URADNI VESTNIK
LETO XIV.
Celje, 18. december 1969
ŠT. 23
VSEBINA
Skupščina občine Šentjur pri Celju
272.	Odlok o urbanističnem načrtu naselja Šentjur pri Celju
273.	Odlok o komunalnih storitvah in soglasju k cenam za komunalne storitve
274.	Odlok o plačevanju odškodnine za hidrosistem Zgornja Voglajna
275.	Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča za območje urbanega naselja Šentjur pri Celju
276.	Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju naselja Ponikva pri Grobelnem
277.	Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju naselja Gorica pri Slivnici
278.	Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju naselja Planina pri Sevnici
279.	Odlok o pooblastitvi Sveta za narodno obrambo za opravljanje nekaterih zadev iz pristojnosti občinske skupščine
280.	Odlok o ustanovitvi teritorialne enote občine Šentjur pri Celju
281.	Odlok o povračilu potnih in drugih stroškov odbornikom, članom svetov in drugih kolegijskih organov Skupščine občine Šentjur pri Celju
282- Odlok o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo občinski upravi Šentjur pri Celju za materialne stroške
IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE
Skupščina občine Mozirje
272.
Skupščina občine Šentjur pni Celju je po 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, š.t 16-119/67) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 11. decembra 1969 sprejela
ODLOK
o urbanističnem načrtu naselja Šentjur pri Celju 1 2 3
1.	člen
Da se zagotovijo možnosti za načrten gospodarski in družbeni razvoj naselja Šentjur pri Celju, se sprejme urbanistični načrt naselja Šentjur pri Celju.
2.	člen
Sestavni del tega odloka je urbanistični program naselja Šentjur pri Celju, ki ga je Izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje v septembru 1963 in urbanistični načrt naselja Šentjur pri Celju, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje v februarju 1969 pod št. 51/69.
3.	člen
Urbanistični načrt naselja Šentjur pri Celju obsega:
1.	Obstoječa stanovanjska cona, ki obsega predel vzhodno od ceste III. reda Šentjur—Dramlje do obstoječe osnovne šole, severno od križišča ceste II. reda Celje—Rogaška Slatina s cesto III. reda Šentjur—Dramlje in cesto IV. reda Šentjur—Jakob do odcepa ceste proti severovzhodu ceste II. reda Šentjur pri Celju — Rogaška Slatina in zajema tudi stari predel trga Šentjur pri Celju. Površina cone znaša 12,55 ha.
2.	Stanovanjska cona I. obsega predel zahodno od ceste III. reda Šentjur—Dramlje, na vzhodni strani je oddvojena od obvoznice Šentjur—avtocesta, na severu meji na stanovanjsko sosesko II. in cono, namenjeno za rekreacijo in na jugu na cesto II. reda Celje—Rogaška Slatina. Površina cone znaša 5,50 ha.
3.	Stanovanjska cona II. obsega predel med vpadnico na zapadu, regulirano Pešnico na vzhodu, na se-
veru jo zaključi stik Pešnice in vpadne ceste, dočim jo loči na jugu zeleni pas od stanovanjske soseske I. Površina cone znaša 5,66 ha.
4.	Stanovanjska cona III. obsega površino 4,71 ha in je predvidena za izgradnjo enodružinskih objektov.
5.	Stanovanjska cona IV. obsega predel med Pešnico in cesto III. reda Šentjur—Dramlje in znaša površina 3,50 ha.
6.	Stanovanjska cona V. obsega predel od odcepa od ceste 11/344 Celje—Rogaška Slatina, severno od te ceste do ceste IV. reda, ki pelje v naselje Bezovje. Površina cone znaša 5,56 ha.
7.	Stanovanjska soseska VI. obsega predel južno od ceste 11/344 Celje—Rogaška Slatina do železniške proge in na vzhodu meji na Pešnico.
8.	Rezervat stanovanjske cone obsega predel na južni strani Voglajne na površini 19,2 ha.
9.	Industrijske cone se delijo:
a)	rezervat ALPOSA obsega predel severno od ceste 11/344 Celje—Rogaška Slatina do križišča oziroma odcepa ceste III. reda na Kozje do rezervata za obrt na južni strani. Površina rezervata znaša 3,08 ha;
b)	rezervat BOHORJA obsega predel vzhodno in zahodno od ceste IV. reda Šentjur—Jakob ter južno od železnice do Voglajne. Površina rezervata znaša 8,65 ha;
c)	rezervat za kmetijstvo — klavnico obsega predel vzhodno od ceste IV. reda Šentjur—Jakob do ceste
III.	reda Šentjur—Kozje. Površina rezervata za klavnico 3,46 ha.
10.	Za obrt so rezervirane površine na predelu med obstoječo cesto II. reda in predvideno obvoznico, površina ob sotočju Kozarice in Voglajne in predel med kompleksom ALPOSA in bodočo obvoznico.
11.	Športno rekreacijski prostor meri 3,5 ha in leži zapadno od ceste III. reda Šentjur—Dramlje.
4.	člen
Urbanistični načrt ima obdelana območja stanovanjske izgradnje, obrti, prometa, športnih igrišč, bodoče izgradnje centra, obrtnih in komunalnih servisov, obrate kmetijske dejavnosti, pokopališča, parkirnih prostorov, bencinske črpalke in drugih komunalnih naprav.
5.	člen
Urbanistični načrt je izdelan za obdobje 30 let in zajema 204,70 ha površin. Po urbanističnem načrtu je
predvideno, da bo imelo naselje Šentjur v 30 letih 4.500 prebivalcev.
Meja urbanističnega načrta naselja Šentjur je razvidna iz karte 1 :2880, ki je sestavni del tega odloka.
7.	člen
V	območjih zavarovanih površin ni dovoljeno graditi nikakršnih novih stanovanjskih, gospodarskih in pomožnih objektov, niti le-teh rekonstruirati. Dovoljena so samo najnujnejša redna vzdrževalna dela obstoječih objektov.
8.	člen
Lokacijska dovoljenja za gradnjo stanovanjskih in drugih objektov v območju urbanističnega načrta Šentjur je mogoče izdati le na osnovi predhodno izdelanih zazidalnih načrtov, razen v industrijski coni, kjer zaradi specifičnih pogojev, t. j. stalno menjajočega proizvodnega procesa posameznih industrijskih dejavnosti ni mogoče predhodno na daljši rok izdelati zazidalnega načrta.
V	tej coni se lahko izda lokacijsko dovoljenje za gradnjo posameznih industrijskih objektov samo v okviru namembnosti, določene s tem odlokom in na osnovi izdelanega razvojnega programa investitorja in lokacijske dokumentacije.
9.	člen
Urbanistični načrt v grafičnem prikazu z ekonomsko utemeljitvijo je sestavni del tega odloka in je vsakemu občanu na vpogled na oddelku za gospodarstvo in finance.
10.	člen
Nadzorstvo nad izvrševanjem urbanističnega načrta naselja Šentjur pri Celju opravlja občinski urbanistični inšpektor.
11.	člen
Natančnejša navodila za izvajanje tega odloka lahko po potrebi izda svet za gospodarstvo in finance Skupščine občine Šentjur pri Celju.
