1980 —
leto stabilizacije
Smo na začetku leta 1980. To je čas, ko kritično ocenjujemo gospodarski in družbeni razvoj v preteklem letu in na osnovi doseženih rezultatov načrtujemo naloge v tekočem letu.
Razvoj v letu 1979 je bil pod vplivom novih zapletenih procesov in značilnosti tako v Jugoslaviji, kot v svetu. Če-, prav smo v občini Žalec dosegli v minulem letu določene pomembne rezultate, predvsem okrog 10 % realno rast družbenega proizvoda, usklajenim s srednjeročno zastavljenimi cilji, vendarle ugotavljamo, da je razvoj v naši občini, podobno kot v SR Sloveniji, na nekaterih bistvenih področjih odstopal od dogovorjenih nalog. Temeljni vzroki odstopanj so le deloma v določenih zunanjih vplivih, tako na področju zunanje trgovinskega poslovanja, kakor tudi na celotnem jugoslovanskem tržišču.
Osnovni problemi, ki se kažejo predvsem na področju gospodarstva, so v naši nedoslednosti in slabosti pri izvajanju stabilizacijskih nalog. Vse dosedanje ocene so pokazale, da ne uresničujemo zastavljenih nalog za povečanje izvoza in zmanjšanje uvoza; da je zaposlovanje vse preveč ekstenzivno, da je produktivnost našega dela marsikje izredno nizka, da imamo številne slabosti v organizaciji dela, posvečamo pa tudi premalo skrbi novim proizvodnim usmeritvam, ki zahtevajo predvsem več znanja. Izplačani osebni dohodki niso vedno rezultat našega vloženega dela, itd.
Vse te slabosti, ki jih je opaziti pri našem delu, pa ob I določenih zunanjih vplivih opozarjajo na to, da bo potrebno t v letu 1980 zastaviti vse napore, od sleherne organizacije \ združenega dela do občine, republike in federacije v smeri j doslednejšega izvajanja stabilizacije. Povsem jasno je, da I tako, kot' smo gospodarili doslej, ne smemo več naprej. Ne I gre, da bi trošili več, kot ustvarjamo. Če pa želimo, in to je j prav gotovo naš interes, zadržati sedanji nivo osebnega in j družbenega standarda, potem bo treba bolj delati in več pro-1 izvajati, kar bo pogojevalo večji dohodek in boljši zaslužek.
Gotovo bo leto 1980 težje, kot smo pričakovali, predvsem j pa bo moralo biti to leto stabilizacijsko, ko se bo moral vsak \ naš delovni človek gospodarno in samoupravno obnašati in I prispevati maksimalen delež pri izvajanju stabilizacijskih na-\ log. V tekočem letu bomo zastavili vse sile za odpravljanje j slabosti v vsaki organizaciji združenega dela, borili se bomo i za višjo produktivnost in omejili zaposlovanje novih delavcev. Več sredstev bo treba nameniti za kvaliteten razvoj : našega gospodarstva, prizadevali si bomo, ob zmanjšanju j uvoza, povečati izvoz, ponovno bomo pretehtali vse oblike porabe, ob vsem tem pa je potrebno krepiti in dalje razvijati naše samoupravne in delegatske odnose.
V	naši občini smo pred sprejetjem Resolucije o politiki izvajanja družbenega plana za obdobje 1976-1980 za tekoče leto. Temeljito moramo proučiti vsa določila, ki jih vsebuje ta pomemben dokument, predvsem pa bo treba vsebino resolucije uskladiti z določili republiške resolucije in s sprejeto politiko stabilizacije, na področju gospodarstva in na vseh ostalih področjih. Posebno skrbno bomo ocenili razvoj družbenih dejavnosti. Gre za vprašanje razširjene dejavnosti v šolstvu, otroškem varstvu, zdravstvu in še na nekaterih drugih področjih. Ponovno bo treba proučiti možnosti izgradnje posameznih objektov, saj republiška resolucija določa, da lahko v letu 1980 pristopimo le k izgradnji tistih objektov, ki se financirajo iz samoprispevka, in kjer je investicija krita v celoti.
V	tem primeru so vsakršni pritiski v tej smeri, da je po-
trebno vključiti ta ali oni objekt v besedilo resolucije, odveč. Gre tudi za to, da bomo morali proučiti vse možnosti zmanjševanja prispevne stopnje iz OD, na osnovi katere se financirajo posamezne družbene dejavnosti. Marsikaj bo potrebno preložiti na kasnejše obdobje tudi na drugih področjih: v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu, kakor tudi v posameznih krajevnih skupnostih. Na dlani je, da stabilizacije ne bomo izvedli brez napora in prizadevanj nas vseh, pa tudi ne brez odrekanj. Sicer pa ne gre za to, na kakšnih osnovah bo urejeno naše gospodarjenje, temveč tudi za to, kako bo potekalo naše življenje v naslednjem srednjeročnem obdobju.	JOŽE JAN
Bele poljane nad Libojami so oživele. Mladi na smučeh.
Akcija za izgradnjo nabavnega Levec stekla
Po široki javni razpravi v vseh kolektivih Name Ljubljana, izvršnemu svetu in skupščini občine Žalec je centralni delavski svet Name Ljubljana sprejel sklep o izgradnji nabavnega centra Name v Levcu.
Akciia po predloženem terminskem planu je torej že stekla. Gradnja se bo pričela v mesecu aprilu, predviden termin otvoritve pa je november 1980.
Naraks Dolfe, direktor TOZD Nama Žalec; „Naš kolektiv je podal predlog za izgradnjo centra v Levcu, katerega je soglasno podprl in sprejel centralni delavski svet v Ljubljani. S tem nam je zaupana zahtevna naloga nosilca te izredno pomembne naložbe na področju preskrbe širšega območja. Zadnje analize kažejo, da potrebe narekujejo, namesto prvotno predvidenih 4000 m2 prodajnih površin, kar 8000 m2 velik center.”
Lojze Tiselj, generalni'direktor Name Ljubljana; „Nama
razvija nov tin trgovine, tako-imenovani „nabavni center”. V njem bo na voljo vse blago, tako po kvaliteti kot kvantiteti. Gre za povsem novo ponudbo tudi v slovenskem merilu, kar daje izjemni lokaciji v Levcu še poseben pomen.”
Franc Lamut, generalni direktor Beograjske banke, Ljubljana : „Kot nosilci finančne konstrukcije novega trgovskega centra v Levcu s to naložbo presegamo lokalne in . regijske meje.”
Pred ustanovitvijo Zveze lovskih družin Žalec
Vse kaže, da bo v kratkem prišlo do ustanovitve Zveze lovskih družin Žalec. Tako je med drugim sklenila tudi skupščina občine Žalec na nedavni seji. V tej smeri že deluje iniciativni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za ustanovitev.
• w \r
isca v
Savinjski dolini počivajo
Hmeljišča v teh januarskih dneh počivajo pod snegom in si nabirajo novih moči. Hmeljevk, ki jih vidimo na sliki, kukalu ne bo več. Nadomestile jih bodo sodobnejše žičnice. Več o obnovi hmeljišč v Savinjski dolini objavljamo na tretji
I 213
Steklina na pragu naše občine
Celje - skladišče D-Per
III 5/1980
1119890782.1
COBISS a
Leto III Številka 1 Januar 1980
V BELIH VODAH USTRELJENA STEKLA LISICA JE RESNO OPOZORILO, DA SE NAM JE STEKLINA ŽE POVSEM PRIBLIŽALA. KER STEKLE ŽIVALI (LISICE) LAHKO V ENI NOČI PRETEČEJO DALJAVE, OBSTOJA MOŽNOST, DA IMAMO STEKLINO TUDI ŽE V NAŠI OBČINI.
NEDAVNI ŽALOSTEN PRIMER IZ SOBOŠKE BOLNIŠNICE, KJER JE ZARADI UGRIZA DOMAČE STEKLE MAČKE MORAL UMRETI 18-LETNI FANT IZ OBMEJNEGA ZASELKA KR AMARO VCI, RESNO OPOZARJA, DA BO TO POT TREBA RESNO UPOŠTEVATI KONTUMAC, O KATEREM PIŠEMO NA ČETRT! STRANE
„Savinjski občan" izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec
Ureja uredniški odbor: Jan Jože (glavni urednik), Trstenjak Lojze (odgovorni urednik). Golob Elza, Ješovnik Franc, Debelak tvo, Rojnik Vlado, Vidmar Marjan, Praprotnik Marta, Čulk Vika, Urbanci Barbka, Kučer Lojze, Špeglič Franc, Kotnik Anton.
Naslov uredništva: Žalec — telefon 710—671.
Grafična priprava: ČZP Dolenjski list. Novo mesto.
Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana.
Naklada:	11.000 izvodov
sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421—1/72 je
______;_______■

Bitka za dosledno uresničevanje ciljev ob večji odgovornosti komunistov
Občinski komite ZKS Žalec je na svoji prvi seji v tem letu sprejel program aktivnosti za prvo polletje 1980. Sprejet program komiteja zavezuje Zvezo komunistov k doslednemu uresničevanju sprejetih ciljev v temeljnih samoupravnih sredinah in občini kot celoti Gospodarska stabilizacija, uveljavljanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja, organiziranost in razvoj občinske konference ZK, idejno politično usposabljanje članov ZK, kadrovska politika, splošni ljudski odpor in družbena samozaščita so najpomembnejša vprašanja, na katem bo usmerjena aktivnost občinskega komiteja ZKS v tem polletju. Realizacija zastavljenih ciljev, predvsem pa hitrejše odpravljanje slabosti, bo mogoče le ob najbolj odgovornem delovanju celotnega članstva ZK, še zlasti pa organov občinske konference ZKS Žalec.
Komite je v nadaljevanju seje obravnaval tudi osnutek samoupravnega sporazuma o plačilu lastne udeležbe občanov za pridobitev družbeno najemnega stanovanja v občini Žalec ter osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnih služb gospodarskih interesnih skupnosti O obeh dokumentih, ki se vključujeta v nadaljnje spreminjanje družbeno-eko-nomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, je stekla živahna razprava. Po obsežni razpravi je komite ugotovil, , da lahko v obeh osnutkih sporazumov steče javna razprava. O osnutku samoupravnega sporazuma o plačilu lastne udeležbe pa mora steči temeljita razprava v združenem delu preko osnovnih organizacij sindikata, v krajevnih skupnosti pa preko krajevnih konferenc SZDL.
JANEZ KROFLIČ
Seja izvršilnega odbora Beogradske banke v Žalcu
Kredit za nov potrošni center v Levcu
Na nedavni seji izvršilnega odbora Beogradske banke, Temeljne banke Ljubljana, ki je bila v prostorih Name v Žalcu, sta se predstavnika skupščine in izvršnega sveta žalske občine
delavcem banke, članom IO ter zlasti še generalnemu direktorju Franciju Lamutu zahvalila za vseskozi plodno sodelovanje na področju gospodarskega in družbenega razvoja žalske obči-
ne.Na seji so razpravljali in sklepali tudi o odobritvi kredita za nov potrošni Center Name v Levcu. Posnetek: seja izvršilnega odbora Beogradske banke v Žalcu.	C. J.
Zaslužnim podeljena priznanja
Ob nedavnem krajevnem prazniku Žalca so se njegovi prebivalci soočili s številnimi novimi pridobitvami, ki dajejo svežo podobo mestu. Poleg blagovne hiše Nama so zrasli: nova avtobusna postaja, modemi šolski center, tržnica, nadzidek zdravstvenega doma in še kaj. Med novejše pridobitve sodi tudi žalska obvoznica, ki je razbremenila promet skozi mesta
Pomembne so tudi dmge manjše pridobitve, kot sta lani zgrajena dva pločnika pri avtobusni postaji in v smeri pokopališča. V podaljšku so napeljali tudi javno razsvetljavo.
Zgrajeni sta bili postajališči s pokritimi čakalnicami za potrebe lokalnega avtobusnega prometa. Ljudje si lahko veliko pomagajo s tremi javnimi telefonskimi govorilnicami z možnostjo medkrajevnih pogovorov.
Dober namen so imeli tudi tisti, ki so postavili betonska korita za cvetlice, žal pa ta niso služila svojemu namenu.
Med ostale pridobitve, ki so še v gradnji, bi omenili prizidek občinske stavbe, novo stavbo SLO, v katerem bodo imeli prostor tudi gasilci, dalje nov hotel in še nekateri objekti. Tovarna Juteks bo gradila nove objekte na Ložnici. V Soseski Ložnica so pričeli z izgradnjo nove poslovno stanovanjske hiše. S tem, da bo na neurejenem in zapuščenem zemljišču zgrajen stanovanjski blok
bo center dobil še lepšo podobo. Načrtujejo tudi gradnjo kulturnega doma.
Turistično društvo Žalec je poskrbelo za načrt mesta s 60 ulicami.
Načrt bo v kratkem natiskan in na voljo občanom. Na rob bi zapisali tudi to, da je žalsko turistično društvo lani organiziralo ocenjevanje lepega cvetja in zelenic ter najbolj uspešnim podelilo priznanja.
Prejeli sojih:
Hišni svet bloka 40 na Soseski V, Hišni svet Šprajčeve 1 in Hišni svet na Velenjski 4 v Žalcu. Mea posamezniki pa: Baudek Milan, Gregorčičeva 8, ing. Anton Blaj v Soseski V, Milka Blaznik iz Vrbja 64, Marija Bračko iz Ložnice 28, Renato Flego iz Soseske V, novi blok, Vida Gorišek, Partizanska 18, Alojz Herman, Partizanska 44, Franjo Kartuš, Soseska V, Alojzija Keblič, Partizanska 4, Ida Kek, Soseska V., Milica in Franjo Končan, Partizanska 43, Jano Kranjc, Ul. Savinjske čete 8, Tomaž Krašo-vic iz Savinjske ceste 21, Jože Medved iz Soseske V, Drago Meh iz Vrbja, Zora Mežnarič iz Soseske Ložnice 71, družina Paladina iz Vrbja 85, Pavla Piki iz Levstikove 12, Vikica in Eran Sadnik iz Soseske V, Anica in Ivan Šorli iz Ložnice 31 a, Anica Šušter iz Partizanske 7, Zdravko Tekavc iz Vrbja 78/a, Marija Turk iz Sos. Ložnica 62,
Mara Verdev iz Ložnice 3/c in Franc Vidmajer iz Savinjske ceste 28 v Žalcu.	KONRAD ZAJC
Z izgradnjo mlekarne bo treba pohiteti
Potrebe po nemoteni preskrbi potrošnikov z mlekom in mlečnimi proizvodi (jogurti, siri in drugimi namazi) v celjski regiji narekujejo pospešeno izgradnjo nove centralne mlekarne v Rušah pri Arii vasi.
Očitno je namreč, oa v starem mlekarskem obratu v Celju le s težavo zmagujejo delo in če slučajno odpove kak stroj, bo preskrba z mlekom in drugimi proizvodi zašepala. Tega se investitorji nove mlekarne zavedajo, zato hitijo s pripravami.
Med tem. ko so delovne organizacije v žalski občini že podpisale sporazumni dogovor o sofmansira-nju, pa na ostalih področjih (občine v Posavju in v koroškem kotu) razprave še tečeja Vendar bodo predvidoma končane v kratkem in tako bo možno urediti vprašanje soinvestitorjem že v tem mesecu.
Zanimivo je, da občine v koroškem kotu predlagajo, da bi hkrati z izgradnjo nove mlekarne v Rušah pri Arji vasi gradili manjši predelovalni obrat z dnevno kapaciteto 20 tisoč litrov mleka na območju ene koroških občin. V tej mlekarni bi mleko predelovali v sire, podobno kot v Šmarju pri Jelšah.
Zapisali smo že, da si bo nova mlekarna v Rušah zagotovila rentabilnost pri dnevni predelavi 150 do 170 tisoč litrov mleka. Vse kaže, da bo živinorejsko razvito zaledje brez težav pripravilo takšne količine mleka za predelavo in tako s te strani ne bo težav. Mlečna proizvodnja se bo še naprej razvijala, v . kolikor bodo proizvajalci mleka imeli zagotovljene stimulativne odkupne cene.
Zaradi znanih podražitev in višjih stroškov se je predračun za izgradnjo nove mlekarne dvignil od prejšnjih 315 milijonov na 368 milijonov dinarjev. Kar zadeva morebitno gradnjo manjšega predelovalnega obrata v eni koroških občin, prevladuje mnenje, da bi pri tem kar najtesneje sodelovali celjska in mariborska regija.
Trenutne napovedi so takšne, da bo z izgradnjo nove mlekarne pri Arji vasi možno pričeti takoj spomladi	Le. T.
-	.....'T
Lovci z
moralnopolitično
legitimacijo!
Resnici na ljubo je treba povedati, da ima lovska zgodba o razmerah, ki so privedle do razpustitve LD (lovske družine) Griže in odvzema lovišča, dve plati medalje. Nekaj več nam je o tem povedal predsednik komisije za lovstvo pri IS skupščine občine Žalec Stane Lesjak. Dejal je, da je bilo lovišče odvzeto LD Griže zaradi neurejenih razmer zadnje čase, ki so prevladale med lovci. Tak je bil tudi predlog lovcev komunistov in družbenopolitičnih organizacij KS Griže.
LD Griže je že lani na svoji skupščini iz članstva izključila lovca Ota Š. zaradi storjenih prekrškov, kot 30 nezakonit odstrel muflonov in dmge divjadi. Večina lovcev je bila ogorčena nad takšnim vedenjem, zato tudi sklep o izključitvi. Pri tem pa je LD storila napako, ker pri postopku ni upoštevala zakonitih določil, ki jih navaja pravilnik. Pravilno bi namreč bilo, da bi proti O. Š. uvedli disciplinski postopek.
Izključeni član LD je zagrabil za to napako in se brž pritožil na Lovsko zvezo Celje. Tu so obravnavah zadevo in odločili, da mora LD Griže O. Š. sprejeti nazaj v članstvo.
Odnosi pa so med lovci poštah že tako napeti, da so
člani na sklicani skupščini izjavili, da bodo izstopih iz LD, če bi morali O. Š. sprejeti nazaj v članstvo.
