogod- kov v TDF moramo po- staviti filmska srečanja z mladino na šolah in z de- lavci v kolektivih. Pred- videna je razstava doma- čega in tujega tiska ter literature o filmu in film- ski vzgoji. Razstava bo v pomoč predvsem prosvet- nim delavcem, ki v okvi- ru slovenskega jezika s književnostjo od lani na- menjajo več ur filmski vzgoji. Izostati ne bi sme- la razstava jugoslovanske- ga filmskega plakata. Po- jjestrili bi jo lahko z naj- boljšimi tovrstnimi deli iz tujine. Letošnji TDF bo moral tudi z akademijo ali dru- go priložnostno slovesno- stjo opozoriti na 30-letni- co domačega filma. Vsebinski del TDF 75 bo zajel še srečanje ama- terskih filmskih delavcev iz Slovenije in posvet o filmskih klubih, posvet slovenskih filmskih kriti- kov in publicistov o spremljanju filmske prob- lematike in filmskega programa v informativ- nih sredstvih ter sreča- nje mentorjev filmske vzgoje. Ker bo v Celju sklepna prireditev ob 30- letnici domačega filma, bo organizator povabil v Celje tudi vse filmske de- lavce, ki se že več kot dvajset let ukvarjajo s sedmo umetnostjo. Možnosti in idej za obo- gatitev velikega jubileja domačega filma v TDF je še precej. Organizacijski odbor bo moral še preg- ledati, kako so uresniče- na nekatera stališča s lanskih posvetov in kaj je potrebno še storiti za afirmacijo filma, filmske ustvarjalnosti in filmske vzgoje vse do srede de- cembra, ko bo slovesen začetek TDF v Celju. Že danes lahko zapiše- mo, da bo TDF 75 ob so- delovanju Društva sloven- skih filmskih delavcev, STOPA in vseh ljubiteljev domačega filma nedvom- no vrh manifesta,cij ob 30-letnici jugoslovanskega filma v Sloveniji. J. V. »TEDEN DOMAČEGA FILMA« Srečanje z dervišem še se spominjate Tedna domačega filma »v Celju lansko leto od 12. do 18. de- cembra? Kaj se ga ne bi! Zato se tudi spominjate zna- nega jugoslovanskega filma Derviš in smrt. Ustvarjalci tega filma so prišli na celj- sko premiere (Voja Mirič, Bata Zivojinovič, Zoran Hri- stič — skladatelj). Takrat sem izkoristil nekaj trenut- kov prostega časa za kratek intervju z Vojo Miričem, ki je bil v tem filmu kreator glavne vloge, ob že prej ome- njenem Bati Živojinoviču, Borisu Dvorniku in Oliveri Katarini. Film, zanj sta sce- narij po romanu Meše Se- limoviča napisala Borislav Mihajlovič in Zdravko Veli- mirovič (režiser) govori o prijateljstvu in ljubezni v začetku 19. stoletja v Bosni, ko so tam vladali Turki. Vlo- ga Voje Miriča ni bila pre- prosta, saj je kot derviš Ah- med NuTudin bil vseskozi prepričan v svoje delo in res- ničnost svoje dogme, kot je zapisal v filmski publikaciji Tedna domačega filma Vladi- mir Kocjančič. Kritik je Vo- jo Miriča imenoval v lan- skoletnem filmu Derviš in smrt kot najboljšega igralca tega leta, kljub drugačnemu mnenju puljske filmske kri- tike. — Kako ste sprejeli vlo. go Ahmeda Nurudina v fil- mu Derviš in smrt, ki je ta- ko zahtevna ravno zaradi svo- je globoko človeške izpoved, ne zahtevnosti? — Vloga je res terjala ve- liko laapora ia naj kar uvo- doma pvovem, da zame sko- rajda več fizičnega kot du- hovnega. To pa zaradi tega, ker smo film snemali v po- letju v Mostarju, pa si lahko mislite, kakšna vročina je v Mostarju — tam proti štiri- desetim gre živo srebro. Ob- lečen sem bil v težak plašč, prav debel je bil in malce kosmat. Igralci z manjšimi vlogami so prihajali na sne- manje, odigrali tisto nekaj kadrov in šli. Mene pa je Zdravko Velimirovič kar ho- tel imeti ob sebi. Kuhal sem se v tisti vročini in trpel na soncu, da v nobenem filmu tako. če naredim primerja- vo med težavami fizične na- rave in moj duhovni prispe- vek k vlogi, je prav gotovo močnejša tista fizična plat. No, s tem nočem reči, da sem sicer to vlogo kar mi- mogrede opravil. To še zda- leč ne. Bilo je mnogo pri- prav, spreminjajna, dogovo- rov. Z režiserjem sva odlično sodelovala. — Ko ste že kdaj prej prebrali roman Meše Seli- moviča, ste si predstavljali, da bi lahko bili vi ta derviš? — Ne, tega si nisem mislil. Moram reči, da je to velika vloga, če so tudi druge ob njej dovolj trdne in človeško (tudi negativno človeško) izo- blikovane in postavljene v prostor celotne filmske za- snove. V tej vlogi, v tej ose- bi, osebnosti, se dogaja toli- ko stvari, da je težko osta- ti skozi vso povezanost, ki jo terja dokončna filmska po- doba. Ostajati zvest enotne- mu vsebinskem« izročilu. Boj med življenjem in smrt- jo, razdovjenost, pa dogme in cilji, vse to se še danes, so že dolgo in še bodo dol- go osnovne prvine našega bitja in nehanja. In kot vam je znano, nastaja film dru- gače kot povezana gledališ- ka vaja in končno predstava. Tu pa hodiš iz kadra v ka- der, zdaj si radosten, zdaj pK)trt. Več ali manj si na preži — kot igralec, ki te sledi kamera. — Kako lahko povezujete svoje gledališke ali filmske stvaritve s privatnim življe. njem? — Prav gotovo se to da pove- zovati. Vsak igralec igra tudi sebe, čeprav bi v čisti po- Voja >Iiri« klicnosti igralstva lahko ter- jali režiserji od nas katero- koli vlogo. Toda režiserji do- bro vedo, da to v življenju tako ne more biti, če pa je, je slabo. Saj se da tu in tam resnično igrati, še res- nično menjati v drugo oseb- nost, toda v bistu ostajaš !e v SA^oji koži. Igralec mora biti prepričljiv, če tega ne doseže, je njegovo delo za- man, človeško življenje in delo sta zapleteni stvari, a v bistvu zelo preprosti. Na eni strani je resnica in na drugi laž. Tako je tudi s človekom. Je dober in slab, čeprav se marsikdaj v eni sami osebi prepletata dve osebnosti. Seveda je to tre- ba dobro prikazati, zato smo igralci tudi poklicani. Kako ste sprejeli vabilo za celjski Teden domačega filma? , — Bil sem prijetno presff nečen kot vsi moji kolegi, ki so danes tudi v Celju — Bata in Zoran. IX>mačemu filmu so takšne prireditve v veli ko korist, saj ga popularizi rajo, obveščajo občinstvo c dosežkih domače kinemato graf i je. Takšne manifestacije če so dobro pripravljene, it kot vidim, ste se v Ceijti izredno pripravili tudi pC vsebinski plati, takšne pri prave dajo veliko vsebinsk< težo neki filmski proizvodnji jo okvalificirajo, j^ dajo nel predznak. To pa je tisto, k^ tako pogrešamo v naši filrt ski proizvodnji, vi v Slov« ni j i pa ob majhnem števiM svojih filmov še bolj. " DRAGO MEDVEJ NOVI TEDNIK — stran t ^t. 31 — 7. avgust 1975 FLOSI SO OŽIVELI Na Ljubnem ob Savinji je bilo v nedeljo živahno. Domači turistični delavci so namreč priredili letos že pet- najsti tradicionalni Flosarski bal, ki je zdaj že postal os- rednja turistična prireditev v Gornji Savinjski dolini. Spet so potegnili iz pozabe spla- varje in njihove stare običa- je ter prikazali, kako so si mogli Gornjesavinjčani pred vojno služiti kruh s sprav- ljanjem lesa po Savinji, Savi, Donavi .. . Ljubenski flosarji so tako v nedeljo spet zveza- li splav, ga spustili v vodo ali »vdrli« kot pravijo oni, in se odpeljali po Savinji. Njihova plovba je bila sicer kratka, le nekaj sto metrov je merila. Bila pa je ravno prav dolga, da se je med tem na splavu zgodilo ne- kaj nezaslišanega: med flo- sarji sta se pojavila dva smrkolina, zelenca od nog do glave, da je kar smrdelo okrog njiju! Pa še flosarja bi rada postala, sta dejala. Kakšna sramota za stare flo- sarske mačke! Stvar je bilo treba takoj urediti. Toda, kar tako ju niso mogli pregnati. Pa ju bomo sprejeli medse, so sklenili vrli flosarji, saj zgledata močna in zdrava. Bosta pa »župo« kuhala, če ne bosta za drugo delo pri- merna! Rečeno, storjeno! To- da flosarji so sami »fejst dedci« in ne more vsakdo v njihove vrste! Najprej sta morala fanta prestati težko preizkušnjo: odgovoriti sta morala na tri vprašanja. Stra- šno sta se mučila Branko in njegov »zeleni« tovariš in pomagati jima nista smela niti njuna ugledna »botra«, direktorja podjetij NIVO in GLIN, ki sta bili pokrovite- lja letošnjega bala. No, na težka vprašanja fanta sicer nista pravilno odgovorila, to- flosarjem sta postala po- <^aKi všeč, ker sta bila »korajž- na« in iznajdljiva. Takšnih Pa ni na flosu nikoli preveč! Zato so se odločili, da ju ^do krstili, še prej pa sta korala priseči, »da bosta va- 1'ovala vse flosarske skriv- '^osti, da bosta spoštovala vse zapovedi in besede flosarjev, se ne bosta nikoli prito- ževala čez njihovo hrano in ponašanje in da jim bosta sku- biti čimbolj podobna, v vseh dobrih in slabih la- stnostih . . .« Zdaj sta bila zrela za »mok- ri flosarski krst«, ki sta ga odlično prestala. Bila sta mok- ra zunaj in znotraj, toda ve- sela in ponosna, da sta po- stala prava flosarja! Tako je ljubenska flosar- ska bratovščina dobila še dva postavna »poba«. Tokrat je šlo sicer bolj za šalo, saj po Savinji že vrsto let več ne vozijo splavi. Toda nekoč, pred vojno, so flosarji rav- no na tak način sprejemali v svoje vrste nove stanov- ske tovariše, ki so. nato de- lili z njimi dobro in slabo, veselje in strah na valovih Savinje . . . Lepo vreme in pa seveda glas o flosarskem balu sta privabila v nedeljo na pri- reditveni prostor na Ljub- nem veliko število ljudi, ki so se med osrednjo priredit- vijo, ki je potekala na spla- vu na Savinji, nagnetli na obeh rečnih bregovih. Tako mnogi sploh niso videli, kaj se dogaja na splavu ob bre- gu. Morda bi prav tu veljalo izreči pripombo glede sicer dobro zarhišljene organizaci- je prireditve. Prireditelji bi morali računati na tak prob- lem, saj so na podlagi izku- šenj iz prejšnjih let predvi- devali okrog pet do šest ti- soč obiskovalcev. Poskrbeti bi morali tudi za takšne stva- ri, ki so na videz majhne in neopazne, a se potem poka- žejo včasih kot velike po- manjkljivosti. Drugače, glede namena pri- reditve, pa lahko zapišemo, da je letošnji flosarski bal ljubenskim turističnim delav- cem kar lepo uspel, saj jim je uspelo oživeti še en ka- menček v pisanem mozaiku naše bogate narodopisne zak- ladnice. Upajmo, da bo pri- hodnje leto, ko bodo prire- ditelji spet za nekaj izkušenj bogatejši, še bolje! Tekst: MIRAN KOROŠEC Fotografije: TONE TAVČAR SPODNJA SAVINJSKA DOLINA POVSOD LEPOTA Tudi v Spodnji Savinjski dolini je do- volj možnosti za prijetne nedeljske izlete, čeprav se jdh večina odloča raje za druge predele na našem območju. Žalska občina premore trenutno dva ko- E>alna bazena in to v Preboldu in na Vran- skem. Preboldski kopalni bazen meri pet- deset metrov v dolžino, voda v njem pa ima triindvajset stopinj Celzija. V nepo- sredni bližini kopališča je tudi goJKiiček, v katerem lahko kurite tudi ogenj in je kot nalašč za prirejanje piknikov ob kon- cu tedna. Sicer pa imajo v tamkajšnjem weekend naselju trenutno vse zasedeno. Na bazenu je tudi restavracija, kjer vam E>ostrežejo z vsemi vrstami pijač in jedil. Le malokdo ve, da je v Preboldu še en kamp. To je kamp Dolina, kjer vam je na voljo tudi majhen kopalni bazen, savna, nudijo pa tudi prenočišča. Verjetno najbolje urejena prenočišča v Preboldu in sploh v žalski občini dobite v novi gostilni Filijalka, kjer imajo iz- redno dobro kuhinjo. Marsikdo pa pozna to gostilno tudi f>o tem, da zsnajo iavrstno pripraviti postrvi. Prenočišča lahko dobite v Preboldu tu-: di v gostilnah čmak in Kmet. Vsem, kil se bodo ob koncu tedna namenili v Pi-e-' bold, priporočamo tudi ialete v Dom podi Reško planino in na Goljavo, kjer je lov-^ ski dom. Za obe izletniški točki velja,: da vlada izredna domačnost tn prijaznost: m menda nikomur, ki se bo odločU in' ju obiskal, ne bo žal. Prijeten je tudi: izlet na Dom nad Grižami, kjer je tudi' planinski dom, last planincev iz Zabuko-' vice in Griž, iz Homa pa je lep razgledi na vso Savinjsko dolino, pa tudi na Ce.] Ije. Le malokdo ve, da imajo na Vranskem i kopalni bazen, sicer nima olimpijskih mer,,; je pa zato dobro urejen, voda je čista m\ ima okrog dvajset stopinj. Na bazenu j je tudi restavracija, kjer lahko dobite vse vrste pijač. Bazen je last gostinskega; podjetja Slovan Vransko. Ker je okolica ■ bazena izredno lepa, so se odločili, da bodo j v kratkem zgradili tam tudi prostor za kampiranje. Prijetni so tudi izleti v okolico Bras- lovškega jezera, kjer je tudi gostišče, v katerem vam nudijo jedi na žaru in pa seveda skrbijo tudi za tiste, ki se jih poloti žeja. 2al, imamo v zadnjem času občutek, da postaja okolica jezera vse bolj zanemarjena, škoda! Sicer pa lahko v jezeru lovite tudi ribe tn si lahko naba- vite celodnevno ribiško karto, izposodite pa si lahko tudi čolne. Ko že omenjamo možnosti za izlete v žalski občini, seveda ne smemo pKJzabi- ti na ogled rimskih izkopanin v Šempetru in podzemske jame Pekel v Podlogu, ki je tretja največja v Sloveniji in si jo ve- lja ogledati že zaradi čudovitih kapniških tvorb. Nekoliko slabše je v Six)dnji Savinjski dolini ix>skrbljeno za zabave in turistične prireditve. V nedeljo in soboto bo sioer na sporedu tradicionalni Dan hmeljarjev, na katerem bodo izvolili med drugim tu- di novega hmeljskega starešino in hmelj, sko princeso, kakšnih drugih turustačinih prireditev pa ni. Po vsej verjetnosti bo letos odpadla tudi Preboldska noč, na kateri so vedno • nastopala najbolj znana imena jugoslovanske estrade. Naj jih ome- nimo samo nekaj: Mija Aleksič, Marjana Deržaj, Elda Viler, Tatjana Gros, Tone Fomezzi-Tof in številna drugi. Prav go- tovo si Preboldčani tako prireditev žele, pa verjeitno tudi drugi, ki so prdšh na to prireditev. Da je bila Preboldska noč za- res prijetna prireditev priča tudi dejstvo, da so se je udeleževali celo prebivailca I Trbovelj. | Edina zabava ob sobotah zvečer je ples, ki ga prirejajo mladinoi na bazenu v Pre-' boldu, na plesih pa igra ansambel Jogyj band. Sicer pa lahko tudi v žalski občili j pričakujemo še boljše čase. Vsaj kar se turizma tiče. V kratkem bodo namreč pričeli tudi z gradnjo hote- lov v Preboldu in Žalcu. JANEZ VEDENIK LJUBNO 10. stran — NOVI TEDNIK Št. 31 — 7. avgust 1975 V ŽIGONU NAD LAŠKIM OSTRE KOSE SO ZAPELE Čeravno ročno košnjo vse bolj isamenjujejo mo- torne kosiilnice, je star način še vedno eno najbolj pomembnih m tudi privlačnih opravil. Skušnje v košnji so bile od nekdaj v navadi. Najhitrejši je vselej dajal tempo ostalim koscem, saj ni bila šala, če bi je takle hrust prikosil za pet^jimii. Da bi kmečko delo ne bilo samo delo, da bi bilo ob njem tudi kaj zabave in da bi mladi videli, ka- ko je nekoč šlo vse na roke, so tudi v laški občini priredili tekmo koscev. Pod pokroviteljstvom kme- tijske zadruge v Laškem so v žigonu v nedeljo t^movali kosci v dveh skupinah. V eni skupini so bili kosci, med njimi tudi 65 letni FRANC MOHOR- KO iz Žigona, Prva tri mesta v tej skupini so .si priborili Franc Knez iz Sela, Ivan Razboršek iz Strmce in Jože Lapornik iz Sela. V skupini mlaj^iih razboritežev so bili najboljši naslednji trije: Menko Lapornik, Branko 2lahta in Franc Gunzek. No, koscev je bilo v pivi skupim! šest, v .skupini mlajših pa osem — giledalcev pa kot trave. In to je bil tudi namen prireditve, da bo veselo, spodbud- no — no in tudi kak dinar je priletel, ko je to vroče nedeljsko popoldne zmanjkalo piva. E. O. Nekateri še po starem ZAPIS S POTI NARAVA IN POPRAVKI Makedonija. Dolina ob Var- darju od Skopja do Demir kaplje in potem počez čez Pelagonijo do Prilepa. Tu se je. Če tako rečemo, bogu str- gala vreča z dobrotami, ki so se razsule. Zemljo ogreva toplo sredozem.sko sonce. Tu pa so zime toliko dolge in ostre, da se zemlja v zim- skih mesecih spočije, da je pegetacija celinska, razen pri Strumi, kjer zorijo tudi smok- ve dvakrat letno. Tu je ze- mlja plodna in še vedno je dovolj delovnih rok. Le ne- kaj je manjkalo še desetletje nazaj, da je bila pokrajina revna kot crkvena miš. Cez poletje je bilo premalo moče, saj tu le redko dežuje, če pa že je, potem lije in voda zdrvi čez površino in povz- roča več škode kot koristi. Vsa pokrajina je bila pred leti še puščobna, razen na krpah, ki jih je namakal kak potoček in v posovih ob re- kah in jezerih. Ljudje so be- žaM v svet. Turki č^ Bospor v Malo Azijo, pečelbari (iz- seljenci) po Evropi in v Ame- riko. Toda kjer kaj raste, raste v izobilju, žito, trta, sadje, koruza, sončnice, to- bak, riž in celo bombaž. Narava, ki je imela napa- ko, da ni bilo dežja v polet-' nih mesecih, je dobila po- močnika, človek je posegel vmes. Družba je zbrala de- nar za namakalne naprave, ki črpajo vodo iz rek in aku- mulacijskih jezer. Danes je to področje ena sama ro- dovitna pokrajina z velikan- skimi plantažami trsja, ki daje najslajše grozdje, plan- tažnih sadonosnikov breskev, češenj, hrušk, jabolk. Ko da je položil orjaške preproge, je človek s popravkom na- rave spremenil pokrajino v rodovitno deželo. Kar tu raste, zraste v izo- bilju, vse daleč čez naše pred stave o meri. Celo višnje so debelejše, kot naše najbolj obilne češnje — hrustavke. Ali ni obdarjena dežela, v kateri so vremenske razme- re in podnebje tako različ- ne, da istočasno na trgu lah- ko kupite sočne zdrave če- šnje in višnje, hkrati pa prvo kavadarsko črno grozdje. No, vse to je bilo že nekoč, vendar le ob potokih in re- kah, kjer so mogli kmetje polja namakati. Danes pa so rodne površine nekajkrat več- je in kaj je potem čudnega, če na naših tržnicah make- donski pridelki s ceno kon- kurirajo našim, čeravno jih je treba pripeljati čez 1.000 kilometrov daleč. In vse le zato, ker so ljud- je le z enim samim pose- gom — navodnjavanjem — popravili sicer bogate prirod- r.e pogoj©. ŠE LAHKO KUPITE CIGANKO NOVI STAREŠINA HMELJAR IN PESNIK Na VvSakoletnem »Dne- vu hmeljarjev« imenujejo tudi novega hmeljarskega starešino. V nedeljo bo starešinstvo za obdobje 1975/76 prevzel .'inton Oc- virk iz Grušovelj, Obiska- U smo ga na njegovem domu in se z njim pogo- varjali o tej novi dolžno- sti. Kako ste sprejeli odlo- čitev, da vas imenujejo za novega hmeljarskega starešino? »Takšne pozornosti in zaupanja nisem pričako- val, toda če pomislim, da pri svojih 65 letih že 50 let hmelj ar im morda to priznanje le ni nezaslu- ženo.« Kaj vam to pomeni? »Nam starejšim pomeni to morda tudi zahvalo, da smo vzdržali. Mladim pa naj bi bilo za \'zeled in spodbudo, da bi v hme- ljarstvu ostali zvesti, če- prav vemo, da so zdaj težki časi, vedeti za je treba tudi, da za dežjem sije sonce«. Kakšne so vaše želje? »Moja želja je, da bi bi še dolgo hmeljaril in da bi naša domovina ži- vela v miru.« To nam je Anton Oc- virk povedal o svoji novi dolžnosti. Pri tem pa ka- ko odgovarja na vpraša- nja je čutiti, da se za tr- šato kmečko osebo skriva človek z bogatim besed- nim zakladom in s smis- lom za vse lepo. Kljub temu bi težko zaslutili v njem pesniško dušo. Ka- ko je tudi vse njegovo pesniško snovanje neraz- družno povezano z zemljo nam pove odlomek iz nje- gove i>esmi; Šepet zemlje: Tiho mirno sem zaspala pod odejo zimsko to. Rada bi si odpočila, da spomladi lažje bo. Mirno tiho poslušala kaj po planu dolžna sem rada bi zašepeiala, kaj o sebi, če to smem. Naglo mine čas počitka, kar na hitro se zbudim, da bi malo se preoblekla z mladim cvetjem to želim Kaj, ko treba tvd' je kruha, to jaz dobro vem in za njega nisem gluha, le za tega kdor je len... T. TAVČAR Foto: D. Medved BO HMELJA TOLIKO KOT LANI? Približno 15 dni še loči hmeljarje v Savinjski dohni da bodo začeli obirati hmelj Obiranje se bo letos pričelo 20. avgusta. V dolino bo pri šlo 2 do 3 tisoč obiralcev brnelo pa bo okrog 100 obi ralnih strojev. Kakšna bo letošnja letins je pomočnik glavnega direk torja Kmetijskega kombinati Hmezad ing. Vinko Kolen« povedal naslednje: »Po na šem planu naj bi letos pr: delali okrog 3200 ton hmeljj Zaradi temperaturnih spr< memb in preobilice padavi v mesecu juniju je bil hmeljarska rastlina šokiran in je nastal zastoj v rast Do sedaj poškodbe na hmt lju niso bile takšne kot prejšnih letih, ko je to< uničila okoli 200 ton hmelj: Letos je toča imičila pi bližno okrog 120 ton hmelj tako da računamo, da \ letošnjega pridelka 3000 to Poieg tega je letos na obmc ju Slovenije 180 ha ma hmeljskih površin, na no pa nasadili 81 ha, kar ne 1 nadomestilo pridelka žara skrčenja hmeljišč. Star hm Ijski pregovor Pa pravi, marec in avgust hmelj d« ali jemlje. Od vlage tn te perature je odvisno ali rastlina razvila enakomer in po velikosti češplji ] dotne kobule s primemo 1 ličino lupolina, večjo t< kobule in s tem^ večji h tarski donos.« Kakšna bo letošnja let je odvisno od tega, če spravila pridelika ne bo t* in od vremensklih rasan med spravilom. T, TAVC št. 31 — 7. avgust 1975 NOVI TEDNIKstran 11 pisma PRVI PREDLOGI Na naš razpis za izbiro prihodnjega romana smo že naslednji dan prejeli od naših bralcev pet raz- ličnih ponudb. Pismo, ki smo ga prvega odprli, nam pošilja GRETA VE- LENŠEK iz Celja, Cesta na Ostrožno 131. Ker je to prvo pismo, ki smo ga prejeli, ga objavljamo v celoti: »2e na prvi strani va- šega tednika sem prebra- la Iščemo nov roman! Z veliko vašimi naročniki sem govorila in smo tudi ukrepali. Izbrali smo iz davnih turških časov lep roman Miklova Zala. Ko sprejmem v roke -Novi tednik, ga do konca pre- listam, pK>tem pa najprej preberem roman; pozneje pa še drugo, kadar imam čas. Novi tednik je naj- boljši časopis — v njem zvemo vse novice iz vsega celjskega območja.« ČRNA PIKA ZA LOVCE Lovska družina »Kajuh« Šmartno v R. d. je na svojem družinskem po- svetu preverila pisanje š. N. in ugotovila sledeče: Lovski čuvaj in logar B. R. je na svojem obhodu v kasni jeseni našel mrtve- ga poljskega zajca. Po pregledu in ugotovitvi vzroka pogina, ga je obe- sil na drevo za zimsko hrano siničkam, kot to delamo lovci tudi z je- dri odrtih lisic, kun itd. V zimski dobi ni nobene nevarnosti smradu, do po- mladi pa ptiči ta jedra do golega oberejo. Ce se to ni zgodilo letos, je krivda na mili zimi. LD Kajuh-šmartno v R.d. MrLAN ALAŠEVIČ: brez besed KDO IMA PRAV? Bilo je pred nekaj dne- vi, natanko 30. julija ob 12.45. Zaradi praznega že- lodca sem zavil v najbliž- jo gostilno. Prijazno na- takarico sem vprašal, kaj imajo pripravljenega za pod zob. Med vsemi na- štetimi stvarmi sem iz- bral vampe, pospravil pa sem še dva kosa kruha. Moram priznati, da je bi- lo kar okusno. Ker se mi je mudilo, sem potem, ko sem poje- del, stopil k točilni mizi, naročil še or© in vprašal natakarico za račim. Pa je glasil 20 dinarjev. Med pitjem ore sem miogre- de pogledal na cenik, ki je visel nad točilno mizo in izračunal, da bi moral račun glasiti na 19 dinar- jev. Vprašal sem nataka- rico, čemu razlika. Osor- no mi je odgovorila, da ima navodila o cenah od osebja v kuhinji, ne gle- de na to, kaj je na ceni- ku, ki visi pri točilni mi- zi. Nisem unel časa, da bi še naprej razpravljal o cenah, ampak sem si zapomnil, da sem to ne- prijetnost doživel v go- stilni pri kolodvoru v Šentjurju pri Celju. Stane Novak, Šentjur ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA: 42 30 LET OSVOBODITVE PISE: FRANJO FIJAVŽ GORNJEGRAJSKE ŽRTVE Predvsem pa postane Gornji grad poleg L^ubnega pomembno središče dogodkov, ki so se odvijali po os. voboditvi Gornje Svainjske doline koncem julija .'944. leta. Tu se je pogosto zadrževal štab IV. operativne cone in njegovi vojaški in politični oddelki strokovnih služb, med njimi tudi kulturniška skupina. Gornji grad je med narodnoosvobodilno vojno dosti trpel, doživljal je svoje svetle dni, zmage, a tudi po- raze. Okupator je med vojno požgal 21 hiš in gospo- darskih poslopij. V bojih za osvoboditev trga 1. 8. 1944 je bila požgana graščina, ker se je v njej nahajala in trdovratno upirala okupatorjeva posadka. V borbi se je partizanom predalo 150 nemških vojakov in ver- manov. Na vojne dogodke spominja danes nekoliko spo- minskih plošč, vzidanih v hiše, kjer je bila ta ali ona pomembna partizanska dejavnost. Spomenik pred za- družnim domom nam pove, da je 97 domačinov iz tr- ga m bhžnje okolice žrtvovalo svoja življenja v borbi proti okupatorju. V granitni spomenik vklesana imena preminulih talcev, intemarancev in v borbi padlih par- tizanov zavezujejo današnji rod, da naj ne pozabimo prisluhniti izročilom njihove predanosti slovenskemu narodu v boju za osvoboditev. PREBIVALCI NOVE ŠTIFTE — ZVESTI ZAVEZNIKI Ljudje v naseljiih Nove Štifte, ki obsega kraje Dol, šmiklavž in Tirosek, so doživljali začete narodnoos- vobodilne borbe nekoliko drugače kot ljudje v trgih in mestih, kjer je živelo na sorazmerno majhnem pro- storu veliko prebivalcev. Gibanje je le postopoma za- jemalo čedalje več kmetij v teh hribovitih predelih nad bistro Dreto in prašno cesto, ki vodd iz Gornjega gra- da preko naselij Nove Štifte in čJmivca proti Kamniku. Toda prav ta razpotegnjenost zaselkov in odmaknje- nost med posameznimi domačijama na posameznih sle- menih in vrhovih, ki so na d)esni stiana Drete predhod- nica Menini planini in na levi Kamniškim planinam, je dajala že od prvih začetkov v 1941 letu, tedaj še redkim in majhnim skupinam partizanov, in vse do kraja vojne, kc so bile partizanske enote velike, vselej varno zatočišče. Takrat, ob najtežijih pogojih bojeva- nja, ko je prišlo v te kraje več tisoč nemških vojakov, da bi prečistili področje Gornje Savinjske doline, kot je bil pnmer v decembrskih dneh 1944 leta, so bili partizani povsem odrezani od kmečkih ognjišč. Zasedli so jih nemški vojaki. Tedaj je bilo zelo hudo za parti- zane. Po več dni so nočevali v gozdu in bih brez hra- ne. Enako hudo je bilo tudi za domačine. Ti so ob so- vražnikovih ofenzivah doživeli veliko bridkih dni. Ne le v decembrski ofenzivi, že prej, v mesecu oktobru 1944 leta so prebivalci teh krajev pretrpeli veliko gmot- no škodo, ko je Nemcem uspelo prodreti na osvobo- jeno ozemlje. Zažgali so večje število hiš in gospodar- skih poslopij, ropali so živino, ob življenje je prišlo nekaj ljudi, ki so jih nemškii vojaki vrgli v goreče hiše. ŠOLSKA KRONIKA Vrnimo se v prve dni nemške oflcupacije. Iz kronike šolskega okoliša Nova Štifta za obdobje 1941—45 je Spomenik v Smildavžu (v ozadju Nova Sitifta), posve- čen 43 padlim borcem za svobodo in žrtvam nacistič- nega nasilja 1941—1945. Slika je iz arhiva oboinsikega odbora ZB mozlrske občine. možno razbrati, da so med tamkajšnje prebivalstvo prišli Nemci prvič za veliko noč, v aprilu 1941. leta. Kmalu so spoznali tudi vse tiste, ki so jdm prinašali »novo kulturo«. Nemci so zaplenila prebivalstvu 16. ap- rila vsa motoma vozila, 23. aprila so odpedijali župni- ka, a iz župnišča odnesli vse, kar se je dalo odnesti. Kronist navaja dalje: »šolski pouk je bil prekinjen že 2. aprila. Tedaj nismo slutili, da se bodo silovenski šob zaprla vrata za cela štiri leta. šolske, kakor tudi knji- ge iz javnih knjiižnic, so romale v papirnico. Le redki so jih poskrili na podstrešjih. 16. maja se je pričel pouk v nemščini, šola je postala prava mučilnica za našo deoo. Ničesar niso razumela in se zato ničesar naučiti niso mogli. Kmalu so Nemca odprli tudi tečaj nemškega jezika aa odrasle. Kakor pri mladind, je tu- di pri teh uspeh isjostal. V marcu 1942 je bilo vpisova- nje mladine letnikov 1903—24 v ArbettdieniSt, tako, da bi mladino odpeljali v tuje kraje med Nemce. Mladi fantje so iskali zavetje v gozdovih. Okupator je pripe- ljal vermane. Zasedli so župnišče. Vermani so se na- silno obnašali. Zahtevali so od kmetov maslo, jajca in druga živila in jih pošiljali domov. Vermani so bili v glavnem iz okolice Maribora, Ptuja in drugod.