54- AA n uh i< Pk.muRSKI DNEVNIK Leto XXXVII. Št. 118 (10.940) TRST, sreda, 20. maja 1981 Poitnina plačana v gotovini , AA .. Abb. postale I gruppo (.<013 4IH) III* PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 3944 do i. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, POSEGA BERLINGUERJfl IN CflLLONIJfl POTRJUJETA POLITIČNI POMEN NEDELJSKEGA GLASOVANJA Polemike med KD in KPI o izidu referendumov dejanski začetek kampanje za upravne volitve Vladne stranke si prizadevajo, da bi volilne izide prikazale kot zmago parlamenta in potrditev sedanje večine Slabo prikrita zadrega na katoliški fronti - Kard. Ballestrero: Morda bo treba preveriti «pedagogiko spolnosti* RIM — Skoraj vse stranke proglašajo veliko spoštovanje do izidov referenduma, a jih obenem skušajo redimenzionirati. Poudarjajo, da je bila to zmaga parlamenta, kot piše Spadolini v La voce repubblica-na, ali kot vztrajno ponavljajo socialdemokrati in. liberalci. Dokaz za to naj bi bil v dejstvu, da so volivci zavrnili vsakršno spremembo zakonov, ki jih je odobril parlament od zakona o splavu, do zakona Cossiga o javnem redu. Iz tega naj bi izhajalo, da se vlada ni ošibila, ampak se je celo ojačila. Demokristjan Scalfaro je celo dejal, da je to dokaz, da parlamentarna večina ustreza dejanski večini italijanskega ljudstva. Tudi socialisti pravijo, da je izid glasovanja potrditev stanja, ki očitno ustreza Italijanom in pri katerem je treba, uravnovešeno vztrajati, v imenu laičnosti in modernizma. Pri krščanski demokraciji so glavni napori zastavljeni v to, da bi preprečili, da bi kdo istovetil KD s porazom Gibanja za življenje. H Popolo je včeraj pisal, da so dali pobudo za katoliški referendum šele po pobudi radikalcev, ki so težili k popolni liberalizaciji splava. Vendar, ne glede na sedanja izogibanja, se postavlja vprašanje, kaj po referendumu, predvsem za krščansko demokracijo. Slab rezultat, ki ga je doseglo Gibanje za življenje zadeva torej tudi glas za KD ali ne? To vprašanje je postavila včeraj predvsem struja forze nuove, ki jo vodi Donat Cattin. Smernice, ki so izšle iz referenduma, so politične, in nima smisla, da se skrivamo v lastni senci, je rečeno v dokumentu struje forze nuove. Sedaj bo treba šele ugotoviti, če bo izid referenduma o splavu imel za posledico tudi zmanjšanje glasov za krščansko demokracijo, kot se je to zgodilo po referendumu o razpo-foki. Prvi odgovor na to vprašanje ba možen 22. junija, po upravnih volitvah. Že včeraj je Giovanni Gal-loni, nosilec liste KD za rimske občinske volitve dejal, da prihaja do izraza »poskus KPI, da izkoristi bolečo izbiro volivcev, da instru-mentalizira ta rezultat kot poskus psihološkega pritiska na upravnih volitvah*. Galloni je dodal, da gre za način, ki hegemonizira Ideje in čustva navadnih ljudi in ne spoštuje volje volivcev S trga San Giovanni mu je odgovoril Enrico Berlinguer, ki je bil glavni govornik na ljudskem prazniku KPI, na katerem so proslavili prodorni uspeh dvakratnega ne na referendumih o splavu. »Največje jamstvo, da bo zakon pravilno izvajan je, da krajevne uprave ne ostanejo v rokah, oziroma ne padejo v roke krščanski demokraciji.* je dejal Berlinguer, ki je do dal, da vladne stranke minimizirajo volilne izide, ki potrjujejo nujnost sestave alternative krščanski demokraciji. Na katoliški fronti reakcije seveda niso navdušujoče. Od Gibanja za življenje, do škofov, vsi sedaj zatrjujejo, da izid referendumov ni mogel biti drugačen. «Znano je, d je aktivnih katoličanov približno 22,23 odstotkov vsega prebival siva, če mislimo na tiste, ki redno zahajajo ob nedeljah k maši.* je dejal na včerajšnji tiskovni konferenci, ki sodi v okvir redne škofovske konference, kardinal Bellestre-ro. Takoj pa je dodal, da je dejstvo, da je toliko kristjanov volilo «P roti življenju* in niso upoštevali smernic Cerkve nenavadno in da se marajo o tem vsi, tudi škofje zamishti ob tem Predsednik itali jenske škofovske konference je poudaril, da bo Cerkev nadaljevala po dosedanji poti, kajti na njena stališča ne vpliva ne trenutno počutje, de enkratni usp-h. Kardinal BellC-strero je nato iskal opravičilo za Poraz referenduma Gibanja za življenje v »splošnem zavezništvu* proti zeleni glasovnici, začenši s sredstvi javnega obveščanja Vsekakor, je dodal, Cerkev s tem ne izgublja svojega miru in ostaja prav tako odločna pri proglašanju nedotakljivosti življenja z vso odločnostjo. Na številna vprašanja časnikarjev pa .je Ballestrero vendar 1® dejal, da bo morda Cerkev, ob raznolikosti kultur, ki se pojavljajo, prii-edila «pedagogiko spolnost’*. kar pa seveda še ne pomeni P"osto pot za kontracepcijska sred stva. R. G. Trudeau v Rimu RIM — Včeraj se je mudil v Ri mu na 24-urnem obisku kanadski prvi minister Pierre Trudeau. Z ministrskim predsednikom Forlanijem in zunanjim ministrom Colombom se je predvsem pogovarjal o bližnjem sestanku sedmih najbolj industrializiranih zahodnih držav, ki bo v'Otta wi od 19 do 21. julija. Dogovorili so se. da bodo na dnevni red sestanka uvrstili tudi nekatera politična vprašanja in ne zgolj gospodarska. Pred povratkom v Ottawo »e je Trudeau sestal tudi s tajnikom liberalne stranke Zanonejem. REFERENDUM DA NE GLASOVI % GLASOVI % ZAKON COSSIGA 4.612.107 14,8 26.562.680 85,2 DOSMRTNA JEČA 7.125.596 227 24.316.928 77,3 OROŽNI LIST 4.394.385 14,0 27.055.303 86,0 SPLAV (Radikalci) 3.567.570 11,5 27.418.284 88,5 SPLAV (Gibanje za življenje) 10.153.414 32,1 21.490.513 67,9 RAZOČARANJE V POSLANSKI ZBORNICI OB ^ODGOVORU* PREDSEDNIKA VLADE O PROSTOZIDARSKI LOŽI «P2» FORLANI MOLČI ^ZARADI PREISKOVALNE TAJNOSTI» Odgovornost zaradi objave zaplenjenih seznamov domnevnih članov tajne bratovščine je zvrnil na sodno oblast - Samopašni intervjuji Gellija iz tujine RIM — Včerajšnji dolg poseg ministrskega predsednika Furlanija v poslanski zbornici ni dal nobenega odgovora na številne interpelacije o vlogi in delovanju skrivne framasonske lože «P2*, ki vznemirja italijansko javno mnenje po objavi časopisnih vesti o dokumentih, ki jih je sodstvo zaplenilo med preiskavami o «aferi Sindona* in drugih škandalih. Medtem se kolovodja tajne bratovščine Licio Gelli iz svojega skrivališča v tujini upa celo »svariti* predsednika vlade pred »mednarodnimi posledicami* objave seznama članov «P2» in dajati samopašne intervjuje italijanskim desničarskim časopisom. Veliko pričakovanje, ki se je v zadnjih dneh stopnjevalo po zahtevah celo tajništev PSI in KD (to-1 rej strank, ki so temelj vlade), naj z-rbni ob:avi sezname, ki mu jih je bilo izročilo sodstvo že pred dvema mesecema, je doživelo včeraj popolno razočaranje. Sezname, ki vsebujejo po pisanju tiska sko- Sindfralno vodstvo bo razpravljalo o različnih stališčih RIM — Tajništvo sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL ni moglo doseči niti včeraj soglasja o enotnem dokumentu, ki naj bi ga predložilo vsedržavnemu vodstvu na današnji seji. Razprava o usklajenih ukrepih za zajezitev inflacije in za premostitev gospodarske krize ter o odnosih z vlado se bo zato začela na osnovi različnih stališč, zlasti glede vprašanja draginj-ske doklade, ki jih zagovarjajo po eni strani CISL (in delno UIL) po drugi pa CGIL, z določenimi razločki tudi v okviru posameznih sindikatov. Sindikalno vodstvo ima nalogo skle pati o stališčih, ki naj bi jih predložili v razpravo bazi med širokim posvetovanjem na delovnih mestih, preden enotna zveza obnovi pogajanja z vlado. raj 950 imen vidnih osebnosti iz političnih, gospodarskih in vojaških krogov (med njimi so baje celo ministri in poveljniki obveščevalnih služb), sicer Forlani ima, a jih ne bo objavil, kot je sam dejal, ker ga veže »preiskovalna tajnost*. V dolgoveznem govoru, zabeljenem z zavitim pravnim izrazjem in z neštevilnimi pogojniki, je Forlani predvsem postavil v dvom. da bi lahko imeli vso prostozidarsko bratovščino za »tajno organizacijo*, ki jo prepoveduje ustava. Glede posebnega primera lože «P2» je prepustil oceno komisiji »treh modrih* juristov, ki jo je umestil šele pred nekaj dnevi. Ti naj bi ugotovili. ali je res tajna, ali so zaplenjeni seznami res spisek njenih članov, ali so med njimi tudi državni funkcionarji, ki bi jih bilo zato treba takoj odstraniti. Na koncu je zelo spretno odložil vso odgovornost na sodstvo, češ da vlada ne bo postavila nad seznami, Arnaldo Forlani s katerimi razpolaga, zapore »državne tajnosti*, a je vezana na »preiskovalno tajnost*, ki da jo je «izrecno proglasila sodna oblast*. Forlani je zato pozval sodstvo, da samo objavi sezname domnevnih članov lože «P2», češ da je treba razjasniti vso zadevo, nakar bo vlada strogo ukrepala proti morebitnim ugotovljenim odgovornostim. Reakcije poslancev na ForlaMjev »odgovor*, ki ni odgovarjal nikomur, so bile seveda temu primerne. Zastopniki strank vladne večine (a ne vsi) so mu v zadregi pritrjevali z zvračanjem odgovornosti na sodno oblast, kot socialist Balzamo, demokristjan Vernola in socialdemokrat Reggiani. Predstavniki opozicije pa so, seveda ostro obsodili njegov nastop, ki ga je komunist Cecchi označil za »osup-Ijivega*, radikalec Teodori pa za «smešnega* (ko mu je rekel, naj »se sramuje*, je Forlani iz protesta zapustil dvorano). Vsi so pa v bistvu (tudi socialist Covatta) obsodili neodločnost in pasivnost vlade pri vprašanju, ki močno razburja javno mnenje. Framasonslci «častitljivi mojster* je pa iz tujine dal intervju tako milanskemu «Giornale nuovo* kot rimskemu «Tempu». V njem zatrjuje, da je Sindono komaj poznal, zaničevalno zavrača obtožbe sodnikov, priznava pa da je dobival zaupne državne dokumente in da je posredoval pri iskanju finanč nih sredstev za »Corriere della sera*. S samopašnostjo fevdalca pa Gelli zatrjuje, da je pripravljen odgovarjati na vprašanja sodnikov, a le na iin...iHll'iiilill>miiii...... V SK PREDSTA VILI BEBLERJEVO KNJIGO SPOMINOV «Čez drn in strn» je očarljiva pripoved o boju in mišljenju junaške generacije Avtorja in knjigo je številnemu občinstvu v Gregorčičevi dvorani predstavil pesnik Ciril Zlobec • Knjigo sta izdali založba Lipa in ITT cev je napačno vneslo v prijavo podatke o opravljeni samoobdav-čitvi (datum vplačila, davčno številko banke, vplačano vsoto, itd.); pri 7 odst. vseh prijav par so davčni organi ugotovili, da so bile napačno oddane skupne prijave. V zvezi s sestavo letošnje prijave dohodkov pa finančno ministrstvo precizira, da so upokojenci, ki so v letu 1980 prejemali eno samo pokojnino, ne glede na njeno višino, po finančnem zakonu štev. 119 z dne 30. marca 1981 oproščeni tudi predložitve modela 101. Ob izidu spominov »Čez drn in s trn* Aleša Beblerja, ki so izšli v sodelovanju založbe Lipa in ZTT, so sinoči v Slovenskem klubu na menili torkov večer temu dogodku, ki je prav gotovo izjemen in pomemben, če ne zaradi drugega pa že zaradi osebnosti in imena avtorja knjige. Pa ne samo to. Vsebina dela «Čez drn in strn» ni samo običajno memoarsko pripovedovanje in obujanje spominov, ampak presega to ozko razmejitev in ima brez dvoma tudi svojo literarno vrednost, kot je naglasil pesnik Ciril Zlobec, ki je sinoči v Gregorčičevi dvorani pisatelja in knjigo predstavil. «Kaj nam torej v svoji knjigi sporoča Aleš Bebler, revolucionar, komunist, bojevnik slovenskega in med ja?» se vpraiuje- Čiril Zlobec. Bebler opisuje čas svoje generacije, zatiranje, boje, pa tudi zmage in poraze, zapletenosti diplomatskih zank in docela nove razvrstitve nacionalnih in svetovnih sil, ki tudi danes, po dveh svetovnih vojnah in števil nih revolucijah, še »niso našle svoje prave lege ,ki bi nas navdajala z mirnim pogledom v prihodnost*. «Na vse to odgovarja ta očarljiva knjiga spominov, ki je v marsičem drugačna od drugih v tej zvrsti. Predvsem: Beblerjeva zvestoba revolucionarni ideji in boju ni bila izraz obupa, edini možni izhod iz slepe ulice, če pa je to bila, je bila bolj ob misli na celovitost družbe in njene ureditve, avtorjeve odločitve in dejanja ves čas usmerja kritično spoznanje in tista zavest, ki bi ji lahko rekli nacionalni, politični, družbeni, zgodovinski etos. Torej popolna moralna osveščenost odločitve in dejanj*. Zlobec se je nato zaustavil ob iz- narodnega revolucionarnega gibanja;' Jenini os^bnosti Aleša Beblerja, ori-izkušen diplomat v najtežjih preiz- sal potem še druge kvalitete knjige kušnjah nemirnega povojnega obdob- In avtorjevo dovzetnost za lepoto na rave tor njegoVo skrornriOst, a vendar odločnost v odnosu do drugih ljudi. Sam Aleš Bebler je nato spregovoril številnemu občinstvu v Gregorčičevi dvorani in dejal, da je sku- bi ................................................... SPRIČO VEDNO HUJŠE STAGNACIJE TRŽAŠKEGA IN GORIŠKEGA GOSPODARSTVA Aktualna gospodarska vprašanja na skupni seji SDGZ in SKGZ Poročilo predsednika SDGZ dr. Svetine o negativnih gospodarskih tokovih in zaskrbljujočem zapiranju ter poročila direktorja in načelnikov sekcij šal v knjigi »Čez drn in strn* prikazati krvavi in strašni čas, ko je šlo za obstoj slovenskega naroda. V knjigi je povedal tisto, kar je čutila njegova generacija. Skratka, šlo je brez dvoma za pomemben večer, kot je uvodoma naglasil tudi predsednik SK Marko Kravos in tudi knjiga je po svoje izjemna, kar dokazuje tudi odzivnost, ki jo ima pri bralcih. Knjiga pa je tudi pomembno pričevanje o naši zgodovini, ki jo mora poznati vsak človek, ki mu je pri srcu rast in svoboda slovenskega naroda. Sindikati za večji uvoz mleka iz Jugoslavije Pokrajinska sindikalna zveza CG H. - CISL - UIL je izdala posebno poročilo o gibanju cen na Tržaškem, v katerem poziva pristojne organe, naj bi z večjo prizadevnostjo sledili temu pojavu in nastopali proti vsakemu poskusu zlorabe položaja na tržišču. Poročilo nadalje naglaša, da je treba še posebej nadzo.Vvati tržaški trg z mesom, kjer bi se morale poznati ugodnosti povečanega kontingenta po avtonomnem računu. Poročilo k temu dodaja, da bi bilo treba povečati tudi kontingent mleka, ki ga Trst uvaža iz Jugoslavije, saj je domačega mleka na Tržaškem že dalj časa premalo za potrebe vsega prebivalstva. Akademija gojencev GM na sedežu RAI V ponedeljek sta se na skupni se ji sestala glavni odbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in izvršni odbor Slovenske kultumo-gospodarske zveze, da bi skupno razpravljala o aktualnih vprašanjih, ki se v današnjem splošnem kriznem gospodarskem položaju postavljajo pred temelje gospodarske izbire Trsta in dežele, v tem okviru pa še posebej pred slovensko gospodarstvo na Tržaškem. Goriškem in tudi v Beneški Sloveniji in Kanalski do lini. Dnevni red skupne seje je zato obsegal najprej informacijo o splošnem gospodarskem položaju, poro čila o delovanju posameznih sekcij SDGZ ter poročilo ravnatelja zdru ženja o opravljeni dejavnosti v zadnjem razdobju tudi v okviru bliža joče se 35 letnice obstoja organizacije slovenskih gospodarstvenikov, na koncu pa še izmenjavo pogledov SDGZ in SKGZ na vsa iznešena bistvena vprašanja slovenskega gospodarstva v zamejstvu in na smeri njegovega nadaljnjega razvoja. Predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja dr. Vito Svetina je v svoji analizi splošnega položaja izhajal iz nesporne ugoto vitve, da preživljata tržaška