O.	Š. se je zatem pritožil na Lovsko zvezo Slovenije, ki je LD Griže postavila pogoj, da mora izključenega člana v 14 dneh sprejeti nazaj v članstvo, sicer predlaga skupščini občine Žalec odvzem lovišča, kar praktično pomeni tudi razpustitev LD.
To je bilo tudi storjeno, vendar pa so hkrati ustanovili iniciativni odbor, ki pripravlja ustanovni zbor nove LD Gozdnik—Griže.
Pri tem je pomembna zahteva družbenopolitičnih organizacij te krajevne skupnosti, da bodo imeli pogoje za vstop v članstvo le tisti lovci, ki imajo moralnopolitično legitimacijo. Te pa O. S. po splošni presoji nima oziroma si jo je zapravil s storjenimi prekrški. Vse kaže, da bodo novo družino ustanovili še ta mesec, tako bodo zadeve stekle po pravem tim.
Na rob naj zapišemo še to, da med lovci v Grižah tudi sedaj ni brezvladja. Kdor je lovec po srcu, še naprej zgledno skrbi za divjad in jo v teh zimskih dneh tudi varuje. Seveda bo novi LD Gozdnik—Griže vrnjeno lovišče.
Tk. Le.
v zimi
Kdo bo dobil (izgubil) del lovišč
V naši občini zadnji čas tečejo razprave o predlogu odvzema ali dodelitve dela lovišč. Predlog upošteva v letu 1976 sprejet zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi
Zakon je naložil lovskim družinam, da svoje delo uskladijo in razmere uredijo v šestih mesecih ali najpozneje v enem letu po sprejetju.
Zal 'pa nekatere lovske družine (v nadaljnjem besedilu LD) teh svojih dolžnosti še do danes niso opravile, kar je nevzdržno. Še preden bomo spregovorili o teh LD, bi zapisali, da imamo v naši občini 35.000 ha lovišč, od katerih je kar 8000 ha v upravljanju izven občinskih meja.
Med LD, ki imajo v rokah ta lovišča, so Hum, Dobrna, Velenje in Oljka-Smartno ob Paki Navedene LD še vedno nimajo pisnega sporazuma o upravljanju in gospodarjenju z lovišči. Divjad streljajo brez potrjenih letnih planov, niso, pa tudi na krajevno običajni način, objavili imen oseb, ki obravnavajo prijavljeno škodo, ki jo je povzročila
divjad. Nimajo tudi organizirane; gojitvene službe, skratka, marsikaj ni usklajeno z zakonskimi določili
Zato tudi predlog, riàj fei dèi lovišč, ki jih posedujejo4 LD ri' sosednjih občinah na območju žalske občine, dodelili LD znotraj, naše občine, ki so do njih tudi-upravič^s ne na podlagi ustave in omenjenega zakona.
Izvršni svet skupščine občine Žalec je o tem že razpravljal m sprejel predlog, ki zastopa stališča tudi KS Andraž in Vinske gore. O osnutku predloga sedaj teče razprava, ki bo predvidoma členjena re là; mesec in slednjič bo o njetn razpravljala in odločala Občinska skupščina.
Del lovišč naj bi odvzeli LD Hum na območju KS Liboje, Petrovče in Galicija, LD Dobrni na območju KS Vinska gora in LD Velenje na območju KS Vinske gore, Ponikve in Andraža, dalje LD Oljki, ki bi jih dodelili LD Gozdnik-Griže, Žalec, in Polzela.	,
r				 	■	 ■ s
	EKSPOZITURA ŽALEC
#V IJUDIJcUiolvd Udi livd Splošna banka, Celje n. sub. o.	Od dobre zamisli do njene uresničitve je več poti. Ko gre pri tem za ureditev denarne zadeve, poiščite prijateljski nasvet na pravem mestu. J
Ugodni
V svetu, pa tudi pri nas, je hrana postala strateška surovina. Na dlani je, da zemlje še nismo uspeli izkoristiti za vse možnosti pridobivanja hrane. Zato v tej smeri posodabljamo kmetijsko proizvodnjo tudi v Savinjski dolini, konkretno v žalski občini in velja zapisati,
Ivanka Vibič
da ima pri tem velik delež LB, Splošna banka Celje.
Akomulativnost kmetijstva je za zdaj še preskromna za samostojno finansiranje novih naložb in to velja tako za družbeni kot zasebni sektor. Zato bomo v našem sestavku, sedaj na začetku novega leta, našteli pomembnejše naložbe, ne le na področju kmetijstva, marveč tudi v industriji naše občine, ki jih kreditira LB, Splošna banka. O tem, kolikšne so bile investicije in kaj pomenijo za nadaljnjo rast kmetijske in industrijske proizvodnje v naši občini, smo se pred dnevi pogovarjali z vodjem sektorja dela in sredstev Splošne banke Celje ing. Nikom Kačem in vodjem žalske ekspoziture SB Ivanko Vrbičevo.
Ker nam prostor ne dopušča, da bi zajeli vse izrečene misli in ugotovitve, se bomo omejili zgolj na pomembnejše naložbe.
KAJ JE BILO STORJENEGA V PRETEKLEM LETU
Splošna banka je s svojimi krediti omogočila nadaljevanje agromelioracijskih del na področju Bolske pri Gomilskem. Bolska je s svojimi pogostimi poplavami dolgo povzročala sive lase krajanom. Nastajala je velika gospodarska škoda, nemalokrat pa je narasla voda zalila tudi bližnje domačije.
Ko bo Bolska regulirana, takih težav ne bo več. Voda bo ukročena in zajezena v korito, to pa bo hkrati pomenilo tudi večjo rodnost zemlje in večje pridelke.
Izdatna sredstva so namenili tudi za obnovo in rekonstrukcijo hmeljišč. Gre za 157 hektarjev novih nasadov in obnovo 180 hektarjev starih zemljišč ter za napeljavo 37 hektarjev novih hmeljskih žičnic. Ni naključje, da je izvoz hmelja na zahtevna zunanja tržišča že vsa leta nazaj glavna postavka blagovne menjave s tujino v žalski občini. Velika prednost izvoza hmelja je v tem, ker gre za čiste devize, ki jih ne obremenjuje utoz: Savinjski hmelj je zelo iskan in cenjen pri kupcih. Gre torej za ekonomsko perspektivo in pretehtano investicijo, od katere si obetamo v naslednjih letih nove koristL
Splošna banka je s svojimi krediti sodelovala pri izgradnji silosov v Žalcu. Gre za pomembno pridobitev, ki bo omogočila boljšo preskrbo živinoreje z močnimi krmili. Banka je sicer namenila 160 milijonov dinarjev za dolgoročne naložbe ter 700 milijonov dinarjev za kratkoročne kredite za obratne potrebe.
KREDITIRANJE KMETIJ ZA TRŽNO PROIZVODNJO
Zanimivo je, da je izdatnih kreditov Splošne banke deležen tudi zasebni sektor kmetijstva. S posebnim paketom kreditov
Novi silosi, boljša preskrba z močnimi krmili
krediti, večji kos kruha
pod ugodnimi pogoji bo možno preusmeriti 41 kmetij v tržno proizvodnjo. Glavne naložbe so usmerjene v razvoj živinoreje, to je v tisto proizvodnjo, od katere si obetamo največje viške oziroma dohodke. Če bi kmetije prepustili same sebi, bi med tem že veliko mladih zapustilo zemljo in tako bi doma ostali le ljudje, ki niso več zmpžni za delo.
Posodabljanje proizvodnje pa kmečkim ljudem zagotavlja večje dohodke in tako mladi ostajajo na kmetijah. Kreditni pogoji so ugodni, saj ga bo možno odplačati v osmih letih in to z dokaj nizko obrestno mero. Še večje ugodnosti so deležni krediti za agromelioracije. Ta kredit je na 16 let s tremi odstotki obresti in enoletnim moratorijem.
Na področju boljše oskrbe z mesom so pomembne naložbe v rekonstrukcijo klavniških kapacitet pri Mesninah v Celju. Med naložbami na področju kmetijstva bi omenili še kreditiranje štirih strojnih in dveh hmeljskih skupnosti in pa naložbe v posamezne krajevne skupnosti.
Banka je omogočila organizacijam združenega dela SOZD
Hmezad kredite s prav tako ugodnimi pogoji oziroma na dobo osmih let s štiriodstotno obrestno mero in enoletnim moratorijem.
IZDATNE NALOŽBE
TUDI V INDUSTRIJI
Poleg napovedane izgradnje nove mlekarne velja posebej omeniti kreditiranje izgradnje nove tovarne za kmetijsko mehanizacijo v okviru SIP Šem-
peter. Kaj bo ta naložba pomenila za naše gospodarstvo, posebej še za kmetijstvo, kaže napoved, da se bo letna proizvodnji s tem povečala od sedanjih 25.000 na 40.000
kmetijskih strojev oziroma priključkov.
Program SIP—a je izredno zanimiv in perspektiven, saj se hkrati z boljšim zalaganjem jugoslovanskega tržišča odpirajo večje možnosti za mednarodno blagovno menjavo. Delež izvoza še sedaj znaša v skupnem prihodku 20 odstotkov in bo tak ostal tudi po dokončani investiciji, le da bo možno povečati izvoz od sedanjih pet milijonov dolaqev na 10 milijonov dolarjev. Poleg tega pa bodo nove kapacitete omogočile zaposlitev nove delovne sile, skratka pridobitev naložbe bo vsestranska.
Banka ima tudi svoj delež pri izgradnji obrata gmote v Keramični industriji Liboje, že pred leti pa je bil z njeno pomočjo zgrajen tudi obrat za proizvodnjo grafitnih loncev. Omeniti je treba delež banke pri podpori za sovlaganje tovarne nogavic Polzela za zagotovitev surovin v okviru Yulon Ljubljana.
Pogovor je načel še kreditiranje na področju malega gospodarstva, vendar bomo o tem poročali v eni naslednjih številk Savinjskega občana.
Tk. L.
Cesta Latkova vas — Trbovlje letos prevozna
Republiška cesta Latkova vas - Trbovlje je ob prvem snegu prejšnja leta postala skoraj neprevozna. Letos cesto stalno plužijo in jo posipavajo, tako da je vseskozi prevozna. Za krajane, ki se vozijo na delo v
Tekstilno tovarno v Prebold in drugam, je to velika pridobitev, prav tako pa je to dobrodošlo voznikom motornih vozil, ki si po tej cesti krajšajo pot iz Zasavja v našo dolino in obratno.
K razviti proizvodnji sodi predelava
V	Savinjskem občanu smo že obširneje poročali o kooperacijski proizvodnji puranov v naši občini. Za začetek sta se odločila za farmo puranov dva kmeta kooperanta, vendar vse kaže, da jih bo kmalu več.
Kooperant Vranič v Prekopi, ki se je prvi odločil za proizvodnjo pazinskih puranov, je med tem že odpremil iz hlevov drugo pošiljko puranov. Rezultati so izredno dobri, saj so purani tehtali v poprečju 9,6 kg, nekateri pa so bili težki tudi po 11 kilogramov.
V	reportažnem zapisu smo že decembra lani poročali, da so ženske (purice) dosegle po 87 dneh poprečno težo 4,86 kg, purani pa v 120 dneh 9,6 kg. Strokovnjaki ugotavljajo, da so naši purani dosegli znatno večjo težo (prirastek), kot jo dosegajo kooperanti na območju Pazina, kar je vsekakor pohvalna ugotovitev.
Zanimivo je, da bo kooperacijska proizvodnja puranov v naši občini že letos dala na trg 300 ton kakovostnega puranjega mesa, do leta 1985 pa se bodo viški puranjega mesa povečali na 1200 ton. Če k temu prištejemo podatek, da bomo v tem času imeli na voljo 6,3 milijone kilogramov piščancev, bo proizvodnja že dovolj velika, da bi lahko imeli v celjski regiji lastno predelavo.
Tako bi si prihranili kar velike stroške prevoza, drago pa je tudi klanje perutnine, skratka, ekonomska računica se nagiba v prid izgradnji lastne klavnice perutnine.
Na rob naj zapišemo, da znašajo trenutne letne potrebe puranjega mesa v Sloveniji 1000
ton. Za tiste, ki v mesnicah zaman zahtevajo teletino (telečjega mesa ni in ga zlepa tudi ne bo, ker usmerjamo večino telet v pitanje), bo vsekakor razveseljiva ugotovitev, da puranje meso v vsem nadomesti teletino. In še nasvet gospodinjam: lažje purice so najslajše, če so pečene v kosu, težje purane pa je najboljše razrezati, saj dajo veliko lepih zrezkov.
LT
NOVE CESTNE POVEZAVE Z DOLINO
V krajevni skupnosti Prebold tudi v teh snežnih dneh ni zastalo povezovanje višinskih kmetij z dolino. Kmalu bo gotova cestna povezava Urban — Zakonjšek v dolžini 800 metrov. Ko bodo končali na tem cestnem odseku, bodo pričeli z razširitvijo ceste od Jagra proti Mariji Reki. Precejšen zalogaj pa bo predstavljala cestna povezava od Šmiglove zidanice do kmetije Jesih, kjer je gospodar ostal brez obeh nog in je takorekoč odrezan od doline.
OBDARITEV SOCIALNO ŠIBKIH OSEB
Tako, kot že nekaj let nazaj, so tudi letos v krajevni skupnosti Prebold ob zaključku leta obdarili socialno šibke krajane. Komisija za socialno varstvo pri krajevni skupnosti je izbrala Ì4 oseb in jim v vrednosti 8000 dinarjev v obliki darilnih bonov olepšala novoletne praznike. To je v tej krajevni skupnosti, poleg tradicionalnega srečanja občanov starih nad 80 let, še ena pozornost, vredna posnemanja.
Iz naših kolektivov:
Erika Gominšek: „Moramo hitreje razvijati višjo produktiv-
Erika Gominšek
ANONIMNA PISMA V KOŠ
Dragi bralci, enkrat smo že odkrito in odločno povedali, da anonimna pisma, torej takšna, ki niso podpisana, romajo v uredniški koš. Tako se je zgodilo tudi s pismom bralke, ki je bila sicer zanimiva v svojih pripombah in predlogih.
Vabimo jo, da pride v uredništvo na pogovor. Spoznala bo, da ima tudi njena zadeva oziroma pripomba, dve plati medalje.
UREDNIŠTVO
nost. Kdor potroši več, kot ustvari, je slab gospodar. Očitno je, da bo treba pri nas v novem letu krepkeje zategniti vajeti potrošnje.
Čeprav ne bi smela reči, da se v naši delovni organizaciji v preteklem letu nismo stabilizacijsko obnašali (SIGMA), je na dlani, da bo treba marsikaj izboljšati Pri tem bo pomembno, da se bo vsak na svojem delovnem mestu spoprijemal s slabostmi in novimi nalogami. Za zdaj je tudi še vse preveč izostankov od dela, kar bremeni proizvodnjo in rahlja našo gospodarsko moč.”
Milan Vogrinc: „Sklepni računi nam bodo nalili čistega
Milan Vogrinc
vina glede uspešnega ali manj uspešnega (neuspešnega!) gospodarjenja v minulem letu. Kjer
stabilizacijsko obnašanje
so videli le osebne dohodke, ne pa tudi razširjene reprodukcije, bo letos zaškripalo. Sem zato, da zaostrimo odgovornost delovne skupnosti in posameznika na delovnem mestu. Če želimo
Janko Pemovšek
ohraniti višji standard, bo treba več in bolje proizvajati. Druge poti ni. Povedal bi še to, da sé bo treba bolj odločno spoprijeti s sestankarstvom. Sestanki, če jih je preveč in so slabo pripravljeni (dolgovezne razprave), so veliko breme, ki pada v breme proizvodnje. Čas je že, da se tudi na tem področju obnašamo stabilizacijsko.”
Slavko Godič: „V organizacijskem pogledu se ne obnašamo vedno kot dobri gospodarji.
Imamo vse preveč zalog, ki bremenijo likvidnost, pa tudi
produktivnost je še nizka. Res je tudi, da so produktivna sredstva že marsikje zastarela in jih bo treba posodobiti, obnoviti.
Bolniški stalež in nasploh izostanke od dela bo treba zmanjšati. Sestankov naj bo manj, a ti, ki bodo s konkretnimi razpravami in plodnimi sklepi. Gradivo za seje naj bo krajše, jedrnato in razumljivo.”
Miriam Simič: „Proizvodnja je pri nas še preobremenjena z režijo. Potrebna je večja delovna zavest, tudi izostankov od dela je preveč. Če se ne bomo sami stabilizacijsko obnašali, nam nihče ne bo nič podaril.
Miriam Simič
Tudi potrošnjo bo treba umeriti v korak s produktivnostjo.
Slavko Godič
Drugače ne gre.”
Janko Pemovšek: „Režijo bo treba postopoma zniževati. V industriji še nismo rekli zadnje besede, kar zadeva višjo produktivnost in uvajanje sodobne tehnologije. Menim, da bo treba tudi odpraviti pomanjkljivosti na področju osebnih dohodkov.
Ljudem, ki dajejo vse od sebe za višjo produktivnost, je treba to pošteno plačati. Če ne, bodo iskali delo zunaj delovne organizacije.
Skrajni čas je tudi, da ubrzdamo cene. Če smo se za nekaj dogovorili, se je treba tega držati in izvršiti. Lepe besede nam nič ne hasnijo.”
Le. Tk.
Preboldski obraz:
Pismonoša Valentin Kruleč..
„Mladi se danes neradi odločajo za poklic pismonoše,” se večkrat pritožujejo upravniki pošt. Tudi v naši občini ni drugače, pa čeprav je danes delo pismonoš tudi na podeželskih poštah veliko lažje, kot je bilo nekoč.
Valentin Kruleč, ki ga domačini kličejo kar Falent, raznaša pisma že 34 let, a ja še vedno čil in ohranil je veselje do tega svojega, sicer še vedno težavnega poklica.
Obiskal sem ga v tisti popoldanski uri,ko delavke bližnje tekstilne tovarne v Preboldu odhajajo domov, zato je bil pred pošto živahen vrvež. Falent je že obhodil teren ter izpraznil torbo, zato sva se lahko sproščeno pogovorila o vseh lepih pa tudi senčnih straneh njegovega poklica.