« Tu se kronika iz opisovanja splošnih razmer v tem šolskem okolišu ustavi in preide na opisovanje razmer v šoli. Iz kronike je lepo razvidno, da so tudi v tem hribovitem svetu ravnali Nemci enako kot povsod dru- god. Razvidno je pa tudi, da je ljudstvo z odporom spremljalo okupatorjeve uki-epe in nasilje. Tako lju- dem ni bilo treba kaj dosti pojasnjevati kaj vse lahko pričakujejo od okupatorja, saj so že kar v prvih me- secih okupacije občutili na lastni koži novo oblast. LJUDSTVO ^ JE OKLENILO PARTIZANOV V teh krajih, kot smo že opienUi, ni nastajala or- ganizacija osvobodilne fronte podobno kot v velikih naseljih. Do organiziranja delovanja terenske politične organizacije, predvsem mladinske, je prišlo šele spo- mladi 1943. leta. Toda že v prvih jesenskih mesecih 1941 so prišli v nekatere zaselke prvi partizani. Z nji- mi je prišel nekajkrat v stik gomjegrajski živtnozdrav- niflc Jože Bergant. Da je ta skupina partizanov delova- la na pridobivanju somišljenikov, je F>ovsem jasno. Od teh partizanov je prejel tudi Jože Bergant propagand- no gradivo z naročilom, da ga razširja, čeprav je imel, kot vemo, že prej urejeno iK)vezavo v okviru gomje- grajskih članov OF. Na ta način so si prvi partizani sami ustvarjali oporišča tam, kjer ni bilo terenske or- ganizacije aU vsaj posameznih zaupnikov, ki bi povezo vaai partizane z domačini, jim zagotovili streho in hra- no pri zanesljivih ljudeh. Znano je, da je v te kraje uspelo poslati okrožnemu F>artijskemu komiteju za Savinjsko dolino svoje sode- lavce mnogo pozneje kot v ravninske predele. Ob pre- majhnem številu partijskih kadrov ni nič čudnega, da so se pojavili v gomjegrajski okolici E>olitični akti- visti šele v novembru 1941. leta. Torej za tem, ko je pionir političnega delovanja KP in OF Božo Mravljak že odšel v Ljubljano poročat. Tako zasledimo v nada- ljevanju Mravljakovega delovanja opise in izpovedi preživelih aktivistov, da sta imela Jože Letonja—Kmet, član okrožnega komiteja in njegov sodelavec Vili Re- beršak — Cuk že koncem novembra 1941 v bližini Gor- lijega grada sestanke s simpatizerji odporniškega gi- banja. Pri tem delovanju sta dokajšnjo vlogo odigrala že imenovana Ferdo Zaje in Franc 2mavc — Mrazek. Seveda so vse sile vložili v prvi vrsti, da povežejo sim- patizerje gibanja v krajih, kjer je bilo možno zajeti največji krog ljudi. Tudi potrebe za zveze s partizani še tedaj niso bile tolikšne, da bi se naj posulo v vsa- ko vas, saj so bile i>artizan6ske enote oz. skupinice šele v nastajanju. In takšen položaj je bil takrat tudi v krajih Nove Štifte. Tako so biM partizani na tem po- dročju istočasno prvi agitatorji, ki so pripovedovali ljudem o osvobodilni fronti, o slovenski vojiski in o razmerah v drugih pa-edelih naše zasužnjene domovi- ne. Kmečko prebivalst\io je tem prvoborcem, pc^osto izmučenim, lačnim in slabo oblečenim, rado pomaga- lo. Verjeli so njihovim besedam in sčasoma so se med njimi spletle močne veosi tn prijateljstvo. OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD Rljp Janez Dijaci 1 Zlatka Šarlah VUi VidaU Silva Cerovšek Zvone Artnak PRIZADEVNI MLADI PLESALCI IZ ŠEMPETRA Pred dnevi smo obiskalj prizadevne plesalce folklorne skupine iz Šempetra, ki so v svojem ne- kajletnem delovanju dosegli že precej uspehov, pohval in priznanj. Danes sestavljajo folklorno skupino v glavnem sami mladi ljudje, kar je še bolj pohvalno, saj v zadnjem času opažamo, da se mladi vse manj zanimjo za to dejavnost. Mlade Šempetrane smo povprašali, zakaj so se odločili, da plešejo pri folklorni skupini, spraševali pa smo jih tudi o njihovem delu. Sicer pa preberimo, kaj so nam po- vedali ... . JANEZ DIJACI: »Pri folk- lorni skupini plešem že tre- tje leto. 2^aj sem se odlo- čil, da vadim še sam ne vem. Danes mi ni žal, da so- delujem. Spozmal sem mno- go novih krajev, kjer smo gostovali, same vaje, ki jih imamo trikrat na teden, pa mi omogočajo, da se spro- stim in pozabim na vse skr- bi, ki jih ima tudi mlad člo- vek. Vsi smo dobri prijate- lji in se med sabo raziune- mo, to pa je tudi zagotovi- lo za naše nadalnje delo. Lahko rečem, da mi folklora danes mnogo pomeni in tež- ko bi se ji odpovedal, člo- vek postane kar nekako za- strupljen s tem.« ZLATKA ŠARLAH: »Pri na- šli folklorni skupini plešem že nekaj let in nikdar mi ni prišlo na misel, da bi odne- hala. Ko človek nekaj časa hodi na vaje ter nastope, mu vse skupaj preide v kri in to postane del njegovega življenja. Mislim, da mladi folkloro danes premalo poz- najo. Kje je krivda za tak- šno stanje ne vem, osebno pa sem prepričana, da jo mlademu človeku ne znamo približartii. Morda bi lahko nekaj več o tem seznanili mlade že v osnovni šoli.« VILI VIDALI: »Pri folklo- rni skupiru nastopam pred- vsem zato, ker mi to pred- stavlja neke vrste sprostitev in če tu nastopajo že moji prijatelji, zakaj ne bi še jaz. Precej smo že nastopali, najbolj pa mi je ostal v spominu nastop v Dolini pri Trstu, ko so nas tamkajšnji zamejski Slovenci sprejeli ta- ko, kot doslej še nikjer. Tam šele spozna mlad člo- vek, kaj je domovina in ka- ko znajo ljudje, ki živijo v tujini, ceniti naša narodna izročila.« SILVA CEROVŠEK: »Mlad človek mora biti danes ak- tiven. Jaz sem se odločila m folklorno skupino. Lahko rečem, da tu precej prido- bim. Spoznavam slovenske plese in plese drugih jugo- slovanskih narodov in naro- dnosti, in v folklori sem našla svoj užitek, svoje ve- selje in ne nazadnje tudi del same sebe. In če verjamete ali ne, na vajah si pridobim tudi precej kondicije, saj so zelo naporne, če pa k temu dodam še to, da se v druž- bi članov naše folklorne skupine prav prijetno poču- tim, saj smo skoraj kot dru- žina, potem sploh ne vidim razloga, zakaj ne bi sodelo- vala pri tej skupini.« ZVONE ARTNIK: »Sem vodja folklorne skupine in rečem lahko, da sem z mla- dimi plesalci zadovoljen, saj vaje zelo resno jemljejo in ni nikdar problemov glede obiska. Delujemo pod okri- ljem šempeterske Svobode. Glavni problem so gotovo fi- nančna sredstva, saj je tre- ba imeti skoraj za vsak ples drugačne noše. Največ fi- nančnih sredstev dobimo od žalske kulturne skupnosti, vendar še zdaleč ne zadostu- jejo za normalno delo. Brez idealizma prav gotovo ne bi šlo. Problem pa je tudi glas- bena spremljava. Trenutno nam z vsem razumevanjem pomagata Jože Galič in Voj- ko Golavšek. Upam le, da bosta še naprej sodelovala z nami. Kar pa se repertoarja tiče, naj povem, da plešemo sko- raj vse slovenske plese, v zadnjem času pa smo začeli vaditi tudi plese drugih jugo- slovanskih narodov. Najbol pa smo bih veseli vabila, naj oktobra obiščemo pobrateno občino Kruševac. Za tja se bomo še posebej potrudili.« JAiNEZ VEDEiNIK V NEDEUO V TRNOVUAH „POD .SVOBODNIM SONCEM" V teh poletnih dneh, ko nam vreme dnevno postreže s toplimi žarki aU pa s popoldanskimi plohami in ko ima večina kulturnih institucij, od profesionalnih do amater- skih, letni premor, je v prosvetnem društATi »Zarja« Trnov- Ije vedno živahno. Ne mine dan, da se ne bi tam kaj »do- gajalo«. S tem ne mislimo ničesar senzacionalnega, ampak samo za nadaljevanje redne dejavnosti tega društva, tudi v poletnih mesecih, v tistih dneh, ko se vsi radi namaka- mo v vodi in se predajamo soncu. Pa vendar — ljubezen do gledališkega dela, do odrskega ustvarjanja tudi v teh dneh združuje amaterske entuziaste iz Zarje. 20. julija so se predstavili z Mikelnovo dramatizacijo Finžgarjevega romana »Pod svobodnim soncem«. Mnogo truda, organizacijskega dela in požrtvovalnosti je botrovalo premieri. Seveda je normalno, da gledališčniki iz Trnovelj ne nameravajo ostati pri enkratni uprizoritvi tega dela. Svobodno sonce bo zasijalo v soju žarometov ponovno v nedeljo, 10. avg^usta, ob 20. uri na prizorišču pred prosvet- nim domom v Tmovljah. Do iHmovne uprizoritve pred domačo publiko jih vodi reziUtat premiere, kjer je bil lep obisk kljub dokaj slabi propagandi. Ne smemo prezreti tudi dejstva, da so nekatera pod- jetja razumela prizadevanje društva in priskočila na po- moč. Tako predstave zagotovo ne bi bilo, če ne bi pod- jetje »Remont« z razumevanjem posodilo okoli 130 kva- dratnih metrov plohov in »Petrol« večje število sodov, da so lahko postavili prizorišče na večji površini. Pripomnimo naj, da se je prav s to predstavo prosvetno društvo »Zar- ja« pomnožilo z novimi mladimi ljubitelji odrskih desk iz Celja in upamo, da bodo temu delu ostali zvesti tudi v bodoče. Že tradicionalno sodelovanje z našo armado je tudi to pot dalo svoje rezultate, saj pri predstavi sodeluje večje število mladih fantov — vojakov celjske gavnizije, M jim bo s tem verjetno naše mesto ostalo v leperi spominu, saj so jih mladi iz Trnovelj sprejeli za, svoje. Želimo, da bi v nedeljo, 10. avgusta, svobodno sonce zasijalo na odrskih deskah z vsem žarom, kakor tudi na gostovanjih, ki $01 pripravljajo Tmoveljča/d v Mestnem parkn, na loSkih prireditvah, v Grižah in še kje drugje. Jemejčani in okoličani prav dobro po- majo harmonikarja Maksa Ramšaka. Obi- iskal sem ga na njegovem domu na liičen- ci. Čeprav je bilo zgodnje nedeljsko jurt.ro, torej čas najrazličnejših domačih opravil, je bia takoj pripravljen na razgovor. »Kdaj ste sploh začeli igrati?« »Vse skupaj se je začelo pravzaprav pri vojakih. Tam so mi prsti prvič zaple. saM po čarobnem polju tipk /rajtonerice'. Svojo prvo harmoniko sem sd nadel na ramena pri triindvajsetih. Do sedaj sem menjail že tri .frajtonerice'. Ta, ki jo omam sedaj, je torej že četrta. Kiupil sem jo nekje v Avstriji. Pri utiranju poti v sveit glasbe mi je veliko pomagal moj ko- lega, sicer odličen harmonikar Stanko Mramor.« »Kje vse igrate?« »Povsod. Na godovanjih, na razaiih praznovanjih isa prireditvah .,. predvsem pa na ohcetdih. Tako pade tudi s strani nekaj več cvenka. Igram sam ali pa skupaj z anaiiim klarinetistom Simonom JLahom, ki je že v stari Jugoslaviji igral v 2snani Srotovd skupini.« »Kot muzikant In šaljivec ste prav go- tovo doživeli obilico zanimivih in razbur- ljivih stvari. Se morda kakšnega dogodka še posebej spominjate?« »Takih ostrih, ,špičastih' dogodkov je bilo po veselih drujžbah nič koliko. Ne morem pozabiti nastopa v gostiilni na 'Križnem vrhu, kjer sem tako »močno« in dolgo vlekel meh, da sem dobil dva žulja.« »Vi ste tako rekoč popolnoma doma v svetu harmonike. Povejte nam nekaj: se je začetniku težko naučiti igranja na ta inštrument?« »Ni*i ne, v prvi vrsti je treba kot po- vsod, imeti veselje, malo talenta, pred- vsem pa vehko porcijo dobre volje in potrpljenja.« Tekst in mo: TONE PETEILINŠEK NAŠ JC^ • LOČE: KDl ODGOVOf Ko sem se zac^j Loče, me je pot rn[i tudi k letnemu kopi^^ Bazen je urejen ta^ tok Žičnico. Tu pa « V bazenu niso vgra.jj ve in tako se lahk^ večini šolarji in mW) v vseh nečistočah, prinaša. O tem setp mati pri osebju, kx kopališču. Povedali stanje poslabšalo prta nje nove avtoceste, j žšičnica še več nest> vprašal, kdaj sploJi čistilne naprave, dati nič določenega.|, nekaj let. Nova avtomobili bo tako hitro nared; koča voda prinaša p različnejšega mateiif ne spada v javno k; nja nove avtoceste', biti opravičilo za o ; govornim pa vpraši i šlo še tako naprej' • ŠENTJUR: ZAKLJUČ PLAVALN v šentjurskem 1 čili s plavalno šolo, 35 učencev IV. raz Vseh tečajnikov ba čez 70, vendar jih i prišla le polovica, otrok na ta tečaj ni nali prav. Saj je bi H zadnja priložnosl strokovnim vodstvc uči plavati. Zelo fc bi tudi zunanje š.' otrok neplavalcev dnevne plavalne šol sti so, bazen je, z« šole tudi finance. • DRAMLJE CESTE , Pred meseci otv govnica je izredno njej je v primerjj pK>rastel kar za 7( nekaj let ni bilo i lokala je bife prt dobro obiskan in Rekonstrukcija Trnovca do Dram< no podjetje Celje je in vse kaže, d na tej relaciji voz cesta bo približno melj imela prikl Pravkar so za ta deteljice- v teku dela, ki so v celot tovljena sta že dv stova za nadvoz; avtocesta izročena promet protd Dn čal. • LJUBEČr NA NOG IGRIŠČL Zadnjo soboto Ljubečni »nogom dicionalnd nogom merili Debeli in gledalci so se igi šli miroljubno z lažji suhec, ki 4« kg, najtežja dt gramov. Oboji prihodnje leto m vidimo prizor ia poškodoval in iz odnesti kar na lO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE j al skozi n zanesla 3jin kraiju. jezijo po- problem. ne napra- V veliki ,pajo tudi >k s sabo yl pozani- >sleno na (te, se je radi grad- esar dobi sem jih namestiti ieli pove- 3 šele čez [K> še-ne pa kot te- nogo naj. »nage, ki Jato grad- ne more banje. Od. dolgo bo so »aklju- jbiskovalo ovne šole. pralo bita Silno šolo Id svojih nSso rav- aj bi rek- (trok pod iačno na. : bilo, da I« večina toke 10- ■» možno- ,1 pa imajo E. R. DVA TTOva bla- 1 Promet v mjo staro I kraju že listinskega i i izredno *iten. I ceste od jVaja cest- ?napredu- a do zime atfaltii. Ta od Dra- jivtocesto. v obliki temeljska iina. Izgo- afiska mo- pomladi > bo tudi Lifto pove- E.R. l(EM imeli v ef V tra- e*^ se pK> , S^<>raj 500 raz- Naj- j^ tehtal .lrl37 kilo- of^ bodo ij^netku tfc se je i^trebno breol • MISS LOŠKIH POLET- NIH PRIREDITEV 75 Kako že nekaj let zapored, tako so tudi letos na gmdu Pogled v Ločah prejšnjo nedeljo izvoHili mdss loških poletnih kulturnih prireditev. Žirijo so sestavljali nastopajoči sami: Boba Ste- fanovdč, Edvin Pliser, Vladimir Sa- mec ... Na odru se je pojavilo osem kandidatk, izzmed katerih se je žirija odločila za Slavico Sodržnik iz Sloven- skih' Konjic. Slavica ni skrivala svoje- ga zadovoljstva. Za odrom sem jo po- prosil za kratek pomepek. Se vsa navduišena in presenečenai je povedala, da je prvič sodelovala na takšnem tek- movanju in da prvega mesta nikakor ni pričakovala. Stara je 19 let. Po po- klicu je frizerka, zaposlena pa je v Celju. Vso prireditev je vodil napovedova- lec RTV Ljubljana Jože Logar, ki je nadomestil prej napovedanega Marja- na Kralja. Za smeh in obro voljo je poskrbel mariborski hiunorist Vinko M. šimek — Jaka šraufciger — nepo- sredni proizvajalec. Po končanem pro- gramu je za ples in zabavo igral an- sambel SVI^TNIKI iz Loč. T. P. • POLETJE NA SLOVENIKI Gradnja bodoče Slovenike med Ho- čamii in Levcem kljub nekaterim teža- vam napreduje. Res ne gre vse po na. drtih, ki so jih sprejeli pred začetkom gradnje. Vendar pa graditelji obljub- ljajo, da bo del ceste med Hočami in Slovenskimi Konjicami odprt že pozi- mi. Celotna trasa pa bo izročena na- menu do julija prihodnje leto. Delavci Primorja iz Ajdovščine, ki delajo na Slovemki med Celjem in Dramljami so pridni tudi v teh vročih in dopustniških dneh. V objektiv smo jih ujeli v Lju. bečni, kjer so pred dnevi prebili cesto med Vojnikom in Teharjem. Vzporedno pa gradijo ceste za nadvoze in podvo- ze. V doMžini dveh kilometrov so tudi že položili betonsko stabilizacijo, ki jo na po'Sinetku vidimo, kot črn trak na trasi. OBRNJENI AFORIIMI Pri žetvi jih je več kot pri setvi. Kmet molze krave, kmeta pa kdor le utegne. V vinu je resnica, zato vsi v — abstinenco! Z jezikom lahko več nakoplješ kot s krampom. Tudi jezik je lahko zlati rudnik. Carina in davkarija ti zaplenita še smeh. življenje je polno rokad: tam kjer bi morali biti prisotni možgani, imamo oči, tam pa kjer so oči, nas motijo možgani. HERMAN MUSEC RESNIČNO, ČEPRAV NEVERJETNO • Na zemeljski obli se ljudje bavijo z najrazličnej- šimi poklici in dejavnostjo. Najneverjetnejšo dejavnost menda opravljajo prebivalci danskega otoka Fane. Ti živijo od izvoza deževnikov — črvov, ki jih v tonah pošiljajo po vsem svetu. • Veliki slap Marmore, v bližini meseteca Terni v Italiji (280 m visoko pregrajo so Rimljani zgradili 272 let pred našim štetjem »posluje« le čez vikend, v so- boto in nedeljo. Čez teden se voda namreč uporab- lja za industrijo, zato takrat slap ne »obratuje«. • Če bi se milijon ljudi prijelo za roke in zaplesali kolo, bi to bilo dolgo 1650 km. Kolo bi bila dolga ka- ča, ki bi se vila od Celja do Gjevgelije in nazaj do Beograda. • Več kot polovica ljudi na zemeljski krogli še ni vi- dela snega, razen morda na razglednici. Če bo šlo tako naprej kot kažeta dve zadnji zimi, snega kmalu ne bo več videla prva polovica, zato ga bo pa druga. 