ŠTEPANJA VAS
SOSED SOSEDU - SOSED
Bilečanska ulica v Štepanj-skem naselju je obdana s tremi stanovanjskimi stolpnicami s po več kot sto petdeset stanovanji. Zrasle so na nekdanjih Blaževih njivah, s svojimi antenskimi vr-hovi silijo v Golovec. Idealne možnosti, da bi se razvilo novo »spalno« naselje, z Ijudmi, ki ob srečanju povesijo pogled ali izti-snejo formalni »Dober dan« in zdrsnejo mimo. Pa je pod Blaže-vim gričem povsem drugače.
Asfaltirani kvadrat med stolp-nicami ni le del betonske džun-gle, ampak je oder, arena in igrišče. Zapuščen in dolgo časa s plevelom porasel travnik (vrtec, kateremu je bil sicer prvotno namenjen, kar ni in ni hotel pog-nati in zrasti), se je spremenil v pravo nogometno igrišče z dvema pravima goloma in belimi oznakami. Neznatni klanček ob cesti je bil pozimi, pokrit s sne-gom, pravcato tekmovališče. Toda lepo po vrsti!
Peščica sosedov in prijateljev nekoliko poznejših mladih let, ki ne priznavamo rastočih trebu-hov, vidirno pa rasti svoje in so-sedove otroke, smo predvsem zaradi njih in zanje »moževali in sklenili«, da skoz vse letoorgani-ziramo več prireditev. In je na-stala »komisija za šport in re-kreacijo pri hišnem svetu S 09 — Bilečanska 4« (od imen je treba vsekakor omeniti »dušo in motor« Vita Čehovina) s pro-gramom. kf je za vsak mesec ob-Ijubljal kaj zanimivega.
Čeprav zadnja zima ni bila po-sebej radodarna s snegom, se ga je vendar nabralo toliko, da so naši najmlajši uživali v sankaški in smučarski tekmi.
Ker je pomlad čas tekov v naravi, smo ga aprila priredili tudi v naši ulici. In ko je bilo domače in evrop-skotekmovanjevnogometu navišku, smo mu ob bok postavili kar medria-rodni pionirski nogotnetni turnir. Od šestih sodelujočih ekip sta bili po dve izstolpnič v Bi/ečanski ulici in iz hliž-nje osnovne šole, dalje so nastopili pionirji Partizana iz Most, za »med-narodnost« pa soposkrbeli avslrijski nogometaši iz Celovca, ki so nastopili kot ekipa Zveze telesnokulturnih or-ganizacij Koroške.
Vroči junij je prinesel kar tri pri-reditve: tekmovanje v spretnostni vožnji s kolesi, veliko nagrado »Wimblečanske« ali »Biledonske« ulice v mehkem tenisu, za konec pa še zabavno prireditev »živ-žav« s ša-Ijivimi tekmatni, »umetniškimi« na-stopi, glasbo, plesom...
Ker ob vsem tem tudf iz drugih stolpnic niso mogli ostati križem rok, sopriredili nogometni »maraton« in v 12-urnem igranju je padlo več kot dvesto zadetkov! Potem se je »razje-zila« še kopiisija za kulturo v kra-jevni skupnosti in v zadnjih dneh pred pričetkom šole, v sodelovanju z že omenjeno »hi.šno« komisijo, pri-redila vrsto kulturnih in zabavnih točk.
Menda je odveč vsaka statistika, koliko je bilo pri vseh omenjenih pri-redilvah sodelujočih, nastopajorih, spremljajočih... Denarja nismo po-rabili skoro nič, dobre volje pa kar precej; in ludi precejsmoje »povzro-
čili«, da bi bili sosedje sosedom so-sedi in Ijudje. Tudi plačilo ni i/ostalo; žareče olroške očke in vprašanje: »Stric, kdaj bomo spet tekmovali?«
MARJAN ČONC