in go-riška pokrajina zaskrbljujočo gospo darsko krizo, ki se odraža v nara ščanju brezposelnosti, v odhajanju mlade delovne sile in s tem v ne zadržnem upadanju števila prebival stva. Vsi ti pojavi se seveda odražajo tudi na stanje slovenskega go spodarstva in na položaj v tistih go spodarskih dejavnostih, v katerih smo Slovenci najmočneje prisotni. V svojem nadaljnjem izvajanju se je dr Svetina dotaknil vprašanja indu strije kot tistega produktivnega no silca gospodarstva, ki spodbuja tudi razne kolateralne dejavnosti, za ka tere smo Slovenci še posebej zain teresirani. Pri tem pa je moral seveda opozoriti na negativne težnje v usmerjanju tržaškega gospodarstva, •ti se odražajo v nasprotovanju in dustrijskemu razvoju, za katerega »ta jejo osimski sporazumi velike mož Ziosti v korist tržaškega gospodar »tva, v zanemarjanju kmetijstva z •dvzeman.jem plodne zemlje ter v poskusu usmerjanja k znanstveno raziskovalnim dejavnostim, kar vse p« ob istočasnem zapiranju do naravnega zaledja in zapiranju v ozke meje ne more nuditi možnosti za izhod iz splošne gospodarske stagnacije. Ob tem je omenil še dodatno zaskrbljenost, ki jo predstavljata nezadržna inflacija in pa stabilizacijski ukrepi v sosedni Jugoslaviji. Slovensko gospodarstvo je seveda odvisno od vseh teh negativnih tokov in zato je naravno, da morajo tudi prizadevanja slovenske narod nostne skupnosti težiti k temu, da se bo tržaško gospodarstvo opredeljevalo za take izbire svojega gospodarskega razvoja, ki mu bodo zagotovile produktivno dejavnost in s tem premoščanje krize, pri čemer se bomo lahko tud' kot Slovenci gospodarsko razvijali. Tako iz poročil odgovornih za posamezne sekcije kot iz razprave je jasno v.hajalo, da se mora tudi slovensko gospodarstvo in njegove strukture opredeljevati v to smer in v njej iskati možnosti svojega raz- voja obenem s spodbujanjem kon-zorcialne in zadružne dejavnosti. Nadaljnja razprava, v kateri so sodelovali poleg obeh predsednikov tudi številni člani obeh organizacij, je potrdila, da je to stvar celotne narodnostne skupnosti in zato tudi Slovenske kulturno - gospodarske zveze in njenih struktur. V tem smislu je bila poudarjena potreba po intenzivnejšem sodelovanju med SD GZ in našo osrednjo manjšinsko organizacijo, po večji prisotnosti predstavnikov gospodarstva v raznih organih SKGZ, po večji angažiranosti naših sredstev množičnega obveščanja v gospodarskih vprašanjih, nadalje oo večji koordinaciji raznih gospodarskih pobud, po večji skrbi za vzgajanje novih kadrov za gospodarstvo, po večji skrbi za zadruge in konzorcije itd. Obe organiza-ciji sta ob koncu izčrpne razprave soglašali, da je treba ta in druga vprašanja še poglobiti na nadaljnjih sestankih. Hud primer narodnostne mržnje Ob lanskih junijskih volitvah za obnovo tržaškega pokrajinskega sveta smo zabeležili skrajno malomaren odnos občinskih upraviteljev do vprašanja dvojezičnosti. Marsikdo se bo še spominjal protesta občinske svetovalke Marte Ivašičeve, ker občina ni poskrbela, da bi poleg italijanskih plakatov s seznami kandidatov in ustreznimi volilnimi navodili razobesili pred volilnimi sedeži tudi plakate t> slovenščini. U-radni odgovor je bil, da imajo pravico do dvojezičnih informativnih plakatov samo tisti volilni sedeži, v katerih slovenska skupnost doseže 5 odstokov glasov. Kaže, da se takšno neverjetno tolmačenje načela dvojezičnosti ni spremenilo. Tudi ob letošnjem glasovanju o referendumih je bila v zvezi z dvojezičnimi plakati (italijansko in slovensko besedilo petih referendumov) precejšnja zmeda. O-čitno ni bilo jasnih navodil s strani pristojnih občinskih uradov (ponekod so bili dvojezični plakati razo-bešeni, ponekod pa ne, čeprav bi morali biti vsaj po zgoraj omenjenem skrajno krivičnem načelu razo-bešeni). In ob nejasnostih pride rado tudi do nesporazumov ali celo do hujših pojavov, kot se je na primer pripetilo na volilnem sedežu 212 v Ul. Pagano pri Kolonkovcii, ko je mladi in naduti predsednik volišča z' žaljivimi pripombami, češ da smo v Italiji itd., strgal z zidov dvojezične plakate, potem ko so jih nekateri člani treh volišč v šoli v Ul. Pagano v dobri veri nglepili. Tudi ta dogodek ne potrebuje posebnih komentarjev. Terja pa nujno u-krepanie vseh tistih, ki so za to poklicani. • Jutri ob 18. uri bodo v dvorani miljskega občinskega sveta podelili nagrade XXI. literarnega natečaja »Miljski lev*. Modiano spet predsednik mednarodne zveze male in srednje industrije Predstavniki kakih treh milijonov in pol malih in srednjih industrijskih podjetij iz raznih evropskih, afriških, azijskih in apieri-ških držav je te dni ponovno izvolilo predsednika tržaške trgovinske zbornice in evropskega parlamentarca Marcella Mediana za predsednika mednarodne zveze malih in srednjih industrij za razdobje 1981-83. Po svoji ponovni izvolitvi je Modiano izjavil, da bodo šli njegovi napori zlasti v dve smeri: v nadaljnje navezovanje stikov in sodelovanja z malimi in srednjimi industrijskimi podjetji severnoameriške celine ter v poglabljanje raziskav v korist male industrije. Peter Filipčič pri violončelu in prof. Aleksander Rojc pri klavirju med nastopom na sedežu RAI DANES ZAČETEK SEMINARJA ZA UČITELJE Dopolnilne šolske dejavnosti pri pouku v osnovnih šolah Seminar je namenjen tudi slovenskim učiteljem in bo trajd od danes do 29. t. m. - Poročilo o slovenski šcli Včeraj popoldan je bila na deželnem sedežu RAI v Trstu zaključna akademija šole Glasbene matice v Trstu. Nastopili so gojenci šole in Komorni orkester Glasbene šole iz Kopra, ki ga vodi prof. Borut Logar. Na sklepni akademiji so nastopih naslednji gojenci GM: Marko Jagodic, trobenta (3. razred), pri klavirju ga je spremljala Rosanda Kralj: Beatrice Zonta, klavir (3.r.); Fabio Devetak, flavta (2.r.), pri klavirju ga je spremljala prof. Dina Slama; Peter Filipč.č, violončelo (2.r.sr.), pri klavirju ga je spremljal prof. Aleksander Rojc; Federico Monti, klavir (5.r.); Evald Crevatin, trobenta (2,r.v.), pri klavirju ga je spremljal prof. Tomaž Simčič in Zoran Lupine, rog (3.r.), pri klavirju ga je spremljal prof. Aleksander Rojc. Kot smo že zapisali, je akademijo zaključil nastop Komornega orkestra Glasbene matice iz Kopra. Včerajšnja akademija se je vključila v ciklus prireditev, ki jih ima GM v sodelovanju s srednj mi in drugimi šolami v Trstu in Gorici. Tokrat se je k sodelovanju priključil tudi deželni sedež RAI, ki snema in predvaja po radiu nastope gojencev, poleg tega pa je ponudil tudi svoj avditorij in to za tri nastope gojencev. Prireditve na šolah in nastopi pred radijskimi mikrofoni nudijo torej gojencem Glasbene matice možnost, da preverijo svoje znanje tudi pred širšim občinstvom. • Danes eb 20. uri se sestane miljski občinski svet. Dnevni red predvideva predstavitev proračuna za finančno leto 1981 in vrsto drugih vprašanj. Jasno je, da se mora šola v sodobnem času stalno prenavljati in iskati najustreznejše oblike pristopa k didaktičnim načelom, oziroma uveljavljati nova načela, ki služijo za čim boljšo kakovost pouka. Učitelji in profesorji morajo zato biti stalno na tekočem z vsem novim, ki preveva šolski svet, stalno se morajo izobraževati in dopolnjevati, da zadostijo potrebam študirajoče mla-dine. Prav zaradi tega smo bili v zadnjem času priča mnogim seminarjem, ki pa žal niso bili tako obiskani kot bi bilo želeti. No, eden takih seminarjev, ki je tokrat namenjen učiteljem in je že zaradi tega pomemben, se bo začel danes v veliki dvorani državne o-snovne šole »E. Morpurgo* (Scala Čampi.Elisi 4). Seminar se bo začel ob 17.30 s pozdravi oblasti in se nato nadaljeval s presledki do 29. t.m. Tržaško šolsko -skrbništvo je priredilo seminar o integrativnih šolskih dejavnostih v "osnovni • šoli z namenom, da poglobi poznavanje novosti na vzgojnem polju in to na podlagi najbolj reprezentativnih konkretnih izkušenj, ki so se na tem področju v zadnjem času poja- vile. Tako so v bistvu pripravili seminar znotraj vsakega posameznega didaktičnega okrožja, kjer so določili tudi poročevalce. Seveda zadeva seminar tudi slovenske o-snovnošolske učitelje. Jutri in pojutrišnjem bo delo po tekalo po skupinah, kjer bodo razpravljali o raznih tematikah, kot na primer o dopolnilnih raziskovalnih dejavnostih, estetsko ekspresivnih, lingvističnih dopolnilnih dejavnostih, obravnavali bodo vprašanje TRAGIČNI KONEC 48-LETNE GOSPODINJE Med čiščenjem oken padla iz 4. nadstropja Kdove kolikokrat je 48-letna Er-menegilda Sgrablich por. Savelli čistila okna v svojem stanovanju v Ul. Udine 40. Kot včeraj, je verjetno že marsikdaj primaknila k oknu stol, pustila ob njegovem vznožju copati, da ne bi umazala blazine, nato pa se je s čistilom in cunjo lotila umazanih šip. Včeraj pa se je njena želja po čistem stanovanju spremenila v tragedijo. Nekaj minut pred 10. uro so namreč sosedje opažih njeno truplo na dvorišču, nedaleč sta bili tudi steklenica alkohola in cunja. Utemeljena je domneva, da je ženska padla s četrtega nadstropja, ko je čistila okna. Takoj so poklicali reši-lec in karabinjerje, toda zdravnik Giassi je lahko ugotovil le njeno smrt. Po dovoljenju namestnika državnega tožilca Staffe so truplo nato odpeljah v mrtvašnico. Težje delo pa je čakalo karabinjerje, ki so morali uradno ugotoviti istovetnost ženpke. Šele opoldne so izsledili njenega 29-letnega sina Giorgia, ki je bil medtem na delu. Fant je spoznal mater, karabinjerje je tudi pospremil v stanovanje, ki je bilo zaklenjeno. V njem je bilo vse v redu, ob kuhinjskem oknu pa so bile copate in stol — dokaz, da je Savellijeva nenadoma omahnila, ko je v rokah držala cunjo in stekleničko in se zato ni mogla izogniti usodnemu padcu. Huda nesreča pri Zavijali S pridržano prognozo so včeraj sprejeli na oddelku za oživljanje 59-letnega Silvana Appolonia iz Drevoreda Valmaura 25. Moški je z vespo 150 vozil proti Miljam, ko je na Ul. Flavia di Aqujleia v višini štev. 89 zaradi prevelike hitrosti izgubil nadzorstvo nad svojim vozilom in je z vso silo treščil v obcestni drog. V nesreči si je Ap-polonio prebil lobanjo in zadobil vrsto poškodb, zaradi česar visi njegovo življenje na nitki. PO SOBOTNIH ARETACIJAH Zaradi razpečevanja hašiša še en mladoletnik za zapahi Pod obtožbo, da je razpečeval mamila, so karabinjerji aretirali včeraj komaj 17-letnega A. G. iz Trsta. ............................................V.................................................................<•>•"... i Fard naj_^ bil. P^hankasragg aretirali že prejšnjo soboto in so sedaj v koronejskih zaporih. Četverici so zaplenili skoraj kilogram hašiša, ki ga je pripeljal v Trst 20-letni Carlo Anselmi. Karabinjerji so ga ustavili, ko ga je hotel s prijateljem Pietrom Isonijem izročiti 22-letnemu Adreju Zacchigni. Slednji je imel v svojem stanovanju že pripravljenih nekaj doz po 3 grame hašiša in jih je verjetno mislil prodajati. V zadevo je vpletena še Tržačanka Costanzn Fait. ki pa sedaj živi v Milanu. Mladoletnika, ki so ga včeraj aretirali, dolžijo, da je enemu od četverice izročil 400 tisoč lir, s katerimi je hotel kupiti 200 gramov hašiša, ki bi ga nato preprodajal me 1 tržaškimi znanci. O zadevi vodi sodno preiskavo namest nik državnega tožilca Staffa. V devinsko - nabrežinskl občini Ukrepi za preprečitev širjenja stekline Kot znano so v videmski pokrajini in v Sloveniji odkrih številne prin^rp jfakhpe, k( jo prenašajo gozdne živali. Da se prepreči nevarnost širjenja o-kužbe, je devinsko ‘-“habrežin-ski župan odredil vrsto varnostnih ukrepov, ki zadevajo prvdvsem lastnike psov. Slednji morajo prijaviti pse zadevnemu občinskemu uradu (davki in pristojbine) v roku petih dni od dneva lasti. Psi iz drugih občin ah iz tujine morajo imeti vedno potrdilo, da so opravili cepljenje proti steklini v zadnjih 12 mesecih. Psi morajo imeti na ulicah na gobčnik ah biti privezani na konopcu. Potepuške pse brez nagobčnika bodo ujeli in obdržali v občinskem pesjaku na lastnikove stroške. Pse brez nalezljivih bolezni bodo vrnili lastnikom po preteku treh dni, v nasprotnem primeru bodo podvrženi evtanaziji. Prekrške bodo kaznovali v skladu z zadevnimi zakoni in določili, v primeru preteče nevarnosti ah izrednih okoliščin pa bodo možni tudi prisilni u-krepi. Rajonski sveti Na Proseku se bo danes, ob 18. uri sestal zahodnekraški rajonski svet, ki obsega področje Proseka -Kontovela in Križa. Danes bo zasedal tudi šentjakobski rajonski svet. Seja bo na sedežu v Ul. Caprin 18, ob 20. uri. Rajonski svet za Rojan, Greto in Barkovlje prireja jutri, ob 20. uri javno zborovanje v župnijski kinodvorani na Greti. Razpravljali bodo o uporabi parka vile Cosulich. Rajonski svet za Skedenj in Čar-bolo je napovedal izredno sejo za 26. maj, ob 20. uri. handikapirancev itd. Skupinsko delo se bo nadaljevalo tudi 27. in 28. t.m., tega dne pa se bodo zbrali vsi Slovenski učitelji, da pripravijo poročilo o slovenski šoli, ki ga bodo podali na zaključnem plenarnem zasedanju 29. t.m., ob 17.30. Zamenjal je pločnik za cestišče 38 letni Franco Dovgan iz Ul. Ginestre 5 je v ponedeljek zvečer verjetno zaradi prevelike doze alkohola zamenjal pločnik za cestišče. Agenti letečega oddelka so ga namreč začudeni opazili, ko je z veliko hitrostjo vozil z avtomobilom po pločniku ob javnem kopališču »To-polini*. Ko so ga na začetku borovega gozdička pri Barkovljah u-stavili, je agentom povedal, da s« je preselil na pločnik iz bojazni, da se ne bi nasproti vozeči avto-mohill zaleteli vanj. Dogodek pa s« ni končal tu, saj so agenti tudi u-gotovili, da je Dovgan imel pri sebi le potrdilo o izgubi vozniškega dovoljenja in da ni plačal avtomobilske takse. Na podlagi zdravniškega potrdila so ga nato prijavili sodnim oblastem pod obtožbo, da je vozil v vinjenem stanju. Prispevki V spomin na Edija Gojčo daruje držina Vrše (Gropada 87) 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Edija Gojčo in Zoro Križmančič darujeta Zdravko in Milka iz Ricmanj 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Edija Gojčo darujeta Pepka in Milko Kalc (Dohna 52) 10 tisoč lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Edija Goj-če darujeta Milka Grgič (Opčine) in Franc Kalc 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Albine darujeta Zora in Milijana 6.000 lir za KD Vesna. Sekcija VZPI - ANPI iz Križa it-reka globoko sožalje družini Štefančič ob izgubi drage žene, oziroma matere Albine. MNENJA IN VTISI NAŠIH LJUDI OB REFERENDUMIH (Zadovoljna sem, a vse tiste glasovnice Referendumi so za nami. Zasul jih je plaz odklonilnih glasov in kljub vsej svoji sedanji pomenljivi družbeni vrednosti bodo šli kmalu kar sami od sebe neizogibno v po žabo. Morda bodo ostali globoko v spominu le še profesionalnim politikom. ki jih sedaj čaka analiza rezultatov za pripravo primerne po-referendumske politične taktike: za ostale, preproste ljudi, delavce, bodo pomenili seveda vedno veliko zmago nad napadom na dostojan stvo ženske, a preprost človek nima nikoli preveč časa, da bi se veselil zmage, saj ga že za vogalom čakajo stare in nove težave. Včeraj, ko so bili referendumi še vedno argument dneva, smo se po telefonu obrnili do naših preprostih ljudi, da bi zvedeli za njihova mnenja o nedeljskih in ponedeljkovih volitvah. Iz odgovorov je bilo razvidno njihovo zadovoljstvo nad re- zultati, ponekod pa so prišli do izraza tudi pomisleki. Tatjana Budin, uradnica iz Ko-ludrovce nam je takole povedala: »Ne ukvarjam se s politiko in tudi z zakonodajo ne, zato se nisem naj bolj razumela na prve tri referendume. Pač pa sem bila zelo zadovoljna nad izidi obeh referendumov o splavu. Preprečeno je bilo. da bi prišlo do povečanja števila tistih tako imenovanih "hinavskih posegov’’.