9 Polža nepravično smatramo za počasneta. Rekord v počasnosti drži morska zvezda. Njena hitrost znaša 0,16 mm na sekundo, polževa pa že 0,9 mm na se- kundo. 9 V južno ameriško reko Amazonko se izliva 1100 pritokov, Amazonka pa izlije v Ocean petino vse teko- če vode na zemeljski krogli. • V ameriški državi Oregon so leta 1852 ljudje me- njavali zlato za sol. Kolikor dekagramov soli toliko čistega zlata. • Čebele predstavljajo še vedno »letalski čudež« — zatrjujejo nekateri letalski izvedenci. Letala lahko prepeljejo tovor, ki je po teži enak četrtini letala, če- bela pa prenese tovor težak kolikor tudi sama tehta. 9 Sladoled se je prvič pojavil na mizi rimskega im- peratorja Nerona leta 62. Neron je naročil, da soko- vom raznih plodov primešajo med in sneg, servira pa Čuvaj Foto: D. Medved naj se v preharjih. Sneg so za to priliko prinašali po- sebni tekači z vrhov Apeninskih planin. • Kača ringla, ki živi v Indiji in Južni Ameriki lahko na pet metrov oddaljenosti »pljune« strup točno v oko človeku, ki se JI približuje. • Človek, ki živi povprečno 75 let v tem času 24 let prespi, 14 let govori (nekateri seveda mnogo več), 6 let pa je. (Izbral ne prevedel: JI) VERJELI AU NE VERJELI MALA AMKEm MLADI IN VOJAKI Nedvomno ni veliko kasarn v Sloveniji in verjetno tudi v Jugoslaviji, katerih mladi vojaki bi bili poleg svojih rednih dolžnosti, tako dejavni, kot so vojaki celjskega gamizona. Naj povemo, da njihove sekcije svobodnih dejavnosti ne delujejo samo v Celju, pač pa sega njihova dejavnost od Velenja do Hrastnika. Milan Aksentijevlč, p. polkovnik, komandant ce- ljskega gamizona: »Pove- zava naših vojakov z mladimi celjske regije je zadnje čase zelo močna. Ce je le mogoče se odzo- vemo vabilu k sodelova- nju in ko na koncu po- tegnemo črto čez vse, nam je prijetno pri srcu, ko vidimo, kaj vse smo naredili. Poglejte samo to vitrino, ki kaže le del- ček naše aktivnosti. (Res- nično je bila natrpana pokalov in priznanj). Mi- slim, da je zelo prav, da se naši vojaki čim bolj povezujejo z vsemi in predvsem z mladimi iz- ven kasarne, saj so le ti del njih.« Sveto Dobričič, vojak, v \ civilu ing.-arhitekt: »Zelo < sem srečen in vesel, da ' lahko kot vojak delujem ] v stroki, ki sem jo vešč; in s tem poleg svoje vo-} jaške obveznosti naredim s kaj praktičnega in vved- ] nega. Tako sem na pri- ' mer v škof ji vasi urba-; nistično uredil okolico j spomenika in ureditev i športnega centra. Ker je ^ vse skupaj narejeno za j neverjetno majhno ceno, sem vesel, da sem k te- ] mu prispeval svoj delež. \ Lep je občutek, da lahko ; kot vojak sodeluješ z oi-; VUi in jim pomagaš.« i Bojan Porok, p. poroč- nik, predsednik mladin- ske konference kasarne: »Naša organizacija je bila osnovana šele pred letom dni, vendar smo že pre- brodil začetne težave, če- prav so možnosti za so- delovanje z mladino v celjski regiji večje, kot dopušča naš prosti čas, imamo vso podporo in razumevanje s strani ko- mandanta. V povezavi z mladino v raznih krajih organizirarno proslave, plese, delovne akcije in pohode, kot je bil na pri- mer pohod po poteh 14. divizije. S povezavo z mladino sem vsekakor ze- lo zadovoljen.« Branislav Jovič, vojak: »Kot vojak se počutim jselo prijetno, verjetno za- to, ker sem zelo zapo- slen. Sem sekretar mla- dinske organizacije in vodja glasbene sekcije. Z zabavnim ansamblom,, kjer pojem in igram or- gle, smo v zadnjih 11 mesecih veliko nastopali, saj smo imeli preko 70 nastopov. Največ priznanj pa smo dobili na tekmo- vanju vojaških ansam- blov v Ljubljani. Zelo sem zadovoljen z delom sekcije in povezovanjem z mladino na celjskem območju. Takšno sodelo- vanje si žeUm še vna- prej. Djuro Dunitrijevič, vo- jak: »Vsak vojak se bolje počuti, če lahko poleg rednih vojaških obvezno- sti počenja še kaj dru- gega. Pri našem ansam- blu, ki je poleg športne sekcije najbolj aktiven, igram kitaro in bas kita- ro, včasih pa tudi zapo- jem. Kjerkoli nastopamo nas mladi lepo sprejme- jo, največ pa nam po- meni to, ko se z njimi lahko pogovorimo o živ- ljenju in probleinatiki mladih ljudi. V takih tre- nutkih človek kar izgubi občutek, da je vojak. Zahvaljujoč razumevanju starešin, se mladi vojaki, ki so se našli v Celju malone iz vse Jugoslavije, udej- stvujejo na vseh večjih proslavah, prireditvah, šport- nih srečanjih itd. Vsekakor je to zelo pK>ziitivna stran delovanja, saj s tem vojak poleg svojih vojaških ve- ščin spoznava okolico, ljudi in predvsem svoje sovrst- nike, konec koncev pa je s tem njegovo bivanje daleč od doma, prijetnejše. Kako so zadovoljni s povezavo mladinci v naši r&giji, smo povprašali nekaj vojakov in starešin. — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE 14. stran — NOVI TEDNIK St. 31 — 7. avgust 1975 KONČAN JE 22. FESTIVAL JUGOSLOVANSKEGA IGRANEGA FILMA 1975 V PULJU MALO ČUDNA ^^^^^^^ ^^^^^^^ IBbsi ill^^^ll^ Pravzaprav smo se že kar malo naveličali mor- j a, i>esmi škržatov in bož- jega lenarjenja. Nam Šta- jercem je deset dni mor- skega dopusta kar prav odmerjenih, kaj več ko- maj da bi prenesli. No, če sem iskrena, jaz, ki nekako nisem tipična šta- jerka, ga prenesem več, zato pa imam, žal, zelo tipično, povprečno štajer- sko denarnico, kar pa se na koncu izide enako. Pa kaj govoričim, saj je moj namen pravzaprav pisati o puljskem film- skem festivalu, kd se Je pravkar končal. Namreč, zadnje dni dopusta sem prvič spremljala že 22. festival jugoslovanskega igranega filma in ker tu- di Celje postaja festival- sko mesto (sami se tega še najbrž ne zavedamo), sem nekako bolj odprtih oči spremljala organiza- cijo festivala z namenom, da bi se česa naučili. Ker je teden domačega filma šele v decembru, bo tudi moje razmišlja- nje bolj počitniško in manj resno, kar pa ne pomeni, da nam ni treba že zdaj resno misliti na TDF in njegovo organiza- cijo. Puljčani imajo rimskega cesarja Vespazijana res- nično v čislih in to up- ravičeno, saj je bil tako daljnoviden kot maloka- teri p>olittk današnjih dni, ker je že takrat mislil na filmsko kulturo bolj kot vse naše kulturne skupnosti skupaj. No, kakršen je že bdi takrat čas, ni mogel gledata v areno, ki jo je zgradil sebi v čast, filmov, kaj- ti niso se še rodiU neka- teri poznejši zelo pomem- bni fiziki, zato je lahko užival le v borbi gladia- torjev, če bi ta dobri mož živel v današnjem času, bi prav gotovo opu- stil financiranje takih športov in več denarja primaknil kulturi in izo- braževanju. Ker pa tega. kot pravim, ni mogel sto- riti, se po neiunnem še kar naprej zgledujemo po njem. Celjani Rimljanom ne moremo biti tako hvalež- ni: zapustili so nam bore malo uporabnih reči. Ra- zen lepega imena in mu- zejskih eksponatov men- da ničesar več. In tako, žal, nimamo arene, v ka- teri bi si Celjani z oko- ličani lahko nmožično ogledali dosežke domače- ga filma. Toda, kot je rekla lisica,, da je gro- zdje, ki ga ni dosegla, kislo, pravim tudi jaz, tako je bolje: saj v de- cembru vendar dežuje, sneži in še kaj, arena pa nima strehe. Saj še poleti nismo vami F>od milim nebom, ko padajo skoraj sekire z neba. Torej, kar zadeva are- no, se res ne moremo zgledovati po Puli, lahko pa se zgledujemo po pulj- ski publiki, ki množično do zadnjega kanma pol- ni amfiteater in aktivno spremlja vsak večer po dva filma iz izbora naj- boljših prispelih filmov na festival. Tej publiki se pozna filmska kultura in po mojem povprečnem, morda manj laičnem mnenju, bi publika ob- jektivneje ocenila filme, kot je to storila strokov- na žirija,' ki se je letos obnašala manj strokovno, toda v to se ne bom spuščala. Razen čudovite publike, ki pa je sad filmske sa- movzgoje, se lahko zgle- dujemo po velikih lepa- kih različnih filmov, ki po vsem mestu vabijo v areno. Celotna Pula si je nadela svečam filmski vi- dez. Ljudje se pogovar- jajo o tem, kar so videli na filmskem platnu, oce- njujejo, razvrščajo, celo stavijo, kdo bo prejel zla- to areno. Vsak dan izide pK>sebna istrska izdaja Večernjega lista, ki je po- svečena filmskemu festi- valu. O vsakem filmu, ki je na sporedu, je publika podrobno obveščena vna- prej. Kar domače sem se po- čutila, saj smo Slovenci sodelovali s štirimi celo- večernimi filmi in pobrali lepo število nagrad in pri- znanj. Pa še premalo! Lahko, da je moja preso- ja premalo objektivna (to mi bo vsaj kdo očital), vendar skušam biti pra- vična. Pomladni veter, ki je bil na sporedu prvi dan, je občinstvo dobro spre- jelo, film pa ni bil pred- vajan v konkurenci, mar- več v informativni sek- ciji in ostal tako seveda brez priznanj. Tudi čudoviti prah Mi- lana Ljubica, posnet po delu Vjekoslava Kaleba, je požel med publiko pre- cejšen uspeh, žirija pa je podelila samo diplomo Silvu Božiču za uspešen debi; ponjo je prišel v vo- jaški suknji, in Marjanu Megliču za izjemno kva- tetno delo na tonski ob- delavi. Glede na to, kako je ži- rija razdelila nagrade, menim, da je čudoviti prah bolj zaslužil brona- sto areno kot Okovani šoferji, jugoslovansko-sov- jetska koprodukcija reži- serja Vladimira Pavlovi- ča. Baje so sami Rusi priznali, da je zanič, jaz pa sem med predvaja- njem zaspala, kar se mi še v življenju ni zgodilo. Zbudila me je pripomba iz občinstva, da film še za v WC ni dober, kaj šele za v areno. Ta iz- java sicer ni v skladu s prej omenjeno o kultur- ni publiki, ampak dejstvo pa je, da izjeme potrju- jejo pravilo. Pa ti tak fim prejme bronasto are- no za režijo! Tudi na novinarski kon- ferenci je bilo EMDstavlje- no vprašanje te nagrade, toda predsednik žirije se ni prav znašel in ni podal nobene obrazložit- ve, češ, da žirija tega ni dolžna storiti. Pa pusti- mo to! Štigličev film Povest o dobrih ljudeh je bil sreč- ne roke (občutek sem imela, da je treba imeti pri tej žiriji preg srečo kot kvaliteto). Prejel je veliko bronasto areno. Ol- ga Kacjan (zaslužila bi zlato) je dobila srebrno areno za žensko vlogo (Katica), Rudi Vavpotič zlato za snemalno delo in Uroš Krek prav tako zlato za glasbo. Povest o dobrih ljudeh je bil za- me eden najboljših fil- mov festivala in publika ga je z navdušenjem sprejela, o tem so pri- čali številni aplavzi med predavanjem. V Celju ga bomo videli, prav tako tu- di čudoviti prah v decem- bru na tednu domačega filma. Najbolje se je med na- šimi filmi odrezal nam že znani Strah Matjaža Klopčiča. Naj kar našte- jem: zlata arena za re- žijo Matjažu Klopčiču, zlata arena za epizodno vlogo Angelca Hlebce, zlata arena za scenogra- fijo ing. Niku Matulu, zlata arena za moško vlogo Ljubi Tadiču in di- ploma za kostimiografijo Alenki Bartlovi. Sicer pa je veliko zla- to areno dobil solidno narejen film s sodobno temo Kuča v režiji Bog- dana 2ižiča. Kot je pove- dal sam, je posnet po resničnem dogodku. Veli- ko srebrno areno si je prislužil film Zimo vanje v Jakobsfeldu, publika pa ga je izglasovala za svoj film in je tako prejel še nagrado Jelen. Izredno zanimiv je bil tudi Hitler iz našega sokaka s po- dobno temo kot Zimova- nje v Jakobsfeldu. Kaj bomo od tega vi- deli v Celju, še ne vem. Gotovo čudoviti prah in Povest o dobrih ljudeh, morda bo gotov film Med strahom in dolž- nostjo, govorijo pa še o nekem presenečenju. V Vibi hranijo kopico od- ličnih kratkih filmov, ki bi bdli zares vredni og- leda, morda jih bomo vi- deli v posebnem prog- ramu. Ce bomo na film mis- lili tudi sicer in ne samo v decembru, bomo posta- U nekoč pravo filmsko mesto — morda kot Pula. MAJDA UMNIK Silvu Božiču (na sliki z Ljubišo Samardžičem) je režija dodelila diplomo za uspe- šen debut v filmu Milana Ljubica »Čudoviti prah« po romanu Vekoslava Kaleba. Prizor iz filma »Povest o dobrih ljudeh«. Študentka AGRFTV Olga Kacjanova iz Ljubljane je za vlogo slepe Katice prejela srebrno areno. Na sliki je z Batom Živo- jinovičem. 