Pisma je začel raznašati pred 34. leti v Dobrni, potlej je nekaj časa služboval v Celju, sedaj pa je že vrsto let v Preboldu, kjer ima tudi urejen dom. Zadnji čas raznaša pisma in druge poštne pošiljke po Preboldu, še pred leti pa je dnevno prepešačil po šest kilometrov v oddaljene Matke in druge odročne zaselke.
„Takrat pismonoše nismo imeli koles in mopedov in tako je bilo treba peš s polno torbo pisem. Najbolj utrudljive poti so bile pozimi, ko je bilo treba gaziti sneg tudi čez kolena. Vendar pa se človek, ki je zdrav in vztrajen, navadi takih poti in mu ni težko. Pismonoša na svojih poteh tudi marsikaj doživi.” Tudi Valent se spomni takšnih dogodkov.
„Težko mi je pri srcu, ko je treba ljudi obvestiti o smrti svojca ali o podobnih žalostnih dogodkih. Ljudje so potrebni tolažilne besede, zato v takih primerih ne gledam na uro, pa čeprav imam še veliko dela. So pa tudi veseli trenutki in takrat se razveselim. Dogaja se tudi, da mi ljudje ponudijo kozarec, ki se g» seveda ne branim, vendar pa do mere.”
Kruleč je veliko na terenu, zato rad zvečer posedi doma z družino. Vrsto let je aktiven gasilec in tako se mu je že nekajkrat zgodilo, da je med prenašanjem pošte opazil požar, odložil
torbo in ljudem pomagal reševati imetje. Če je bilo treba, je pomagal tudi pri raznih nezgodah na cesti, skratka pismonoša Kruleč živi s svojim krajem. Rad ima ljudi, s katerimi se srečuje na svojih službenih poteh in ljudje imajo radi njega.
Valentin Kruleč
Njegov delovni dan se začne ob šesti uri zjutraj. V službo prihaja točno kot ura. Potlej počaka avtobuse, ki pripeljejo jutranjo pošto in do osme ure je vse nared za raznašanje. Preboldska pošta ima poleg Valenta še dva mlada pismonoša. Vsi trije se vsak s polno torbo zaženo nä teren. Pravijo, da prihaja danes veliko več pošte, kot pred leti.
Valent Kruleč* „Nekoč sem vso pošto spravil v torbo, danes pa napolnim v enem dopoldnevu torbo tudi večkrat. Prizadevamo si, da ljudje pravočasno in v redu dobe v roke časnike in druge pošiljke. V tem so zahtevni in tako je tudi prav.”
Čeprav Valent rad opravlja svoj poklic, se ne bi še enkrat odločil za pismonošo. Prenaporno je. In tako mu je kar prav, da sta si sin in hči izbrala druga poklica.
„Na rob zapišite še to, da je Prebold lep kraj, in da v njem živijo dobri ljudje. Po vojni je bilo zgrajenih veliko novih stanovanj, pridobili smo hotel, gradimo otroški vrtec, asfaltirali smo ceste, skratka kraj se naglo razvija in to me veseli.”
„Srečno, pismonoša Valent in zdravje vam naj služi!”
L TRSTENJAK
Praznik krajevne skupnosti Žalec:
Splet kulturnih prireditev
Čeprav ie praznik krajevne skupnosti Žalec že za nami, ne bo odveč zapisati kaj o pomembnejših prireditvah, ki so razgibale krajane. Poleg dobro pripravljenih in organiziranih športnih srečanj in tekmovanj, velja posebej omeniti razstavo o delovanju društev v mladinskem klubu, celovečerni program „Svet 80 tonov”, Pandurjevo razstavo likovnih del v Savino-vem salonu, srečanje starejših občanov v dvorani Hmezad Žalec, pa tudi slavnostno sejo skupščine krajevne skupnosti in še nekatere prireditve.
Ne gre prezreti tudi nove pridobitve, kot so avtobusni postajališči v starem delu mesta, nova telefonska govorilnica (mesto bo letos pridobilo še dve) asfaltirano cestišče na Lavo, obnovo asfalta v Ulici talcev in druga manjša dela. Vsa ta prizadevanja kažejo, da mesto dobiva lepšo podobo, vendar pa bo treba še marsikaj postoriti.
Krajevna skupnost Žalec je ob praznovanju podelila priznanja naslednjim krajanom: Franjo Avdič je dobil priznanje za dolgoletno predano in uspešno delo v organizaciji združenja šoferjev in avtomehanikov Žalec.
Ivan Antloga je prejel priznanje za dolgoletno, vestno in
Mesto Žalec bo dobilo nove ulice,
pa ne samo to, tudi nekatere že poimenovane ulice bodo dobile nova imena. Zaradi hitre izgradnje družbenih in zasebnih objektov na območju mesta Žalec je bilo potrebno poimenovati nove ulice in ceste. Območje dosedanjega mesta se je z usmerjeno izgradnjo širilo predvsem na Sosesko Ložnico, Sosesko V. in Sosesko VI. Na teh soseskah dosedaj ni bilo imenovanih ulic.
V krajevni skupnosti Žalec je bila imenovana posebna komisija, v kateri so zastopani poleg predstavnikov krajevne skupnosti Žalec tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, delegati posameznih delegacij iz območja krajevne skupnosti ter občani iz tistih predelov mesta Žalca, kjer naj bi bile imenovane nove ulice in ceste. Komisija pa se je pri predlaganju poslužila zgodovinskih in drugih značilnosti Žalca in okolice ter imen pomembnih osebnosti. Imena oseb in objektov so usklajena z določbo zakona, ki določa, da morajo imena biti v skladu za današnjo družbeno in mednarodno stvarnostjo.
Skupščina občine Žalec je osnutek odloka obravnavala na svoji zadnji seji v mesecu decembru 1979 in je takega tudi posredovala v javno razpravo. Tako bo po sprejetju odloka mesto Žalec dobilo med drugim tudi Titov trg, ulico Edvarda Kardelja in Cesto heroja Staneta.
uspešno delo v gasilskem društvu Ložnica in za aktivnost v odborih KS Žalec, Martin Cvikl za dolgoletno aktivno sodelovanje v društvu upokojencev, Matilda Ferlež za dolgoletno aktivno sodelovanje v društvu upokojencev in za kulturno prosvetno delo, Milan Končnik za požrtvovalno delo v odborih KS Žalec in za družbenopolitične akcije v Ložnici, Silvo Marič, ki ima zasluge za uspešen razvoj sekcije karateja v TVD Partizan Žalec, Janko Petriček pa za dolgoletno uspešno delo v lovski organizaciji Žalec.
Franc Fodbevšek je prejel priznanje za dolgoletno uspešno in požrtvovalno delo v družbenopolitičnih organizacijah KS Žalec. Viktorija Rehar za dolgoletno požrtvovalno in uspešno delo v organizaciji RK Žalec.
Za uspešno in požrtvovalno delovanje v KS, v Zvezi socialistične mladine in na drugih področjih so prejeli priznanje še Zdravko Tekavc, Janez Uplaz-nik, Jakob Vrhovšek, Rudolf Vališ in Planinsko društvo Žalec. Na športnem področju so prejeli priznanja organizacije in posamezniki.
Ivan Podpečan, Zoran Gajšek, Uroš Herič, Franc Brinovec
— mlajši in Franc Brinovec, Jože Rancinger, Karate sekcija TVD Partizan Žalec, TVD Par-
tizan Žalec — EKIPA KK, TVD Partizan Vransko in TVD Partizan Žalec. Naše čestitke!
Zopet se je pojavila steklina
Ugotovljeno je, da se je zopet pojavila steklina in sicer sedaj na območju velenjske občine, zato je območje občine Žalec neposredno ogroženo. Tako je izvršni svet skupščine občjne Žalec odredil zdravstveno zaporo — kontumac psov in mačk ter prepovedal lov s psi. V času zdravstvene zapore — k on tumača morajo biti psi privezani ali zaprti, zunaj bivališča pa na vrvici ah z nagobčnikom, mačke pa je potrebno zapreti. Posestnik psa ali mačke v času zdravstvene zapore -kontumača ne sme dopustiti, da bi pes ali mačka zapustila območje občine. Proti steklini morajo biti preventivno cepljeni vsi pa. Pokončati je potrebno neregistrirane ter necepljene pse in mačke ter tiste, katerih posestniki ne upoštevajo predpisanega kontumaca.
Tudi lovske družine imajo pri tem svojo nalogo, saj so v tem primeru dolžne pokončati zveri in pižmovke. Občinskemu organu veterinarske inšpekcije je dolžna lovska organizacija prijaviti odstrel druge divjadi, ki se je nenavadno vedla. Nadzorstvo nad izvajanjem odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline pa ima občinski organ veterinarske inšpekcije.
Tako bodo delovni ljudje in občani morali biti pozorni na pojav stekline na območju naše občine, predvsem pa na območju v neposredni bližini Velenja in Mozirja, kjer so pojav že tudi zasledili.	-PG-
	«UVEL*** i
_ ^	^ SU0RAV06RAD 1 'n M nri|-^
Pogled na semaforizirano križišče v Rušah
Varen promet po novi obvoznici?
Po novi žalski obvoznici se odvija promet šele nekaj tednov, zato je še prezgodaj, da bi lahko ocenjevali in ovrednotili vse njene pridobitve. Lahko zapišemo le to, da v tem času v Arji vasi in Žalcu ni bilo prometne nesreče. Prebivalci, ki stanujejo ob teh, poprej močno preobremenjenih cestnii odsekih, so si slednjič oddahnili.
Res pa je, da vse na novi obvoznici le še ni brezhibno urejeno in poskrbljeno za nemoten in varen promet voznikov ter pešcev. Očitno je tudi, da nekateri vozniki, bodisi tisti, ki pri-hajajo po stari cesti iz Arje vasi proti Rušam ali obratno, ne
upoštevajo, da ta cesta v novi ureditvi ni prednostna, kakor je bila poprej.
Prednost izsiljujejo takrat, ko na semaforjih utripa zgolj rumena luč. Če vozniki ne bodo dovolj pazljivi, se bo kaj lahko pripetila prometna nesreča. Poskrbeti bo treba tudi za večjo varnost pešcev pri žalski Nami in sicer na križišču pri Soseski S. Večjo varnost pešcev naj bi zagotavljali z ustreznimi prometnimi znaki. Urediti bo treba tudi asfaltne robove ob izteku starega cestišča skozi Žalec v smeri Šempetra pri nadvozu.
Še vedno se dogija, da vozila zapeljejo po tej stari cesti iz
Žalca v smeri Šempetra na glavno cesto, pa čeprav je po novi ureditvi ta stara cesta od odcepa proti Gotovljam postala enosmerna in jo lahko uporab-ljajo zgolj vozila, ki prihajajo iz Šempetra in so namenjena skozi Žalec.
Na prste bi bilo treba stopiti nepridipravom, ki pri nadhodu Ložnica obmetavajo vozila s kepami snega ter s tem povzročajo jezo in škodo voznikom. So pa še druge pomanjkljivosti, ki jih bo treba kar najhitreje odpraviti, da bi voznikom in pešcem zagotovili nemoten in varen promet.
LT
PROIZVODNJA MODNE KONFEKCIJE
MOZIRJE Prihova 56
Telefon 830-024 Telex 33-625
SAVINJSKI OBČAN 5
Knjižničarstvo v občini Žalec
Pouk v šolski delavnici
Osnovna šola Ljuba Mikuš je prešla na celodnevno šolsko delo
Osnovna šola s prilagojenim programom predstavlja danes v okviru šolskega sistema samostojno in skoraj zaključeno dejavnost, saj usposablja laže duševno prizadete otroke s področja občine Žalec in jih pripravlja za samostojno življenje in delo.
Z novozgrajenim osnovnošolskim centrom v Žalcu je tudi naša šola pridobila vse možnosti za razvoj nove organizacije življenja in dela v COŠ.
V realizaciji stališč in sklepov predsedstva CK ZK Slovenije o nadaljnji preosnovi vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji se kot pomemben dejavnik vse bolj razvija in uveljavlja COŠ. Priprave za uvajanje COŠ ter pričetek dela prvih slovenskih COŠ v letu 1975 je dal dokončne spodbude, da se celodnevno življenje in delo uvede tudi na področje osnovnega šolstva s prilagojenim programom.
Pobud in priprav na COŠ je bilo precej. Ne smemo prezreti velikega zanimanja staršev, družbenopolitičnih organizacij in strokovne pripravljenosti učiteljskega zbora, da se preko uvajanja COŠ posodobi usposabljanje prizadetih otrok.
COŠ v OŠ s prilagojenim programom se po svojih smotrih m organizaciji vzgojno-izpbraž^valnega dela bistveno ne razlikuje od COŠ v redni osnovni šoli.
Za lažje ovrednotenje celodnevne OŠ s prilagojenim programom bi želela omeniti le nekatere smotre, ki si jih zastavljamo v svojem delovnem programu:
Pri usposabljanju naših učencev iti dramo izhajati iz narave njihove prizadetosti, njihovih potreb in razmer. Odnos in pogoji za uspešen razvoj morajo biti «a vse učence enaki, ne oziraje se na njihov socialni položaj in kraj bivanja. To pa lqhko zagotavlja celodnevna organizacija življenja in dela v šoU tako, da razen pouka in interesnih dejavnosti zagotovi vsem učencem zdravo prehrano, počitek in rekreacijo, zdravstveno varstvo, razne oblike odprave socialnega razlikovanja ter ustrezne oblike ambulantne obravnave, ki naj blažijo in odpravljajo motnje v razvoju.
Vse to vnaša v življenje v šoli občutke doživetja prijetnosti ter možnosti, da se na tem ali onem področju uveljavi vsak učenec in da je deležen enake
pozornosti kot njegovi vrstniki.
Tako vzdušje ustvarja na šoli tudi humane odnose med učenci in učitelji. Položaj učencev se v procesu usposabljanja spremeni, stiki z učitelji so pogostejši, bogatejši in pristnejši.
Oblikovanje najprimernejše organizacije dela omogoča, da učenci v šoli opravijo praviloma vse obveznosti učnega programa. Šolska torba ter težišče skrbi za šolo ostanejo v šoli. Seveda pa ne odvezuje dolžnosti staršev, da se ne bi zanimali, kaj se je otrok v šoli učil in naučil.
COŠ prevzame večjo odgovornost za učno in vzgojno uspešnost učencev do take stopnje, da se bodo po končani šoli uspešno vključili v družbeno koristno življenje.
COŠ s svojimi organizacijskimi novostmi nujno posodablja in bogati programsko strukturo. Pestrejša organizacija raznih interesnih dejavnosti in aktualno političnih, kulturnih dejavnosti z aktivno soudeležbo krajanov ter družbenopolitičnih organizacij kraja zaobseže izjemno prednost celodnevne osnovne šole.
Celoten pristop k usposabljanju naših učencev pomeni, da
se nalogam pedagoških delavcev priključijo še naloge socialne in zdravstvene službe tako, da se v času bivanja učencev v šoli enakopravno razvrstijo vse te dejavnosti. Seveda pri posameznem učencu z večjim poudarkom tam, kjer je potreben najbolj strokovne obravnave in pomoči (logopedska obravnava, korektivna telovadba, sanacija zobovja itd.).
Vetjetno ni potrebno še posebej dokazovati, da je taka organizacija usposabljanja možna le v celodnevni osnovni šoli, kjer vprašanje časa in strokovnih delavcev ni ovira za uspešno delo.
COŠ v osnovni šoli s prilagojenim programom pa ne more živeti sama zase in se zapirati v svoj krog specialnosti, ker bi to zaviralo njen nadaljnji razvoj. Biti mora del domačega okolja ter njegovega življenja in razvoja. Iz tega izhaja potreba po večji integraciji z ožjim in širšim okoljem šole, predvsem z osnovno šolo, krajevno skupnostjo, DPO in OZD v občini, skratka z vsemi, ki jim ni vseeno, kako se ureja prihodnost otrok, ki jih narava za uspešen razvoj ni dovolj ob-
darüa*	MARTINA BEVC
Le malokdo izmed nas bi si lahko privoščil svojo lastno knjižno zbirko, ki bi zajemala vse tisto, kar si želimo ali moramo prebrati. Težava ne bi bila le zaradi visokih cen knjig, ampak tudi zaradi majhnih stanovanj, neprimernih knjižnih omar itd. Resnica pa je tudi, da je nesmiselno kupovati potrebno literaturo samo za priložnost, ko jo želimo prebrati, potem pa bi ležala leta in leta nedotaknjena in zaprašena na knjižni polici.
Za možnost redne izposoje knjig imamo v žalski občini urejeno knjižničarsko mrežo, ki ,jo predstavlja Občinska matična knjižnica s 6 krajevnimi knjižnicami in 10 izposojeva-lišči.
Občinska matična knjižnica ima svoje prostore v Žalcu (dvosobno stanovanje) in opravlja svojo matično službo za krajevne knjižnice tako, da redno spremlja njihovo delo in zanje nabavlja knjižni fond, opremlja prostore in enkrat letno nagrđuje knjižničarje. Istočasno skrbi za medkrajevno izposojo v izposojevališčih, ki so organizirana predvsem v obrobnih krajih občine. V zadnji letih prejema OMK pomoč tudi s strani Kulturne skupnosti Slovenije, ki odkupuje določeno število knjig naših založb (predvsem slovenske). S tem želi republiška kulturna skupnost pomagati pri dvigu knjižnega fonda v vseh slovenskih knjižnicah. Za nabavo knjig iz rednega programa OMK so zadolženi vsi knjižničarji v Občini, ki se združujejo v knjižničarski svet. Z njihovim sodelovanjem lahko najbolje zadovolji željam in okusu svojih bralcev. OMK množi tudi zametek marxistične literature, po kateri je še posebno povpraševanje srednješolcev in ob-
RAZSTAVLJAL LAJCI PANDUR
Ljubitelji likovne umetnosti so si v mesecu decembru v prostorih Savinovega razstavnega salona lahko ogledali razstavo- Lajčija Pandurja, umetnika iz Maribora.
Otvoritev je bila 21. decembra 1979. Za kvalitetni kulturni program je poskrbela pianistka prof. Brina Zupančič, ki je odlično odigrala Bachov Toccatto v d-duru in 4 preludije iz op. 11, skladatelja Skijabina. Umetnika je obiskovalcem predstavila kustosinja salona Marlen Premšak.