* Stanko Gruden, uslužbenec pri Združenju rejcev in tudi sam kmetovalec iz Mavhinj meni. da je bilo takšne rezultate sicer pričakovati. «Seveda sem zadovoljen, je nada Ijeval, še posebno o referendumih o splavu. Kontrolo nad rojstvi bi morali tu pri nas bolje urediti. Mis lim pa, da je bilo v nedeljo precej litvah sem kot skrutinator opazil . ukinitvi zakona», je dejala in pri-koliko težav imajo starejši ljudje stavila, clmela sem nekaj pomisle-. Pomislite, koliko so | kov glede tolikšnih glasovanj, zanje gre preveč denarja. Sama nisem imela težav, vem pa da so povzro- pri glasovanju jih imeli tokrat s petimi glasovnicami.» Vojko Petaros z Opčin: tOsebno sem proti referendumom, in sami rezultati so dokazali, da v Italiji niso primerni, vsaj taki referendumi ne. Morda edini primeren je bil le referendum za splav. Pri tem referendumu me je presenetila tolikšna razlika med pritrdilnimi in odklonilnimi glasovi. Rezultati so le potrdili, kar je bil prej odločil parlament. Zakaj torej takšna glasova nja, ko imamo toliko forumov, ki lahko o tem odločajo?* Smotlak Danica, odbornica KD Primorsko iz Mačkolj je bila tudi zelo zadovoljna z rezultati. »Mislim, da je bilo glasovanje za splav tu zmešnjav pri glasovanju. Preveč je v Mačkoljah zelo pozitivno: približ-bilo glasovnic, te pri prejšnjih vo-1 no tričetrt jih je glasovalo proti čili referendumi starejšim precej preglavic. Nekateri sploh niso mogli razumet, zakaj morajo voliti kar na petih glasovnicah. V Italiji je vsekakor v zadnjem času vse preveč volitev.* Tudi heonard Kralj, športni dela vec iz Trebč je izrazil takoj zado voljstvo nad rezultati. tLetos nisem bil tako zaposlen pri volitvah kot prejšnja leta. Udarniško delo na no gometnem igrišču mi je vzelo precej časa, vsekakor mislim, da so v Trebčah volili "dobro" in to kljub temu, da je volilo mnogo starejših oseb, ki bi jih lahko število glasovnic zmedlo. Taka glasovanja pa predstavljajo veliko izgubo denarja.* m V petek bo v dvorani trgovinske zbornice ustanovna konferenca italijanskega Združenja za navtično i zobraževanje in poklicno izpopol njevanje. Konferenco prireja tržaš ka pokrajina v sodelovanju z navtično šolo in združenjem kapitanov dolge plovbe, odprtju pa bo prisostvoval med drugimi tudi podtajnik za šolstvo posl. Antonino Drago. teta Umrla nam je naša dobra in skrbna mama, stara mama in PEPCA BAŠA Ljubo pokojnico bomo pospremili k zadnjemu počitku jutri, v četrtek, 21. maja 1981, ob 11. uri izpred mrhške veže glavne bolnice. Za njo žalujejo: sin Jožko, snaha Majda, vnukinja Barbara, nečaki In nečakinje i družinami ter drugo sorodstvo Trst, Dornberk, Juršind, 20. maja 1981 (Občinsko pogrebno podjetje) Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš ljubljeni mož in oče SILVIO L0GANES Pogreb bo danes, 20. t.m., ob 10. uri iz mrtvašnice glav-ne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči: žena Ada, hči Carmen, •ln Edoardo ter zet Dlno Trst, Izola, Rodik, Hrpelje, Beograd, Dane pri Sežani, 20. 5. 1981 Gledališča ^SLOVENSKO ^^GLEDAUŠČE V TRSTU IVAN MRAK PROCES himnična trilogija danes, 20. maja, ob 20.30 v cerkvi v Nabrežini. PRODUKCIJA IGRALSKE ŠOLE ŽARKO PETAN OBTOŽENI VOLK danes, 20. maja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opči-nah; jutri, , 21. maja, ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. VERDI Na prihodnjem simfoničnem koncertu v gledališču Verdi bo kot dirigent nastopil mladi Poljak Antoni Wit, poleg njega bo na koncertu nastopil eden najbolj znanih mladih pianistov Rus Boris Bloch. Na sporedu bo najprej uvertura k operi «Paria» poljskega skladatelja Stanislava Moniuszke, nakar bo Bloch izvajal Chopinov Drugi koncert, v drugem delu večera pa bodo izvajali Cesarja Francka simfonijo. Vstopnice za petkov (20.30) in sobotni (18.00) koncert se dobijo pri gledališki blagajni, AVDITORIJ Danes ob 18.00 (red prost) zadnja predstava komedije «Un sial per Car-lotta* v tržaškem narečju. Glasba Nini Pemo, režija Francesco Mace-donio. V abonmaju odrezek 8. Kino Ariston 18.00—22.00 «Tre fratelli*. Režija Francesco Rosi. Eden i.8.00 «11 padrone e l'operaio». Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz Zaprto. Excelsior Zaprto. Grattacielo 17.00 «Manidu uno squa-lo ribelle, un indigeno selvaggio, un fiore di ragazza*. Fenice 17.00 «Tre uomini da abbat-tere*. A. Delon. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 17.00 «Super pomo in un college svedese». Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 17.00 «Proibito erotico*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «L’amante in-gorda*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 «Ricomincio da tre* Moderno 16.00 «Un’uomo chiamato cavallo*. Lgmiere 16.00 «Magic*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 15.30 «Candy, renče per semprfe Umu*. Drugi del. Nazionale 15.45—22.20 «Iris e l’amo-re». Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 14.30—22.00 «Sex fa-scination*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 16.00 «Sesso infuocato*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Izleti Z NEDAVNEGA OBČNEGA ZBORA Zadovoljiv obračun dela krožka absolventov KASTA V Gregorčičevi dvorani v Trstu je, bil prejšnji teden retini ' letni občni zbor Krožka absolventov; slovenske trgovske akademije — KASTA. Občnega zbora se je udeležilo zares veliko število članov, kar dokazuje, da se krožek s’ svojim delom spet uveljavlja ter da je spet postal živ center združevanja ljudi, ki jih vežejo spomini na leta, preživela, četudi v zelo različnih Po pozdravih ravnatelja Trgov-Po pozdravnih ravnatelja Trgovskega tehničnega zavoda «žiga Zois* prof. Maksa 'Šaha in direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Vojka Kocjančiča sta predsednik Danilo Pilat, in tajnik Marjan Krpan podala izčrpni poročili, v. katerih sta Se dotaknila tako pozitivnih kot tudi negativnih postavk v delovanju krožka. Pri- šel je do stalnega sedeža za ;seje, dobro je organiziral proslave matur in posredoval delovna mesta mlajšim- članom. Ni mu pa uspelo pridobiti deželne finančne - pomoči in slabše- je bilo delovanje na področju tehnicnčga' usposabljanja. Dobro je bila izpeljana družabna in športna aktivnost. O teh vprašanjih in- ugotovitvah je ■ bil govor tudi v živahni razpravi. Le-ta se je dotaknila , tudi zastarelih šolskih programov.' ki nezadostno usposabljajo študente in pa potrebe po vedno večji strokovni specializaciji kategorije. : Občni zbor- je nato izvolil nov devetnajstčlanski odbor, v katerem je velika večina mladih, kar je jamstvo, da bo KASTA nadaljeval z delom po začrtani poti tudi v bodoče. K. J. PO GLASOVANJU 0 REFERENDUMIH Goriški volivci so dokazali voljo po sodobnem razvijanju laične družbe Vec ljudi kot drugod je glasovalo proti referendumu Gibanja za življenje, istočasno pa je več ljudi kot drugod zahtevalo odpravo dosmrtne ječe ■ Izjave predstavnikov strank Razna obvestila Osnovna šola F. Milčinski, srednja šola Ciril in Metod, vrtec v Lonjerju, KD Rovte - Kolonkovec in KD Lo-njer - Katinara vabijo na proslavo ob 190-letnici slovenske šole na Ka-tinari v nedeljo, 31. maja, ob 17. uri. Fotokrožek Trst 80 - sklicuje sejo danes, 20. t.m., ob 20. uri v sejni dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Vsak- naj prinese dia. Narodna in študijska knjižnica v Trstu sporoča, da zadnja Gazzetta dei concorsi (štev. 9) objavlja prosta mesta, ki so jih razpisali: Prosvetno ministrstvo: za univerzitetne tehnike, pomočnike, š. sluge idr.; Notranje ministrstvo: za sekretarje raznih stopenj idr.; Pošta in telekomunikacije: za tehnike, pismonoše, strojepisce idr. Poleg teh so razpisani še razni deželni natečaji. Gazzetta je na voljo obiskovalcem v knjižnični čitalnici. Občina Dolina razpisuje javni natečaj za mesto specializiranega inštalaterja. Rok razglasa zapade 23. maja t.l. ob 12. uri. Zainteresirani si lahko ogledajo razglas na občinski oglasni deski in dobijo vse informacije v občinskem tajništvu v uradnih urah. Mladinski odsek KD Vesna prireja jutri, 21. t.m., ob 20.30 v domu Albert Sirk v Križu predavanje s predvajanjem diapozitivov na temo «Amerika: dežela protislovij*. Vabljeni! Razstave Slovenski klub in foto krožek Trst 80 vabita na ogled fotografske razstave člapov krožka, ki je v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, ob uradnih urah in zvečer. V Občinski galeriji, Trg Unita razstavlja svoja dela Livio Officia. Prosveta Društvo Slovencev miljske občine vabi na veselico s kulturno-zabavnim sporedom, ki bo v nedeljo, 24. maja, ob 16. uri v kinodvorani Verdi v Miljah . SKD Tabor Opčine prireja v soboto, 23. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah koncert Veselina Damjanova, baritonista drž. Opere iz Sofije. Pri klavirju Aleksander Vodopivec. L Čestitke 'KLUN iz Bo-zdrava družina Danes slavita 25. obletnico porode ŽliUkA ln ffRAGV) Hrvatič iz Boršta. Danes praznujeta 25. obletnico poroke ŽELKA in DRAGO KLUN iz Boljunca. Še mnogo zdravja in srečnih let v krogu svojih dragih jima želita Rika in Milan Kuret. Ob srebrni poroki ŽELKE in DRAGA KLUNA jima iz srca čestitata in želita vse najboljše Silvestra in Dorči Maver. Danes praznujeta 20. obletnico skupnega življenja MARICA in ALEKSANDER RAPOTEC. Obilo zdravja in medsebojnega razumevanja jima želijo domači. Danes praznujeta srebrno poroko GIZELA in DRAGO KLUN Še mnogo srečnih skupnih let jima želita mama in brat Sandro z družino. Čestitkam se pridružuje KD Primorsko - Mačkolje. SPDT prireja v okviru programa Športne šole v nedeljo, 24. maja, za osnovnošolsko mladino in starše izlet na Vremščico in srečanje mladih planincev Primorske ob dnevu mladosti. Zbirališče ob 8. uri na železniški postaji na Opčinah. Povratek ob 19.15. Prinesite prepustnice ah potne liste. Kmetovalci iz Gročane organizirajo dne, 24. maja, izlet v Kočevje in okolico z ogledom raznih modernih hlevov. Ob povratku ogled Sv. Urha pri Ljubljani. Cena izleta 15.000 lir - kosilo vključeno. Vpis pri telefonistki občine Dolina telefon: 228110 ali 228127. Devinsko-nabrežinska sekcija SSk priredi 23. in 24. maja dvodnevni izlet v Kranjsko goro, na Vršič, k izviru Soče in v Dolino Trente. Vpisuje Antek Terčon (209 509), O. Žbogar (208 592) in M. Kralj (200-310 ali 200-771). KD Valentin Vodnik iz Doline pri redi v nedeljo, 31. t.m., enodnevni izlet v Kumrovec in Donjo Stubico V Kumrovcu si bodo izletniki ogle dali rojstno hišo tov. Tita in mla dinski dom, v Gornji '""ubici pa mu zej kmečkih updTov in spomenik Ma tiji Gubcu. Cena izleta 23.000 lir Vpisovanje še naprej sprejemajo Fabio Smotlak, Anaroža Slavec in Boris Pangerc. ...................................lltllllllf^.lll••ill..nn•lll•l'lll■1'■■l*,",n,,,,,. Danes praznujeta 25 let poroke ŽELKA in DRAGO KLUN Iskreno jima čestita in želi še mnogo srečnih skupnih let KD F. Prešeren Danes praznujeta 25. obletnico poroke ERNESTA in ALBINO ZERJUL Zdravja, sreče in zadovoljstva na nadaljnji življenjski poti jima želita sin Dor jan in Fulvia. ' Voščilom se pridružuje družina Premolin. Včeraj - danes Danes, SREDA, 20. maja BERNARD. Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 20.34 — Dolžina dneva 15.06 — Lu na vzide ob 21.54 in zatone ob 6.39 Jutri, ČETRTEK, 21. maja IVON Vreme včeraj: Najvišja temperatura 24,5 stopinje, najnižja 14,3, ob 18. uri 22,5 stopinje, zračni tlak 1023, mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 64 od stotna, nebo jasno, morje mirno, tem Peratura morja 19 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Andrea Movia, Andrea Radeticchio, Valentina Pa lomba, Monica Devide, Monica Ned di, Giovanni Pirodda, Calarina Pel-lis UMRLI SO: 83 letni Giuseppe Pa cini, 76 letna Albina Tence por. Ste fani, 46 letni Salvatore Talarico, 78-letni Mirko Carli. 80-letna Giustina Serdi vd. Orlando, 65-letni Tullio Robba, 88-letni Guido Casanova, 57 letni Aldo Modri, 75 letni Luciano Bertoli, 79 letni Santo Cecconi, 90 letni Roberto Žaro, 43-letni Silvio Loganes, 70-letni Francesco Plesničar, 66-letni Ermanno Bole, 74-letna Pia Maria Gabassi vd. Radman, 62-letni Ernesto Sadoch, 98-letna Maria Steno vd. Sorini. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Libertč 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Corso Italia 14, Ul. Giulia 14. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Corso Italia 14, Ul. Giulia 14. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 1-! do 21. ure in praznična od 8. •* 20 ure. tel. 68-441 LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tol. 228-124: Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina; tel 200 121: Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: tel. 213137; Milje: tel. 271-124. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje SKLICUJE izredni občni zbor jutri, 21. t. m., ob 19. uri v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/3. Dnevni red: 1. sprememba točke 7 statuta 2. razno Mali oglasi telefon C040) 79 46 72 ODDAM V NAJEM opremljeno stanovanje čiri<8palnice, dnevna soba, kuhinjar kopalnica in shramba)'z lepim razgledom na morje v Vi-žovljah št. 9/h za poletni čas ali za dobo šestih mesecev. Ana žužek, tel. 209-285 ob delovnem urniku. PRODAM fiat panda 30. Prevoženih 6.000 kilometrov, 6 mesecev star. Tel (0481) 78-100. OSM1CO je odprl Mario Smotlak — Mačkolje 55. Toči belo in črno domačo kapljico. OSMICO je odprl Karlo Sancin — Dolina. Toči belo in črno domačo kapljico. VV1NDSURFE originalne, nove, katerih maloprodajna cena je 900.000 lir dobite pri Čupi za 550.000 lir. Za informacije telefonirajte na št. (040) 212-267. TRŽAŠKA kreditna banka sprejme v službo telefonista/ko. Pogoji kan didatov: 1. diploma nižje srednje šole; 2. opravljena vojaška služ ba; 3. popolno obvladanje slovenskega in italijanskega ter po možnosti kakega tujega jezika; 4. sta rost do 35 let: 5. italijansko državljanstvo. Pri sprejemu v službo bodo imeli prednost invalidi Lastnoročno napisane prošnje oddati do 31. maja 1981 Tržaški kreditni banki. Ul. Filzi 10, Trst. IŠČEMO hišno pomočnico za pomoč v gospodinjstvu. Odlični pogoji. Telefonirati v Dopoldanskih urah na št. (040) 794664. DAJEM V NAJEM tri sobe za urade v strogem centru Gorice (o-premljene ali pa ne). Prošnje zainteresiranih sprejema uredništvo PD v Gorici (Ul. XXIV Mag-gio 1/1). telefon 833-82. OSMICO je odprl Pepe Dacov iz Doberdoba — Rimska ulica. Toči belo in črno vino lastne proizvodnje. OSMICO je odprl Angel Kraljič — Prebeneg 73. Toči belo in črno vino OSAMLJENA žena išče družino, ki bi jo sprejela v oskrbo proti plačilu. Telefonirati ob urah kosila in večerje na št. (040) 771-485. Že v ponedeljek, ko smo imeli na naši delovni mizi cel kup podatkov o izidih referenduma, smo ugotavljali da so volivci s tem da so zavrnili vseh pet referendumov odbili poizkuse radikalcev in versko fanatičnih pristašev Gibanja za življenje da bi prišlo do sprememb obstoječih zakonov o katerih je bil govor v referendumih. O-čitno so se tudi ljudje na Goriškem slovenski in italijanski, opredelili za svobodno in laično državo, kjer naj ostane vprašanje, težko vpra sanje splava, stvar posamezne ženske in njene družine, ne da bi se morali zunanji faktorji vmešavati v zasebne probleme. Krščanski demokrati m fašisti so podpirali referendum Gibanja za življenje. Njuni volivci. jim niso sledili. Radikalci na drugi strani tudi na Goriškem trdijo, da so dosegli uspeh, ker so bili v prizadevanju za tri od petih referendumov osamljeni, čeprav so bili vsi od njih predlagani referendumi zavrnjeni. Niso pa volivci sledili, vsaj ne toliko kot je bilo pričakovati, pozivom komunistične in socialistične stranke, ki sta pozivali na glasovanje za referendum o odpravi dosmrtne ječe. Niti ta ni prodrl med goriškimi volivci, čeprav lahko zabeležimo podatek, da je dobil približno toliko glasov kot referendum Gibanja za življenje. Največ glasov za odpravo zakona o dosmrtni ječi je bilo v tržiškem okolišu in v slovenskih vaseh, kjer imajo levičarski stranki precej glasov, čeprav niso nikjer glasovi za odpravo zakona presegli tiste, ki so želeli zakon ohraniti. Očitno so volivci, tudi v strahu, da ne bi zgrešili glasovanja na zadnjih dveh volilnicah, tistih o dveh referendumih o splavu, enostavno prečrtali znak »Ne* na vseh petih glasovnicah. Kar se tiče goriške pokrajine velja omeniti, da so bili rezultati precej različni od vsedržavnih, vsaj kar se tiče dveh referenaumov Gi banja za življenje in onega o odpravi dosmrtne ječe. Veliko več ljudi kot v vsedržavnem in tudi deželnem merilu je bilo proti referendumu Gibanja za življenje, približno pet odstotkov več kot v vsedržavnem in tri odstotke več kot v deželnem merilu. Kar se tiče zahteve o odpravi zakona o dosmrtni ječi pa je povprečje tistih, ki so na Goriškettl' sgiasovali za odpravo te' ga zakonec: kar za šest odstotkov večje kot v deželnem in državnem merilu, vsekakor pa pre ej večje kot v vseh drugih pokraiina.i dežele. Tudi volilna udeležba je bila na Goriškem večja kot drugod v državi in deželi, kljub temu da je bila manjša od one na referendumih pred tremi leti. V zveei t' izidom glasovanj zlasti glede dveh referendumov o odpravi, oziroma spremembi zakona o splavu. smo zaprosili za kratko izjavo pokrajinske • tajnike strank. Pokrajinski tajnik PSI Gianfrauco Trom- betta je preko tajništva poslal sledečo izjavo: «To je zmaga razuma, strpnosti in globoke človeške solidarnosti. Zelo velik odstotek glasov za ohranitev zakona št. 194 je dokaz visoke stopnje civilne in demokratične zrelosti volivcev, ki so zavrnili vsakršno dogmatsko izsiljevanje te, znova potrdili laično ureditev in suverenost države. Izidi glasovanj nadalje izpodbijajo poceni napovedi o katastrofalnih posledicah. Italijanska družba je dokazala svojo zrelost z globokim demokratičnim prepričanjem in terja širše možnosti izražanja prav v trenutku ko zavrača vsakršno ekstremistično in iracionalno rešitev. Taka odločitev je vredna vsega zaupanj ain naših prizadevanj ter nas navdaja z optimizmom.* Pokrajinski tajnik KP1, Tullio Paiza pa nam je včeraj posredoval sledečo izjavo: «Izid referendumov, posebej tistih o splavu, dokazuje, da so tudi v naši pokrajini zmagale razsodnost, demokracija in laična usmeritev, vrednote, za katere se je izrekla večina naroda. Izid glasovanja v naši pokrajini pomeni tudi očiten poraz različnih integralističnih hotenj in sil, ki se tudi med volilno kampanjo niso odrekle poskusom izsiljevanja. Tak zaključek glasovanja je dokaz več, da se tudi večina krščansko usmerjenih volivcev opredeljuje za drugačne vrednote, kar je najbolj zanesljivo jamstvo za utrditev demokracije v italijanski družbi v osemdesetih letih.* V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI «Pesem Primorske 81» navdušila številno publiko Nastopilo je 11 zborov z obeh strani meje ■ Počastili so Rada Simonitija Sedem zborov z obeh strani meje pa je Igo Jelerčič v imenu odbora je nastopilo v ponedeljek zvečer v dvorani Kulturnega dama v Novi Gorici na koncertu z naslovom ((Pesem Primorske 81», nadaljnih sedem pa na drugem koncertu včeraj zvečer. Gre za nekak zaključek letošnje pevske revije «Primorska poje», na katero je eden izmed prirediteljev, Združenje pevskih zborov Primorske, povabil tiste zbore, ki so na tej prireditvi izstopali. Na žalost niso na ponedeljkov večer prišli Benečani zbora «Pod lipo* iz Barnasa, sicer bi bila tudi ozemeljsko primorska zemlja v celoti zastopana. Dvorana Kulturnega doma v Novi Gorici je bila obakrat polna poslušalcev, kar je še enkrat dokaz da zborovska pesem privlači naše ljudi. V ponedeljek, pred koncertom, se je Alanka Saksidova spomnila pred nekaj dnevi umrlega skladatelja Rada Simonitija in mu posvetila s pevci oba koncerta. Med koncertom HVALEVREDNA POBUDA GOSTINCEV SDGZ Enajst slovenskih gostincev na Goriškem vabi na«goriške gostinske večere» 4 t. ' S* ■ ' ■ : f # Na jedilnih mizah se bodo zvrstile predjedi, rezanci, cmoki9 rižote, svaljki, kopuni, pečenke, golasi, postrvi, divjačina, zavitki, štruklji, palačinke in seveda dobro domače vino Ko greš na potovanje po tujih deželah si zaželiš od blizu spoznati kako živijo tamkajšnji ljudje. Eden načinov spoznavanja je tudi kuhinja, saj prav tu izveš tudi s kakim delom so se ljudje ukvarjali v preteklosti. Lažja je bila hrana v nižinskih in obmorskih krajih, težja in bolj zabeljena ona V goratih in bolj mrzlih krajih. Ponekod so prednjačile zelenjave, drugod meso, še drugje ribe. V bolj mrzlih krajih, na je najbolje da našo hrano jemo na naših domovih ali v naših gostilnah. Za to so se odločili tudi naši gostinci, včlanjeni v Slovenskem deželnem gospodarskem združenju na Goriškem. Enajst med njimi prične v petek zvečer z «goriškimi gostinskimi večeri*, ki bodo zatem trajali do začetka letošnjega julija. To gastronomsko prireditev so gostinci in zastopniki SDGZ predstavili na tiskovni konferenci v ponedeljek, na severu, kjer niso takrat imeli hla- j goriškem sedežu SDGZ. Pomen tele dilnikov so prednjačile razne salame j javne prireditve je poudaril uvodo-in klobase. V tropskih krajih pa so | ma podpredsednik SDGZ Viljem Na- se ljudje hranili pretežno s sadjem, ki je prav zaradi tega bilo tudi raznoliko, okusno in izdatno. Danes je turizem več ali manj poenotil hrano v hotelskih restavracijah. Dunajske zrezke dobiš ne le na Dunaju marveč tudi jia .italijanskem jugu. na Japonšlem ali -v a-meriški samopostrežni restavraciji. Seveda ne bo po svetu ta zrezek tako skrbno in dobro pripravljen kot na Dunaju. Enako je za vse druge vrste znane hrane. Pizzo ali špagete lahko ješ tudi v Ljubljani, New Yorku ali Stockholmu; vprašanje je le kak okus bodo imeli ljubljanski špageti ali švedska pizza. Marsikdo si zaželi jabolčni zavitek v Rimu, nekdo drug pa čevapčiče v Parizu. Pa mu ne bo ugodeno. Hrano je treba pokusiti tam kjer je doma, tam kjer je tipična. Zato Srečanje planincev na Trstelju S5f! BANCA Dl CREDITO 01 TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P.A. TRST - ULICA E. FILZI 10 - 61-Aj-1.05 Nočni program. M* Met ^ varčevanje in varnost se ujemata J iapattorato circolaziona Kdor nadzoruje promet, je tvoj prijatelj Kršitve prometnega zakonika so ponavadi nevarne in precej drage. Binom ((varčevanje in varnost* je treba pojmovati kot dosledno obnašanje in kot ((filozofijo* vožnje. Vsi moramo biti res iskreno hvaležni tistemu, ki nas prisili upoštevati, proti naši volji, prometne zakone: pravočasno svarilo, v vseh primerih oblikah, prispeva k preprečevanju nevarnih nesreč in, s pravilnim obnašanjem, omogoči precejšen prihranek. Svarilo zaradi prometnega prekrška ni le denarna kazen, pač pa predvsem zdrav pouk, ki lahko odvrača voznika od usodnih napak. «Globa» peče? Ne; reši te nesreče. Clenkar je vozil prepočasi in avtomobil ga je drzno prehitel. Prometna policija kaznuje oba voznika. Kontrola prometa na pravilen način odvrača od nore In neodgovorne vožnje. Avtomobilist je privozil na glavno cesto ne da bi dal prednosti. Karabinjer mu daje znak, naj se ustavi in mu bo očital težak prekršek. Strogost na cestah omogoča preprečevanje takih situacij in pripomore, da se izognemo nesrečam, tudi smrtnim. Avtomobilist skuša zaviti na levo, čeprav ni dovoljeno, in to v trenutku, ko promet teče v nasprotni smeri. Redar ga poziva, na| ne vztraja In naj vozi naravnost «.. .ali vozite naravnost ali plačate*. zidi referendumov po posameznih voliščih ZAKON DOSMRTNA OROŽNI SPLAV SPLAV (Gibanje 1 za življenje) I I VOLIŠČE COSSIGA JEČA LIST (Radikalci) I I | DA | NE j UJ z < o o > Z m 1 DA | NE | LU Z < Q VOLIŠČE OBČINA TRST ZAHODNI KRAS 70 osn. š. Križ 27 228 114 147 45 210 28 232 43 221 286 osn. š. P. osek €6 434 223 284 83 426 75 433 66 438 287 osn. š. Prosek 86 395 213 269 97 387 72 419 63 424 288 osn. š. Križ 65 443 217 291 94 418 67 446 85 425 289 osn, š. Križ 83 436 164 366 118 412 91 438 143 397 320 sr š. Prosek 45 256 123 181 54 248 43 259 54 2-54 324 C. Fanciullo 85 323 78 344 93 327 87 329 169 257 372 Časa E.N.L.R. 51 165 55 165 72 149 51 171 92 133 VZHODNI KRAS 36 o. v. Opčine 85 331 144 325 108 362 70 392 124 343 94 osn. š. Bani 50 221 110 169 62 212 61 212 50 228 283 š. Tommasini 95 440 182 367 135 411 87 452 110 442 284 osn. š. Opčine 88 412 167 338 114 384 68 425 89 408 285 osn. š. Opčine 94 403 155 355 126 378 91 410 150 364 291 osn. š. Trebče 51 338 2?2 193 55 339 62 328 51 349 292 osn. š. Gropada 58 462 203 291 81 411 70 419 73 426 293 osn. š. Bazovica 44 455 201 235 76 428 61 438 61 447 298 osn. š. Tommasini 97 487 227 366 95 487 92 485 98 492 318 osn. š. Opčine 102 401 128 377 129 374 91 415 165 338 319 osn. š. Opčine 53 343 111 217 92 312 67 333 102 302 342 o. v. Ul. Tommaso 127 330 122 324 129 312 103 338 183 296 344 osn. š. Opčine 112 548 172 498 152 515 118 547 155 513 365 bol. «Santorio» 32 122 42 114 31 124 30 130 64 96 ROJAN - GRETA - BARKOVLJE 11 24 29 30 31 32 33 34 33 š. Brunner š. Tarabocchia ob. otr. vrtec š. Bruriner š. Brunner š. Brunner š. Brunner š. Manna š. Manna 136 š. Addobbati 69 92 83 45 91 69 90 73 60 60 345 374 333 250 406 271 424 332 358 303 92 109 111 69 121 68 101 110 88 86 323 361 315 229 380 274 411 310 330 277 89 110 99 66 113 92 113 89 84 60 330 360 324 233 392 248 402 318 333 304 70 73 79 52 67 78 98 89 71 54 339 388 331 236 427 259 412 316 345 302 126 127 106 86 155 123 137 107 94 84 230 343 315 206 358 216 387 306 315 271 K*, ■'•fc. V Volišče pri Dom ju 143 š. Addobbati 74 381 121 334 132 329 83- 368 119 264 drž. osn. šola 91 424 109 411 112 407 102 411 144 265 š. Manna 77 401 98 376 89 393 70 413 139 266 rekr. Brunner 100 439 148 390 118 427 83 454 119 267 rekr. Brunner 100 445 150 397 142 406 80 458 151 268 ob. otr. vrtec 109 419 137 400 125 413 111 417 130 269 ob. otr. vrtec 57 248 87 226 70 241 49 255 110 270 š. Tarabocchia 80 437 133 3C5 125 401 93 426 102 271 dr. osn. šola 44 188 68 171 50 187 39 194 64 272 š. Tarabocchia 92 343 126 317 122 317 80 359 95 273 š. Tarabocchia 71 399 123 353 129 342 92 373 108 274 š. Tarabocchia 76 360 97 343 76 365 69 370 126 275 š. Addobbati 69 422 106 384 90 407 79 405 111 276 š. U. Saba 89 369 114 356 91 367 84 372 114 277 š. U. Saba 71 424 119 383 86 416 61 434 147 278 otr. vrtec 78 273 101 259 90 268 65 284 52 279 š. Battistig 107 393 183 324 215 235 76 424 105 2J0 š. Battistig 72 440 116 405 106 409 84 425 163 281 s. Battistig 101 417 159 361 101, 418 81 430 107 282 rekr. Stuparich 112 450 179 393 152 419 95 476 127 290 š. Janez XXIII. 59 275 64 271 59 277 57 261 101 299 š, U. Saba 52 250 81 222 ; 54 248 43 259 90 304 š. U. Saba 64 317 100 278 86 297 62 314 103 337 š U. Saba 59 276 77 261 84 254 73 265 81 343 otr. vrtec 87 432 99 427 114 406 84 433 137 360 š. Tarabocchia 98 513 143 478 137 479 94 517 164 373 drž. osn. šola 68 319 108 280 86 301 54 328 88 343 370 339 424 406 407 198 428 171 353 368 320 388 354 352 308 338 355 408 443 237 216 282 262 379 454 300 KOLONJA - ŠKORKLJA 49 š. A. Volta 93 ' 439 98 442 100 440 89 430 193 339 53 š. A. Volta 84 379 86 382 110 355 72 391 151 316 59 š. Rismondo 64 182 62 185 76 171 48 203 70 178 60 š. Rismondo 69 397 86 387 97 375 64 407 156 321 61 š. Rismondo 76 317 80 319 95 303 86 307 96 305 62 š. Suvich 79 302 80 309 75 316 55 333 121 267 63 š. Suvich 93 357 111 349 108 347 ‘74 377 156 321 64 š. Suvich 125 240 69 289 70 297 84 282 106 262 65 š. Suvich 72 230 97 262 81 275 56 292 96 257 66 š. Suvich 96 414 118 390 114 392 65 437 164 339 67 š. Suvich 100 440 112 431 119 422 87 452 153 391 69 š. Suvich 63 327 77 315 68 320 61 330 110 285 71 š. Div. Julia 84 306 65 329 94 297 77 305 116 271 86 dr. otr. vrtec 87 436 103 418 101 421 97 426 133 385 250 š. Codermalz 83 442 146 384 87 440 86 444 85 451 251 š. Codermatz 97 422 124 406 137 391 92 421 129 395 252 rekr. Noram 39 236 91 190 48 232 37 243 66 217 253 rekr. Nordio 77 413 115 388 100 400 65 425 149 351 254 ob. otr. vrtec 82 357 85 362 100 343 71 368 122 321 255 ob. otr. vrtec 39 246 45 227 53 228 39 223 80 203 256 š. A. Volta 103 422 106 419 129 392 85 424 141 385 257 š. A. Volta 66 279 101 249 77 274 47 294 84 269 258 drž. osn šola 84 444 168 373 117 412 101 429 110 422 259 š. A. Volta 81 320 90 318 76 329 62 333 131 270 260 š. Rismondo 69 354 91 334 89 339 67 348 137 284 263 š. Corsi 79 391 96 371 89 382 71 393 112 357 340 š. Rismondo 65 363 72 360 69 363 73 343 144 284 345 š. Suvich 52 322 67 310 83 289 53 313 109 260 363 š A. Volta 55 287 73 281 62 284 52 288 113 236 366 voj. bolnica 51 98 60 96 47 108 45 100 48 100 377 obč. otr. vit. 50 266 62 263 59 261 62 261 85 235 NOVO MESTO - NOVA MITNICA 14 š. Benco 15 š. Benco 18 š. Benco 20 š. Dante Al. 21 š. D’Aosta 22 š. D’Aosta 23 š. D’Aosta 78 57 59 77 53 93 73 265 241 284 291 244 283 315 83 69 70 81 63 116 90 268 236 274 286 238 262 305 68 64 64 83 55 103 93 282 236 279 284 248 281 301 59 46 59 50 40 74 68 280 250 277 308 251 301 317 83 110 136 107 89 101 126 259 199 215 258 212 283 265 25 37 39 40 41 42 43 44 46 47 48 50 51 54 55 56 57 58 72 74 80 82 83 261 262 294 1 3 5 8 10 13 132 144 145 146 147 148 150 151 152 153 154 156 158 159 160 161 162 163 164 165 166 168 169 170 171 172 173 Dante Al. Manna Manna Corsi Corsi Manna Manna Dante Al. A. Volta Dardi A. Volta Dardi Div. Julia A. Volta Dante Al. Rismondo Rismondo Rismondo Div. Julia Div. Julia Dardi Dardi Dardi Corsi Corsi Manna CCA š. Carli š. Carli rekr. Toti š. Carli š. Carli š. Morpurgo š. za industrijo š. De Amicis š. Pitteri š. Pitteri š. Pitteri š. Carducci š. Carli š. Pitteri š. Carli š. Carli š. N. Sauro š. Carli š. Carii š. N. Sauro gl. tržnica š. N. Sauro š. N. Sauro gl. tržnica drž. teh. zav. drž. teh. zavod rekr. De Amicis š. De Amicis ob. otr. vrtec š. De Amicis š. C. Elisi š. Morpurgo 174 š. Morpurgo 295 306 307 308 309 347 348 š. C. Elisi š. Morpurgo š. Morpurgo š. De Amicis š. C. Elisi š. De Amicis š. Morpurgo ZAKON COSSIGA DOSMRTNA JEČA OROŽNI LIST SPLAV (Radikalci) SPLAV 1 (Gibanje 1 za življenje)| DA 1 NE 1 1 °A 1 NE 1 °A 1 NE 1 °A 1 NE 1 DA 1 NE I 69 246 70 246 58 257 47 261 96 218 95 321 135 290 120 299 84 335 110 315 52 136 63 127 62 126 49 135 67 121 73 320 94 306 82 319 71 323 111 294 66 308 83 291 77 295 71 297 111 267 73 261 - 72 266 85 252 66 268 119 216 68 334 68 338 71 333 57 336 138 • 271 57 296 63 292 56 298 53 292 , 104 . 