5t. 31 — 7. avgust 1975 NOVI TEDNIK ~ stran 15 ŠE DVA ZAPISA IZ VRBJA Ni VSE PRALNI STROJ Pred meseci smo se ustavili v prijetnem na- selju Vrbje pri 2alcu, kjer je uredništo Novega tednika in Radia Celje pripravilo leteče uredni- štvo. Saj veste z kaj gre? Skupina novinarjev se zbere, pogovori o kraju z odgovornimi krajani in potem z njihovo pomočjo »prečeše« kraj po dolgem in počez ter iz njega iz- brska vse, kar je intere- santnega za bralca. Obi- skujemo zlasti tiste kra- je, kamor naše »pero« ve- likokrat ali pa, skoraj, nikdar ne zaide. In zdaj brskamo p>o beležnicah in postajamo melanholični ob vsem, kar vidimo v njih zapi- sanega. Melanholični in prijetno »naravni« ob pri- merih, ki so daleč proč od tehnike, strojev, hru- šča in napetosti. Ste se že kdaj vprašali, kaj bi, če ne bi imeli pralnega stroja? Se kaj jezite, če se vam pokvari? Kako boste pral i potem? Jo j, roke bodo skelele, ko bo treba drgniti in žuliti! Hm, to so bih časi, ko smo tako prali, danes je pa drugače, se namuzne- te- in pogledate v snežno- bel pralni stroj. Ta je go- tovo danes vaš najboljši prijatelj, da ne upošteva- mo moža, ki naj bi bil še vedno na prvem me- stu. Kaj pa če ni elektri- ke? Ah če se kaj pokva- ri in na vse pretege išče- te moža, ki bi vam stroj popravil? Takrat postaja- jo lasje Sivi! Pa i>erilo tudi! No, drugače je — še vsaj zaenkrat — pri šar- teljovih v Vrbju pri Žal- cu. Saj imajo v hiši, ki stoji ob potoku Lava in ga obkrožajo vrbe, pralni stroj, samo zunaj pa ima- jo perišče! Naravno peri- šče! Za deset peric! Mala tovarna, pravzaprav. Ma- rija šartelj se je preseli- la (ali priženila!) v Vrbje pred 37 leti. Lepo urejena hiša stoji tik ob Lavi, ki je prijetno mrzla in či- sta (to malo manj v zad- njem času!)! Za vsak pri- mer so postavili deset kamnitih perilnikov in nad njimi streho — za primer dežja! Da vsaj pe- rice ne bodo mokre. »O, ja. še hodijo sem prat! Kar veliko jih je! Iz Vrbja in Roj in Žal- ca.« Kaj pa perejo? »No, kaj? Cote, jasno! Cote, ta debele in delov- ne. Marsikdo še nima pralnega stroja ah pa se mu ga škoda zdi za vsa- ko stvar!« Kako pa pripeljejo »co- te«? »Z vozom.« Je perišče vedno polno? »Kakor kdaj.« Voda... »Od leta 1938, ko sem prišla sem pa do letos ne pomnim, da je ne bi bilo. Pred štirimi leti je bilo sicer malce težko, vendar je šlo.« Imate edini perišče? »Tako veliko, ja. Saj so ob Lavi še manjša, z enim ali dvema penščema, bolj za šalo ali kaj nujnega. Naše je pa le veliko . . .« Ga mislite obdržati? »Ce je, naj bo. Nikoli ne veste, kdaj vam bo od- povedal pralni stroj. Pra- ti je pa treba, kajne?« Pa roke? Nič ne trpijo v mrzli tekoči vodi? »Trpijo že, trpijo, opra- no pa tudi mora biti!« Tako menijo pri šarte- Ijovih v Vrbju, ki imajo verjet.no eno največjih, če ne največje perišče na te- koči vodi v cel j.ski regiji. To je po svoje posebnost, ki v današnjem stehnizi- ranem svetu pomeni pre- cej. Upamo, da bo tudi v prihodnje ostalo vsaj pri tem, da bomo lahko kdaj pa kdaj opazovali perice, ko »mlatijo« po perišču in izpirajo v teko- či, mrzli Lavi. Dokler bo pač Lava tako čista, da ne bomo ven dobili bolj umazanega perila, kot smo ga dali v vodo! Sicer pa., hudo je, da nas v današnjem stehniziranem svetu tudi narava zapu- šča! Tekst: TONE VRABL Foto: DRAGO MEDVED »Kako dolgo še?« razmišlja šarteljeva mama To je slavno vrbensko perišče, ki je še vedno »aktivno« Čevljar pri šestinosemdesetih Spomin je veliko vre- den, heležnica pa še več. V spominu marsikaj zble- di, v beležnici pa ostane vse tako lepo zapisano, kot so povedali! Tako je bilo tudi ob našem zad- njem (in prvem) obisku pri Antonu Kovaču, po domače Glazarjevemu atu, ki živi skupaj s hčerko Slavico v prijetni, mali hišici, vsej beli od sonca, tam v Vrbju med vrba- mi in potočku Lavi. Okoli hiše je veliko zelenja in svežega zraka pa droben pes, ki je bolj za okras, kot za čuvaja hiše ter lju- di, ki živijo v njej. Glažarjev ata je prav gotovo med najstarejšimi Vrbjani in zato — tako naj bi vsaj bilo — tudi veliko ve! Sicer ni pravi Vrbjan, saj je bil rojen v Kasazah in eno leto je bil star, ko so ga iz Go- tovelj pripeljali v Vrbje, kjer je tudi in bo ostal. Učiti se je šel za čevljar- ja in to v Žalec k Marti- nu šketa. Potem je s se- demnajstimi leti odšel ma- lo na potep po Evropi in bil leta 1915 ranjen v Do- brdobu, ko je služil v 87. celjskem polku. Potem se je vrnil v Vrbje in tam tudi ostal. »Do 1939 leta sem imel obrt. »Suhe« sem delal. Takrat se skoraj nič ni zaslužilo in je bila stra- šno velika revščina. No, ampak tisti »suhi« so dr- žali, bili so vse kaj dru- gega, kot danes,« se spo- minja Glažarjev ata, hčer- ka Slavica, ki živi z njim, pa ga gleda z blagimi oč- mi in prikimava, kot bi hotela reči. da, tako je. ■.'.Tu je bila prva velika poplava 1899, druga pa 1901. Voda je pri oknih notri tekla. Naša hiša, ki je stara okoli 90 let, je na najnižjem in zato ved- no najbolj izpostavljena. Ta majhnih poplav se spominjam. Vsako leto je bila po ena, dve, včasih tudi na teden po tri. Hu- do je bilo tudi leta 1932, ko nas je skoraj vse hu- dič vzel. Takrat sem imel 27 panjev čebel, ki sem jih hotel rešiti. 15 mi jih je voda odnesla.« Potok Lava, ki teče ob njegovi hiši, ima več iz- virkov, ki so odvisni od nivoja Savinje. En izvi- rek ima tudi tik ob hiši. Včasih je bilo tam tudi veliko rib, ki jih danes skoraj ni več. Glažarjev ata so bili Glažarjev ata s hčerko Slavico med prvimi v. Vrbju, ki so dobili v hišo luč ... »Ja, res je. Tu so ži- veli usmiljeni bratje in prior Majcen je začel kot prvi delati elektrarno. Gradili so jo Italijani. Že leta 1918 smo imeli trije v Vrbju luč, ker smo po- magali Majcnu. To smo bili Ivan Kačev pa Slam- nikov Janez in jaz, ki sem za graditelje čevlje delal. Iz elektrarne smo napeljali »štrom« pa je svetilo. Turbina še danes tam stoji, elektrarne pa seveda ni več.« Slavica: »Kot otroci smo hodili tja pa so nam kru- ha dali, joj, kako dober kruh so imeli. Veste, ta- krat je bilo težko za kruh, ne pa tako kot danes, ko ga vidiš vsepovsod leža- ti.« Glažarjev ata: »In ved- no so bili pri nas po dva, trije mlini za belo moko in zmes. Z vozovi sta po dva para konj peljala mo- ko do današnje gostilne Rizmal v Žalcu, od tam dalje pa po en par naprej v Celje. To je trajalo, do- kler sem jaz v šolo ho- dil« Kako pa je s čevlji, jih še delate? ^ »še in to za hčerko. Veste, je invalid in te- žko dobi primerne čevlje. Samo za hčerko jih na- redim. Zadnje sem ji na- pravil pred dvemi leti. Zdaj pa ji bom spet.« Pravi, da bo šel v Ce- lje, kupil »leder« in jih naredil. »Najraje nosim atove čevlje, tako »komot« so in mehki. Veste, oni or- topedski stanejo enajst starih tisočakov pa še prej se zrabijo,« pripoveduje Slavica'' in ljubeče pogle- da očeta, ki bo še enkrat prijel za čevljarske pripo- močke in naredil za hčer- ko čevlje. Potem smo od- šli še ven pred hišo na zelen travnik, da sva jih z Dragom slikala. Posta- vila sta se ob potok pred vrbe, ki sta jih sama na- sadila. Nekaj simbolične- ga je v tem, saj je tudi kraj dobil ime po vrbah. Ko smo se poslovili, sta se vrnila v hišo in ponov- no po detajlih začela — ne vem kolikokrat že! — obnavljati bogato zgodbo Čeh pri tem sodeloval tu- vita v majhni, beli hišici sredi zelenja in vode. Tekst: TONE VRABL Foto: DRAGO MEDVED 16. stran — NOVI TEDNIK St. 31 — 7. avgust 197} CHRIS JOHNSON UUBIM TO DEŽELO Tako je dejala mlada Američanka, doma iz Kansasa. V Jugoslavijo je prišla službe- no, delat v naša gledališča. Povabil jo je ljubljanski in tudi Celju dobro znani režiser Zvone Šedlbauer. Prvič sem jo srečal v celjski gledališki hiši, ko se je sprehajala po odru z veli- kim načrtom pod roko. V obveznih kavbojkah in z očali na nosu. Nič ameriška ni bila videti, Chris je popoklicu »light designer« ali po naše oblikovalec luči v dobesednem prevodu. Skrbi za odrsko razsvetljavo in je v celjskem gledališču za predstavo renesančnega Loren- zaccia premetala vse reflektorje na odru, tudi tiste, ki jih je Bogo Les varno desetletja pustil kar na istem mestu ... Sicer pa, danes nimam namena pisati o Chris kot gledališki delavki. Tokrat bo tekel zapis o tej simpatični Američanki kot o fizični delavki, saj sem jo »zalotil« v brigadi na Kozjanskem z lopato in krampom v roki, v Zdolah, kjer so kopali jarek za vodovod. — Chrifi, kako ste zašli na Kozjansko med briga- dirje? — Ko sem delala proti koncu sezone v celjskem gledališču, sem nekega dne videla na televiziji od- dajo o brigadirjih, o Koz- janskem. Zamikali so me ti ljudje, kraji, šla sem. Tako vsaj koristno pre- življam počitnice v tej de- želi, ki sem jo vzljubila. — Torej ste že nekaj časa pri nas. — O, ,(yes). (Potem se nasmehrie in se sploh kar naprej smeji). Prišla sem iz (reče: Kenzes tn zate- gne, kot bi bil Kenzes sa- mo njen...). Ljudje v gledališču hitro najdemo stik. Hotela sem spoznati Jugoslavijo. — Pa ste jo vsaj malo poznali že prej? — Nič. Doma sem z de- žele, oče ima velik ka- mion. Nismo se nikoli po- govarjail o Jugoslaviji, saj nismo vedeli, kje je. Po- zneje kot človek študira, ko mu knjige nekako po- stanejo intemacionala, pa znanstva, šele potem vi- diš, da je razen ZDA §e še kakšna manjša država kje na svetu. Tako sem preko Zvoneta Sedlbauer- ja prišla k vam. — V brigadi ste že tret jo izmeno, vKdim, na ro- kah imate polno žuljev, za- kaj tako vztrajate? — Zame je takšna de- lovna akcija prava psihič- na in fizična rekreacija. Malo sem že shujšala, od- počila si bom oči, na od- ru je vedno malce temač- no, Pa zatohlo. Tukaj pa je svoboda, čeprav cel dan fizično delamo. Od sedmih zjutraj do enih ali pa celo dlje, če je treba. — Dolgo vas ni bilo do- ma. Kaj vam torej pome- ni pošta, jo hitro spre.1e- mate od doma? — Ja, v sedmih dneh dobim pismo od doma. Seveda »par avion«, dru- gače bi čakala dva mese ca. Včasih mi doma kaj posnamejo na magnetofon- sko kaseto, pa potem po slušam, imam v LJublja- ni magnetofon. Doma imam še brata, ki je sta- rejši od mene In že ima družino, sestra pa tudi študira nekaj za teater. — V Jugoslaviji ste fe Ian'i od septembra. Kam boste šli, ko boste kon- čali delo pri nas? — To bo verjetno Sele naslednje leto jimija. Raj- žala bom v Anglijo, zatem pa bom videla: ah v Av- stralijo ali v Kanado. Ka- kršne bodo kaj razmere. — Kaj pa vaša mama pravi, ko vas tako dolgo ni doma? — Jo raje ne vprašam. — Imate doma kakšno ljubezen? _ ?i — Rekli ste, da ste to deželo vzljubih. Bili ste tudi v Srbiji na štiri- dnevni akciji »Morava«. Res, kako vam je všeč pri nas? — Ou, (tako ozko to re če), tukaj je čudovito. Vse. Zemlja, ljudje. Predvsem ljudje. Veliko bolj svo- bodni, kot sem si to pred- stavljala, sproščeni, pose- bno mladi. Ce bi hotela kdaj imeti še kje kakšen dom, bi to bilo zagotovo v Sloveniji. — Kakšni so Kozjanci? — Dobri, predobri za ti- sto, kar imiajo. Seveda ti- sti, ki jim pomagamo. Do- bri so tudi tisti, ki jim ni treba pomagati, hočem reči, da so dobri po srcu. Prvič v življenju jih zdaj srečujem in jih verjetno ne bom nikoli več. Ko bom odšla od vas, pa mi bodo ostali v srcu. V duš; ti to ostane, kot kakšna pesem iz mladih dm, ki jo še na starost brundaš. To mi je pri vas najbolj všeč. Vsi smo v brigadi pomešani. Zato imam zdaj jezikovne probleme. Ko- maj sem se malo naučila slovensko (lepo reče: daj mi mir!) sem že v briga- di, kjer v večini govorijo srbohrvaško. Še sreča, da zna vodja čete dobro an- gleško. — Kako kaj hrana? — Mhm! Najraje imam domači kruh in domače vino. Tisto, kako se že reče ... (in je rekla men- da virštajnčan, pa jih ni črkovnih znakov na tem svetu, s katerimi bi zna) zabeležiti njeno zvočno in- terpretacijo te znamenite besede). Rada imam tudi ribe (■white fish), pa krompir, toda tega ne smem jesti, ker redi, jaz moram shujšati. — Torej vam .je briga- dirsko življenje všeč? — Kako mi ne bi bilo. Mladi smo nekako po vsem svetu enaki. Hitro se prilagodimo, znamo tudi potrpeti, če je treba, Čeprav starej.še generacije niso tega mnenja. Zato vztrajam že v četrto izme- no in bom šla s Kozjan- skega koncem avgusta, ko bodo odšli vsi brigadirji, vs' moji prijatelji. — Chris, je kakšna mo- žnost, da se spet srev-amo v Jugosiavi.ji rechno čez dva,iset let? — Yes, yes. whv not! DRAGO MEDVED Z našimi rokami in mislimi lahko ustvar,jamo mir IICI GROFA BLAGAJA 13 RADC MURNU Zaradi ozkih rešetk na oknih^ dečko sprva ni mogel razločiti vseh stvari v mračni sobi. Ko so se oči prila- godile poltemi, je videl na stenah rdečkaste opone z ve- zanimi srebrnimi listi, na tleh pa debele pisane preproge. Med majhno pečjo in zidano omaro je stala nizka mizica. Ob stenah je videl široke klopi s krasnimi blazinami. Pri- jetno je dišalo po rožni vodi. Zadovoljen je opazil paša, da motri hunama dečka z radostnim zanimanjem. »Omar, to je tvoja matUa je velel. »Ubogaj jo! Fatima, skrbi mi za otroka, dokler ne dorasle za vaje vojaka-ju- naka!« »Pojdi k meni, ljubi deček!« ga je pozdravila hunama in ga poljubila. »Ljubila te bom kakor svojega pravega sina. Ali boš imel tudi ti mene rad?« Omar je pogledal mlado prijazno gospo ves srečen — kakor v blaženih sanjah. Po ciganski navadi je naglo pokleknil in poljubil rob njenih širokih dolgih di- mij nad safianovima šolenčkoma. Fatima ga je dvignila in ga rahlo potegnila k sebi na minder. »Ah, kako lepo je pri vas!« je kliknil Omar. »In ti vsa drugačna, kakor huda čirikli. Tako si dobra, kakor moja prava mamica! Imel te bom zelo rad. Včasih vidim v sanjah angela. Taka si ti!« Prvikrat je videl Osman paša, da se je Fatima veselo prisrčno zasmejala. čutil je, da se mu budi in oglaša v srcu nekaj nežnega nekaj milega. Ker se pa turškemu paši, poveljniku grozovitih janičarjev in drugih neusmilje- nih divjakov, ne spodobi kazati ginjenosti, je gromko za- kašljal in odšel iz harema. »Kje so te ugrabili cigani!