12.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o urbanističnem in ureditvenem programu za gradbeni okoliš Šentiur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 50-943/65 in 1-7/67).
13.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 350-10/69-4
Šentjur pri Celju, dne 11. decembra 1969
Predsednik
Skupščme občine Šentjur pri Celju Franc Svetina, dipl. iur., I. r.
273.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 15. členu uredbe o oblikovanju cen in obračunavanju razlike v cenah (Uradni list SFRJ, št. 33-566-65, 36-651 -65, 40-720-65, 50-829-65. 11-151-66 in 22-234-66) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje. št. 20-194-64, 18-249-67 in 4-55-69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 11. decembra 1969 sprejela
ODLOK
o komunalnih storitvah in soglasju k cenam za komunalne storitve
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za izvrševanje komunalnih storitev v občini Šentjur pri Celju skrbijo Stanovanjsko komunalno podjetje Šentjur, krajevne skupnosti in druge delovne organizacije, ki so za to pristojne po predpisih.
2.	člen
S tem odlokom daje Skupščina občine Šentjur pri Celju soglasje k cenam za komunalne usluge na območju občine Šentjur pri Celju.
II. VODOVODI
3.	člen
Potrošniki, ki uporabljajo vodo iz vodovodov na črpalni sistem ali vodo iz gravitacijskih vodovodov na območju občine Šentjur pri Celju, plačujejo vodarino
po naslednji tarifi:
din
1.	Gospodinjstva in	internati...................1,10/m3
2.	Industrija	.............................2,20/m3
3.	Gostinstvo	in trgovina.......................2,20/m3
4.	Ostale delovne organizacije (kmetijstvo
in drugo)....................................1,60/m3
5.	Uslužnostna obrt družbenega in zasebne-
ga sektorja ter proračunski zavodi in društva .....................................2,20/m2
4. člen
Poraba vode se meri praviloma le z vodomeri, kolikor s tem odlokom ni drugače določeno.
Gospodinjstva, ki nimajo vgrajenih vodomerov, plačujejo vodarino v pavšalnem znesku od člana gospodinjstva 2,00 din mesečno.
Poleg tega pa ta gospodinjstva plačujejo dodatno
še:
din/mesec
1.	za	kopalno	kad v stanovanju...............0,70
2.	za	stranišče	na izpiranje.................0,50
Kmetijska gospodarstva družbenega in zasebnega sektorja plačujejo:
1.	za	konja ali	govedo....................0,80
2.	za	svinje	.......................0,50
3.	za	drobnico...............................0,30
Drugi potrošniki, ki nimajo vgrajenih vodomerov, plačujejo pavšalno vodarino po prej določenih cenah in se zaračuna:
1.	za delovne organizacije na zaposlenega 80 l/dan
2.	za uslužnostno obrt družbenega in zasebnega sektorja ter proračunske zavode
in društva od zaposlenega................60 l/dan
3.	za gostinstvo............. 100,00 N din mesečno
5.	člen
Za cjradnjo objektov, kjer ni vgrajenih vodomerov, se zaračunava po določenih cenah naslednja količina vode:
1.	za enostanovanjsko hišo.................50 m3
2.	za večstanovanjsko hišo za vsako stanovanje ........................................30 m3
3.	za druge objekte od m2 etažne površine 0,5 m3
6.	člen
Vsi potrošniki, ki koristijo vodo iz javnih vodovodov, morajo v roku 6 mesecev po začetku veljavnosti tega odloka vgraditi vodomere.
7.	člen
Za priključke na javno vodovodno omrežje zaračunava Stanovanjsko komunalno podjetje pristojbino, ki znaša:
N din
1.	pri enostanovanjski hiši.....................2.000
2.	pri dvostanovanjski hiši....................3.500
3.	pri trostanovanjski do desetstanovanjski
hiši za vsako stanovanje......................1.500
4.	pri drugih objekti h od gradbene vrednosti
100.000 din ..................................4.000
5.	pri drugih gradbenih objektih nad 100.000
din do 1 milijon din..........................8.000
6.	pri drugih gradbenih objektih nad 1 milijon dinarjev 1,0%
lil. KANALIZACIJA
8.	člen
Občani in organizacije plačujejo prispevek za uporabo javne kanalizacije (kanalščino).
9.	člen
Upravljalec javne kanalizacije sme zaračunati:
N din/mesec
1.	za gospodinjstva od člana gospodinjstva 0,15
2.	za druge uporabnike od zaposlene osebe 0,25
10.	člen
Kanalščina se sme zaračunati vsem uporabnikom, ki so priključeni na javno' kanalizacijsko omrežje. Pristojbina se plačuje od' dneva priključitve.
11.	člen
Stanovanjsko komunalno podjetje upravlja in vzdržuje javno kanalizacijsko omrežje do vključno priključnega jaška. Stroški za priključke na kanalizacijsko omrežje bremenijo uporabnika javne kanalizacije. Priključki na javno kanalizacijsko omrežje se smejo izvršiti le po navodilih in pod nadzorstvom delavcev Stanovanjsko komunalnega podjetja Šentjur pri Celju.
12.	člen
Priključki na javno kanalizacijsko omrežje se izvedejo po tehničnih predpisih.
IV.	JAVNA TEHTNICA
13.	člen
Za tehtanje tovorov na javni tehtnici se zaračuna:
din
1.	za	tovore	do	100 kg...........................0,80
2.	za	tovore	od	100 kg	do	300 kg................1,20
3.	za	tovore	od	300 kg	do	500 kg................1,80
4.	za	tovore	od	500 k a	do	1000 kg...............2,50
5.	za	tovore	od'	1000 kg	do	2000 kg............3,50
6.	za	tovore	od	2000 kg	do	5000 kg............4,50
7.	za	tovore	od	5000 kg	do	10.000 kg .... 5,50
8.	za	tovore	nad 10.000	kg.....................6,50
Za živino se zaračuna za težo tovora po navedeni tarifi, povečani za 50 %.
Za tehtanje tovorov pred 6. in po 14. uri se zaračuna 20 % večja tarifa.
14.	člen
Upravljalec tehtnice je dolžan, da javno tehtnico redno vzdržuje, da je možno tehtanje vseh tovorov in ob vsakem času.
V primeru daljšega zastoja zaradi popravil ali redne kontrole oziroma revizije tehtnice se mora pri tehtnici objaviti čas prekinitve tehtanja z javno tehtnico.
V.	ODVOZ SMETI IN ODPADKOV
15.	člen
Za odvoz smeti in odpadkov se zaračunava:
1.	za gospodinjstvo in osnovne šole od 1 m2 stanovanjske površine mesečno 0,04 N din;
2.	za druge stranke (podjetja, obrtnike itd1.) od 1 m2 poslovne površine mesečno 0,08 N din.
16.	člen
Smeti in odpadki se smejo odvažati le na za to predvidena mesta, ki so določena z odlokom o obveznem odlaganju smeti in odpadkov v Šentjurju pri Celju.
17.	člen
Smeti in odpadke, ki nastanejo ali ostanejo pri rednem delovanju, mora Stanovanjsko komunalno podjetje redno odvažati po potrebi in po določenem razporedu.
