Štev. 47. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 20. novembra 1927. Leto XIV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cona: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D, v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na up-ravnišivi v Črenšovcih, Prekmorje. Uredništvo je v M: Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Oglase sprejema sred-ništvo, opravništvo I tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1/4 strani dobi 20% 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je i do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1,50 D., v« Poslanom« 2‘50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi Se ne vračajo Stopili so pred oltar boži, Skrblivo so vršili kaplansko i katoliško slüžbo, dokeč ji je nej boža previdnost posadila na častno pa tüdi teško mesto apoštolov! naslednikov. Delo i trplenje. Pri morji, med Slovenci, šteri krűh je zdaj preganjenje i trplenje pod lačniml Taljani, tam v lepom Trsti so meli svoj pflš-pekovski stolec. Težavno je bilo njüvo delo v tej krajinaj pred Taljani, ešče bole pa, gda so Taljani zgrabili najlepše dele naše zemle, Trst i celo njüvo püšpekijo. Taljani so nej mogli videti slovenskoga püšpeka v krajinaj štere so šteli meti za svoje. Med bojnov so vrgli iz aeroplana bombo, štera njim je razrűšila palačo. Po bojni ne samo, da so sami morali glédati i poslüšati od vsej strani, da ji tisti; šteri májó oblast v rokaj, nemajo radi, nego trli i razbijali so njim ešče tisto, ka njim je med bojnov ostalo. Zbližanje med pravoslavnimi katoličani. priprave za proglasitev Slomška za Svetnika, najbole pa čütita njüvo skrbno roko obe semenišči mariborski, kak tüdi najrazličnejša verska drüštva. Presvetli nadpastir! Po božoj previdnosti je tű-di naša krajína prikapčene Pašo/ apoštolskoj skrbi. Gda se verniki vse lavantinske püšpekijo zahvaljüjejo najvišišemi Gospodi za dobrote, štere Vam je podelo, se iz globočine düš pridelüjemo tüdi mi tem zahválnim molitvam. Či smo pa mogoče zavolo toga, ar smo duga leta živeli vsak v svojem ščista posebnom ogradi, tű ali tam eden drügoga ne prav razmili, Presvetli znajte lüdje smo i Sloveni smo. Eno je pa globoko i trdno zasajeno v naši düša j, to je odkrita lübezen i ne-ome\ena vdanost božemi na-mestniki na zemli. Pastir naš. Vsa lavantinska püšpekija slovesno obslüžava te dni sedemdeséti rojstni den prezvišenoga herceg püšpeka dr. An-dreja Karlina. Je že velka boža dobrotlivost, da nakloni človeki lepo starost sedemdeset! Iet, ešče vékša milost je pa to, da dobrotni Bog v tej letaj ohrani človeki zdravje, mladostno volo i delavnost. Za vse te dobrote pa, štere so dobrotna nebésa naklonila našemi Prezvišenomi pastiri, se zahvaljüjejo dobromi Bogi oni sami i z njimi vsa lavantinska püšpekija. Kmečki sin. Ne je potrebno, da bi nas bilo sram zavolo toga, ár smo zagledali svetlost v naši prosti Siromaški, kmečki hižicaj. Z mirnov düšov lehko pravimo, da je rávno siromaška kmečka streha vzgojila več človeški sil, štere so s svojov dobrotov, vučenostjov i zmožhostjov vodile svet, kak pa palače. Tüdi zibelka našega prezvišenoga nadpastira se je gibala v prostoj kmečkoj hiži. Bilo je to 15. novembra 1857. leta, gda je zagledno svet mali Andrej v Staroj Loki nad Ljubljano^ Dobri, bogaboječi starši so njemi po božoj dobroti dali priliko, da je prišao v šole. Je že to velka milost, da Bog podeli v svojoj previdnosti dobromi i razumnem« kmečkomi deteti priliko, da lehko zvrši potrebne šole. Naš Prezvišeni nadpastir so zarazmili to božo naklonjenost i v zahválnost za to, so Sklenili posvetiti vse svoje živlenje Bogi i v hasek svojemi Siromaškomi lüdstvi. V domačoj zemli. Preselili so Se iz Italije, ne záto, da bi Se ognoli trplenji, nego záto, da za volo nji ešče drügo siromaško lüdstvo ne bi trpelo. Žalosten je bio z Bogom, šteroga so povedali zapüščenomi slovenskomi lüdstvi v Italiji. Jokali so sami i jokalo je lüdstvo. Nego, moremo li mi zarazmiti vse bože naklepe? Nikelko časa so bili v püšpekovoj gimnaziji v Št. Vidi, kak ravnate! zavoda, naskori ji je pa boža previdnost posadila na prazen püšpekov stolec v Maribori. Delo njüvo je blagoslovleno. Pred občinskimi vö-litvami v Törnišči. Hvala za stalnost! zvestobo. Že pri zadnji volitvaj v državno skupščino so nam povedali naš g. poslanec, da tak oni, kak tüdi Slovenska lüdska stranka so odločeni pokazati Hvaležnost törjanskoj fari za stalnost i zvestobo, štero je ne mogla zašiti nikša neprijateljska jalnost pred volitvami. Vsi Znamo, da so v toj fari sprobale svojo srečo različne stranke. Ništerne so mele velko vüpanje; mislite so, da porüšijo stalnost i zvestobo volilcov Slovenske lüdske stranke, ali kda je prišlo do metanji kruglic, ver- no slovensko lüdstvo v törjanskoj fari je stalo kak hrast, šteroga je ne mogeo podreti nikši neprijatelski viher. Kak se je pokazala hvala stranke. Slovenska lüdska Stranka, da bi poplačal Stalnost Svoji zvestih pristašov, je postavila na vsako mesto, gde Se naše važne