« je vprašala Fatima. »Ne vem. Sonakaj mi je povedal, da sem doma daleč v večerni deželi.« Hanuma je šla k vratom gledat, ali ni nikogar v pred- sobi. »Ali si Hrvat?« je šepetala, ko se je vrnila k dečku. »Nemara sem Hrvat... kako bi vedel kaj takega?« »Omar, pazi!« je velela tiho. »Midva sva oba tujca v tej trdnjavi. Hrvatica sem. Osman jMša je prihrumel s svojimi divjimi četami v našo deželo, uplenil mnogo kri- stijanov, tudi mene. Kadar boš večji, ti povem več, zdaj me še ne bi razumel.« Njene oči so zastrmele, kakor bi gledala v dalji straš- ne dogodke. »Ali je paša tako hud?« se je bal Omar. »Ubogaj ga! Strašen je, kadar se ljuti; sicer je dober človek. Nič se ne boj!« Omar je težko dihal in včasih vprašujoče pogledal hunamo. Vzdihnil je globoko in nagnil glavo. »Ljubi Omar^ kajne da bi mi rad še nekaj povedal? Govori!« Gladila ga je po licu in mu ljubko gledala v plahe oči. Prvikrat po dolgem času ga je gladila zopet mehka ženska roka; prvikrat po dolgih letih je gledal v sočutne nežne oči, poslušal mili glas; prvikrat po dolgi dobi muč- nega siromaštva je zopet dihal prijetno ozračje razkošja in bogastva. Mlada duša je čutila, da je našla plemenito zavetnico. Topilo se mu je srce in zaihtel je od blaženosti. »Govori, Omarček! Zaupaj mi, ne boj se, da bi te iz- dala!« Omar je zardel in povesil oči. Poklekijil je na minder- ju, se lahno oprl na njene rame in zašepetal Fatimi na uho: »Deklica sem . . .« »Ubogi otrok!« se je začudila in prestrašila hunama. Poljubila ga je, ga objela in vzela v naročje. »Ostati mo- raš Omar! Izgubljen si, če spozna paša, da si dekle. Po slušaj me . . .!« Skozi rešetke se je rumenilo in zlatilo zahodno nebo. Fatima hanuma je dajala Omarju nasvete, kakršne bi mo- gla dajati le rodna mati svoji hčerki. Na malem vrtu vranduškega gradu sta sedela junij- skega dopoldne leta 1471 Fatima hanuma in sedemnajst- letni Omar na pisani preprogi pod dehtečim košatim ore- hom. Blaga sapa, rojena na srednjebosenskih planinah, je pihljala preko ogretega grajskega obzidja, zibala mlade rožne grme orehe, slive in obzidno vinsko brajdo in se igrala z zeleno turško zastavo, ki je osmo leto vihrala nad debelo okroglo kulo ter x belim polmesecem in belo zvez- do oznanjala zmago sultana Mehmeda Drugega nad za njim bosenskim kraljem Štefanom Tomaševičem. Fatima si je bila odmotala nežni beloltsasti pajčola v pišu ji je trepetal po črnih laseh, po shujšanih rama Uveli, orumeneli obraz je sklanjala nad vezenje. Z^vrat, bolezen ji je bila vtisnila temnomodre kolobarje pod tru ne upadle oči. Poleg nje je sedel zdravo ogoreli Omar s podvitir. nogama in marljivo izrezoval puščice. Malone štiri leta domoval v svečanotihem zagorju pri Asman paši. Snat red, blagovonjavi gorski zrak in tečna hrana, vse to r. je okrepilo vitko telo, ki ga je pokrivala široka temr sinja janicarska suknja, segajoča do podkolen in ohlap rdeče hlače. ■ »Kako dolgo je že, odkar so odšli naši?« je vprai Omar. »Skoraj bo mesec. Vrniti se morajo vsak čas.« Ko je ghazi Isa paša, prvi bosenski begleberg ali s tanov namestnik, izvedel po svojih ogleduhih, da mlat počasni cesar Friderik Tretji in modri nemški knezi državnem zboru v Ratisboni prazno slamo je udaril — leto že tretjikrat — s petnajst tisoč jezdeci skozi Hrvaš pri Vinici na Kranjsko. Med njimi je bil vranduški Osm paša s svojimi divjaki. »Da niso naših pobili ali polovili?« je povzel Omar odložil puščico in nož. Jel si je previjati belordeči turh< da so se videli kratki zlatorumeni lasje. »Ah^ nihče se jim ne ustavlja,« je dejala mlada numa žalostno. »Kmet je revež. Gospoda v svojih var. gradovih se ne briga zanj. On sam pa nima in ne zna kati orožja. Naši divjajo, kakor se jim ljubi. Saj poz\ Mohamedov nauk: Greh je ubiti psa ali konja; toda i stjanu vzeti vse, tudi življenje, to je koristno in zaslužn Omar je vstal in šel po stopnicah na obzidni hodi V obližju trdnjave so med sadnim drevjem dremale j visokimi očrnelimi strehami rumene ilovnate koče, dr postavljene na robu strmin in prepadov. Na vogalih } tov so na visokih drogovih visele konjske lobanje za i stvo pred strelo in točo. Včasih je smuknila belo omc na žena med bornimi hišicami, včasih je zakričal otr sicer je biLo vse dolgočasno in zaspano. §t. 31 — 7. avgust 1975 NOVI TEDNIK — stran 17 KOZJANSKO IN BRIGADIRJI dombo trdnejši še pred nekaj meseci nista Miha in Julka Leskovšek iz žegarja na Kozjanskem nič kaj optimistično gledala v prihodnost. Potres lani junija jima je namreč moč. no poškodoi^al in razmajal že itak staro hišo in v njenih zidovih so zarezale velike razpoke. Danes pa sta obraza Leskovškovih dveh že bolj vedra. Sredi julija so pri- šli brigadirji iz brigade Rdečega križa, podrli stare razpokane zidove in pozidali iz opeke nove, močnejše. Pri tem je Rdeči križ Slovenije prispeval velik del gradbenega materiala: dvajset vreč cementa, dva kamiona peska in več sto kosov opeke. Miha in Julka kar ne moreta verjeti. V njunih očeh so solze, ko govorita o brigadirjih. Si- cer pa vse povedo že Mihove besefie: »Kri bi dal zanje .. .« Leskovškova dva se bo- jita samo, kaj bo, ker je zdaj zmanjkalo gradbenega materiala. Upata, da jima bo- do dobri ljudje pomagali vsaj še toliko, da bosta zgradila še zgornjo ploščo^ da bo- sta pozimi na toplem. TEKST: MIRAN KOROŠEC FOTOGRAFIJE: DRAGO MEDVED SLATINA PRI PONIKVI KOSCI SO TEKMOVALI v nedeljo, 3. 8. 1975 je bila v krajev- ni skupnosti Ponikva — vas Slatina tek- ma koscev; prireditev je organizirala osnovna organizacija ZSM mladih kmečkih proizvajalcev Slatina. Povab- ljeni so bili predstavniki občinske kon- ference ZSM, predsedniki posameznih osnovnih organizacij in predsta\'niki lovskega dru&tva. Posebno izbrana komisija je stro- kovno ocenila in določila vrstni red posameznih tekmovalcev — koscev, ti pa so dobili nagrade in priznanja za sodelovanje. Po končana tekmi je bila prosta zabava s plesom. Omenjena pri- reditev je pokazala mnogo zanimanja med mladino in občani. Pokazalo se je, da bo potrebno v bodoče še organi- zirati taka in jKKiobna tekmovanja v občind. S. C. ŠEMPETER zdra vilno pranje v bližini znane podzemelj- ske jame Pekel pri Šempetru v Savinjski dolini je tudi izvir zanimive vode. Doma- čini pravijo temu izviru To- plica. Najbrž zato, ker ima izvir vode vedno temperaturo okrog 24 stop. Celzija. Že več desetletij na tej Toplici okoliške ženske pe- rejo perilo. Pravijo, da je pravi užitek prati v njej. Je namreč tako aktivna, da po- rabijo le malo mila, kljub temu pa je perilo snežno belo. Najbolje s to vodo ope- rejo volnene izdelke. Da je voda primerna za pranje ka- že tudi za ta namen nalašč pred desetletji zgrajen »ba- zen« z deskami za izpiranje. Pravijo, da še niso pozablje- ni časi ko so ženske čakale na prostor v vodi, pa naj je to bilo poleti ali pozimi. Po- zimi so v vodi stale kar bose. Medtem ko so prale so jim na bregu zamrznili čev- lji, da so jih le s težavo obule. Zlobneži pa pravijo, da so bile perice tudi pravi vir informacij o vsem mogo- čem in nemogočem. Domačini vedo povedati, da voda ni samo uspešna za pranje ampak tudi za od- pravljanje utrujenosti iz nog. To potrjujejo tudi peri- ce, ki pravijo, da so po pra- nju vedno lahkotnih nog od- hajale domov. Vendar pa je izvir tudi brez tega zanimiv. Gotovo bo kdo izmed obiskovalcev ja- me Pekel pogledal še izvir Toplice, če bo pomočil noge v Toplico in mu bo voda pregnala utrujenost iz njih ali pa si bo opral preznojene nogavice bo lahko prijeten izlet izkoristil še s koristnim. TEKST IN FOTO: MILAN BRECL 18. stran — NOVI TEDNIK St. 31 ~ 7. avgust 1975 OBISKALI SMO KS KONOVO IN SKALE PRISOTNOST OBČANOV v poletnih dneh je prav- zaprav težko dobiti doma ali na delovnem mestu človeka, ki ga iščeš. Zdaj je čas dopustov in zato je nekoliko težje dobiti tiste- ga, s katerim bi se rad pogovoril o stvareh, ki ne zanimajo samo pisca, am- pak tudi ostale. Kaj se dogaja v kraju v polet- nem času? Tokrat smo imeU srečo in našli oba predsednika krajevnih skupnosti, ki smo jUi obi- skali v velenjski občini, doma. Res je, da se je eden pripravljal za odhod na dopust, veMar takrat je bil še vedno doma, medtem ko se je drugi ulcvarjal z deU okoli hiše. Obiskali smo krajevni skupnosti: KONOVO, ki je med najmlajšimi KS v velenj- ski občini in' SKALE, ki so kot kraj . letos praznovali svoj 900. j »rojstni dan!« I Sogovornika sta bila: ' JOŽE KRAMER, pred-, sednik KS Konovo, dru- • gače pa zaposlen v termo- elektrarni Šoštanj in MIRKO MELANŠEK, predsednik KS Skale, za- poslen v rudniku Velenje. Na potepanje In iskanje podatkov o obeh krajevnih skupnostih v velenjski ob- čini se je podal naš ve- lenjski sodelavec Lojze Ojsteršek, ki je, tako kot vedno, bil glavni »kažipot« do željenega cilja. Krajevna skupnost Ko- novo je ena najmlajših v velenjski občini, v nepo- sredni bližini mesta Vele- nja za gozdom na malce vzvišenem prostoru. Ce- ste so tam speljane tako, kot bi bile za gorske dir- ke, hiše pa visijo »prive- zane« v breg. To so nove hiše, lepe, veMke, okoli pa ie dosti zelenja in trave, kar je v današnjem steh- niziranem svetu že skora^j pravi zaklad. Krajani Ko- novega, so v glavnem za- posleni v Velenju, sem pa so prišli, ko so si postavili domove. Pridružili so se kmetom, ki jih je tam go- ri okoli 20, od tega men- da 14 zaščitenih. Oboji so Jože Kramer se združili v eno in zače- li urejevati novo nastaja- joči kraj. Razumljivo je, da če imaš lepo urejeno stanovanje, da je neprijet- no, če greš iz hiše, stopiš v blato. > »Tako smo začeli,« pri- poveduje predsednik KS Jože Kramer. »Pogovorili smo se in zastavili delo. Več ali manj na prosto- voljnem delu nas kraja- nov. Do zdaj smo opravili že več kot 14 tisoč prosto- voljnih udarniških ur. V našem kraju so vse ceste asfaltirane, imamo cestno razsvetljavo, kanalizaci- jo .. . Zdaj gradimo druž. beno-politični dom, kjer bo v spodnijh prostorih tudi prostor za vzgojno- varstveno ustanovo. Teren za nov dom smo že zako- ličili in napisali ter utrdili cesto do njega, tako da lahko začnemo z gradnjo. 30 do 40''/o sredstev bomo dobili iz referenduma, 30 "/a bomo prispevah sami z udarniškim delom, osta- lo pa moramo še zbrati. Prepričani pa smo, da bo akcija uspela, saj gre za potreben objekt, ki bo vsekakor poživil delo v našem kraju. Pozabiti pa ne smemo na otroke, ki jih morajo zdaj starši vo. žiti v Velenje ali pa pre- puščata sorodnikom v Mirko Melanšek varstvo za čas, ko so v službi. Z novim domom pa bo tudi ta problem re- šen«. Obstajajo kakšni proble- mi? »Problemi so v glav- nem takšni, kot drugod — denar!! Imamo pa ve- lik kapital -— ljudi, ki so pripravljeni za svoj kraj in za svoje boljše počut- je veliko prispevati, tako v prostovoljnem delu, kot prispevkih. To pa nam je največja opora, da bomo naše akcije Izpeljali.« če se iz Konovega spu- stite v dolino po levi^ strani, se boste peljali skozi naselje Salek. To je kot vhodna postojanka v novo Velenje. Razvaline gradu Salek se mogočno bohotijo nad krajem in resnično opozarjajo, da je kraj star že 900 let. To je lepa zgodovina, s katero se lahko le malokdo poh- vali. Letos so ob tem po- membnem Jubileju pri- pravili vrsto prireditev, kjer so se zlasti izkazali gasilci, ki so sploh med najdelavnejšimi v kraju. Predsednik KS Skale Mir. ko Melanšek Je spregovo- ril o najbolj aktualnih problemih, ki so trenutno, kljub p>oletnemu času, pri- sotni v njihovem tudi tu- ristično zanimivem kraju: »Največji problem je ce- sta, ki pelje iz Velenja proti Slovenj Gradcu. Je izredno prometna in že ničkolikokrat je prišlo do nesreče. Tu bo treba nekaj narediti.« »Pripravljamo se, da bi cesto speljali pod gradom in napravlU nekakšno ob- voznico. V teku so o tem pogovori in meritve, kma. lu pa bo o tem kaj več znajiega. Seveda p>a to ne bo v kratkem času in do takrat bodo potrebne za- silne rešitve za sedanje stanje.« ■*GovoriM ste o obnovitvi gradu? »Nekaj smo že naredili s prostovoljnim delom. Oči- stili smo poti in okolico, postavili klopi za počitek. Za samo sanacijo gradu pa bo potrebno veUko de- narja. Bi pa lahko bila to izredno privlačna turistič- na točka v sklopu celotne- ga velenjskega rekreacij- skega centra. Delamo tudi na tem, da bi obnoviU freske v cerkvi, ki so iz- rednega umetniškega po- mena.« »Kdo Je v vašem kraju najbolj delaven? »Gasilci in preko njih gre praktično vse.« Družbeno-pohtično živ- ljenje ... »Lahko bi bilo boljše!« So še kakšni problemi? »Niti ne. Trgovino ima- mo, avtobusno postajo tu- di, prav tako gostilno, si- cer je pa v neposredni bli- žini Velenje.« Tako meni Mirko Melan- šek, ki je že dvajset let zaposlen v rudniku, samo v jami pa je delal 19 let! KS Skale je zdaj priklju- čena še bližnja Gorica, s čimer bodo nastali novi problemi. Tudi te bodo reševali, kot dosedanje, razlika je samo v tem, da bodo večji. Sicer pa so ta- ko krajani Konovega, kot šaleka — Gorica in osta- lih krajevnih skupnosti v velenjski občini pripravlje- na žrtvovati veliko udarni- ških ur, ker se zavedajo, da je to za njih. Tekst: TONE VRABL Poto: LOJZE OJSTERŠEK ŠPORTNI OBRAZ Slavko Ivezič Tradicija se nadaljuje. Kot pred nekaj leti Vlado Bojovič je sedaj svoje me- sto v mladinski državni reprezentanci Jugoslavije v rokometu zasedel odlič- ni Slavko Ivezič, levo kri- lo RK Celje. Te dni se je vrnil iz Tunisa in že je včeraj odpotoval naprej v Beograd in Bolgarijo na novi turnir za Pokal pri- jateljstva. Izkoristili smo njegovo prisotnost na red- nih treningih celjskih ro- kometašev in povedal nam je tole: »Zadovoljen sem, da me je selektor naše državne reprezentance Ivan Snoj povabil v našo mladinsko državno reprezentanco. IVlimo mene še tudi vratar- ja Minerve Borisa Kranj- ca. Na turneji po Tunisu sem igral vse štiri tekme, kar je znak, da sem se uvrstil v najboljšo desete- rico. To pa mnogo pome- ni. Ker sem rojen leta 1956 (29. septembra) lah- ko nastopam za mladinsko reprezentanco še tri leta. In ravno v tem sloni tudi vso naše delo. Naše vod- stvo je namreč letos iz- bralo okrog 18 igralcev, ki se bomo pripravljali skupaj vse do leta 1977 za svetovno prvenstvo, ki bo na švedskem.