251 -88 373 102 359 94 371 79 372 144 314 65 283 72 270 67 280 52 290 89 261 74 237 81 229 70 241 64 243 78 232 90 287 88 293 88 295 73 302 125 260 101 364 98 366 100 365 77 383 143 324 93 333 101 333 86 350 72 344 ■ 137 294 107 339 110 345 97 357 146 298 88 358 83 388 101 371 93 382 91 370 149 319 67 312 72 312 67 314 73 302 104 272 56 321 73 313 82 299 56 315 141 243 74 335 84 332 105 308 69 334 139 274 94 316 105 303 106 305 82 325 118 291 58 335 77 326 76 327 55 342 109 294 73 230 93 214 71 232 61 '235 80 226 75 260 84 258 57 284 66 265 ‘ 68 267 97 403 97 405 97 405 81 414 177 315 94 397 112 375 107 378 78 402 145 341 82 358 106 339 104 339 90 353 120 323 ;v. VID - STARO MESTO 55 232 76 216 62 227 49 240 99 189 56 220 59 219 59 217 54 221 94 191 75 188 91 174 86 187 68 192 87 194 74 314 81 313 81 313 121 280 325 63 70 231 91 215 80 227 61 238 125 180 68 238 66 240 55 249 55 245 90 216 44 249 62 233 60 235 53 238 76 218 101 372 127 344 114 359 82 384 173 305 72 384 76 382 94 363 83 365 148 307 83 387 96 382 105 373 89 381 131 343 87 344 100 333 99 336 71 362 115 316 100 278 106 271 101 277 75 294 126 253 106 414 133 391 115 403 91 432 132 394 85 364 95 353 96 357 58 383 146 301 70 315 82 306 69 321 65 309 115 273 67 248 92 228 91 230 57 263 98 227 73 267 71 280 62 285 52 288 118 231 72 293 73 295 66 299 42 323 163 212 80 393 100 376 373 101 68 354 161 313 79 339 89 329 92 324 70 344 156 270 88 308 95 300 85 310 72 318 108 288 98 348 118 333 146 307 104 350 110 342 65 284 78 278 76 280 65 23-3 125 234 79 337 79 339 71 347 67 349 114 279 80 435 97 414 79 433 63 440 176 337 63 354 65 356 89 335 60 349 134 280 69 2B4 82 2£0 81 288 69 295 105 269 62 432 89 415 93 403 70 418 ' 137 356 89 330 100 318 101 322 68 353 . 141 284 79 452 110 435 105 435 85 449 155 . 387 81 391 115 362 117 353 77 391 137 342 60 341 87 312 86 319 54 344 99 308 73 290 76 287 79 290 99 270 73 286 101 413 126 389 125 393 97 415 128 392 83 405 83 412 90 405 71 418 151 311 103 488 174 424 129 453 105 490 136 4;0 83 403 120 380 102 392 80 H 99 394 •m ‘‘ 134 302 ijo 80 i>DO 371 94 «Jol) 361 87 362 70™ 375 152 300 67 427 91 4C4 88 411 67 419 133 357 68 326 113 290 78 321 67 322 103 296 STARA MITNICA 26 š. Gaspardis 78 381 100 361 97 364 80 376 115 350 75 š. Dardi 72 338 88 325 90 324 74 332 94 321 77 š. Dardi 69 289 96 265 79 286 59 304 98 258 78 š. Fornis 83 398 108 385 1CS 379 86 385 131 356 79 š. Dardi 99 376 116 367 109 372 93 383 143 348 84 š. Gaspardis 89 380 116 356 99 375 81 387 105 371 85 š. Dardi 101 314 89 330 95 324 79 333 142 279 87 š. Dardi 75 323 ICO 298 101 297 66 323 141 260 89 o. v. Ul. Pallini 56 327 83 308 72 317 61 317 136 255 90 o. v. Ul. Pallini 82 306 118 272 92 299 78 309 111 285 91 o. v. Ul. Pallini 84 363 113 332 87 352 66 367 , 114 329 92 š. Oberdan 63 258 101 225 73 252 69 255 92 235 93 š. Savio 51 233 59 230 79 214 42 2-2 87 206 95 š. Manzoni 85 318 115 295 97 317 87 323 113 302 96 š. Manzoni 66 240 86 227 M 233 69 210 68 250 97 š. Manzoni 92 388 ICO 384 92 302 72 393 152 333 98 š. Manzoni 99 327 101 330 101 328 80 345 131 303 99 š. Manzoni 117 376 147 349 104 383 92 403 158 345 103 š. Fornis 75 315 100 289 83 309 69 316 90 300 105 š Fornis 103 393 135 362 116 377 100 389 114 386 106 š. Fornis 72 317 110 288 104 294 72 322 110 288 107 š. Fornis 93 337 99 335 86 347 82 359 108 337 108 o. v Ul. Manzoni 73 371 90 363 87 363 76 360 107 339 109 o. v. Ul. Manzoni 85 365 118 333 97 358 63 374 162 283 110 š. Carniel 91 302 99 383 122 365 70 484 109 371 112 š. Carniel 93 332 143 282 113 318 85 330 108 323 113 š. Carniel 93 434 125 457 129 456 99 476 169 419 114 š. Carniel 100 387 125 351 126 351 94 379 118 361 115 o. v. Ul. Manzoni 82 348 115 322 m 319 76 353 120 317 116 š. Savio 78 332 82 378 80 378 69 379 135 328 117 š. Gaspardis 70 239 77 237 79 238 66 241 90 226 118 š. Carniel 73 329 96 309 91 317 62 332 104 299 119 š. Carniel 73 325 91 315 75 328 75 346 128 273 120 š. Carniel 94 428 120 407 109 413 75 442 143 369 121 š. Carniel 86 352 331 111 99 343 79 352 139 305 122 š. Carniel 65 253 93 229 66 252 50 262 76 239 129 š. Carniel 71 336 79 336 84 332 59 347 102 302 130 š. Carniel 55 296 92 267 85 272 63 291 106 257 220 š. Stuparich 63 423 88 404 88 402 64 428 139 358 223 š. Gaspardis 100 375 94 388 132 342 92 379 125 355 224 rekr. Padovan 71 356 95 337 95 335 82 347 120 309 225 rek.r Padovan 93 453 107 443 100 446 86 458 148 398 226 rekr. Padovan 94 429 132 409 121 407 105 417 110 415 227 rekr. Padovan 103 427 138 394 111 412 86 429 120 406 VOLIŠČE 228 š. Gaspardis 229 š. Petiarca 230 š. Gaspardis 231 š. Petrarca 232 š. Savio 305 ACA Ul. Pascoli 325 Glav. boln. 326 Glav. boln. 327 Glav. boln. 328 Glav. boln. 339 š. Petrarca 346 š. Carniel 370 Glav. boln. 371 Glav. boln. 27 š. Padoa 28 š. Ul. S. Pasquale 35 š. Stuparich 102 š. Stuparich 104 š. Giotti 111 š. Stuparich ZAKON COSSIGA I DOSMRTNA 1 JEČA I OROŽNI LIST SPLAV (Radikalci) SPLAV (Gibanje | za življenje)| 1 DA | NE 1 DA | NE DA j NE 1 DA I NE 1 DA 1 NE | 75 478 132 425 116 442 87 460 133 419 80 399 108 379 90 388 78 393 117 356 80 409 113 383 80 414 81 412 133 368 57 337 92 311 89 309 61 323 133 233 79 469 98 446 92 454 70 459 154 386 108 236 130 227 108 242 111 236 186 180 10 28 13 28 11 28 11 27 12 29 22 79 30 70 27 74 15 80 28 74 25 93 39 84 26 94 27 92 40 82 24 89 31 82 25 90 19 97 29 87 52 134 53 134 49 138 38 144 44 144 65 322 84 308 63 328 72 320 112 285 16 59 25 48 15 60 11 63 17 57 29 104 36 99 37 100 32 98 43 93 KJADIN - ROCOL 103 372 144 334 121 358 57 41J 100 376 108 424 164 388 126 412 100 442 124 416 97 370 122 346 116 355 91 371 129 340 89 434 111 418 103 425 75 437 134 392 57 261 86 233 80 241 58 260 43 279 93 379 125 362 104 369 69 410 157 331 Dežela Furlanija-Julijska krajina REFERENDUM DA NE GLASOVI * GLASOVI % ZAKON COSSIGA ■ 124.113 16,1 648.795 83,9 DOSMRTNA JEČA 173.492 22,4 602.284 7*6 OROŽNI UST 137.272 17,6 642.162 82,4 SPLAV (Radikalci) 110.484 14,4 658.506 85,6 SPLAV (Gibanje za življenje) 236.587 30,2 545.579 69,8 SKEDENJ - CARBOLA Volišč« na Colu 215 š. Giotti 85 426 143 380 130 391 92 419 108 417 216 š. Giotti 100 462 167 408 133 444 106 456 129 «1 217 š. Stuparich 79 378 lo4 S47 123 356 97 364 106 357 218 š. Petrarca 106 410 159 367 118 408 85 432 103 423 219 š. Petiarca 105 420 114 414 92 437 69 457 128 4U6 233 š. Padoa 72 381 101 348 101 345 56 382 113 3C6 234 o. v. Ul. Archi 84 397 140 344 104 381 Ti 406 124 3J8 235 š. Padoa 80 279 109 249 85 272 59 298 110 252 236 š. Padoa 66 265 119 214 83 255 66 264 73 2i0 237 š. Ul. S. Pasquale 95 474. 136 439 135 440 106 465 164 417 žj8 š. Padoa 56 346 102 300 73 331 61 339 89 321 302 š. Padoa d K7 401 ' 126 358 95 389 . 80 394 106 373 314 š. Ul. S. Pasquale 91 361 121 332 119 338 91 3il 107 356 323 š. Stuparich 59 349 79 332 88 325 68 336 94 310 335 A- Paaoa ik* 123 >« 351 M‘.)i>d!>iio3 110 310 99 370 195 233 338 š. Stuparich 92 447 124 418 120 424 81 451 126 413 34T s.~Fadoa 71 472 106 438 117 430 81 459 97 445 352 š. Ul. S. Pasquale 117 521 180 466 178 463 130 510 157 485 356 š. Ul. S. Pasquale 104 479 137 431 122 443 95 461 126 437 358 š. Petrarca 92 407 117 384 128 378 80 412 109 396 376 š. Giotti 87 383 104 366 122 344 95 369 119 348 379 š. Giotti 85 382 129 344 125 348 99 369 97 373 381 Pr. Sndorio 97 366 136 339 112 360 81 382 73 404 382 š. Giotti 69 345 127 289 84 332 63 350 71 346 SV. JAKOB 6 š. Slataper 41 289 88 246 61 273 41 294 53 285 123 š. Timeus 78 386 152 312 103 369 86 380 101 369 124 š. Slataper 58 300 122 241 78 231 55 303 75 284 125 š. Slataper 88 375 149 327 120 357 86 377 106 379 127 š. Slataper 91 350 151 293 108 337 80 358 89 356 12j š. Timeus 69 302 114 234 77 302 70 309 24 298 131 š. Timeus 70 285 91 267 81 280 72 285 72 291 133 š. Carniel 65 243 86 225 69 233 58 216 65 240 134 otr. vrtec 77 312 100 293 89 303 65 324 112 290 135 š. D'Austa 86 324 107 305 88 329 65 337 129 286 137 š. Oberdan 94 338 120 313 109 323 71 360 102 328 138 š. D’Aosta 76 347 143 216 116 311 61 365 81 347 139 š. da Vinci 50 349 118 285 89 311 69 333 119 284 140 ob. otr. vrtec 67 2S4 103 251 83 282 70 231 88 279 141 š. da Vinci 79 368 132 324 101 351 88 371 108 350 142 š. Oberdan 64 332 112 301 94 319 70 337 109 303 175 ob. otr. vrtec 58 371 99 333 81 351 74 351 108 313 176 ob. otr. vrtec 72 427 117 393 100 402 80 417 132 379 177 ob. otr. vrtec 92 355 135 312 112 335 70 376 89 363 178 ob. otr vrtec 89 393 155 326 117 365 83 394 121 362 179 rekr. Pitteri 57 325 125 270 87 300 72 315 90 307 180 š. Timeus 55 363 129 301 80 343 73 349 82 351 181 š. Timeus 72 286 103 260 71 289 52 3C4 65 298 182 ob. otr. vrtec 87 354 141 302 90 351 83 356 100 3"3 183 š. Bergamas 52 302 94 260 69 289 51 307 108 248 184 š. Ul. Svevo 86 382 151 324 99 374 95 379 89 330 185 š. Bergamas 61 310 124 250 84 294 73 297 88 287 186 š. Ul. Svevo 77 378 123 336 89 355 70 376 129 332 187 š. Bergamas 66 367 120 320 81 359 78 3G1 66 367 188 š. sv. Just 90 319 102 316 98 323 75 333 92 323 201 š. Slataper 90 405 134 363 108 388 ICO 388 108 387 202 š. Slataper 91 417 145 374 107 403 54 454 99 416 203 š. S. Laghi 99 440 136 410 136 412 111 436 82 470 204 Pr. Sartorio 68 345 313 105 117 208 68 347 79 340 221 š. Slataper 74 352 109 324 108 323 70 352 94 336 222 š. Slataper 82 326 123 287 91 321 93 311 321 98 311 š. Ul. Svevo 98 415 130 394 112 404 91 422 153 371 329 boln. Maddalena 38 67 38 75 39 73 31 77 40 71 334 š. S. Laghi 93 394 162 320 107 331 106 383 93 404 349 š. Morpurgo 84 363 118 335 98 356 75 375 137 323 2 š. Marchi 60 378 95 347 90 347 74 359 119 323 7 o. v. Istrska ul. 87 388 115 367 99 379 78 388 80 392 12 rekr. Saba 83 333 91 348 83 333 62 354 144 285 16 š. sv. Just 66 259 48 276 77 246 66 253 138 195 17 š. sv. Just 104 415 98 429 110 405 86 435 219 316 100 š. Marchi 91 492 111 476 142 446 92 491 134 449 101 š. Marchi 93 343 111 329 112 329 84 354 112 337 126 rekr. Gentilli 111 505 129 501 163 464 124 496 139 493 167 š. Ul. Svevo 92 365 106 357 105 361 78 371 290 252 189 o. v. Istrska ul. 76 412 95 400 92 402 82 410 105 393 190 š. Marchi 91 440 109 437 114 430 102 442 129 418 191 š. D. Chiesa 97 383 137 313 81 363 79 367 97 355 192 š. D. Chiesa 60 317 99 282 72 307 65 310 50 331 193 š. D. Chiesa 67 418 138 354 91 403 75 416 91 405 194 š. D. Chiesa 89 344 125 309 103 336 62 371 79 362 195 o. v. Ul. P. Bianco 105 523 165 476 131 510 109 522 125 510 196 o. v. Ul. P. Bianco 87 433 160 372 102 429 83 451 81 451 197 š. Ul. Fianona 83 476 132 449 94 481 92 479 1C9 475 198 š. Ul. Fianona 87 482 137 443 120 456 67 498 112 468 199 š. S. Laghi 70 279 107 247 62 287 64 289 44 304 200 š. Bergamas 102 363 113 358 106 360 84 376 102 363 249 š. sv. Just 81 321 98 316 95 310 69 330 105 300 303 š. sv. Just 69 394 111 359 91 386 76 394 99 377 315 š. Ul. Svevo 106 469 98 478 130 452 86 486 199 384 330 š. Marchi 107 419 131 400 109 416 109 419 160 379 354 š. Ul. Svevo 77 402 100 380 94 383 94 389 153 331 355 ob. v. Istrska ul. 51 270 58 272 72 257 59 264 78 250 362 š. sv. Just 65 379 82 370 79 366 75 364 132 321 380 š. sv. Just 62 339 94 313 93 315 68 334 108 308 Izidi referendumov po posameznih voliščih VOLIŠČE ZAKON COSSIGA dosmrtna! JEČA I OROŽNI LIST SPLAV (Radikalci) SPLAV (Gibanje 1 za življenje) I 1 DA I NE j 1 DA I NE 1 DA | NE I DA | NE 1 °A 1 NE 1 SV. IVAN - PODLONJER - LONJER 68 š. Suvich 71 456 112 419 104 428 69 460 164 371 149 š. Grego 82 338 108 316 96 330 69 340 130 298 155 š. Grego 88 318 61 340 62 340 88 311 111 299 214 š. Stossich 71 399 208 265 89 391 78 391 67 403 239 š. Prešeren 112 405 154 373 141 377 119 403 108 425 240 š. Prešeren 89 469 161 404 122 436 111 443 110 454 241 š. Grego 114 416 183 362 139 406 105 433 135 416 242 š. Filzi 57 351 96 313 85 320 71 334 90 322 243 š. Grego 108 403 140 376 117 395 89 419 149 371 2U š. Filzi 91 312 103 311 112 307 74 339 104 316 21' š. Župančič 35 363 127 339 95 362 81 372 123 338 246 š. Župančič 105 384 127 365 118 379 98 393 132 366 247 š. Slomšek 72 306 100 285 94 286 79 290 88 292 248 š. Codermatz 51 195 61 186 58 188 43 202 70 177 3f3 š. Filzi 79 339 112 311 104 312 71 338 132 290 317 š. Grego 101 452 142 413 101 449 95 455 102 450 331 bol. Gregoretti 20 23 19 20 16 27 18 22 17 24 332 bol. Gregoretti 6 26 8 24 4 27 8 24 16 18 336 š. Filzi 66 336 122 288 85 324 68 332 98 311 353 š. Codermatz 85 ‘ 407 90 410 89 402 74 419 161 343 357 š. Grego 85 376 119 347 100 360 92 369 119 354 364 Umobolnica 42 41 44 35 42 39 39 42 46 35 367 bol. Gregoretti 18 16 18 14 15 19 17 18 19 15 368 bol. Gregoretti 12 22 13 20 9 24 12 23 9 23 369 Umobolnica 6 10 7 10 6 9 5 11 6 13 Volišče v Boljuncu SV. ANA - NASELJE SV. SERGIJA 4 š. Ul. Manli 87 366 129 326 91 364 86 359 116 338 9 š. Ul. Manli 80 455 117 420 129 415 91 448 129 413 19 š. Visentini 174 558 233 515 186 560 147 586 139 601 <5 š Visentini 105 351 136 319 123 334 81 372 114 343 52 ob. vr. Altura 112 513 166 477 168 469 117 516 116 528 73 š. Rossetti 109 419 165 368 125 408 80 449 114 428 76 š. Caprin 103 510 166 463 131 488 99 517 118 509 81 š Ciril in Metod 79 408 121 377 132 366 85 402 102 396 88 š. Foschiatti 96 471 183 396 147 432 113 455 119 463 167 š. Fosclliatti 59 333 103 285 100' .293: 60 334 . 88 , 305 295 o. v. Ul. dell'Acqua 52 214 83 102 56 ’ 214' 64 2(0 '47 rekr CoboOj 66 393 125 33» 83 '381 58 4 Z m | DA J NE j OBČINA GORICA 1 Ul. Cappuccini 10 91 420 116 399 92 425 61 450 154 361 2 Ul. Mascagni 9 80 412 106 389 93 398 82 410 174 325 3 Ul. Mascagni 9 Ul. Codelli 16-A 76 485 97 464 124 438 89 458 165 384 4 81 817 112 390 94 406 54 433 153 341 5 Ul. Mascagni 9 48 276 72 255 69 261 50 272 111 210 6 Ul. Codelli 16 43 307 70 287 57 295 38 305 142 209 7 Ul. Leopardi 3 68 264 92 244 88 251 61 271 140 ?97 8 Ul. Leopardi 3 79 424 117 385 104 398 67 423 154 344 9 Ul. Diaz 22 68 425 72 421 64 433 57 425 209 281 10 Korzo Verdi 17 51 313 65 305 69 298 32 329 106 2(53 11 Ul. Svevo 5 71 284 91 238 74 288 62 289 130 228 12 Ul. Svevo 5 54 199 54 2C0 51 201 40 214 72 185 13 Korzo Verdi 17 54 180 47 194 53 192 52 185 76 170 14 Ul. Cappuccini 10 113 437 158 400 155 399 108 444 158 395 15 Ul. Cappuccini 10-A 112 471 150 433 142 442 112 469 193 399 16 Ul. Svevo 5 97 403 119 389 117 389 89 408 146 366 17 Ul. Diaz 22 65 336 64 343 81 323 66 334 143 263 18 Ul. Virgilio 2 73 288 80 283 88 279 63 299 136 230 19 Ul. Virgilio 2 77 371 99 354 109 340 85 350 129 321 20 Ul. Boschetto 20 84 298 116 236 89 293 51 325 120 266 21 Ul. Brig. Pavia 47 84 359 60 386 74 367 56 384 183 265 22 Ul. Gramsci 2 81 335 106 310 95 317 84 331 82 341 23 Korzo Verdi 17 53 178 57 175 51 180 38 185 70 162 24 Ul. Cappella 7 101 311 109 306 119 293 75 336 160 262 25 Korzo Verdi 17 71 273 84 261 83 263 65 280 121 223 26 Trg Medaglie d'oro 2 54 223 78 201 66 214 48 216 100 178 27 Trg Medaglie d’oro 2 86 381 109 359 98 369 88 369 184 289 28 Ul. Orzoni 1 95 425 108 415 97 427 64 450 185 339 29 Ul. Codelli 16 125 407 133 407 117 418 96 436 208 341 30 Ul. Campagnuzza 99 368 71 403 90 390 66 404 157 313 31 Ul. Campagnuzza 82 371 92 365 89 377 53 405 128 339 32 Ul. Brig. Avellino 52 293 74 277 86 264 54 292 105 215 33 Ul. Udine 18, Ločnik 75 507 104 482 103 486 80 505 199 398 34 Ul. Udine 20, Ločnik 86 375 84 374 77 384 53 403 208 263 35 Podgora 80 410 142 348 103 382 75 407 89 400 36 Podgora 61 293 95 269 80 282 56 293 81 285 37 Pevma 85 388 165 314 86 398 71 407 112 380 38 Ul. Rismondo 12 72 398 93 385 67 409 35 434 222 257 39 Ul. Leopardi 1 78 406 113 375 92 393 80 395 160 322 40 Ul. Cappella 7 78 382 125 342 105 359 72 390 157 317 41 Ul. Mascagni 9 81 387 110 370 103 377 83 392 149 325 42 štandrež 1C4 453 129 435 125 442 81 489 126 455 43 Ul. Udine 20. Ločnik 116 553 180 496 160 513 101 558 178 501 44 Ul. Gramsci 2 84 387 105 368 92 384 80 388 160 316 45 Ul. Orzoni 1 101 376 123 353 124 351 77 384 174 319 46 Ul. Cappella 7 83 378 108 361 107 360 94 376 172 301 47 Ul. Cappuccini 10 52 253 70 242 50 261 44 262 99 217 48 Korzo Verdi 17 71 321 85 299 85 303 66 314. 