18.	člen
Odvoz smeti in odpadkov je obvezen v območju gradbenega okoliša Šentjur pri Celju, za katerega veljajo te tarife.
19.	člen
Potrošniki, ki sami odvažajo smeti in odpadke z dovoljenjem pristojne službe, plačujejo 10% prispevka od določene tarife za uporabo prostora.
VI.	POGREBNE USLUGE
Pristojbine za uporabo grobov in objektov na pokopališčih na območju občine Šentjur' pri Celju znašajo:
1.	od vrstnega groba:	N din
a)	za otroka do 14 let....................20,00
b)	za odrasle osebe.........................40,00
2.	od	izbranega groba (posebnega) ....	70,00
3.	od	rodbinskega groba.......................50,00
4.	od	prostora za grobnico.................. 300,00
21.	člen
Za pogrebne usluge se zaračunavajo naslednji zneski:
1.	za izkop in zagrnitev jame:	N din
a)	za otroke do 14. leta starosti ....	50,00
b)	za odraslo osebo.........................80,00
2.	za prekop mrličev:
a)	za otroka do 14. leta starosti .... 150.00
b)	za osebo staro nad 14 let................ 300,00
3.	za uporabo mrliške veže na dan ....	30,00
Za prvo desetletno obdobje se ne zaračuna najemnina za grob.
Za vsa nadaljnja desetletna obdobja znaša najemnina za grob oziroma grobnico tako kot je navedeno v 20. členu tega odloka za prvo desetletno obdobje.
Pokopališke pristojbine pobirajo krajevne skupnosti oziroma Stanovanjsko komunalno podjetje Šentjur, ki upravljajo s pokopališči na območju občine Šentjur pri Celju.
Pristojbine so njihovi dohodki,
VII.	KONČNE DOLOČBE
22.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o komunalnih storitvah in soglasju k cenam za komunalne storitve (Uradni vestniik Celje, št. 7-93/66, 19-291/66 in 18-289/,68).
23.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1970.
Št. 352-69/69-4
Šentjur pri Celju, dne Tl. decembra 1969
Predsednik
Skupščine občine Šentjur pri Celju
Franc Svetina, dipl. iur., I. r.
274.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 87. členu temeljnega zakona o vodah (Uradni list SFRJ, št. 13-262/65) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194-64, 18-249-67 in 4-55-69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 11. decembra 1969 sprejela
ODLOK
o plačevanju odškodnine za hidrosistem Zgornja Voglajna
1.	člen
Delovne organizacije na območju občine Šentjur pri Celju in obrati delovnih organizacij s sedežem izven občine so dolžni, da plačujejo odškodnino za uporabo hidrosistema Zgornja Voglajna.
2.	člen
Hidrosistem Zgornja Voglajna zavzema celotno območje občine Šentjur pri Celju.
3.	člen
Delovne organizacije na območju občine Šentjur pri Celju in obrat' delovnih organizacii izven občine plačujejo odškodnino za hidrosistem Zgornja Voglajna in sxer od vrednosti osnovnih sredstev.
4.	člen
Stopnje od osnovnih sredstev, po katerih se zaračunava odškodnina za uporabo hidrosistema Zgornja Voglajna, znašajo:
—	za kmeti jstvo ......................0,25 %
—	za vse ostale panoge.................1,00%
5.	člen
Odločbo o višini odškodnine za hidrosistem Zgornja Voglajna izda Vodna skupnost »Savinja« Celje na osnovi podatkov o višini osnovnih sredstev po zaključnem računu prejšnjega leta.
6.	člen
Sredstva, zbrana od odškodnin za hidrosistem Zgornja Voglajna, se uporabljajo za reševanje vodnogospodarskih problemov na območju občine Šentjur pri Celju po programu Vodne skupnosti »Savinja« Celje.
7.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljah odlok o plačevanju odškodnine za hidrosistem Zgornja Voglajna v letu 1969 (Uradni vestnik Celje, št. 25-258/68).
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 324-28/69-4
Šentjur pri Celju, dne 11. decembra 1969
Predsednik
Skupščine občine Šentjur pri Celju
Franc Svetina, dipl. iur., I. r.
275.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 1. členu temeljnega zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SFRJ, št. 51/67), 1. členu republiškega zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66 in 40/67) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194-64, 18-249-67 in 4-55-69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 11. decembra 1969 sprejela
ODLOK
o prispevku za uporabo mestnega zemljišča za območje urbanega naselja Šentjur pri Celju
1.	člen
Za uporabo mestnega zemljišča na območju urbanega naselja Šentjur pri Celju se plačuje prispevek za uporabo mestnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: »prispevek«).
2.	člen
Za mestno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano in nezazidano zemljišče v ureditvenem območju Šentjurja, ki obsega naselja Šentjur pri Celju, del H ruševca, del Podgorja, del Bezovja in del Podgrada.
Meja je razvidna iz katastrske karte 1 :2880, ki je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Prispevek mora plačati lastnik oziroma imetnik pravice uporabe, zakupnik ali uživalec zemljišča ali stavbe na njem. V stanovanjski hiši oziroma v stanovanjskih prostorih mora plačevati prispevek nosilec stanovanjske pravice.
4.	člen
Prispevek se ne plačuje za mestno zemljišče:
1 k' se uporablja za vojaške namene;
2.	na katerem so stavbe in prostori, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in je po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč izvzeto iz nacionalizacije;
3.	za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki se uporabljajo za telesno-kulturne, socialne, zdravstvene in kulturno-prosvetne namene;
4.	za zemljišča, na katerih so komunalni objekti in naprave, javne ceste in železniške tirne naprave;
5.	za nezazidana stavbna zemljišča, ki jih delovna organizacija ne uporablja pri izvrševanju svoje dejavnosti oziroma ne oddaja v najem;
6.	ki je po urbanističnem programu predvideno za kmetijsko obdelavo;
7.	ki je nezazidano in je po urbanističnem programu predvideno za zeleni pas in rekreacijo'.
5.	člen
Mestno zemljišče, od katerega se plačuje prispevek za uporabo mestnega zemljišča, se glede na namen razdeli:
—	na pretežno gospodarsko-poslovno kategorijo (proizvodno kategorijo),
—	na stanovanjsko kategorijo, ki obsega vse stanovanjske cone.
6.	člen
V	proizvodno kategorijo I. spadajo zemljišča, ki služijo potrebam industrije, prometa in kmetijstva.
7.	člen
V	proizvodno kategorijo II. spadajo zemljišča, ki služijo potrebam trgovine, obrti, gostinstva (zasebni in družbeni sektor) in vsi ostali poslovni prostori.
8.	člen
Prispevek se plačuje od površinske enote zgrajenega zemljišča stanovanjskega ali poslovnega prostora.
Površinska enota je m2.
Nosilec stanovanjske pravice oziroma lastniki stanovanjskih prostorov plačujejo prispevek od zgrajene koristne stanovanjske površine, ki je oziroma bi bila osnova za določitev stanarine.
Uporabniki zemljišč za proizvodne namene, ki so navedeni v 6. in 7. členu, plačujejo prispevek od skupne površine zazidanega in nezazidanega zemljišča, ki ga uporabljajo v poslovne namene.