J. O.
Praznovanj e novoletne jelke v občini Žalec
Novoletno praznovanje šolskih in predšolskih otrok poteka v občini Žalec od leta 1976 dalje organizirano in v vsaki krajevni skupnosti in ga vodi poseben koordinacijski odbor pri OK SZDL. Poleg društev prijateljev mladine so mobilizirane vse šole, vrtci in vrsta kulturno prosvetnih društev ter druge organizacije. Vedno bolj pa se vključujejo tudi vodstva krajevnih skupnosti.
Programi s prihodom dedka Mraza so kvalitetni in pestri. Mnoge šole pripravijo tudi obisk novoletnih predstav — SLG Celje, obisk v hali Golovec in Rdeči dvorani v Velenju. Vse več je pripravljenih pravljičnih kotičkov z okrašeno okolico šol in vzgojno varstvenih ustanov, kar ustvarja vzdušje, ki našim malčkom pričara ta težko pričakovan trenutek.
Vsi predšolski otroci od 2. —
7.	leta starosti in od 1. do 4. razreda so prejeli darilo slikanico oziroma knjižno darilo. Otroci od 5. do 8. razreda pa so imeli poleg kulturnega progra-
ma še čajanke rajanjem.
z novoletnim
Poskrbljéno je tudi za otroke staršev, ki so zaposleni v naši občini, otroci pa stanujejo v drugih republikah. Za te otroke preda darilne pakete OZ DMP v TOZD, kjer jih starši prejmejo in ponesejo svojim malčkom v daljne kraje.
Za tako enotno praznovanje za naše najmlajše smo hvaležni delovnim kolektivom, ki to omogočajo z združenimi sredstvi, ki jih prispevajo po družbenem dogovoru.
Vsem kolektivom se v imenu najmlajših zahvaljujemo in želimo mnogo delovnih uspehov v letu 1980.
OZ DPM ŽALEC
čanov, ki se izobražujejo ob delu.
Občinska knjižnična mreža razpolaga s 42.000 knjižnimi enotami in lahko s svojim izborom zadovolji še tako zahtevnega bralca. Omeniti velja, da je med temi knjigami veliko dragocenih primerkov, ki bi se lahko upqjabljali le v čitalnicah. Zaradi prostorske utesnjenosti skoraj vseh knjižnic pa je čitalniški način izposoje nemogoč; tako ostaja ta dragoceni fond na policah neizkoriščen.
Knjižno bogastvo, s katerim razpolagamo v občini, je res veliko, in tudi sredstva, ki so za to namenjena, niso majhna. Toda, ali ne bi veljalo vzporedno misliti tudi na prostore, kjer se naj bi to bogastvo nahajalo v taki obliki, da bi bila ponudba bralcu primerna. Kajti ni vseeno, v kakšnem okdju sprejmemo bralca in kako mu knjigo ponudimo.
Prostorski problemi pogojujejo tudi neurejeno kadrovsko politiko. Res so za OMK
predvideni sodobni prostori V novem občinskem kulturnem domu, kjer bi lahko opravljala svoje delo veliko bolje. V naslednjem 5-ietnem obdobju načrtuje matična služba tudi tisto, kar ji narekuje njeno poslanstvo: v vsako KS knjižni- . ca ali vsaj izposojevališče, da bo lahko sleherni občan imel možnost razvedrila in izobraževanja; približati dobro knjigo delavcu in vzgajati mlade, da bo knjiga postala del njihovega vsakdana.
Glede na dane pogoje dela knjižničarstva v občini ne moremo mimo dejstva, da v knjižnicah delajo ljudje entuziasti, da je njihova ljubezen in skrb za knjigo velik garant za širjenje te dejavnosti.
Ali bo leto 1980 res tisto, ki bo začelo uresničevati dolgoletne upe in pričakovanja naših knjižničaijev in bralcev? Kako bomo to uspeli? Bo ostalo le pri željah in besedah, da je že vendar treba nekaj storiti?
JOŽICA OCVIRK
Dedek mraz
Že smo poprijeli za delo, da izpolnimo želje in naloge, ki nam jih je povedal dedek Mraz.
Za delo smo poprijeli dobre volje, vendar se še vedno radi vračamo nazaj in se spominjamo petka, ki je bil poln presenečenj in lepih doživetij,
Pred samopostrežbo nas je očaral velik dedek Mraz, hišica čarovnice, ki je bila tako vabljiva, da si se moral ustaviti in napasti oči. Nato pa nas je povabila Katka v kino dvorano, skupaj smo priklicali starko Zimo in se z njo odpravili v svet pravljic Mojce Pokraculje, Sneguljčice in njenih palčkov, zabavali so nas snežaki, snežinke in ura vedrega razpoloženja je kaj hitro minila. Obiskal nas je dedek Mraz in vesele, razposajene otroške oči so se zasvetile ob darilih, kijih je poklanjal. Čarovnica pa nas je vabila v hiško, kjer je imela pripravljene dobrote, preste, piškote, lizike ...
Vsi smo bili zadovoljni, veseli in ponosni, da znamo pripraviti kaj tako lepega, vendar se vprašam: „Ali vemo, koliko ur in neutrudnega dela so porabili organizatorji? ” Zlasti se moramo zahvaliti predsednici društva DPM tov. Dori Eber-
linc, tovarišicam na šoli, članom DPM, ki so pokazali veliko volje do dela in pridno pomagali Prav tako se lahko zahvalimo za razumevanje tudi TTP in MIKU ter drugim, ki so pokazali veliko zanimanje za uspešnost naše novoletne prireditve.
Zahvala velja tudi vsem nastopajočim. Se enkrat lahko rečemo: Ponosni smo na naše delo, ki ga je nagradilo toliko veselih očk !
JAGER MARIJA
DEDEK MRAZ RAZVESELJEVAL OTROKE
Poleg šole in vrtca je zadnje dni starega leta dedek Mraz ob večernih urah obiskoval otroke sredi vranskega trga. Doživeto jim je pripovedoval pravljice, oni pa so mu pokazali, kaj so se naučili v vrtcu ali doma.
Prihod dedka Mraza so poleg Turističnega društva Vransko in Društva prijateljev mladine omogočile delovne organizacije, ki so financirale nakup sladkarij za najmlajše. Teh so se še posebno razveselili otroci iz daljne okolice, ki so pripešačili tudi več kilometrov, da so lahko pozdravili dedka Mraza Prav zaradi njih bo potrebno tudi v bodoče takšnim in podobnim dogodkom posvečati več pozornosti
F. I.
Z nedavnega obiska dedka Mraza
Svoboda Prebold — do kdaj in kako?
Ne sodi po videzu — bi veljalo za DPD Svobodo Prebold. Ob dveh novih objektih, ki sta bila zgrajena pred kratkim, stoji namreč star in razpadajoč dom Svobode. V njem pa je še nekaj življenja. V domu (le kje druge naj bi? ) imajo svoje prostore sekcije in društva: dramska, pevska in knjižnica (7100 knjig), godba na pihala pa gostuje v objektu nekdanje Ljudske tehnike.
Preboldska Svoboda bo prihodnje leto slavila 60-letnico. V vseh teh letih se je veliko
dogajalo, kar je bilo tudi kvalitetno. Zato nikomur izmed „svobodašev” ni vseeno, da so v zadnjem času nekako odrinjeni Ali bodo kdaj spregovorili? Komu? Že davno bi lahko vsa njihova volja usahnila, a se ne dajo. Sekcije še vodijo ljudje, ki dihajo z dejavnostjo. Morda delajo preveč vsak zase? A kako in kje naj bi se sestajali, reševali svoje probleme in delali načrte, saj so prostori skoraj neprimerni za osnovno dejavnost. Vsak si želi najboljše pogoje dela, sodobne prosto-
re... Prebold je le eden izmed tistih. Morda ne znajo biti dovolj glasni in hvalisavi, zato tudi ni odmeva. Kdor pa pozna prostorski problem Svobode Prebold, se lahko njihovi vztrajnosti čudi V zadnjem obdobju se izogibajo lastnim prireditvam, zato povabijo v goste skupine iz sosednjih krajev. Sami pa bodo sicer še pokazali, kaj zmorejo, a le, ko bodo lahko pripravili kaj kvalitetnega. Prav zaradi obstoječih problemov, ki so marsikomu tuji, večkrat poslušajo očitke, da
storijo premalo. Toda, ali naj se za vsako ceno pehajo za lastnimi prireditvami brez kvalitete? Kakšne bi bde koristi od tega?
Svoboda Prebold bo kljub težavam verjetno zdržala, s tem, da bo morala svoj program dela prilagoditi v bodoče vsem spremljajočim oljektivnim pogojem. O vsem pa je prav gotovo treba razmisliti še kje drugje, ne le v razpadajočem domu in na sestankih IO društva. In če se misel o njihovi vztrajnosti vendarle izjalovi?
J. O.
Anton Peiko: Benetke (akvarel)
Nekaj o Antonu Perku — slikarju z Vranskega
Prav v zadnjem času je postalo ime slikarja Antona Perka ob preučevanju likovnih ustvarjalcev, ki so bdi ali rojeni ali pa so v preteklosti delovali na območju žalske občine, nadvse aktualno. Proti pričakovanju je bilo namreč ugotovljeno, da je tudi pri nas očuvanih nekaj zanimivih del, ki izpričujejo slikarske zmogljivosti tega, za nas dokaj nepoznanega avtorja. Saj je bilo do nedavnega znano le, da se njegova slikarska dela hranijo v muzejih na Dunaju, v Gradcu in v Švici
Anton Perko je bil rojen v Podgradu na Vranskem 5. III. 1833. Njegpv oče je bil v letih 1826—1846 lastnik tamkajšnjega gradu. Ta družina je imela v posesti tudi grad Ojstrica in prav Perkovi so prepustih to fevdalno stavbo propadu. Vse kaže, da so se okoli leta 1846 izselili z Vranskega.
Anton Perko se je učil
slikarstva pri dunajskem slikarju Sehenyju in znanem francoskem slikarju pomorskih motivov Henriju Durand—Bragerju.
Po poklicu je bil mornariški častnik, v tej službi je imel vlogo slikarskega dokumentalista, pa tudi likovnega interpretatora obmorskega in pomorskega sveta ter življenja.
Kot slikar je bil predvsem akvarelist in risar, naslikal pa je tudi nekaj zanimivih oljnih podob. Leta 1866 je izdal poseben Lissa—Album, v katerem je v 12. prizorih ovekovečil slavno bitko pri Visu. S kvaliteto svojega slikarskega dela si je pridobil velik ugled in priznanje celo na dunajskem dvom, saj je na popotovanju po Dalmaciji spremljal kot komorni mornariški slikar 'celo „samega presvetlega cesarja”.
Iz kakšnih osebnih nagibov ah po čigavem nalogu je prevzel
in opravljal Perko upraviteljsko službo na Hradčanih v Pragi ter tajniške posle pri prestolonaslednik, ni znano, ugotavljamo pa lahko, da je bil Perko vsestransko sposobna in cenjena osebnost tistega časa. Leta 1895 se je Perko naselil v Dubrovniku, kjer je tudi umrl 6. III. 1905. Pokopali so ga v grobnico na Baninovem pokopališču.
Med svojim desetletnim bivanjem v Dubrovniku je Perko stanoval v mikavni stari hiši ob morskem zalivčku, kjer so manjše ladje s svojimi prihodi in odhodi ustvarjale tisto razpoloženje, ki je bilo za Perka kot mornarja in slikarja nadvse privlačno.
Risbe iz skicimih map in akvareli, ki so se ohranili pri nas, izpričujejo, da je Antona Perka slikarsko zanimal obmorski pejsaž z značilno vegetacijo, arhitekturo, kamnitostjo,
OSNOVNA ŠOLA Petrovče
Svet delovne skupnosti
Delo je v popoldanskem času Nastop službe po dogovoru.
Novoletni nakupi
morje z valovanjem in odsevi v smaragdni vodi. Potopisno je v izvirnem akvarelu predstavil značilnost Benetk, njihovih gondoljerskih prometnih zvez in drugo. Upodobil pa je tudi postavnega moža v posebni noši, ki učinkuje kot izredno uspela portretna predstavitev. Nadvse pa se je navduševal nad lepotami L oc ruma in nad arhitekturo Maksimiljanovega dvorca, ki gaje pogosto obiskoval in slikal.
Iz razpoložljivega gradiva je razvidno, da je bil Perko talentiran slikar, da je imel velik smisel za risbo, in da je bil dovzeten za problematiko zračne perspektive, za lazumost akvarelnih barv in to v smislu tiste prefinjenosti, kakršna je značilna za dosežke uspešnih akvarelov.
Trenutno še ni povsem raziskana Perkova navezanost na celjsko pokrajino, na starodavnost njegove rojstne hiše ob šumečem izviru bistre Podgraj-ščice in na lepote Savinjske doline. Predvidevamo pa, da so med njegovimi deli tudi slike in risbe z motivi iz naših krajev in upamo, da bodo ta predvidevanja z nadaljnjimi raziskavami tudi potrjena.
Čeprav je Anton Perko kot slikar že vključen v poglavitne leksikone, ki predstavljajo svetovne likovne ustvarjalce, bo za nas vsako dopolnilo, ki bo povezano z mojstrovim delovanjem na žalskem območju, še posebej zanimivo in dragoceno!
MILENA MOŠKON
Čeprav smo že krepko zajadrali v novo leto, to je v čas, ko po novoletni potici zategujemo pas in napenjamo vajeti, kako bi ujeli stabilizacijo, smo še vedno pod vtisom novoletnega praznovanja. Pri tem mislimo na darila, s katerimi so nas razveselili naši dragi in na podobne prijetne trenutke, ko smo odložili skrbi in dvignili čaše.
Letos se je napletlo, da sem bil v naši družini določen za dedka Mraza. To je pomenilo, da sem pred novoletnimi prazniki nakupoval darila. Če ste, dragi bralci, kakšenkrat imeli to dolžnost, mi boste prikimali, da to ni prijetno opravilo. To še zlasti velja za tiste nesrečnike (naizvneže), ki kupujejo darila dan pred obdarovanjem, kot se je to zgodilo meni to pot
Povsod, koder sem vstopil in želel kaj kupiti, se je trlo kupcev kot na sejmu. Pred blagajnami dolge vrste čakajočih, drenj in bodice na račun že temeljito izpraznjenih polic. Bilo je očitno, da je boljše blago že usahnilo prejšnje dni.
Meni so v gneči potrgali vse gumbe s plašča, pohodili kurje oči na nogah ter izmaknili denarnica No, zaradi tega ne bi pisal te zgodbe, saj se zavedam svoje krivde, kajti na novoletna darila sem se spomnil ob 12 uri. Takšne tegobe človek mimogrede pozabi med novoletnim poljubovanjem in stiskanjem rok.
Moj problem je bil v tem, ker sem ga z novoletnimi darili krepko polomil in tako mojim žlahtnikom in žlahtnicam zagrenil praznično vzdušje.
Dokler so bila darila zavita v svilen papir in so ležala pod novoletno jelko, je bilo v redu. Nevihtni oblaki so se zgrnili nad
mojo glavo v trenutku, ko so ljudje začeli ocenjevati in pomeijati oblačila in podobne reči.
Sinu je zgornji del trenirke segal do popka, hlačni del je bil prekratek za dober pedenj. Kot bi fant stal v vodi, ko si jih je pomerjal. Sestrična Liza, ki je udarjena na svilene bluze, si je ogledala darilo, in ko ga je razprostrla proti luči, ji je na obrazu zamrl nasmeh. Z ledenim glasom je rekla: „Poglejte, kaktusi!”
Vsi smo se ozrli in z grozo opazili, da je bluza, za katero sem v modni trgovini plačal 700 dinarjev, poslikana s strupeno zelenimi kaktusi.
„Vse lepo in prav, a kaktusov ne bom nosila!” je odsekala Liza in me
zadela s pogledom. Zardeval sem kot mak v pšenici in govoričil, da sem bluzo pač kupoval brez očal. Mera pa še ni bila polna.
Sicer lepi krzneni čeveljci za vnukinjo Maričko so bili različnih številk, levi je bil za eno številko manjši od desnega. Izgovarjal sem «e na telebanskega prodajalca, ki mi je podtaknil različna čevlja, a ni nič zaleglo. Hčerka Marjanca, ki rada je čokolado, je ugotavljala, da ji je dedek Mraz_ prinesel čokolado za diabetike. Žena Tinea je odvila šunko, v kateri ni bilo skoraj nič mesa pač pa zgolj slanina.
Kaj bi naprej našteval, dovolj bo, či povem, da sem bil na Silvestrovo črna ovca. Zaklel sem se, da nikoli več ne bom dedek Mraz, pa tudi daril zlepa ne bom kupoval na starega leta dan.
LOJZE T.
Humoreska
Zenit o vanj ski oglas
Grilčev - Vanček se je po sedemindvajsetih letih potepanja na tujem vrnil domov. Odšel je kot negoden zelenec, domov pa se je vrnil čokat dedec z rahlo osivelimi lasmi.
„Joj, Vanček pa si se le vrnil domov. Mislila sem že, da te ne bom videla več, sedaj pa si tu,” mu je vsa srečna dejala mati In je še rekla: „Kaj bi se vračal na tuje, ostani doma!”
„To pa ne, vrnil se bom v Ameriko,” je pribil in v žepu zažvenkljal z dolarji. Pobahal se je, da ima hišo v Kaliforniji in dobro službo v tovarni traktorjev. Tisto o zavoženi trgovini in o izgubljenih stavah na konjskih dirkah je iz previdnosti zamolčal.
Vanček si je kmalu priznal, da doma ljudje živijo boljše, kot je mislil. Domačim je prinesel ducat starih oblek, ob katerih so se pomilovalno nasmehnili. , Kaj bi s tem Vanček, doma imamo boljše. Kar ozri se po trgovinah,” so rekli.
Vanček je obiskoval sorodnike, jedel domače klobase in jih zalival z vinom, srečen pa kljub temu ni bil. „Zakaj pa si nisi pripeljal žene,” so mu očitah. Vanček se je ob tej pripombi kislo nasmehnil in dejal, da mu
je žena ušla. Bila je to druga Vančkova ponesrečena ženitev.