120 261 49 Ul. Diaz 5 21 71 27 67 23 72 16 75 72 23 50 Ul. V. Veneto 171 21 76 21 76 18 81 18 80 56 41 51 Ul. V. Veneto 155 10 39 15 36 4 43 6 43 15 37 52 Ul. V. Veneto 174 42 44 39 40 39 44 32 52 36 47 53 Ul. Žara 17 92 440 119 423 122 422 88 447 139 403 54 Ul. Boschetto 20 61 313 78 300 70 321 62 313 121 254 55 Ul. Matteotti 14 83 367 103 356 118 337 77 375 117 337 56 Ul. Mascagni 9 83 278 89 274 82 277 56 300 88 277 57 Ul Mascasni 9 118 376 138 364 140 368 73 427 135 370 58 Ul. Bersaglieri 90 523 119 493 96 522 93 520 259 365 59 Ul. Codelli 16 A 75 389 86 377 72 397 66 392 167 291 60 Ul. Leopardi 1 64 291 72 286 72 283 48 304 104 252 61 Ul. Cappuccini 10-A 112 471 145 450 143 446 96 483 155 442 62 Štandrež 81 456 168 375 88 453 81 460 114 439 63 Ul. Codelli 16-A 76 419 106 393 120 377 90 406 127 371 64 UUV.. Veneto 171 18 87 **M*-*J 9g i 17 88 32 74 65 Ul. Brig. Avellino 4 82 292 ^ • 96 270 101 273 92 280 170 266 66 'Ul. Mascagni 9-A 75 _ 475. 129 430 107 449 102 452 150 409 67 Ul. Boschetto 20 62 251 53 266 42 274 47 262 116 204 OBČINA STEVERJAN 1 Števerjan 80 U0 127 373 99 394 79 425 186 331 OBČINA DOBERDOB 1 Doberdob 2 Jamlje 90 488 41 234 272 319 110 174 106 479 47 237 82 491 30 252 OBČINA SO VOD NJE 1 Sovodnje, občina 101 457 181 387 113 450 89 477 2 Sovodnje, šola 80 403 163 331 110 375 89 397 128 70 471 219 118 463 127 368 POKRAJINA TRST REFERENDUM DA NE GLASOVI % GLASOVI % ZAKON COSSIGA 32.8^3 18,0 149.693 82,0 DOSMRTNA JEČA 49.260 26,7 135.396 7A3 OROŽNI LIST 40.480 22,0 143.805 78,0 SPLAV (Radikalci) 31.509 17,3 150.624 82,69 SPLAV (Gibanje za življenje) 46.420 25,1 138.639 74,8 POKRAJINA GORICA REFERENDUM DA NE GLASOVI % GLASOVI % ZAKON COSSIGA 14.603 15,3 80.757 84,7 DOSMRTNA JEČA 27.377 28,5 68.837 71,5 OROŽNI LIST 17.556 18,25 78.638 81,7: SPLAV (Radikalci) 13.072 13,7 82.081 86,3 SPL AV (Gibanje za življenje) 26.559 27,5 69.982 72,5 IZIDI REFERENDUMOV V OBČINAH BENEŠKE SLOVENIJE IN KANALSKE DOLINE OBČINA ZAKON COSSIGA DOSMRTNA JEČA OROŽNI LIST SPLAV (Radikal.) SPLAV (Gibanje) DA NE DA NE DA NE DA NE DA NE • Ahten 273 1.107 240 1.176 240 1.170 224 1.153 495 920 Bardo 118 502 122 495 106 515 106 507 * 197 411 Čedad 1.215 6.227 1.432 6.087 1.351 6.171 1.111 6.273 2.675 4.867 Čenta 925 4.788 1.103 4.617 948 4.805 840 4.890 1.902 3.942 Dreka 74 221 55 229 46 239 33 247 146 148 Fojda 324 1.594 369 1.567 295 1.637 265 1.620 705 1.231 Gorjani 82 324 78 345 71 343 52 347 165 248 Grmek 101 364 99 362 70 390 67 392 152 312 Naborjet - Ovčja ves 115 562 96 596 104 583 111 559 263 417 Neme 294 1.538 317 1.515 243 1.601 279 1.541 644 1.195 Podbonesec 205 .833 141 904 139 911 147 896 439 609 Praprotno 116 488 92 518 99 523 76 520 206 409 Rezija 196 704 187 716 185 726 160 730 440 482 Sovodnje 121 461 102 484 87 492 72 504 260 330 Speter 213 1.038 230 1.036 217 1.043 180 1.079 385 890 Srednje 122 307 108 315 84 330 99 311 175 252 Sv. Lenart 163 586 129 619 125 623 111 629 337 422 Tablja 278 1.291 275 1.300 257 1.322 286 1.258 462 1.083 Tavorjana 195 1.152 221 1.140 188 1.175 188 1.161 442 937 Tipana 126 538 104 556 101 567 86 575 276 400 Trbiž 625 2.821 655 2.825 659 2.830 616 2.835 1.029 2.456 Pokrajina Videm Pokrajina Pordenone REFERENDUM DA NE GLASOVI % GLASOVI % ZAKON COSSIGA 26 098 15,6 163.306 86,6 DOSMRTNA JEČA 33.809 2q3 133.010 79,6 OROŽNI UST 27026 15,8 163.656 «62 SPLAV 1 Radikalci) 21255 12,6 167 MS 876 SPLAV(Gibanje za življenje) 55.606 32,6 115.886 67,6 REFERENDUM DA NE GLASOVI % GLASOVI % ZAKON COSSIGA 50566 155 275 035 86,5 DOSMRTNA JEČA 63.052 132 265.041 80,8 OROŽNI LIST 52210 15,9 276.063 86,1 SPLAV IRadikalci) 44 648 1*8 278 696 86,2 SPLAV IGibanje za življenje) 108 002 3*8 221.072 67,2 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 20. maja 1981 KOLESARSTVO 6. ETAPA «GIRA DTTALIA* • . ' 1 r j -> Saronni že drugič uspešen Zopet je zmagal v končnem sprintu - Moser je ie s pomočjo «fotofinisha» osvojil drugo mesto in obdržal roza majico RODI GARGANICO - Giuseppe Saronni je včeraj osvojil že drugo etapno zmago na tem «Giru». Zmagal je v končnem sprintu večje skupine kolesarjev, ni na mu uspe lo odvzeti Francescu doserju roza majice. Le ta se je namreč uvrsti) na drugo mesto in je, čeprav le za šest sekund, ohranil prvo mesto na skupni lestvici. Za določitev drugouvrščenega pa je bil potreben »fotofinish*. Moser in Švicar Demierre sta namreč skoraj istočasno privozila na cilj in najprej so drugo mesto dodelili Švicarju, tako da je Saronni že oblekel roza majico. Po dodatnem prgverjenju «fotofinisha» pa so sodniki le dodelili Moserju drugo mesto in tako je moral Saronni roza majico tudi sleči. Če izvzamemo to, na trenutke kar smešno posebnost, pa je bila tudi včerajšnja etapa povsem . . dolgočasna, kot so bile sicer, resnici na ljubo, v glavnem vse dosedanje etape. Letošnji «Giro». na katerem se še kako pogreša odsotnost tujih asov kot Hinaulta, nekaterih Belgijcev in Nizozemcev, se je, žal, spremenil v «Giro Saronni -Moser*. Doslej najzanimivejše je bilo, kako sta ta dva kolesaria vozila, kaj sta si no dirki rekla in «prerekla». V s; ostalo na letošnji dirki se je doslej sukalo v senci dveh italijanskih kolesarjev Vse etape so se doslej v glavnem končale s končnimi sprinti, pri čenigr je bil seveda Saronni favorit. Upati je le, da se bo odslej dirka le nekoliko razživela, nasprotno bi bilo res vprašljivo, če je bilo sploh »umestno* prirediti tako tekmovanje. «Dirka miru« VARŠAVA — Belgijec Erič Staes je osvojil 11. etapo amaterske kolesarske «Dirke miru* Walbrzych -Opole od 192 km Sovjet Zagredinov je ohranil prvo mesto na skupni lestvici. TENIS Mednarodni) prvenstvo Italije Jugoslovan Ostoja nepričakovano izločil Čehoslovaka Šmida Marko Ostoja je poskrbel za naj večje presenečenje v prvem kolu mednarodnega teniškega prvenstva Italije. Ostoja je namreč premagal Čehoslovaka Tomasa Šmida s 3:6, 6:3, 6:1 in bo danes v šestnajstini finala igral proti rojaku Franulo-vicu. OSTALI IZIDI 1. KOLA Vilas (Arg.) - Kirmayr (Braz.) 6:2, 6:3; Taroczy (Madž.) - Cancel-lotti (It.) 6:2, 6:2; Gerulaitis (ZDA) Bertolucci (It.) 6:3, 6:4; Taygan (ZDA) - R. Meyer (ZDA) 6:2, 7:5' A. Panatta (It.) - Urpi (Šp.) 6:2 6:1; Tom Gullikson (ZDA) - Nasta se (Rom.) 7:6, 6:4; Dibbs (ZDA) -Portes (Fr.) 6:1, 6:3; Lendl (ČSSR) - Ocleppo (It.) 6:2, 6:1; McNamee (Avstral.) - Alexander (Avstral.) 6:4, 6:4. NOGOMET VRSTNI RED na cilju 5. eta pe Marina di S. Vito — Rodi Garganico (180 km): 1. Giuseppe Saronni 5.0250” (odb. 30”) 2. Francesco Moser z istim časom (20”) 3. Serge Demierre (Šv.) (10”) 4. G. Battista Baronchelli 5. Silvano Contini 5. Knut Knudsen (Nor.) 7. Claudio Torelli 8. Leonardo Mazzantini 9. Alfredo Chinetti 10. Tommi Prim (Šved.) 11. Enrico Maestrelli 12. Miguel Lasa <šp.) 13. Alfio Vandi 14. Gregor Braun (ZRN) 15. Franco Conti 16. Claudio Bortolotto 17. Fiorenzo Aliverti 18. Mario Beccia 19. Bruno Leali 20. Stefan Mutter (Švi.) 21. Joseph Fuchs (Švi.) Povratna tekma pokala UEFA Za Ipswicb danes gola formalnost? AMSTERDAM — Nizozemsko moštvo AZ ’67 in angleški Ipsvvich bosta danes igrala povratno finalno srečanje pokala UEFA. V prvi tekmi so zmagali nogometaši lpsvvicha RIM — Mladi, 20-letni Jugoslovan | kar s 3:0 in skoraj neverjetno je, da bi Nizozemci danes lahko nadoknadili to razliko v golih. Ne samo to: trener AZ '67 ima tudi dokaj težav pri sestavi moštva, ki bo danes stopilo na igrišče. Branilec Van Der Meer je namreč poškodovan, pa tudi najboljši strelec Kist ni še nared po poškodbi Ipsvvich pa teh težav nima in bo igral v najboljši postavi. Ekipi bosta drevi najverjetneje i-grali v naslednjih postavah: AZ '67 ALKMAAR: Treytel; Reyn-ders, Spelbos, Metgod, Hovenkamp; Arntz, Peters, Nygard, Jonkers, Welzl, Tol. IPSVVICH: Cooper; Mills, Osman, Butcher, McCall: Wark, Thijssen, Muhren; Gates, Mariner, Brazil. LESTVICA po 5. etapi: 1. Francesco Moser 26.8’51” 2. Giuseppe Saronni z zaost. 6” 3. Gregor Braun (ZRN) 24 4. Godi Schmutz (Švi.) 52” 5. Serge Demierre (Švi.) 56” 6. Josef Fuchs 59” 7. Roberto Visentini ITI” 8. Fiorenzo Aliverti 1’12” 9. Dietrieh Thurau (ZRN) 1’12” 10. Knut Knudsen (Nor.) 1T2” 11. Giovanni Battaglin 1’15” 12. Beat Breu (Švi.) 1’21” 13. Enrico Maestrelli l’2t” 14. Silvano Contini 1’2G” 15. Tommy Primm (Šved.) 1’27” 16. Bruno Leali 1’2S” 17. Alfredo Chinetti 1’31” 18. G. Battista Baronchelli 1’31” 19. Valerio Lualdi 1*37’* 20. Alessandro Pozzi 1’37” 21. Claudio Bortolotto 1’39” 22 Vladimiro Panizza 1’39” 23. Mario Beccia 1’iV’ 24. Alfio Vandi 1’44” 25. Giuseppe Faraca 1’44” itd. Danes, v sredo. 20. majalaka fiolesarje- šest^etapa: start bo vRodi Garganicu, cilj v Bariju, proga bo dolga 2J8 km. lvl 9H- tol r: _________ MIN1BASKET SLOVENSKA INTERLIGA Borovci in Sežanci za 1. mesto Razburljive tekme tudi v nedeljo v Nabrežini - V soboto na «Prvem maju» v Trstu sklepni turnir s finalnimi sreianji od 1. do 5. mesta Saronni in Moser včeraj na častnem odru (Telefoto AP) Tudi z drugim kolom slovenske in-terlige v minibasketu, ki jo prireja ŠZ Bor, smo lahko zadovoljni glede nastopov naših mladih minikošar-kašev. Že po prvih tekmah v Sežani je bilo razvidno, da je tehnična raven dokaj visoka in da so si skoraj vse ekipe enakovredne. Te izenačenosti pa ni bilo v Nabrežini, saj so se vse tekme končale z visokimi razlikami. SPORED TEKEM Polet — Kontovel 63:29 (35:7) POLET: Hrovatin, Kocman 31, Kerpan 14, škerlavaj 10, Čebulec 2, Dolhar 6, čač, Andolšek, Ciani. KONTOVEL: Cingerla 8, Sterni 10, Pertot, Ban, Pertot I. 2, A. Pertot, Husu, Rupel, Compare x, Gruden 8, Danieli. SODNIK: Raseni. Tekmo je praktično odločil Kocman, ki je bil za Kontovelce neustavljiv. Med poraženci je dobro zaigral Sterni. Sokol — Bor 18:43 (12:20) SOKOL: Terčon, Venier 2, Stanis-sa R., I. Stanissa, A. Škerk 4, D. Škerk 4, Carli 4, Peric 4, Zoreančig. BOR: Lokar 10, Kovačič 6, Ma-tera, Barut, Lippolis L. 12, P. Lip-polis 2, Mosetti 4, Žetko 6, Šik, Pertot 3. SODNIK: Vremec. liilliiiliiiiiiiiinmiiiitiiiliniiiiiillimiilllliiiMiiHiiitiii NAMIZNI TENIS iimtHimiiHimfilliiilt....... PO DRŽAVNEM PRVENSTVU V SEN1GALLII ŠTIRJE NASLOVI ZA IGRALKE KRASA Poleg tega so osvojile eno srebrno in pet bronastih kolajn ZA TURNIR MC V GORICI Še je možnost vpisa VI. turnir Mladinskega centra, ki se že tradicionalno odvija v slovenskem dijaškem domu v Gorici vrsto let, bo letos od zadnjih dni maja do 13. junija. Zato so organizatorji turnirja rok vpisa podaljšali še na ta teden. Doslej se je prijavilo precejšnje število ekip v konkurenci moške odbojke (osem ekip) ter moške košarke. Poleg tega turnir zaobjema še namizni tenis, žensko košarko in odbojko. Organizator vabi zainteresirane skupine, nsu se čimprej javijo in sicer na naslov: ZSŠDI — Ul. Malta 2 - Gorica telefon 33029. Po navdušujočih soootnih dosežkih v drugi kategoriji (državni naslov Sonje Doljak med posameznicami in dve bronasti koiajni v ženskih, oziroma v mešani;, dvojicah), niti nedeljska tekmovanja v absolutni kategoriji v okviru italijanskega namiznoteniškega prvenstva v Senigalii niso bila nič manj skopa z uspehi, ki sta jih dosegli Kra-sovi igralki Sonja Doljak in Damjana Sedmak. S kakovostnega in torej prestižnega vidika je nedeljski nastop prinesel celo največja zadoščenja. V ženskih absolutnih dvojicah sta Doljakova in Sedmakova potrdili, da njun nezadržen tehničen vzpon ne pozna mejajnje redke italijanske dvojice se jima lahko postavijo NOGOMET ............mr.................M.............................n....""....,,.."..".",........ MLADINSKE ENAJSTERICE NA POLETNIH TURNEJIH Za pokal Pacco Primor je - Kras 2:2 Visoki porazi naših moštev v tekmah za razne pokale Naraščajniki POKAL PACCO Primorje — Kras 2:2 (1:2) I Giovanni 0:1; Primorje - Kras 2:2; Opicina Supercaffe prosta. LESTVICA SKUPINA D: San Giovanni 4, | V dertriju m » m P™«k» en«; |*" »*«*» * »terici Primorja in Krasa razšli pri neodločenem izidu, ki js v bistvu najpravilnejši izid tega srečanja, v katerem so se v prvem delu igre izkazali bolj krasovči, ki so celo vo dili z dvema goloma razlike. Tik Pred koncem prvega polčasa pa so Prosečani zmanjšali izid s Pečarjem in v drugem delu igre so se morali zelo potruditi, da so odnesli * igrišča neodločen izid. IZIDI 17.5. SKUPINA C: Costalunga - Liber-tas 4:1; Vesna - Campanelle 2:1; E ortitudo prost. LESTVICA SKUPINA C: Costalunga 4, Vesna In Fortitudo 3, Libertas in Campanelle 1. SKUPINA D: Inter Trieste - San Najmlajši POKAL ACOUAVITA Primorje — Triestina 0:4 (0:1) PRIMORJE: Micheli, Malalan, Nabergoj, Verša, Zancolich, Celea, Kemperle, Simaz, Kapuano, Comino in Marcuzzi. Proti premočni Triestini so najmlajši predstavniki Primorja izgubili kar s štirimi goli razlike. Izid tega srečanja pa je vsekakor prestroga kazen za rdeče-rumene, ki so bili enakovredni nasprotniku ves prvi polČBS, ko so Tržačani vodili le z golom razlike, ki je padel tudi zaradi negotovosti vratarja Mi-chelija. V nadaljevanju pa je pre- NOGOMET ZA OBSTANEK V A LIGI DVAJSET MOŽNOSTI Tudi Udinese v nevarnosti Kolo pred zaključkom prvenstva italijanski A ligi je položaj na epu lestvice tako zapleten, kot le malokdaj doslej. Zaradi kompleksno-ti vprašanja, kdo bi lahko po tre-lutnem položaju na lestvici izpadel, e italijanska nogometna zveza ob-avila pojasnilo, iz katerega izhaja, la je trenutno kar dvajset različnih 'ariant za rešitev ali obstanek te-!a ali onega prizadetega društva, 7 teh dvajsetih variantah je Como obsojen* na nazadovanje kar šest-trat, Brescia petkrat, Udinese štirikrat, Avellino trikrat in Ascoli Ivakrat. Oglejmo si nekoliko podrobneje hožnostl našega deželnega prvoll-?aša, Udineseja, c’’ se reši, oz. na-mduje: L možnost: če Como ali Udinese obstaneta pri 23 točkah, izpade Udi nese; 2. možnost: če pri 24. točkah ob staneta Udinese in Brescia ali Udi bese in Ascoli, izpade Udinese; 3. možnost: če obstanejo