9.	člen
V	stanovanjski kategoriji znaša prispevek 0,20 dinarjev od m2 mesečno.
V	proizvodni kategoriji I. znaša prispevek 0,15 dinarjev od m2 zazidanega in nezazidanega zemljišča mesečno.
V	proizvodni kategoriji II. se določi prispevek v višini 0,20 dinarjev od m2 zazidanega in nezazidanega zemljišča mesečno s tem, da znaša višina prispevka za poslovne prostore (gostinstvo in obrt — zasebni sektor in ostali poslovni prostori) 0,20 dinarjev od' m2 zazidanega zemljišča mesečno.
10.	člen
V	stanovanjski kategoriji znaša prispevek 0,03 dinarjev od m2 nezazidanega zemljišča mesečno.
11.	člen
Lastnik oziroma imetnik pravice uporabe, zakupnik ali uživalec zemljišča ali stavbe je oproščen plačila prispevka za uporabo mestnega zemljišča, če skupni družinski dohodki ne presegajo zneska 700 dinarjev mesečno.
12.	člen
Mesečni znesek prispevka določi posameznim zavezancem z odločbo občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve. V obrazložitvi odločbe navede elemente, na osnovi katerih je prispevek odmeril.
Zoper odločbo je dovoljena pritožba.
13.	člen
Prispevek se plačuje v sklad za urejanje mestnih zemljišč, s katerim razpolaga upravni odbor sklada.
14.	člen
Prispevek se sme uporabljati samo za zgraditev in rekonstrukcijo komunalnih objektov in naprav kolektivne potrošnje, in sicer:
1.	za ceste, trge, pešpoti in javne parkirne prostore;
2.	za zelene površine po zakonu o urejanju in vzdrževanju zelenih površin v naseljih;
3.	za javno razsvetljavo;
4.	za kanalizacijsko omrežje za odpravo atmosferskih in odpadnih voda in ureditev vodovoda.
15.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča {Uradni vestnik Celje, št. 25/68 in 4/69).
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1970.
St. 420-794/69-4
Šentjur pri Celju, dne 11. decembra 1969
Predsednik
Skupščine občine Šentjur pri Celju Franc Svetina, dipl. iur., I. r.
276.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 1. členu temeljnega zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SFRJ, št. 51/67), in 1. členu republiškega zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42-66 in 40-67) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 11. decembra 1969 sprejela
ODLOK
o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju naselja Ponikva pri Grobelnem
1.	člen
Za uporabo mestnega zemljišča na območju naselja Ponikva pri Grobelnem se plačuje prispevek za uporabo mestnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: »prispevek«),
2.	člen
3.	člen
Prispevek mora plačati lastnik oziroma imetnik pravice uporabe, zakupnik ali uživalec zemljišča ali stavbe na njem. V stanovanjski hiši oziroma stanovanjskih prostorih mora plačevati prispevek nosilec stanovanjske pravice.
4.	člen
Prispevek se ne plačuje za mestno zemljišče:
1.	ki se uporablja za vojaške namene;
2.	na katerem so stavbe in prostori, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in je po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč izvzeto iz nacionalizacije;
3.	za zemljišča, na katerih so komunalni objekti in naprave, javne ceste in železniške tirne naprave;
4.	za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki se uporabljajo za telesno-kulturne, socialne, zdravstvene in kulturno-prosvetne namene;
5.	za nezazidana stavbna zemljišča, ki jih delovna organizacija ne uporablja pri izvrševanju svoje dejavnosti oziroma ne oddaja v najem;
6.	ki je po urbanističnem programu predvideno za kmetijsko obdelavo;
7.	ki je nezazidano in je po urbanističnem programu predvideno za zeleni pas in rekreacijo.
5.	člen
Mestno zemljišče, od katerega se plačuje prispevek za uporabo mestnega zemljišča, se glede na namen razdeli:
—	na poslovno kategorijo,
—	na stanovanjsko kategorijo.
6.	člen
V	poslovno kategorijo spadajo zemljišča, ki služijo potrebam trgovine, obrti, gostinstva in vsi ostali poslovni prostori.
7.	člen
V	stanovanjsko kategorijo spadajo zemljišča, ki so ali pa bodo zazidana s stanovanjskimi objekti.
8.	člen
Prispevek se plačuje od površinske enote zgrajenega zemljišča stanovanjskega oziroma poslovnega prostora. Prispevek se ne plačuje od kmetijskih gospodarskih poslopij.
Površinska enota je m2.
Nosilec stanovanjske pravice oziroma lastniki stanovanjskih prostorov plačujejo prispevek od zgrajene koristne stanovanjske površine, ki je, oziroma je bila osnova za določitev stanarine.
9.	člen
V	stanovanjski kategoriji znaša prispevek 0,15 din od m2 mesečno.
V	poslovni kategoriji znaša prispevek 0,15 din od m2 mesečno.
Za nezazidana zemljišča znaša prispevek 0,03 din od m2 zemljišča mesečno.
10.	člen
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se plačuje na račun Krajevne skupnosti Ponikva.
11.	člen
Lastnik oziroma imetnik pravice uporabe, zakupnik ali uživalec zemljišča ali stavbe je oproščen plačila prispevka za uporabo mestnega zemljišča, če skupni družinski dohodki ne presegajo zneska 700 N dinarjev mesečno.
12.	člen
Mesečni znesek prispevka določi posameznim zavezancem z odločbo občinski upravni oraan, ki je pristojen za komunalne zadeve. V obrazložitvi odločbe navede elemente, na osnovi katerih je prispevek odmeril.
Zoper odločbo je dovoljena pritožba.
13.	člen
Prispevek se sme uporabljati samo za zgraditev in rekonstrukcijo komunalnih objektov in naprav kolektivne potrošnje, in sicer:
1.	za ceste, trge, pešpoti in javne parkirne prostore;
2.	za zelene površine po zakonu o urejanju in vzdrževanju zelenih površin v naseljih;
3.	za javno razsvetljavo;
4.	za kanalizacijsko omrežje za odvajanje atmosferskih in odpadnih voda in ureditev vodovoda.
14.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljavnost odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju naselja Ponikva ori Grobelnem za leto 1969 (Uradni vestnik Celje, št. 25-255/68).
15.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1970.
St. 420-795/69-4
Šentjur pri Celju, dne 11. decembra 1969
Predsednik
Skupščine občine Šentjur pri Celju
Franc Svetina, dipl. iur., I. r.
277.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 1. členu temeljnega zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SFRJ, št. 51/67), 1. členu republiškega zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66 in 40/67) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 11. decembra 1969 sprejela
ODLOK
o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju naselja Gorica pri Slivnici
1.	člen
Za uporabo mestnega zemljišča na območju nase|ja Gorica pri Slivnici se plačuje prispevek za uporabo mestnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: »prispevek«),
2.	člen
3.	člen
Prispevek mora plačati lastnik oziroma imetnik pravice uporabe, zakupnik ali uživalec zemljišča ali stavbe na njem. V stanovainjsikl hiši oziroma v stanovanjskih prostorih mora plačati prispevek nosilec stanovanjske pravice.
