Politični ogled. Avstrijske dežele. Kakor ob časa resne vojske prepovedala je vlada vsem listom poročati več kakor vladni listi o vojski v Hercegovini, ki 8e je vaakako unela. Zato poročamo le, kar smo v vladnih listih brali: vstaši so prodrli od turškočrnogorske meje uže blizu do Mostara in Neretve, pa uže tudi črez Naretvo grabijo ; pri Dobarji so nmorili 10 vojakov in zažgali kosarno; tudi v Bosni močno vre in v Sarajevu so ustrelili uže več zarotnikov. Vladui list ,,Bohetuia" poroča, da v Hercegovini prebivalci kar bežijo k vstasem, nekateri kraji so celo prazni. FML. Jovanovič zabteva 40.000 mož; bliza Trebinja umoril je Osruanbeg 3 žandarje, več oficirjev, med temi lajtnant Lalič, in še več vojakov, je uže mrtvih. Vladini hsti trdijo, da preteče 14. dni, preden se naši vojaki vsi zberejo in poteui zopet 14 dni, preden se vstaja zatre. Inostranski posebno francoski listi pa pravijo ie vedno, da na vsem ni nič, ampak da se naša armada zbira za pot v Solan. Kmalu bo vse jasno! — Vojaška taksa daje letos 660.000 goldinarjev in bo dobro došla v podporo zapuščeniin, od reservistov k vojski poklicanib, ženam in otrokom. — Državni zbor je pričel zborovati in bo kmalu obravnaval o proračunu za 1. 1882. Mnogo delavcev iz Moravske prosi pri njein, naj prepove strogo ob nedeljab in praznikih delati. Gosposkej zbornici pa je minister Konrad predložil črtež nove šolske postave, ki bode bremena zlasti prebivalcem na deželi znatno polajšavala. — Celii dobijo še letos svoje narodno vseučilišče. Nemci se zastonj npirajo, pravica niora biti, pa tudi Slovencem je minister Pražak ustiegel; kajti blagi naš poslanec g. dr. Vošnjak nam piše, da sedaj drža^aa tiakaraa razpošilja 7aem sodBijam aa Slo7ea8kem tisko^iae za slo7eB8ko urado^aaje. Zaaaprej se ae more aikdo izgo^arjati, da zarad pomaakaaja tiako^ia ae uraduje s!o7easki. Dakle, možje slo^eBski, aedaj 7e8te, kaj imate tirjati ia kako po8topati! Slo^eaakemu arado^aaju je pot nadelaaa. — Koroški Slo^eaci imajo sedaj S7oj list po imeaa nMir". Toda aemakutarji 80 86 ga toliko ustrašili, da aa 7aa asta apijajo ia jamrajo. Naj le! — Ogerski poslaaci pod 7odst7om grofa Apoaija očitajo liberalaej 7ečiai silao zapra^lji^ost ia preobložeaje prebi7alst7a z da^ki. Pra7 imajo. — V Trstu je 7olilaa praska. Upati je, da zmaga 7ladi prijazea kaadidat, podpiraa od Slo7eace7. Vnanje države. Na Bavarskem koaser^ati^ci 7 deželnem zboru aič ae opra^ijo zoper liberalae raiaistre, ker so poalaaci aesložai ia preboječi. Poljake aa Nemškem silao poaemčajejo 7 Pozaaaskem. — Ra8ki car je ukazal železaico potegaoti od Oreabarga globoko 7 aredajo Azijo do Tašeada; od turakega sultana pa tirja, aaj mu plača še dolžao vojno odakodaiao. Sultaa aima peaez ia bode raoral dati aekaj s^ojib dežel. Morebiti mabaejo Rusi 7 Carigrad, ako se a78trijaka 7ojska spasti do Soluaa. — Bolgari ia Srbi 80 se aprli zaradi meje. Srbski kaez Milaa je skapštiao poZ7al ia aazaaail, da saaje miaistert^o aedaj aarodao baako. — Italijaaaki ro^ar Garibaldi preselil se je 7 Neapol, kder utegae amreti, ker je precej slab. — Fraacoaki miaister Gambetta botel je volilni red tako preaarediti, da bi samo ajego^i pristaši bili iz^oljeai. To je pa sedaajim poalaacem preaedalo ia ao za^rgli predlog miai8tro7. Gambetta hoče ininistrovanje odložiti. — Aagleži ia Fraacozi so precejšajo brco dobili od sultaaa, ker mu Egipt hočejo 7zeti; povedal jim je, da aimajo čeaa iskati 7 Egipta. Toliko poguma kaže sultaa, ker 7e, da Egipta aihče ae 7 Evropi ae 7ošči Aagležem ia Fraacozom. — Paaamaško ožiao marlji^o prekapajo. Chileaci 7 južaej Aaieriki pa so z Boli^ijaaci napravili mir; sledaji zgabijo primorske kraje.