pri 24 »očkah tri ekipe in bodo to Udinese, Ascoli in Como, izpade Udinese; 4. možnost: če obstanejo pri 24 točkah štiri ekipe: Videmčani ne na žadu je jo; 5. možnost: če obstane pri 25 točkah pet ekip, ne grozi Videmčanom nobena nevarnost. Brazilija uspešna tudi proti ZRN ZRN — Brazilija 1:2 STUTTGART — Nogomelna reprezentanca Brazilije uspešno nadaljuje svojo turnejo po Evropi. Brazilci so namreč sinoči v prijateljski tekmi premagali tudi ZRN z 2:1 (0:1). RIM - Od 23. maja do 3. junija bo v ZRN na sporedu evropsko mladinsko nogometno prvenstvo. U deležila se ga bo tudi italijanska reprezentanca, ki bo jutri in v petek trenirala v Milanu, nato pa bo odpotovala v Duisburg. Italijani bodo 25. maja igrali s Franciji, 27. maja z Bolgarijo, 29. maja pa z Dansko. Finalna srečanja bodo 1„ 2. in 3. junija. moč Tržačanov prišla na dan in vratar Primorja je moral še trikrrt pobrati žogo iz mreže. IZIDI 17.5. SKUPINA A: Primorje - Triestina 0:4; San Luigi for you - Blue star 3:4; Ponziana prosta. LESTVICA Triestina 4, Primorje 3, Blue star in San Luigi for you 2, Ponziana 1. SKUPINA B: Breg - Muggesana 0:2; Roianese - Fortitudo 0:3; San Luigi for you - Campanelle prek, LESTVICA Roianese, Fortitudo in Muggesana 4, Campanelle in Breg 1, San Luigi for you 0. Začetniki POKAL MAYER Primorje — Muggesana 0:5 (0:2) PRIMORJE: Luksa (Zadeu), De Bernardi, Umek, Daneu, Micheli, Baionat, Glavina, Sardoč, Kralj (Grmek), Faggin in Grando. Iz samega izida srečanja je razvidno, da je zmaga miljske ekipe povsem jasna in zaslužena. Prosečani so se zaman upirali boljšemu nasprotniku, ki je predvsem v drugem delu igre popolnoma nadigral rdeče-rumene, ki so igrali tokrat v zelo okrnjeni postavi. IZIDI 17.5. SKUPINA D: Breg - Don Bosco 1:2; Domio - Rosandra 1:0; Primorje - Muggesana 0:5. LESTVICA Muggesana, Domio in Don Bosco 5, Primorje 1, Rosandra in Breg 0. Cicibani San Vito — Primorje 4:0 (2:0) PRIMORJE: Gherbassi, Kralj, U-mek, Grmek, Štoka, Taučer, Gre-goretti (P. Štoka). Brez standardnega vratarja so Prosečani v gosteh visoko izgubili proti sicer solidni ekipi San Vito. Toda kljub porazu so se Prosečani dobro borili, zaradi česar zasluži jo tudi vsi pohvalo. IZIDI 16.5. SKUPINA C; San Vito - Primorje 4:0; San Luigi for you - Breg 0:3; Chiarhola prosta. LESTVICA San Vito in Chiarbola 4, Breg 3 Primorje 1, San Luigi for you 0 POKAL ALTIPIANO V okviru pokala Altipiann, ki ga organizira Polisportiva Opicina, je prosvško Primorje v otvoritveni tekmi, katero je igralo proti ekipi Opicina Supereaffč izgubilo s kar 5:1. Edini gol za Prosečane je dal Persi. Primorje, ki je ob priliki igralo brez nekaterih standardnih igralcev, je stopilo na igrišče v postavi: Babuder, Tomizza, Milič, Grmek, Sugan, Husu, Pertot, Persi, Cauzer, Mikuš in Rustja. ZAČETNIKI Breg - S. Vito 0:2 (0:1) »TURNIR STEFANICH« Ga:cvci zasluženo 0 premagali Olimpio Geja — Olimpia 2:0 (2:0) GAJA: Adamič, Kalc, M. Grgič, Križmančič, Gabrielli, Vrše (Stran šqak), B. Grgič (M. Rismondo), Villalta, Rustja, Salvi (Ghezzo), B. Rismondo. S klasičnim izidom so gajevci odpravili še zadnjo oviro tega turnirja. Čeprav niso zaigrali najbolje, so si zmago, zlasti po prikazani 1 služili. I po robu. Že sta v četrtfinalu slo-, venski igralki naleteli na izkušeni in afirmirani par Valente Bocale. Po ogorčenem boju =ia krasovki slavili s 3:2 in si tako zagotovili kolajno. V polfinalu jima južni tirolski par Santifalier Putzer ni povzročal nobenih težav in naši za stopnici sta se z blestečo zmago 3:0 (11, 18, 21), prebili v finale. Tu pa sta naleteli na tržaški kolegici .Cergol, ki je trenutno daleč najboljša igralka v Italiji in F.ccar-di ter kljub zagrizenemu odporu sta Doljakova in Sedmakova klonili s .3:1 (17, 12, -15, 18). Osvojitev srebrne kolajne in torej naslova državnih absolutnih podnrvakinj pa predstavlja izreden dose/Ak za 17-letni športnici «,*« t> ■ i . v. t V tekmovanju posameznic so 16 najboljših igralk porazdelili v dve skupini po osem. Krasovi igralki sta bili uvrščeni v isto skupine in v neposrednem obračunu je slavila Doljakova z gladkim 3:0. V ostalih šestih srečanjih pa je Doljakova premagala Scartonijevo s 3:1, Bo-calejevo s 3:0, Ronzonijevo s 3:1 in Massinijevo s 3:1, izgubila pa je proti Stucchijevi z 0:3 in proti sicer odlični Strinovi z 2;3. Sedmakova pa je podlegla le še Strinovi z 1:3, gladko pa je odpravila Stuc chijevo s 3:1. Bocale is vo s 30, Ronzonijevo s 3:0, Massinijevo s 3:0, in Scartonijevo s 3:1. Doba kova je tako bila druga v skupini in se je pomerila s Santifailerjevo za vstop v finale, kar- pa se ji spričo utrujenosti ni posrečilo tv nekaj urah je odigrala kar 29 setov v igri posameznic) ie se je morala zadovoljiti s četrtini mestom. Sedmakova se je kot tretje-uvrščena v skupini pomerila z Ma-sio in je zaradi poraza pristala na 6. mestu! Točke na tem tekmeva nju so nato s 50-odstotaim povečanjem prišteli točkam, ki so jih igralke zbrale na vseh državnih turnirjih. Zmagala je Tržačanka Marina Cergol, ki je tako postala nova državna prvakinja, sledijo ji Strino, Santifalier, Scartoni. Sonja Doljak je peta, Damjana Sedmak pa šesta. Res odlična uvrstitev slovenskih zastopnic, ki sta še v lanski sezoni nastopali '■ tretji ka tegoriji v letu dni pa sta se pre bili v sam državni vrh. Skupni izkupiček Krasa na italijanskem mladinskem in absolutnem prvenstvu je res izreden: o-svojil je štiri državne naslove, eno srebrno in pet bronastin kolajn GIMNASTIKA RIM — Za sovjetsko sta prispeli v Rim tudi gimnastični reprezentanci Bolgarije in ČSSR, ki se bosta v soboto in nedeljo udeležili evropskega prvenstva. VESLANJ be en polčas se je Sokol upiral borovcem, ki pa so se nato razigrali in zanesljivo zmagali. Pri Boru se je v obrambi izkazal Kovačič, pri Sokolu pa Peric. Kraški zidar B — Kontovel 61:24 (38:8) KRAŠKI ZIDAR SEŽANA B: O-zbič 20, Ferfolja 12, Renčelj. Peric 7, Bemetič 4, Svetina 4, Novak, Nali 2, Ritavec, Bizjak 12. KONTOVEL: Cingerla 5, Sterni 7, A. Pertot 2, Ban, I. Pertot, Husu, Gruden 6, Kompare 2, Rupel, Baracci, Danieli. SODNIK: Terčon. Lahka zmaga Kraškega zidarja, ki je tokrat zelo dobro igral. Pri zmagovalcih bi poleg Ozbiča omenili tudi Ferfoljo, pri Kontovelcih pa Cingerleja in Grudna. LESTVICA PO 1. DELU SKUPINA A Bor 4, Sokol 2, Kraški zidar Sežana A 0. SKUPINA B Kraški zidar Sežana B 4, Polet 2, Kontovel 0. POLFINALE Bor - Polet 59:19 (22:12) BOR: Lokar 13, Kovačič, L. Lippolis 20, P. Lippolis 2, Žetko 9, Mosetti 6, Pertot 4, Šik, Matera 1, Barut. POLET: Kerpan 4, Kocman 8, Škerlavaj 3, Čač. Čebulec, Andolšek, Hrovatin 4, Dolhar, Ciani. SODNIK: Perini. Po zmagi nad Poletom je bil Bor prvi finalist interlige. Pri Poletu je bil zopet Kocman najboljši. Borovemu moštvu pa gre pohvala za prikazano agresivnost. Kraški zidar B — Sokol 51:22 (18:12) KRAŠKI ZIDAR SEŽANA B: O-zbič 25, Ferfolja 8, Renčelj 9, Peric, Bemetič 8, Svetina, Novak, Nali, Ritavec, Bizjak 10. SODNIK: Ušaj. Po zmagi nad Sokolom so se tudi Sežanci uvrstili v finale za 1. mesto. Končni izid pa je prehuda kazen za Nabrvžince, ki so bili Se-žancem večji del tekme enakovredni. Poleg neustavljivega Ozbiča, bi omenili dobro igro Carli ja in Ca-hariie pri Sokolu. V soboto na «1. maju« Sklepni del bo v soboto na stadionu «1. maj*, takoj po osnovnošolski olimpiadi. SPORED FINALE ZA 5. MESTO ** iffirfc s*, a FINALE ZA 3. MESTO |7.00: P$et Sokol -,u FINALE ZA 1. MESTO 18.15: Bor — Kraški zidar Sežana B Sledi nagrajevanja in zakuska. Vse tekme bodo na «1. maju* v Trstu. LESTVICA STRELCEV Ozbič (Kraški zidar Sežana B) 72 (24 točk na tekmo); Kocman (Polet) 49: Luciana Lippolis (Bor) 42; Lokar (Bor) 33; Terčon (Sokol) 27; Kerpan (Polet) 26; Dolgan (Kraški zidar Sežana A) 24; Ferfolja (Kraški zidar Sežana B) 24; Ko-vačč (Bor) 22; Bizjak (Kraški zidar Sežana B) 22; Rešeta (Kraški zidar Sežana A) 20; Žetko (Bor) lf; Škerlavaj (Polet) 19 itd. Maks BALINANJE ’ - DREVI 5. KOLU V ponedeljek zvečer sta bila znana še preostala dva izida !. kola 1. zamejskega balinarskega prvenstva. V Nabrežini so si Opčine v velikem slogu zagotovile prvo srečanje s Sokolom. V drugem pa so domačini zaigrali veliko nrisebneje in zasluženo izenačili stanje. Na balinarski komisiji ZSŠDI pa so predstavniki društev obravnavali tekmo Polet - Gaja, ker je v vrstah Poleta v nasprotju s pravilnikom nastopil neregistriran igralec. Izid tekme je bil razveljavljen .if) Gn.ia je tako zmagala za zeleno mizo z 2:0. Po četrtem kolu tako vodijo RIM — V soboto in nedeljo bo v Vichyju velika mednarodna veslaška prireditev. Iigjija $g,je bpjpde-ležila z 12 posaijlfami.^ •IIIIIHiHimiMIIIMIIllliniHllllllllUllllllllllltllHIIIIIMUMUMtHIimilllliniMlIlHIlUIIIMIIMniMlIllllitt&tIHIII V OKVIRU PROSLAV OB DNEVU MLADOSTI Košarkarji Doma, Poleta in Kontovela med seboj Turnir bo v soboto v goriškem dijaškem domu V soboto bo na odprtem igrišču slovenskega dijaškega doma v Gorici košarkarski turnir, na katerem bodo nastopile tri slovenske članske ekipe, ki so v letošnjem letu nastopile v promocijskem prvenstvu. Turnir spada v okvir sobotnega srečanja med videmsko, tržaško in goriško mladino, ko bodo vsi skupaj proslavili 25. maj — dan mladosti. Pred proslavo, ki bo ob 20.30, se bodo med seboj spoprijele ekipe Poleta z Opčin, s Kontovela in domačega Doma. Mladinski center, ki organizira turnir, se je odločil za sistem igre »vsak proti vsakemu*. Prvo srečanje bo ob 15.30. Spoprijeli se bosta ekipi Kontovela in Poleta. Naslednje srečanje se bo začelo ob 17. uri, ko se bosta med seboj pomerili ekipi Poleta in domačega Doma. Poslednje srečanje med Kontovelom in Domom se bo. pričelo ob 18.30. Na žalost se ekipa Bora ni mogla odzvati vabilu organizatorjev zaradi prvenstvenih obveznosti. Sobotni turnir bo gotovo za naše gledalce lepa priložnost, da si ogledajo nekaj zanimivih srečanj. Vse tri ekipe bi morale namreč prikazati dobro košarko, saj bi morale biti sedaj, ko je promocijsko prvenstvo pri koncu, v dobri formi. Ekipe bodo nagradili ob zaključku proslave. Urnik srečanj:: ob 15.30 Polet - Kontovel; ob 17.00 Polet - Dom; ob 18.30 Kontovel - Dom. m. e. V SOBOTO V SOVODNJAH Otroški troboj Pozdrav pomladi Leto je naokoli in spet se bedo naši otroci srečali na atletskem troboju v Sovodnjah. ki bo v sobota, 23. maja, ob 15 uri. Na tekmovanju, ki mu že tradicionalno pravimb kar «Pozdrav pomladi*, bodo nastopili naši malčki od ŠD Iskra iz Ronk, otroci iz Doberdoba, mali športniki ŠD Sovodnje, ŠD Dom Gorica, ŠD Oton Župančič iz Šlandreža, PD Naš prapor iz Pevme in PD Briški grič iz Števerjana, kot gostje pa pripadniki novogoriškega «Partizana», TVD Partizan iz Bili, TVD Partizan Renče in TVD Partizan Dornberk. Osnovnošolci se bodo pomerili v teku na kratke proge, v lu-Čanju žogice ter v skoku v višino, otroci iz vrtca pa v poligonu. Vmes se bosta ekipi ŠD Sovodnje in PD Briški grič iz Števerjana srečali v igri »Med dvema ognjema*. Dejstvo, da bodo letos sodelovale kar štiri ekipe iz Obmejnih društev «Partizan», je dokaz popularnosti naše vsakoletne otroške prireditve in obenem porok, da bo sodelovanje športnih delavcev z obeh strani meje še tesnejša. -MUČ- na lestvici tri ekipe z enakim številom točk. IZIDA Sokol - Opčine 1:1 (0:13, 13:10); Polet - Gaja 0:2 (0:13, 0:13). LESTVICA Gaja, Opčine iri Kras 6, Sokol 5, Zarja 4, Gradina 3, Kraški dom in Polet 1. OBVESTILA ŠZ Sloga - planinski odsek vabi na predstavitev knjige dr. Rafka Dolharja »Moji kraškl sprehodi«, ki bo jutri, 21. t.m., ob 20.30 v prostorih Bazoviškega doma v Bazovici. • • • ŠK Kras, KD Kraški dom in KD Rdeča zvezda organizirajo za otroke od 4. do 12, leta starosti 2. spomladanski sprehod v naravo v nedeljo, 24. t.m. Zbirališče ob 8.20 pri trim stezi v Sateiu. V primeru slabega vremena sprehod odpade. igri v prvem polčasu, zaslužili. .............................0lllliiMllui«mitiilHiiuiuui|li«'ra.>.iiliililliiii...mi"........................u................. (SBaHBBB OB ZAKLJUČKU PRVENSTVA SKUPINEF2, AMATERSKE LIGE Breg in Kras od prvega do zadnjega kola Slaba sezona enajsterice iz dolinske občine, novinci Krasa zadovoljili BREG Brežani so končali prvenstvo ha repu lestvice: zbrali so namreč sa mo 21 točk (lani s 31 točkami so zasedli peto mesto) in s lem izpadli iz lige. V prvem delu prvenstva so »plavi* zbrali 12 točk (4 zmage, 4 remije, 7 porazov. V nadaljevanju so Brežani v Dolini premagali le Op. Supercaffe ter prepustili točko Giarizzolam, CGS, Staran/ami, Vesni in Zarji, podlegli pa Rosan-dri in Baxterju. Doma so torej zbrali 7 točk. dali 7, prejeli pa 9 golov. V gosteh so prav tako siavili e-no samo zmago in sicer proti Do-miu, vseh ostalih šest tekem ' (Libertas Costalunga, Kras Čampi Elisi. San Marco in Campanehe) pa so izgubili. Osvojili so torej samo dve točki, dali 7, prejeli pa 1,4' golov Skupno je Breg v povratnem de lu prvenstva zbral 9 točk, dal 14. prejel pa 23 golov. Končni obračun Brega na domačih tleh je torej: 12 osvojenih točk (3 zmage, 8 remijev, 5 porazov). dosegli so le 13, prejeli pa nar 22 golov. 1 ■ V gosteh je Breg osvojil le 9 točk (4 zmage, 1 remi, 10 porazov), dal 18, prejel pa 24 golov. V 30 odigranih tekmah je Breg skupno 6 krat zmagal, 9-krat rezimiral ter zabeležil 15 porazov, dal 31, preje! pa kar 45 golov. Prvenstvo se je za Breg slalio začelo 'n slabo končalo. Občasni podvigi ekipe niso zados‘(jvali. da bi sp enajsterica dolinske občine lahko rešila izpada. Pomisliti moramo. da se .je Breg po petem kolu znašel le s točko v žepu Slabše je »plavim* šlo v povratnem delu prvenstva, ko so .zadnjo zmago slavili v tretjem povratnimi kolu. nato v preostalih 12 tekmah zbrali le pet točk (pet remijev) in s to negativno serijo je bil izpad res neizbežen. Čeprav je Breg dosegel kar 31 golov ni imel v teku prvenstva na razpolago nobene 11-metrovke. Velik problem pa je trener Softič imel s postavo moštva zaradi stalnih izključitev čeprav ni bil V drugem delu prveh stva noben nogometaš Brega iz- ključen (v prvem delu kar 4 izključitve), so Brežani zaradi štirih opominov, ki pomenijo eno nedeljsko prepovedjo igranja skupno bili izključeni za kar 20 nedelj. Trener Šalih Softič je skupno poslal na igrišče 22 nogometašev, od katerili sta le dva (Strnad in Dazzara) bila vedno orisotna. Seznam nogometašev je sledeči (v oklepaju deseženi goli). 30 odigranih tekem Oazzara (4). Strnad (9), 26 Pinzin, Micor, Jež (3). 25 Tritta (1). Perosa (2), 24 Dagri, 23 Samec (5), Albertini, Cigui (3), 21 Klun t3), A:'zolin, 14 Žerjal (I). 9 Ghersinich. 7 Tov riha, 5 Morgan, 4 Tul, 2 Grizo-nich, Zonta, 1 Kalin, Sovič. KRAS Kras je s 27 točkami pristal na 10. mestu, kar predstavlja za novinca lige že lep uspeh. V prvem delu prvenstva je Kras zbral 15 točk (3 zmage, 9 remijev, 3 porazi). V drugem delu prvenstva je Kras v Repnu premagal Breg in Rosandro, remiziral proti Ba\te-rju, Domiu in CGS, podlegel je Zarji in Staranzanu. Doma je torej Kras zbral 7 točk, dal 5, prejel pa 8 golov. V gosteh je Kras premagal le Libertas ter prisilil no remi S, Marco, Costalungo in Giarizzole. 5 pičlim 1:0 pa je Kras kloni! Čampi Elisiju, Campanellam, Op. Supercaffe in Vesni. Osvojil je torej 5 točk, dal 6, prejel pa 7 golov. V drugem delu prvenstva je torej Kras zbral 12 točk, dal il, prejel pa 15 golov. V 15 nastopih v Repnu je torej Kras zbral 16 točk (4 zmage. 