« Letošnji nastopi? »V sredo (6. 8.) odpotu- jem v Beograd in naprej v bolgarsko mesto Gab- rovo. Tu bomo nastopili skupaj z Romimi, Madžari in domačini v pokalu pri- jateljstva. Pomembno sre- čanje. To je tradicionalno mladinsko tekmovanje teh dežel. Na prejšnjih je na- stopilo že več Celjanov. Zato je moja edina skrb, da ponovim igro iz Tuni- sa in državnega prvenstva. Kot reprezentant Sloveni- je sem bil namreč izglaso- van v Kosovski Mitrovici v sedmerko najboljših. To pa je bila dobra viza za državni grb. Sedaj sem na to ponosen, kot tudi na celjsko rokometno šolo iz katere sem izšel po šti- riletnem napornem delu«. Načrti in želje? »V prvi vrsti dobro za- igrati. Si utrditi mesto v državni reprezentanci in ob vrnitvi uspešno zaklju- čiti svoje obveze do šole. Mimo učenja namreč ves prosti čas porabim za vad- bo, želel pa bi nastopiti tudi v prvi sedmerki naše- ga članskega rokometnega kluba v II. zvezni ligi«. V zadnjih dvanajstih le. tih so vsako leto imeli Ce- ljani številne predstavnike v republiški in državni mladinski vrsti. Ivezič Slavko je ponovno eden od nadarjenih igralcev, ki stopajo v mlado, obetajo- čo ekipo »nad« za svetov- no prvenstvo mladincev 1977 na švedskem in za olimpijske igre v Moskvi 1930 leta. Celjska roko- metna šola mladih pa je pridala nov prispevek k našemu rokometu. J. KUZMA RSPOUP Zapori Celje objavljajo prosta delovna mesta: 1. PSIHOLOGA diplomirani psiholog z opravljenim strokovnim iz- pitom; urejena vojaška obveznost 2. dveh VZGOJITELJEV ustrezna višja ah srednja izobrazba, strokovni iz- pit, moški z urejeno vojaško obveznostjo 3. VODJE izmene paznikov srednja penološka ah druga ustrezna srednja šola s 4 leti delovnih izkušenj v paznišfci službi aU služba milice, odslužen vojaški rok, strokovni izpit 4. štirih PAZNIKOV srednja penološka, druga ustrezna srednja šola, ali končana S-letka, odslužen vojaški rok. Možnost šo- lanja na srednji penološki šoli 5. treh PAZNIC srednja penološka, druga ustrezna srednja šola, ali končana 8-letka. Možnost šolanja na srednji peno- loški šoli 6. VODJE priprave proizvodnje ustrezna višja ali srednja izobrazba s 4 oz. 6 let delovnih izkušenj, urejena vojaška obveznost 7. OBRATOVODJE orodjarne ustrezna višja ali srednja izobrazba s 3 oz. 6 let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, obvezen kovinarski poklic, urejena vojaška obvez- nost 8. STRUGARJA ustrezna srednja izobrazba z 2 leti delovnih izku- šenj kot strugar, urejena vojaška obveznost 9. REZKALCA ustre2sna srednja izobrazba z 2 leti delovnih izku- šenj kot rezkalec, urejena vojaška obveznost 10. VODJO KUHINJE ustrezna srednja šola, urejena vojaška obvezmost 11. SALDAKONTISTA-BLAGAJNIKA 4 ah 2-letna ustrezna srednja šola z 1 letom delov- nih izkušenj v računovodstvu 12. STROŠKOVNEGA KNJIGOVODJE 2 ah 4-letna ustrezna srednja šola 13. FAKTURISTA 4 ali 2-letna ustrezna srednja šola z 1 letom delov- nih izkušenj, znanje strojepisja, preizkus znanja Iz strojepisja 14. RAČUNOVODJE ustrezna višja ali srednja šola, 2 oz. 3 leta delov- nih izkušenj. Na vseh delovnih mestih, razen pod zap. št. 11., 12., 13., 14., je delovna doba s povečanjem. Nastop službe je možen takoj oz. po dogovoru. Objava velja do zasedbe delovnih mest. Kandidati morajo biti popolnoma zdravi in imeti vse moralne politične kvalitete ter ne smejo biti kaznovani ali v kazenskem postopku. Lastnoročno napisano prošnjo z obširno napisanim življenjepisom ter z dokazili o šolski oz. strokovni izobrazbi naj kandidati osebno prinesejo v 2Japore Celje, Linhartova št. 3. gt. 31 — T. avgust 1975 NOVI TFDNIK ~ stran 19 TUDI NAJMLAJŠI ŽE SKUŠAJO PLAVATI že drugo leto zaporea prirejajo vzgojno varstveni zavodi celjske občine plavalne teča- je za najmlajše. V dobrem mesecu dni se je prvih plavalnih veščin učilo 120 otrok od dru- gega do šestega leta starosti, do konca avgusta pa se jih bo v tečajih zvrstilo še več. Od- visno seveda od prijav, ki jih bodo od staršev prejeli vzgojno varstveni zavodi. Plavalne tečaje sofinancira zveza za temeljno telesno vzgojo pri telesni kulturni skup- nosti v Celju, 30 dinarjev pa prispevajo tudi starši stami. Tečaji so dobro organizirani, težave so le zaradi pomanjkanja plavalnih učiteljev, ki jih zato nadomestujejo starejši pla- valci celjskega Neptuna. Organizatorji pravijo^ da so z uspehi tečajev zadovoljni, saj se večina otrok lepo privadi na vodo, naučijo se' tudi prvih plavalnih gibov, uspešnejši med njimi pa se naučijo celo plavati. Tako so zadovoljni organizatorji, starši, najbolj pa seve- da otroci, ki veselo čofotajo po vodi. D. S. D. M. j ZABELEŽENO OB BAZENU v zadnjem času so se nam predstavili v Celju tudi naši vaterpolisti. Najprej pionirji \eptuna, ki so na pionirskem prvenstvu v Celju osvojili četrto mesto. Zmagala je ekipa Triglava. Celjani so bili novinci in so premagali samo ekipo Radovljice 10:6. V ostalih sre- čanjih so izgubili proti Kamniku 4:7, Kopru 1:7 in Triglavu 1:18. Dosežen rezultat je realen. V soboto pa so se nam predstavili v pokalni tekmi tudi člani prve ekipe. "V srečanju proti Radovljici so izgubili po štirih podaljških 14:15. Bila je to povprečna igra. Najboljše moči pa je imel Neptun v Rojšku, ki je dosegel sedem zadetkov in Lepetiču ter Kovačiču. Mladinska vrsta Neptuna pa je odšla včeraj v Koper na republiško prvenstvo. Ker v glavnem nastopajo v tej ekipi samo mladi igralci in še številni pionirji ne moremo priča- kovati večjega uspeha. J. K. PHIZADEVNI SICAICALCI Verjetno najbolj aktivno društvo v Andražu je Smučarski klub Oljka, ki ne skrbi samo j samo za skakalni šport, pač pa tudi za ostale stvari, ki so porok za napredek in razvoj kraja. Odlično sodelujejo s krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami, skrbijo za mla- dinsko dejavnost kraja, sodelujejo pri vseh prostovoljnih akcijah v Andražu in še bi lahko; naštevalii Za obveščanje svojih članov so si uredili lično oglasno desko, ki visi na zadruž-i nem domu in že po tem, koliko obvestil, Id jih sicer menjujejo vsak tedeen, je trenutno; na tej oglasni deski, lahko vidimo, da so zares pridni, še tako naprej! i Stdša Gdrehš^k Ob koncu tedna, ob sobotah in nedeljah, ki jim tako radi pravimo tudi week-end, je torej čas za oddih, počitek in rekreacijo. Vsaj lahko bi se včasih spomnili na kakšno rekreacijo, če drugega ne, na daljši sprehod ali izlet v naravo, ki je lahko združen s prijetnim piknikom. Seveda mora biti graderoba za takšen izlet tudi primerna, čeprav o kakšni modi tu ne bom govorila, saj je edino pravilo, ki bi ga bilo dobro upoštevati: udobno in praktično. To pa pomeni, da na noben, že ne- koliko daljši sprehod ne bomo odšle v čevljih z visokimi petami ali celo debelimi podplati^ temveč v lahki nizki obutvi; da se ne bomo od- pravile na izlet v tesnih, neudobnih majicah in sploh neudobnih obla- čilih, pač pa bomo namesto teh izbrale kratke ali široke bermuda hla- če, tudi brezrokavni kombinezon je sila praktičen, pa vsa udobna in Široka krila in ohlapne srajčne bluze. Lase si bomo povezale v veliko pisano ruto ali nadele velik slamnik. Seveda to niso prava modna pravUa -~ so le drobni praktični na- deti k izbiri izletniške garderobe. PROMETNE NESREČE DVAKRAT ZALETBN Voznik osebnega avtomobila FRANC SOLOE, 23, aiz Zabukovja je v Stranicah preiiiiteval nek tovornjak in pri tem zapeljal prek neprekinjene črte. Iz na- sprotne smeri je pripeljal italijanski državljan OIUSSEIPE CAiMPANINI, 31, ter oplazil Soicenov avto, za katerem je v prekratki varnostni razdalji vozil z rešilnim a^itomoMom VIRGILIJ KO RENČIC, 49 iz Kopra in zadel v nje- gov za^dnji deisni blatnik. Telesno se nd nihče poškodoval, škode na avtomobdilih pa je za 18.000 dinarjev. POŠKODOVAN KOLESAR VIKTOR AVSEC, 52, iz Prebolda se je peljal s kolesom na pomožni motor iz Vranskega proti Trojanam. V Zaja- sovniku ga je prehitevail voznik avtobu- sa. Med prehitevanjem pa je Avsec za- peljal v levo in se zaletel v desno boč- no stran avtobusa ter padel po cestišču, pri čemer se je poškodoval po glavi in so ga odpeljali v celjsko bolnico. PREHITRO JE PRIPEUAL Skozi Tremarje je vozil z neprimerno hitrostjo ANiDREJ MAŽGON, 27, iz Re- čice pri Laškem. Tu je bil na desni strani parkiran osebni avtomobil, la&t FRANCA SLANDRA, 68, iz Celja, v ka- terega se je Mažgon zaletel. Od tu ga je odbilo v obcestni kamen, nato se je prevrnil in kotalii po strmini. Pri ne- sreči se je težje poškodovala njegova sopotnica CIRILA KA&lč, 18, iz La. škega, škode pa je za 30.000 dinarjev. UMRLA ČEZ TRI DNI V naselju Dolenja vas je pripeljal z dvorišča na cesto voznik osebnega av- tomobila ALOJZ ŽGANK, 33, iz Dolenje vasi in zadel v kolesarko VERO AGNlč, 33, iz Šešč, ki se je peljala mimo. Tež- ko poškodovano so odpeljali v celjsko bolnico, po treh dneh pa je umrla. MRTEV PEŠEC Po cesti na Ostrožno je šel iz smeri mesta proti domu 56-iletni JAKOB KAV- Č5I<5. Dohitel ga je mopedist ADAM PUNGERŠEK, 41, iz Celja, ko je nena- doma pešec omahnil pred njim in ta- ko sta oba padla. V celjski bolnišnici je Kavčič po 13 dneh zaradi hudih po- šikodb umrl. DEŽURNI ZDRAVNIKI ŽALEC Četrtek, 7. avgusta dr. Andrej Loč- niškar; petek, 8. avgusta dr. Lojze Riz- mal; sobota in nedelja, 9. in 10. avgusta dr. Andrej Ločniškar; ponedeljek, 1'1. avgusta dr. Lojze Rizmal; torek, 12. av- gusta dr. Andreij Ločniškar; sredo, 13. avgusta dr. T. Tanaskovič; četrtek, 14. avgusta dr. Lojze Rdzmal. pnporočfBmo Prišel je čas vkuhavanj in vlaganj, zato vam priporočamo kozarce za vlaganje, s kate- rimi so se dobro založili v veleblagovni- ci T. Cena litrskih kozarcev je 11,18 din. PIZ BUIN apres mleko in lotion negujeta in poživljata kožo po sončenju In omogo" čata globljo porjavelost. Sicer pa ju lahko uporabljamo za nego telesa vse leto. V Drogeriji ju lahko kupite za 49.75 din (lo- tion) in 51,85 din (mleko). Na otroškem oddelku veleblagovnice Tka- nina lahko med ostalimi Igračami izbere- te tale šaljiv hranilnik Čičak, ki stane 50,05 din. V Salonu T lahko izberete modne svilene kravate priznane Izdelovalke Mai^enke iz Ljubljane. Cene so enotne: 192,75 din. Prijetna novost na našem tržišču so tan- ki kompleti nederčka in hlačk Lisce iz Sevnice. Narejeni so Iz lycre v pestrih barvah (modre, oranžne, roza, drap in be- le) v velikostih od 65 do 80. Prodajajo jih v prodajalni Veronika. Cena: 85,00 din. 20. stran — NOVI TEDNIK St. 31 — 7. avgust 1975 ATLETIKA KLADIVAR DRUGI ZA OLIMPIJO V REPUBLIKI Letošnjo republiško prvenstvo posameznikov za člane in čla- nice, ki je bilo na stailiomi Oiimpije v Ljubljani, je močne- mu zastopstvu iz Celja prineslo skromno bero — sedem naslo- vov republiških prvakov! Po osvo- jenih odličjih je bil najboljši AK Olimpija, Kladivar je bil po za- slugi velikega števila srebrnih odličij drugi. Po kolajnah torej za Kladivarja — 7 zlatih, 13 sre- brnih in Z bronasti — skupno 22! Koga velja posebej pohvaliti. Odličnega mladinca Copa, ki je z 209 cm dosegel svoj osebni re- kord v skoku v višino in naslov republiškega prvaka. Celjani so v tej disciplini dosegli kar trojno zmago! Mlada Marjana Kopitar je na 100 m ovire bila druga z osebnim rekordom. Danica Uran- kar je na 400 m postavila rekord prvenstev z osvojitvijo prvega mesta, vendar je presenetljivo iz- gubila tek na 800 m. Naslove prvakov so še osvojili — Lisec v tekih na 1500 in 5000 m, Pri- stovnik v metu kladiva. Pečar v metu diska in Kovačeva v me- tu kopja. Srebrna odličja pa je Kladivar osvojil v treh štafetah — pri moških na 4 x 100 in 4 X 400 m, ženske na 4 x 100 m, Jože Kopitar v metu kopja. Mi- jač v metu diska in metu kro- gle, Ukič na 10.000 m, Dušan Prezelj v skoku v višino. Krofi na 800 m, škof na 3000 m za- preke, Rener v skoku ob palici in Kastelčeva v metu diska. Bro- nasti odličji sta Se osvojila Vi- vod v skoku v višino in Babovič v metu kopja. Tudi to prvenstvo je pokazalo, da Je v vrstah Kladivarja prišlo do velike zamenjave atletov in atletinj v korist mladih In da bo treba še počakati določen čas na uspehe sedanjih pionirk in mladincev v težki članski konku- renci. Organizacija tekmovanja v rokah AZS je bila na zadovoljivi ravni, vreme naklonjeno tekmo- valcem, žal pa steza z ogorki ni bila primerna za dosego bolj- ših atletskih rezultatov. Le ne- kateri rezultati so bili resnično dobri, sicer pa je bilo 30. po- vojno atletsko prvenstvo Slove- nije na ravni povprečja. V neka- terih disciplinah smo bili priča tako skromnim rezultatom, da smo nad takšnim povprečjem lahko resnično zaskrbljeni. Tre- ba bo še trdo delati v klubih, da bo atletika kot kraljica špor- ta tudi po svoji kvaliteti do- segla v naši republiki tisto ra- ven, ki ji po svoji vrednosti v okviru ostalih Športov tudi pri- pada. K. JUG OBETAJOČ ZAČETEK Prijatelji nogometa v Celju 90 imeli v zadnjih sedmih dneh dvakrat priložnost vi- deti na delu na Glaziji naj- boljše nog'omet.aše Kladivar- ja v srečanju proti Dinamu iz Zagreba tn Zagrebu. Prvo in drugoligaS sta pokazala v Celju zrelo Igro In številni gledalci so vsekakor prišii na svoj račun. Rezultata sta 2ina- na. Dinamo Je zmagal 0:3, Zagreb 2:3. Celjani pa so kljiib temu pokazali obetajoč nogomet. Vprašamo pa se, ali je celjska ekipa ie sedaj, do- brih dvajset dni pred prven- stvom sploh že Izbrana. Pred- stavili