zadeve rešüjejo domačega človeka osebo, štera je vredna zavüpanja Stranke i naroda. V oblastno skupščino je dala izvolili uglednega domačina g. Litropa. Pri zadnji volitvaj v državno skupščino je postavila za kandidata gospoda, šteroga vežejo rodbinske zveze k toj fari, i šteri so samo zato ne postali narodni poslanec, ar so zavolo drügih velkih poslov odgovornost i čast narodnoga poslanca ne mogli sprejeti. Zdaj, kda so se vršile volitve v zbornico za obrt in trgovino, je stranka palig ne pozabila na törjanske faro; dala je izvoliti za Člana zbornice voditelja strokovne zadruge naših vrlih čevljarov gospoda Litropa. Pred občinskimi volitvami. Pred občinskimi volitvami je tüdi ne pozabila Slovenska lüdska stranka na törjansko faro, posebno pa ne na farno občino, na Törnišče. Svojim lüdem je dala te tanač, naj pazijo na mir in na slogo v občini. Dala njim je te nasvet, naj napravijo kandidatno listo, s šterov bode zadovoljen siromak i bogatec, dober kmet ravno tak, kak agrarni interesent, polodelec ravno tak kak obrtnik. In prva lista, lista Slovenske lüdske stranke, je resan tak Borze dela i podpore. Naš minister dr. Gosar je izdao pravilnik kak se naj izvrši organizacija posredovanja dela, kak se naj delijo podpore brezposelni delavcom i kak se náj dajo posojila na fál intereš za Zidanje delavski hiš. Na té način so osigurane naše posredovalnice za delo ka je za našo krajino velke važnosti. Poleg toga je pa velke važnosti tudi podpora nezaposlenim. Delavci, šteri ne po svojoj krivdi nemrejo dobiti dela doma, ali pa v drügi krajinaj naše države ali pa so ravnotak ne po svojoj krivdi zgübili delo dobijo različne podpore. Dobijo lehko enkratno vekšo podporo za to, da bodo šli lehko domo, ali pa na delo v drügi kráj. Dobijo pa tüdi lehko menšo penezno podporo na dén, dokeč čakajo na delo, ali pa dobijo edno vekšo podporo v naturi. Te podpore bodo dobivali samo tisti, šteri Živijo samo od svojega dela, mora pa biti star najmenje 16 let i naš državlan. Podpore bodo delile borze dela (posredovalnice) ali pa tüdi drüge ustanove, štere dobijo za to dovoljenje od ministrstva. Pravilnik stopi v veljavo včasi kak ga finančni odbor sprejme, ka se naskori zgodi. Zaročki. Kak je vse Radičovo delo v politiki bilo do zdaj ena sama komedija, tak se je tüdi te dni sklenolo v Belgradi politično prijatelstvo med Radičom i Pribičevičom na takši način, da se cela držáva smeje. Dnéšnja Vlada nešče meti ne Radiča i ne Pribičeviča. Da bi pa oba člo- veka vládo malo zosagala, sta sklenila, da se obe stranki, šterivi sta pri volitvaj najbole kričali edna proti drügoj, zdrüžita v eno stránko. Kak se je to zgodilo, pišejo Radičove i Pribičevičove novine. Napravili so velko večérjo za poslance obej strank. Na toj večerji sta , mela slovesne govore Radič i Pribičevič, drügi poslanci pa, kak Kostič i Kosanovič so glasno popevali poleg i kričali: Živio zaročenca Radič i Pribičevič. Radič je svoj govor, v šterom je nikaj ne povedao, skleno z rečmi. Ko kaj ima v kupici, nek popije eksl Nato so meli govore ešče Pribičevič i Žerjav, na konci so se pa vsi sküšüvaii i obinoli. Zakaj so pravzaprav sklenoli prijatelstvo, sami ne vejo, edino Žerjav je povedao v Svojem govori da záto, da bodo ležej pobijali klerikalec. Človik bi mislo, da so to gde v oštariji prí kakšem stoli špilali lüdje, štere je vinska kaplica v dobro volo spravila. Na žalost pa moramo priznati, da v istini mamo v našoj skupščini lüdi, šteri bi bole Spadali v kakši cirkus kak na poslanske klopi. Bog zná, ka bodo pravili k tomi zdaj naši demokratje, šteri so med volitvami tüdi jako mlatili po Radiči ? No, bratci se nakonci ii vsigdár znajdejo. Automobil Martinišča je zadela Srečka številka 9869 C. Številke drügi dobitkov so na trétjoj strani. Vsakši šteri želi meti pismeni odgovor zavolo srečk, naj v svojem pismi priloži marko za 1 dinar. Dobitvi se dobivajo v Martinišči od 17. toga meseca do 1. decembra. Či ščé što dobiti dobikte po pošti, mora pošto sam plačati. % NOVINE 20. novembra 1927. sestavljena. Na njej so zastopani vsi stanovi, na njej imajo siro-mašnejši sloji svoje pametne i dobrosrčne zagovornika. Lista gda Litropa. , Prva lista je lista Slovenske lüdske Stranke i nosilec te liste so g. Litrop, oblastmi poslanec in član zbornice za obrt in trgovino. Od te liste se lejko pove, da je sestavljena z najbolšim namenom. Na njej so zastopani vsi sloji törjanske občine; na toj listi ima zastopnike, spodnji i zgornji del občine ravnotak, kak sredina. Na toj listi Smo dali ednoga zastopnika tüdi onim veščanom, šteri So zavolo kak-šegašteč vzroka, dozdáj ne bili pristaši Slovenske lüdske stranke. „Mir in slogo v občini,“ to dvoje šče dosegnoli ta prva lista in ravno zato je bila vložena drüga lista — nepotrebna. Zakaj so napravili drügo listo? Ništerni törjanski domačini So ne mogli zarazmiti naš dober namen in So si napravili — drügo listo. Koga So vzeli na n,o in zakaj, od toga ne bomo pisali, istina pa je, da je eden g. kandidat drüge (Tivadarove) liste javno povedao, da on na prvo listo, na listo Kristušove stranke nešče glaš iti, Po toj izjavi mislimo, da je edina „s!abost“ prve liste pač to, da je lista ».Kristušove stranke" i naše vüpanje je, da ravno zavolo te »slabosti" jo Spravijo naši verni i zvesti pristaši do popune zmage! J. K. Franc Levstik. V zadnjoj številki Novin smo med drügim pisali tüdi, da bo v kratkom izdajao v naši Novinaj Pod- listek: »Martin Krpan i njegova kobila«. Naslov toga podlistka, se nam bo na prvi pogléd nikelko čüden vido, lehko pa Povemo že naprej, da se v povesti skriva globoka i velka resnica i da se tisti, šteri zna tüdi nikelko premišlavati, iz nje tüdi vnogo navči. Že s toga skopamo, da je povest ne preveč navadna, ar jo je Spisao, eden izmed najvekši slovenski pisatelov, Franc Levstik. Pri nas ešče vse premalo čtémo, zato ne poznamo skoro nikši pisatelov ne domači i ne svetski, posebno malo Znamo za lüdi, šteri pišejo takzvane leposlovne 'i knjige i s kakšim namenom to pišejo. Ravno tak malo so nam znan! različni pesniki. Radi popevlemo vsefelé pesmi i tűdi poslüšate radi, či nam što de-klaméra kakše veršuše. Ne [pomislimo pa, da je vsakšo takšo pesmico najprle nikak sam občüto v svojoj düši, jo nato napisao i dnes .se popevle med lüdstvom pa pišče ne ve, Odked je prišla. Pisateli i pesniki so lüdje velkoga razuma, navadno dobroga srca i občütlive düše, šteri posebno dobro vidijo i razmijo človeška dela, napake, nevole i potrebe. Majo pa poleg vsega poseben dar boži, da znajo svoje misli i svoje občütke z jako lepimi rečmi i v lepoj formi spisati. Tak čféjo lüdje za njimi lepe pripovisti ali lepe pesmi i Ščéjo tüdi, da bi njüvo živlenje tak lepo bilo kak tista pripovišt, štero čféjo. Kakpa, da se najdejo med temi pisateli i pesniki tüdi božni lüdje, šteri svoj lepi dar od Boga .rabijo v to, da z lepimi rečmi lüdi na slabo pot spravlajo. Záto je dobro i jako potrebno, da spoznamo prave i poštene pisatele i pesnike, kak tüdi njüva dela, da bomo na té način znali ločiti dobro od božnoga. Novine bodo po vrsti opominjalo svoje čtevce na naše dobre pisatele i pesnike i na njüva dela i bodo tüdi ništerne lepe reči teh pisate- lov prinesle svojim čtevcom. Tak se na priliko dnes ščista na kratko spomnimo našega Levstika, šteroga 40 letnico smrti obhajamo letos. Levstik je bio vučeni človek, sin prosti kmečki starišov na Kranjskom, je zvršo gimnazijo, samo edno nesrečo je meo, da je ne napravo mature, Lübo je svoje lüdstvo i je šteo osfati med njim, zato je ne stopo v nikšo slüžbo, nego si je slüžo s svojim perom krűh. Pisao je tak lepo, da pravijo, da je on med tistimi, šteri so postavlali íundamenf pismenomi slovenskomi jeziki. Kak dober človek, šteri je ne iskao dobička, je živo jako prosto i v najvekšem siromaštvi zapüsto té svet 26. novembra 1887. leta. Zapüsto je pa svojemi lüdstvi dosta bogástva v svoji knjigaj. Agrarne zadeve. • Veleposestvo kneza Eszterhazija naznanja kotrigam agrarne zadruge v Črensovcih, da je določilo 22. novembra v tork, da si te den lehko ogledajo Čaren log od Nedelice do Kapce. Vsi ki sejinteresirajo, naj idejo v log, ga poglednejo í vodstvi zadruge naznanijo, ka bi bili voljno küpiti i počem. Posojilo agr. zajednlcam. .Ministerstvo za agr. ref. je pod br, 29133/27 dovolilo posojilo kolonistom v Benici 25,000 Din., v Zamostji 20,000 Din., v Petišovci!! 20,000 Din., i Gaber ji 15,000 Din. Za določitev maksimumá i hüpermaksimuma na veleposestvi kneza Eszterhazija se je vršila komisija sred toga meseca. V komisiji so bili Ivan Filipovič, inšpektor min. za agr. reformo, Ivan Osojnik, referent, Ivan Gontarev, inženir. Slovenska Krajina. — Gimnazija v Soboti. Kak pišejo novine se ukinjeni peti razred na sobočkoj gimnaziji odpre 5. decembra. Sedmi razred sejzaednok ešče ne odpre, zato ka nega na razpolago profesorov. Te razred se otvori po novőm leti. Dijaki, šteri pridejo nazaj v Soboto, se morajo v najkračišem časi javiti glmnazijskomi ravnatelstvi. — Pošta 1 Novine. V zadnjem časi smo pa dobili z veči strani pritožbe, da Novine ne pridejo redno naročnikom do rok. Prosimo vsejia-še širitele, da nam vsakši takši slučaj včasi javijo. Zgodi se včasi da Novine pri pošti samoj obdržijo par dni, ali ji par'poštni raznašajo nešče dati tistomi, komi ide, ali pa ne v pravom časi. Mi ščemo, da bo tem prifožbam ednok konec i napravimo vse, da bodo lüdje, šteri svojo slűžbo zlorablajo, čütili pravico zakona. — Nesreča. V Kobilje pri podirali hrasta steblo tak nesrečno spadnolo na dečka Franca Žiga, da njemi je potrto edno nogo v bedri i je dobo tüdi v hrbti močne poškodbe. Pripelani je v sobočko bolnišnico. — Gančani. Pri nas sta vloženi-vi dve listi za občinske volitvi i to prva SLS. drügo je pa vložo Maučec Joško i jo je nazvao najprvle za Zdrüženo gospodarsko stranko, gda so* pa znčnoli lüd'e gučati, da je pri Prejšnji državnozborski volitvaj nosila demokratska lista tüdi podobno ime, so jo zdaj prekrstili v Zdrüženo kmečko stranko. To je ništerne dobre pristaše tüdi nikelko premotijo, da so šli na to listo. Lüdje pa pravijo, da je to zdaj lisica v zavečoj koži. Mi namreč strankam s takšimi različnimi zdrüženimi imeni ne zavüpamo dosta, zato idemo vsi volit samo našo staro pa pošteno SLS. - — Markovci. V našoj občini so ništernim lüdem nikak ne po voli male podporice Siromaški vojni dovic. To je tak dregc, da bi najrajši videli, da bi se vsem tem sirotam brisale njüve male podpore, či tüdi sami s toga nikšega haska ne bi meli. Ja, nevoščlivost je ešče izdak strašno velka med našimi ludmi, poseb- Po Andersenl. Mikloš pa Klošek. (Pripovest, j (II.) Vertinja je bila z obema jako prijazna; prestrla je sto i prinesla skledo močnika. Vert je bio lačen i je začno tečno jesti, Klošek pa je mis-lio H na pečenko i pečenje v peči. Pod stolom je meo vreče, v njem pa, kak že Znamo, konjsko kolo, zavolo štere se je popravici napoto v varaš, da bi jo komi odao. Močnik so njemi je postavlao. Stopio je na vreče, da je posüšena koša zaškripala. »Pst!« pravi Miklošek vreči* medtem pa je palig stopo na vreče, da je ešče bole zaškripalo. ,,Kapa maš v vreči?" ga pita kmet. »Ej, comprnjaka«, pravi Klošek. »Pravi mi, da püsti va močnik. V peč name je zacomprao pečenko i pečenje.« ,,Nej mogoče", je zakričao kmet, stopo je k peči, jo odvezao. I zaistino je najšeo gospodske jestvine, štere je žena sposkrila. Kak pa, da je vörvao, da je .comprnjak* v vreči vse to zacomprao; kajti žena je morala mučati. Včasi je znosila vse na sto. Kda sta oba z velkim tekom jela,' je Miklošek pa stopo na vreča, da je zaškripalo. - „Ka pa zdaj pravi?" je pitao radovedno vért. »Pravi«, njemi odgovori Klošek, da so tudi tri kante vina za naj v peči. Tak je morala Vertinja dati tüdi vino iz peči. Mož je pio i je postao že preci dobre vole. Rad bi meo tüdi on takšega comprnjaka, kak ga ma Klošek. .Eli more piicomprati fe tvoj comprnjak tüdi »hüdoga« ?“ ga je pitao kmet. .Dobre vole sam i bi ga rad vido 1" ,,Kakpa!“ odgovori gizdavo Klošek. .Moj comprnjak včini vse, ka ga zaprosili Ka nej?" Stopi pa na vreče, da je zaškripalo. ,,Čüješ?, pravi, ka ja! Liki »čaren« je grdi i nej vredno, da bi ga vido. ,,Oh, jaz se ga že ne bojim. Kakši pa je li te?* »Zdaj de ravno takši — kak kakši kovač.« »HüüüU je strepetao od čemerov kmet, „te je pa resan grdi. Kovače najbole nemro viditi, no pa ni- kaj ne škodi, či je li takši, kak naš kovač. Vej znam, da je hüdi. Kuražen sam zadosta, samo da mi ne pride prebiti. »Pazil Opitao bom comprnjaka«. je tolmačo Klošek i je stopo na vreče i poslüšao. Pravi, da küči v tistoj škrinji tam v koti za dverami. Zdigni dveri i vido boš ga; samo pazi, da ti ne vujde! (Pod kovačom je gvüšno mokro bilo!) »Pomagaj mil« pravi kmet i ide proti škrinji, v šteroj je bio kovač skriti. Vert odzdigne nikelko pokrivalo i pokukne v škrinjo. ,,Hilü 1“ zakriči i odskočo, — »vido sam ga; resan je takši, kak naš kovač. To je pa že strašno !< Nato sta popivála z Klošekom — skoro celo noč. »Odaj mi loga comprnjaka«, pravi kmet, kda je meo že preci pod krščakom ; ,,prosi za njega, ka ščeš. Naednok ti dam za njega edno merico pejnez. »Ne, nemrem«, odgovori Klošek. »Pomisli, kelko haska mam od njega. »Liki strašno rad bi ga meo“, prosi kmet. ,,No“, privoli po dugom pri-cmarjanji Klošek. „Pa naj bo, zato ka si dober človek, da si me lepo nahrano i napojo i ešče si mi mesto dao. Imej ga! Liki za njega mi daš dobro merico pejnez 1“ .Dam ti, dam ti“, pravi kmet na pou pijan, .liki tisto škrinjo moreš tüdi sebov vzeti. Neščem je meti v hiši. Što zna, či ešče izda ne küči notri?" Tak je odao Klošek verti vreče s posüšenov kožov ,i je dobo za njo merico penez. Poleg jvsega pa njemi je ešče dao kolika, da si je škrinjo ! ladíco penez Spravo na njo. .Idi z Begom i Zdravo nüca] U njemi veli kmet Tüdi Klošek lepo pozdravi kmeta i se napoti proti domi s penezami i s škrinjov, v šteroj je ešče izda küčao kovač. Klošek je vlekao kolica prek gošče i prek ednoga giobokoga potoka. Novi most je bio na potoki. Na sredi mosta Klošek postane i pravi na glas, da je kovač v škrinji lejko čüo: ,,Ka si naj začnem s Stov starov škrinjov 1 Žmetna je, kak bí bila puna kamenja. Ne pelam je dale. V potok jo prevrženo Či pride do moje hiše dobro, če pa nej, pa itak nede škode." I začno jo je premetavati. (Dale.) 20. novembra 1927. nov INE 3. no ešče med takšimi Šteri se radi za nikaj več držijo kak drügi. Pa nam povejte ví veljaki, šteri se radi pajdaške z demokratskov strankov, ali te meli ví s toga kakši hasek, Či par Siromaški dovic pri nas ne dobi državne podpore? Mislite, da za toga volo, ví kaj menje dače plačate, ali pa mogoče ví sami dobite tisto podporo v roke ? Ja, da bi pravice ne bilo nikše na sveti, te bi nevoščenost v istini dosta dosegnola! Tjedenska novi ne. — Sneg. Po [nikelko nenavadne topi! dnevaj v novembri je naednok samo začno vlečti močen jüg, vreme se je smelo, prišao je dešč i na konci Sneg i velki mraz. V sredo zajtra }e bilo v našoj krajini mraza 9 stopinj Cèlzija pod milov. Viheri, dešč i Sneg je pa bio pe celoj Europi. V našoj državi je po južni gorati krajaj zapadnolo vnogo snega. Po .ravnici od Belgrada po Slavoniji i Hrvaškoj je spadno 10—15. SPo goraj pa tudi do po metra£pa ešče više. — Močen Sneg je spadno v Švici, v ništerni krajinaj nad eden meter. Strašno slabo vreme je v Italiji, gde ide Sneg, dešč, toča i so nastanole ▼ Zgornjoj Italiji velke povodnji. Sodnijske pravica. 14 novembra je stao pred Lubjanskirn porotnim sodiščom 21 letni Viljem Grah, doma iz Gornji Slaveč pri Gornjoj Lendavi, Dečko se je doma, gde majo oštarijo svado, je odišao z domi i delao v Ljubljani kak zidarski delavec. Zaslüžo je prek£800 Din. mesečno, nego večino té plače je püsto po guti. Zato je bio vsigdar razcapani, i da bi si na lehki način pridobo več penez, je 12. junija toga leta, zgrabo 67 let staro prodajalko Azmanovo v njenoj prodajalni, gda sta bila sama notr’, njoj prerezao gut i pobrao 64C din. penez in nikaj srebrnoga blaga i odišao. Mislo je, da je Ažmanova štera je ležala v mlaki krvi, mrtva Nesrečna ženska je pa samo omedlela, naskori se {je pa zdramila i pozvala lüdi na pomoč, šteri so je spravili v špitao. Tü je napisala, k: se je z njov zgodilo i što je kriv, zato ka je ne mogla gučati s prerezala! gutom. Ažmanova živi ešče dnesdén, samo da nede mogla nigdar gu čati, v grli pa ma cev. Graha so pl prijali i je bio 14. toga meseca ob sojeni na 12 let težke ječe. Nesrečni pijači, kam pripela mladoga človeka — Té] pa znajo! Nindri, ne da Ieč od nas, so se dečki zbili. Edei je dobo preci velko rano v hrbet, ka so njemi dali na£to rano ? Konjak gnoji Rana se njemi je tak razčeme rila, da je nevarnost, da dečko merjé Ka vse devlejo takši lüdje na rane šteri nikaj ne vejo i nikdar nikaj ni čtejo I Domača politika.! Novi državni proračun. V finančnom ministrstvi je pripravlen že novi proračun za prišestno leto. Te proračun je od lanskoga menši za skoro dve milijardi dinarov. Misli, štere so vodile vlado pri sklepanji preračuna so bile te, da se lüdstvi nesmijo nalagati več novi davki nego se more državno gospodárstvo dobro v red vzeti i bo držáva tam dobivala svoje dohodke ne pa iz dače siromaškoga lüdstva. Tak se dače v novom proračuni močno znižajo i se zvrši takzveno izenačenje davkov ▼ celoj državi. V Srbiji namreč nemajo katastre, kak pri nas zato tam tisto lüdstvo dosta menje dače plačüje kak mi. Zdoj po novom proračuni se pa dača srpskomi lüdstvi nikoliko poviša, pri nas pa nikelko pomenša tak, da bo dača v celoj državi enake. Poleg toga pa vzeme Vlada velko posojilo v Ameriki štero nede Šlo na breme Siromaškomi lüdstvi i s pomočjov toga posojila popravi i zgradi ; železnice, regulira najpotrebnejše vode kak Duno, Savo i Müro. Na te način se tüdi močno povekšajo državni dohodki lüdstvi se pa odvzeme velki del bremena. Državni Obračun. Državni proračun zovemo tiste račune, gde si ministri natenko naprej zračunajo, na kelko dohodkov lejko vüpajo v prišes-tnom leti i kelko izdatkov smejo na podlagi toga napraviti. Obračao je pa tisto delo, gde državni pregledne natenko preglednejo vso nazaj kak se je v preminočem leti gospodarilo z državnimi penezi. Letos je predloženi narodnoj skupščini prvi Obračun za 1. 1924— 25, Čisti ostanek celoga računa znaša prek 155 miljonov dinarov. Vidi se, da le bilo celo gospodárstvo zadosta špa-ravno, či tudi so ništerni ministri dali več penez vö kak bi smeli. Največ dohodkov je pa dala državi Bosna i Hercegovina. Rapallo. V zadnjoj številki smo se Spomniti nesrečnoga dneva 12. novembra, gda so zastopniki naše države bili prisiljeni podpisati v malom taljanskom mesteci Rapallo pogodbo, v Šteroj so prepüstili Taljanom najlepše kraje naše države kak Trst, Gorico Istro z Rekov 1 ništernimi mesti v našoj Dalmaciji. Te den so obslüžavali po celoj državi na te način, da so pobéra)! dinare za nesrečne lüdi, šteri trpijo pod Italjani. Povedala se je pa tüdi vseŠeron jasno, da je to lüdstvo naše i so te krajino naše, či tüdi je majo zdaj en časek Taljani v svoji rokaj, da pride čas, da bodo v našoj državi zdrüženi vsi šteri so po svojem jeziki i pokolenji naši. Mariborska oblastna skupščina je zboravala 5. toga meseca Posebni Važni sklepi, šteri so bili sprejeti na tom zborovanji so, da je določeno za prišestno leto za regulacijo Müre, Drave i Savinje, poleg državnoga kredita ešče 500 jezero dinarov. Ze cesti Ljutomér—Črensovci i Ljutomei Štrigova je določoni 20 jezero dinarov Za občinske ceste je do)očeni| 100 jezero dim Razpravlalo se je tüdi o potrebno} razširiti bolnišnice v Maribor i zidanji umobolnice za celo oblast Nevemo pa, zakaj se nikaj ne govor da dobi naša Sobota ono poštene cestno zvezo prek Müre. .Marne dokležovski most prek Müre, napre; pa več. nemreš priti po poštenoj cest v Soboto. Ravno tak pela do Tišine iz Sobote lepa cesta, kak pa pride! naprej v Radeoce, si pa moreš ž« dobro premisliti. Bog zna, gda Što gde predloži kaj takšega I Svetovna politika. Najvekši politični dogodek v preminočem tjedni je bio podpis prijatelske pogodbe med našov državov i Francijov. Vse svetovne novine pišejo od toga dogodka i povdarja^, kak velkoga pomena je to za mir v srednjo] Europi. Pravijo, da je ta pogodba fundament 2a balkanski Locar-no. Locarno, to je namreč mali vara-Šek na Švicarskom poleg taljanske meje. Tü je bila pred par leti sklenjena pogodba med Francijov, Anglijov i Ndmčijov, štere so se zavezale, da bodo živele med seov v prijatelstvi i nigdar nedo napadalo edna> drüge z vojskov. S tem imenom, či što pravi Locarno (ali Lokarno, kak se to ugovor!,) ščemo označiti vsakšo pogodbo, štera je naslonjena na prijatelstvo i pomirjenje, kakše naj bi se sklenilo med državami na Balkani. V te red bi prišle, naša držáva, Romunija, Bolgarija Grčija i mogoče tüdi Törska ] Albanija. Naša držáva ma dobro volot da bi se sklenila takša zveza med balkansko)! državami, ne pa telko pri ništerni naši sosida] štere Italija na vse načine ráta vkraj od nas. automobil 9869 C; kola 2860 B; biciklin 6287; Singer 5596 C; slamo-reznica 3004 A. S dobitkov po 500 Din. 2353 A, 4897 B, 6803 C, 1170 E. 3600 E. 10 dobitkov po 200 Din. 9477 A, 1113 A, 1862 B, 2585 B, 476 C, 1012 C, 8696 brezi liter, 72 E, 5755 E, 7994 E. 50 dobitkov po 100 Din. A 4357, 7728, 3684, 9695, 4395. 4982, 6265, 8554, 7005, 6212. 4868, 6918, 4462. B 8160, 7835, 7932, 8117, 1047, 5367. C 1886, 9250, 4731, 7376. 6165, 4689, 81. 3265, 4072. brezi litere 8691, 4285. 6603, 6189, 4976, 4382, 5059, 86(0, 6422, 372, 4059. E 6135, 3551, 1473, 676, 6173, 7316, 6076, 2237, 4189, 3835, 8511. 100 dobitkov po 50 Din. A 5273, 9647, 855, 8738. 4559, 2619 4408, 8377, 9697. 7942, 1795, 5038, 3167, 5336, 7290, 4672, 9144, 4777, 6653, 1916, 5486, 8552. B 2367, 8898, 4200, 7055. 89. 245,2660, 2625, 1184, 5686, 3128, 1750, 5575, 8717, 7911, 1334, 8310, 304. C 2181. 9425, 8972, 8715, 7827, 212, 628, 3272, 9219, 2155. 2514, 241, 499, 263, 307 U 1794, 1987, 8586, 4567, 6990, 8850, 894, 5921, 871, 2104. brezi litere 8483, 3890, 7962, 7305, 5904, 6511, 9228, 7193. 8275, 3778. 7878, 6482 8383, 6231, 8066,8602,5990, 7370,620 E 2021, 8123, 4132. 751, 6212, 1171, 4526, 9910, 2310, 8966, 7583, 0882 1346 3318, 3496, 8094. Dobitld po 20 Din. A 8904, 7869, 8890, 1777, 9117, 2745, 7065, 8217, 4727, 8217, 4727, 8562, 6492, 4282, 9332, 3818. 7951, 4980, 1285, 2499, 506, 4280, 9112, 9522, 4076; 5252, 6760, 68. 786 4770, 5466, 9088, 6430, 7130, 4701, 4546. 2263, 775, 9994, 3335, 9111, 8390 986, 9019, 2116, 8882, 8726, 8570, 6658, 9782, 9808, 4353, 6551, 9188. 4812, 1868 123, 1375, 5511, 905H 9121, 1652, 9541, 4246, 6849, 2996. 4423, 7052, 6567, 2921, 5574, 5046, 6576, 8446, 7479, 8447, 1035, 7007, 9797, 5343, 4129, 9041, 8845, 6910, 9071, 6552, 9676, 3043, 9677, 8888, 1356, 8317, 8767, 7859, 7953, 9680, 7974, 8314, 9021, 9675, 3047, 9696, 8936, 9698, Prekusnice. Grmlavlca. Sosed: Ste čüli stric, kak je nico grmelo i se blisbalo ? Stric: Na-a 1 Žena mi je strašno dugo nika pripovedavala, pa sam Dika ne čüo. Zdaj pa razmiš! Sosida cigan-skoga vérta se je strašno čemerna, da je posodila sosidi ciganici za eden dén vrč, ciganica je pa drügi dén nazáj nalékla potreti vrč. Ciganica to čüje, pribeži k svojoj sosidi i krči: To je ne istina 1 Meni si ti nigdar ne vrča posodila, pa znaš, vrč, šteroga si mi posodila je že potreti bio. pa, da boš znála, jaz sem ti tüdi lepo celi vrč nazaj prinesla. Kakše je pivo ? Miška: No kak Ti kaj téka« pivo Ojüri ? Ojflri: Nevem ešče. Prvo tri vrčka sam na čemér« spio. B 4922, 9659, 1252, 3148, 2315, 1011, 5672, 2636. 8050, 8480, 8262, 5540, 2347, 2487, 221,5068, 8971, 251, 2894, 2847, 8124, 5113, 8075, 5344, 1716, 5583, 2456, 3161, 3165, 2053, 7864, 5285, 5079, 1282, 7671. 8493, 5531, 3171, 1136. 3211, 1724, 395, 1730, 2336. 3859, 1580, 7619, 5706, 3075, 243, 1153. 1287, 1722, 5188, 8826, 1586, 2434, 4147,1727, 50, 1137,1016, 4965, 9824, 2, 5731, 269, 56922 9029, 7876, 5761, 3206, 5554‘ 8583, 2152, 5840, 5058, 1785, 2109, 4916. 2468, 2542, 7955, 5305, 5339, 2519, 1490, 2647, 5309, 5897, 1121, 5331, 3088, 5352, 8020,137,338, 7576. 5097, 5530, 2001, 1781, 8067, 2030, 2413, 8035, 2688 2441, 429. 3010, 8623. 9989, 5478, 1636, 1376, 2432, 5800, 1866, 2882, 1723, 2120, 5872, 5790, 2435, 5244, 5238, 3472, 3664. C 7712, 2556, 2423, 6119, 1668, 7791, 6081, 3962, 8114, 5359, 6764, 8644, 1174, 8996, 495, 9787, 2409, 8068. 8907, 7792, 7734, 6312. 5064,53, 1264, 5688, 6557, 4975, 8606, 9237, 275. 420. 7386, 727, 2282, 2444, 6190, 9445,7322,1361, 8909, 9758, 5491, 9113, 802, 762. 3064, 7488, 2737,3391, 1422, 1368. 8544, 7545, 3558, 7598, 1823, 8819, 8845. 8829. 5935. 1245, 3024, 2741, 3837, 7955, 954. 4248, 3621, 1289, 5123. 6730, 7106, 5372, 497, 2320, 4792. 994, 5143, 6528, 2400, 2315, 2335, 7906. brezi litere 7121, 5893, 8063, 9882, 2144, 4899, 6090, 2553, 4718. 1167. 538, 3747, 5648, 5702, 7710. 702, 352,590,8155, 7778, 9848; 4850, 8463, 625, 1875, 303, 5084. 6785. 84?*. 1891, 5707, 2887, 7516^ ®S?. 4988. 1289, 6134, 6198, 2098. 603L 57T&, 1891, 9786, 4211, 6351, 121$ 435% 8530, 6418, 1533, 96®, 4205, 8758, 7338, 6157, 8042, 6639, 9380, 3774, 3442, 8818, 1156, 6572, 8058, 5441, 7227, 9156, 4301, 4393, 6800, 3980, 8641, 6173, 6231, 4375, 6220, 1014, 8706, 4648, 8471, 6513, 4044. 8090, 7108, 9560, 5704, 8627, 8303, 6169, 46S7, 2874, 1022, 1002, 495, 1173, 1483, 3073, 5629, 6168, 4097, 8642, 4741, 3363. E 9885, 366, 8003, 2173, 4411, 6834, 1345, 5885, 1144, 4827. 3171, 9672, 3714, 5201, 8713, 180, 1272, 389, 2986, 6663, 1232, 537, 4354, 3046, 3339, 5925, 8067, 649, 2681, 2635, 6550, 9009, 2703, 8039, 8604, 292, 6482, 608, 3923. 7563. 4424, 2629, 7349, 7204, 5534, 1568, 685, 6760, 1048, 3012, 8104, 8616, 133, 1073, 8302, 8945, 2879, 8959, 2022, 8346, 1688, 294, 1128,2048,5112,966,2654, 8602, 9677, 291. 7944, 7255, 6550, 6964, 6593, 1655, 4515, 2048, 8628, 222 4585 2863. Zadete številke loterije »Martinišča". 4 NOVINE 20 novembra 1927. DIJAŠKO POLJE. Iz trodnevnega peš izleta. (XI. del.) B. Srednje-visoke postave si ! Zunanje bolj resno izgledaš. — Človek bi mislil, da si jezen na ves svet — temu pa ni takol Pač pa se pogostokrat vdajaš extremom ! Skrbno si se izogibai vseh konfliktov in navidez si težko prenaŠal pikanje drugih. Kaj pridno si delu z nami veselje in smeh In to v tako obilni meri, da si včasih odprl vretine svojih soiz. Z molčočim smehom si preanšal Usodo ki so ti jo — Seveda drugi — usojali. Vročino in breme dneva si prenašal — kakor jag-nje j (če bo namreč res ?) Neposredni in skoraj stálni sprem-1 jevalec tvoj je bil tisti C. tam iz B. Tu pa tam bi včasih rad kaj kritizira! pa ni vedel ali si pa ni upal. Le v svoji neposredni okolici je zagodrnjal čeprav bolj natihem, odmevalo je pa vendar 1 Povedal ti je pa včasih tudi tako, da ti je sapa zastala in si bil primoran mu z enakim vrniti 1 Da je bil nepridi prav povsod zraven — je jasno li Smeja! bi se tri dni — pa tnolče 1 K te} dvojici bi spada! Še tisti D. iz O. — To je bila »stalna trojica«. Bili so kakor tista igra: — mi vsi trije — za denar — to bi bilo Čisto prav 1 Sicer si se vselej in povsod izkazal v pevski in muzikalični spretnost. Le proti koncu se je zdelo, da se upi-rai kot muzik — in le še ostri pogledi seniora so te mogli krotiti. Izgleda, da boš precej vesele narave — in dosti zgovoreo1 Kaj pa rečeš ti, pedagog E. Hm 1 To vam je Človek — bi rekli — »kombinacije vseh mogočih značajov« I Zdaj zavrisne do neha, zdaj spet povis-ne nos — pozabi in zopet se smeje, da ni konca ne kraja. Navdušen za vsako stvar 1 Pač pa zelo malo previden. Vedno v nasprotji Quidquid agis; . . . agas i . finem /{Včasih pa ve molčati — za kako malenkost — kar celo večnost 1 ? Oj ti *Kontras« P. ! Majhen Sicer po postavi — tembolj pa prefrigani. Mož izrabi vsako — si-tuacijo — Seveda v svojo korist — dru-gernu pa če je le mogoče v škodo ! Jeziček njegov je vzbadijiv — hüjši od srčna ! Posestnik hüdih kapric. Le za las naj se ne izteče — in besedo težko dobiš od njega. Sploh pazi, da mu ne nasedeš ! Če pa hoče, ti take pove, da vse naroba zveni — in smeha tudi ne manjka, Pač nas humorist! »Večji sem že od tebe, kontreš, pa znam marsikaj — česa tebi manjša«. —- Joj! Ampak tebe se bojim kakor »živoga ognja ?. S teboj negrem U pravic.; Rüd povgdiguješ do neba — kar se sploh ne da 1 Navdušen biti je lepo --ampak vzgajati pa je že težko f Tudi veselo rad poješ — no, včasih se pa le preveč fantaziji vdajaš ! Tiha voda — breg gloda! Tristis patria ... Čedna je tvoja postava H. Vedno fine manire — lepe kretnje in sploh „eleganca". »Ka pa grana« Kdo bi ti to zameni? Polemiziraš rad — in to vzgajao ! Drügače pa je tvoja beseda odkrita in zanesljiva. Vesela tvoja duša ti odseva z obraza ! Kakor doslej . . respice finem ! Čustven si I. — je že res; ampak treba je „frenum in maaom cape-re“. Priznajmo: Mladost — norosti Vedeti pa moramo tudi: Esi rnodus in rebus ! Več razsodnost! ! In proč od nepotrebnih skrbih !? J. Majčken sem, —in komaj glédam — ampak priden sem, priden — sem Poglejte in Posnemajte me! Vedno prvi ! Prav imaš ! Le tako. — Tih sem, le včasih zagodrnjam. Če je pa treba, njim povem tudi kako učeno. Kakor drugi, tako jaz! K. Prekašam v marsičem svoje-jega b. Drügače pa še zelo naiven. Skušam biti resen. L. Vedno — visoko — letim, pa vse eno nizko sedem! Kdo ve, kako je to ? ! M. Na pol zadovoljen — na pol pa ne. Rajši resnost kakor pa šale. Oprežen bodi z njim vseh ozirih — drügače je vse zastonj. N. Nič žalega ti ne stori! (?) O. Pojem, godem in šale zbijatn rad. Je vse lepo. Tudi »kisile« obraze delam včasih. Opraviči^: Errare humanum est Poslanska posta G. poslanec Klekl Jožef naznanjajo sledeče: Janič Janoš, Nuskova. Z g. Jeričom vložila prošnjo za Vas. Vfipa-va se, da bo nekaj podpore. Florijan Krenos, Sotina. Vašo zadevo zročo poslanci vašega okraja, g. Jeriči i jih oproso, naj zvedijo pri sodniji za zrok, zakaj se ne reši prošnja vašega invalida. Odgovor dobite od njih, P. F. D. Lendava. Pismo šlo. H. Š- D. Lendava Ravnotak- K. Z. Sobota. Pismo Šlo. P K. D. Lendava. Pod brojom 128301 od 8. X. 27. vložena prošnja. Dobite edno leto časa. Pismo šlo za volo drüge prešnje, štera, kak se vidi, ne je nujna. Balažic Martin, D. Bistrica. Dovoljeno. Zdaj že gotovo mate tüdi pri robi dovoljenje. Kustec Anton, G. Bistrica ino Horvat Štefan D. Lendava, gore. Vama se te dni da dovolenje i je tüdi v kratkom do rek dobita. Me- M. Sobota. 8. toga meseca prošnja vložena. Küplen Jožef, Ivanci. Vaša tüdi te den. Ka se pa tiče Vaše in-validnine, jo reši sod v Zagrebi, v Belgrad pride samo, če ví zaprosil, da se vam tá naednok naprej vö plača. Občina, Beltinci. Prošnja je komaj zda] prišla v Belgrad. Gda tű prehodijo stare . vogrske zakone, na podlagi šterih se ta reč more rešiti, te dobite odgovor, v kakšem smisli je rešena ta prošnja. Jaz bom zastopao kak vsikdar pravico. K. J. Bogojina. Pismeno i z rečjov sam intervenirano. Vüpanje je, da se reši najugodnejše. G. polanec Jerič naznanjajo sledeče: Št. Lazar, Stanjovci. Polovično vožnjo za zrnje, štero so zaslüžili Vaši delavci v Bački smo ne mogli dosegnoli, ar je ministrstvo saobračaja ešče dozdáj kaj takšega nikdar ne dovolilo. Pač pa je ministrstvo dovolilo brezplačno karto za delavce i to pride ravno telko, da lehko s tistim plačate prevoz zrnja, bar preci, či že ne vse- Lepi Pozdrav vsem delavcom 1 Mih. Ovsenjak, Mlajtinci. Vaša Svedočanstva zdigno i Vam je priporočeno poslano. Dajte je prepisati i prestaviti, i vse to sodno potrditi i potom prestavo i prepisek poslati Velikomi župani v Maribor, da se Vam koronska penzija prevede v dinarsko. v. še. Vašo prošnjo sam .prekdao na ministrstvi prosvete, je toplo Priporočo, na koj se mi je oblübilo, da bo ista naskori rešena. Janič J. Nuskova Za vas sva dala prošnjo pri min. za socijalno politiko. Kda dobite, ka sva za Vas prosila nama naznanite. Dr. R. M Sobota. V vašoj zadevi intervenirao. Več zvedite s pismi, Štero sledi. B Javor, Vinkovci. Vašo prošnjo sam prekdao na pristojnem mesti, kde so mi oblübili, da jo naskori rešijo. A. V- M Sobota Pismo sledi, v šterom se Vam zadeva natenci razloži. Kda pridem domo, me osebno obiščite. J. B- M. Sobota. Pismo sledi, kde sam povedao, kak Obnoviti prošnjo, da bo sprejeta. Št. O. Ižakovci. Zglasi se pri g. posl. Klekli, kda domo pridejo, Ti natenci povejo kak stoji zadeva na ministrstvi. Fr. G- Lipovci- Urgirao pri pristojnoj oblasti i proso 'pismen odgovor. Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 300 Din., žita 290 Din., ovsa 209 Din. kukorice 230 Din., ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 290 Din. Živina : Govenska v Ljubljani kg., 8—10 Din., teoci 12"— Din., svinje 15—17 Din. Krma: Sena 50—60 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 25 par, Schiling 7 D 95 p. Čehoslovaška krona 1 D. 67 p., Nemška zlata marka 13 D. 50 p, Proda se posestvo! Lepa zidana hiša, obstoječa iz več sob, klet za zrnje, posebej stoji škedenj, katerem! je prizidana ena hiša za stanovanje in ena delavnica sposobna za eno ali drugo obrt, šest lepih hlevov za svinje, stüdenec pri hiši in vsemu še pripada 10 oralov zemlj*, od tega je štiri orale lepega gozda. Zraven je tudi lep sadovnjak, ves živ* in mrtev inventar. Posestvo kakor tudi hiša je v lepi ravnici, lU ure od postaje Bučečovci, ter se takoj proda vse skupaj po dogovoru pri posestniku FRANCU SLAVIČ, DOBRAVA pri Bučečovci, póšta Križevci pri LJUTOMERU. Podpirajte i čtite »NOVINE«! Mali oglasi. Sodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanji in perilu FRANC REPIČ, Sedar v LJUBLJANI, Kolizejska cesta 18. Specialist za ženske bolezni in porod dr. BENJANIM 1PAVIC v Mariboru, Gosposka ulica 46, zopet ordinira od 1fal0-1/*\2 in od (5—16 (3—4) ure. Vsakovrstne sirove kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Naročnina ino oglasi se sprejemalo za ,.Novine" pri I. HAHN trgovina s papirjev s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti Št 180. poleg rim. kath. cerkvi ino bivše pošte. Največje veselje otrokom so igračke, katere po zelo nizki ceni in v veliki izbiri n. pr. kangle za pohvale, vedro, obroče, hinte, peresne veternice, grablje, lopate, loge, čige, vozičke ter razne figura iz celuloida in gumija itd. dobite pri ErdöšY Darnabaš, trgovca s papirjem in igračami v M. SOBOTI, Cerkvena ulica. Razglas. Dne 2. decembra 1927, ob 9 uri dopoldne se proda v Murski Soboti, Aleksandrova cesta št. 195 po javni sodni dražbi v konkurzni sklad A. Hirschl naši. Evgen Halmoš, trgovec z obleko v Murski Soboti spadajoča cela blagovna zaloga in inventar obstoječa iz večjega števila izgotovijenih moških suknjenih in caj-gastih oblek, otročjih oblek, Spolnili čepic, zajčjih kož, damskih plaščev, pfatna, različnega süknja, različnih gutnbov za obleke, raznih krojaških potrebščin, platna, plaht, dežnih plaščev iz gumija, trgovske police, trgovskega Budina in mize. V Murski Soboti, dne 14. novembra 1927. Dr. JOSIP GOLJEVŠČEK odvetnik v Murski Soboti kot konkurzni upravitelj. ge PREKMURSKO TISKARNO v Manki Soboti IZIDOR HAHN Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC BAJLEC.