4.	člen
Prispevek se ne plačuie za mestno zemlijišče:
1.	ki se uporablja za vojaške namene;
2.	na katerem so stavbe in prostori, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in je po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč izvzeto iz nacionalizacije;
3.	zazidalna in nezazidalna stavbna zemljišča, ki se uporabljajo za telesno-kuiturne, ■socialne, zdrvstvene in kulturno-prosvetne namene;
4.	za zemljišča, na katerih SO' komunalni objekt naprave in javne ceste.
5.	za nezazidana stavbna zemljišča, ki jih delovna organizacija ne uporablja pri izvrševanju svoje dejavnosti oziroma ne oddaja v najem;
6.	ki je po urbanističnem programu predvideno za kmetijsko obdelavo;
7.	ki je nezazidano In je po urbanističnem programu predvideno za zeleni pas in rekreacijo.
5.	člen
Mestno zemljišče, od katerega se plačuje prispevek za uporabo mestnega zemljišča, se glede na namen razdeli:
—	na poslovno kategorijo,
—	na stanovanjsko kategorijo.
6.	člen
V	poslovno kategorijo spadajo zemljišča, ki služijo potrebam trgovine, obrti, gostinstva In vsi ostali poslovni prostori.
7.	člen
V	stanovanjsko kategorijo spadajo zemljišča, ki so ali pa bodo zazidana s stanovanjskimi objekti.
8.	člen
Prispevek se plačuje od površinske enote zgrajenega zemljišča, poslovnega ali stanovanjskega prostora. Prispevek se ne plačuje od kmetijskih gospodarskih poslopij.
Površinska enota je m2.
Nosilec stanovanjske pravice oziroma lastniki stanovanjskih prostorov plačujejo prispevek od zgrajene koristne stanovanjske površine, kije oziroma, ki bi bila osnova za določitev stanarine.
9.	člen
V	stanovanjski kategoriji znaša prispevek 0,15 din od m2 mesečno.
V	poslovni kategoriji znaša prispevek 0,15 din od m2 mesečno.
Za nezazidana zemljišča znaša prispevek 0,03 din od m2 zemljišča mesečno.
10.	člen
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se plačuje na račun Krajevne skupnosti Gorica pri Slivnici.
11.	člen
Lastnik oziroma imetnik pravice uporabe, zakupnik ali uživalec zemljišča ali stavbe je oproščen plačila pri-
spevka za uporabo mestnega zemljišča, če skupni družinski dohodki ne presegajo zneska 700 dinarjev mesečno.
12.	člen
Mesečni znesek prispevka določi posameznim zavezancem z odločbo občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve. V obrazložitvi odločbe navede elemente, na osnovi katerih je prispevek odmeril.
Zoper odločbo je dovoljena pritožba.
13.	člen
Prispevek se sme uporabljati samo za zgraditev in rekonstrukcijo komunalnih objektov in naprav kolektivne potrošnje, in sicer:
1.	za ceste, trge, pešpoti in javne parkirne prostore;
2.	za zelene površine po zakonu o urejanju in vzdrževanju zelenih površin v naseljih;
3.	za javno razsvetljavo;
4.	za kanalizacijsko omrežje za odvajanje atmosferskih in odpadnih voda in ureditev vodovoda.
14.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljavnost odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju Gorice pri Slivnici za leto 1969 (Uradni vestnik Celje, št. 25-256/68).
15.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1970.
St: 420-796/69-4
Šentjur pri Celju, dne 11. decembra 1969
Predsednik
Skupščine občine Šentjur pri Celju
Franc Svetina, dipl. iur., I. r.
278.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 1. členu temeljnega zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SFRJ, št. 51/67), 1. členu republiškega zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni Ust SRS, št. 42/66 in 40/67) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik okraja Celje, št. 20-194-64, 18-249-67 in 4-55-69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 11. decembra 1969 sprejela
ODLOK
o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju naselja Planina pri Sevnici
1.	člen
Za uporabo mestnega zemljišča na območju naselja Planina pri Sevnici se plačuje prispevek za uporabo mestnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: »prispevek«),
2.	člen
3.	člen
Prispevek mora plačati lastnik oziroma imetnik pravice uporabe, zakupnik ali uživalec zemljišča ali stavbe na njem._ V stanovanjski hiši oziroma v stanovanjskih prostorih mora plačati prispevek nosilec stanovanjske pravice.
4.	člen
Prispevek se ne plačuje za mestno zemljišče:
1.	ki se uporablja za vojaške namene;
2.	na katerem so stavbe in prostori, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in je po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč izvzeto iz nacionalizacije;
3.	za zazidalna in nezazidolna stavbna zemljišča, ki se uporabljajo za te les no-kultu m e, socialne, zdravstvene in kulturno-prosvetne namene;
4.	za zemljišča, na katerih so komunalni objekt naprave in javne ceste;
5.	za nezazidana stavbna zemljišča, ki jih delovna organizacija ne uporablja pr-i izvrševanju svoje dejavnosti oziroma ne oddaja v najem;
6.	ki je po urbanističnem programu predvideno za kmetijsko obdelavo;
7.	ki je nezazidano in je po urbanističnem programu predvideno za zeleni pas in rekreacijo.
5.	člen
Mestno zemljišče, od katerega se plačuje prispevek za uporabo mestnega zemljišča, se glede na namen razdeli:
—	na poslovno kategorijo,
—	na stanovanjsko kategorijo.
6.	člen
V	poslovno kategorijo spadajo zemljišča, ki služijo potrebam trgovine, obrti, gostinstva in vsi ostali poslovni prostori.
7.	člen
V	stanovanjsko kategorijo spadajo zemljišča, ki so ali pa bodo zazidana s stanovanjskimi objekti.
8.	člen
Prispevek se plačuje od površinske enote zgrajenega zemljišča poslovnega ali stanovanjskega prostora.
Površinska enota je m2.
Nosilec stanovanjske pravice oziroma lastniki stanovanjskih prostorov plačujejo prispevek od zgrajene koristne stanovanjske površine, ki je, oziroma bi bila osnova za določitev stanarine. Prispevek se ne plačuje od kmetijskih gospodarskih poslopij.
9.	člen
V	stanovanjski kategoriji znaša prispevek 0,15 din od m2 mesečno.
V	poslovni kategoriji znaša prispevek 0,15 din od m2 mesečno.
Za nezazidana zemljišča znaša prispevek 0,03 din od m2 zemljišča mesečno.
10.	člen
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se plačuje na račun Krajevne skupnosti Planina pri Sevnici.
11.	člen
Lastnik oziroma imetnik pravice uporabe, zakupnik ali uživalec zemljišča ali stavbe je oproščen plačila pri-
spevka za uporabo mestnega zemljišča, če skupni družinski dohodki ne presegajo zneska 700 dinarjev mesečno.
12.	člen
Mesečni znesek prispevka določi posameznim zavezancem z odločbo občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve. V obrazložitvi odločbe navede elemente, na osnovi katerih je prispevek odmeril.
Zoper odločbo je dovoljena pritožba.