8 remijev, 3 porazi), dal 12. prejel pa 13 golov. V gosteh pa je Kras osvojil 11 točk (2 zmagi, 7 remijev, 6 porazov), dal 8, prejel pa 12 golov. Obračun Krasa v tem prvenstvu je torej 27 točk (6 zmag. 15 remijev, 9 porazov), 19 danih, 25 prejetih golov. Prvenstvo Krasa je bilo še kar uspešno. Ekipa je solidno startala, saj je vse do 9. kola ohranila nepremagljivost. Prvi poraz je namreč Kras doživel v 10. kolu (1:0 proti Rosandri). V začetku drugega dela ie ekipa nekoliko popustila in začela se je negativna serija V o-smih tekmah namreč n >gometa>em Krasa ni uspelo do gola. Zgledalo je, da Kras ne bo premagal krize, vendar je po zmagi v derbiju z Bregom ekipa odločno reagirala in si s solidnimi nastopi v zaključnem delu prvenstva predčasno zagotovila obstanek v ligi. V jnvralneuj delu prvenstva Kras ni 'mel na razpolago 11 metrovk. Proti Staranzanu se je znašel v 10 na igrišču zaradi izključitve Dilica. Trener Manzutto je letos poslal na igrišče 22 nogometašev od ka> terih je le Ferfoglia ,digial vse tekme. 30 odigranih tekem Ferfoglia (2), 29 D. Škabar (1). L. Milič (2), 28 Dilic. Lanza (7), 27 Blazina, 26 Paulin, 25 Guglia (2), 21 Terčon (2), M. Milič, Puntar (1). 17 Vi-lalta (2), 13 Colja, Segina, II Germani, 5 Purič, 4 Bogateč, 3 A. Škabar, Verša, I Cusma, Tavčar, Rebula. BRUNO RUPEL Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchi 6. PP 569 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 62 • 57 23 Naročnina Mesečna 7.000 lir — celoletno 84.000 V SFRJ številko 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000.00. PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8 20. maja 1981 Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 «AD1T» DZS 61000 Ljubl|ana Gradišče 10/II. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'sir. 1 st., vlš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800. osmrtnice 300. sožalia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 200 hr beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furianije-Juliiske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskaj ^rrst založnikov fieg1 iz vseh drugih dežel m Nfl VČERAJŠNJEM SESTANKU ZUNANJIH MINISTROV EGS Se vedno nerešeno vprašanje kontingenta za meso iz SFRJ Doslej neuspešna pogajanja za omejitev izvoza avtomobilov in drugih japonskih izdelkov v EGS BRUSELJ — Glavni temi včeraj- odnosov med evropsko deseterico in šnjega sestanka zunanjih ministrov LO držav, ki mu je predsedoval holandski zastopnik Christoph van der Klaauvv, Evropske gospodarske skupnosti, sta bili prilagoditev sporazuma EGS - Jugoslavija po vstopu Grčije v skupnost in pa odnosi EGS z Japonsko. Prvo vprašanje zadeva v bistvu izvoz govejega mesa iz Jugoslavije v deseterico, oziroma povečanje dosedanjega kontingenta. ki znaša 34.000 ton letno, po vstopu Grčije, ki je tradicionalno med boljšimi kupci jugoslovanskega mesa. Zunanji ministri se včeraj še niso mogli dogovoriti o ustreznem povečanju kontingenta zaradi pomislekov. ki sta jih izrazila zastopnika Francije in Irske. Holandski predsednik si je prizadeval doseči že včeraj sporazum, s kompromisnim predlogom med stališči ižvršne komisije EGS ter Francozov in Ircev. FTva namreč predlaga, da bi kontingent mesa. ki' bi ga članice lah-. kp uvozile iz SFRJ. zvišali na 60.000 ton na leto. Franci ia in Irska pa bi pristali le na 44.000 ton in še nista sprejeti niti kompromisnega predloga van der Klaauvva o 54.000 tonah. Po vesteh iz virov EGS. ki jih posredujejo italijanske tiskovne a-geneije, so zaio ministri sklenili predlagati podaljšanje «začasnega režima* še za dva meseca, v pričakovanju sporazuma na ravni državnih poglavarjev in predsednikov vlad EGS. številne delegacije, kot tudi sama izvršna komisija EGS so ob tem naglasile politični pomen nujne rešitve tega problema, ker je Jugoslavija drugače prisiljena privilegirati izmenjave z vzhodnimi državami. Podtajnik v zunanjem ministrstvu Speranza, ki je vodil italijansko delegacijo, je očital Franciji in Irski »kratkovidnost*, češ da jugoslovanski predlogi nikakor ne oškodujejo članic EGS. Mnogo bolj kočljivo je vprašanje Japonsko, saj zadeva nezadržno naraščanje prodaj avtomobilov in drugih japonskih industrijskih izdelkov, medtem ko se evropski izvoz na Japonsko nikakor ne more dvigati. Pogajanja za sporazumno rešitev tega vprašanja, ki doslej niso obrodila še nobenega uspeha, se bodo nadaljevala z vrsto srečanj v prihodnjem mesecu, nakar bo izvršna komisija EGS poročala svetu najvišjih voditeljev deseterice, da sprejmejo ustrezne odločitve, ki jih bodo nato prenesli v razpravo na prihodnjem »vrhu* industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda, ki bo julija v Kanadi. TOKIO — Jedrsko elektrarno v Curugi (zahodna Japonska) bodo zaprli za 6 mesecev. To je sklenil minister za trgovino in industrijo Tanaka, ki je obljubil, da bo elektrarna ponovno obratovala, šele ko bodo zagotovili resnično varnost. Pred dnevi je zaradi okvare jedrsko žarčenje prizadelo več oseb. Gandski predsednik obiskal novosadski kmetijski sejem NOVI SAD — Predsednik republike Gane dr. Hilla I itmann si je včeraj ogledal 48. mednarodni kmetijski sejem v Novem Sadu. Spremljal ga je predsednik predsedstva Vojvodine Radovan Vlajkovič. Generalni direktor novosadskega sejma Nikola Dragin je visokega gosta seznanil s pomenom tega med narodnega kmetijskega sejma, ki je eden največjih na svetu. Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec pa se je v Beogradu pogovarjal z ganskih zunanjim ministrom Cinebuahom o perečih mednarodnih vprašanjih in delovanju neuvrščenih držav v mednarodnih odnosih. Izmenjala sta tudi mnenja o kriznih žariščih sveta in še posebej o razmerah v Afriki. Minister Cinebuah in Josip Vrhovec sta se pogovarjala tudi o proslavi 20-letnice neuvrščenosti, (dd) V Kopru so včeraj predstavili knjigo dr. Aleša Beblerja «Cez drn in strn» KOPER — Založba Lipa je včeraj v Kopru na tiskovni konferenci predstavila knjigo spominov dr. A-leša Beblerja <Čez drn in strn*. Gre za pomembno, memorialno delo enega izmed najuglednejših protagonistov našega narodnega in socialnega osvobojenja, ki pa je dragoceno tudi zaradi svoje neposrednosti in prisrčnosti. Po uvodnih besedah direktorja založbe Slavka Sušnika je knjigo predstavil znani kulturni delavec Ciril Zlobec. Gre za poseben vidik avtorjevega značaja — je rekel med drugim, za nemir, radovednost, neučakanost, kot da mu je prehoditi vse poti tega sveta in vsega našega življenja, pravzaprav bolj kot poti. križem kražem ves svet, življenje v vseh smereh, zato tudi bolj kot ...........................................iiHiiutiiiiiiiiiiimirainmunmii...nuni« BONSKO POLITIČNO PRIZORIŠČE JE NADVSE ŽIVAHNO HELMUT SCHMIDT PONUJA POSREDOVANJE ZA OMEJITEV JEDRSKEGA OBOROŽEVANJA Blokoma tiho grozi z odstopom, ki bi politične odnose v Evropi še zaostril (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BONN — Grožnja kanclerja Helmuta Schmidta z odstopom ki jo je izdeloval in dopolnjeval v treh različnih javnih nastopih tik pred prvim uradnim obiskom v Združenih državah Amerike, je zaposlila vse ravni bonskega političnega prizorišča. Kancler je svojo politično prihodnost najprej povezal s podporo svoje stranke (SPD) tako imenovanemu dvojnem sklepu atlantske vojaške organizacije nato pa še «z uspehom* pogajanj med su-persilama o raketnem orožju srednjega dometa na evropskih tleh. Prva analiza kanclerjevih nastopov je ugotovila, da se js odločil Helmut Schmidt riti do konca* v soočenju z nasprotniki oboroževanja in da je z izborom dramatičnih besed hotel dati duška osebne- •imnmntmtiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiitMiiiitMimuin umni DRUa DAN UUDNCM OBISKA V ŠVICI Pertini v Simplonu ML ’ BRIG — Včeraj se je italijanski predsednik Pertini, v okviru svojega uradnega obiska v Švici udeležil v Brigu in Domodossoli slovesne proslave ob priliki 75. obletnice dograditve železniškega predora Simplona, ki je s svojimi 20 kilometri najdaljši na svetu. Za izgradnjo pomembnega objekta, ki so ga uradno odprli leta 1906, so potrebovali celih osem let, med deli pa je umrlo kar 58 delavcev italijanske narodnosti. Predsednik Pertini se je v spremstvu švicarskega predsednika Kurta Furglerja poklonil spomniu žrtev lastnega dela. Iz Domodossole, kjer je potekal prvi del proslave, sta se nato oba državnika peljala s posebnim vlakom do prve švicarske postaje v Brigu, kjer so Pertiniju pripravili prisrčen sprejem. Obe državi sta se tudi načelno sporazomeli za okrepitev pomembnega predora z izgradnjo dodatnih tirnic. mu razočaranju. Nekoliko natančnejši pogled v strukturo grožnje z odstopom in razpadom bonske koalicija pa je pokazal, da ima različne naslovnika. Najmanj na tri naslove je Schmidt nameril dramatična opozorila: lastni stranki je priporočil, naj ga podpre v vodenju mirovne politike skupaj z dvojnim sklepom NATO, ker sicer «ne bi več mogel zagovarjati politike, ki jo šteje za edino pravilno*. Koalicijska partnerje — svobodne demokrate — je opozoril, naj ne igrajo strankarske igre in ne izkoriščajo razlik med kanclerjem in delom socialne demokracije, ker s tem lahko v resnici pospešijo razpad bonske vlada. Obe supersili je navsezadnje opozoril, da je od lii-ti-ega začetka pogajanj in resne volje doseči sporazum, odvisna notranja trdnost v Zvezni republiki Nemčiji, ki je zaradi zemljepisnega položaja Ih koncentracije ekonomske moči vendarle ključnega pomena za eno iti drugo globalno silo. Še drugače bi bilo mogoče ugotoviti, da je Schmidtova grožnja sestavljena iz realnega dela (vplivati na nasprotnike raketnega oboroževanja znotraj SPD in drugod) in iz dokaj abstraktnega (supersili naj dosežeta »uspeh* na pogajanjih). Kaj šteje Schmidt za «uspeh», na katerega veže svojo politično prihodnost, tudi po številnih pojasnjevanjih ni jasno. Na redni tiskovni konferenci je predstavnik vlade za tisk govoril o tem, da bi morali obe supersili »pokazati trdno voljo voditi pogajanja tako, da bi peljala k cilju*, ali preprosteje, pokazati bi morali dobro voljo, da v resnici nameravata začeti vsebinska pogajanja o pomenu oborožitve z raketami srednjega dometa. Na vprašanje, ali bi bil potem »neuspeh*, če bi supersili ugotovili, da so pogajanja nesmiselna, je predstavnik za tisk odgovoril, da je to »hipotetično vprašanje*. V tej fazi je v resnici vse hipotetično: predvsem sploh ni jasno, na osnovi česa bi NATO konkretizirala svojo ponudbo o pogajanjih. Kljub zatrjevanju iz Washingtona o pripravljenosti na pogajanja niso preklicali tako imenovanih »političnih pogojev* (to je, kako bo ravnala Sovjetska zveza v kriznih žariščih) in tudi natančnega datuma za začetek pogajanj še niso omenjali. Zelo utemeljeno je zato sklepanje, da je Schmidt s tem delom svoje grožnje opozarjal obe supersili na resno možnost izbruha politične krize v Zvezni republiki Nemčiji: v.’a-shingtonski vladi je želel povedati, da se približuje skrajni meji še dopustnega pritiska na razmere v zavezniški državi in Sovjetski zvezi je dal vedeti, da bo zaradi ne- zmanjšanega tempa postavljanja novih raketnih sistemov položaj vedno težji in bi se utegnil končati z zamenjavo na vrhu v Bonnu, kar zagotovo ne bi povečalo možnosti za sporazumno nadzorstvo nad o-boroževanjem. . Opozicijski voditelji se sicer nasmihajo, ko ugotavljajo, da je Helmut- Schmidt spet- enkrat precenil svoje moči (kot posrednik med su-persilama z lastnim stališčem) in vrednost Zvezne republike Nemčije. Teda, kakor je že videti pretirano samozavestno, domnevati je mogoče, da nobeni od velikih sil ni do tega, da bi se Zvezna republika Nemčija oddaljila od srednje poti in se razdelila na pole. MOJCA DRČAR - MURKO ČEDAD — V okviru tedna Italije, ki ga organizira občinska u-prava zahodnonemškega mesta Dort- munda, bo v Porurju gostovalo stalno gledališče iz Furlanije .- Julijske krajine s Podreccovimi lutkami. Dan pred odhodom v ZRN, bodo jutri nastopili v čedadskem gledališču »Ristori*. Lutkovno skupino, ki bo zastopala Italijo, je v Dortmund povabilo italijansko veleposlaništvo v ZRN. Pred internacionalizacijo južnotirolskega vprašanja? BOČEN — Vodja Južnotirolske ljudske stranke (SVP) Magnago je v nekem intervjuju napovedal, da bodo »internacionalizirali jUžnotirol-sko vprašanje*, če ne bodo do jeseni odpravili zastojev pri izvajanju «paketa». Novo strategijo SVP bodo bržkone določili na novembrskem kongresu stranke. po shojenih poteh, predvsem čez drn in strn. Pa vendar je v vseh teh potovanjih skozi življenje prisotna naravnost antična zvestoba usodi, ki prav vse to hoče in ki vse to terja. Po faktografski plati so spomini Aleša Beblerja prava pravcata pustolovščina in če ne bi bili dokumentirana resnica, bi bili skoraj neverjetni za eno samo človeško življenje. Treba pa je seveda takoj dodati čas, ki ga je Bebler živel, in ki bi se zdel skoraj neverjeten, če ne bi bil resničen, marsikje celo tragično dokumentarno resničen. To je čas socialnega in političnega kaosa, vseh vrst zatiranja, čas bojev, zmag in porazov, zapletenosti diplomatskih zank in v njegovem življenju nove razvrstitve nacionalnih in svetovnih sil, ki tudi danes, po dveh svetovnih vojnah in številnih revolucijah, še niso našle svoje prave lege, če bi nas navdajala z mirnim pogledom v prihodnost. Za tem je član sveta federacije Branko Babič govoril o Alešu Beblerju, revolucionarju in človeku, ki je začel svojo življenjsko pot kot idrijski šolar, doktoriral na univerzi Sarboni v Parizu, se spopadal s kominternom v Moskvi, opravljal funkcijo političnega komisarja v Španiji, bil načelnik glavnega štaba slovenskih partizanov. Po osvoboditvi opravljal pomembno funkcijo v boju za naše meje. bil je veleposlanik v Indoneziji, predsednik svetovne zveze za združene narode in še in še bi lahko naštevali njegove medvojne in povojne zadolžitve. Babič pa se je predvsem zadržal pri svojih osebnih spominih na Beblerja, s katerim se je prvič srečal leta 1943. V kramljanje so se nato vključili tudi njegovi soborci in ljudje, s katerimi se je srečaval po osvoboditvi ob raznih priložnostih. Tu so bile spontane pripovedi Leopolda Caha-rije, Rastka Bradaškje,. Olge Čibej, Saše Vuge, Cirila Pelicona in dr. Branka Šalamuna o doživetjih z dr. Alešem Beblerjem, pripovedi iz katerih sta vela toplina in spoštovanje do velikega človeka in mentorja. Ob koncu je dr. Bebler, ganjen nad tolikšno pozornostjo rekel, da ga to zapezuje k nadaljevanju pisanja, hkrati pa je tudi pozval številne stare borce in revolucionarje, naj se mu pridružijo pri pi- sanju spominov, saj je to zelo po i ni prostodušno, z nepotrebnimi be-membno za našo mlado generacijo, sedami neobremenjeno pripovedoua- Knjiga »Čez drn in strn* je izšla v 5000 izvodih in vsebuje 44 avtobiografskih zapisov iz raznih razdobjih Beblerjevega življenja in dela. Že zdaj je jasno, da je naklada premajhna, saj so polovico iz vodov razgrabili še preden je izšla iz tiska. Sicer pa naj zaključim to poročilo z mislijo, ki jo je v uvodu knjige posredoval partizanski pesnik Matej Bor: