Pollnlna olaSaniS v fofevfel
Leto XVL, št. 288
Ljubljana, četrtek 12» decembra 19SS
Cena t Din
Upravništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon KL 8122, 8123, 8124, 3126, 8126«. Inseratni oddelek: LJubljana, Selen« burgova ul 8. - TeL 8492, 2492, Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. LL — Telefon St. 2465. Podružnica Celje: Kocenova ulica tt.
2. — Telefon St 190. Računi pn pott. ček. zavodih: Ljub* ljana SL 11.842, Praga čislo 78.180, Wien St 105.241.
	
■ 1	.. .
	) ' -
Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—* Za Inozemstvo Din 40.—,
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1.
Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo.
Lavalov predlog
Ducejev sobotni govor v _ zbornici je imel namen, še enkrat ugotoviti neomajno stališče Italije in njeno težnjo po neovirani zasedba Abesinije. Mussolini ni šteddl ostrih besed na naslov Ženeve. Njegova graja, da Društvo narodov doslej še nikoli ni nastopilo s slliano strogostjo, da se sankcije doslej niso proti nikomur izvajale in da se tudi v bodoče ne bodo, dia so se doslej kolonialni spori obravnavali z vso diskretnostjo, samo Italija je bila postavljena na zatožno klop — vse to je morda res, toda ItaMje še ne opravičuje.
Predvsem se morajo manjše, oziroma šibkejše države zavedati, da bi bile v večni nevarnosti pred svojfimi močnejšimi sosedi, ako bi italijansko početje ostalo tako brez vseh posledic, kakor je ostal brez sankcij svoječasni japonski izpad proti Kitajski, ki se nadaljuje v vedno večjem obsegu. V ostalem je zadeva na Daljnem vzhodni popolnoma diruge narave, nego bd bilo porušen je ravnotežja v bližini Evrope, kar bi ne ostalo brez učinka tudi na ravnovesje same evropske celine. Za nas ni mero-dajno spoznanje, da gre v vzhodni Afriki tudi le za nasprotujoče si interese dveh evropskih velesil, marveč dokaz, da ženevsko članstvo vendarle obvezuje člane, da si medsebojno jamčijo _ nedotakljivost ozemlja in da med njimi ne odloča samo pravo pesti jiačjega proti šibkejšemu.
Lavalov predlog je nedvomno take narave, da bi ga v Rimu lahko sprejeli. Ze odbor petorice je septembra meseca nudil Italiji dve abesinski pokrajini Ogaden in Danaildl in Abesinija je napol že pristala na to rešitev. Mussolini pa jo" je odibil s krilatico, da ni poklicni zbiralec puščavskega peska. F? tem je jasno pokazal, da hoče Italija zasedbo tudi taMh delov Etiopije, ki jih Abesinci nočejo dati iz rok, ki pa se zde Rimu potrebni in dragoceni. Zlato takrat iz sporazutma ni bilo nič, čeprav je^ bilo razooloženje ugodno ne le v Franciji in Angliji, marveč tudi v Abesinija sami.
Sedanji Lavalov predlog nudi Italijanom še precej več, toda razmere so se v teh mesecih bistveno spremenile. Abesinci, ki so videli, da se upirajo italijanskemu prodiranju, im ki so se v tem času tudi v vojaškem pogledu znatno okrepili, odklanjajo sedaj vsak odstop svojega ozemlja. Italijani v novi ponudbi še vedno ne vidijo onega, kar so si postavili za svoj cilj. Njihovi listi poudarjajo, da ponujane jim teritorialne in politične koncesije niso v nlkakem razmerju z dosedanjimi ogromnimi človeškimi materialnimi žrtvami. Italiji ne gre za to, zatrjujejo listi, da bi pridobila čem več ozemlja, marveč ji njeni življenjski interesi narekujejo, da mora dSo-biti one, čeprav po obsegu manjše pokrajine, ki lahko nudijo italijanskemu gospodarstvu neobhodno potrebne si-rovine, zlasti bombaž in petrolej.
Ali je na Lavalov predlog v celoti pristal tudi angleški zunanji minister Hoare, se še ne ve točno. Vsekakor je malo verjetno, da bi Laval ravnal brez sporazuma s svojim londonskim kolegom. Kakor pa se vidi iz zadnjih vesti, je ta predlog naletel v Angliji na nepričakovano velik odpor. Lasti so poudarjali, da bi sporazum na tej bazi, ako nanj ne bi pristala tudi Abesinija, pomenil grobo kršitev načel Društva narodov in da bi se Anglija s svojim pristankom izneverila svoji dosedanji politiki v abesinski zadevi Tudi v parlamentu samem so hffle o tej stvari ostre debate, pri katerih pa se je vlada držala tako rezervirano, da se ni moglo razbrati njeno stališče. Seveda je kljub temu izven dvoma, da bo ob koncu koncev vlada dobila večino za svoje stališče, kakršnokoli že je. Pozabiti ne smemo, da je angleški parlament na novo izvoljen in da lahko računa vlada, z njegovim večletnim funkcioniranjem, taiko da se ji ni treba preveč ozirati na momentano razpoloženje množic, kakor je to morala delati pred volitvami. Zato se bo šele sedaj jasno pokazalo, kaikšni so njeni resnični cil ji v abesinski politiki.
Francoska vlada in francoska čRpUo-macija si pod Lavalovim vodstvom prizadevata na vso moč, da bi dosegli sporazum. Njuna naloga je težka in bo postajala težja od dneva do dneva.
Nova vlada v Švici
Bem, 11. decembra. AA. Zvezna zbornica je danee volila nove člane zvezne vlade Štiri najmočnejše meščanske stranke so predlagale, naj ostanejo vsi člani sedanjega zveznega sveta nadalje na vladi, le socialni demokrati so zahtevali zase no-vega zastopnika in sioer Huberja iz St Galdena. Izvoljeni so bili: Motta aa zunanje zadeve, Piilet za železnice in pošto, Mimger za vojsko, Mayer za finance Baumann za pravosodje, Ettar za notranje zadeve in Obreda za kmetijstvo. Za predsednika zveznega sveta je bil lzvo-ijen za 1. 1936 Mayer za podpredsednika pa Motta. Po izvolitvi ministrov je parlament potrdil izvolitev dr. Georgea Bau-variea Za zveznega kancelarja.
ŽENEVA IMA SEDAJ BESEDO
Mussolini že obveščen o vsebini pariških predlogov za likvidacijo vojne — Danes se sestane v Ženevi sankcijski odbor
pariz, 11. decembra. AA. Agencija Ha-vas poroča, da so b'li predlogi, ki sta jih pripravila Laval in Hoare za likvidacijo italijansko-abesinskega spora, snoči odposlani v Rim in Addis Abebo.
Predsednik francoske vlade Laval je sprejel danes italijanskega poslanika Cer-ruttija, nato pa abesinskega poslanika Voide' Manama. Opol-dme se je udeležil obeda, ki ga je priredil angleški poslanik na čast državnemu tajniku Vansittartu. Ob 23.20 je L>avai odpotoval v Ženevo v spremstvu Massigiiija, pomočnika načelnika političnega oddelka zunanjega ministrstva. Z isUm vlakom potujeta v Ženevo tudi angleški minister Eden in prvi španski delegat Mada<riaga
Sestanek odbora
osemnajstih
ženeva, 11. decembra, b. Na predvečer sestanka odbora osemnajstih je deset držav pristalo na to, naj se sankcije razširijo tiDdi na petrolej, premog to železo, med njimi Romunija, cešitosiovaška, Rusi-ja, Nizozemska, Indija in Argentina. Anglija, Francija in Kanada se še niso izjavile Splošno se pričakuje, da bosta na jutrišnji seji odibora Laval in Eden poročala o mirovnih načrtih ter prosila odbor, naj za sedaj ne uvede poostrenih sankcij. Mislijo, da bo zasedanje odibora osemnajstih za nekaj dni odgodeno.
Odgoditev poostritve sankcij ?
London, 1L decembra. AA. Minister za DN Eden je popoldne odpotoval naravnost v ženevo. Kakor govore, bo jufcri predložil odboru osemnajstih pariški načrt za likvidacijo italijansko-abesinske vojne kakor je bil odobren na današnji seji vlade v Londonu.
Posvetovanje o nadaljnjih sankcijah bo odgodeno za dalje ča&a.
Odbor osemnajstih ne bo sprejel nika-kih sklepov o pariškem predlogu, temveč bo po vsej priliki predlog odkazal koordinacijskemu odboru ali pa svetu DN, ki ee b0 sestal v torek.
Poslednja ponudba Italiji /
London, 11. decembra, o. V službenih au-gleških krogih izjavljajo, da so pariški predlogi, kakor so bili odobreni po naknadni izpremembi n« željo angleške vlade, maksimum, kar je mogoče priznati Italiji. če Mussolini tudi teh predlogov ne bo .sprejel, bo Anglija storila vse, da Italijo prisili h kapitulaciji. Pri tem naglašajo, da ima Anglija dovolj potov in sredstev, da likvidira ne samo italijansko—abesinski spor. marveč tudi politiko trajnega izzivanJa nevarnosti ln napetosti v Evropi in Afriki. Nobena italijanska grožnja potem ne bo mogla več odvrniti Anglije od tega. da se posluži najskrajnejših sredstev za zagotovitev reda in miru v Evropi in Afriki.
Po izjavah, ki jih je podal minister Eden na snočni seji spodnje zbornice, zatrjujejo v poučenih diplomatskih krogih, da so pariški predlogi za mirn0 ureditev italijansko-abesinskega spora zasnovani na naslednjih točkah:
1.)Italija	dobi na severu Abesinije vse področje, ki so ga doslej zasedle italijanske čete;
2.)	'talija dobi del pokrajine Ogaden. južno od črte Dolo—Goraheja;
3.)	V plodnem delu severno od angleške kolonije Kenije se odstopi Italiji del pokrajine za naseljevanje. Italija sme osnovati družbe za naselitev tega področja;
4.)	Abesinija dobi koridor do Rdečega morja in lastno pristanišče. Sporazumno naj se določi, ali bo to pristanišče Asab v italijanski Eritreji ali pa pristanišče Zeila v angleški Somaliji. Nadalje se mora nuditi Abesiniji možnost, (1^ si zgradi^ lastno železniško progo do tega pristanišča-
5.)	Društvo narodov naj ponudi Abesiniji vso svojo moralno podporo in zaščito.
Po tem načrtu bi ostal neguš suveren vladar tudi na onem področju, ki bi se odstopilo Italiji za naseljevanje. V angleških političnih krogih označujejo te predloge kot vse preveč ugodne za Italijo. Politični opazovalci smatrajo za verjetno, da bo Društvo narodov odklonilo tako dalekosežne koncesije Italiji« ki je bila soglasno označena kot napadalec in kršilec mednarodnih dogovorov. V tem primeru bo angleška vlada^ z vsem svojim vplivom podpirala stališče Društva narodov in sodelovala pri vseh nadaljnjih ukrepih proti Italiji.
Izročitev predlogov v Rimu
Rim, 11. decembra. AA. Predsednik vlade Mussolini je popoldne sprejel angleškega in francoskega poslanika, ki sta mu izročila angleške in francoske predloge za ureditev italijansko-abesinskega »Pora
predHogi ®o s tehnične strani zelo zapleteni in bo odgovor po vsej priliki pripravljen šele čez nekaj dni.
V poučenih krogih izjavljajo, dia Italija ne bo Poslala svojega zastopnika na zasedanje odbora osemnajstih, ki se začne jutri.
Italija bo nadaljevala
či dobil besedilo francosko - angleškega predloga za mirno ureditev spora z Abesinijo. Ne da bi predloge sploh prečital, jih je Mussolini takoj zaprl v miznico svoje pisalne mize in odšel domov. V političnih krogih so izzvali pariški predlogi veliko zadovoljstvo, ker nudijo mnogo več. kakor pa sta Anglija in Francija obljubljali spočetka K temu je gotovo največ pripomoglo dejstvo, da je Mussolini kljub pritisku gospodarskih in finančnih sankcij vztrajal na svojem stališču. Prevladuje prepričanje. da bo italijansko - abesinski spor končno rešila italijanska vojska v vzhodni Afriki, ki bo izsilila še več. kakor pa nudita Pariz in London, Fašistični krogi so namreč trdno prepričani v zmago italijanskega orožja v Abesiniji. Za enkrat vlada glede stališča, ki ga bo zavzel Mussolini. sicer še največja tajnost, vendar zatrjujejo v poučenih krogih, da zahteva Mussolini tudi širok pas za koridor med Eritrejo in Somalijo, razen tega pa popolno razorožitev abesinske vojske.
V vladnih krogih smatrajo, da bo Mussolini priznal pariške predloge za osnovo nadaljnjih pogajanj. Glede na to, da priznavajo pariški predlogi Italiji vse ozemlje, ki so g a na severu zasedle italijanske čete, bo Mussolini odredil, naj se vojaška akcija na severni fronti z vsem poudarkom nadaljuje, da bi italijanska armada prodrla čim bolj v notranjost Abesinije. Glavni cilj vojaške akcije mora biti popolna zasedba pokrajine Harar, da bi mogla Italija tako čim lažje doseči zvezo med obema italijanskima kolonijama, Eritrejo in Somalijo. Kakor zatrjujejo v dobro poučenih fašističnih krogih, je Mussolini odločno proti temu, da bi se sveto abesinsko mesto
Aksum vrnilo Abesiniji, pač pa je za to, da se Aksum proglasi za svobodno mesto pod protektoratom Vatikana.
Odgovor Italije v 8-14 dneh
Pariz, 11. decembra. w. O Mussolinije-vem stališču poroča »L* Intrasigeant«, da bo samo kratko objavil, da je prejel nedavno angleško-francosko noto, izčrpno pa no odgovoril na pariške predloge, šele v 8 ali 14 dnevih. Pariške predloge sta Mussolini-ju sporočila popoldne angleški in francoski poslanik v Rimu.
Pogajanja šele, ko Italijani zapuste Abesinijo
Addis Abeba, 11. decembra, o. V tukajšnjih krogih zatrjujejo, da je po dosedanjih informacijah zelo malo upanja, da bi abesinski cesar pristal na pariške predloge in na mirovna pogajanja, dokler sleherni italijnnski vojak ne zapusti abesin-skega ozemlja.
Izjava abesinskega
poslanika v Parizu
Pariz. 11. decembra. AA. Abesinsko poslaništvo v Parizu je izdalo komunike, ki pravi med drugim, da je bila Abesinija žrtev neupravičenega napada, ki ga je svet DN soglasno obsodil. V takšnih okoliščinah je abesinska vlada trdno odločena zavrniti vsak predlog, ki bi posredno ali neposredno hotel nagraditi napadalca in pomandrati temeljna načela, ki se jih je svet DN držal pri svoiem sklepu. Abesini_ ja se bo kar najodločneje uprla vsakemu poizkusu pritiska inozemstva, ki bi hotel abesinsko vlado prisiliti, da v kakršnikoli obliki pristane na tuje gospodstvo.
ialdwln In Eden
o pariških predlogih
Velika debata v angleškem parlamentu o Lavalovem ln Hoarejcvem načrtu za likvidacijo vojne v Afriki
London, 11. decembra, d. Načrt za likvidacijo vojne v Abesiniji. ki sta ga izdelala Laval in Hoare. je bil na včerajšnji seji spodnje zbornice predmet hudih očitkov opozicije proti vladi, čel, da pomeni izdajstvo načel kolektivne varnosti, ki jih zastopa Društvo narodov.
Vodja opozicije major Attles je postavljal vprašanje za vprašanjem. Predsednik valde Baldwin je zelo previdno odgovarjal in se je omejil predvsem na ugotovitev, da sta Hoare in Laval v svojih razgovorih
razpravljala o vsebini mirovnega načrta, kakor tudi o postopanju, ki naj ti se uvedlo. Izjavil je nadalje, da ni bil doslej objavljen v Italiji ali Abesiniji še noben predlog za ureditev italijansko—abesinskega spora, zaradi česar bi bila vsaka izjava v sedanjem trenutku prezgodnja. V Franciji je prodrlo nekaj v javnost, kar je napravilo vprašanje. ki je že samo po sebi kočljivo, še bolj težavno. Oni, ki so proučili originalne predloge ter poročila listov, izjavljajo, da obstojajo znatne razlike.
Nenadna ostavka
češkoslovaške vlade
Pri pogajanjih za naslednika Masaryka je prišlo v vladni koaliciji do velikih nesoglasij
Praga, 11. decembra, b. Opoldne je bila izredna seja vlade, na kateri je bila na predlog ministrskega predsednika dr. Hod-že sklenjena ostavka vlade, ker se mu ni posrečilo urediti vprašanja nasledstva predsednika Masaryka in še nekatera druga važna državna vprašanja. Popoldne je bil sklep sporočen predsedniku republike, Ma-saryka, ki pa ostavke ni sptejel.
O nadaljnjem razvoju položaja, nastalem zaradi krize v vladni večini, vlada še popolna negotovost. Predsednik Hodža je sklical za drevi ministrski svet ponovno na izredno sejo.
Nenadna vladna kriza ima svoj izvor v pogajanjih, ki teko že nekaj tednov in se nanašajo na novo zasedbo raznih visokih državnih pozicij in pa mesta predsednika republike. Kakor znano, je predsednik Ma-saryk izrazil namero, da bi zaradi visoke
Rim. 11. decembra, o. Po verzijah, ki so se širile danfcs v Rimu, je Mussolini že sno-
Abesinski vojni uspehi
Dve pomembni zmagi rasa Sejuma - Telesna garda
rasa Gukše ujeta
starosti odstopil, obenem pa tudi željo, da naj bi bil za njegovega naslednika izvoljen zunanji minister dr. Beneš. Pogaja, nja, ki so sprva potekala precej gladko, eo se začele pozneje zapljetati, ker je radikalno krilo češkoslovaške agrarne stranke uveljavilo razne zahteve glede nove zasedbe vodilnih mest v državni upravi. Ker je dr. Bene izjavil, da bi morala pri predsedniških volitvah koalicija glasovati strnjeno ter da pod nobenim pogojem ne mara bojnega glasovanja, so se pogajanja zavlekla in privedla snoči do ugotovitve, da lio trenutno težko dobiti rešitev brez bojnega glasovanja. Iz te situacije je ministrski predsednik dr. Hodža izvajal kon-sekvence ter se odločil za ostavko. Predlogu so se v teku razprave priključili še ostali ministri in tako je prišlo do ostavke cele vlade.
Addis Abeba, 11. decembra, o. Snoči je bil izdan uradni komunike, ki zatrjuje, da se italijanske čete v odseku pri Makali znova umikajo ter da so že zapustile svoje prve črte. Njih umik je posledica dveh velikih uspehov, ki jih je izvojeval. ras Se-jum. Prejšnji teden je ras Sejum izvojeval prav lep uspeh na področju Tembiena, raj pa je strahovito porazil čete rasa Gukše. Abesinci so ujeli vso telesno stražo rasa Gukše ter dobili pole? velikega vojnega plena tudi mnogo ujetnikov. Večina ujetnikov je takoj prešla na abesinsko stran >n se. Jn" naško borila proti italijanskim četam, ki so prihitele rasu Gukši na pomoč in ki so bile prav tako poražene in prisiljene k umika.
Davi ob 5.30 ie bila abesinska prestolnica alarmirana da se bližajo italijanska r>om-bna letala, kar pa se je pozneje izkazalo kot prazno. Večina prebivalcev je medtem že pobegnila iz mesta in se nastanila na prostem. Marsikje so v vsej naglici zgradili zavetišča pred letalskimi bombamL Ob o.
je prestolnica zopet oživela, ker se ni od nikoder prikazalo nobeno italijansko letalo.
Kaj pravijo Italijani
Asmara, 1L decembra. w. Kakor kažejo razna znamenja, se je prodiranje abesinskih čet na severni fr0nti zopet popolnoma ustavilo. Na itali jamski strani pripisujejo to izpremennbo posledicam letalskega napada na mesto Desie in dejstvu da so bili vsi napadi abesinskih toip na italijanke postojanke odbiti. V ostalem je prišlo v abesinskem taboru baje do nesporazumov med poveljniki, kar je tudi deloma zakrivilo, da ©o vse akcije obstale.
Komunike št. 68
Rim, 11. decembra. AA. Ministrstvo za tisk in propagando je objavilo naslednji
komimike št 68.
Na eritrejskem in na somaJskem bo-
Atties je nato vprašal Baldvrina, afi bi ne bilo primerno, da bi obvestil spodnjo zbornico o popolni vsebini pravih predlogov.
Baldwin je odgovoril, da bi razprava o predlogih ne prinesla nobenih koristi, preden ne zavzamejo prizadete stranke svojega stališča, pač pa bi mogla povzročiti resno škodo. Napovedal je nadalje, da bo takoj podal primerno izjavo v spodnji zbornici ter določil rok za razpravo o celotnem vprašanju, kakor hitro bo doseženo soglasje o predlogih in kake«- hitro bodo predlogi sporočeni prizadetim strankam, kar se bo vsekakor zgodilo še pred parlamentarnimi božičnimi počitnicami.
Vodja liberalne frakcije Sinclair je vprašal ministrskega predsednika, ali more zagotoviti, da bo vlada še nadalje odločno zastopala politiko, ki ne bo pristala na nobene dalekosežnejše pogoje, kakor jih je odobril odbor petih v Društvu narodov.
Baldvvin je odgovoril: Kakor je vlada vedno izjavljala, je potrebni pogoj za vse predloge. da jih odobre vse tri stranke, namreč Društvo narodov in obe prizadeti državi.
Laburistični poslanec in bivši minister Lees Smith je zahteval debato ter je izjavil, da je v nasprotju s paktom Društva narodov že samo to, kar* je doslej znanega o pariških predlogih, čeprav bi bila samo polovica resnična.
Minister za Društvo narodov Anthony Eden je izjavil, da skuša angleška vlada že od početka novembra z vednostjo in odobritvijo ostalih članov Društva narodov najti primerno podlago za pogajanja med prizadetima strankama. Vesti o novih pariških predlogih vsebujejo precejšnje netočnosti in so mnoge izmed njih v direktnem nasprotju. Vlada predlogov za sedaj ne more objaviti. Zastopala je vedno stališče, da je Anglija pri italijansko—abesinskem sporu zainteresirana le kot članica Društva narodov. Namen vseh predlogov je najti primerno podlago za pogajanja, vendar angleška vlada noče nikomur vsiliti kakih pogojev. Pariški predlogi sicer res vsebujejo zamenjavo ozemelj med Italijo in Abesinijo, ugotoviti Pa je treba« da bi zamenjava prinesla obema strankama gotove koristi. Predlogi temelje na naslednjih treh predlogih: 1.) Zamenjava ozemelj, ki bi prinesla obema strankama gotove koristi; 2.) pomoč Društva narodov Abesinijf za pospeševanje socialne, gospodarske in upravne obnove dežele; 3.) olajšave za naseljevanje italijanskih kolonistov in italijanskih podjetij v zvezi z gospodarsko obnovo dežele. Ce so ti predlog v nasprotju z načeli in paktom Društva narodov, bo ugotovilo šele Društvo narodov samo. Angleška vlada je pripravljena sprejeti vsako odločitev Društva narodov, ki mu povsem zaupa.
Zbornica je govor ministra Edena sprejela z odobravanjem.
Z namenom, da bi protestirala proti sedanjemu stališču angleške vlade v vzhodno-afriškem vprašanju, je delavska opozicija zahtevala takojšnje glasovanje o adresi spod. nje zbornice na prestolni govor. Pri glasovanju je bila adresa vladne večine sprejeta z 281 glasovi proti 139. S tem ]e spodnja zbornica odobrila stališče angleške vlade ▼ italijansko—abesinskem sporu, obenem pa zaključila razpravo o odgovoru na prestolni govor.
jišču nI bilo nobenih pomembnih dogodkov. Dela Za organizacijo intendanture in cest v zaledju se nadaljujejo.