so se nam številni nogometaši In mirno laliko zabeležimo, da okostja nove- ga celjskega moštva še ne moremo Izluščiti. Po prika- zani igri sodijo v moštvo vse- kakor AnduSič in Kitek na vratih, dalje branilci Ram- šak, Puhner in Stojkovič, vezna igralca Softič in Mi- jatovič ter napadalca: Brko- vič in Hribemlk. Vsi ostali niso zadovoljili. Morda bi bilo le dobro, da pri NK Kladivarju v prihodnjih dneh priredijo nekoliko lažje tek- me, s katerimi bodo mnogo več koristili celotnemu igral- skemu kadru. Marjan Do- brajc in Hribernik pa bosta, tako vsaj izgleda, kaj kmalu počivala zaradi rdečega kar- tona, kajti nešportnih izpa- dov jima ni bilo potrebno pripravljati, na zadnji, več kot prijateljski tekmi. Nove- mu trenerju pa želimo, da bi čimprej poskrbel za konč- no enajsterioo, ki bo že 34. avgTJsta gostovala v Gorici proti Vozilom. J. K. STRELJANJE Izredno aktivna strelska dru- žina »DUŠAN P02ENEL« iz REČICE na VEČ DELAVCEV v proizvodnjo zaradi razširitve proizvodnega programa Interesentom nudimo ugodne pogoje. Informacije se dobijo v kadrovsko-splošnem sektorju — Ipav- čeva ulica 20, Celje. ALPlNIStliCNI KOlItill KLIC NA POMOČ V GORAH žal je letos ena tistih sezon v gorah, ko so kli- ci na p>omoč pogostejši kot običajno. Ne samo zaradi vedno večjega šte- vila obiskovalcev na vrho- vih, temveč zaradi izred- nih pogojev, ki vladajo v višjih predelih. Govorimo lahko o letno-zimski se- zoni, ko je treba imeti ob najtoplejšem vremenu zimsko planinsko opre- mo. Že nekajkrat smo op>ozorili, da spada letos med obvezno opremo tu- di cepin in vsaj 15 do 20 m njlonske vrvi (vsaj 6 mm) za varovanje na snežiščih. Copat in glad- ki usnjeni podplati niso gorska obutev, temveč izključno profilirana guma in trdi, visoki čevlji. De- set smrtnih žrtev letos je dovolj, da spametuje najbolj nepremišljene. In vzrok večine nesreč: zdrs na snegu! Kako se obnašamo ob nesreči? Ponesrečencu nu- dimo prvo pK)moč, ga za- varujerho pred nadaljnji- mi poškodbami in spra- vimo na varen kraj, če teren dopušča. Klic na pomoč ni brezglavo vpit- je na vse strani, ker lah- ko odmevi z nasprotnih sten zmedejo ljudi, ki jim je klic namenjen. Kli- čemo enkrat v minuti. prenehamo za minuto in klice i>onavljamo do od- govora, ki se daje 3-krat v minuti toliko časa, da planinec ali alpinist, ki odgovarja, lahko določi mesto nesreče. Poleg kli- canja dajemo še vidne znake z oblačilom, ali svetilko. Ko odgovora z doline ali sosednjih vr- hov ni več, je to znak, da je obveščevalec na poti k reševalcem (telefonu, oskrbniku, postaji mili- ce...). Obveščevalec (pla- ninec, pastir, oskrbnik, domačin) mora ravnati premišljeno. Ko sliši ali vidi znake nekje v steni ali na poti, naj si točno zapomni kraj ne- sreče ali vsaj smer kh- canja in se tudi prepriča, ah so glasovi res klici na pomoč, ali samo vrisk in veselo vpitje, ali celo ble- janje ovac. Ko je prepri- čan o nesreči, odhiti do najbližje obveščevalne toč- ke, gorske postojanke ali telefona. Sporočilo mora vsebovati domnevni ali točni kraj nesreče, po možnosti vrsto poškodbe ah število ljudi ter čas nesreče, če sporočilo od- da po telefonu (pKJStajd milice ali GRS) zahteva ponovitev podatkov, če odda sporočilo osebi, mo- ra biti to nujno napisa- no. S prenosom samih besed med več ljudmi pride nehote do spre- memb in pomot. Po od- daji sporočila po možno- sti počaka reševalce in tako izključi vsak nespo- razum. Upoštevajte navodila iz- kušenih. Sindikalni izleti in planinske skupine de- lovnih organizacij naj vzamejo na turo gorske- ga vodnika ali reševalca. Poskrbite za svojo var- nost v gorah pred turo — klic na pomoč med vrhovi je v večini prime- rov posledica precenjeva- nja svojih moči in zna- nja ter nepremišljenost in trma, za katero gora ni- ma razumevanja. CIC ATLETIKA REPREZENTANCA V CELJU Polnih 13 dni se v Celju pripravlja državna atletska reprezentanca za bližnji nastop na BAI, ki bo prve dni avgusta v Bukarešti. Pod vodstvom štirih trenerjev je zbranih 36 atletov mi atletinj. Vodja priprav Miloš Ve- ličkovič, generalni sekretar AZJ iz Beograda, je o le- tošnjih pripravah in samem nastopu na BAI med dru- gim dejal: »že vrsto let izbiramo Celje za priprave naše državne reprezentance. Celje je idealno mesto za takšne priprave. Tu je idealno podnebje, odlične so atletske naprave, privlači pa nas tudi gostoljubje do- mačih atletskih delavcev in občanov Celja, ki živijo z atletiko, žal nismo v teh pripravah kompletm. Neka- teri vadijo kar v domačih klubih, ker niso dobil dopu- stov ali pa so upravičeno odsotni iz drugih razlogov. Srednje in dolgoprogaši vadijo na planini Vlasina, Su. šanj je z manjšo skupino izbranih atletov nastopal po Skandinaviji, PavUčičeva in Alebič sta v Sant Moritzu. Delo je naporno, saj atleti in atletinje intenzivno va- dijo dopoldne in popoldne. Kaj pričakujemo v Buka- rešti? Imamo močno moško ekipo, ki lahko seže letos po drugem mestu! Atletinje so šibkejše in se bodo tokrat že nekoliko po tradiciji borile za standardno tretje mesto. Zaenkrat poškodb ni in upam, da bosta nared tudi maratonec Kondo in odličen hodač C5alušič. Tokrat bomo segli tudi po večjem številu zlatih kolajn. Tu so poleg odličnega Sušnja in Stekiča še Alebič, Spasojevič, Božinovič, Pisič, Temim, Galušič, Kondo, Abazi, Savič, tekači v štafeti 4 x 100 m, Srejovič. Nekje so še praznine. Slabi smo na 10.000 m, na 3.000 m za- preke, na 400 m ovire, tudi v metih so še slabosti, ven- dar imamo v večini disciplin letos boljšega drugega tekmovalca kot prejšnja leta in prav zaradi tega nam je drugo mesto v moški konkurencd dosegljivo. Seveda računam na športno srečo in čim manjše število spo- drsljajev, ki so sestavni del tudi atletskih tekmovanj. Pri ženskah imamo odlično Fočičevo, tu je Hrepevni- kova, Pavličičeva je v krizi in kako so pripravljene ostale — pa bo pokazalo tekmovanje samo.« Kaj pa Celjani? Ali bomo letos imeli med državnimi reprezentanti na BAI kakšnega .svojega predstavnika? V skoku v višino bo vsekakor mesto za Prezilja rezer- virano, za nastop Mijača in Urankarjeve pa bo treba počakbi na odločitev zveznega ka,petana Bačiča. K. JUG V BODOČE BODO KAZNI Na mednarodni atletski prireditvi »SKOKOV ME- MORIAL« so bih letos tisoči ljubiteljev atletike ogolju- fani zaradi nenastopanja vrhunskih atletov in atletinj iz Jugoslavije. Polemik je bilo veliko, pa tudi izjav po- sameznikov. Generalni sekretar AZJ Miioš Veličkovič je o tem problem med drugim dejal: »V imenu AZJ najostreje obsojam letošnji postopek naših vrhunskih atletov tn atletinj, ki so ga pokazali do tako renomi- rane atletske prireditve kot je Skokov memorial. Opra- vičila za takšen korak ni. Sramotno za našo atletiko je že dejstvo, da je na tem tekmovanju bilo skoraj več nastopajočih avstrijskih atletov, kot naših. To pa ni prvi primer, da naši vrhtmski atleti m atletinje »be- žijo« od domačih tekmovanj. Na letošnjem »Jugoslo- vanskem pokalu« so zevale praznine kar v 13. disci- plinah, v nekaterih pa ni bilo niti 50 odstotkov zased- be! Z zveznim kapetanom Kresom Račičem pripravlja- va za jesensko sejo predsedstva AZJ gradivo s kon- kretnimi predlogi in obvezami naših ateletov do tek- movanj v Jugoslaviji. .Nastop na prvenstvenih tekmo- vanjih, kakor tudi na dveh do treh mednarodnih mi- tingih, ki jih prirejajo naši klubi z vlaganjem velikih finančnih sredstev in z nastopi vrhunskih inozemskih tekmovalcev, bodo poslej obveza vseh naših vrhunskih atletov in atletinj. Upam, da bomo pri tem dobili pod poro vseh klubov, repubhških in pokrajinskih atlet- skih zvez. Le s skupnim dogovorom in sporazumom se bo v prihodnje možno izogniti takšnim spodrsljajem, kot smo jim bili priča prav v Celju. In sankcije proti nedisciplini atletov, ki jim marsikje in marsikdaj bo- trujejo tudi nekateri naši trenerji? Prepoved nastopa- nja za določen čas, v težjih primerih pa tudi diskvali- fikacija! Le s takšno politiko bomo laliko odpravili iz našega atletskega športa sedanje negativne pojave.« Vsekakor si tisoči ljubiteljev naše atletike želijo, da bi v prihodnje našii vrhtmski atleti in atletinje, člani državne reprezentance, upoštevali sklepe in priporočila Svojih osnovnih organizacij ter republiških in osrednje jugoslovanske zveze, saj jim navsezadnje ta sredina omogoča strokovno vadbo in pogoje za njihovo na- stopanje. K. JUG FOTOKRONIKA LOČE: AU JE KAJ TRDEN MOST? Na sliki je tlel ogrodja lesenega mostu na Dravinji v Ločah, preko katerega gre glavna cesta Slovenske Konji- ce—Poljčane, Ce si namreč pobliže ogledate nosilne ele- mente mostu, lahko vidite, da so sicer kot celota za sedaj še kar trdni, da pa so na mnogih mestih trhli, torej v propadanju. To bi morda lahko bilo opozorilo odgovor- nim, da bi začeli razmišljati o gradnji novega, betonskega mostu, kajti nobenega dvoma ni, da bo začel sedanji sčasoma pešati. VELENJE: GASILCI VETERANI Minulo nedeljo je bUo v Mengšu tekmovanje gasilcev veteranov. Sodelovali so tudi Velen,)čanl, ki so se zadnjih štirinajst dni marljivo pripravljali. Zasedli so drugo me- sto s 437 točkami, tretji pa »o bili gasilci Šaleka, ki so zbrali 415 točk. "Velenjska desetina veteranov je bila sta- ra skupaj kar 591 let, najstarejši med njimi pa je bil Viktor Prevočnlk, ki šteje že 78 let. FOTO: IX>JZE OJSTERŠEK ŠPORTNA HALA RASTE Velenjska športna hala lepo napreduje. Dela so že v zaključni fazi. žal pa moramo reči, da zaostajajo velenj- ski športniki in bo treba na področju dviga kakovosti športa narediti veliko več kot doslej. FOTO: IX)JZE OJSTERŠEK POTEPANJE PO ORIENTU (12) RAJSKE TRI OAZE še vedno nisem do- potovala do prave Sa- hare, čeprav je izginila že vsa vegetacija. Kilo- metri rumene pokraji- ne, pokrite z blešče- čim puščavskim pes- kom strašansko utru- jajo. Enoličnost botru- je dremavioi, dokler ne zagledamo prve oaze. Sredi puščave ozeleneli otoček niso izrabili za naselje, ker je predra- gocen, da bi ga naselili. Služi jim za preživlja- nje, saj to je tudi edi- no, kar jim življenje tu omogoča. Pa sem tam! Ko bi mogla oazo opisati, jo ne znam. Ne prve v Gafsi, ne druge v Tou- zeuru, ne tretje in naj- lepše v Nefti. Iz te, zad- nje, smo tudi v kara- vani pojezdili na kame- lah v Saharo. Za eno uro, ob sončnem zaho- du. In če mi je že zmanjkalo besed za oaze, ne premorem za sončni zahod v Sahari niti ene. Kar je ostalo, je želja, da z roba Nef- te pKjjezdim v notra- njost in se zli jem s pu- ščavskim peskom v ni- štrc. Sem res morala prepotovati tako dolgo pot, da sem spoznala, kako majhen je človek spričo prostranostd, ki jo občutiš, ko stopiš na prava saharska tla? Zdaj verjamem, da Sa- hara zastrupi vsakega, ki občuti v ustih njen slani okus. Namenila sem se, da danes pišem o oazah. Ker tega ne znam, se bom poslužila vodičevih besed. Po noči, ki smo jo prespali v eni izmed teh treh oaz (ne spomi- njam se v kateri), v hotelu, kjer je bilo kljub klimatskim na- pravam tropsko vroče, se nam je v zgodnjih jutranjih urah pridru- žil tunizijski vodič — Berber. Odet v rdeč bumus, ponosne hoje in skriv- nostnega nasmeška, nas je popeljal v oazo. Rav- nal je natanko tako, kot da nas uvaja v naj- večjo skrivnost. Dolgo nas je pustil molče ho- diti in iz roba še te- mačne oaze smo prodi- rali v notranjost. Po- tem nas je ustavil in dejal, da se naj zave- damo, da stopamo v raj. Tako je tudi Moha- med imenoval oaze, ko je iskal ustrezen izraz zanje. Spet smo nadaljevali pot molče. Med visoki- mi palmovimi drevesi in gostimi listi ter buj- nimi grozdi dateljnov, ki so v tistem času rav- no zoreU, je bilo komaj videti koščke modrih cunj, skoza katere so prodirali sončni žarki. Prijeten hlad je vel iz tal, ki so bila prepre- dena z vodnimi kanali. Iz njih se je kadilo in voda, topla kot v naših slatinah, je ustvarjala skrivnostne meglice. Na dosegu roke so rasle banane, če pa si se po- vzpel na ograjo, si lah- ko z usti trgal dateljne. še danes ne vem, ka- ko je moglo miniti ta- ko hitro tistih nekaj ur, ki sem jih preživela v raju. Berberskemu vo- diču, ime mu je bilo Bla, kar pomeni Datelj- nov cvet, sem še danes hvaležna, da je znal biti ob skopi, a jedrnati razlagi, tudi tiho. Zave- dal se je, da nas uvaja v misterij, zato smo ga tudi resnično doživeli. Zdaj razumem, kaj pomeni oaza popotniku v puščavi. Poleg življe- nja še rajsko lepoto in kraj, kjer lunreti ne bi bilo težko. Sanjski jutranji spre- hod po oazi se je kon- čal v realnem povratku »domov«. Pred nami je bilo 480 kilometrov in puščavski pesek je na- šel vsako špranjico, da smo ga kot spomin od- nesli domov. Sedel je za steklo ure ali pa je rezal in ščemel v očeh. Utrujeni smo ga zve- čer izmivali s teles. Iz kotička v srcu pa ga ni bilo mogoče iz- prati. Tja se je poleg njega naselila še žalost, da naslednji dan odha- jamo. Na letališču sem šele občutila, kako težko je slovo od dežele, ki sem jo vzljubila v osmih dneh. To je bila ljube- zen na prvi pogled in te se ne pozabi nikoli. KONEC ZDENKA STOPAR NOVI TEDNIK - Glasilo občinsltih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško Slovenske KonJice» Šentjur Šmarje pn Jelšah in Zaiec - Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštm predaJ 161; Naročnma In oglasi: Trg V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik. Bojan Volk, tehnični urednik: Drago Medved - Eledakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed Milan Seničar Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Janez Vedenik, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga OGP »Delca LJubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posamezne številke 2 din - Celoletna naročnina 75 din, poUetna 37 din Tekoči račun 50102-601-20012 CGP »DELO« Ljubljana - Te- leL uredništvo 22-369 in 23-105, mali oglasi In naročnine 22-800. _