13.	člen
Prispevek se sme uporabljati samo za zgraditev in rekonstrukcijo komunalnih objektov in naprav kolektivne potrošnje, in sicer:
1.	za ceste, trge, pešpoti in javne parkirne prostore;
2.	za zelene površine po zakonu o urejanju in vzdrževanju zelenih površin v naseljih (Uradni list SRS, št. 11-105/65);
3.	za javno razsvetljavo;
4.	za kanalizacijsko omrežje za odvajanje atmosferskih in odpadnih voda in ureditev vodovoda.
14.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljavnost odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju Planine pri Sevnici za leto 1969 (Uradni vestnik Celje, št. 25/257168).
15.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1970.
St. 420-797/69-4
Šentjur pri Celju, dne 11. decembra 1969
Predsednik
Skupščine občine Šentjur pri Celju
Franc Svetina, dipl. iur., I. r.
279.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 1. členu zakona o pooblastitvi občinskih skupščin, da določijo pristojnost občinskih organov za zadeve, določene z zveznimi predpisi (Uradni list SFRJ, št. 26-313/68) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 11. decembra 1969 sprejela
ODLOK
o pooblastitvi Sveta za narodno obrambo za opravljanje nekaterih zadev iz pristojnosti občinske skupščine
1.	člen
Svet Skupščine občine Šentjur pri Celju za narodno obrambo se pooblasti za opravljanje naslednjih zadev, ki spadajo po določbah zakona o narodni obrambi (Uradni list SFRJ, št. 8-83/69) v prstojnost občinske skupščine:
1.	Določitev organov, ki razporejajo občane in sredstva v enote civilne zaščite krajevnih skupnosti, naselij in stanovanjskih hiš (četrti odstavek 54. člena zakona);
2.	Določitev števila učnih ur osnovnega in dopolnilnega pouka za obrambno vzgojo prebivalstva in civilne zaščite (drugi odstavek 144. člena zakona).
3.	Določitev objektov in naprav, namenjenih izključno za narodno obrambo (164. člen zakona)^
2.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 010-7/69-1
Šentjur pri Celju, dne 11. decembra 1969
Predsednik
Skupščine občine Šentjur pri Celju
Franc Svetina, dipl. iur., -I. r.
280.
Po 14. členu zakona o narodni obrambi (Uradni list SFRJ, št. 8/69) iin 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 11. decembra 1969 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi teritorialne enote občine Šentjur pri Celju
1.	člen
Na območju občine Šentjur pri Celju se ustanovi enota teritorialne obrambe občine Šentjur pri Celju (v nadaljnjem besedilu »teritorialna enota«),
2.	člen
Teritorialna enota opravlja tele naloge:
1.	Samostojno ali skupaj z JLA se z orožjem bojuje zoper sovražnika.
2.	Na začasno zasedenem ozemlju nadaljuje boj zoper sovražnika in organizira splošni ljudski odpor.
3.	Varuje prebivalstvo, ozemlje, delovne in druge organizacije in organe družbeno-političnih skupnosti pred vsemi oblikami sovražne dejavnosti.
Teritorialna enota izvršuje naloge zaščite in reševanja prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi dejstvi.
Ob neposredni vojni nevarnosti ali v vojni lahko opravlja tudi zadeve javne varnosti in javnega reda.
3.	člen
Teritorialno enoto sestavljajo vojaški obvezniki z vojnim razporedom in prostovoljci.
4.	člen
Teritorialno enoto organizira Svet za narodno obrambo v skladu z vojnim načrtom širše družbeno-politične skupnosti.
5.	člen
Delovne organizacije organizirajo enote teritorialne obrambe na podlagi sklepa sveta za narodno obrambo ter vojnega načrta družbeno-politične skupnosti.
6.	člen
Opremljanje, oboroževanje in vzgoja enote teritorialne obrambe gre v skladu z razvojnim načrtom in
programom financiranja teritorialne obrambe v breme ustanovitelja.
7.	člen
Svet za narodno obrambo imenuje vodstveni kader občinskih teritorialnih enot na predlog upravnega organa pristojnega za narodno obrambo in komisije za splošni ljudski odpor pri občinski konferenci ZKJ v soglasju s poveljstvom vojaškega okrožja.
8.	člen
Vodstveni kader razporejen v občinske teritorialne enote je za svoje delo odgovoren svetu za narodno obrambo občine, pokrajinskemu odboru in republiškemu štabu za splošni ljudski odpor, po potrebi pa vodstveni kader, razporejen v te enote, v vojni sodeluje in koordinira delo z odbori za splošni ljudski odpor v krajevnih skupnostih.
9.	člen
Vojaški obvezniki in starešine, razporejeni v občinske teritorialne enote, se v miru urijo v vojaških veščinah, spoznavanju in rokovanju z orožjem po vnaprej določenem programu.
10.	člen
Za neizpolnjevanje dolžnosti in obveznosti po tem odloku se kaznuje oseba, razporejena v občinske teritorialne enote, občan ali odgovorna oseba delovne ali druge organizacije, po določilih zakona o narodni obrambi.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 8-1/69-1
Šentjur pri Celju, dne 11. decembra 1969
Predsednik
Skupščine občine Šentjur pri Celju
Franc Svetina, dipl. iur., I. r.
281.
Skupščina občine Šentjur pni Celju je po 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji obcnskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 11. decembra 1969 sprejela
ODLOK
o povračilu potnih in drugih stroškov odbornikom, članom svetov in drugih kolegijskih organov Skupščine občine Šentjur pri Celju
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Odborniki Skupščine občine Šentjur pri Celju opravljajo svojo funkcijo odbornika kot častno družbeno funkcijo, za katero ne morejo prejemati plačila, pač pa imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem odborniške dolžnost' v občinski skupščini in njenih organih.
Pravico do povračila dejanskih stroškov imaio tudi predsedniki in člani svetov, komisij in drugih kolegii-
skih organov občinske skupščine, ki niso odborniki, v zvezi z opravljanjem svoje funkcije po tem odloku, kolikor ni ta pravica urejena s posebnimi predpisi.
2.	člen
Odborniki, predsedniki in člani svetov ter komisij občinske skupščine (v nadaljnjem besedilu: »odborniki«), ki zaradi dela v občinski skupščini in njenih organih utrpijo stroške ali izgubijo osebni dohodek na svojem delovnem mestu oziroma redni zaslužek iz svojega samostojnega poklica, imajo pravico:
1.	do povračila potnih stroškov,
2.	do povračila izdatkov za hrano in prenočišče,
3.	do povračila izgubljenega osebnega dohodka ali rednega zaslužka.
II. POTNI STROSKI
3.	člen
Potni stroški se povrnejo za prevoz po železnici v II. razredu potniškega vlaka oziroma z avtobusom.
Kjer ni javnih prometnih sredstev ali bi bil vozni red teh sredstev v posameznem primeru za izvršitev določenega opravka neprimeren, pripada odbornikom kilometrina za vsak prehojeni ali prevoženi kilometer.
Kilometrina znaša za peš h oj o, za prevoz s kolesom ali motornim vozilom 0,35 dinarjev, za prevoz z osebnim avtomobilom °,80 dinarjev od kilometra na območju občine Šentjur pri Celju, izven območja občine pa 0,70 dinarjev od kilometra.
Kilometrina ne pripada, če je odbornik uporabljal uradno vozilo.
III.	STROŠKI ZA PREHRANO IN PRENOČIŠČE
4.	člen
Izdatki za prehrano in prenočišče se povrnejo z
dnevnico, ki znaša:
a)	za zamujeni čas do 7 ur.................10,00	din
b)	za zamujeni čas od 7 do 12 ur ... 30,00 din
c)	za zamujeni čas nad 12 ur...............50,0°	din
IV.	NADOMESTILO ZA DEJANSKO IZGUBLJENI OSEBNI DOHODEK OZIROMA ZASLUŽEK
5.	člen
Odborniki, ki zaradi dela v občinski skupščini in njenih organih izgube svoj osebni dohodek na svojem delovnem mestu v državnem organu, delovni ali drugi organzaciji, imajo pravico do povračila izgubljenega osebnega dohodka. Izgubo dohodka morajo dokazati z ustreznim potrdilom svojega delodajalca.
6.	člen
Odborniki, ki opravljajo samostojen poklic (kmetje, obrtniki in podobno) in so zaradi dela v skupščini in njenih organih izgubili svoj redni zaslužek, imajo pravico do povračila dejansko izgubljenega rednega zaslužka, ki se obračuna v naslednjih pavšalnih zneskih:
a)	za zamujeni čas do 7 ur............... 30,00 din
b)	za zamujeni čas nad 7 ur............. 50,00 din
Odbornik mora izgubo svojega rednega zaslužka iz svojega samostojnega poklica verjetno izkazati.
7.	člen
Komisija za volitve in imenovanja občinske skupščine je pooblaščena, da sme odbornikom, predsedni-
kom svetov in drugim članom kolegijskih organov občinske skupščine za izredno delo, ki so ga opravili za potrebe skupščine in njenih organov, podeliti občasne nagrade enkrat ali večkrat na leto.
V.	KONČNE DOLOČBE
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. S tem dnem preneha veljati odlok o povračilu stroškov odbornikom, članom svetov in komisij Občinske skupščine Šentjur pri Celju v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v občinski skupščini in njenih organih (Uradni vestnik Celje, št. 43-490/63 in 24-441 /65).
Št. 114-5/69-1
Šentjur pri Celju, dne 11. decembra 1969
Predsednik
Skupščine občine Šentjur pri Celju Franc Svetina, dipl. iur., I. r.
282.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 11. decembra 1969 sprejela
ODLOK
o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo občinski upravi Šentjur pri Celju za materialne stroške
I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Za povračilo stroškov za službena potovanja, selitvenih stroškov in stroškov za ločeno življenje se priznavajo občinski upravi Šentjur pri Celju kot materialni stroški izdatki, določeni v pravilniku o samoupravljanju, notranji organizaciji in medsebojnih delovnih razmerjih in predpisih o delitvi sredstev ter osebnega dohodka delovnih ljudi v občinski upravi Šentjur pri Celju, najvišji zneski in pogoji za priznavanje pa so določeni v tem odloku.
Ce presega povračilo znesek, ki se priznava za materialne stroške, gre na račun sredstev za osebne dohodke.
II. POVRAČILO STROŠKOV ZA SLUŽBENA POTOVANJA 2. člen
Izdatki za povračilo stroškov za službeno potovanje, ki se priznavajo za materialne stroške, obsegajo:
1.	PovračiTo za hrano in prenočišče (v nadaljnjem besedilu »dnevnica«),
2.	povračilo za osebni prevoz (potni stroški),
3.	kilometrina.
S službenim potovanjem je po tem odloku mišljeno potovanje, na katero se napoti delavec, da po nalogu pristojnega starešine opravi določen službeni opravek zunaj kraja svoje zaposlitve, če mu s takim potovanjem nastanejo posebni stroški.
3.	oTen
Dnevnica, 'ki se izplača v breme materialnih stroškov občinske uprave, znaša v mejah občine nad 10 km do 50,00 dinarjev, izven območja občine pa 60,00 dinarjev za vsak dan službenega potovanja, s tem, da se stroški za prenočišče izven območja občine obračunajo posebej po predloženem računu.
Cela dnevnica se izplača za' vsakih 24 ur, ki jih delavec prebije na službenem potovanju in za ostanek časa nad 12 ur in za službeno potovanje, ki traja sku-paj od 12 do 24 ur.
Pol dnevnice se izplača za ostanek časa od 8 do 12 ur in za službeno potovanje, ki traja skupaj od 8 do 12 ur.
Dnevnica se obračuna od ure, ko delavec odide na službeno potovanje, do ure, ko se vrne.
Za službena potovanja v mejah občine se lahko prizna delavcu pavšalno povračilo pod pogoji, ki so določeni v pravilniku, vendar ne preko zneska, določenega v tem členu.
4.	člen
Za osebni prevoz delavca na službenem potovanju se priznavajo za materialne stroške zneski, ki so predpisani v potniški tarifi, in sicer za prevoz po najkrajši poti za prevozno sredstvo, s katerim delavec dejansko potuje in za razred, v katerem potuje.
Delavec je dolžan potovati s tisto vrsto in v tistem razredu prevoznega sretistva, ki je v danih prilikah in glede na smoter službenega potovanja najcenejši.
5.	člen
Če se delavec napoti na službeno potovanje v kraj, kamor zaradi nujnosti opravka ali iz drugih razlogov ne more potovati z javnim prometnim sredstvom, ker je vozni red tega sredstva neugoden ali takega sredstva sploh ni, se prizna za materialne stroške kilometrina za prevoz s kolesom ali motornim dvokolesom 0,35 dinarjev, za prevoz z osebnim avtomobilom pa 0,80 dinarjev od kilometra na območju občine Šentjur pri Celju, izven območja občine pa 0,70 dinarjev od kilometra.
Kilometrina ne pripada, če je delavec potoval s službenim vozilom.
III.	POVRAČILO STROŠKOV ZA PREVOZ NA DELO IN Z DELA
6.	člen
Stroški za prevoz na delo in z dela, ki presegajo znesek 10,00 dinarjev na mesec za posameznega delavca, se priznavajo za materialne stroške.
Stroški za prevoz na delo in z dela se povrnejo delavcu, kolikor presegajo 10,00 dinarjev mesečno.
Za pešhojo In vožnjo z lastnim vozilom na delo in z dela se ne daje nikako povračilo.
IV.	POVRAČILO SELITVENIH STROŠKOV
7.	člen
Za materialne stroške se priznavajo izdatki za povračilo selitvenih stroškov delavcev. Ti stroški se povrnejo delavcu, ki je bil sprejet na delo v kraju zunaj njegovega stalnega prebivališča in zunaj stalnega prebivališča njegove družine, delavcu, ki je bil razporejen na delo v drug kraj, delavcu, kil mu zaradi upokojitve pre-
neha delovno razmerje im se v roku treh mesecev po prenehanju preseli v drug kraj in družini umrlega delavca, če se v treh mesecih po njegovi smrti preseli v drug kraj.
8.	člen
Povračilo selitvenih stroškov obsega dejanske stroške za nakladanje in prevoz pohištva ter stroške za prevoz, prenočišče in hrano delavca in njegovih družinskih članov ob selitvi.
Na relacijah, na katerih je javni promet, se prizna povračilo za prevoz pohištva po najnižji tarifi, ki je predpisana za prevoz z javnim prometnim sredstvom.
9.	člen
Izdatki za prevoz in dnevnice delavca in njegovih družinskih članov pri selitvi se priznajo v višini in ob pogojih, kot je to predpisano za službeno potovanje. Za družinske člane se prizna 50% dnevnice, ki pripada delavcu.
Z družinskimi člani so po tem odloku mišljene osebe, za katere ima delavec kot zavarovanec po predpisih pravico do zdravstvenega zavarovanja.
V.	POVRAČILO STROŠKOV ZA LOČENO ŽIVLJENJE
10.	člen
Za povračilo stroškov za ločeno življenje se priznavajo za materialne stroške izdatki, ki se priznajo delavcu zaradi ločenega življenja.
Povračilo stroškov za ločeno življenje se prizna v primerni višini, upoštevaje pri tem delavčeve osebne in družinske razmere, oddaljenost od njegove družine, število otrok, starost otrok ter višino osebnega dohodka.
Povračilo stroškov za ločeno življenje ne sme presegati 50 % delavčevega mesečnega osebnega dohodka.
Za ločeno življenje se po tem odloku šteje, če delavec, ki preživlja družino, v novem kraju zaposlitve ne more dobiti stanovanja zase in za svojo družino.
11.	člen
Povračilo stroškov za ločeno življenje se prizna od dneva, ko se delavec zglasi na delo, do konca meseca, v katerem mu je dodeljeno vseljivo stanovanje.
Povračilo stroškov za ločeno življenje delavcu ne pripada, če ima zunaj kraja zaposlitve lastno hišo ali je lastnik stanovanja in se da utemeljeno sklepati, da se ne namerava preseliti s svojo družino v kraj zaposlitve.
VI.	KONČNE DOLOČBE
12.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo občinski upravi Šentjur pri Celju za materialne stroške (Uradni vestnik Celje, št. 39-711/65 in 8-8,9/67).
Št. 114-4/69-1
Šentjur pri Celju, dne 11. decembra 1969
Predsednik
Skupščine občine Šentjur pri Celju Franc Svetina, dipl. iur., I. r.
IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE Skupščina občine Mozirje
Skupščina občine Mozirje je po 116. členu statuta občine Mozirje na skupni seji obeh zborov dne 2. decembra 1969 sprejela naslednje
SKLEPE
I
V upravni odbor sklada za financiranje potreb teritorialne obrambe in civilne zaščite se imenujejo: Čop Hinko, Mozirje •— kot predsednik; Žagar Janez, Mozirje; Herman Edi, Nazarje; Bastl Alojz, Spodnja Rečica; Firšt Ante, Mozirje; Požarnik Matevž, Bočna, in Tratnik Franc, Mozirje.
II
Drago Šinkar, dipl. pravnik iz Nazorja, se izvoli za sodnika občinskega sodnika v Šoštanju.
Za sodnike porotnike pri občinskem sodišču v Šoštanju se izvolijo naslednji državljani:
1.	Aram Antonija, uslužbenka, Šoštanj
2.	Bernot Zdenka, uslužbenka, Velenje
3.	Bonač Franja, upokojenka, Velenje
4.	Borovnik Vinko, učitelj, Topolščica
5.	Bračič Albert, upokojenec, Šal ek
6.	Deberšek Mihael, upokojenec, Velenje
7.	Deleja Helena, upokojenka, Mozirje
8.	Dobrovc Marjan, obrat, ing., Nazarje
9.	Fece Ivan, uslužbenec, Velenje
10.	Glavač Majda, učiteljica, Velenje
11.	Golavšek Andrej, upokojenec, Skorno
12.	Gozdnik Jože, tehnik, Velenje
13.	Glusiič Slavka, upokojenka, Šoštanj
14.	Hudej Martin, komercialist, Šoštanj
15.	Hribernik Jože, upokojenec, Sp. Rečica
16.	Jerič Jože, električar, Pesje
17.	Jeraj Ivan, delovodja, Nizka
18.	Kladnik Jurij, gozdni tehnik, Savina
19.	Kmecl Edvard, predmetni učitelj, Velenje
20.	Končan Valter, dipl. pravnik, Velenje
21.	Kopitar Milah, uslužbenec, Dobletina
22.	Krajnc Hilda, upokojenka, Velenje
23.	Krajnc Ivan, upokojenec, Velenje
24.	Kukavica Stojan, soc. delavec, Velenje
25.	Kurmanšek Alojz, delavec, Šoštanj
26.	Leban Silva, uslužbenka, Velenje
27.	Lešnik Marija, uslužbenka, Šoštanj
28.	Lihtenegar Jož|, upokojenec. Rečica ob Sav.
29.	Mravljak Oto, šef avtoparka, Velenje
30.	Pajk Janez, arhivar, Velenje
31.	Pavlin Ivanka, uslužbenka, Mozirje
32.	Pejovnik Vera, medicinska sestra, Velenje
33.	Poznič Jože, upokojenec, Bočna
34.	Sagmelster Franjo, elektro mojster, Velenje
35.	Radan Nada, uslužbenka, Ljubno ob Sav.
36.	Srebotnik Franc, upokojenec, Šoštanj
37.	Steblovnik Jožefa, uslužbenka, Šmartno ob Paki
38.	Steblovnik Tine, uslužbenec. Rečica ob Paki
39.	Svečnik Franc, upokojenec, Velenje
40.	Šerbela Franc, upokojenec, Ljubno ob Savinji
41.	Škarje Franc, upokojenec, Velenje
42.	Štiglic Marija, uslužbenka, Rečica ob Sav.
43.	Tekavec Jože, upokojenec, Velenje
44.	Tekavc Ivan, upokojenec, Šoštanj
45.	Tiršek Anton, dipl. ing. agronom., Rečica ob Sav.
46.	Topolšek Vlado, elektro mojster, Velenje
47.	Tratnik Jože, upokojenec, Gornji grad
48.	Ure k Ivan, uslužbenec, Šoštanj
49.	Vohar Avgušt, uslužbenec, Šoštanj
50.	Vrabič Albert, delavec, Pesje
51.	Vertačnik Franc, uslužbenec, Velenje
52.	Vutkovič Srečko, upokojenec, Velenje
53.	Zager Rudi, uslužbenec, Mozirje
54.	Zajc Jože, ekonomist, Velenje
55.	Zakrajšek Jože, delavec, Lačja vas
56.	Zrnič Lazo, upokojenec, Šoštanj
57.	Zrnič Mara, uslužbenka, Šoštanj
58.	Zupančič Vera, uslužbenka, Velenje
59.	Žehelj Martnik, logar, Šmartno ob Dreti
60.	Žohar Franc, upokojenec, Šmartno ob Paki
IV
V občinski štab civilne zaščite se imenujejo: Deberšek Jože, predsednik občinske skupščine — vodja štaba; Zager Rudi, tajnik občinske skupščine, in Zager Janez, šef odseka za narodno obrambo.
"s	P 1 1	račun št. 507-1-1280 pri Službi družbenega knpgovodstva Cehe.