Prišel je čas, ko se je Vanček začel ozirati po dekletih, vendar so se mu zgolj nasmihale, na limanice pa ni šla nobena. In je Vanček lepega dne potožil svoje tegobe svaku Cenetu, ki je bil novinar pri lokalnem časniku Veseli veter. Takole je razpredal: „Kaj mi pomaga hiša v Ameriki, pa dolarji v žepu, ko pa nimam ženske, da bi mi sladila življenje. Cene, stvar je taka, da potrebujem babnico, pa tudi oženil bi se, če bi tako naneslo.”
„Nič lažjega, kot to,” mu je odvrnil Cene. „Ženo boš dobil na oglas v našem časniku!”
In ker je bil Vanček nekoliko kratke pameti za pisanje, mu je Cene sestavil ženitovanjski oglas: ,.Dobro situiran Ameri-kanec slovenskega porekla želi spoznati prikupno dekle od 25 do 35 let za skupne izlete. Ženitev ni izključena. Ima dolarje in hišo v Kaliforniji. Ponudbe pod „Sreča te čaka!”
Nekaj dni za tem so začela prihajati pisma na oglas. Cene je vrgel na mizo pred presenečne-ga Vančka šestnajst odgovorov. „T akole, moj Amerikanec,
sedaj pa izbiraj !” mu je smehljaje rekel.
Vanček je zardeval kot devica, se čohal po glavi in se spraševal, kaj početi s tolikimi babnicami in kako bi to reč izpeljal. Cene, ki se je spoznal na take reči, mu je lepo položil na usta: „Babnic ne moreš povabiti naenkrat, ker te bodo stresle kot mačka. Iz denarnice je vzel koledarček, pobrskal po njem in predlagal: „Naslednjih osem dni boš imel vsak dan po dva sestanka: enega zjutraj, drugega popoldne. Lepo se
obleci in ne izbiraj besed. „Vanček si je vse zapomnil, in ko je napočil prvi sestanek, je odšel z razpoznavnim nageljnom v gumbići na obrežje Savinje, kjer naj bi bil sestanek.
Na dogovorjenem mestu ga je že čakala zajetna ženska srednjih let. Nasmehnila se mu je in potlej sta zavila v bližnjo gostilno na kozarec vina. Bila je gostobesedna, in ko se je zasmejala, je pokazala vrsto zlatih zob. „Bom še premislil,” je rekel Vanček ob slovesu.
Cenetu pa je rekel: „Babnica je kot kmečka omara, nočem take!”
Popoldanska kandidatinja je bila suha kot, preklja, klepetulja pa taka, da Vanček ni prišel zlepa do besede. Po izpraznjenem litru (ženska je pha kot žolna) je Vanček odšel z dolgim obrazom domov. „Nič!” je rekel Cenetu. V naslednjih sedmih dneh je opravil štirinajst sestankov. Zaman. Ta je bila pretolsta, druga presuha, tretja je škilila, četrta nosljala, peta je bila brez zob in tako naprej. „Vanček, ne bodi preveč izbirčen, tudi ti nisi več rosno mlad in na glavi se ti obeta lepa pleša. Vanček pa nazaj:	„Še nisem tako na
koncu. Ni zlodej, da ne bi dobil pravšnje ženske. „In je bil tako jezen, da je pokazal jezik, Cenetu pa je zabrusil, da ne bo naredil koraka več, in da naj kar on gre na zadnji - šestnajsti sestanek.
Pa se je le unesel, in koje ura odbila dve popoldan, je s težkimi korald krenil na dogovorjeno mesto. Bil je zimski dan in v zraku so plesale puhaste snežinke. Vanček je tako zaverovano premišljeval o svoji klavrni usodi, da ni opazil čokate ženske, ki je slonela ob železni ograji mostu s cekarjem v roki in ga je zvedavo motrila.
In ko je slednjič dvignil pogled, sije rekel: „Pa ne, da ta čaka nanj. Brž je skril nagelj v
žep in se napotil mimo ženske, a ga je že prijela za rokav, mu pomežiknila in rekla: „Kaj se onegavite, videla sem, kako ste skrih nagelj v žep.” To rekši ga je brez pomišljanja prijala pod roko in zavila sta v gostišče. Vanček je bil mrk, kot bi mu kdo umrl, ženska pa je gostolela in se nalivala s cvičkom. Nazadnje je rekla: „Vem, da ste razočaram. V tolažbo vaip povem, da negre zame, marveč za mojo hčerko. V službi je, zato sem jaz prišla namesto nje. Vabi vas danes zvečer na dom!”
Ko je Vanček zvečer potrkal na vrata dvosobnega stanovanja v Vrtni ulici 5, drugo nadstropje levo, mu je odprla prikupna in še dokaj mlada ženska. Posadila ga je v fotelj in mu skuhala vino. Kramljala sta debeh dve uri, in ko se je Vanček poslavljal, mu je bilo nekako prijetno pri srcu. „Pridite jutri zvečer,” ga je povabila. Prišel je in potlej je bU stalni gost ..No, pa si se le ujel,” gaje večkrat podražil Cene, Vanček pa se je samo smehljal.
In ko se je Vanček po treh mesecih vračal v Ameriko, je Sonjo zasnubil. „Prišla bom, ker te imam rada,” mu je odvrnila.
Sedaj sta poročena že tri leta in Vanček ima v denarnici skrbno spravljen izrezek ženito-vanjskega oglasa, ki mu je po vseh pripetijah slednjič prinesel srečo.
SAVINJSKI OBČAN 7
Zbirka čez mejo pretihotapljenih ur, ki so jih prekupčevalcem
delavci milice
ob sodelovanju prebivalstva zasegli
Kriminal v rahlem porastu
Podatki, kismo jih prebrali v poročilu PM Žalec kažejo, daje bila kriminaliteta v minulem letu v naši občini v rahlem porastu, prav tako kršitve javnega reda in miru, med tem, ko se število prometnih nesreč v primerjavi s prejšnjim letom ni spremenilo.
Postaja milice je od 1. decembra 1978 do konca novembra lanskega leta obravnavala 462 kaznivih dejanj, kar je nekaj več kot prejšnje leto. V letu 1979 so odkrili storilce pri 339 kaznivih dejanjih ali 73,4 odstotke vseh. Pomeni, da so delavci milice uspešno delovali, treba pa je izreči priznanje tudi učinkoviti družbeni samozaščiti.
Od skupnega števila kaznivih dejanj je bilo 25 primerov s področja gospodarskega kriminala. Pri tem je pomembno, da so bili storilci pri vseh 25 dejanjih odkriti. Materialna škoda znaša 1.444.457 dinarjev.
Med letom so obravnavali 13 primerov, ko so kazniva dejanja storili otroci v starosti 10 do 14 let. Tu je šlo predvsem za tatvine mopedov. Uspešno in hitro odkrivanje tatvin pripisujejo tudi tesnemu sodelovanju s šolami. O vseh pojavih je milica obveščala starše, pa tudi organe socialnega skrbstva.
Posebej bi omenili mlajše mladoletnike, ki končujejo osnovno šolo, pa so že povzročili kazniva dejanja v skupinah. V tem pogledu je treba posebej pohvaliti dobro sodelovanje milice z osnovno šolo v Žalcu.
Kaznivih dejanj Z lastno telesno poškodbo je bilo 17, bilo ' je 15 tatvin .motornih koleš, mopedov in koles z motorjem. Med letom so zabeležili 17 tatvin po trgovinah ter 29 oštalih tatvin, 11 vlomov v avtomobile, 13 drznih tatvin in devet primerov ponarejanja hranilnih knjižic.
Poleg devetih goljufij bi omenili še v treh primerih nevestno poslovanje, tri gozdne
Občinska kulturna skupnost Žalec je vsako leto organizator osrednje občinske proslave kulturnega praznika — 8. februarja. Letošnja prireditev bo 10. februarja ob 17. uri v dvoran? Hmezad v Žalcu. Ob tej priložnosti bo predsednik skupščine OKS, prof. Zoran Raz-boršek, podelil zaslužnim kulturnim delavcem najvišja občinska priznanja za delo v kulturi - Savinove nagrade in priznanja. Letošnja podelitev poteka že petič.
Organizator te kvalitetne kulturne prireditve v Žalcu je že poskrbel tudi za izredno skrbno
tatvine, eno poneverbo, v treh primerih gre za izdajanje nekritih čekov, en storilec je ponaredil in uničil listine itd.
Pregled kaznivih dejanj po krajevnih skupnostih kaže, da jih je bilo največ (122) na območju Žalca, sledijo Vransko (42), Polzela (24), Prebold (22), Šempeter (19) itd. Precej kaznivih dejanj je bilo zoper življenje in telo, prav tako pa tudi tatvin motornih koles in drugih. Ni bilo malo primerov, da so bila storjena kazniva dejanja pod vplivom alkohola in to še posebej velja za kazniva dejanja lahkih in hudih telesnih poškodb in poškodovanja tujih stvari.
Vse kaže, da bi na tem področju lahko storili več ljudje, ki se ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo. Nezavarovano premoženje v delovnih organizacijah in zasebno premoženje opozarjajo na izredno veliko tatvin na javnih krajih, to je tam, kjer je migracija ljudi največja.
Prav zaradi tega bi bilo potrebno preventivno delo, v najširšem pomenu družbeno samozaščito usmeriti na te kraje. To so ceste, trgi, ulice in podobno.
V letu 1979 je postaja milice obravnavala še štiri delovne nezgode, šest primerov nenadne smrti, osem primerov poskusa samomora in podobne primere.
Kar zadeva preventivno delovanje, zaslužijo posebno pozornost akcije z opravljenimi pregledi pomembnejših delovnih organizacij. Pri tem so ugotovili precejšnje pomanjkljivosti pri zavarovanju i ljudskega premoženja. Eno akcijo pa so izvedli v sodelovanju s požarno varnostnim inšpektorjem. Stanje na tem področju ni bilo zadovoljivo.
Med zanimivejše primere obravnavanih kaznivih dejanj in
praznik
pripravljen kulturni program, v katerem se nam bo s koncertom predstavil Slovenski oktet in gledališki igralec Jože Zupan.
Teden dni pred osrednjo prireditvijo bodo kulturni praznik počastili tudi v krajevnih skupnostih, za kar bodo poskrbela krajevna in šolska kulturna društva.
Ob bogati kulturni dediščini, kot jo imamo Slovenci, naj med nami ne bi bilo nikogar, ki se prireditve, s katero slavimo našo kulturno preteklost in sedanjost, ne bi udeležil.
J. O.
dogodkov velja omeniti utopitev dveh otrok v Zabukovici. Trije otroci so se vozili na vodi v školjki osebnega avtomobila in pri tem sta dva utonila. Prav tako je v jašku ob cesti v Kaplji vasi utonil triletni otrok. Odkrit je bil 'storilec v gostilni Fervega v Veliki Pirešici. Primer je zanimiv zaradi tega, ker je storilec vlamljal nekaj let zapored v isti objekL Poseben primer je storilec iz Žalca, ki so mu dokazali dve tatvini in več vlomov v Preboldu, Trbovljah, Mengšu, Oplotnici in v Mariboru. Skupno si je prilastil za
350.000	dinarjev tehničnega blaga, ki mu je bilo zaseženo in vrnjeno oškodovancem.
TL.
Uši — Uši -
Neveqetno, kako odporne in težko uničljive so živalce, ki se od časa do časa naselijo na glavah naših otrok, marsikdaj pa zaidejo tudi na glavo kakšnega odraslega. Uganili ste, za uši gre!
Zdravstveni, prosvetni in lekarniški delavci ugotavljajo, da se je konec lanskega in v začetku letošnjega leta zopet povečala ušivost pri otrocih na šolah in vzgojno varstvenih ustanovah.
Marsikdo težko razume pojav ušivosti sedaj, ko nam je na voljo toliko. higienskih pripomočkov, saj smo jih pred 25 leti uspešno zatrli z vodo, milom, velikokrat tudi s škarjami.
Kaj povroča ponovno epidemijo ušivosti?
Na eni strani je ušivost znak slabega stanja osebne higiene in slabih socialnih razmer. V veliko primerih spita v eni postelji po dva ali več otrok. V 75 % kmečkih družin se večina otrok neredno kopa, nekateri celo samo enkrat v dveh, odnosno treh mesecih. Tesni stiki otrok v prenatrpanih vzgojno varstvenih ustanovah, pa nudijo odlične možnosti za šiijenje ušivosti. Kakorkoli gledamo, malomarnost staršev je glede higiene njihovih otrok ključnega pomena.
Na drugi strani pa ugotavljamo, da se je uš prilagodila novim higienskim razmeram. Zelo lahko jo je nalezti, saj jo srečamo skoraj povsod in ne le na ušivi glavi.
Ker pa glavna uš lahko pranaša tudi pegavico, je še toliko bolj pomembno, da sprožimo in uspešno izvedemo akcijo zatiranja uši.
Dosedanje akcije po šolah in vzgojnovarstvenih ustanovah niso obrodile dolgotrajnejših uspehov. Pri teh akcijah smo opazili tudi nerazumevanje star-
NISO JIH POZABILI
V	krajevni skupnosti Griže so z dvema prireditvama dokazali, da ne pozabljajo starejih občanov in njihova dela. Krajevna skupnost, družbeno politične organizacije kraja in osnovna organizacija RK so organizirali srečanje krajanov, starih nad 70 let. Povabljenih je bilo več kot 2Ó0 krajanov, med njimi tudi najstarejši Ciril Krajnc, rojen 1888. leta, ki je pred kratkim z ženo Julijano praznoval biserno poroko. Mladina je povabljenim pripravila krajši program, srečanje pa je potekalo v prijateljskem razgovoru o spominih na prehojeno življenje in opravljeno delo.
Društvo upokojencev iz Griž pa je pripravilo srečanje upokojencev, ki je bilo včasih tradicionalno, prekinjeno pa je bilo zaradi gradnje novega doma. Letos je ta dom tik pred izgradnjo, končali so že dvorano, spodnje prostore pa končujejo. Dom postaja središče življenja v krajevni skupnosti, saj bo marsikatero društvo dobilo prostore v njem.	F. J.
KLJUB ZIMI SE UTIRA POT DO VIŠINSKIH KMETIJ
V	krajevni skupnosti Vransko je ena prvih in glavnih nalog povezava višinskih domačij, saj je na tem področju še veliko kmetij, ki še nimajo ustrezne cestne povezave. Zgradili so že več krajših odsekov, od katerih je bila najzahtevnejša gradnja ceste Čreta-Podpečan.
Prav te dni so kljub snegu pričeli z gradnjo ceste Stopnik — Grad, ki je prav tako zahtevna, z njo pa bodo povezane številne osamljene in raztresene domačije, katerih prebivalci na obronkih Crete so bili do sedaj skoraj odrezani od doline. Solidarnost združenega dela pa jim sedaj daje upanje za boljše življenjske in delovne pogoje.	p j
- Uši — Uši
šev, kar dokazuje njihovo re-poučenost o zdravstveno — vzgojnih vidikih osebne higiene.
V	nadaljnih akcijah, ki se bodo izvajale v sodelovanju z zdravstvenimi in prosvetnimi delavci, bo potrebno posvetiti posebno skrb usklajenosti akcije in pa sprejetju ostrejših ukrepov za tiste, ki kažejo negativen odnos do tega problema.
Kako lahko sami ukrepamo proti ušem?
Prav gotovo je redna skrb za osebno higieno, posebno redno pranje in kontrola lasišča najmanj, kar lahko storimo. Ker pa se lahko kljub temu nalezemo uši, se moramo malo bolj potruditi, da odpravimo to nadlogo. V lekarni Žalec izdelujejo tekočino proti ušem. Steklenička te tekočine, h kateri vam obvezno priložijo tudi navodila za uporabo stane 17,60 din. Tekočino namažemo na lasišče, naslednji dan pa glavo umijemo. Ker s to tekočino ne uničimo gnid, moramo čez teden dni lasišče pregledati in po potrebi postopek ponoviti. Pred kratkim je tovarna Lek začela izdelovati šampon MILINOR. Omenjeni šampon pa poleg uši uniči tudi gnide. Ker pa vsebuje insekticid lin-dan, ki je pri uporabi na ljudeh vezan na kontrolo, se lahko dobi samo na zdravniški recept.
V	lekarni Žalec so nam tudi povedali, da se bo v prosti prodaji v kratkem lahko dobil šampon in losion, ki ga izdeluje tovarna Krka.
Istočasno z odpravljanjem uši z lasišča, moramo razkuževati tudi pokrivala (kape, klobuke, rute) s Pitroidom ali Gamacidom in kompletno razkuževanje posteljnine s prekuhavanjem. Vse te ukrepe pa moramo izvajati istočasno.
Na koncu pa velja opozorilo staršem. Ušivost ni nobena „sramota”. Zato takoj, ko opazite uši pri vašem otroku, to sporočite v vrtec ali v šolo, da bodo tudi ostali starši ukrepali enako kot vi. Sramota je le, če ušivost iz kakršnihkoli razlogov zatajite in s tem onemogočate zatiranje te nadloge tistim, ki se problema zavedajo.
GRILANC PIROŠKA
Žalosten je pogled na uničene prometne oziroma varnostne znake ob cesti Šempeter — Grušovlje v bližini železniške proge. Za zdaj še neznani storilci so. z vandalsko naslado
razdejali znake, ki so bili postavljeni zato, da bi pešcem in voznikom zagotavljali varen promet.
Vandalom pa ni bilo dovolj, da so poškodovali znake ob železnici, marveč so zvili in uničili tudi turistično tablo pred novo samopostrežno trgovino v Šempetra, ki je mimoidoče seznanjala s šempetrskimi rimskimi izkopaninami. Takšno početje obsojajo vsi pošteni ljudje v Savinjski dolini, saj ne gre, da bi posamezniki uničevali tisto, kar je bilo pridobljeno s skupnimi napori.
Občani želijo, da bi storilce kar najhitreje prijeli in jih ustrezno kaznovali, zlasti še zato, ker je bilo podobnih primerov že več. Na slikah: Poškodovani prometni varnostni znaki ob železniškem prehodu na cesti Šempeter — Grušovlje in uničena turistična tabla v Šempetra.
TK. A.
Lansko leto, je bilo v hotelu Prebold precej živahno. Organizirali so različne prireditve, ki so popestrile njihov vsakdan. Zaradi ugodne lege je bilo v hotelu precej raznih seminarjev, sestankov in strokovnih srečanj. Maturantje iz vseh krajev Slovenije so si hotel izbrali za svoja srečanja, organizirani pa so bili tudi razni zaključki, kegljaška tekmovanja in podobno.
Tudi v letošnjem letu načrtujejo pestro aktivnost s pričetkom pustovanja, ko bo 16. febraaqa tradicionalni pustni ples, pa tudi na pustni torek bo veselo rajanje. V mesecu marcu bodo pripravili praznovanje dneva žena, preko leta pa imajo v programu še vrsto plesnih prireditev. Preko poletja načrtujejo razne prireditve ob bazenu. Za jesen bodo pripravili ponovno gobarski vikend. Skozi vse leto pa bodo imeli vsak petek in soboto ples, preko tedna, od srede do sobote, pa bo odprta tudi diskoteka. V hotelu Prebold upajo, da bodo svoje goste preko leta lahko zadovoljili še z dragimi prireditvami. Velik problem, ki jih tare, so prenočitvene kapacitete, ki so za večje seminarje in posvete občutno premajhne. V srednjeročnem obdobju prav
zaradi tega načrtujejo razširitev prenočitvenih kapacitet. Pri svojem delu pa se vseskozi soočajo s težavami, predvsem zaradi neodplačanih anuitet, upajo pa, da bo' tudi njim zasvetila zelena luč na poti k uspehu.
CRNA TOČKA V ŠEMPETRU
Že nekaj časa se razpravlja o prometni ureditvi Šempetra, vendar zaradi številnih pripomb krajanov do te zelo potrebne prometne ureditve še ni prišla Kje bo peljala obvoznica, se že ve, saj je bil projekt že v razgrnitvi in to v krajevni skupnosti Šempeter. O tem so tudi že razpravljali izvršni svet skupščine občine in zbori občinske skupščine. Vse pripombe krajanov se pri tej ureditvi seveda ne bodo mogle upoštevati, saj je na prvem mestu družbeni interes in ne interes posameznika. Prometna ureditev skozi Šempeter bi rešila tudi črno točko, ki je že dalj časa pri blagovnici Savinjskega magazina Šempeter. Vsak voznik, ki pripelje od blagovnice na cesto MIO, je v nevarnosti, saj so ob magistralni cesti pri blagovnici dnevno parkirani tovornjaki in osebni avtomobili, ki zastirajo pregled na magistralno cesto. To križišče bo potrebno čimprej urediti ali pa tovornjakom vsaj prepovedati parkiranje. Na to pa bi naj večkrat opozarjali tudi organi javne varnosti
-PG-
Priprave na občinski praznik v Gotovljah
Kdor čaka, dočaka. Tako smo tudi Gotovljani dočakali leto, ko bo v naši krajevni skupnosti osrednji del praznovanja občinskega praznika. Z njim pa bo zaključen krog praznovanj občinskih praznikov. Ta praznovanja so prinesla posameznim krajevnim skupnostim mnogo koristnega, predvsem na področju komunale in zgradb javnega pomena. Tako naj bi se zgodilo letos v Gotovljah, česar se Gotovljani dobro zavedamo, radi pa bi, da bi v tej akciji sodelovali vsi občani, saj je od tega odvisen rezultat, pa tudi solidarnost pokaže s tem razsežnost in globino.
Včasih je bilo mnogo teže združevati sredstva v ta namen, saj so občani videli v svojih krajevnih skupnostih mnogo potreb, danes pa sò že skoraj vse pomembnejše ceste asfaltirane, veliko je novih šol, veliko je adaptiranih itd. Gotovljani upamo, da ne bomo imeli prevelikih težav pri izvedbi zastavljenega plana, saj so lastna sredstva zelo majhna, pa tudi industrije nimamo, ki bi lahko priskočila na pomoč, kot je bil to primer v drugih krajevnih skupnostih, kjer pa delajo in ustvarjajo tudi občani naše krajevne skupnosti
Gotovljani smo pričakovali to praznovanje že lansko leto, zato smo začeli s pripravami že pred leti, predvidena dela pa so bila zajeta že v preteklem srednjeročnem načrtu Gotovelj. Prav zaradi tega so izdelani že vsi načrti s potrebno dokumen-
tacijo, razdeljene pa so tudi že vse zadolžitve za izvedbo programa. Ustanovili smo režijske in pripravljalne odbore, ki intenzivno delajo na svojih zadolžitvah.
Kompleten program del za občinski praznik v Gotovljah je bil prediskutiran in soglasno podprt na zborih krajanov. Sedaj pa je potrebno izdelati finančno konstrukcijo posameznih del v vrednosti štirih milijard dinarjev. Velik del sredstev je zajet v uspešno izglasovanem novem referendumu, preostanek pa bo t^reba najti v programih posameznih samoupravnih interesnih skupnosti, pa tudi v samoprispevku in prostovoljnem delu. V zvezi s tem je bil sredi januarja razgovor predstavnikov krajevne skupnosti s predstavniki občinske skupščine.
Gotovljani imajo ob letošnjem občinskem prazniku v programu:
—	rekonstrukcijo kulturnega doma
—	izgradnjo otroškega vrtca in šole
—	izgradnjo telovadnice
—	izgradnjo pokopališča in mrliške vežice
—	rekonstrukcijo doma SLO in prostorov za KS in DPO
—	izgradnjo kanalizacije v zaselku Gmajna, Zalog in delno v vasi Gotovlje
—	dokončno izgradnjo vodovoda na Jedrti
—	izgradnja višinske ceste na Jedrti in rekonstrukcijo raznih cestnih odsekov
ŠTEFAN SIMONČIČ
Iščemo najboljšo KS v športni rekreaciji
Namen akcije „Iščemo najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji” je spodbuditi delovne ljudi in občane k uresničevanju njihovih samoupravnih pravic in funkcij na področju telesne kulture za ustvarjanje materialnih, organizacijskih, kadrovskih in drugih pogojev, v katerih se bo razvijala športna rekreacija v KS. Gre za to, kako zajeti v to dejavnost čim večje število otrok, mladine in odraslih občanov.
Podpisniki dogovora soglašajo, da bi akcija zajela obdobje realizacije srednjeročnih planov družbeno-ekonomskega razvoja z začetkom od leta 1976 do 1980 in naprej, doseženi rezultati pa bi se sumirali ob koncu leta, ko naj bi se podeljevala priznanja in nagrade.
Podpisniki dogovora ocenjujejo, da je ta akcija širšega družbenega pomena, zato želijo vključiti vanjo vse zvrsti socialnih in poklicnih kategorij občanov, kakor tudi združenega dela v celoti
Sestavni del tega dogovora sta orientacijski program in propozicije tekmovanja. Akcija Iščemo . najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji” je del tekmovanja v uresničitvi skupnih programov v krajevnih skupnostih. Zato se akcija uresničuje na področju krajevnih skupnosti, zajema pa posamez-
nike, delovne ljudi in občane ter vse njihove oblike organiziranosti, v katerih uresničujejo svoje potrebe in interese v športni rekreaciji.
Podpisniki dogovora se bodo zavzemali, da bodo sveti oziroma skupščine krajevnih skupnosti, krajevne konference SZDL, osnovne organizacije Zveze socialistične mladine, organizacije Zveze sindikatov, Zveze za telesno kulturo „Partizana”, organizacije združenega dela in vsi zainteresiram posamezniki na osnovi orientacijskih programov in propozicij sprejeli svoje plane in programe te akcije ter se hkrati dogovorili o načinu spremljanja in ocenjevanja doseženih rezultatov.
Telesnokulturna skupnost Žalec je začela s to akcijo že v lanskem letu in so prvi rezultati že vidni. V krajevnih skupnostih morajo z omenjeno akcijo pričeti takoj na osnovi dobljenega materiala in že znanega postopka. O nadaljnjem poteku akcije pa bodo hkrati obveščani, ko sprejmejo material iz republike.
Torej občani, akcija je pred vami, dokažite v svoji krajevni skupnosti, da ste aktivni na področju telesne kulture — rekreacije, ki je še tako potrebna slehernemu delovnemu človeku v naši družbi.
A. VIDMAJER
„Črni galeb” — januarski klub iz Prebolda izdal knjigo
Sredi decembra je prišla iz celjske Cinkarne zanimiva in bogato ilustrirana brošura Naše jame, katero je v samozaložbi izdal jamarski klub Črni galeb iz Prebolda. Brošura je posvečena 10-letnici delovanja kluba in prvi jamarski odpravi v Ekvador.
Na 120 straneh prinaša precej zanimivega branja, ki ga popestrujejo številne črno—bele in barvne fotografije ter načrti posameznih jam. Brošura je razdeljena na tri dele: splošni, strokovni in dodatni del.
V splošnem delu se bralec seznani z ustanovitvijo in razvojem jamarskega kluba v Preboldu ter o odpravi le—tega v Ekvador. Povzetek tega dela je tudi v angleškem in španskem jeziku zaradi izmenjave speleoloških publikacij. V tem delu je posebno zanimivo branje o
geografski podobi Ekvadorja in Popotni dnevnik. Gotovo bo vsak z zanimanjem prebral vse v zvezi z odpravo, pripravami nanjo, opremo, zdravstvenim stanjem, prehrano, prav tako pa tudi o stroških odprave. Zanimiv je tudi odgovor na vprašanje „Čemu Ekvador? ”
Strokovni del zajema podatke in značilnosti posameznih jam na otočju Galapagos in jam v ekvadorskem tropskem pasu. Objavljeni so vsi načrti jam, ki jih je odprava raziskala. Zanimiv je tudi članek o favni jame Jumandi, za biologe pa so zanimivi prispevki priznanega biologa dr. Borisa Šketa.
V dodatnem delu je poleg krajših zapisov o občini Žalec in o razvoju njene telesne kulture še propagandno gradivo. Vsak, ki bi ga knjiga zanimala, jo lahko dobi v jamarskem klubu v Preboldu.
----------------
Spretne roke Ivana Krežeta
Sonce je ravnokar zahajalo, ko sva si z Ivanom segla v roke. Že pred dnevi sva se dogovorila, da mi bo kaj več povedal o svojem hobiju. Pri svojih 75 letih si krajša čas z izdelovanjem predmetov iz vezanih plošč.
Sediva za mizo, na kateri pod spretnimi rokami nastaja nov Ivanov izdelek. Z roko si gre preko obraza, namršči obrvi, pomerja kose izrezljanega lesa in pripoveduje o svojem življenju.
Rodil se je v Mariji Reki, pet let star je prišel v Prebold. Po končani osnovni šoli se je zaposlil v tekstilni tovarni, kjer je delal vse do upokojitve. Pripovedoval je o gasilski godbi, katere soustanovitelj je bil. S posebno ljubeznijo in zadovoljstvom mi je pripovedoval o tovarniški gasilski organizaciji. Njen častni član je še sedaj.
Dotaknila sva se tudi revolucionarnega leta 1936, ko so stavkali tekstilni delavci Slovenije. Pridružil se je stavkajočim in tako izkazal solidarnost z drugimi tekstilnimi delavci. Med NOV je Ivan, kljub temu, da je bü zaposlen, dodobra okusil okupatorjev škorenj. Kot zaveden Slovenec je vseskozi sodeloval z odporniškim gibanjem, leta 1944 pa se je aktivno vključil v partizanske vrste. Tu je kmalu zbolel, zato so ga poslali domov na zdravljenje. Zaradi izdaje se je znašel v zaporu. Nekaj dni je bil zaprt v Celju, nato pa do konca vojne v Rogaški Slatini.
Ves čas pripovedovanj a je Ivan pridno sestavljal leste-
nec. V pogovoru o njegovem hobiju je nadaljeval:
„Ze kot osnovnošolec sem imel veselje obdelovati les. Z žepnim nožičem sem izdeloval z lesa najrazličnejše figure. Ko sem dobil ustrezno orodje, sem se lotil rezlanja vezanih plošč. Z leti
sem zaradi obveznosti hobi nekoliko opustil, vendar se od njega nikoli nisem povsem ločil, po upokojitvi pa sem se ga ponovno resno oprijel.”
To kar Ivan izrezlja, je vredno vse pozornosti Pod spretnimi rokami nastajajo okvirji za slike, nočne lučke, lestenci in še cela vrsta domiselnih predmetov. V vsakem kotičku stanovanja se nahaja kakšen njegov izdelek, marsikateri pa krasi stanovanja prijateljev in znancev.
Ivan ne dela za denar, saj bi ur ne mogel nihče ovrednotiti. Veliko mu pomeni uspel izdelek in zadovoljstvo tistega, ki mu ga podari, ob enem pa tudi zavest, da človek lahko tudi v jeseni življenja aktivno sooblikuje svet okoli sebe.
-DAR-
____________________________
Proslava
22. decembra —
Dneva JNA
Kakor vsako leto, je bila tudi letos, osrednja proslava dneva JLA dne 21. decembra v dvorani Hmezad v Žalcu. Nosilca proslave sta bila Svet za ljudsko obrambo, varnos_t in družbeno samozaščito pri SO Žalec ter koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinski konferenci SZDL. Program proslave je pripravil odbor za
froslave pri občinski konferenci ZDL Žalec. V programu so sodelovali moški pevski zbor iz Tabora, otroci iz VVZ Janko Herman iz Žalca ter dijaki iz Centra za usmerjeno izobraževanje.
Na proslavi so bila podeljena priznanja republiškega sekretarja za lju dsko ' obrambo, ki so jih prejeli; GORIŠEK VLADO, predsednik sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, ZUPANC MALČKA in KS Galicija. Razen tega so bila podeljena še priznanja republiškega komandanta teritorialne obrambe Slovenije, priznanja republiške konference ZRVS, priznanja sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in priznanja pokrajinskega štaba TO. Na proslavi je bilo sprejeto tudi večje število mladincev prostovoljcev v teritorialno obrambo, kjer so dali svečano zaprisego. V počastitev dneva JLA je občinska konferenca ZSMS v vseh osnovnih šolah organizirala pisanje spisov na temo Nič nas ne sme presenetiti. Najboljši po samezniki so dobili knjižne nagrade. Ker smo v letu 1979 praznovali 10—letnico obstoja TO, so bile podeljene zlate, srebrne in bronaste značke vsem tistim, ki so od vsega začetka sodelovali v enotah in štabih TO. V počastitev dneva JLA je. bila v novem osnovnošolskem centru razstava iz življenja in dela pripadnikov JLA.
MARINC KAREL
Vlečnica v Preboldu.
Vlečnica v Preboldu čaka
Čeprav je letos že večkrat zapadlo nekaj snega, ga žal za dobro smuko na smučišču v Preboldu ni dovolj. Tako vlečnica v Preboldu letos še čaka prve smučarje. Vlečnico upravlja Smučarski klub Prebold, ki bo ob ugodnih snežnih razmerah organiziral začetne in nadaljevalne smučarske tečaje, na osnovni šoli Slavko Šlander pa bodo organizirali šolo v naravi.
Veliko dela malo besed
Planinska sekcija v KIL
Dejanje vredno posnemanja
Velik poudarek šolam v naravi
Ena od oblik dejavnosti, ki ima v Telesnokulturni skupnosti vso podporo, je šola v naravi, Na redni seji skupščine občinske telesnokulturne skupnosti Žalec je bila osrednja točka po-
VRTEC Z ZAMUDO
Po programu bi morali novi vrtec v Preboldu odpreti že pred iztekom starega leta, vendar se je gradnja zavlekla za več kot mesec dni. Težave so imeli predvsem z nabavo grelca a centralno kurjavo, pa tudi s polaganjem parketa, ki se je napojil z vlago, pa še slabo vreme jim ni prizanašalo.
ftedvidevajo, da bodo vrtec odprli konec januarja ali prve dni februarja, ko se bodo lahko malčki preselili v primerne, svetle in tople
Sostare. Novi vrtec bo vsekakor ve-a in potrebna pridobitev za preboldske malčke in njihove starše.
svečena „Poročilu o delu šole v naravi v obdobju 1978/79”.
Iz poročila je razbrati, da je ta oblika dela razvita v vseh šolah, da ima močno finančno »dporo, dosežen pa je bil osnovni namen: učenci so se v poletnem času naučili plavati, v zimskem pa smučati. Zimske šole v naravi se je udeležilo 483 učencev ah 92 % vseh učencev petih razredov, poletnih pa 543 ali 98 %. Vključenih je bilo tudi 16 učencev tretjega razreda iz podružnične šole Ponikva. Pri-' spevek staršev je znašal od 170 do 250 din za učenca.
Šole so pristopile k organizaciji te dejavnosti na različne načine. Tako so marsikje poleg smučanja in plavanja program dopolnili še z drugimi dejavnostmi. Organizirali so šole v naravi za nekaj dni izven domačega
kraja, kjer so poleg rednega pouka, smučanja ali plavanja, dopolnjevali program z drugimi dejavnostmi, pri tem pa je prišlo do izraza delo razredne skupnosti, bivanje v tujem kraju pa je zbližalo učence in učitelje.
F. J.
&
V
V mesecu decembru je bil v Libojah ustanovni sestanek sekcije planinskega društva iz Za-bukovice, ki bo delovala v okviru Keramične industrije Liboje. Prva takšna sekcija planinskega društva iz_ Zabukovice že deluje v Sigmi Žalec, pogoje za ustanovitev sekcij pa imajo tudi druge sredine.
Osnovni namen sekcij je približevanje planinstva delovnemu človeku, razvijanje te dejavnosti v posameznih sredinah in povezovanje na ravni društev. Centralistični način dela je zaradi razvitosti nemogoč, zato so prav zaradi tega organizirane sekcije.	,
Na ustanovnem sestanku je bilo preko 50 planincev, med njimi več kot 20 novih članov. Matično društvo je ob tej priliki pripravilo razstavo transverzalnih dnevnikov in druge literature ter tako navzoče opozorilo na posamezne planinske poti. Navzoče sta predstavnika matičnega društva seznanila z delom in osnovnim smotrom delovanja! nuditi poceni in zdravo rekreacijo delovnemu človeku.
'Za predsednika sekcije je bila izvoljena Zorka Godler, ki je bila pobudnik ustanovitve sekcije in je opravila že več transverzal. Dogovorili so se za osnutek programa za tekoče leto, ki bo temeljil predvsem na gojenju tradicij NOB ob 35-letnici osvoboditve. Ob zaključku sestanka pa je Ivo Auberšek, član alpinističnega odseka iz Velenja, prikazal diapozitive o odpravi v Taškent - Fanske gore.
Živimo v družbi, ki ji besede humanost, solidarnost, tovarištvo niso tuje. Žal pa se še vedno dogaja, da pozabljamo na njihov pomen. Vsekakor pa so primeri, ki mečejo svetlo luč na» človeka kot subjekt življenja in dela.
Ali se sploh zavedamo, koliko ljudi je priklenjenih na invalidski vožiček, brez vida, sluha, nog ali rok? Zdravi tega pravzaprav sploh ne opazimo, vendar nas takšen prizor le presune in začnemo razmišljati o usodi teh ljudi, o njihovem življenju- Skratka ob teh prizorih se v nas prebudi čut za humanost, solidarnost in tovarištvo. Žal je to bolj poredkoma, a je za prizadete to velika tolažba in veselje hkrati. Zato bi bilo prav, da bi se jih večkrat spomnili in jih obiskali.
Živita sami in človek si težko predstavlja njuno življenje. A vendar, Marija in Ljudmila živita. Lahko si le predstavljamo njuno težko življenje, ne poznamo pa njunih občutkov, toda ko jima je dedek Mraz stisnil roke in jima prinesel darila, obraza navajena trpljenja nista mogla skriti presenečenja in veselja, da le nista popolnoma poza’iljeni. Ob takšnem trenutku človek spozna, kako malo je potrebno za srečo teh ljudi. Enako bi lahko trdili tudi za
V krajevni skupnosti Šešče so poprosili dedka Mraza, da je obiskal tri zelo prizadete osebe in jim izročil darila. V majhni hiši sredi Šešč je najprej potrkal na vrata Marije in Ljudmile Kraševec. Marija je priklenjena na invalidski voziček, hčerka Ljudmila pa je popolnoma slepa.
Med obiskom dedka Mraza
78-letno Julijano Golavšek, ki je že precej časa priklenjena na posteli . Tu'H oi:° je tria sprva presenečena in je le težko dojela, kaj se dogaja, kasneje se je njen bledi obraz rahlo nasmehnil in se zahvaljeval. Ob odhodu je z mlahavo ročico pomahala v pozdrav, v očeh pa so se lesketale solze.
V naši občini je prav gotovo še precej tako prizadetih oseb in veljalo bi razmisliti, kako jih vsaj za hip osrečiti.
-DAR—
Na letni konferenci gasilskega društva Vransko so ugotovili, da trditev o neaktivnosti društva ne drži. Gasilci,so ODravili veliko dela, ki zgovorno kaže njihovo aktivnost, res pa je, da svojih uspehov niso obešali na velik zvon.
Velika pridobitev za Vransko je nov gasilski dom, ki se s svojo podobo razlikuje od ostalih v dolini. Kljub nekaterih pomislekom je objekt primeren in izredno funkcionalen za pestro dejavnost tega društva, ki poleg osnovne dejavnosti sodeluje z ostalimi društvi in krajevno skupnostjo. V lanskem letu so uspešno sodelovali pri izvedbi žalskega karnevala na Vranskem, pri organizaciji sejma bele tehnike in kmetijske opreme ob srečanju mladih kmetov Slovenije ter kmečkih igrah na Vranskem. Prav tako pa so izkazali svojo usposobljenost v akciji NNNP.
Ne pozabljajo pa tudi na svojo osnovno dejavno št in preventivo. Z usposabljanjem in pridobivanjem novih kadrov so uspe-
Večnamenski dom kmalu pod streho
Gradnja večnamenskega doma na Gomilskem poteka uspešno. V naslednjih dneh bodo delavci Ingrad-a montirali streho. Med občani je veliko zanimanje za gradnjo in velikokrat je tema razgovorov namenjena prav temu domu. Posebno navdušenje za izgradnjo kažejo člani Partizana, Kulturno prosvetnega društva, mladina in šolski otroci, saj bodo z njim dobili prostore. Tako bo večnamenski dom na Gomilskem postal središče življenja in aktivnosti te krajevne skupnosti.
D. BRIŠNIK
šni tudi na tem področju. Žal pa se srečujejo s problemom pomanjkanja opreme, ki je ni moč nabaviti pri nas.
S	potekom mandata dosedanjemu predsedniku je bil izvoljen za novega predsednika Franc Kosem, za podpredsednika Avgust Piki, za poveljnika pa Ludko Piki. Pri bodočem delu imajo veliko načrtov, od katerih velja posebej omeniti nadaljnjo ureditev okolice gasilskega doma, nabavo opreme in novega gasilskega avtomobila. Enake načrte so si zastavili tudi v Ločici in Prekopi, kjer se prav tako ubadajo s prostorskimi in ostalimi problemi.
F. IZLAKAR
HMEZADOVI OBIRALNI STROJI NA POLJSKO — Hmezad Žalec, TOZD Strojna je lani odpremila dve pošiljki svojih strojev za obiranje hmelja na Poljsko. Zadnjo pošiljko strojev so odpremili pred novim letom. Vrednost izvoza je dosegla milijon dolarjev.
Strojna napoveduje tudi v letošnjem letu izvoz strojev. Poleg kupcev na Poljskem se za njihovo mehanizacijo zanimajo tudi v Romuniji. Na sliki ! Stroji za obiranje hmelja na železniški postaji v Žalcu so namenjeni kup cem na Polj skem.
Intenzivne priprave za pričetek usmerjenega izobraževanja
V zadnjih dneh preteklega leta so v Sloveniji in tudi naši občini stekle intenzivne priprave za uvajanje usmerjenega izobraževanja. Čeprav zakon o usmerjenem izobraževanju še ni sprejetje gotovo, da bomo pričeli z usmerjenim izobraževanjem v šolskem letu 1980/81. Uvajanje usmerjenega izobraževanja v bistvu pomeni preobrazbo izobraževanja, s katerim želimo doseči predvsem novo vsebino izobraževanja ter večjo usklajenost kadrovskih potreb združenega dela z usmerjanjem v študij.
Zavedamo se, da je preobrazba izobraževanja proces, ki ga ne moremo uresničiti v kratkem obdobju, pa vendar se moramo temeljit« in odgovorno lotiti te zahtevne naloge. Odbor za razvoj usmerjenega izobraže-
vanja pri občinski skupščini je menil, da je nujno vse zainteresirane seznaniti z nekaterimi osnovnimi sestavinami usmerjenega izobraževanja. Da bi zagotovili kar najboljše pogoje za uvajanje usmerjenega izobraževanja, je odbor sprejel akcijski program dela in osnutek o izobraževalnih usmeritvah. Da bi laže razumeli najpomembnejše naloge v tem času, vas želimo opozoriti zlasti na naslednje .
1.	Poklicno usmerjanje mladine v osmih razredih je že steklo in pripravljajo se analize, na osnovi katerih bomo ugotavljali usklajenost potreb združenega dela z usmerjanjem mladine v nadaljnje izobraževanje.
2.	Usmerjeno izobraževanje obsega;
— izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe,
— izobraževanje za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe ter usposabljanje na delu z delom.
V prvih dveh letih srednjega izobraževanja bo skupna vzgojnoizobrazbena osnova in izbrana vsebina skupne osnove. V bistvu bodo ti programi podobni programom sedanjih poklicnih šol. Po končanem izobraževanju skupne izobrazbene osnove (ki bo trajala dve leti), bo možna vključitev v delo za opravljanje določenih strokovnih del. V nadaljevanju izobraževanja na srednji stopnji pa se bo možno opre dehti za programe raznih usmeritev (n. pr.; v elektrostroki bodo trije programi in sicer za elektroenergetiko, elektroniko in telekomunikacije).
Po končani srednji šoli bo možno izobraževanje do najvišje stopnje ali pa vključitev v delo. Sicer bodo pa vsi, ki se bodo po dveh letih izobraževanja vključili v delo, imeli vse možnosti izobraževanja ob delu, kar je tudi širši družbeni interes.
Ta informacija je sicer skopa, pa vendar vas žehmo opozoriti na aktivnost v tem času, ki je pomembna za mladino, ki se pripravlja za nadaljnje šolanje in združenodelo, ki mora postati sestavni del vzgojno-izobraževalnega procesa.
V naši občini se zavzemamo za uvajanje naslednjih usmeritev;
- keramične
—	kmetijske
—	ekonomsko-administrativne
—	kovinarske in
tekstilne.
To je seveda samo še predlog, ki je nastal iz potreb združenega dela. V tem trenutku teče usklajevanje v regiji in v posebnih izobraževalnih skupnostih, tako da bo dokončen predlog usmeritev in programov izdelan v mesecu februarju. Tako bomo v naslednji številki lahko že konkretneje seznanili vse zainteresirane o izobraževalnem programu centra v Žalcu.
JANEZ KROFLIČ
r-----------------------------------n
Tudi v Žalcu
zakonska
svetovalnica
Z novim letom je začela veljati določba Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmeijih, po kateri sta osebi, ki nameravata skleniti zakonsko zvezo, dolžni obiskati zakonsko svetovalnico in ob prijavi poroke predložiti potrdilo o obisku te svetovalnice.
V	naši občini bo kandidatom za zakonsko zvezo svetovalnica na voljo vsako sredo od 8. do 16. ure in vsak drugi ponedeljek v mesecu od 15. ure dalje v Zdravstvenem domu Žalec. V svetovalnici bodo na voljo ža to nalogo usposobljeni strokovnjaki: zdravnik, psiholog in socialni delavec.
Svetovalnica je namenjena bodočim zakoncem pred sklenitvijo zakonske zveze, z namenom, da bodo informirani o vseh pogledih zakonske in družinske skupnosti. Ze med razgovorom bodo lahko dobili bodoči zakonci odgovore na konkretna vprašanja, ki jih zanimajo. Te informacije so namenjene zlasti še ne polnoletnim bodočim zakoncem, zakoncem, ki imajo težave pri urejanju družinske in zakonske skupnosti ter pri usklajevanju skupnega življenja, zakoncem, katerih zakonska skupnost je zašla v krizo, iz katere sami brez pomoči ne najdejo izhoda, pa tud* zakoncem, ki so se odločili za razvezo.
PROGRAM PREDZAKONSKEGA SVETOVANJA za obdobje od 1. 1. 1980 do 30. 6. 1980
Za tiste, ki so se odločili stopiti v zakonsko zvezo, gre torej za pomembno novost slovenske družinske zakonodaje. Namen predzakonskega svetovanja je posredovanje informacij bodočim zakoncem o skupnem življenju ženske in moškega, o značilnosti zakonskega in družinskega življenja kot pomoč k uresničitvi njihovih želja, da ustvarijo ubrano skupnost, dosežejo v zakonu osebno srečo in zadovoljstvo, otrokom pa omogočijo srečno otroštvo.
Na rob naj zapišemo še program predzakonskega svetovanja po občinah:
V	OBČINI ŠMARJE PRI JELŠAH: vsako sredo od 8. do 16. ure v prostorih strokovne službe Občinske skupnosti socialnega skrbstva, v sobi št. 4 in št. 2 ter vsak prvi petek v mesecu ob
15.	uri v sejni sobi Skupnih služb SIS.
V	OBČINI ŠENTJUR PRI CELJU: vsako sredo od 8. do 16. ure v prostorih strokovne službe Občinske skupnosti socialnega skrbstva ter vsak drugi petek v mesecu ob 15. uri v prostorih nove zgradbe DPO in SIS.
SLOVENSKE KONJICE: vsako sredo od 8. do
16.	ure v prostorih Občinske skupnosti socialnega skrbstva in vsak tretji petek v mesecu ob 15. uri v sejni sobi skupščine občine.
LAŠKO: vsako sredo od 8. do 16. ure v prostorih Občinske skupnosti socialnega skrbstva ter vsak četrti petek v mesecu ob 15. uri v sejni sobi SIS.
ŽALEC: vsako sredo od 8. do 16. ure ter vsak drugi ponedeljek v mesecu ob .15. uri v zdravstvenem domu.
MOZIRJE: vsako sredo od 8. do 16. ure ter vsak drugi ponedeljek ob 15. uri v prostorih skupne službe SIS.
VELENJE: vsako sredo od 8. do 16. ure ter vsak četrti ponedeljek v mesecu ob 15. uri v prostorih strokovne službe Občinske skupnosti socialnega skrbstva.
CELJE: vsako sredo od 8. do 16. ure v prostorih zakonske svetovalnice v Centru za socialno delo ter vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu ob 15. uri v dvorani Obrtnega združenja v Celju.
\_____________________ ..J
Pol stoletja Hmeljarja
Pred dnevi je bila v prostorih hmeljarskega muzeja v Žalcu slovesnost, s katero so počastili 50-letnico glasila Hmeljar. Prve številke glasila slovenskih hmeljarjev so izšle že leta 1930. V krajšem sporedu so razgrnili razvojno pot in vseskozi plodno delovanje Hmeljarja, jubilejno slovesnost pa so popestrili nastop pevskega zbora žalske Svobode in recitatorji Ob jubileju so izdali tudi zlate značke.
Hmeljar je ves čas zvesto spremljal vse, kar se je dogajalo med hmeljarji, pisal je o tegobah, pa tudi uspehih hmeljarstva, dajal koristne nasvete in napotila in si tako pridobil širok krog bralcev. Ob 50-let-nici Hmeljarja čestita tudi naše uredništvo vsem slovenskim hmeljarjem.
vestnik
Hmeljar v petdesetih letih
Aktivni mladi tekstilci
V žalski občini smo v preteklem letu z organiziranim zbiranjem smeti in odpadkov na deponiji v Ložnici pridobili veliko surovin milijonske vrednosti.
Med drugim je bilo zbranih 5800 m3 industrijskih odpadkov, 3640 m3 različnih odpadkov, 11.000 m3 gospodinjskih odpadkov in 1780 m3 žlindre.
Poleg tega je bilo 450 m3 tekstilnih odpadkov, ki so jih pripeljali iz MIK Prebold, dalje 1040 m3 papirja iz Aera Šempeter. Škoda, da tekstilnih in papirnih odpadkov naša industrija še ne zbira, kot to delajo povsod v svetu.
Posnetek smo naredili v deponiji smeti in odpadkov v Ložnici pri Žalcu.
Milijom v odpadkih
Osnovna organizacija ZSMS v tekstilni tovarni Prebold je postala zadnji čas zelo aktivna. Organizirala je že več delovnih akcij, med njimi tudi akcijo v Vinskem vrhu, kjer imajo obrat konfekcije. Lotili pa so se tudi urejanja okolice tovarne. Na posnetku: Mladi urejujejo tovarniško okolje.
Nova številka glasila KIL
V	Keramični industriji Liboje so pred kratkim izdali novo številko glasila Libojski keramik. Glasilo je dokaz sodelovanja delovne organizacije s krajevno skupnostjo, kjer živi večina njenih delavcev. V uvodniku prinaša poslovne rezultate v lanskem letu, težave, ki so jih morali prebroditi. Poudarjajo predvsem razkorak med cenami reprodukcijskega materiala, energije in prevozov na eni strani in cenami končnih proizvodov na drugi strani. Zvišanje cen jim zmanjšuje akumulacijo, ki bi bila nujna za razvoj podjetja. Iščejo vse mogoče rešitve, kako bi omilili vpliv povišanja cen, med drugim tudi s povečano storilnostjo, saj se je ie-ta v TOZD Keramika v lanskem letu dvignila za 9 %.
Ugotavljajo napredek na področju oblikovanja, saj so nove oblike in dekoracije v proizvodnji keramike pripomogle, da niso imeli težav s prodajo svojih proizvodov. Napovedujejo pa tudi že nove oblike v tekočem letu.
Med-ostalimi prispevki glasila so prispevki s kulturnega področja, govora je o akciji NNNP, o obrambnem dnevu krajevne skupnosti in o množičnem pohodu delavcev in krajanov Liboj in Griž. Skratka, pred nami je glasilo, ki ni samo glasilo organizacije združenega dela, ki gaje izdala, ampak tudi glasilo življenja in dela v krajevni skupnosti V Libojah tu ne poznajo meja.
Vransko —
najboljše
turistično
društvo na
celjskem
območju
Celjska turistična zveza je ob 25-letnici delovanja podelila priznanje Turističnemu društvu na Vranskem. To uspešno deluje že več let. V tem obdobju je organiziralo številne turistične prireditve, ki so pritegnile obiskovalce širom Slovenije. S tem pa je zaslovel kraj po svoji lepoti in dobri organizaciji.
Večina prireditev je bila v gradu Podgrad, ki je bil sezidan že leta 1341, kasneje so ga večkrat prezidavah, zelo pa je spremenil svojo podobo med drugo svetovno vojno. Po končani vojni so se menjavali lastniki tega gradu, ki pa se za njegovo podobo niso kaj dosti zanimah. Da bi ta spomenik preteklosti ne propadel, je Turistično društvo prevzelo skrb zanj. Povezalo se je z mnogimi strokovnjaki, ki naj bi ohraniti neokrnjeno naravo v okolici gradu, Iger je polno edinstvenih dreves v Sloveniji. Tako so najprej uredili okolico in grajsko dvorišče, ki je zelo primerno za razne prireditve, saj sprejme lahko tudi 2000 obiskovalcev. Z izkupičkom prireditev so začeti urejati notranjost gradu, ki pa je tudi primerna za razne prireditve.
V	načrtu imajo obnoviti
zapuščene hleve in jih preurediti v kmetijski muzej, Iger bi prikazali staro orodje okoliških domačij. Tega pa je v okolici Vranskega še zelo veliko, in če ga hočemo ohraniti našim naslednikom, je pobuda Turističnega društva Vransko izredno dobrodošla.	v. Č.
SA VINJSKI OBČAN 11
Pestra
aktivnost
Pri Občinski konferenci ZSMS Žalec se v tem času načrtujejo najrazličnejše aktivnosti. Predsednika Občinske konference Ota Žagarja smo naprosili, da nam kaj več pove o tem.
„Pri Občinski konferenci smo sedaj že pričeli s pripravami na pohod po poteh XIV. divizije. Sodelujemo v tretji etapi pohoda in sicer od Frankolovega do Belih vod. Poleg nas bodo v tej etapi sodelovali na pohodu še mladinci iz Velenja in Slov. Gradca. Intenzivno pa so stekle tudi priprave na izvedbo področne in občinske revije Naša beseda 80, v kateri bodo predstavljale mlade kulturne skupine s področja dramske, likovne, folklorne lutkovne dejavnosti tisto, kar so se naučile v preteklem obdobju.
Poleg tega je v teku tudi akcija Naš klub 80, ki vsebuje organizirano preživljanje prostega časa mladih. Naše 00 so v preteklih letih na področju kulturne dejavnosti dosegale vidne rezultate v republiškem merilu. Prav zato je pričakovati tudi letos m tem področju dobre rezultate.
Trenutno se zaključuje akcija Izbiramo najboljšo 00 ZSMS v ZD in Izbiramo najboljšega mladega delavca samoupravljalca. Prav t akcije pa so v veliki meri raggi-baie delo naših 00 na političnem in samoupravnem področju.
Pred kratkim pa smo zaključili tudi mladinske športne igre in množičnost. Vse prvo uvrščene ekipe 00 so prejele pokale, vse sodelujoče pa diplome. Najboljša 00 ZSMS po kvaliteti in množičnosti pa je prejela še posebna pokala. V obeh ka-
tegorijah je bila najboljša OO ZSMS Gomilsko.
Glede na sklepe 5. seje Občinske komfvrcnce pa se bo v tem času začelo dosledno uresničevanje sprejetih stališč, kar pomeni široko politično akcijo. Akcija naj bi potekala do konca meseca februarja. Za njeno neposredno izvajanje pa so zadolženi člani predsedstva OK.
Tako kot lani, tudi v tem letu pripravljamo področno tekmovanje Mladi v kmetijstvu, v katerem bodo mladi kmetijski proizvajalci morali pokazati svoje veščine pri pridelavi hrane, obdelavi kultur in njeni vzgoji. Poleg tega pa bo to tudi odraz področja političnega in samoupravnega dela mladih kmetijskih proizvajalcev.
V mesecu januarju pa se je začela tudi dopisna šola samoupravljanja za mlade kmetijske proizvajalce in bo potekala nekje do sredine aprila in to v osnovnih sredinah.
Vse konference pri Občinski konferenci čaka v tem času precej dela, zlasti aktivno pašev delo vključuje konferenca mladih v vzgoji in izobraževanju, ki se v tem času posveča preobrazbi našega šolstva, usmerjanju mladih v poklice, ki jih potrebuje naše gospodarstvo, nadalje pridobivanju kadrovskih štipendij in še drugim področjem svojega delovanja."
Kot je razvidno, je iz programa Občinske konference za to obdobje, pričakovati, da bodo mladi resnično spoznali potrebo po aktivnem delovanju v mladinskih sredinah in tako pripomogli, da bo zastavljen program dosledno povezan s prakso.
D. N.
VESEL
ZAKLJUČEK
LETA
Društvo prijateljev mladine Gomilsko je pripravilo ob zaključku leta praznovanja novoletne jelke, najmlajše in šolarje do četrtega razreda pa je obiskal Jedek Mraz. V kulturnem programu so sodelovali otroci podružnične šole na Gomil-skem, na koncu pa so otroke skromno pogostili.
Socialno—varstvena komisija pri krajevni skupnosti Gomilsko pa je pogostila starejše občane s področja krajevne skupnosti. Povabljeni so bili vsi, stari več kot 75 let, teh pa je v krajevni skupnosti Gomilsko kar 39. Srečanja se je udeležilo več kot polovica povabljenih, ostalim, ki zaradi bolezni niso mogli udeležiti srečanja,- so izročili skromna darila kar na domu. Prav tako pa je krajevna skupnost namenila socialno ogroženim občanom za novoletno praznovanje skromna sredstva.
Udeležencem srečanja je spregovoril in jim čestital novo leto predsednik skupščine krajevne skupnosti Slavko Tiselj. Šolski otroci so pripravili krajši kulturni program. Udeleženci srečanja so čestitali zlatoporo-čencema Pavli in Viliju Natek ter jima zaželeli srečo na njuni skupni poti.
D. BRIŠNIK
Skupina planincev na Osankarici
Planinski pohod na Osankaiico
t zapo
doma organizirajo pohod po
Planinci že več let zaporedje „
Pbhoiju v čast I. pohorskemu bataljonu. Letos v začetku januarja je bil že četrti takšen pohod, udeležili pa so se ga tudi planinci iz Savinjske doline.
Velja se zamisliti
Minilo je leto kot toliko drugih in nehote se utrne misel nanj. Bilo je posvečeno otroku. In kako je minilo pri nas? Čudovito! Še posebno zadnje dni leta v pričakovanju dedka Mraza. Lepo je, ko vidiš iskre v očeh otrok, zastali dih od presenečenja in veselja. V celoti nam je uspelo pričarati prijetno, enkratno in za najmlajše nepozabno vzdušje, nam staršem in vsem obiskovalcem pa obuditi spomin na otroške dni.
Kako pa bo v letu 1980? Kaj bomo storili za najmlajše, ali bo res vse manj časa zanje? Postavlja se vprašanje, ali dovolj storimo za srečno otroštvo svo-
10 let OŠ Nade Cilenšek
Osnovna šola Nade Cilenšek v Grižah je praznovala 10 let obstoja. Zgrajena je bila s sredstvi I. referenduma, pomembno pri tem pa je, da pri izgradnji niso bila prekoračena predračunska sredstva, ki so znašala T. 160.000,00 din, končna vre dnost pa je bila 3.161.694 din
V praznovanje so vključili Diri šole in organizirali več prireditev, s katerimi so prikazali svojo dejavnost, V tem času je šola1 doživela velik razmah, pred njo ša Uredili park, postavili pa so spomenika skojevki Nadi Cilenšek, ki je padla leta 1944 in po kateri nosi šola ime, ravno tako pa tudi Ivanki Uranjek, ki je padla kot talka, po njej nosi svoje ime pionirski odred.
Pri izgradnji šole je bilo zbranih Lveliko sredstev v krajevni skupnosti, veliko pa so prispevali zasebni obrtniki. V programu novega, IV. referenduma, so predvidena sredstva za dograditev novih učilnic k tej šoli.
Na šoli deluje pionirska zadruga, ki jo vodijo učenci sami, v okviru nje pa je trgovina, kije pripomogla, da učenci že šest ret brezplačno sprejemano učbenike, ravno tako pa je delavna tudi šolska hranilnica. Izredno uspešne so svobodne dejavnosti : krožki, sekcije in specializirane organizacije. Lepo se šola vključuje v življenje in delo krajevne skupnosti, veliko pozornost pa posvečajo gojenju tradicij NOV.
Ob praznovanju soorganizirali Teden športa, izdelali so grafi-
čno mapo in izdali šolsko glasi-
lo.	Pionirji so na slovesnost povabili vrstnike iz Krškega in ob tej priliki podpisali listino pobratenja obeh pionirskih odredov. Povabili pa so tudi predstavnike krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij v kraju in zasebne obrtnike. Ti so finančno podprli to priredi-
tev. Proslava je izvenela v prijateljskem razgovoru, podelili pa so tudi priznanja posameznikom za dolgoletno poučevanje in pomoč pri delu na šoli. Šoli iz Krškega so podarili grafiko akademskega slikarja Rudija Španzla.	>
F. JEŽOVNIK
jih otrok? Razne svetovne statistike prikazujejo ravnanje staršev z otroki, koliko jih pretep-tanih leži po bolnišnicah, izostanke iz vzgojnovarstvenih zavodov in šol. Tudi med nami je veliko otrok z modricami, ki nazorno prikazujejo premoč staršev. Marsikateri malček je tepen za vsako malenkost * pri mizi, če ne more jesti, če moči posteljo. Toda, ali ie ne moči zaradi tega, ker je bil pred spanjem tepen in iz strahu? Pogledati moramo vase, otroku pomagati na drugačen način in ne s palico. Zavedati se moramo, da otroci ne smejo biti predmet sprostitve naše živčne napetosti. Vprašati se moramo, kaj je vzrok njegovemu ravnanju?
Naša samoupravna socialistična družba nam omogoča lepo, svobodno življenje, mi starši pa omogočimo našim otrokom srečno, veselo otroštvo. Če se bomo vsi starši zavedali -naše dolžnosti, nudili otrokom to, kar jim lahko, bomo upravičeno lahko pričakovali lepo, srečno življenje v jesenskih dneh življenja.
DRAGICA NARAGLAV
Bilo jih je okoli 500, največ iz Planinskega društva Prebold, nato Polzela, Zabukovica in Žalec. Prevoz z avtobusi je organizirala Telesnokultuma skupnost iz Žalca. Planinci iz Tabora so organizirali lasten prevoz, planinci iz AERO Šempeter so se priključili članom svojega društva, manjkali pa so planinci iz Vranskega.
Vsi so se zbrali v Oplotnici, od koder so peš krenili na Osan-karico in naprej k Trem žebljem, kjer je bila komemoracija.
Pot, ki so jo opravili, je bila dolga 30 km, eden od planincev pa je ugotovil, da je büo zanjo potrebnih 36.360 korakov.
Planinci so tako dostojno počastili spomin na padle borce I. Pohorskega bataljona, med katerimi so bili tudi borci iz naše doline.
Pohoda se je udeležil tudi 70-letni Albin Piki iz Žalca, ki je bil med najstarejšimi pohodniki. Na posnetku je drugi z leve.
Rezervne starešine razvile prapor
Ob dnevu JLA je bila v Grižah proslava tega praznika združena z razvitjem prapora KK Zveze rezervnih vojaških starešin Griže. Na proslavi je prišla do izraza enotnost in povezanost te organizacije, povezanost voda teritorialne obrambe krajevne skupnosti z življenjem v krajevni skupnosti. Ta enotnost se kaže predvsem v skupnih akcijah, kot so: obrambni dnevi, akcija Nič nas ne sme presenetiti in podobno. To enotnost je v nagovoru poudaril tudi predsednik izvršnega sveta, Jože Jan, ki je omenil aktivno delo različnih specializiranih društev, v katerih sodelujejo rezervne starešine in tako prenašajo svoje znanje in izkušnje v okol-
je, kjer delujejo. Pri vsem tem delu pa je prisotna tudi množičnost. Te misli je podkrepil tudi tovariš Kampuš, ki je poudaril, da se v krajevni skupnosti pozna, da se obrambne priprave in družbena samozaščita jemljejokompleksno in povezano.
Zato ne preseneča dejstvo, da je KK Rezervnih vojaških starešin Griže prejela srebrno plaketo Zveze vojaških starešin Jugoslavije, vod teritorialne enote krajevne skupnosti Griže pa priznanje Pokrajinskega štaba teritorialne obrambe in priznanje meddruštvenega odbora planinskih društev celjske regije.
F. J.
Žalec — proizvodno podjetje Petrovče n. sol. o.
Proizvodno podjetje „Zarja Žalec" Petrovče Komisija za delovna razmerja TOZD Lesna industrija Petrovče
ponovno objavlja za opravljanje del in nalog
Vodja priprave dela
1 izvrševalec
za nedoločen čas s 3—mesečno poskusno dobo Pogoji* inženir lesarstva in 3 leta delovnih izkušenj ali lesarski tehnik s 5 let delovnih izkušenj iz področja lesarstva, obvladanje metod s področja organizacije dela
Nagrajevanje in OD po pravilniku o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za OD, nadomestila OD in o drugih osebnih prejemkih delavca TOZD.
V 15 dneh po objavi je treba poslati pismene prošnje z ustrezno dokumentacijo na naslov. Proizvodno podjetje ZARJA ŽALEC Petrovče - 63301 PETROVČE

Pogled na novi del Žalca. Soseska 5 v ospredju levo novi hotel, ki ga bodo v kratkem odprli. V neposredni bližini je predvideno tudi novo pokrito kopališče.
!55E5?Y525*eoelltlelMe<$#eu,Hö51e'H98,,*‘>$55SEÄl?E
*3ie*ii*»e*»»'.*^F6&e**i#roai»e*e5tF*e*eh»seOMWee*#efcus-ii0eia*
Massaggi
Izid nagradnega žrebanja novoletne križanke
Občanova fotoreportaža
Vse kaže, da je bila naša novoletna križanka nekoliko trši oreh, saj je prispelo v uredništvo kar precej nepravilnih rešitev. Mala Ksenija, ki smo jo povabili v uredni: štvo, je med pravilnimi rešitvami izvlekla naslednje dobitnike nagrad:
Prvo nagrado 700 din prej-
Ivan Jelen, Založe 47, Polzela
Drugo nagrado 500 din prejme:
Franc Planko, Zabukovica 42, Griže
Tretjo nagrado 300 din je
žreb določil Jožetu Matku, Rakovlje 24, Braslovče. Naslednjih pet nagrad po 100 in prejmejo :
Stanko Korpnik, Ljubljanska 32, Celje
Franc Jereb, Partizanska 37, Žalec
Ivan Restar, Krnice 7, Hrastnik _	p
Andreja Škoberne, Dolenja vas 78, Prebold
Alenka Posedel, Ločica 48, fl Polzela	Ji
Izžrebanci lahko dvignejo nagrade na hranilno knjižico ff v Beogradski banki Žalec Čestitamo!
Pravilna rešitev križanke se glasi;
Koš, sv, dekan, mangan, albino, spona, triola, vg, tage, izida, sklep, aa, ogenj, atlas, Etna, 1, alkar, aorta, eks, kvas, Asja, geoda, at, Arthur, tabla, lesa, dar, Meir, ai, očnica, at: kanje, rana, ud, obe, dm, km, om, anart, bedro, aeromiting, trak, aer, vsemir-je, igranje, antanta, ad, ceara, ia, ia, vriskanje, st, ic, mk, firma, senior, karo, kč, akord, karta, r,Istran, alarm, Salk, Avstrija, časnik, nat.
Šola v naravi v Libojah
Nista imela srca za psa čuvaja
Službujoča miličnika sta preprečila nadaljnje trpinčenje sredi njive h kolu priklenjenega psa. Kmet Anton M. iz Prekope je psa čuvaja priklenil na verigo in ga privezal h kolu zgolj zato,
da bi mu odganjal divjad, ki naj bi silila na njivo.
Gospodar je psa slabo hranil, ki pa je trpel tudi žejo. Ker mu ni naredil strehe, je uboga žival bila izpostavljena hudi sončni
Kaj je to drugega, kot trpinčenje živali
pripeki, saj se je živo srebro kakšen dan dvignilo do 30 stopinj
C.	Vse kaže, da so sosediprika zali za priklenjenega psa več srca, saj so mu prinašali večkrat hrano in vodo.
Ko je lastnik na zahtevo mili čnikov moral spustiti psa z veri ge, jim je gospodinja takole brusila . „Če ste spustili psa, pa vi čuvajte pšenico pred divjadjo.” Dejala je še, da bo psa tako treba pokončati, ker ni za nič. Še malo ji ni bilo mar, da sta možem psa trpinčila polnih 13 dni.
Prav je, da se je za njun primer zavzel sodnik za prekrške, ki bo tudi ukrepal in izrekel primemo kazen za trpinčenje psa. Kakšne trenutke je preživljal h kolu priklenjen pes sredi njive, kaže močno steptana zemlja, po kateri je psiček tekal lačen in žejen ter izpostavljen sončni pripeki.	Tk. L.
Vse kaže, da Hmezad ne bo v celoti uresničil nalog, ki sijih je zastavil v srednjeročnem programu 1976 — 1980. Med drugim so vzrok nekatere neizvršene večje investicijske rialožbe in sicer farma prašičev, mešalnica krmil, mlekarna, industrijska pitališča za govedo, usmerjanje kmetij v tržno proizvodnjo itd.
Danes ugotavljajoča je bil tak program nekoliko prenapet; eden vzrokov, da vse naštete naloge niso uresničili pa je tudi še vedno nizka akumulativnost kmetijske proizvodnje in tudi pomanjkanje bančnih sredstev za investicije.
Iz analitičnega poročila razberemo, da so v preteklih letih dosegali 8,5 odstotno realno rast družbenega proizvoda in da so se v tem času spoprijemali z veliko fluktuacijo delovne sile.
Odhajali so predvsem strokovni delavci in zaradi tega se je tudi poslabšala kadrovska struktura. Sicer pa tudi z ostalih področij kmetijske proizvodnje v Sloveniji odhajajo strokovni kadri v druge, neproizvodne dejavnosti. Vzrok so višji osebni dohodki, ki jih kmetijstvo zaradi skromne akumulacije in še drugih vzrokov ne more dati
Hmezad je na žalskem območju lani investiral v naslednje objekte: V izgradnjo silosov za
žitarice. Objekt za 20.000 ton. je končan. Obnova hmeljarske proizvodnje v družbeni in zasebni proizvodnji v obsegu 20 milijonov dinaijev. Trenutno čakajo na odobritev kredita pri banki. Prodajalna rezervnih delov pri Strojni — investicija v znesku petih milijonov dinarjev se zaključuje. Omenili bi še investicijo za nakup kmetijskih strojev, ki sodi med stalne oblike izpopolnjevanja kmetijske opreme.
T. L.
Zlata poroka v Žalcu
Po 50 letih skupnega življenja sta v poročni dvorani skupščine občine Žalec rekla drugič da zakonca Pavla in Jože Cijan iz Zabukovice pri Žalcu.
Zlatoporočenca sta še kar dobrega zdravja in preživljata jesen svojega življenja na svojem domu v ZabukovicL Rodili so se jima štirje otroci, imata pa tudi pet vnukov in tri pravnuke.
Je bil Hmezadov program prevelik zalogaj?	,
Šola v naravi nad Libojami je v teh dneh privabila veliko mladih smučarjev. Našteli smo jih čez dvesto. Snega sicer ni veliko, ker pa na smučiščih ni kamenja, je smuka ugodna.
Smučišče nad Libojami radi zlasti proti večeru obiskujejo tudi odrasli smučarji iz Žalca, Celja in drugih okoliških krajev. Vlečnici delujeta brez motenj, cene pa so dostopne tudi tistim s tanjšimi denarnicami.
v________________________________________________________________________________y
MUHI
IÀLM
VELENJE
V naši trgovini vam je na voljo velika izbira modnih oblačil po tovarniško znižanih cenah. Trgovina je odprta dnevno od 12. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 15. ure.