Ras Desta v stiski
Rim, 11. decembra o. Po Poročilih iz Mogadiscia je ras Desta s svojo vojsko baje nasedel manevrom generala Grazia-nija in je nastal zanj zelo neprijeten položaj. Abesinska vojska je baje v italijanskih klešča/h blizu reke Daue Parme ob kenijski meji
Angleški tanki
za abesinsko armado
Tnrin, 11. decembra, o. >Stampa« je objavila posebno poročilo svojega dopisnika iz Džibutija, ki pravi, da je turški general Vehib paša, ki je sedaj šef generalnega štaba vojske rasa Nasiba, sestavil nov operacijski načrt,, po katerem bo ostal večji del abesinske vojske na sedanjih defenzivnih postojankah med Džidžigo, Hararjoin in Garo Mulato, manjši oddelki vojske pa bodo stalno v akciji in bodo skušali preprečiti vse operacije italijanske vojske v gornjem in srednjem Ogadenu. Vojska rasa Nasibuja razpolaga s 300 oklopnimi avtomobili, ki so jih v zadnjem času opremili še s posebnimi jeklenimi ploščami, tako da vzdržijo vse strele iz strojnic in pušk. NTa južni fronti naj bi se tedaj razvila četniška vojska z motoriziranimi oddelki. Oklopne avtomobile so Abesinci uporabili v borbi proti Italijanom prvič pred nekaj dnevi.
Vse kaže, da si abesinski poglavarji mnogo prizadevajo za motorizacijo abesinske vojske. Znano je. da v tem pogledu tesno sodelujejo z njimi agenti londonskega »Intelligence Servicea« in »Colonial Officea^. Polkovnik Cliffort se je te dni v Berberi sestal z zastopniki obeh angleških uradov. Na sestanku so razpravljali, kako preskrbeti abesinski vojski čim prej večje število lahkih tankov. Tanke bo seveda dobavljala družba Vickers & Armstrong. V Berbero je pripeljal neki angleški tovorni parnik že 6 takih tankov. Na P°ti je nadaljnjih 12 tankov, v Portsmouthu v Angliji nakladajo 18 tankov na neko ladjo. Cliffort je na sestanku. ki se ga je udeležil tudi guverner Angleške Somalije, zahteval, naj bi se dalo Abesincem na razpolago 50 tankov, ki iih imajo angleške garnizije v Somaliji. Govor, ner je seveda zahtevo zavrnil.
Kolera
Addis Abeba, 11. decembra. AA. Po vesteh z južnega bojišča se je v nekaterih pokrajinah Italijanske Somalije pojavila epidemija k0lere. Zabeleženih je že več smrtnih primerov
Delo klubov in odborov
živahno vrvenje v skupščini — Dvodnevna seja Neodvisnega kluba — Prihod Ace Stanojeviča — Posvetovanja vodstva JNS
Beograd, 11. decembra e. V političnih krogih je Zadnje dna postalo zopet ži vahno. Skupščinski odbori zasedajo in utegnejo biti zlasti razprave o načrtu zakona o gospodarskih zadrugah in zakona o prestopkih zelo živahne. Zlasti glede zakonskega predloga o prestopkih se zaradi raznih določb pojavljajo zelo tehtni pomisleki že sedaj, ko se stvarna razpra va Se nI niti pričela. Odbor je sicer že Imel eno sejo. toda odbor želi, da notranji mi raster Sam poda ©kspoze o načelih neka terih prav dellkatnih določb tega zakon akega načrta, ki se tičejo načelnih vpašanj splošne državne politike in socialnega gledanja.
V Beogradu Je zbranih precej poslancev tn se vrše kluhske seje vseh klubov razen kluba JRZ, ki pred pravoslavnimi božičnimi prazniki najbrže ne bo sklical svojih članov. Posebno živahni dogodki so bili v dvodnevni seji Neodvisnega poslan skega kluba, ki je bila v ponedjeljek ln torek Razpravljaj je o splošnih političnih vprašanjih, o odnošajib kluba do vlade, o delu v skupščinskih odborih im o delu poslancev med narodom Obširna razprava ee j« vršila tudi o najakutnejšifc gospodarskih vprašanjih. zlasti o vprašanju sankcij im njihovih posledicah za naše narodno gospodarstvo. Pričakovanja, da se bo posrečilo z »ranžmani na drugi strani vsaj deloma nadoknaditi škodo, ki jo ima naše narodno gospodarstvo, se na žalost niso uresničila. Naša delegacija, ki je v Londonu poskušala najti za naše produkte novih izvoznih možnosti in sedaj poskuša to v Parizu, se bo prihodnje dni že vrnila v Beograd. Neodvisni ju-goslovenski poslanski klub je izvolil ožji odbor, v katerem so gg. dr. Vasa Jovanovič, dr. Svetislav Popovič in Ivan Mo-horič, ki ima nalogo, da v imenu kluba intervenira pri predsedniku vlade v tej zadevi ln eventualno pripravi nadaljnje parlamentarne korake kluba. Vsi sklepi kluba so bi® sprejeti soglasno in je v debati ponovno prišla do Izraza programska enodušnost te parlamentarne skupine, ki je organizirana na načelih tako zvane pohorske deklaracije.
Danes se je sestal tudi Delovni klub pod predsedstvom nar posl. dr. Lovren-čiča. Razpravljal je o političnem položaju in o aktualnih vprašanjih. Iz krogov tega kluba se odložn0 demantirajo vesti, da so se pojavila v klubu nesoglasja, ki ogradijo sestavo te parlamentarne skupine.
Pozornost v politični javnosti zbujajo razmere med bivšimi radikali. Grupa Miše Trifunoviča, Krste Miletiča ln dr. Momčila Ninčiča namerava, izdati na svoje ožje pristaše poseben oklic, v katerem bo pojasnila svoje stališče. Za nocoj se pri-Jakuje prihod Ace Stanojeviča, o katerem pa se trdi. da Se ne nagiba na stran Trifunovičeve skupine. Točno je vsekakor, da so predstavniki te skupine pred par drevi bili v Knjaževcu in tam imeli z A.co Stanojevičem dolge konference.
Tukajšnji listi so danes kot važen politični dogodek zabeležili tudi včerajšnji sestaneik predsednika JNS g. Nikole Uzu-noviča in generalnega tajnika JNS g. dr. Alberta Krn mer j a z nekaterimi drugimi uglednimi politiki JNS. Ti razgovori se nanašajo na reorganizacijo stranke in so se nadaljevali tudi danes se dopoldne. Kakor »e zatrjuje, se to vprašnje razvija zelo dobro Na terenu se vedno živahnejše obnavljajo organizacije in zlasti Srbiji se vidi. da prelom s starimi stran kami ni bil epizoden v našem političnem življenju, temveč da znači definitivno novo opredeljevanje naroda.
★
Beograd, 11. novembra r. O zanimivem in značilnem incidentu poroča beograjska »Politika« iz Kruševca. Tam so se radikali, ki se niso bili Svoječasno pridružili JNS, pri snovanju organizacij JRZ razklali v tri skupine Ena teb skupin, ki jo vodi nar. posl. Bogoljub Kneževič. je imela v nedeljo sresko konferenco Ko so zbrani delegati izvedeli, da je v Kruševcu senator Milan Simonovič. so povabili na konferenco tudi njega, čeprav ne pripada JRZ. marveč je pristaš JNS. Ko je prišel, je bil od vseh burno aklamirati. V svojem govoru je najprej poudaril, da j« še vedno pristaš JNS, nato pa jim je razložil svoje poglede na politično situacijo.
Škofovska konferenca v Zagrebu
Zagreb, 11. decembra, o. Včeraj je začel v nadškofijskem dvorcu zasedati izvršni odbor jugoslovenskega katoliškega episkopata. Sejam predseduje nadškof dir Bauer kot predsednik škofijskih konfe. renc, udeležujejo pa se jih beograjski nadškof dr. Rodič, sarajevski nadškof dr Sarič, zagrebški nadškof koadjutor Ste-pinac, banjaluški škof Garič, krški škof dr. Srebrnič, mariborski škof dr. Toma-žič, splitski škof dr. Bonefačič, dubrovni ški škof dT Carevič, senjski škof dr. Bu rič i® grško-katoliški škof križevski dr Njarady. Vsi škofje «0 nastanjeni v škofijskem dv0rcu. Ožji odbor pripravlja gradivo za škofijsko konferenco, ki se bo v kratkem sesta'~
O sejah ne Izdajajo nikakih porodil, pač pa se pričakuje, da bo ob koncu izdan zaključni komunike Kolikor se je moglo izvedeti v poučenih cerkvenih krogih, razpravljajo v glavnem o nameravanih Izpre-membah Šolskih zakonov, zlasti zakona o osnovnih in zakona o srednjih šolah Pri tem gre tudi za izpremerabe v pogledu verouka Do&edaj so mogli tudi učite. Iji poučevati verouk, škofje zahtevajo, da se ta določba ukine in da se v bodoče poveri verouk izključno le duhovnikom. Škofje smatrajo, da »edamje določbe niso v skladu s konkordatom. Razen tega razpravljajo škofje tudi o izvajanju konkor-data samega.
Posojilo za elektrifikacijo Dolenjska
Na včerajšnji seji upravnega odbora Pokojninskega zavoda je bilo Kranjskim deželnim elektrarnam odobreno novo dolgoročno posojilo v znesku 7 milijonov Dta. za elektrifikacijo Dolenjske. Posojilo se bo porabilo za elektrifikacijo občin Novo mesto. Smihel—Stopiče. št. Jernej, Breža ce. Kostanjevica, Krško, Mirna. št. Ru. pert, Mirna peč, Mokronog, Trebnje, Sevnica tn Leskovec. Razen banovine odnosno Kranjskih deželnih elektrarn bodo jam čile za gornje posojilo solidarno tudi vse omenjene občine, ki so v to svrho ponudile zastavo svoje davčne moča in tudi nepre mičnin Mestna hranilnica v Novem mestu se bo pritegnila kot garantinja in upnica v posojilno razmerje s 3 in pol milijonsko vlogo pri nekem večjem denarnem
zavodu. Polovico posojila bo Pokojninski zavod likvidiral leta 1936, polovico pa leta 1937, tako da bodo lahko elektriflkacij-ska dela Dolenjske kmalu izvršena. V zadnji dobi so Kranjske deželne elektrarne za elektrifikacijo investirale okrog 40 milijonov Din. od tega zneska odpade 30 milijonov Dio na posojila, ki jih je dal Kranjskim deželnim elektrarnam Pokoj, ninski zavod, dočim je 5 milijonov Din. dala Banovinska hranilnica z novim posojilom se poviša znesek novih investicij pri Kranjskih deželnih elektrarnah na 47 milijonov Din Za Izvedbo celotnega projekta elektrifikacije dravske banovine bi Kranjske deželne elektrarne potrebovale še 70 milijonov Din.
Slava kraljevskega doma
Beograd, 11. decembra. AA. Vzvišeni kraljevski dom bo proslavil svojo slavo sv. Andreja Prvozvanega v krogu kraljevske diružine. V dvornem hramu na Dedinju se bo vršila služba božja in rezanje slavskega kolača, za čestitke bo pa služil vpis v dvorne knjige, ki so razstavljene v maršalatu dvora.
Splošni državljanski zakonik končan
Beograd, 11 decembra A.A Pravo* sodno ministrstvo je dokončno izdela' lo osnutek sploSnega državljanskega zakonika in ga poslalo v presojo vsem pravnim fakultetam, višjim in okrožnim sodiščem, gospodarskim, odvetniškim in notarskim zbornicam verskim ustanovam centralnemu tajništvu delavskih zbornic in nekaterim drugim gospodarskim organizacijam ? željo, da pošljejo svojo sodbo ministrstvu do 1 aprila
i»«*močnik zunanjega ministra
Beograd ll decembra A A V imenu Ni Vei kralja Petra II z ukazom kr nam0*5' ništva na predlos pr^d-^d-ika vlade in m nan'ega mini«*^ e imptinv^n za pomočni ka zunanjega mini=tr«tva Vladi«la\ Mart' nac pooblaščeni • minister in izredni p^l« nik v 2. sknnini 2. stopnje pri poslaništvu v Bnen«* Airesu.
Marsejski proces
Aix en Provence. 11. decembra, g. Odvetnik Andre Berthot je včeraj obvestil predsednika porotnega sodišča. da je v sporazumu z obtoženci pripravljen prevzeti obrambo treh marsejskih atentatorjev, ko bo obnovljena razprava proti njim Datum obnove razprave bo mogoče določiti šele po končanem procesu zoper Staviskega. v katerem |e odvetnik Berthot tudi angažiran kot zagovornik Ker bo moral novi zagovor, nik proučiti še obsežno gradivo iz spisov menijo ia se ko mogel drugi del razprave začeti morda šele prve dni februarja
Pariz, 11 decembra Dosedanji predsed-sednik apelacijskega sodišča v Aixu en Provence de la Broixe. ki ima že polna službena leta. je vložil prošnjo za vpokoji-tev Minister pravde je prošnji ugodil Za novega predsednika sodišča v Atxu je imenovan dosedanji predsednik ape'acijskega •sodišča v Komaru (Alzacija) Loison.
Petkrat na dan pijejo nekateri kavo. Ne pozabite: pripravljena iz žitne kave ADRIA je izvrstna !
Ostavka egiptske vlade
Kairo. 11 decembra b. Egiptski ministrski predsednik ie podal kralju ostavko're-lokupne vlade in •»ieer iz razloga ker An-rljia nofp niti aliSafi „ ielij Reinta <ip Iti <9 zopet uvedla n^tav?) iz 'et-, 19??? " »leniisiip <oreie' in ie *e popoldne 'n*e1 •iseovore is rešite* krize Vojaštvo je za sedlo vse glavoe ulice ia *a?tr3iilo javna •HSlopjfl.
I Beležke
Zakaj Jugoslavija ni dobila kardinala
V	kratki beležki omenja torkov »Slovenec« nezado\ oljstvo. ka se je polastPo jugoslovanske javnosti k^r je med 20 novimi kardinali pač H Italijanov a nobenega Jugosiovena »Slovenec« pravi:
»Sicer nismo od nikogar p< obliš*eni, d« o tej stvari dajemo izjave, vendar se nam zdi. da n: treba daleč stikati za razlogi, zakaj ie tokrat iznadel jugosl"venski kardinal Jugoslavija pnč še nima s korkorda-tom urejenih ra mer s sv stolico. odnosno konkordat je že podp san, ni pa še ratificiran od skunščine Kdaj ee hn to zgodilo. pa ni stvar Vatikana, am ak Jugos .ivi-je Mislimo da potem t di ne bn daleč imenovanje kard na!a iz Juios'av je.«
K tej »Slovenčevi« '•azlag bi radi pripomnili le dvoje češkoslovaška i Vatikanom nima k nko-dira nit podp san. ga še mam seveda raMbcir^-nega pa ie bil praški nad«V0f k!;'b »emu imenovan za kar-d nala Rati^i i a^ je konkordat« ki ga ie v Vatikanu sklenila Jugoslavija je le VDraši-nie časa Pri »SI veren« r ora o nač s mi vedeti zakaj še H bi' pred' "en na-odnemu predstavništvu Z*to javnost upravičeno st rni Ha bi bilo še re:z' r"eno r t:ficir«-nje k nko d^ta res glavn vzrok, da n »mo dobil- kardinala.
Posvetovanje Narodne stranke
V	Zagrebu so se sestali te dnj delegati Narodne stranke iz dravske in savske banovine Razpravljali so o {»oživitvi politične akcije v slovenskih m hrvatskih pokrajinah Sejam sta prisostvovala tudi predsednik stranke Svetislav Hodžera in bivši narodni poslanec Dragovič.
Angleške priprave na Sredozemskem morju
Dunajski list »Wiener Neueste Nach-richten« objavlja daljši članek o položaju na Sredozemskem morju v zvezi z angleško italijansko napetostjo. V članku trdi list. da dela angleška diplomacija s polno paro. da bi preskrbela angleški mornarici v Sredozemskem bazenu nova vojna oporišča ki bi jih uporabila v primeru, če pride zaradi sankcij do vojnih zapletljajev
Pri lenivosti črevesja
je naravna
FRANZ-J OSEFO VA
grenčica
prijetno, dobro delujoče domače sredstvo, ki zmanjšuje težave, ker često dobro delujejo že male količine
Ogi. reg. S. t>r. '.6485/»
med Anglijo in Italijo. Znano je, da je Anglija že zahtevala od Francije, naj ji stavi na razpolago svoja vojna pristanišča v primeru oboroženega spora z Italijo. Po zanesljivih informacijah je Anglija v tem tudi uspela. Manj znano pa je, da se je s sličnimi zahtevami obrnil London tudi na Španijo, Grčijo in Jugoslavijo. Anglija vse bolj računa z možnostjo vojnega konflikta v Sredozemskem morju ter mrzlično dela na okrepitvi svojih pozicij v Sredozemskem morju.
Novinarski zakon
na češkoslovaškem
Pod odsek socialno-političnega odbora poslanske zbornice v Pragi je v sredo pričel razpravljati o zakonskem načrtu o delovnem razmerju novinarjev do delodajalcev Predsedoval je poslanec Klein, ki je obenem tudi poročevalec o zakonskem predlogu za plenum Sklenjeno je bilo pozvati vse pristojne novinarske organizacije da izreko svoje strokovno mnenje o zakonskem predlogu, obenem pa zahtevati točna poročila o delovanju in uspehih novinarskega zavarovanja. Parlamentarni podod-sek je soglasno kon-statiral nujnost ureditve pravnega in delovnega razmerja novinarjev do delodajalcev.
Konferenca češkoslovaških konzulov
Beograd. 11. decembra. AA Dne 9. in
10. t. m. se je v prostorih češkoslovaške"« poslaništva vrši1« konferenca pod p-ed^ed-stvom pos'«nika dr Girst. Konferenci so prisostvovali stareš:n; vseh efektivnih češkoslovaški konzulatov v Jugoslaviji skupaj z vodilnimi uradniki če«k^s!ovaškega poslaništva. Predmet te konference ie bilo sedanie gospodarsko razmerie med Češkoslovaško in Jugoslavijo Z'asti so razpravljali o tem kako nai se te razmerie /boljša glede na pro<?rim gospodarje Ma'e antante in na sedanjo gospoda-skn situacijo v Evropi. Razpravljal? so tudi o un^avnih in konzularnih vprašanjih ter o tisku in
Razširjenje pre«M>vedi
izvoza krme
Beograd. 11. decembra, p. Ministrski svet je na svoji današnii seji sklenil, da 6e v svrho zagotovitve dovoljne količine k"me za živino začasno prepove izvoz ovsa. ječmena. sena. deteljice, lucerne otrobov in suhih rezancev sladkorne pese.
Poslanik Nacsrvar premeščen na Kitajsko
Praga. 11 decembra o Dosedanji francoski poslanik v Pragi Emille Naggyar. bi je bil poprej poslanik v Beogradu, je premeščen za poslanika na Kitajsko.
Za slovo — še dva poraza
London, 11. decembra w Dva avstrijska kluba, ki sta bila te dni na turneji po Ang-lill 'n škotski, sta za slovo doživela §e dva	V Leerfsu te moštvo Leeds
Unitedn por-.z'V <1u"a1sW FC Wlen s 4:1 <9 0) v FVHnhijr<r»iu o" priat«toH ca Harfa* of Vlld^Mrnna zmagala nad dunajsko Austrijo * 3:0 (2:0).
Novi trgovski zakon
Glavne spremembe v primeri z dosedanjimi predpisi Nove določbe za delniške družbe
Beograd, 11. decembra. AA. Jutri ob petih popoldne se sestane v narodni skupščini odbor za proučevanje načrta trgovskega zakona Kot zaupnik kraljevske vlade pri razpravljanju o načrtu trgovskega zakona bo sejam prisostvoval dr. Milan Skerl, univei^ zitetni profesor iz Ljubljane in znani strokovnjak na polju trgovskega prava.
Iz razgovora zastopnika agencije Avale s pravosodnim ministrom dT. Miškulinom in s člani komisije, ki je trgovski zakon izdelala, se vidi. da je načrt izdelan na najmodernejšem temelju ob primerjavi modernih trgovskih zakonov drugih držav, zlasti tistih. katerih razmere najbolj ustrezajo našim razmeram.
Za izenačenje trgovskega prava delajo pri nas že od leta 1919 Novi enotni trgovski zakon bo sestajal iz treh delov. Prvi obsega določbe o osebah (trgovcih in trgovskem osebju), drugi o trgovskih družbah. tretji pa obsega razen doloSb stvarnega in obligaciisko-pravnega značaja, še določbe o trgovski kupnini, o komisionar-jih, špediterjih, o zavarovanjih in izdajateljskih pogodbah.
Načrt, ki je v razpravi, obsega samo prvi m drugi del Tretji del trgovskega zakonika je tako tesno zvezan s splošnim državljanskim zakonikom, da je treba pred uzakonitvijo brezpogojno sprejeti še enotni državljanski zakonik.
Načrt prvega im drugega dela so dobili v presojo vsi prizadeti uradi in ustanove v državi. Došle pripombe je komisija sistematsko obdelala in upoštevala. Pojem trgovca je načrt razširil in ga do neke meje predrugačil v primeri z današnjimi trgovskimi zakoniki. Danes je trgovec v smislu trgovskega zakona samo tisti, ki se v svojem imenu in s pridobitnim namenom, bavi z osnovnimi trgovskimi deli. To definicijo je ohranil tudi ta zakonski načrt, vzlic temu se je pa trgovski red razširil v toliko, v kolikor so 9e raziširili posli, ki, jih zakon ima za trgovske. Trgovec je tisti, ki se s pridobitnim namenom bavi:
1)	z nakupovanjem in prodajo premičnin in z nakupom in prodajo vrednostnih papirjev,
2)	s sprejemanjem, obdelovanjem in pri-rejevanjem premičnin, v kolikor to poslovanje presega okvir manjše obrti,
3)	s sprejemanjem zavarovanj,
4)	z bančnimi, menjalniškimi in borznimi posli,
5)	s sprejemanjem v prevoz stvari m oseb po morju, kopnem io zraku ali po celinskih vodah samo v večjem obsegu,
6)	s posli komisionarjev, odpremnikov in s skladiščnimi posli,
7)	s posli trgovskih zastopnikov in trgovskih posredovalcev,
8)	z izdajateljskimi in drugimi posli, s trgovino s knjigami in umetninami, in
9)	s tiskarskimi posli, v kolikor presegajo obseg manjših obrti
Trgovski register vodijo po načrtu trgovska oziroma okrožna sodišča, za delniške družbe pa trgovska oziroma okrožna sodišča na sedežih apelacijskih sodišč. Vsakdo kna pravico do brezplačnega vpogleda
r trgovski register. Za trgovsko pomožno osebje velja obrtni zakon.
Razen določb o trgovski družbi (jami, komanditni, delniški, z omejenim jamstvom) so prišle tudi določbe o tako ime-f novani tajni družbi: komanditna družba na delnice.
Glede delniških družib se načrt zakona ne ravna po dosedanjih določbah, ki so že zastarele. Načrt se v tem pogledu dokaj naslanja na poljski trgovski zakon, ki najbolje ustreza našim razmeram. Delniške družbe se lahko ustanavljajo tudi tedaj, če nimajo strogo pridobitnega cilja Načrt določa pravila za določeno vsebino, ki je obvezna. razen tega pa upošteva po švicarskem zgledu nekatere določbe, ki se dado regulirati samo v nravilih.
Za ustanovitev delniških družb ni potrebno dovoljenje razen za nekatere panoge, ki globoko posegajo v narodno gospodarstvo, ali so pa posebnega pomena za državno obrambo. Sedež družbe mora biti v kraljevini in to v kraju, kjer se družbeno podjetje vodi. temeljna glavnica ne sme biti manifa od milijona dimarjev. delnica pa ne maniša od tisoč dinarjev Načelno se delnice glase na ime. nravila pa lahko določijo. da se glase tudi na donosilca.
Družbe lahko v pravilih določijo tudi delavske delnice. Delniška družba si v načelu ne sme nabavljati lastnih delnic. Več od polovice članov uprave morajo biti naši državljani in prebivati v državi. Pravica opcije se ukine, dolžnost pisanja zapisnika o sejah uprave je pa obvezna. Načrt omejuje odpise na dejansko znižanje vrednosti blaga, vnašanje v bilanco pa ni dopustno po nižji ceni, kakršna izhaja na podlagi odpisov.
Če poslovanje delniške družbe krši zakone, odgovarjajo za škodo vsi udeleženci, celo osebe, ki so vršile revizijo ali proučevanje. Višji funkcionarji družbe (ravnatelji) odgovarjajo na svojem področju kot Člani uprave. Delničar, ki z zlorabo svojega vpliva povzroči, da član kakega družbenega organa krši svojo dolžnost, odgovarja za škodo prav tako kakor kršilec. Odgovornost za škodo je solidarna. Določbe o zastarelosti se raztegnejo s 3 na 5 let.
Glede tujih trgovskih družb določa zakonski načrt, da je za pripadnost družbe odločilen njen formalni sedež. Ce se sedež ne nahaja v naši kraljevini, se pa družba vendarle smatra za domačo, če se dejansko upravlja njeno podjetje rz katerega kraja v kraljevini. V tem primeru se mora družba v skladu s svojo obliko preurediti in prilagoditi določbam našega zakona
Tuja trgovska družba lahko v mejah vzajemnosti in mejah svoje delovne sposobnosti tudi brez posebnega dovoljenja bodisi po svojih zastopstvih ali kako drugače vrši vse posle, si pridobiva vse pravice, prevzema vse obveznosti in se svobodno zateka k sodišču in drugim oblastvora v kraljevini pod istimi pogoji kakor domače družbe. Upravna oblast lahko predpiše posebne omejitve glede ustanovitve zastopstva tujega podjetja.
ponarejalci denarja
Štirje bivši robijaši so pripravili ponarejanje bankovcev za milijonske vsote
Beograd, 11. decembra.
Največji naArt o ponarejevanju denarja v naši državi je preprečen v trenutku, ko Je bilo večje število dobro izdelanih ponarejenih bankovcev že določenih za promet. Nevarno ponarejevalsko družbo so tvorili štirje bivši kaznenoi, ki so v Ječi skovali svoje načrte. NakOepi so predstavljali veliko nevarnost, zakaj ponarejevalci so imeli na razpolago denarna sredstva in tudi biborne strokovne moči za svoje podjetje.
2e pred leti so se spoznali v požarevški kaznilnici bivši trgovec Milutin Nastič iz VrSca, ki. Je bdfll obsojen zaradi sleparij tn ponarejanja na 4 leta robije, nekdanji najbogatejši trgovec Smederevske Palan. ke živojin Stankovič, obsojen zaradi uboja na 12 let, in neki Stojče Miševič iz Stipa, ki je bil obsojen zaradi udeležbe pri roparskem umoru na 15 let robije. V kaz-nilcd so imeli dovolj časa za premišljevanje in 2Tka Stankovič Je imel od svojega nekdanjega bogastva na razpolago še dovolj sredstev za izvedbo načrtov. Kakor vse kaže Je dal idejo bivši trgovec Nastič, ki je poznal tudi dobrega strokovnjaka To je bil mehanik Viljem Schmid iz Vršca. Nastič »e Je z njim spoznal že nekdaj, ko je trgoval v Vršcu. Schmid mu je menda tudi pomagal pri raznih sleparijah in pri ponarejanju t zaradi katerih Je prišel Nastič na rabijo. Pozneje sta Nastič in Schmid drugovaJa tudi v ječi.
Prvi se Je rešil fetnlšnice mehanik Schmid za nJim pa bivši trgovec Nastič. Ob razstanku mu je Stankovič naročil, naj pripravi vse potrebno za ponarejeval-sko podjetje in dal mu Je na razpOIngo za nabavo materiala 150 000 Din. Nastič je takoj po svoji osvoboditvi poiskal Schmlda in Schmid si je s Stankovičevim denarjem nabavil potrebne naprave in materijal ter se nastanil v mirnem Za-iečarju V najem Je vzel skromne samotne lokale nekaj dela Je dobil ce!o v železniški de'avnici. popravljal pa je tudi privatnikom stroje in razno orodje. To udejstvovnnje ie odvrnilo od njega ves sum ta brez skrbi se je lahko posvetil urejevanju delavnice za ponarejanje 'vinkovcev
Ko se je nekdanji bogatf# tr-rover ži. vojin Stankovi pred nek« t me<wi vrnil Iz ječe de v Smederevski PnlanM z vso vnemo obnavljal svojo nekdanjo trgovino.
Izterjal Je neke dolgove, uredil si Je po. siovne lokale, najel nekaj osebja, njegov zaupnik pa je bil bivši tovariš iz poža-revske kaznilnice Stojče Miševič, ki Je bol določen za službo posredovalca med ponarejevalsko delavnico v Zaječarju tn med Stankovičevo trgovino v Smederenr-ski PalanfcL
Strokovnjak Viljem Schmid je tnveft velike uspehe v svoji skriti delavnici. Pri nabavi raznovrstnega materijala ni iimel nobenih ovir in, ko je izdelal kakih 170 ponarejenih sfcotakov, je obvestil o tem bivšega trgovca ta ponarejevalca Miluttaa Nastiča. Z izvedbo poneHajemh bankovcev sta bila oba zelo zadovoljna, samo papir se Jima je zdel preveč robat. Iz svoje nekdanje ponarej evalske kariere Je imel Nastič v Beogradu nekega pajdaša ta k njemu se Je napota s šopom ponarejenih stotakov, da bi budi od ntjega dobil strokovnjaško oceno. V Beogradu pa so Nasbiča zajeli detektivi, ki so bili nanj pozorni zaradi nekih drugih starih grehov, ta tako je bila pravočasno razkrinkana nevarna ponarejevalska organizacija- Da bi sebe kolikor mogoče obvaroval, Je Nastič, vse izdal ta uradniki beograjske policije so stočasno zaprli Stan-koviča v Smederevski Palanki ln stro-koVcev za kakih 20 milijonov dinarjev. Zaradi svoje opreme) še bolj pa zaradi fantastične nadarjenosti ta panarejevalstoe strasti Viljema Schmida Je predstavljala ponaregevalska delavnica veliko nevarnost. Ponarejevalci bi lahko izdelali bankovce za kakih 20 milijonov dinarjev. Preiskovalni organi so našli celo točne proračune ponarejevalskega podjetja. Iz katerih je n. pr. razvidno, da bi prišli produkcijski stroški enega ponarejenega sto taka na 2 Di
Ostavka predsednika Kube
Havana. 11. decembra. AA.: Predsednik kubanske republike polkovnik CaTlo Men. dieta je podal ostavko.
Vremenska napoved
Novosadska vremenska nap«ved za četrtek: Oblačno. ponekod dež ta sneg. Temperatura brez spremembe
Dunajska vremenska napoved za četrtek : Temperatura bo polagoma znnerno pa«TLa, toda povprečno bo o®taia okoli ničle Na jugu ta Jugovzhodni bo deloma ob-lačno.
krap in ljudje
Pustolovci in omejene! v službi legitimistov
Pustolovec Novak oddan v zavod za očuvanje
v Lepoglavi
Ljubljana, 11. decembra
Dobre pol ure je danes trajala pred malim senatom pod predsedstvom s g. s. g. Frana Kovača glavna razprava po čL 110 k. p. proti oženjenemu elektrotehniku Aloj-*iju Novaku, rojenemu 24 maja 1901 pri Sv Lenartu srez Laško Novak je bil od ljubljanske policijske uprave ovaden zaradi zločina rovarenja proti obstoju naše države v smislu čl. 1 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Sodni psi hie+ri so Novaka spoznali za duševno manj vrednega in nevračunljivega. Zato ie senat sklenil, da se Lojze Novak odda v očuvalni zavod v Lepoglavi, ker je nevaren javni varnosti.	1
Lojze Novak ima kot mednaroden političen pustolovec dokaj burno preteklost. Leta 1930. se je v Podlipici pri Litiji poroči] z Matildo Vrašnikarievo, odšla sta pozneje na Holandsko v Heerlen. Sprva je delal v rudniku. Pozneie je z nekim ta-mošnjim domačinom ustanovil avtomeha-nično delavnico. Iz Heerlena se je preselil v Nemčijo v Essen. Tam je prišel v stike z avstrijskimi legitimisti, s člani nekega društva, ki je vzdrževalo obsežno propagando proti naši državi med jugoslovanskimi izseljenci, zlasti slovanskimi delavci. L. 1932. se je seznanil s proelulim frančiškanskim patrom Pacifikom. Ta pater je tip velikega pustolovca, kakršen je bil pred 100 leti pater Inglesie, ki ga je dr. Tavčar v romanu »Izza kongresa« markan-tno opisal in ki je za časa kongresa potegnil razne diplomate in osleparil mnoge ljubljanske meščane za čedne vsote.
Pater Pacifiku« si je nadeval visoko doneče naslove. Tako je nosil naslov: »Štefan Lazar Robert de Chernuchy Lazaro-vich comes Hrebljanovich«. Trdil je, da izvira njegov rod iz stare dinastije La-zarovichev. Po nekem priporočilu iz Londona je bil ta pustolovec sprejet 2S. januarja 1930. pri frančiškanih v Ljubljani v noviciat. Toda pater je kmalu pokazal svojo denunciantsko naravo in je kazal očitno sovraštvo proti Slovencem. Zapustil ie Ljubljano, kjer je pridobil mnogo ženskih src. Učil je celo angleščino. Leta 1931. se je zopet vrnil v Ljubljano. B'l je kot redovnik suspendiran in poslan v Brežice. odkoder je pobegni] v Avstrijo.^ Tam je navezal stike s habsburškimi legitimisti. Dostop je imel k raznim orofom. knezom in baronom, ki so ga financirali. V Nemčiji, se je, kakor omenjeno, seznanil z Lojzetom Novakom, ki je postal izvrševalec vseh njegovih naročil in agilen agitator za legitimiste. S pomočjo barona \Viesneria in drugih plemenitsšev ?e Novak začel izdajati tudi časopis »Avstrijski Slovenec«. kjer je posebno blatil našo državo. Bil pa je pisan tako zmešano in žlo-hudravo, da so se naši izseljenci zvijali od smeha.
Lojze Novak je raznredel po Slovenskem Korotanu živahno propagando ter je skušal za legitimiste pridobiti koroške Slovence. Svoj glavni stan je imel na Otoku ob Vrbskem jezeru. Nekaj mVčnih je res znal pretentati in onehariti. Spravil pa ie na rob propada tudi neko tigiledno rodbino. Zapeljal je celo hčerko, obljubljajoč ji zakon. Ustanovil je s patrom Pacifikom društvo dolgega imena »Verzein der Kaemtner. Stevrer und Krainer«. V grobnici Habsburžanov v kapucinski cerkvi na Dunaju je pater Pacifikus blagoslovil zastavo teea društva, ki so jo potem prenesli v Hambom. Sam Lojze Novak je napravi] po patrovih zamislih poseben J-tar. ki je bil okrašen 7 lesenimi sabljami in mrtvaško glavo. Pred tem oltarjem so člani tajnega društva in vojske »■Kralja Matjaža« morali prilegati zvestobo stari [Avstriji. Legitimistični bebci so mu verjeli, da bodo po restavraciji Habsburžanov nagrajeni, drugi pa so se ga otresali. ker so bistro srirevideli patrove mistolovščine. Pater Pacifik je nazadnje odnesel pete v Ameriko.
Kakor omenjeno, je Lojze Novak po Koroškem zbiral posebno »vojsko kralja Matjaža«. Izdajal je legitimacije, na katerih je bilo poleg osebnih podatkov člana zapisano: »Je danes sprejet od Vrhovnega Komiteja ter dodeljen k vojaški komandi
S.Č.B.S.U.O. — Združene organizacije po kreta napredne Slovenije Kralja Matjaža. Vrhovna oblast v Ljubljani. Za komite: Dr. Povelj.«
Poleg te organizacije je ustanovil še drugo z imenom »Organizacija Slovenski domobranec No. "235 v Ljubljani«. Kot prebrisan pustolovec je užival v Celovcu in na Koroškem popolno zaupanje legitimistov Potegnil je tudi okrajno glavarstvo v Celovcu. Glavarstvo mu ie :zdaio uradno legitimacijo na ime »Viktor Ortner, inž., rojen 22. 5. 1899 U. S A.« S to legitimacijo mu je glavarstvo dovolilo 6 me-
sečno bivanje v Celovcu zaradi študija.
V	svoji propagandi je postajal Lojze Novak vedno drznejši. Prihajal je pri Dravogradu čez mejo in skuša' navezati stike z raznimi zaupniki. Obmejne oblasti. ki so že dolgo nadzirale škodljivo pod-talno delovanje Novakovo, so ga prijele in odvedle najprej v mariborskt policijske zapore. 18. maja letos pa so ga izročile ljubljanski policiji ki je imela proti njemu zbran že cel kup gradiva.
V	preiskovalnem zaporu si je Lojze Novak krajša! dolgi čas s pisanjem svojih spominov. Na 120 straneh je v štirih zvezkih opisal vse svoje delovanje v Jugoslaviji, Avstriji. Nemčiji in na Nizozemskem. Ti zapiski, ki «o kaligrafično pisani m katerih uvodna stran je lepo poslikana, vsebujejo mnoge zanimivosti, zlasti o patru Pacifiku.
Ko mu je predsednik senata prečital sklep, se je legitimist Lojze udal v svojo usodo. Samo zamrmral je: »Huda bo v Lepoglavi! In koliko ča6a!«...
Državni nameščenci na deželi in draginjski
razredi
Drago življenje v industrijskih in letoviških krajih
Državni uradnik z Gorenjskega nam piše:
Po podatkih raznih statističnih uradov Je bilo ugotovljeno, da je Ljubljana eno najdražjih mest v naši državi. Vendar pa je življenje v Ljubljani še vedno precej ceneje kakor n. pr. na Bledu, na Jesenicah, v Bohinju, Kranjski gori in drugih obmejnih letoviščih in industrijskih revirjih.
Ako izvzamemo pretirano visoke najemnine za stanovanja v Ljubljani, imajo državni in tudi zasebni nameščenci v Ljubljani lažje življenjske pogoje kakor njihovi kolegi v letoviških krajih in industrijskih revirjih. Dočim pa je LJubljana uvrščena v I. dra-ginjski razred, so zgoraj navedeni kraji še vedno v III. draginjskem razredu in so zaradi tega prejemki nameščencev, ki bivajo v teh krajih, mnogo nižji od prejemkov javnih nameščencev na teritoriju ljubljanskega mesta.
Za enako delo enake prejemke in enake pravice, to naj bo načelo državne uprave. Ne mislimo s tem, da imajo državni nameščenci, bivajoči v večjih mestih, previsoke plače, pač pa imajo oni, ki služijo na deželi, prenizke plače, tako da jim ne zadoščajo niti za najbolj skromno življenje. Služba na deželi zahteva navadno več splošnega znanja, tu stoji državni nameščenec na bolj vidnem mestu med občani, kar je pogosto združeno s stroški medtem k0 so njih tovariši v mestih manj opaženi in se lahko v večji meri posvete družinam ln najdejo večjo možnost postranskih zaslužkov.
Državni nameščenci na deželi morajo kupovati razne življenjske potrebščine v oddaljenih trgih in mestih, kar je združeno s potnimi stroški in veliko zamudo časa. Oni morajo študirati svoje otroke v mestih, kar stane tretjino ali celo polovico njihovih mssečnin. Zato je razumljivo, da večina dr-
| žavnih nameščencev sili s podeželja v mesta, kjer jim je dana možnost cenejšega preživljanja, možnost študija njihovih otrok in dana prilika skromnega zaslužka pri oskrbi zunanjih dijakov ki študirajo v mestu.
Državni nameščenci, ki bivajo na dragem Bledu, na Jesenicah ali v drugih letoviških in industrijskih krajih, imajo prav iste dolžnosti kot njihovi kolegi na sedežih banovin, morda še celo večje, ker se od njih zahteva več samostojnosti. Zaradi neenakosti prejemkov se tak nameščenec ne more otresti vtisa, da je kazensko prestavljen v kraje, kjer je draginja največja in zaslužek najmanjši. Osobito v zadnjem času se
■i KINO UNION
Tel. 22-21 DANES ZADNJIČ ! veliki uspeh huoiorističnega filma
Ženin v nepriliki
Renate Miiller, Adolf Wohlbriick, Adele Sandrock
NOV ZVOČNI TEDNIK [
1
čuti to posebno hudo. ker morajo biti študirajoči otroci stalno v mestih, ka®ior pohajajo v srednje šole, in se ne morejo posluževati vožnje po železnici.
Prepričani smo, da bodo merodajni čini-telji priznali upravičenost teženj državnih nameščencev, službujočih na deželi, za uvrstitev dragih letoviških in industrijskih krajev v višji draginjski razred S tem jim bo dana možnost lažjega preživljanja družin ter se jim omogočilo kulturno in gospodarsko udejstvovanje med ljudstvom, kar bo v vsestransko korist narodu in državi.
Miklavž je obiskal složne Slovence
v Beogradu
Družabna sezona se je pričela v popolnem soglasju
Beograd, po sv. Miklavžu Po poročilu, ki ga je objavilo »Jutro« o občnem zboru našega novega, enotnega Društva Slovencev v Beogradu, bi se bilo skoraj dalo sklepati, da društvu nj sojeno dolgo življenje, ali pa vsaj ni pričakovati v njem onega resnega, sinotrenega dela, kakor ga je želeti v prid in čast naše že tako močno narasle slovenske kolonije v prestolnici. Oni burni prizori na občnem zboru niso obetali nič dobrega. Toda stvar se je obrnila čisto drugače. Nasprotja, ki dejansko niso imela globljega korena, so po onih hrupnih izbruhih splahnila in odseki, na katere je razdeljeno društveno delovanje, 60 z vso vnemo zagrabili za delo. Tako je bilo mogoče, da je društvo že komaj teden dni po obenem zboru stopilo pred občinstvo s svojo vsestransko dobro pripravljeno družabno prireditvijo, tradicionalnim Miklavževim večerom.
Dvorana zveze nabavljalnih zadrug državnih nameščencev v Poincarejevi ulici je bila okusno, značaju večera primerno okrašena v rdeči in čmi barvi. Pod galerijo je bila nameščena stojnica z odpustki, ki sta
jih nudila gostom v nakup dve brhki dekleti v gorenjski narodni noši. Tam za odrom pa je zijal pekei in sprejemal grešnike in grešnice. In je bilo pač zelo prijetno v tem peklu v družbi rdečih in črnih vragov in vražic. ko so se kaznjenci po prestani kazni zopet in zopet samj vračali tjakaj, nalagajoč si vse večje kazni, katerih so bili veseli oni, ravno tako pa tudi društveni blagajnik.
Občinstvo je napolnilo dvorano in vse gornje prostore prav do zadnjega kotička. Takega navala menda še ni bilo na nobeni naši prireditvi. Pač najboljši dokaz, kako se je v vsej naši slovenski prestolnični koloniji iskreno želelo enotnega društva, ki bi zbiralo v svojem okrilju vse. kar je našega.
Začetek večera se je nekoliko zavlekel, ker je bila dvorana do zadnjega trenutka zavzeta po nekem drugem društvu. Potem se je pa z odra oglasila naša glasba in je društveni moški zbor pod vodstvom g. Benedika zapei nekaj naših pe6ml Ni bilo nič novega; vse pesmi, ki so nam znane že od nekdaj, toda prav to je dalo ve-
čeru ono pristno našo domačnost, ki nam
je vsem tako ljuba, posebno še, če smo kakega pol tisoča kilometrov od doma Zbor se je sestavil koenaj pred meseccm dni, šteje danes 16 pevcev m razpolaga z lepim glasovnim materialom. Našim družabnim predstavam v bodoče ne bo nedo-stajalo naše narodne in umetne pesmi, ki smo jo doslej toliko pogrešali.
Ko so ugasnile luči, je pa z Mefistom na čelu udri iz pekla v dvorano roj vragov in vražic, nato pa je. ožarjen z reflektorjem prikorakal skozi dvorano na oder Miklavž s svojim spremstvom Po nagovoru, v katerem je milejše, pa tudi ostrejše grajal naše grehe in napake ali tudi pohvalil, kar je vredno hvale, je razdelil mnogoštevilna darila. Marsikateri neubogljivec in neubo-gljivka pa so morali za kazen v pekel. Sv. Anton s svojim pomočnikom pa je stopil po dvorani, kjer je pridno pobiral »miloščino« in delil odpustke.
Ko se je fvoslovil Miklavž « svojim nebeškim in peklenskim spremstvom se je z odra oglasila plesna glasba, pa se je zavrtelo vse mlado in tudi marsikaj starega. Pevski zbor ie še zapel nekaj domačih, in se je tako oh petiu. godbi in plesu razvila vesela, po slovensko domača zabava, ki je trajala do zgodnjega jutra.
Društvo Slovencev v BeogTadu si je s to vsestransko kar nailepše uspelo prireditvijo zagotovilo brez dvoma zaupanje vse naše prestolniške slovenske kolonije ki si le želi. da bi se kar najbolj pogostima shajala pod niegovim •okriljem Predvsem pa je obča želia, da društvo čim prej priredi kako gledališko predstavo in da bi potem ne prihaialo preooredko s takimi prireditvami. Dobrih moči je za to v društvu, pa naj se dramatični odsek malo podviza s svojim delrm. da nam žP božične praznike olepša 6 kako dobro predstavo. Zadnji dan leta se pa tako in tako soef snidemo v dvorani nabavljalnih zadrug na Silvestro-vem Niečeru.	T-
SPD opozarja planince in smučarje
Ljuibljana, 11. decembra.
Slovensko planinsko društvo v Ljubljani je letos preuredilo svoje planinske postojanke v Triglavskem pogorju za aim-sko sezono, tako da dajejo planincem in smučarjem največje ugodnosti. Najvažnejša pridobitev je preureditev doma p« Triglavskih jezerih. Tu so sobe preurejene za bivanje pozimi. Opremljene so stalio z vsemi potrebščinami tudi v zimskem času te-Je positaje: pri Bohinjskem jezeru hoteJ jZlatorog« in Sv. Janez«, dalje v Kamniških planinah Dom na Krvavcu in Koča na Veliki planini.
Ob nedeljah in praznikih in dan pred prazniki so v Triglavskem gorovju v zimskem času stalno opremljene te-le postaje: Dmo pri Triglavskih jezerih (čez božične praznike od 22. decembra do 2. januarja, če se poprej prijavi v pisarni planinskega društva v Ljubljani vsaj 10 turistov, ki mislijo prebiti praznike pri Triglavskih jezerih; drugače je pa dom oskrbovan od 16. marca do 15. maja). V tem času bo stalno oskrbovan todti Triglavski dom na Kredarici in Staničeva koča, ki bo razen tega oskrbovana tudi čez božične pra/znlke od 2)2. decembra do 2. januarja, ne glede na število prijavljenih.
V času ko planinske positojianke pozimi ne bodo oskrbovane, bo dovoljen obisk 6amo v spremstvu gorskih vodnikov ali upravnika dotične postaje. Izletnik^simi-čar, ki bi želel sam brez vodniika obiskati omenjene postojanke v zimskem času, ko niso oskrbovane, niora dobiti dovoljenje v pisarni SPD v LJuibljani pri predsedniku osrednjega diruštva. da sme obiskati planinske koče, in mora poprej položiti kavcijo.
10 let za postopača
Ljubljana, 11. decembra Veliki kazenski senat je danes obsodil italijanskega državljana^ 26letnega pekovskega pomočnika Angela Fabjana na 10 let robije, 60 Din denarne kazni, v trajno izgubo častnih državljanskih pravic in v trajen izgon iz naše države. Fabjan se je že od L 1929. klatil kot delomrznež po naših krajih in je bil vsega že obsojen na 19 mesecev zaporne kazni zaradi raznih tatvin in vlomov. Januarja letos je svojemu pajdašu Dominiku Zakrajšku, ki je obsojen na 12 let robije zaradi ropa in ponarejanja kovanega denarja, odkril poseben načrt, kako naj bi oropala starega Velkavrha na Brezjah pri Dobrovi. Ponoči sta se spravila v podstrešje. Tam sta lomastila okrog in stikala po skrinjah, misleč, da jima pade bogat plen v roke. Prebudila se je hčerka Marija ia zaklicala: »Kaj hočete?« Odgovor:
Dlrigenf:
Dragi tenor g. Kreštlč zapustite te prostore. Vi samo motite skušnje z neprestanim kašljanjem,
zakaj odkar obstoji
1bonbon
morete kašelj preprečiti.
PROIZVOD: UNION, ZAGREB
»Baba. denar ali smrt!« Ženska je izročila razbojnikoma 350 Din gotovine. Potem je Marija začela klicati očeta na pomoč; prišel je v vežo in pričela se je z razbojnikoma borba na življenje in smrt. Na pomoč so okoli 23. ure prihiteli sosedje in razbojnika sta pobegnila. Ko je pozneje Fabjan, ki je bil že poprej izgnan iz naše države, izvedel, da so aretirali njegovega pajdaša, jo je pobrisal v Avstrijo. Kmalu pa se je spet vrnil in ogražal kraje okoli Celja m Braslovč. Nakradel je pri kmetih raznega blaga in zlatnine v vrednosti okoli 5000 Din. Pridružil se mu je na teh pohodih tudi starejši maloletnik Albin, ki je prejel za dva vloma in soudeležbe le 8 mesecev strogega zapora.
Ves razrezan •..
Maribor, 12. decembra
S 14 zabodljaji, prerezanim prsnim košem in presekanim želodcem je 2. novembra obležal v krvi v Turiški vasi pri Slovenski Bistrici posestniški 6in Janez Kres-nik. Smrtnonosne poškodbe mu je prizadel 25 letni kovač Anton Zemljak iz Sv. Venčesla. ki mu je bil Kresni* očital, da mu je prevzel ljubico. Kresnika 60 prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico, kjer je naslednjega dne umrl.
Danes se je moral obtoženi Anton Zemljak zagovarjati pred malim kazenskim senatom. V svojem zagovoru je skušal sodnikom prikazati svoje dejanje kot posledico silobrana pred pokojnim Kresnikom, ki ga je baje pred hišo napadel s cep;nom. Sodniki se niso mogli prepričati o utemeljenosti zagovora in so ga obs >dih na 4 leta težke ječe in dveletno izgubo častnih državljanskih pravic.
Odrešilna amnestija
Prejeli smo s prošnjo za objavo: V nedeljskem »Jutru« je pod gornjim, za mene žaljivim naslovom objavljeno poročilo s sodišča o tožbi g. dr- Verčona in tovarišev proti meni. V poročilu nekatera bistveno važna dejstva niso točno podana in to na mojo škodo. Prosim zato uredništvo, da aa-raicfi. resnice objavi tole:
Sodnika g. Tomimca pni sobotni razpravi zato nisem več odklonila, ker me je on sam naprej obvestil, da je tožba proti meni ustavljena zaradi amnestijskega ukaza in da gre le za formalno ugotovitev tega dejstva, s čimer, bo razprava končana. Ker sem torej že vnaprej vedela, da se razprava sploh ne bo vršila, sem pristala na to, da je formalno razglasitev o amnestiji izvršil sodnik Tominc. V »Jutru« je bilo tudi netočno reproduciramo, zakaj in kako je g. dr. Fettich napadel poročanje beograjske »Politike«, ki je samo citirala moje izjave na sodišču. Na zahtevo g. dr. Fetticha, naj sodišče odbije očitek »Politike«, da so izginili neki dokumenti iz sodnega akta, je g. sodnik rekel: »V kolikor je razsojajoč emu sodniku znano, ni izginil noben dokument«. Nato sem jaz izjavila: »Meni pa je znano«. G. Tominc je odvrnil: »Meni ni znano. Ne morem pa trditi, da ne bi obstojala možnost«, če bi sodišče vprašalo, bi mu znala pojasniti zadevo in sem še vedno na razpolago.
Amnestija je morda res bila odrešilna, samo vprašanje je, za koga.
Angr-ia Ložar
Bodoče matere
morajo skrbeti da se izognejo vsaki leni-vosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne
FRANZ-J OSEFOVE
grenčice. FRANZ-J OSEFO VA
voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov.
Osi. reg. 8. br. 35485/36
Naši študentje vojaki v Bileči
Bileča, 8. decembra.
Oglašamo se študentje, ki smo letošnjo jesen oblekli vojaško suknjo. Daleč na meji Hercegovine m črne gore, kjer so se na ostrih obrisih planin in mrkih kulah ustav, ljali pogledi mnogih naših predhodnikov, doživljamo obdobje življenja, ki je tako zalo svojstveno in ki nas je za devet me. secev — (pomozi Bog, da jih ne bi bilo štirinajst!) — odtrgalo od »civila«, od njegovih udobnosti, pa tudi od njegovih tegob. Tisoči študentov so že šli to pot in p>rav gotovo bo zanimalo vse, ki so bili tu pred nami, <yne, ki še pridejo in mnoge starše kako živimo v Bileči- Pa povejmo od začetka.
Odpeljali smo se iz Slovenije 15. oktobra popoldne z veselo pesmijo in s tež. kimi kovčegi. V nas so se mešali hudo različni občutki. V vseh je živela močna radovednost, kakšno bo novo, čisto izpre. menjeno življenje po vojaških predpisih. Naš prvi postanek je bil v Zagrebu. Dve uri smo imeli na razpolago do odho8a vlaka tn mnogi smo krenili v mesto. Zapeli smo s svežimi, močnimi glasovi, krenili smo na pisano ffico. kjer se je kmalu zbrala okoli nas velika množica Zagrebčanov. Pesem za pesmijo se je razlegala po ulicah, — ta naša zvesta družica, ki nas vsepovsod spremlja tudi zdaj in nam ustvarja ure razvedrila, da nadaljujemo svoje delo poživljeni ln srečnejši. Iz sto grl je odmevalo, ko smo se slednjič poslovili od Zagreba.
Dospeli smo v Slavonski Brod oh 3 zju. traj. Zaropotali so kovčegi, zašumelo Je kakor v panju, hitro smo sedlaU v drug
vlak, ki nas je sprejel -ves teman. Razme-stili smo se po živinskih vagonih, vsak se je stisnil v svoj kot in pričelo se je muka-nje in rezgetanje. Velikanski halo! Jutranji hlad pa nas je kmalu prisilil k drema, nju in sam Zase sem mogel le obžalovati, da nisem imel s seboj fotografskega aparata s koščkom magnezije. Potem bi vam zdajle lahko postregel s čudovitimi posnetki spečih rekrutov-studentov ... Razgrnil sem po tleh časopisni papir, legel, stisnil pod glavo klobuk in skušal zaspati. Tiho, vse tiho po vagonih, ropotanje vlaka je odmevalo v mračno jutro. Kdor ni dremal je vsaj premišljeval svoje in doživljal še enkrat uro slovesa. Zadremljem naposled tudi jaz, a naenkrat se prebudim, začutil sem na glavi silno bolečino. Zakričal sem — a v tem je nerodnež že hitro dvignil kovčeg z moje glave. Cisto omoten sem vstal, a že je nastal v kotu vik in krik, ko je nekdo stopil sosedu ki ga je ponoči morda najprisrčneje objemal, na trebuh.
Ko se je zdanilo, smo se sicer lahko spet razgledali po pokrajini ki je tekla mdmo nas, toda bili smo premraženi. Oreffi smo se s cigaretami in z gledanjem na uro. Etna. komerno je železna pot hitela dalje, vlak se je ustavil le v redkih presledkih na večjih postajah. Bil je ponedeljek — ob dveh popoldne — ko smo srečno priromalj v Sarajevo Nikakor pa nismo utegnili pogledati v mesto, ki nas je vabilo z romantično mešanico iztoka in zapada-Izstopilo je znatno število naših tovarišev, ki so bili prideljeni artiljerijski di.
jaški č©ti, in tak© smo v vlaku ostali le »bilečamci«. Ta zmešnjava, ta vrvež na sarajevskem kolodvoru! In vendar se je na licih večine kazala mirna pripravljenost. Nakupili smo si cenenega dobrega grozdja, se spet zasidrali v vlaku in že nas je lokomotiva s težavo potegnila dalje. Nastopali smo dolgo pot proti Bileči. Počasi so tekle ure, umazani smo se naslanjali
na drog pri odprtini vagona in pripovedovali si nismo več mnogo. Pardon! Bil je z nami šuln iz Trbovelj. Ne vem, če so vsi Trboveljci tako »giftni». ali ta je skrbel da smo se zvijali od smeha. Ni ga bilo v vagonu, ki ga šuln ne bi zafrknil. Ubožca ki je bil kot ne-borec prideljen h golobji pošti, je tako »zmatral«. da sta si domala segla v lase. Mi pa smo imeli svoj Spas. Ali kaj bi vas še jaz »matral* s takim pripovedovanjem, saj vidim da bi že vsi raj-
ši vedeli, kako smo naposled le prijadrali
v Bilečo in kako smo se vživeli v novo življenje. Takoj!
Krasna je bila vožnja čez Ivanjplanono, le škoda da ni bila noč čisto jasna. — Tre-binje! — Korak pred Bilečo ... Pripravili smo se, spet so zaropotali leseni kovčegi, oprhutali smo si posvaljkane obleke in čakali. Ne dolgo, že smo za ovinkom v da. ljavi svoj kraj. Novo pobeljene so se nam posvetile nasproti vojašnice, zdelo se mi je, da nam mežikajo in da sije iz njih živo, veselo razpofloženje. Kar nekam znano se nam je zdelo vse to.
Tako je to pri vojakih: Ciim izstopiš, že moraš v četverostope pa hajd v svoj pristan. Kdor žrtvuješ dva dinarja, lahko na_ ložiš kovčeg na voz. Zapeli smo in odko. rakali skozi Bilečo. Radovedni so nas gledali domačini, saj smo mnogim obetali biti, kakor naši predhodniki, glavnica in obresti. Okoli 2 km je od postaje do vojašnice, cesta se vije skozi mesto. Iz mnogih hiš so nas gledale zastrte bule in nekateri smo prvič imeM priliko občudovati pisano hercegovsko nošo.
V vojašnici so nas prideHM različnim četam. Čakali smo nekaj dni na zdravniški pregled, slednjič je prišla tudi noša, deseta četa na vrsto. Ko smo znova bili spoznani za sposobne, so nas ostrigli do kože. Velikanska je bila reč, ko smo se prikazali prelevljeni (v uniformah) in čudovito izpremanjeni. Temu so segali ro. kavi ped čez prste, drugi je hodil kakor lesen, ker se ni upal skloniti, da ne bi počilo. Tretji bi bil lahko sosedu posodil pol suknje ali hlač. Kmalu pa se je vse to nekako »zelihalo«, da je zdaj le še malo »žlendarjev«, kakor jim pravimo, če ndso čisto tip-top.
Naš dnevni red? Prosim! O njem bi vam iz srca rad pripovedoval živo in zanimivo, a tega pri najtoodjši volji ne morem, ker bi se razpletlo predaleč. Naj samo naštejem vrstni red od jutra do večera. Vstajamo ob petih na povelje: Diži se! (Ti dve besedici tako težko čujemoj. Nedavno so nam podaljšali spanje do pol šestih in tako bo čez zimo ostalo. Ob šestih »e prične ura učenja, ob sedmih giremo k zajtrku, nato se pripravimo za eksercira-nje, ki traja od 8. do 12. Potem se vrnemo h kosilu, po jedači pa je odmor do pol treh. Tedaj je navadno pregled obleke, obutve in naše ostale zunanjosti. Ob treh se pričnejo predavanja, ki trajajo do šestih; tri predavanj^ po eno uro. Nato nam prečitajo zapoved za naslednji dan. Odkorakamo na skupno zborno mesto ter pojemo staroslovenski očenaš. Lep je ta trenutek, gotovo ga bomo pomirila vse življenje. že se je znočilo. V temo zazveni polno in ubrano naše petje. Kako radi se ob tem zamislimo! Pred seboj vidimo lučke bilečanskih hiš, ki pokojno čepe ob vznožju Hadžibegovega brda. Dan, ki smo ga preživeli, preletimo v mislih. Potem odide-mo k večerji, v jedilnici je po en bataljon in večerja je hitro opravljena. Vrnemo se v vojašnico, kajti ob osmih se prične večerna ura učenja. Deset minut pred deveto izpraznimo učilnico. Spat! Ob devetih, ko zunaj zadani trobenta, ki oznanja nočni počitek, moramo biti v postelji, a na hodniku morajo stati naši čevlji osna ženi, na kovčegu pod posteljo pa naša obleka kar nailepše zložena. _ Nasmehnili se bodo nekateri, ki so že sBekli suknjo redo. va in kaplaria. ali te besede jim bodn gotovo živ spomin na vse, kar so sami tod preživeli.	(Kanec jutri >
iačc vesti
♦	Vse cenjene naročnike, ki še niso utegni, ti poravnati uaročnine za »Jutro* ali za »Ponedeljek« do konca tekočega leta, vljudno prosi uprava da j0 blagovolijo poravnati do :-*) t. m. zaradi zakliučka poslovnih knjig. Kdor nima položnice, naj piše po drugo, ki mu jo bo takoj poslala uprava »Jutra*.
•	Odlikovanja. V imenu kralja Petra IL je aaniestništvo odlikovalo bivšega češkoslovaškega poslanika v Beogradu dra Pavla VVetlnerja z redom sv Save i. vrste, češkoslov. generalnega konzula v Zagrebu Andreja Pukla ter umv. profesorje
C.Stejskala. dra. K. H«rforta in dr. Mihajla Rostobarja z redom sv. Save III. Trste.
♦	'zprememhe obfin. Iz občine Lesce se izloči tivša občina Begunje ter se ustanovi nova občina Begunje na Gorenjskem s sedežem v Begunjah. Novi občini bosta priključena kraia Zapuže. ki se izloči iz občine Lesce in Dvorska vas. ki se izloči iz občine Mošnje. Kraja Griže in Pristava v litijskem srezu se izločita iz občine Stične ter priključita občini Št. Vid. V ptujskem srezu pa se kraja Plešivica in Jeruzalem izločita iz občine Ivanjkovci in priključita občini Sv. Miklavž. Uredbe o teh izpremem-bah v občinah so tile objavljene v »Službenem listu« dravske banovine U. L m. in dobile s tem obvezno moč.
♦	Planina V0gel z najlepšimi smučarskimi tereni je vsa zasuta s snežnimi kristali. Domačini že dolgo let ne pomnijo ob tem času tako visokega snega v planinah. Na Voglu so se borovci poskrili pod snežno odejo. Ie visoke smreke kloni jo pod težo zimskega čara Lepa uglajena smučišča se ble-ste in nudijo smučarju nepozabna doživetja. Udobni Skalaški dom na Voglu vabi s svojo ceneno oskrbo k obisku.
*	Prometne ovire zaradi sDega. V onem delu Hercegovine in Bosne, ki pripada primorski banovmi. je v zadnjih dneh padlo toliko snega da so nastale velike prometne ovire. Promet so morali ustaviti na cestah Dolnji in Zgornji Vakuf, Prozor, Bugojno-Livno, G amoJ-Livno-T< mislav grad-Posušie. Državne in samoupravne oblasti so nos'ale na zasnežene ceste več e število de'avcev. da bi bil čimprej omogočen promet z avtobosi.
*	Neurie v Sremu. V torek je ves dan nad Sremom divja] strašen orkan Sava je bila tako valovita, da je bi' ves premet s čolni onemogočen Na Fruški gori je že dobrih 15 cm snega. Neurje je povzročilo po sremskih va*eh precej škode
♦	Poroka- Poročila sta se g. inž. Milorad B. Uroševie iz Beograda in gdč. Nadina Varl-ova. hčerka pokojnega višjega inšpektorja drž železnic pri direkciji v Ljubljani. Bilo srečno!
*	Družba sv. Cir'la in Metoda poziva svoje podružnice da svoje prisp vke na-kažeio vods'v?n' blagajni po no'ožnici.
*	Družba sv Cirila in Metoda priporoča za božič in novo leto svnie razglednice. Pod^r^ite Ci-il Metodovo družbo J
» Selitev patrijarhije Te dni bo Poglavar srbske pravoslavne cerkve zapustil Srcimske Karlovce ter se preselil v Beograd v novo poslopje mitropolije. zgrajeno nasproti stolne cerkve na temeljih stare srbske mitroPolije. V novenn psolopju bodo nastanjene tudi najvišje cerkvene ustanove.
*	Spet potres v B*n}aluki. V torek opoldne ie prebivalce Banjaluke spet preplašil potresni 6unek, ki pa ni bil močan in je trajal le nekaj sekund.
t^mrxpmonnonnLiL)iJi IUUUUULIUIJU Za razkuževanje uporabljamo z najboljšim uspehom S A N I T O L. — V vseh lekarnah in drogerijah.
»^□□□□□□□□□□□□□□□□□□UUUULli OTL
» Samomor beograjske zdravnic®. V Sobi dežurnega zoravnika ginekološkega oddelka splošne državne bolnišnice v Beo-gradiu se je usmrtila zdravnica dr. Rad-miiia Grujiceva z močnimi injekcijami morfija. Vso noč je prebila v bolniških sob-jih, zjutraj pa si je vzela življenje, nac katerim je obupala zaradi dolgotrajne živčne bolezni- V zadnjem času je bila zaradi svoje bolezni vsa obupana. Vodja oddelka in drugi zdravniki so ji svetovali, naj prosi za bolezenski dopust, kar pa ni hotela storiti. Potrlo jo je tutdi to, ker so njenega moža premestili iiz Beograda, Poročila sta se šele pred petimi meseci.
» Ljubljanski pustolovec obs0jen v Zagrebu. Pred senatom okrožnega sodjšča v Zagrebu se je zagovarjal znani pustolovec Miha šego ta iz Ljubljane zaradi številnih pustolovščin. Klatil se je Po vsem svetu, nastopaj kot pianist v Berlinu, kot trgovski potnik na Dunaju, študent filozofije v Zagrebu in ženitveni kandidat v Ljubljana, kjer mu je na nebotičniku na-Sella tudi hčerka nekega narodnega poslanca, kateri se je predstavil kot dr. Robert. Zagreši) je precej sleparij in je bil obsojen na dve teta robije. O njegovih pustolovščinah je »Jutro« ob njegovi aretaciji obširneje poročalo.
♦	Aretacija nevarnega sleparja. Beograjska policija je zaprla nekega Petra Pantoviča, doma iz Podgonce, ko je v neki motfni trgovini brez denarja kupo v u blago. Predstavil se je trgovcu za tako imenitno osebnost, d<a so mu vse verjoii in so se že pripravili, dia bi mu dva polna kovčega raznega b.aga poslali v hotel, slučajno je prišel takrat v trgovino neki Policijski uradnik, ki je sleparja apoena; in aretiral. Pantovič je na veliko sileparil tuidi po Zagrebu, kjer si je s ponarejenimi pismi raznih odlični kov pridobil zveze in mnoge žrtve svojega aleparstva. Sleparij je z vložnimi knjižicami, okradel je raizme dame, katerim je prej dvoril, predstavljal se je za novinarja., za uradnika rečne plo-vidtoe im nekaj časa je bil celo od neke ustanove postavljen za sekvestra nekega podjetja V manjšem obsegu je ie pred leti sleparil po Zagrebu in so ga izgnali. pre<l tedni pa se je spet pojavil v formi večjega in uspešnejšega pustolovca. Beograjska policija je našla pri njem najrazličnejša ponarejena, a ta (M pristna priporočilna pisma. Našli so tudi pod Imenom »Rarlnlških Novin« v Beogradu ponareje. no vlogo na ameriški konzulat « prošnjo za vizum Slepar, ki ee je v tej vlogi izdajal za privatnega uradnika Horvata, je bil pripravljen na beg v Ameriko I« tega 9k'er»io <1a je nek^e spravil plen svojih mn^^^eviinih f»lep8rij
•	Tovarna JOS RFTCH solema mehko in SVr«h':enn r»eri'0 v "»''e^o izdelavo.
*	"ri zaprtju 'n mofn:ah v T>reb*vl vze- .j mite ztutraj na prazen že!odec kozarec j naravne Franc Jožefove grenčice.	*
Iz Ljubljane
u— Mariji Pogačnikovi v spomin. KoLo jugoslovanskih sester je prizadel hud uda rec. Nepričakovano je umrla dolgoletna marljiva odbornica gospa Marija Pogačni kova, vdova po pisarniškem ravnatelju Doma je bila iz Ptuja, brez otrok, zato st je z večjo ljubeznijo posvetila humanitar nema delu. V našem kolu smo jo vse vzljubile zaradi njenega finega nastopa, preudarnosti in pridnosti. Več let je tud1 imenovana vodila kolonijo v našem deč jem domu Franje Tavčarjeve v Kraljeviči. Našim malčkom je bila dobra Ln je materinsko skrbela za njih telesni blagor in pamla, da ni tej naši, sonca, morja in zraka potrebni deci ničesar manjkalo Radi So imeli svojo >mamo«. Naši pred. sezrfjski gostje tudi ne morejo pozabi tj njene vljudne Postrežljivosti im pozornosti Posebno delavna je bila nadalje pr. Ciril Metodovi družbi in je kot odiborntca sleherno leto vneto pomagala pri ju rje vanju na Graidm Prepozno smo zvedeli za njeno smrt (umrla je v soboto zvečer, ko dnevniki niso mogli Več poročati o tem), prepozno za njen pogreb, ker so jo svoje oiipeljali v rodbinsko grobnico v Ptu< Nismo 6e mogle posloviti od nje. ne se ji zahvaliti za vse, kar je storila revnim in potrelbnim v smislu delovanja Kola ju goslovenskih sester. Te skromne vršite naj bodo dragi sestri Mariji v zahvalo Ohranile jo bomo trajno v svetlem sporni nu. saj ni moči pozabiti našega skupnega delovanja.	S®stre Kolašice.
JUTRI PREMIERA
JUBILARNEGA
STOTEGA FILMA
H A R R Y P I E L - A
Arflsfl
DRESURE ŽIVALI KAKRŠNIH SE NISTE VIDELI ! TO BO SENZACIJA NAD SENZACIJO ! ! !
»ELITNI KINO MATICA"
i-.
a— Predavanje g. rektorja prof. dr. Samca; >Jonske micele ali električna dvoplast?« bo v seminarju akademskega kluba kemikov v petek 13. t. m. ob 18. v kemični predavalnici realke. Predavanje je g. rektor imel prvič na Farada^-evem kongresu v Londonu. Vstop prost.
u— Volilci — pozor! Ljubljansko mestno PQo«avarsitvo dostavi le um vsenj lastnikom, oziroma upraviteljem hiš v Ljubljani, razen onim z inkorporiraneg-' ozemlja, za katere je PoPis že izvršen hišne pole im evidenčne liste, v katere s« morajo vpisani vsi v Ljubljani s tam o stanujoči moški, rojeni leta 1914 ali prfej. Podatki o teh osebah, ki jih potrebuje mestno poglavarstvo v Volilne svrhe, nav bodo točni, da ne bo treba pozivati strauH naknadno v urad zaradJ izpopolnitev. — Hišni lastnik, oziroma upravitelj izpodn. hišno Pok), evidenčne liste pa izroči v izpopolnitev vsaki priizadeti o&ebi proti vr nitvi. Podrobna navodila za izpopolni te> so natisnjena na hišnuh polah in evbdenč. nih listih. Po oboje pride mestni sluga Po preteku treh dni po dotsavitvi Akv kak hišna lastnik, oziroma upravitelj slu čajno ne bi dobil tiskovin, naj jih zahte va na mestnem poglavarstvu, Mestna trg 2, ii. nadstropje, soba štev 46. Kdor ne bi prjeel v izpopolnitev evidenčnega lista, naj ga zahteva od svojega hišnega gospo darja, oziroma upravitelja Aktivni čast niki, podčastniki in vojaki pod zastavo ne dobe nikakih evidenčnih listov v izpopo1 nite in se tudi ne vpisujejo v hišne pole u— Filozofsko društvo v Ljubljani bo imelo v soboto, 14. t. m. ob 18. v preda, valniicl mineraloškega instituta na um-verzi drugo svoje predavanje. Predaval bo vseuč. doc. g. dr# St. G0gala o temi »Filozofija in pedagogika«. Vabljeni člani im oni, ki ©e zanimajo. Vstop prost.
n— 0 idejnih smereh najmlajše slovaške literatnre bo predaval Slovak, literat in ljubljanski visokošolec g. K. Geraldini drevi ob pol 19. v restavraciji »Zvezdi«. Akademska sekcija jugoslovansko—češkoslovaške lige v Ljubljani, ki prireja ta večer, vljudno vabi vse, ki se za to predavanje zanimajo. Vstop prost.
u— Akademski odsek Jčlige v Ljubljani priredi drevi ob pol 21. v restavracij »Zve-zdii«, pritličje desno, propagandno predavanje slovaškega akademika K. Genaldiinija, iki študira v Ljubljani. Naslov predavanja: >Idejne smeri najmlajše slovaške literarne tvorbe«. Predavatelj bo prečita! 'udi nekaj zanimivih odlomkov iz sodobne slovaške literature. Vljudno vabljeni.
u— Pod okriljem uruštva »Tabor« nam bo drevi ob poj 9. v kemični dvorani na realki predaval o narodni misli znani predavatelj g. abs. i ur. Uršič 'Andrej. Vabljeni vsi!
u— JNAD Jadran — ženska sekcija. V petek 13. t. m ob 14. strogo obvezen članski sestanek.
n— Prošnja železniški upravi. Iz D. M. v Polju nam pile jo: Železniška uprava Je že pred enim mesecem ukinila lokalni vlak. ki je odhajal ob 14.45 iz Polja. Istega dne je bil ukinjen tudi promet z avtomobili zaradi konkurenčnih kart na progi Ljubljana—Zg. Kašelj in obratno Tako sm0 ostali od 13.30 do 18 ure brez prometnih zvez z Ljubljano, dočim imamo od 13. do 1330 kar dva vlaka zaporedoma. Prosimo železniško upravo, da bi spet uvedla lokalni vlak na progi Zalog—Ljubljana, ki bi prihajal okrog 15 ure v Ljubljano, da bi bilo tako ustreženo občanom. Za ta vlak je pro sila tudi občinska uprava po splošni' želji prebivalstva
n— »Trije vaški svetniki« izvrstna veseloigra ki je žela pri vsak' predstavi salve smeha se ponovi v drami v soboto 14 t m v režiji g. Lipaha- V glavnih moških ulogah nastopita gg. Cesar in Daneš.
i
II
ELITNI KINO MATICA
Telefon S i-24 DANES OB 4., 7.15 in 9.15 zvečer
PREMIERA DUHOVITE GLASBENE KOMEDIJE
„Š K A N D A L V RIMU"
EDDIE CANTOR Vas bo zabaval, da se boste nasmejali do solz ! — a 100 Goldwynovih giris Vas bo očaralo !
P K K M i E R M KINO
u — Društvi »Soča« In »Tabor« naznanjata svojim članom in prijateljem, da ponove za vse dobro vneti šentjakobčani zabavno in smeha polno Hopwoodovo veselo igro »škandal pri Bartlettovih« (Vzorni soprog) v šentjakobskem gledališču, Krekov trg, desetič in zadnjič v soboto 14. tm ob 20.15. Ta pikantna veseloigra. ki je dosegla dosedaj pri vseh predstavah zelo velik uspeh? Se igra to soboto v korist »Soče« in »Tabora« in je zaradi tega ves dobiček namenjen za zgradbo prepotrebnega doma za brezposelne emigrante. Tovariše člane in drugo občinstvo lepo prosimo in vabimo, da se polnoštevilno udeleži te predstave z ozirom na dobrodelen namen. Dvorana naj bo ta večer nabito polna. Prodaja vstopnic pri nekaterih članih »Soče« in »Taboran in od sobote dalje pa v šentjakobskem gledališču.— Predavanje to soboto odpad«.—
u— Spored I. Javne produkcije gojencev drž. konservatorija. ki jo priredi ravnateljstvo v ponedeljek 16. t. m. ob '/4na 7 v FilharmoniCni div»rani, je naslednji: J) Couperin: pieze li>turgique za godalni orkester. 2). Rameau: Koncert za klavir in godalni orkester. Igra Turšič Ivan. šola prof. Janka Ravnika, spremlja k0nser. vatorijski godalni orkester in Orkestraln0 društvo Glasbene Matice pod vodstvom L. M. škerjanca. 3). Faure: Balada za kla vir, igra Kunej Egon. šola prof. L. M Škerjanca. 4). Arija Lulse iz III dejanja istoimenske opere s spremijevanjem kla virja Izvajata Korenčan Štefka šola prof. Wistinghausnove tn Gallatia Rein-hold (šola prof. Janka Ravnika). 5). De-bussy: L' isle jojeuse, igra na klavirju šaplja Boža. šola prof. L. M. škerjanca. 6). Rousel: Simfonietta za godaini orkester. Spored se dobi v Matični knjigarni in stane 2 Din, Spored je obenem vstopnica.
u_Novi stražniki se ne sprejemajo. Uprava policije v Ljubljani opozarja, da so vsa mesta pri državni policijski straži, predvidena v proračunu za leto 1935—19316, že zasedena, zaradi česar naj se prošnje ne vlagajo.
u— Pojasnilo k izjavi D. Esperantskega društva. Nihče ni trdil, da ne obstoji v Ljubljani Delavsko esperantsko društvo. Naša notica z dne 7. t. m. ni bila objavljena na lastno pest našega predsednika,' marveč je bila spontano sklenjena na klubovem članskem sestanku dne 5. t. m in je bila mišljena le kot opozorilo na zamenjavo imena. Kar pa se tiče vsestranskega skupnega sodelovanja z D. E^perantskim društvom, bi mi to sodelovanje z veseljem pozdravili, vendar *pa z g- Damjanom Vahen-om, t. č. predsednikom propagandnega odseka D. Esp. dr., nočemo imeti nikakih stikov; zakaj ne. to ve on sam najbolje. — Odl.or »Kluba esperantistov v Liubliani«.
Š/fiumfJcS^S
Okusen štedljlv a poceni
izdelek
Osješke livarne železa in tovarne strojev d- O sije h
u— Lepa gesta. G. Franc Lovše mesarski mojster na Tržaški cesti, je dar* val Sokolu na Viču 500 Din za nabavo slike Nj. Vel. kralja Petra II
u — Nagrade hišnim poslom — vlagateljem. Hranilnica dravske banovine, prej Kranjska hranilnica bo izžrebala za bo. žič več nagrad po Dan. 200. in Din 100. hišno-gospodinjskim poslom (kuharicam, hišnam, služkinjam itd.), ki imajo
v imenovani hranilnici vsaj že 6 mesecev vložene svoje prihranke na hranilno knjižico. TI posli se vabijo, da se prijavijo pri blagajni hranilnice (Knafljeva ul. 9.) do vključno 18. decembra t. 1. tned poslovnimi ura-mi od 8. do 12. S seboj naj prinesejo hranilno knjižico hranilnice in svojo poseLsko knjižico.
n— Posipajte hodnike! V kroniki nesreč smo že nekajkrat zabeležili primere, da ljudje padajo na zmrzlih tleh ter morajo z zlomljenimi udi v bolnišnico. Včeraj smo poročali o 121etnem dijaku Milenku Koben-tarju iz Glinške ulice, ki mu je spodrselo prav na hodniku pred poslopjem I. državne realne gimnazije in si je zlomil levo roko. Še mnogo nerodnejša nesreča pa se je te dni primerila 301etnemu delavcu Francetu Pečanu iz Frankopanske ulice, ki so mu bili svojčas nad stopalom amputirali desno nogo. Pred neko hišo na Taboru mu je spodrsnilo in pri padcu je začutil v desnem kolenu tako skelečo bolečino, da ni mogel z mesta. S težavo se je pobral s tal, oprijel ograje ob cesti in tam obslonel kakšno poldrugo uro. ne da bi se bil kdo mimoidočih pozanimal zanj. Šele ko je čez dolgo prišel mimo stražnik je ranjenca vzel pod pazduho in ga odpeljal v bolnišnico. Zaradi zmerom številnejših primerov podobnih nesreč opozarja policijska uprava hišne posestnike na njihovo dolžnost da posipa.o hodnike v nasprotnem primeru pa bo morala izvajati posledice.
u— JNAD Jadranova zaključna in pn-da'jšana p'esna vaja se bo vrš la drevi t^č-no ob 20. v veliki dvorani Kazme Igral bo Ronny.iazz Preskrb1 i»no na bo t'-di z-' bnffet Lectova četvo-ka Vjudt.o vabi od. bor.
u— Dano« in vsak četrtek nadaljevalni plesni tečai Jenkove ftnle v Kazini V. sol bo to plesni večer. Posebne ure vsak dan.
u— Pozor pred -deparko. V mestu se večkrat pojavlja starejša žeuska. ki si včasih najme lastna Mjbico- a se večkrat znajde tudi v zavetišču /-a brezposelna dekleta Dela se zelo vljudno in dcbros čno m ua razne načine si skuša pridobiti zaupanje in pri lateljslvo gospodinjskih pomočnic. Svojim znankam pripoveduje, da ji je ; Fran ciji umrl bogat sorodnik, ki je zapu-til nJ-jj in njenemu bratu, 16 milijonov Pripoveduje tudi, da bo dobila vojno odškodnino nekih 70.0 0 Din. Ves ta teden ie na potu in večkrat se vozi v Beograd da bi pri mini^tr stvu in raznih uradih pospešila rešitev -v<> jih denarnih zadev Lahkoverne poslušaike jo blagruioJo in marsikatera ji da aapo sled neka; svojih prihrankov, da bi ii ponm gala iz zadrege ter oniouočila nujno [>oto vanje v Beograd Sleparka se svojim žrtvam priljubi * kako mal) uslugo, ko jim med svojim pripovedovanjem o bogatih dedšči nah plača majhen prigrizek ali kaj dragega mami pa jih tudi. kaj l>o vse zanje storila, ko bo dobila denar. Eni obeta -'u/ bo, drugi ženina, tretji da jo b0 pozneje vzela k seti za spremljevalko a Ii za sotrnd nico pri raznih velikih pod etjih. in tako ji na račun takih lepih obljub prihaJaio v roke prihranki naivnih deklet Neko svojo žrtev je v zadnjem času takn omrežila in omamila, da je dobila od nje okrog 1.600 Din.
VSI GOVORNIKI
o<tvetniki profesorji učitelji duhovniki in pevci nujno potrebujejo Mr Bahovčeve
trSMEEKA" bonbone
Izdelani ao iz smrekovega eksirakta in mentola Radi tega vzdržujejo svežost glasu. ublažuje''
kašelj in hripavo»»
.lje desinficirajo usta ln grlo preganjajo žejo. razbtstrijo glavo So pa tudj prileten pripomoček pn omejitvi prekomerne kaje Zavitki po Din 3.— in 5.— v lekarnah in drogerijah
Apcteka Mr. L. Bahovec
LjuMiana Kongresni trg štev. 12
u— Nedovoljena tvornica štampiljk in tiskovin. Po čudnem naključju je policija prišla na sled neprotokolirani tvrdki. ki se je pred kakimi tremi meseci ustanovila v LJubljani ter pričela izdelovati štampiljke in nekatere tiskarske posle. Lastnik podjetja, bivši tiskarski uslužbenec, je imel množico agentov, ki so nudili njegove izdelke po vsej državi in kakor kažejo znamenja, mu je posel prav dobro cvetel. Pred kratkim pa se je v tiskarni, v kateri je bil mož svoj čas zaposlen, zglasil neznan človek z dežele, da bi povprašal za cene štampiljk in tiskovin. Pri tej priliki je povlekel iz žepa maj-hen prospekt, ki pa je bil ua veliko tiskar-narjevo začudenje stavljen in natisnjen v njegovih črkah Stvar je s|>oročil policiji, ki je odredila hišno preiskavo in pri osumljencu zaplenila celo majhno za-ebno tiskarno s potrebnimi stroji in dobršno zalogo črk. Ko je bil še v službi v tiskarni, je osumljenec na tihem po malem odnašal materi il, dokler se mu ni doma že toliko nabralo, da se je lahko osamosvojil. Tiskarna trpi po zatrdilu lastnika okrog 20.000 Din škode. Aretiranca so po končani policijski preiskavi izročili sodišču.
u — Za otroke do 8. leta se prične plesni
tečaj jutri v petek ob 5. pop. v. Jenkovi šoli — Kazina. Vse informacije in vpisovanje istotam.
u — Cenjene dame, obiščite novootvorjeni česalni salon FANCI JENKO. Postrežba prvovrstna, ugoden abonma. Kongresni tre 3..
Iz Celja
e— Planinsko predavanje. Pod okriljem celjskega SPD bo predaval danes ob 20. v risalnici meščanske šole znani avstrijski alpinist Ferdinand Krobath iz Beljaka o letošnji odpravi na Kavkaz. Predavanje je doživelo že v Ljubljani velik uspeh in bo gotovo tudi v Celju vzbudilo mnogo zanimanja.
e— Slavnostno akademijo bosta priredili
moška in ženska podružnica CMD ob 50-letnici svojega obstoja v soboto 14. t. m. ob 20. v mestnem gledališču. Na sporedu je slavnostni govor, petje mladinskega zbora, dve deklamaciji. nastop sopranistke ge. Marije Golobičeve. violinskega virtuoza g. ravnatelja Karla Sancina. koncertne pianistke ge. Mirce Sancinove in pevskega zbora CPD ter uprizoritev Roševe enodejanke »Vida« po članih Dramatičnega društva. Vstopnice so v knjigarni »Domovini«.
OBDARUJTE svojce z najprimernejšim darilom kakor so vestje, žemperji, pulo-varji — po najugodnejših cenah pri B.
P U S N I K, Celje, Cankarjeva.
e— Lepo darilo. Celjska tekstilna tovarna Bergman in drug je izročila združenju trgovcev za mesto Celje 2.000 Din za spomenik kralju Aleksandru v Celju.
e— Trgovine na zlato nedeljo bodo odprte ves dopoldan in sicer od 7.30 do 12.30.
e— Celje plava v blatu in brozgi. Dež je v torek spremenil močno zasnežene trge, ceste in ulice v pravcato morje blata in brozge. Ljudje so morali povsod gaziti vodo in sneg če so hoteli prekoračiti ulico. Mestna občina Veliko Celje namreč ni smatrala za potrebno da bi dala sneg vsaj nakupi-čiti. če že ne odvoziti. Ker je mžno vreme včeraj še trajalo in je postal položaj neznosen je občina -slednjič posiala včeraj na ulice mestne delavce in brezposelne ki pričeli odstranjevati snežno brozgo Pravi jo da v proračunu ni postavke za čiščenje zasrerenih ulic zaradi ?e«ar so morali na •VH nri«pe ke ki iih ie prejela pomožna ikriia llfToiavl ?mo da ie mestna "bčinii v prejšnjih 'e'ih dohrn -krbela za odstranjevanja -snefT 7 uli'" Senrav ni=o bile raz ■■npre p'Č hnl^p kn^or «o »edsi
Kino r„i«n D;.ne* ob	in 20 3(1
velefilm »Artisti« in zvočni tednik.
Szmo še danes!
Ljubavne pustolovščine
Benvenuta Cellinlfa
Romantična povest o največjem ljubimcu Lju'*iniski dvoboj! iiaUanaliie in banketi pri vojvod« Plrcnrc
Danes oh 4.. 7 in 9 15 zvečer.
»Zvočni kino Idra:«.
Kaj! ji
&®vjie
& f
ki se dobe v njenih trgovinah po izredno
znižanih bcžičnrh cenah:
VaStc-Rurgerjeva lika. UMIRAJOČE DUŠE, zgodovinski roman iz baročne Ljuo-Ijane. 220 str.
Ob koncu 17 in v prvi polovici 18 stoletja je doživljala Ljubljana zlato dobo svojega umetnostnega udejstvovanja. Ir te dobe je zajela pisateljica snov '.a svoj roman in postavila v ospredje Kip.irja Robbo in Misleja ter slikarja Mencingerja. Vsebina je sentimentalna in romantčna, razvoj dejanja dobro premišljen, kulturnozgodovinski opisi raznih tedanjih dogodkov in običajev so plastični ld zanimivi.
Nansen Fritjof. V NOC1 UV LEDU, priredil Fran Albrecht, 108 str. — Ime znamenitega polarnega raziskovalca je znano po vsem svetu. V tej zabavno spisani, a zelo poučni knjigi najdeš najboljša poglavja iz njegovega znamenitega dela o polarnih ekspedicijah.
RlUčinski F.-an, DROBIŽ, 131 str. V tej knjižici je zbral pisatelj 13 humoresk, spi-sanih v razdobju od lota 1909. do 1920. »Drobiž« je prijetno čtivo. zajeto sicer iz malenkostnih razmer, a s široko perspektivo na neminljivo tragikomedijo človeškega življenja. Milčinskemu niti ob vojnih grozotah ni otrpnila humorna iilica. O tem pričajo humoreske, zajete iz dobe vojne, zlasti »Aprovizacija« ali »Red vlada svet«.
Milčinski Fran, HUMORESKE IN GROTESKE, 214 str.
Feigel, TIK ZA FRONTO, 152 str. Vsebuje dolgo vrsto črtic in novel, pretežno z vojnimi motivi.
Lah Ivan dr., ANGELIN HIDAR, staroko-rotanski roman, 95 strani. — Pisatelj nas vodi v davno slovensko preteklost in 2ivo riše čase velikih dogodkov in rečnih sanj. Kdor hoče pozabiti sedanjost in nje tegobe, naj seže po tej povesti davnih dedov.
Novačan Anton, SAMOSILNIR, 153 str.
— Novačan je nemiren, mračen duh. zato njegova vas ni idila pastirjev in kmetov, ni zgolj selišče računajočih racionalistov, pač pa pisana mešanica trpinov, krotkih in upornih, zadovoljnih in nesrečnih.
Iz Maribora
a— Za uvrstitev Maribora v prvi dra-ginjski razred je zbran materija! s po-uxoi>uuui uaver-iucuini uiag.uje zivijčiic»£.Ji Pon ouscin. To grauivo jt mestno poglavarstvo posialo bauski upravi v Lj.uUuan:. tiujujii znano je ze 1.	meseca maja
vložil v mariborskem mes^iiuiu svetu ou-Cinski svetnik dr. .Pavel SJtraisek o priliki takrat znižanih uradniških prejemkov preutog, da «e Maribor a v reu v prvi ara-gimjski raared. Svoj predlog je utemeljeval predlagatelj s takratnim znižanjem uradniških prejtmkov un s točnimi navedbami gueie dragunjskih prilik v Maruboru, ki postavlja Maribor pred marsikatero mesto v naši diržavi, ki je uvrščeaio v prvi draginjski razred.
a— Bolgarski pevec Haralambi Ivanov je pel v torek zvečer v tukajšnjem gledališču razne bolgarske pesmi D. Hristova, D. P. Ivanova, Georgija Spasova in Stojana Mi-haJlova ter dve ariji iz Puccinijeve »Tosce« in Leon Cavallove opere »I pagliacci«. Na klavirju ga je mojstrsko spremljal ravnatelj glasbene šole Glasbene matice prof. Marjan Kozina. Gledališče je zevalo praznine.
a— Univerzitetni večer bo v ponedeljek 16. t. m. v okvirju Ljudske univenze. Priredijo ga mariborski akademiki.
a_ Društvo odvetniških in notarskifc
uradnikov v Mariboru opozarja svoje članstvo ji nameščence sploh, da priredi Med-sbrokovni odbor organizacij zasebnih nameščencev 'V Mariboru skupno zborovanje v petek 13. t m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice v Mariboru, Sodna ul. 9. Ker pride kot referent iz Ljubdjame zavodov direktor g. dr. Vrančdč iin so na dnevnem redu tudi različna druga peneča vprašanja, udeležite se vsi tega važnega zborovanja.
a_ Okradeni občinski tajnik. V neki
gostilni na Poforežju je drzen tat odnesel po>breškemu občinskemu tajniku Albinu Banu novo suknjo, vredno 1700 dinarjev, razen tega klobuk, šal in nove rokavice. Nekega moškega so aretirali.
a— Pri gledališki blagajni je pTed torkovo prireditvijo kupil neznanec vstopnico s ponarejenimi kovanci, ki se od pravih razlikujejo Po zvoku in barvi. Mariborska policija skuša iztakniti skrivnostnega gledališkega gosta.
a— Grožnje. Neki hišni posestnik na Tržaški cesti je prejej v zadnjem času več grozalnih pisem z grožnjami, kakor »Zadušili te bomo v tvojem stanovanj u< ali »Zgrabila te bo roka, pod katero boš izdihnil svojo umazano dušo«« itd. Policija si prizadeva, dia bi prišla gTozilcem na sled.
a— Vsak dan nove žrtve zahteva poledica. Včeraj so prepeljali v splošno bolnišnico 201etno tkalko A delo Volmajerjevo, ki si je pri padcu na poledici strla desno nogo a— Hlada utopljenka v Muri Na naši strani je naplavila Mura pri takozvanem gi-binskem brodu žensko truplo ki je bilo v vodi najmanj mesec dni Pozneje se je ugotovilo. da je utopljenka identična « 25!etno Štefanijo Bauerjevo iz Eeenherga pri Gradcu ki je očividno na avstrijski strani v samomorilnem namenn =kočila v Muro
t* Ptuja
j— Kino bo pre^va'?«1 v Setrlen sto napoved n 0.5-3 fl1m'' rNa "t^až4 vele mesta« fWn» ->pLavolasa Carmen« 1 Marto Eggerthovo.
Gospodarstvo
Zakaj državne novčanice ?
Prejeli »mo:
. .,V *iutry* * dne 30. ia 38. pret mes. »o bih ▼ člankih »Potreb« stab lne kup e mo. čl denarja- in »Vprašanje ureditve kmečkih dolgov z izdajo državnih novčanic« iznešeni pogledi na najaktualne S uroblem našega gospodarstva j katerem se ramo sedaj vrše živahne debate v skupščmsk m odboru in med nredstavniki denarnih zavodov. V teh člankih je bilo konstad^ano, d« je ogromno znižan ie nivoja cen povzročilo nenormalno razmerje med upniki in dolž-n ki nemožnost vračania do'<?ov in reli-kvidnost denarnih zavodom in da se dajo normalizirati razmere na denarnem trgu Ie z odnravo fe<*a temelinega ida. torej z zo-petnim zvišm:em nlvoia cen Gle Je načina. kako naj se dosege tt zvišanje cen se 7i!V7em»ffl "hi člankaria r* znižanja zunanje vrednosti d:n<iria ter odk'^nj~t." povečanje obtoka z i^dajn ^r^avrih novčanic v svrho prevzema kme^ki^ do^ov
Ker je rfvno to vor.išinje. kako nai dosežemo zvišmie cen. danes r,ai+e>je in najaktualnejše 'n ker se ;e večini govorni-kcv v skupščinskem odboru zavzemal« za izdaio državnih novčanic. je potrebno < br-jrtriti pa"nio na nekatera dejstvi ki so v zvezi s tem vprašanjem hrez dvema va^na.
V preišnjih normalnih časih. ko je bil trgovinski in rdfčiln' nrornet med državniki prost rn odprt, oviran le event. po kakih malenkostnih carinah. je vsako znižanje zunanje vrednosti denarja imelo avt^matič_ no za pos!ed'co. da se je dvignil notranji nivo cen. Danes pa. v času oospodarsk;h barier. visokih carin deviznih omeiitev, kli-?nf?ov in izvoznih prenovedi nj v~č te ozke zvce med zunanio in notranjo v edinostjo de^aria V podkrep:t°v te t'ditve nai služi izk"5mi!». ki smo jo doživeli p~"d nekaj leti Takrat je zunanja vrednost dinarja pad'a /a p-ibMžno eno čeT^mo in od takrat se v spišem skalno d"ž; na tej znižani viš:ni Kljub temu takrat cene v notran iosti države n;eo v i«ti meri poskočile. kakor se ie pričakovalo. Naspr tno, cene so nanrei padale, kakor ds «e ji11 zunanja vrednost dinarja rnti ma'o ne fii"e. Danes. ko trgovinski in pleč:lni prorret med Hr?j>v'Tni ne bazirata več n" liberalnih princinih notran i« in zunanja vred^est de^aria nista ve* odvi«ni d'Uf« od druge, kakor v preiSnii'1 {asih prostega meddržavnega gospodarskega prometa.
No+ran'a vrednost denarja odvisna od rnnož;ne novčanic. k' so v obtoku, ns:holo-šlo> moment pa voliva le kot katalizator poso-širie torei ohstoiečo tendenco. čim močnejša ie tendenca i*n čim del' č?s-> tra_ ja tem večii iP vnliv te?V psi^o'ošk_g.i momenta Vnliv zlate podta^e °e močno precenjuje. Nekateri «.tare'ši teo-eHki ga pogreš^o 5e d*ne« smatra ;o Vot od'^čujo-če<*a.	tu n^m 'e najbo'iš? učite'i iz-
k"šnia Vsi vfmn ds s» ;e zlata no^aga dinaria leta 'OV zTr>an:Sa'a :n ie hilo to stanie le*o« le^aMri-aoo. ve**dar pa ie no., tra^vt v-e^nost dinarj* stalno "anaš"."ti' Zak*j° Zato k^T je bi'o p-em«'o p'a.xil-nih srprit-tev v nrometu pred nastopom n^norma1!!!^ razmer n,;> denarnem trgu se jP vrš;l de1 p'ač'lneia rcomet* t' d: T><~t'm de"arr>i1i c"r<via>ov k^kor n. r>r "ekov. na-V^tri' not^ri deram'!) zavodov	itd
If^pr	nrnrri,r>ta pofom BrT^^fltoV detlfS
skor^d^ ni ve" ip se vr^i	n1axi ni
"-kor^1 i^k' :u"no not^m novč*»n:c. ie sevfd 1 n^frpVi^ po rov!a":',i1' mno«o večja np"o ie bila v nnrm?i'n:h razmerah.
Pril-li"čiii" s k temu 5e nre? omenieni pniKološki moment Pozif^Tiv" in n"rav. no ie dp li"die v sed/mi''h okoMšHnflh drže gotovina dimi in s fem ?e Ko1: zm^piš". iev, števil" "nvxanir v oh*ek'i Sai se ven-„sP \7 ?-»k"šnie: K;e nalogi' denfT v nenr-m:čn;ne. ie izgub'' več Va^or polovico svoiegi p-emo^e^.ifl kdor gs ie na'o?i1 v kflko 1cup*i;o ie tnd; <skorai c.ig"rt1n po_ leg dela in *k~Hi š^ izg -bi1. *dor ie kup^l delnice 'e izgubil kdor je vložil denar v banko al? hran-^n^eo i" izg bit ^-mo oni. k' ie dr^ai gntoviino d^rr.^. se ie odreda' ^o-bro vrednost «e m" je povera'3. saj lahko kupi s svoj;m denirj«m dane« 2 do 3 k-at več. bodisi v bVui ali nep-emičn?nah. kakor pred nekaj leti Ta pMh"Wki moment bo odnadel in pričel de'ov/i+? v nasnrotni smeri šele tclaj. ko bodo liudie onariM da se cene dvigaio in ko bodo o tem prep" čani. di ;e ta tendenra močna ir di be tram« dol^o ča^a Potem ?e1e bodo za^e" kupovati bJa<><y in nepremičnine v večjih množinah, da se izogneio -a/vTedno^eni--svojega premoženia in bMo s tem sama povzročili nadaljnji dvig cen. Po defkciji povzročeni pndec cen se ie torej še povečal za rad- p=iihološkegi razpoložen publike ki pr;ča1cuje nad^1:evan'a sedanje tendence. dokTer jo dejsfva ne bi prepričala o nasprotnem G!ed° zlate podlage b; omp. nili še to, d« Nemčija r;mi skoro nobene zlate podlage in vendar drži vrednost nemške marke na ^elo vi=oki višini. Sploh vidimo. da je zlata podlaga v momentu, ko promet z zlatom ni prost, izven funkHje in zato za gospodarstvo nepotrebna To stanie pa vlada v večini evropskih držav že od začetka vojne.
Zakon o pobudi in povpraševanju, ki je temeljna resnica narodno-gosp-darske vede, velja za katerokoli vrsto blaga ravno tako pa tudi za denar. Vrednost denarja je visoka če 19 je malo v prometu, čimbolj pa povečaš množino denarja v obtoku, tem manjš« je njegova vrednost. Dr?ava torei lahk^ reguHra notranjo vrednost ali kupno moč denarja popolnoma po svoji lastni volii a'i uvidevnosti, ker lahko poveča ali 7man;Š8 obtok novčanic k^d^r-kol' hoče. Pri tem mora pq že v naprej up°šfevati di bo polen mno"ine novč.an;c v obroku vpliva' na eo^ranj-p vrednost de-na-ja še psihološki moment, ki bo še za nekoliko nrocentov povečal oz zmanjša' vrednost ki bi nastopna ko' čista fumk-ciia množine novčanice v oht-^ku
Upoštevati p« je treba, kakor sem že omenil da ie danes potreba obtoka bistveno večja, kakor je b'!a v normalnih razmerah in da bi se smelo to dodatno množino novčanic zonet potegniti iz prometa še'e tedaj, ko bi b;le razmere na našem denarnem trgu že pono nom.i normalizirane
Zunfnia vrednost dinarja >e odvisna od trgovinske oz plačilne bi^nce naše države Tudi tu vlada zakon o ponudbi ;n no. vpnsevaniu Ako ie naša nlnfilnfl b'1fln<-s aktivna p^tem ie nnvr,*e"a"1"' po din^rin v inoremstv večip r-ego oovpraJe. vanje po tujih valutan in dev'zoh prj nas — ia zunanja vrednost di-
narja ima tendenco navzgor. Ako pa je bilanca pasivna, ima dinar tendenco navzdol. Vsaka država dela na tem. da kupi od nje. Zato se s pomočjo trgovinskih pogodb kliringov itd. čimdalje bolj bližamo stanju, ko bod<- države med seboj menjale le blago za b!ago. Zato ie tudi važnost zunanje vrednosti denarja čimdalje manjša.
Iz vsega navedenega sledi, da moremo uspešno in enostavno dvignit! nivo naš1'h cen samo s povečan em obtoka novčanic. Ker narodna b^nka ki ie privatno pod;etje in ima oddr?ave le gotove privilegije, iz znanih razlo^fov svoieoa obtoka noče povečati preosta e s -mo rešitev da vzame izda prmemo število d-ž^vnih n°včan;c. V b'vši Avstriji je bilo ve'iko šle\i'o takih novčanic in so se dobr" obnesle Boia''en infacMe ie neiiteme'j-na ako se "ov^nice spravijo postopoma v promet in ako h"d-mo opažu io? nivo cen. pravočasno ustavi pritok, odnosno zopet nekoliko zman'šfl obtok. če bi se za to pokazala potreba Na vsak način lahk" država pr, tej met"di zniža notranjo vrednost dinarja m višino, ki jo želi. in >0 nato stabilizira. Da se bodo pri tem cene predvsem kmetsVim pridelkom nekol'ko pov;šile ie na-avno. toda tega se nam ni treba b^ti. To je vendar ono. kar moramo doječi če hočem-i normalizirati denarni trfi. urediti sedanje nepravično razmerie med upniki in dn1ž"iki, poživeti kmeti istvo. obrt trgovino, industrijo in stavbno gibanje poveAati davčno moč prehivalstva in s tnm dohodke države ter preskrbeti tisočem brezposelnih de's
Emisiia državnih novčanic oa se mora izvesti strogo v skladu s potrebami gospodarstva in po skrbno iz-de'anem načrtu po katerem se bodo uporabile za odkup terjatve denarnih zavodov, ki se s tem sanira io. s č'mer «e sanira tudi vse gospodarstvo, ki le na ta način lahko ponovno vzcvete.
—n—
MODRI
onjjffrnc

električno kaljene
11 britvice napravijo |f britje prijetno in ' jamftijo bolj pogo 11 sto uporabo vsake
|	britvic®.
L»—rt* ~.
Gospodarske vesti
= širši sestanek lesnih trgovcev in pro. ducentov sklicuje Osrednja sekcija lesnih trgovcev pri Zvezi trg. združenj dravske banovine in sicer za 14. t. m. ob 10. uri dop. v Mariboru (hotel »Orel«). Dnevni red: 1. Poročilo predsednika 2. Sankcije m organizacija lesnega gospodarstva. 3. T gov-ski odnošaji 1 Madžarsko. 4. Novi trgi in eksportne p-einije. 5. K'i-ing in firan-čna ureditev izvozni. 6. Slučajnosti. Vabljeni ®o trgovci z lesom in producenti Informativno se sestanka lahki, udeleže tudi uradniki in delavci. zapc"'eni v lesni stroki.
= Odobren proračun Zbornice za TOI. Z odlokom kr banske uprave od 3. decembra je odobren proračur Zbo-nice za TOI v Ljubljani za leta 1936 s predvidenimi dohodki v višin' 3,316.000 Din in s predvidenimi izdatki v višini 3,393.372 Din Hkrati je odobreno pobran je zbornične doklade v v:šini 8% osnovnega davka pri-dobnine in družbenega davka
= Sanacija »Petovie«. Na rednem občnem zboru dne 12. oktobra t. 1. so delničarji dru?b" »Petovia«. usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju, sk'enili. da se zaradi krtja poslovnih izgub v znesku 1,567.000 Din odpiše celotna delniška «lav-nica 1.5 milijona Din jn da se p^tem izvršenem odpisu vp'še nova de'nišk.i glavnica v višini 1.5 milijona Din z izdaje 15 00"> novih, polno vplačanih deln"c po '00 Din nominalne vrednosti, glasečih se na imetnika. Ta celotni odpis delniške givnice n zopetni vpis nove glavnice v viš ni 1.5 lilijona Din je odobrila kr. barska upra-1 v Ljubljani.
— Tristranski kliring Jugoslavija —
Madžarska — čehoslovaška. Kakor smo že poročali, je madžarska Narodna banka po hlokadi madžarskih terjatev od strani naše Narodne banke poslala zaradi po. gajaaj v Beograd svojega delegata dr. Takacsija, ki je v načelu prišel z našo Narodno banko do sporazuma glede bodoče ureditve plačilnega prometa. Sedaj poročajo iz Budimpešte, da je načrt sporazuma odobrila v načelu tudi madžarska Narodna banka. Doznava se, da je nameravana sklenitev tristranskega sporazuma Jugoslavija — Madžarska — če-škostto vaška, in sdoer na ta način, da bd Madžarska za saldo svojih obveznosti nasproti Jugoslaviji prepustila naši državi svoje terjatve v Češkoslovaški in bi naša država potem te madžarske terjatve v češkoslovaški porabila za plačilo svojega klirinškega dolga nasproti Češkoslovaški. Naše terjatve v Madžarski so letos znatno narasle, predvsem zaradi tega, ker smo znatnejfee količine našega lanskega presežka koruze prodali v Madžarsko, kjer je bila letina koruze zelo slaba. Tako je letos znašal v juliju, avgustu, septembru to oktobru naš izvoz v Madžarsko 95 milijonov Din. nasproti 43 milijonom v istem razdobju lanskega leta, dočim se vzporedno naS uvoz iz Madžarske ni povečal, kar je povzročilo veliko aktivnost naše trgovinske bilance nasproti Madžarski S Češkoslovaško imamo sicer v zadnjem letu izravnano bilanco, vendar bremeni naš kliring s Češkoslovaško stari saldo v višini okrog 150 milijonov. Z izvedbo te tristranske klirinške transakcije bi se naš dolžni saldo v Češkoslovaški precej zmanjšal.
= Odobrena zaščita. Kmetijs' o mr iST->tvo je na podlagi uredb" o zaščit; ktr>e tijskih kreditnih zad-ui odobrilo ^s^fo n.i slednjim zadrugam: Hranilnici in pis jd-
17>reA£a/e^Ui
Zal DINAR
dotrte tableto Aipirint Varu|ta se ponaredbf Na vsaki tableti t« utisnjen 8ayerjev kni
ASPIRIN
niči v Brusnicah, r. z. z n z. (odlog plačil za 6 let od 2 novembra t. 1. dilje za obveznosti pred 22 junijem 1034; ob estna mera za stare vloge 2%), Hranilnici in posojilnici v Komendi, r z. z n. z (odlog za 6 let od 16. oktobra t l. dalie za obveznosti pred 8. aprilom t. !.; obrestna mera 2%); Hranilnici in posojilnici v Paporju r. z. z n. z. (odlog za 6 let od 24 oktobra L L dalje za obveznosti pred 24 avgustom t. I.: obrestna mera 2%> Hranilnici in p«soSilnici v Loškem potoka, r. z z n z (odl»g za 6 let od 22. oktobra t l dilje za obveznosti pred 30. aprilom 1934: obrestna mera 2%): Hranilnici in posojilnici na Se-lih pri Šumberku. r. z z n. z. (odlog za 6 let od 2. septembra t. L dalje za obveznost' do 5. marca 1934: obrestna mera 2%); Hranilnici in posojilnici v Laporju r. z. z n. z (odlog za 6 let od 18. oktobra t. 1. dalje za obveznosti do 30 maja 1934: obrestna mera 2.50%): Kmečki hranilnici In posojilnici v S\ Bolfenku v Slov. goricah, r. z. z n. z. (odlog za 5 let od 22. oktobra t. 1. dalje za obveznost do 19. junija 1934; obrestna mera
Borze
11. decembra
Na ijUiujjanski borzi se oficielni tečaji devu danes niso bistveno spremenili. V privatnem klaringu notirajo avstrijski Šilingi kaikoa včeraj 8.86 — 8.95. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šiiingih po 8.9050, v ang^ških funtih po 252.50, v grških bonih Po 30.25 in t špainskib pezetah po 6.85. Nemške kompenzacijske marke so ponovno nekoliko popuščale in so ee trgovale v Ljubljani po 14.35, v Zagrebu p© 14.2® ln v Beogradu po 14.0605.
Na zagrebškem efektnem tržišču noti-ra Vojna škoda pri mirni tendenci 365 — 367 brez prometa tv beogr&diu so bili zaključka po 365.50). Do prometa pa je pru šlo v 7% Btairovem po^jHu po 71.50f v 8v« Blairovem posojilu po 81, v delnicah Narodne banke po 6&00 in v delnicah PAB Po 240-
Devize
Ljubljana, .am&terdiaim 2967.8i ■ 47, Berlun 1756.08 — 1769.95, Bruselj 737.87 — 742.93, Ourih 14,21.01 — 142S.08, L©n. don 215.75 — 217.80, Newyork 4350,08 — 4386.39, Pariz 2S0.38 — 290.82, Praga 18-1.57 — 132.67.
Curih. Beograd 7.02, para 20.3650, Lon-Uon 15.2050, Newyork 308.625, Bruselj .Madrid 42.20, Amsterdam 208.85, bertiu 124, Dunaj 57.10, Stockhoim 78.40, Oelo 7-6.40, Kobenhavn 67.9U, Pnaga 12.7850, Varšava 58.1750, Atene 2.90. Bukarešta 2.50.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna šKoda 365 — 367, 7'/. invest. 76 dem., 7% stabi-liz. 77 den., 4'/. agrarne 42.50 — 45, 6% begluške 61 den., 6'/« dalmatinske agrarne 60 _ 61.25, 7'/» Biair 70.25 — 70.75, $% Blair 80 — 81, Drž. hip. banka 74 den., delnice: Narodna banka 6600 — 6800 168O0), PAB 235 — 236, Trboveljska 115 den., Sečerana Osijek 145 bi.
Beograd. Vojma škoda 365 - 360 (365.50), za dec. 365 — 366, Tu Invest. 78.50 bi., Th s>taibi)lmz. 78.50 W„ 4% agrarne 45.75 — 46 (45.50), 6*/» begluške 64.25 den. (64.50), 6 % agrarne 62 75 — 63 (62.75), TI* Blair 71.50 — 71.75 (71.50), 8'/. Blair 81 —81.25 (81 — 81.25), Ti* Drž. hip banka 75 den., Narodna banfca 6550 bi., PAB 234 — 235.
srvroA.
4- Mariborski živinski sejem Na sejem dne 10. t. m je bilo prignanih 447 glav živine, prodanih pa je bilo 214 glav. Cene za kilogram žive teže so bile naslednje: debeli voli 2.75 — 3 Din, poldebeli 125 — 2-50, plemenski 2—3, biki za klanje 2 — 2.75. klavne krave debele 2 — 2.25, plemenske 1-50 — 1.75. klobasarice 1 — 1.25. molzne krave 2 — 2.50, breje 2.25 — 2.75. mlada živina 2-50 — 3.40, teleta 3 — 4.
Nenavaden rekord požrtvovalnosti
Ljubi '"ana 11. decembra
Živimo v dobi rekordov. Redko pa je naša javnost opozorjena na raz^e junake požrtvovalnosti. Ti sicer niso redki, vendar ostanejo običajno skriti, čeprav imajo neprimerno vč ču»a za č'ovegtvo. kakor mars;kateri filmski zvezdnik, ki s sv jo »umetnostjo« zasluži te"k° milijone na katerih mirno počiva. dosim p ižrfvovalnež konca v bedi in pomanjkanni.
O. K šteie danes ?e ali šde 36 let. Znal je kljubovat" brezposelnost' in si je v zadnjih časih poftmo vendar t"žko i" tv«»a-po 9'uži] vsakdanji kruh Prišel *e na idejo. di si človek s svojo lastno krvio 'avko us+vari vsa i skromno el-s-'stenco. Tn -e« že polnih 13 mesecev ne živi od svoiih fu';ev, marve* od svo:e s-*ne krvi, katere ie v tei dobi potočil prib'irno že 13 litrov.
Dne 4 o-ktohr« lani ie r>rv'Č ponudil v 1jub"anski bo'n;*n;ci svo'o kri z« t a~sfu-zijo. leto« v novembru je končil s tem poklicem Stirindvais< ^kra1 v tem času svojim sozemlianom v pnfi'Hnjom momentu rešil živl;enie. 18 moških in 6 žensk ?e. ki so mu postali »krvni sorodniki«. Od teh «0 bi'*: 1 št"dent. 5 delavcev. 3 že- J lezničarj? 5 obrtnikov. 4 kmeHe. 1 hote- 1 lirka. 1 železničarka 1 nra^mkova hčerka in tri delavske žene. Sririe p^ci»*nti so biM inoremci ostali domačmi Pefkrit je da! kri za transfuzijo v Reogradu. enkrat v Zagrebu. 18 krat v Liublian? V B"o<?radu ie dal v enem dnevu dvema bo'nikoma cel liter krvi. v Ljubi'anj pa je ksr ve^k-at nudi' kri po dvakrat rta teden Ves ta 5°s je bil iv»š iunak zdravnikom noi in dan na razpolago in ravno to je temu in onemu boln ku ▼ poslednji minuti reš"''o ?rv'ie«ie. Na ta te?ak način si je radn'e leto O K. služil Wuh. Ker je os'abel Ko tudi tega konec. Poprijel bi za vse ko primerno službo, seveda bi, le kie io bo našel?
SENZACIONALNA IZPREMEMBA
V RODI PUDRA
Iz Pariza prihaja skrivnost novega „maf" pudra
Elegantne Francozinje so kreirale novo modo, ko so našle puder, ki daje polti videz breskvinega cveta ter prepreči za ves dan tudi najmanjše sledove svetlikanja
Iz zivlfenfa na dežel"
POLJE. Po daljšem presledku nas bo v soboto 14 t. m. zvečer razveseljevala prva skupina igralcev našega dramskega odseka Sokola v Polju. Igrali bodo Golarjevo komedijo v 3 dejanjih »Vdovo Rošlinkoc. Igro ki jo je zrežiral g. ing. Reš. kar jamči, da bo podana z vsem zanosom, bodo igrali že na novem odru z znatno povečani dvorani razširjenega Sokolskega doma. Pri-četek igre bo točno ob 20. uri.
Skrivnost ]• v tem, da ie po novem na-činu izdelave najfinejši puder trikrat pre-•eje skozi svileno sito tn zmeša z dvojno peno smetane. Ta novi aačin izdelave pudra, ki je plod dolgoletnih raziskov francoskih kemikov je patentiran od tvrdke To-kalon Puder Tokalon omogoča odstranitev svetlikanja nosti in mastne ko*e Da Vam prekrasno polt, ki ostane popolnoma »mat« polnih 8 ur. Če uporabiiate »mat« puder Tokalon. se Vam koža ne bo svetlikala niti na vetru in dežju in tudi ne pri potenju. Ta puder daje lic« vide* «ve*ih dražestnib rožnatih listov ter zviša t veliki meri Vašo privlačnost. Nabavite si puder Tokalon. ker on, pri vseh velikih stroških pri izdelavi ni dražji.
Blagovna tržišča
ŽITO
-j- Chicago, 11. dec. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 95.75, za maj 95.50, za julij 88.875; koruza: za dec. 58.375, za maj 59.625.
+ Winnipeg, 11 dec Začetni tečaji: pšenica: za maj 87.25, za julij 78.875.
= Novosadska blagovna borza (11. t. m.)
Tendenca nespremen lena Pšenica: baška 150—163 ladja Tisa ali Begej 170—172 sremska <n slavonska 161 — 163 banatska 161 -165 Oves: baški sremski slavonski 130 132 50 Jermen: laški "n sremski kg '.32.50—137.50 Koruza- b ška in sremska 103—105 banatska 103—104 baška sremska in banatska nova 98—99. Moka: baška in bararska »0q« in »0<J£« 23";—260, »2« >15—240 »5« 195—220 »6« 175 -200 »7« 145—160 »8« 105—110 Fi. žol baški in sremski 240 -2r0 Otrobi: baški in sremski 82—85 baški 83—85
-I- Budlmpeštanska terminska borza (11. t. m). Tendenca s>!aba: pšenica: za marc 17.98 — 17.99. za maj 18.04 — 18 06; ( koruza: za maj 16.10 — 16.12
BOMB**
+ Liverpool, 10. dec. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: t\ dec 6 35 (prejšnji dan 6 46) za tnal 6 7P (6.3Q>
-f Veivvnrk. 10 dec. Te d^c« stil a ^akliučn 'e'.iii: za dec. 11.60 (11.63), za maj 11.31 (11.34).
A D I C
Izvleček iz programov
četrtek 12. decembra.
Ljuoijana 12: Dvofakove akiauue aa ploščah. _ 12.45: Vreme, poročUa — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Vir. tuozi igrajo na ploščah — 14: Vreme borza. — 18: Koncert Uebussyjeve glas be (rad^o orkester). — 18.40. Sk»veii&ciUi> za Slovence (dr. *R. Kodarič). — 19: Ca«, vreme, poročila, spored, obvestita. 19.30 Nac. ura: Skoia za telesno vaspitanje »mladine (iz fteogradaj — 20: Prenoe iz Beograda. — 22: Cas, vreme- Poročua. spored — 22.15: U. Drago Žagar poje b spreuiljevanjeni radijskega jazza. Petek 13. decembra.
Ljubljana 11: šolaka ura: Abesinija (.dr. Oskar Reya). — 12: Udovičeva in L»ovšetova pojeta na ploščah. — 12.46: Vrame, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Dunajska opereta (radio orkester). _ 14: Vreme, borza. — 18: 2en<ska ura: O kozmetiki (dr. A. Feren-čak). — 18.20: Uvert-ure na ploščah. — 18.40: 2ena -n delo (g. F. pernišek). — 19: Cas, vreme, poročiia, spored, obvestila. — 19.30: Slov. saradjivanje na jugosl. oelobodjenju za vreme rata (dr. Jos. Bir. sa — iiz Ljubljane). — 30: Francoska klavirska literatura (predava m na klavirju ilu strira prof. L. M. Skerjanc). — 21: Lev Nikolajevič Tolstoj (dr. N. PTeobražen-ski). — 21.20: Dela Cajkovskega (radio orkester). — 2i2: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Lahka solistična glasba (plošče).
Beograd 16: Violinske skladlbe. —19.50: Orkester. — 21: Iz Zagreba. — 22.20: Plošče. — Zagreb 12.10: Plošče. _ 17.15: Godalni kvartet. — 20: Odakove skladbe. _ 20.30: Komorna glasba. — 21.30: Zbor.
—	22.15: Godba na pihala. - Praga 19.30: Češke spevoigre. _ 22.15: plošče. — Varšava 20.10: Orkestralen koncert, — 22.30: Ples. — Dunaj 12: Plošče. — 15.20: Mladinski koncert. — 16.05: Koračnice.
—	17.30: Koncertna u.ra. — 19.30: Operetni večer. — 22.10: Bachove klavirske ln orgelske skladbe — 23.05: Jazz. — Berlin 20.15: Prenos iz Stuttgarta. - 21.30: Vedra glasba. — 23: Orkester in solisti. __ Miinchen 20.10: Prenos Iz Stuttgarta.
—	21.30: Cajkovskega koncert za klavir j In orkester v B—molu. — 22.30: Pesmi _ 23.30: Lahka glasba. - Stuttgart 20.15: Zvočna igra — 21.30: Iz Miinehena. — 22.30: Lahka glasba. — 24: Nočni koncert. — Rim 16: Violinske skladbe. — 20.50: Mešan program.
Naše gledališče
DRAMA
Četrtek 12.: izdaja pri Novari. Gostovanje gdč. Rajnerjeve in g. Malca. Izven. Znižane cene. Petek 13.: Ob 15. Kako za bogatiš. Izven. Dijaška piedstava po cenah od 5 do 14 Din.
Sobota 14.: Trije vaški svetniki. Izven. Na korist bolniškega fonda Udruženja gledaliških igralcev. Znižane cene.
OPERA
Četrtek 12.: Kraljičin ljubljenec. Red Četrtek. Petek 13.: Zaprto.
G. Peter Malee in gdč. Rajnerjeva igrata drevi glavni vlogi v Arxovi učinkoviti drami »Izdaja pri Novari«, ki jo je g. Malec lansko leto postavil na naš dramski oder kot režiser—debutant. To pot se nam prvič predstavi tudi kot igralec. Vsebina drame je izredno močna in slika veliko ljubezen do domače grude.
Dijaška predstava t drami. V petek ob 15. bo v drami dijaška pred^irr^ Shawova komedija »Kako zabogatiše. Dostop Je dovoljen tudi nedijakom.
Šentjakobsko gledališče Začetek ob 20.15 Sobota 14.: Škandal pri Bartlettovih< (Vzorni soprog). Dobrodelna predstava v korisi društva »Soče in »Tabora« za brezposelne emigrante. Nedelja 15.: škandal pri Bartlettovih (Vzorni soprog). Zadnjič.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 12. decembra: ob 20. uri: >Maj-
da«. Red A. Petek, 13. decembra: Zaprto. Sobota, 14. decembra: ob 20. uri: »Malo-meščani«. Red C.
Najslajša In najboljša
krepi 1*^8 pijača je
BERMET — VINO,
črnma iz Froške gore, Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaiiteto svojim gostom. V sodčkih od 50 t naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski 'Carlovci, F ruška gora.
vf^V - v
Dotrpel je nad oče
SREČKO RAINER
žel. višji inšpektor v p.
Pogreb bo v petek, dne 13. t. m. ob 9. dopoldne s kolodvora v Rajhenburgu na tamošnje pokopališče. Tihega sožalja prosijo:
oproga ROZA; otroci: BRUNO, MILKO, SREČKO, SLAVKA, MILAN, DRAGICA in ostalo sorodstvo.
Pozimi Je vsakomur potrebno vsaj malo domače telovadbe
Naša telesna temperatura
Desie po italijanskem bomhardementu
45 stopinj Celzija znaša najvišja telesna temperatura, ki So jo doslej izmerila pri nekem bolniku z omrtvičnim krčem. Na-slednje najvišje temperature povzročajo mrzlice, <jo tn stopinje višje nego normalno se drvigne često pri tekačih in profesor Zuntz je na sebi in nekem tovarišu ugotovil, da se je telesna temperatura pri hoji v goro že po kratkem času zvišala za eno stopinjo. Drvar, ki dela pozimi, ae tudi poti.
Kakor vidimo, imajo največji vpliv na dvig telesne temperature krepka gibanja mišičja. To je umljivo, saj nastaja notranja toplota v glavnem s presnovo, ta pa je tem živahnejša, čim bolj se mišice gibljejo. Znanstveno je dokazano, da se dve tretjini s hrano proizvajanje energije z mišičnim delom spremenita v toploto. Vsak gib povzroči intenzivnejše in popolnejše zgorevanje v notranjosti našega telesa, s tem pa nastaja toplota, ki je pozimi tako potrebu-
Vroča kri egiptske mladine
jemo. Zato pa nas v mrazu tako žene, da bi se gibali Ljudje hitijo v mrazu na cesti vse hitreje, mnogi mahajo z rokami, drugi bi jejo z nogami po tleh. Posebno roke in noge se nam najprej ohladijo. Na okončinah je oddaja toplote mrzlemu zraku pač moinejša, kri je hladnejša in obtok počasnejši. Kožna temperatura na okončinah je lahko celo za 15 stopinj nižja nego v notranjih telesmh organih. Zato moramo z energičnim gibanjem spraviti tem več krvi in tem hitreje v prezebajoče okončine. S krvjo prihaja namreč vanje izenačenje temperature. saj potrebuje za svoj obtok skozi telo komaj 23 sekund. Baš v okončinah tudi najprej obiutimo ogretje po mišičnem in telesnem delu, saj se tega d^ najbolj udeležujejo.
Kdor pozimi nima dosti časa Za redno drsanje, smučanje, telovadbo v društvih in na orodju, naj si privošči vsaj doma nekoliko vsakdan ie telovadbe z ročkami aH s stolom. Korist za zdravje je presenetljiva, hitra in trajna.	ij,
Italijanski letalci so v zadnjih dneh dvakrat obmetavali Desie s bombami ter so uničili pri tem tudi bolnišnico ameriškega Rdečega križa. Na tej sliki vidimo
značilen košček mesta
Eksplozija pri mazanju smuči
Vosek na razbeljeni peči — Ročna granata
VSAK DAN ENA
pare. Zaradi tega je vložala proti inženirju ovadbo in so ga tudi aretirali, potem pa spet izpustili. Vsa stvar pride pred sodnike, ki bodo imeli precej dela, da rešijo še to stransko epizodo že itak komplicirane brionske afere.
Hormon, ki pospešuje rast drevja in grmičevja
Na tehnološkem zavodu vseučilišča v Fasaden! se je posrečilo odkriti hormon, ki pospešuje raščo dreves in grmičevja. Slika nam kaže laboranta, ki preiskuje korenine, katere so obravnavali s tem hormonom
Zadnje dni so se sestali na pariškem Quai d' Or-sayu angleški in francoski diplomati zaradi proučitve pogojev, ki bi omogočili likvidacijo abesinske vojne. Na sliki vidimo v prvi vrsti: frc. min. preds. Lavala, angl. run. min. sira Hoareja, sira Roberta Vanslttarta; v drugi vrsti pa sotrudnike obeh zunanjih ministrov: Petersena, R o c h a-ta,Legerja, de Saint Q u e n t i n a in angleškega poslanika v Parizu Georgea C1 e r k a
Francosko-angleška pogajanja v Parizu
Pegaz v L 1955
Italijanski pisatelj Cesare Arli je na moderen način uresničil mitologiško bajko o krilatem konju pesnikov, Pegazu.. Vsa svoja dela ustvarja namreč v letalu, ker le med večjimi poleti prihaja v tisto razpoloženje, ki je uspešno za njegovo delo. Njegova tajnica, ki ga neprestano spremlja, ima nalogo, da njegove inspiracije, ki se mu pojavljajo med nebom in zemljo, takoj zapiše. Pisatelj ima letne abonentske karte Za več italijanskih letalskih prog in je na ta način v zadnjih dveh letih dovršil že sedem romanov.. Kakšni so ti romani, pa res ne moremo povedati.
Y Dunajskem Novem mestu se je primerila v ponedeljek okolru devete ure zvečer eksplozija, pri kateri je bili en človek ubit, trije pa življenjsko nevarno ranjeni.
Eksplozija je naštela v baraki, kjer sta btvala zakonca Križek s svojim 14 letnim sinom. Fante je maaal smuči z voskom. PoJožiJ je vosek na razbeljeno peč, kjer je kmalu nastala nesreča. Učinek eksplozije je bil strašen Vsi predmeti v stanovanju so bili razdejani, podrl se je tudi strop. Mlademu neprevidnemu je - odtrga-
0sem milijonov zlatih prstanov
Italija ksrepi zlato rezervo za vse slučaje
pred grobom Neznanega vojaka v Ritmi bodo imieli 18. decem/bna ceremonijo, kakršne še n.i videla italijanska prestolnica. 18. deeenaber bo namreč v Italiji cen zvestobe in rimske žene bodo ta •dan pri. nesile svoje poročne prstame na Oltar domovine. Predsednik vlade je uredil tako, da bo prva darovala poročni prstan kraljica Jelena, za njo pa dirmge dame rimske visoke aristokracije.
Vsafca darovalka poročnega prstana bo morala po stopnjioah, ki drže naravnost
v grobnico Neznanega vojaka. Tam bo vrgla prstan v posebno skrinjico, vračala pa se bo Po stopnjiicah na drugi strani. Podobna ceremonija se Do istega dne vršila v vseh italijanskih mestih. V Riimu rajčunajo, da bodo na ta način nabrali okoli	milijonov zlatih prstanov, kar bo znatno okrepilo italijanske zlate rezerve proti sanikcijekim ukrepom. Ze doslej so Italijanke da.rovale približno dva milijona Poročnih prstanov, da jih prelijejo v zlato.
Končal bo na električnem stolu
Pritožba B. R. Hauptmanna zavrnjena
"Waisihiingtons!fco vzklicno sodišče je zavrnilo pritožbo Hauptimiannoviih braniteljev ■aradti razsodbe v flemingtonskam proce. 6oi. Ta odiločitev pomeni, dia se lahko smatra dolgotrajna Haupinirannova a.fena za »aMjučeno. Vsi poskusi ugrabitelja Lind-berghovega prvorojenca, da bi dosegel re. vizijo proceea, so se izjalovili.
Diktater govosi
Sodba, ki oo jo izrekli porotniki v Fie-mingtonu ostane, in če se braniteljem ne posreči najti novo dokazno gradivo, ki bo do dna razbremenilo obsojenca, je računati s tem, da bodo zločinca justifici-raili konec januarja ali v začetku februarja 193i6. Edina pot, ki bi zdaj še lahko prinest ESaiuptmannu rešitev, je pomilostitev, ki jo sime izreči edino pomdlostitveni svet države New yersey_ Ker pa do te pomilostitve najibrže ne bo prišlo, se lahko dia.nes smatra da je usoda Bruna Riharda Hauiptroanna zapečatena. Končal bo na električnem stolu.
»Italijanska vliada je doslej Poslala v Voahodno Afriko 52 tisoč delavcev. Od teh se je doslej vmiflo domov 6.800 mož. ker niiso bili kos podnebju v Afriki _ Med itali-jansk-'imi delavci je zaradi tega evoV-p.s izbruhnili tudi utpor, ki so ga pa zadušili. Zmihtevo, naj jih pošljejo .domov in dirigirajo v Aifriko nove oddelke, je maršal de Bono odbil in Badoglio jo bo še manj uis3;'šal.
Zdaj se Italijani pripravljajo na gradnjo eesite iz Ad.ue v Makalo. Ta cesta bo pre^rvidmima 6 metrov široka. Končana bo najfbrže še pred začetkom velikega deževja v marcu seveda, če ne nastopijo med tem n e,preračuni'j i vi dogodki.
je v angleškem parlamentu obrazložil stališče londonske vlade v sedanjem trenutku vzhodno-afriške vojne
Dvatisoč kopalni!? kadi zastonj
Neka tovarna mila v Chica.gu si je izmislila originalno in učinkovito reklamo. 2000 družin s številnimi otroci, ki doslej niso imele kopalne kadi, je prejelo to od tovarne v dar. V zameno so se morale družine obvezati, da bodo v bodoče uporabljale samo milo te tovarne, ki jim je omogočila kopanje. Vodje tovarne upaio. da se jim bodo stroški za to bogato darilo kmalu poplačali s prodajo svojega izdelka
Brioni — otok prepira
Berta Kerpely proti inženirju Culotu
Brionski otok, ki je bil nekoliko desetletij posest dunajske patricijske družine Kupetvvieserjev, je poslal v zadnjih letih predmet srditih sporov in procesov med dediči njegovega nekdanjega lastnika, starega Kupolwieserja, »brionskaga kralja«. Sedaj pa je postal še središče kriminalne afere.
Ena izmed dedičev, gospa Berta von Kerpely, je biila po svojem očetu lastnica tretjine tega otoka. Pred nekoliko leti je prodala svoj delež, da bi imela mir, nekemu inženirju Petru Culotu. Ta se je ob. vezal, da ji bo pdačeval dosmrtno rento, ki bi ji zagotovila brezskrbno življenje, in v jamstvo je deponiral neke obligacije, ki so imele baje. milijonsko vrednost.
Inženir je Kerpelyjevi nekaj časa točno plačeval rento, potem pa so začela plačila zastajati in nekega dne so se popodnoma ustavila. Tedaj je hotela Kerpelyjeva izkoristiti deponirane oblagacije, a se je izkazalo, da nimajo nobene stvarne vrednosti. Kerpelyeva ni mogla dobiti zanje niti
Pri nas ne govore fraze
temveč dejstva!
roafa.
Io roteo, da je izkrvavel in oMe^aj na mestu mrtev. i^ssplozija im je popolnoma popačhla obraz, njegovi starši in neki moški, ki ie bil tedaj zraven, pa so bili emrt-nonevaiiio ranjeni. Odpeljal e0 jih % rešita im vozom v bolnišnico.
Oblast, ki je uvedla preiskavo zaradi eksplozije, je dognala, da je nastala nesreča zaradi tega, kes- je fante uporabljal pri majaanju tmfi ročno granato, ki je ležaila že več let v stanovanju. Ravnaj je z njo tako neprevidno, da je svojo površnost plačal z življenjem.
Hararski vojvoda na konjn
Drogi sin aiesinskega cesarja princ Ma-k o n e n, ljubljence svojega očeta na iskren belcu
Vse je zadovoljno,
saj ni cenejše in večje Izbere blaga za obleke, za gospode in dečke, dalje zimskih sukenj, suknjičev, plaščev in dežnih plaščev, kot pri
DRAGO §CHWAB
LJUBLJANA
V gneči okradena princesa
Senzacionalna tatvina pri nakupovanju v Londonu
Londonski listi poročajo o racsbuallijivi tatvini, ki se je primerila te dni v neki trgovski hiši angleške prestolnice Neka darena, ki je prišla naku.povat ra>zne predmete, je med nakupovanjem položila svojo ročno torbico na mizo poleg prodajalke. Tja se je prerinila neka ženska ter odnesla torbico s pulta iin izginila proti Izhodu. Nastal je alarm. Prodajalka je hitro dafla zapreti vse izhode in je začela iskati tatico .katero je res odkrila. Vzela jI je torbico ter jo vrnila dami, kateri je bila ukradena.
Pozneje se Je izkazailo, da je bila otora-denka neka inozemska princesa, ki je prišla v London kupovat božične darove. V ročmi torbici je Snela dragulje, M So
Staro železo
za kino vstopnice
Lastnik nekega kinematografa v Messini je te dni naznani! občinstvu, da bo določenega dne oddajal vstopnice ssmo za staro železo. To je imelo za pos'edico pravi naval na kinematograf. Do večera je mož nabral za 100 stotov stare kovine.
Deček našel najlep*? brazilski demant
V nekem dememtnem rudniku pri Boa Visti v Braziliji «o nfšli najlepši bedi demant. kar so p h odikvriili v zadnjih petdesetih letih v tej dpzetf. Na^p.1 ga je neilci deček, ki je čistil neki stroj. Pemamit telita 50 ka-ratov .in je vreden potldmg mili/jen dinarje«.
Minister Eden
V Egiptu so se ponovili izgredi nacionalističnih elementov, zato je pristojna ->blast odredila strogo pripravljenost vojaštva, ki bo krotilo upornike
IVERI
Ženske cesto zmagujejo, še preden so se začele bojevati.
Neprave ženske vidijo možje takoj, ob pravih gredo običajno mimo.
Casanova in don Juan sta hila umetnika ljubezni, dandanes so le ljubezenski vir-tuozi.
Tisti, ki zahtevajo od drugih dobrega obnašanja, menijo, da je njih lastno—slabo —dobro.
JE NAJJAČJA V CELI JUGOSLAVIJI
1.	po vsebini litija, (proti sečni kislini)
2.	po množini prirodne ogljikove kisline (panhormon)
3.	po množini in raznolikosti sestavin i n
edina v celi Jugoslaviji
4.	s težkimi metali (za čiščenje in okrepitev krvi in življenskih sokov v organizmu).
Zato je tako zdrava in dobra f .
predstavlja® vrednost 3000 funtov, princesa je izročila prodajalki, ki jg itaelediHa tatioo. takoj 200 funtov nagrade ter ji je obljubila še naknaden prispevek. Londonski tisk previdno molča, kateri princeso se je primerila ta neprijetnost, ki je povzročila na Angleškem razumljive komentarje.
ANEKDOTA
Zgodovina se ponavlja. Ko Klatiš .Mann še ni bil veliki pesnik, temveč samo pesnikov sinček, je nekega dne dejal ogorčeno: »Stari spet pesnikuje!«
Mussolini v značilni govorniški pozi
j-Nu, ali verjameš zdaj, da je to ne. zdrobi ji vo steklo?«
4*Bv«rybodgw weeWy«f
Kulturni pregled
Dve pesniški zbirki
Izdajanje pesoiSktffc zbirk je danes ve« ko iaioiniški pru^iaui: je v naših razmerah ie msiuuka konl-esija, Ja pričuje o gofečuosti ® p>-®nvo^ainosti. V tem smislu je treba ■sprejet, dejanje Akademske aaiožbe, k. je poslala na prodbožučm knjižni trg dva bv«z-ka tir.ike: Mirana Jarca »Novembrske pe-smi« «n Karla SuroKega »Kapel icot-
-Vliran J are je izdai pred leti prvo pesniško zbirko »Človek nn noč«. Medtem ko je tu še odiitoo zajet v čarobni kroo povojnega ekspresionizma, oddaljen stvarnemu svetu in njegovi trdi resničnosti, ves pogreznjen v brezbreanu subjektivizem. se v »Novembrskih pesmih« predstavlja sk >raj kot nov pesnik. Njegov pogled na življenje se osvetljuje plahi ogenj idealizma, vendar se je ze vidino približal nekaku »novi stvarnosti«. Predvsem je zgostil m objektiviziral formo svojega pesniškega znažanja: riilem njegovih pesmi je polnejši io kaže večjo dircipli-no. metafore so se ie abstraktnih pojmov prevesile v kontereifme in prehajajo obenem iz prejšnjega pretežno avtodidatktič oavav iz prejšnjega aoiditativinega značaja v vzu-elni značaj, kar se kaže v tem. dia so dane« verzi Mirana Jarca bližja siikarsteuiu kakor pa nruzikalnemu izrazu.
Mcrtiviono je prodrlo v Jarčevo poezijo življenje z u<Moe, iz družbe n pregnalo mistič-
Iz zagrebškega pisma
»A propos, kaj dela Andula?« se imenuje najnovejša češka operetna revija, ki jo je uprizorilo naše gledališče. Po »Čeških muziikantih« in »Svetem Antonu« je to tretja češka opereta, ki si pridobiva naklonjenost našega občinstva. Priznati je treba, da so Čehi prav vešče in uspešno vpleli v moderno opereto svojo narodno glasbo in v tem je njihova velika prednost in izredno simpatična odlika češke operete.
Skladatelj te operetne revije je Jaromir Weinberger, ki je pri nas znan po operi »Švanda dudak«. Ta skladatelj, ki je v operi tako virtuozno odkril svoje vzore v Dvoraku in Smetani, danes skorajda koketira z Abrahamom. V svoji operetni glasb' plava po kozmopolitskih vodah in se samo kdaj pa kdaj zaustavi pri češki pesmi. Mojstrska obdelava in zvočna in-strumentacija razodevata tudi v tem primeru izkušenega glasbenika ki ga odlikuje obsežno znanje. — Delo so pri nas uprizorili z velikim uspehom v režiji Dejana Dubajiča. pod glasbenim vodstvom Djor-dja Vaiča. v inscenaciji Marijana Trepša in koreografiji Margarete Fromanove. Solisti (med njimi Micika Zlicarjeva. Ruža Cvetičaninova, Marica Lubejeva. Aleksander Binički, Vlad. Majhenič. Slobodan Živojinovič) so mnogo doprines'i k velikemu uspehu tega prikupnega komada.
Erika Druzovičeva se nam je pokazala v novi vlogi, kot Gjula v Gotoveevi novi operi »Ero z onega sveta« Tudi tu je lahko uveljavila svoje mnogo stranske in simpatične gledališke sposobnosti. S to vlogo lahko zaznamuje nov. popoln uspeh.
Drama nas je seznanila z igro SidneTa Kingsleya »Ljxid;e v belem« (Men in white) Odigrava se v zdravniškem življenju in je posvečena »ljudem, ki so 6e v svojem tihem heroizmu postavili v službo oh/veka«. Avtor nam prikazuje zdravnike, ki ne bi smeli meti ne časa ne želje za nič drugega nego za svoj poklic. Tako torej nastopa boj med težko dolžnostjo zdravnika in žel'O zdravnika po življenju, čisto svobodnem človeškem življenju. Igro je zrežiral Ka Mesarič. Občinstvo jo je sprejelo z velikim zamimaniem
Na koncertnem podiju smo lahko po daljšem presledku pozdrav:li našo dobro znanko Pavlo Lovšetovo in njeno hčer Majdo. Obe pevki sta z lepim uspehom peli skladbe domačih in tujih komponistov. Na klavirju jiu je spremljal Marijan Lipovšek. Občinstvo ie nagradi'o slovenski pevki s toplim odobravanjem.
Na tretiem simfoničnem koncertu Zagrebške filharmonije je nastopil kot solist eden največjih živečih umetnikov Bro-nislav Huberman. O njegovi vePki in zreli umetnosti ni treba izgubljati besed, naj samo zap:šemo da je 3000 oseb poslušalo z največjo napetostjo njegov koncert in po vsaki točki si ie dajalo duška nepopisno odobravanje. Dirigiral je Krešimir Ba-ranovič.
Ob priliki cirilmetodovskih proslav so priredili razni cerkveni zbori v dvorani kina Balkan Palače koncert, na katerem so med drugim izvajali Češ otova »Bo~an-stveno liturgijo sv. Ivama Z'atoustega« (leto je izvajal Cirilmetodov zbor pod vodstvom Borisa Komarevskega)
Zagrebška filha-monija je priredila svojo prvo matinejo, na kateri je ponovno izvajala zanimivo sinfonijo ruskega skladatelja Soštakoviča, ki je pod vodstvom Lovre Matačiča dosegla že drugič popoln uspeh.
ne mrokove, kaikoir jih poznamo iz »Človeka in moči«. Ta pitx>t>razoa je toiijKa. la v nekaterih pesmih in. pr. »uiiapec Jernej«, »Pesem o dru£bi<j komaj spoznamo Jarca la je sicer v ostalih pesmih, zlasti v razpoloženjskih in krajinskih motivih ohranil organi, ono zvezo s svojo pesniško rastjo v p.vi zbirki. Drobni zvezek lirike Mirana Jarca je tehtno pesniško dejanje.
Karla Širokega »Kapelica« je najlepše opremljena slovenska pesniška zbirka zadnjega časa Naslovna risba je posneta po lesorezu z zbirke »Duhovna razlaga življenja Kristusovega«, kn je izšla okrog 1. 1485 in je na platnicah n»čno ko lor tirana. V starinski okivmr te vzorne opreme je postavljena poezija, kn" uma tudi sam*, arhaičen prizvok.
»Kapelica« je namenjena mladini Ne upam se soditi, kolika bodo te motiv; lahko zajeli im ogreli čuvstvenost mladega sitate-Ija. K. Širok posnema preprost'" ritem in skromno fantazijo jrfovenske narodne nabožne pesm V tonu naših božičnic in ko-lednic izraža bolest slovenske zatirane manjšine tam. tajer celo angel-' pravijo: »Koliko gorja — na taie revni kos< sveta — izlml je nas preljubi Bog!«
»Kapelica« K Širokega je po svoji formi nov pojav v slovenskem mladinskem pesništvu.	—o.
Novice iz našega gledališča: 18. januarja praznuje Milan Begovič šestaesotletni-co življenja in štiridesetletnico literarnega delovanja. Ob tej priliki bo premiera njegove najnovejše drame iz dalmatinskega življenja »I Lela če nosit' kapelin«. — V kratkem bo premiera drame Marijana Mat-koviča »Slučaj maturanta Wagnerja«. ki jo je mladi avtor spisal pred poldrugim letom ko je bil sam maturant — V drami takisto pripravljajo Bernsteinovo novo dramo »Nada«, v operi Ponchielijevo »Gio-condo«. v opereti pa Deoievega »Čudežnega otroka.«	2iga Hrschler.
Tereza Novakova
Pomembno češko pisateljico Terezijo Novakovo so nedavno krasno proslavili za njeno življenjsko delavnost na literarnem in feminističnem polju Mesto Praga je svoji rojakinji (roj. 31." juiija 1853) odkrilo spominsko ploščo na rojstni hiši v žitni ulici.
Tereza Novakova, rojena Lanhan&ova, sodi v vrsto znamenitih češ k iih pisateljic, ki so si nadele nalogo, opisovati duha m dušo češk&ga podeželskega ljudstva. Do tega je dospela po težkih življenjskih bojih in doživljajih. Odraščala je v Pragi, kjer se je otresJa nemške nadvlade in si prizadevala, da čim bolj izraža češkega in slovanskega duita. Bila je lepotica, ki je vzbujala pozornost v praških salonih. Svojo prirojeno literarno nadarjenost je izživljala v romantičnih sestavkih byron-9kega kova Iiz praškega okolja je bila ne. na dno presajena v majhno podeželsko mesto Lj'tomyšl, kamor je leta 1876. šla za svojim možem prof Jas. Novakom. Za njo je bila ta sprememba kruta in se ji je le težko privadila.
Toda prav Litomyšl in vsa vzhodnoče-ška pokrajina sta postaili Za Nov&kovo življenjsko usodni, ne le zaradi tega, ker sta se mesto in okofica odlikovala po stari narodni kulturi in zgodovini verskih in socialnih bojev (kmečke vstaje, zgodbe o Rožnem lo&u pri LitomyšLu, kjer so se češka bratje poslavljali od domovine^, marveč tudi zato, ker se je tu rodil največji češki in slovanski glasbeni genij B. Smetana. V dobi Tereze Nov&kove sta tu delovala pisatelja Alois Jir&sek in A. V šmiiiovsiky. V tem času se je širilo v slovanskem svetu spiošno zanimanje za na-rodopis. ki je iz Ruso-je prodrlo preko Moravske na Češko in posebej še na samo-bitno Liitomyšeisko. T. Novakova Se je polagoma vživela v duha ljudstva in pokrajine in je tako dospela do sv0je prave literarne umetnosti. Po vrsta strokovnih folklorističnih študij je priobčila pretežno realistične črtice iz Litomyšelska »Ulomiky žu4y< (Odlomki granita) in postopno tudi svojo klasično vzhodnočeško pentailogijo: »Jan Jilek (roman o čerkem emigrantu v Nemčiji), »Jtri Smatlšn« (roman o tkalcu, vaškem verskem filozofu), »Na Lilbrovem gruntu« (roman o nemir, neim letu 1848 na češkem podeželju), »Dra-šar« (domače ime nesrečnega češkega pi. satelja J. V. Michla, čigar usoda je tu umetniško orisana) in naposled roman o vaho^močeških sektorjih yOtroci čistega živega duha«.
Svojo umetnost Je odkupljaLa Tereza
Novakova z velikimi bolestmi: otroci so ji umirali drug za drugim, umrl ji je toda mož5 ostal je samo sin Arne, sedaj V6e-učMatiKi prof. v Brnu. T. Novakova je umr. la 13. novembra 1912. V L.i/tomyšlu je bila
do 1. 1896. pridobila «1 Je zaslug tm« sa tamošnja ženska društva, ki «o JI odkrila leta 1928. spominsko ploščo
JO«. P. (Praga).
šport
Občni zbor SK Ilirije
Naš največj športni klub stopa v to. leto svojega delw<vanja. Zgodovine SK llinige je , tesno zvezana 6 povestnaoo razsoja slovenskega m jugoalovenskega športa, sau je nd skoro športne panoge, ki je ne bi društvo gojilo in v njd doseglo »vidno višino. Poleg mnogih športnih uspehov na zelenih poljanah. je Ilirija mnogo storila tudi v zdravstvenem pogledu ter je darovala našemu mestu prekrasno kopališče, zgradila je dva smučarska domova v Planici, kateri je dala svetovno slav« z znamera ito skakalnico. Grenko je za klub. ki je četrt stoletja delovali aa blagor športa, pa mora baš v času, ko naj bd praznoval 25 letnico, gledati kje »►r» grušče Certudn je športno delovanje močno trpelo zaradi pomanjkanja lastnega igrišča, so bili zaznamovani uspehi, s kakršnimi se lahko ponaša le malokatero dnuštvo. To je splošen v*:«, ki ga je nudil 25. redni občn; zbor Ilirije v torek zvečer v divorani Delavske zbornice.
Zborovanja se je udeležilo veliko število članstva. Predsednik kluba dr. Lapajne je po otvoritvi predlagal, da se pošljejo pozdravna brzojavka ministru za telesno vzgojo g. Komnemoviču, pismo banu dr. Natla-čeou in zahvala županu dir. Ravnihar ju za velikodušno darilo. Spomnil se je nato preminulih klubovih članov dir. Stanka Tavčarja im Staneta Seuniga. katerih spomin so niarvaoči počastili a »Slava« klici. Za/tem je podal kraitek pregled društvenega žrvljenija.
Iz poročila tajnika g. Polajnarja posnemamo- da je moral klub zaradi: težkih prilik zmafcno akr8:t; dotacije posameznim sekcijam. Uprwvni odbor je posvetil največjo pažnjo odplačevanju starih dolgov. Športno delovanje je biilo v veliki merri '»dvisno od zavedmoebi Slamstva. Finančna samaoijia fchi-ba se ie le deloma posrečila. Visoka najem-ninskia pogodba s stadionsko Jpravo je povzročila, da je It irija iogubiil« ^ tudi ta idealni pnostor, za katerega je žrtvovala velike zneske. Kljub firrenčnnm nepri-likam so športne sekcije delovne _ ▼ popolno zadovolistvo. kar daiie najboljše iz-pričflralo danski 7rwedTiOflH. TKriia ie po svojih seko-jah včlanriena v 11 «wvezih in Šteje 759 članov, od tega 300 aktivnih.
Blaga mi ško poročilo g- Medica izkazuje znaten padec denarnega prometa. Na članarini ©e je vb-alo 35.000 Din. kair je za 8000 Din mami kakor lami. Na subvencijah je prišlo v blagajno 43.000 Dim. uprava je pa razdelila med sekcije 57.000 Dim. Gospodarsko poročilo je podal podpredsednik g. Betetto. Omem'i| je dohodke im izdatke dirsališfia fm temina, kjer so ee precp-i znižali dolgovi, nastal? pri investiciji. Kopališče beleži zaradti nazadovanja nf»topni;ne pa-r>^<atavko. Mipstma občima zavedapoč se zdravstvenih im sornalnilh nalog, ki jih v veliki..meri vrši namesto nie Iilrriia. je v priTmam ie za^kif podairia klubu zemlVšče, na katerem «toii kopališče Dom v P1«mrci je v letu 1933'34 izkaraal 17.000 Dim istega dobička im je od tega prejel* wnučair=ka eptkoiia 8000. Lami ie znašal dobiček 11 000 Dim V avrho novečan?a rentebnlnosti doma je b'ila letos zgraiena še depamdamsa. kf bo pmihodmii? tedem izbočena svnieimii nam emu.
Slediiila so poročila posameznih eefcciij. Avtonomno nogomet, selkcijo je vodril poseben starešinski odbor- ČHani so doeegM pod-saveano prvenstvo, nato pa, četudii brez igrišča, Se vstop v državno kgo. Delovanje smučarske sekcije je bilo aairadi slabe sezone osredrrtočemo na Gorenjsko. Njeni: člani so dosegli pomembne uspehe na sa veznem in podeavezmem prvenstvu. Posebno so se izkazali Knap, Jamša< Pribošek io Kerštajn. Prvi je postal sa verni im podsa-veani prvak v teku. Veliko zavedmost je pokazala plavalna sekcija, ki je v največji meri pripomogla, da se je dvignil 6plceni nivo jugoslovanskega plavalnega športa. Članii so si z lastnim denarjem omogočili zimski trening. Sekoij« si je ponovmo priibo-rila naslov najboljšega plavalnega kluba v diržavi, dalje je postavila v državno repre-zentanoo proti Italiji vso svojo damsko ekipo ro je zmagovito nastopila kot mestna reprezentanca proti Zagrebu im Celovcu. Rekordno tablico plavalnega saveaa eestarv-ljajo večinoma člani Ilirije. Sekcija je priredila poleg vsakoletnih mladinskih lečajev tuda prvi reševalni tečaj v Jugoslaviji, ie kaiterega je izšlo 27 reševalcev z izpitom. Člani lahkoatletske sekcije zairarti pomanjkanja igrišča niso mt^ili sistematično tre-nirartii. Kljub temu so dosegli lepe uspehe, med njimi državno prvenstvo v oroes eoum-try, v maratonu in več prvih mest na prvenstvu posameznikov ter na balkanskih igrah, kjer se je zlasti uveljavil Tručam-Drsalna sekcija je mnogo izgubil« zaradti smirti talentiranega juniorja Smerkol(ja. s Thumo im dir. Schwabom pa je zasedla 1. in 2. mesto v državnem prvenstvu. Drsališče
535
PRIPRAVILI SMO VAM BOŽIČNO IZNENADENJE !
ZAHTEVAJTE SE DANES OD NAŠIH TRGOVCEV POJASNILA, KAKO MORETE PRITI
BREZPLAČNO
DO DRAGOCENEGA RADIO-APARATA
PHILIPS IRADIO
v Planici odpora sekciji nove možnosti. Tudi hokej na ledu se je dobro uveljavil. Posebno uspešen je bil nastop proti avstrijskemu prvaku K A C. Zaradi pomanjkanja domačih nasprotnikov je moštvo vezano na inozemstvo. Teikoatletska sekcija se zaradi: pomanjkanja denarja ni mogla viiidno uveljaviti, četudi ima dovolj talentov. V hazeni je družina zasedla podsavezmo prvenstvo in se plasirala v finale državnega prvenstva. V družimo, kn si je priborila svetovno prvenstvo, je dala 3 igralke. Lepe uspehe je dosegla sekcija tudi v lahki atletiki. Tableteniška sekcija šteje med najmočnejše v državi in ima v svojih vrstah dva državna reprezemtamta. Velik napredek je pokazala teniška sekcija, ki je v banovan-skem prvaku Siviicu vzgojite odličnega igralca. V državnem prvenstvu je bil zmagovalec A Skupine. Sabljači so ee zlasti uveljia-viiili v floreitu im zavzema jo v naši državi prvo mesto, kar je zasluga trener j« podpolkovnika Ovietka.
Po poročilu reviizonjev je brila odfboro soglasno izrečena raarešnioa. Sledila je debata, kjer se je mestoma ostro nastopalo proti delovanju odbora. Pred voliirtivamd je bil soglasno im z velikim odobravanjem sprejet predlog. d'a ee imenuje g. ing. Rlonidek v priasnanje njegovih zaslug za dosmrtnega častnega predsednika. Pri volitvah sta bili predlagani dve listi. Poizkušalo se je najti kompromisno listo, kar pa ni uspelo. Ker je pri tem posifalo ozračje prave? raabuirkia-no je predsedujoči zborovanje malo pred 2. zjutnaj prekinil za nedolbčem čas. Mttoso brupa so povraročiV pristaši nogometa, ki 9o se SutrV pri sestavljanju kandidatne liste zapostavljene. Upajmo. d>a ta nemili incident ne bo intel resnejših posledic v delovanju našega največjega kluba.
Zdravstveno vzgojni odsek LNP. Danes ob 20. priredi SK Mladika v dvorani kina Kodeljevo zanimivo športno predavanje s ©kioptičroimd slikami. Opozarjamo vse ljubljanske kJiu/be, da «e tega predavanja polnošteviilno udeležijo. Vstop prost.
Službeno iz LNP. Drevi ob 19.30 Seja kazenskega od/bora. Na eejo se pozivajo: Povihe Alojzij, Tomšič Anton, oba Mara, Grošelj Božo, Primorje, Grčair Matko, Ko-rotam—I^L, Vouk Dare, Ilirija.
Službeno iz SO LNP. Strogo obvezni plenarni sestanek vseh ljubljanskih sodnikov v peftek U. t m. ob 1S.30 v po&ebni eobi pri Slamričai. Sestanek Je obvezen tudi za vse 0ne prlvr. eav. sod^ ki so položili v nedeljo iapit in to: ing. Jesih, Enldcih, Dorčoc, Vrhovnlk Jenko, Pečar in Ho-bactoer.
Sekcija «mu£arskih učiteljev L2SP obvešča članstvo, <ta se vrše redni sestanki vsak četrtek ob 1«. v saveznd pisarni. Da-nea obvezna udeležba za vse zaradi rešitve važnih vprašanj v odbonu sekcije, kakor tudi razdelitve tečajev.
Športni večer na Kodeljevem. Danes v četrtek ob 20. bo v dvorani kina »Kodeljevo« športni večer v okviru prosvetnih večerov Saitezijaneke prosvete. Na spore. dm eo tard kratka zanimiva predavanja dr. Tcnmca: »Zdrav duh v zdravem tele©u<, g. Plumdmerja: »O športu« in g. Sonkaiia: »O zimskem športu«. predavanja bodo spremljale skioptlčne slike. Vabimo cenj. občinstvo, da ee predavanj čim številne je udeleži, ker vrši SK Miadlika važno nalogo, da TTzgiaja naše športno občinstvo.
JASO. Danes odborova seja Tehnični referent gotovo.
SK Slavija. Danes db 90. odboroma seja v klubskem lokatoi pri Marinšku.
ZAHVALA
Ob priliki težke izgube, ki nas je zadela s smrtjo mojega moža, našega dobrega očeta, brata, svaka ln strica, gospoda
JOSIPA LINHARTA.
se prisrčno zahvaljujemo tem potom vsem onim, ki so nam v težkih urah tako tolažilno stali ob strani. Iskrena hvala vsem darovalcem prekrasnega cvetja ln vsem (»dni, ki so ga spremljali r tako velikem številu na njegovi zadnji potL
V KRANJU, dne 10. decembra 1935.
ŽALUJOČI OSTALL
Žane Grey:	19
Teksaški iezdec
»Čuj, ljuba,« je rekel ženski, a njegove besede so bile namenjene dekletu v hiši, »rešil te bom iz tega brloga izobčencev, pa da mi je ubiti Blanda, Allo-waya, Rugga in vsakogar, kdor koli bi mi stopil na pot. S silo so te zavlekli semkaj. Dobra si — vem. Se te časa nekje na svetu sreča — in dom pri dobrih ljudeh, ki bodo skrbeli zate. Samo počakaj, da —«
Glas mu je zajeknil, razburjenost mu ni dala nadaljevati. Kate Blandova je zamežala in mu nasloiula glavo na prsi. Duane je začutil utrip njenega srca ob svojem srcu, in vest se mu je oglasila. Če ga re? tolikanj ljubi — ?! Toda spomin na njen značaj ga je storil trdega. Dajal ji je toliko sočutja, kolikor ga je bil dolžan njenemu spolu, ne več.
»Dober si, ljubi fant.« je zašepetala, »ali prepozno je. Jaz sem izgubljena. Šla sem po zlu. Blanda ne morem več zapustiti. Vse, kar si želim, je to, da bi me imel ti malce rad in da se ne bi zapletel v kak poboj.«
Mesec se je bil vzdignil nad vzhodni greben temnih gora, vsa dolina je bila preplavljena z blago svetlobo, in sence topolov so se zibale na srebrnem
ozadju
Tedajci je Duane začul peket konjskih kopit; vzdignil je glavo in prisluhnil. Konji so se bližali z
gornjega konca doline. Ura je bila nenavadna za prihod gostov v tabor. A že se je pokazalo na daljnem koncu mesečne ceste nekaj črnega. Duane je razločil dva konja.
»To je Bland!« je zašepetala žena in se z drhtečimi rokami oklenila Duana. »Iti moraš. Ne, videl te bo. To bi bilo še hujše. Da, Bland je! Poznam peket njegovega konja.«
»Saj praviš, da niti ne sluti, zakaj sem tu,« je oporekel Duane. »Euchre je z menoj, Nič hudega ne more biti.«
»Morda,« je z vidnim premagovanjem in brzdanjem same sebe odgovorila Kate. Očividno se je silno bala Blanda. »če bi le mogla verjeti!« Nato je potegnila Duana k hišnim vratom in ga porinila noter.
»Euchre, pojdi venkaj k meni! Duane, ti ostaneš pri dekletu. Blandu porečeš, da si zaljubljen vanjo. Jennie, če naju izdaš, ti za vijem vrat.«
To naglo ravnanje in ta odločni šepet sta pričala Duanu, da se je imela spet v oblasti. Duane je pristopil k Jennieji, ki je stala blizu okna. Ničesar ni rekla, le njene roke so se iztegnile njegovim rokam nasproti. Držal jo je in ji skušal s stiskom prstov povedati, kaj čuti in da jo hoče varovati. Naslonila se je nanj in tako sta oba gledala skozi okno. Duane je bil miren in samozavesten. Njegov najraz-ločnejši občutek mimo čustva do prestrašenega dekleta je bila radovednost, kako se bo gospa Blandova izvila iz zagate. Videla je. da sta jezdeca skočila s konj in trudno krenila naprej Neki deček je odvedel konja. Euchre stari lisjak, je glasno go-
voril in kar čudno lahkotno pripovedoval zgodbo, ki si jo je sproti izmišljal:
»— to je bilo v šestdesetih letih, za časa vojne. Kraja živine takrat ni bila to, kar je dandanašnji Časi so se poslabšali. Dandanes ljudi kar srbi, da bi streljali drug po drugem, kakor jih je svoje dni srbelo, da bi igrali poker. Edini pravi igralec, ki smo ga kdaj imeli tukaj, je bil Bili, in ta je zdavnaj v peklu.«
Moža, ki sta slišala glasove, sta kakih dvajset korakov pred verando obstala. Nato je gospa Blandova zagnala vzklik, s katerim je očividno hotela izraziti presenečenje, in jima stekla naproti. Prisrčno je pozdravila najprej moža in nato še njegovega spremljevalca. Duane v senci ni mogel natanko spoznati Blandovega tovariša, a zdelo se mu je, da bi utegnil biti Alloway.
»Trudna sva kakor psa in lačna,« je okorno rekel Bland. »Kdo je tamle pri tebi?«
»Ta na verandi je Euchre. Duane je v hiši pri Jennieji, t je odvrnila gospa Blandova.
»Duane!« je vzkliknil Bland. Nato je tiho zaSe-petal nekaj, česar Duane ni razumel.
»Da povabila sem ga, naj pride,« je rekla goapa Blandova.
Govorila je neprisiljeno in naravno, ne da bi iz-premenila glas.
»Jennie boleha. Vsak dan je bolj upadla in bolj bleda. Duane je prišel nekega dne z Euchrom semkaj in se zatreskal v njen zali obrazek; moški s«e pač moški. Zato sem mu dovolila, da sme prihajati v vas.«
Bland je tiho zaklel in globoko zasopel. Oni drugi se je menda razburjeno zganil, in podoba je bilo, da ga je nekdo zadržal in pomiriL
»In ti dovoljuješ Duanu, Kate, da hodi za Jenniejo?« je nejeverno vprašal Bland.
»Da, zakaj pa ne,« je trmasto odvrnila žena. »Jennie je zaljubljena vanj. Če jo vzame in se oženi z njo, lahko postane spodobna ženska.«
Bland je trenutek pomolčal, nato pa buhnil v sirov grohot.
»Chess,« je vzkliknil, »ali si jo slišal ? Bogme, reci, kaj misliŽ o moji ženi?«
»Laže, ali se ji je pa zmešalo,« je odvrnil Chess AIloway, in Duane je čutil v njegovem glasu neprijazen zvok.
Gospa Blandova je takoj ogorčeno poprosila moževega pribočnika, naj drži jezik za zobmi
»Ho, ho, ho!« je bučal Blandov smeh. Žvenketaje z ostrogami in roži ja je z orožjem, ki ga je imel na sebi, je krenil na verando in se spustil na klop.
»Kako je, bos?« je vprašal Euchre.
»Hejo, stari. Dobro je.«
»Alloway je počasi pristopil k verandi in se naslonil na ograjo. Enchru je odzdravil s tem, da mu je pokimal z glavo. Nato je negibno obstal, mračna, nema postava.
Zvonki glas gospe Blandove je sipal vneta vprašanja in se prizadeval, da bi vzel položaju napetost Bland je kratko odgovarjal in poročal o svojem potovanju, češ, da je bilo nenavadno uspešna
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, k! Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.-- za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—w Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17*—%
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate oa Ogm^MgMg. JJJ,, J>. v
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoCa se malih oglasov, je naslavljali na: Oglasni oddelek „Jutrau, Ljubljana.
Slitzbodobi
Beseda I Din, la^ek 5 D'..-i. sa Šifro aH lajanje ia«1ova 5 Din. Najin m-S! tnesek 17 Oia.
Več tkalk
popolnoma lzvežbanlb z večletno fxrakso sprejme tkalnica lanu. Ponudbe z navedbo službene dobe ln kraja na ogl. odd. Jutra pod »Tkalnica«.
265S4-1
Vzgojiteljico
^ pod 30 le* staro, b per-lektnim znanjem nemščine in pouka v glasovirju, iš6em k trem otrokom. Ponudbe z navedbo honorarja na ogl. odd. Jutra pod »Ljubiteljica otroke.
26791-1
Pomočnika
ipecerijske in kokmijalne stroke ter deželnih pridelkov. obenem potnika za obiskovanje trgovcev sprejmem a 1. januarjem 1666. Reflektiram samo na prvovrstno, mlajšo moč. Ne-oženjen, vojaščine prost, prijaaem ter resen nastop pogoj z garancijo ali kavcijo. Ponudbe je poslati do 30. t. m. na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv .1(966«.
267aHt
Brivskega
pomočnika
m dobro frizerko iščem za izpmma.ga.Tije čez praznike. Marija lležanova, Bled.
26779-1
Iščem kontoristinjo
vnrzira.no stenografije in strojepisja, takoj. Naslov T vseh poalovailn Jutra.
263-26-1
Gospodinjo
samostojno, zmožno boljše kuhe, do 33 letno, išče aainski gospod. Ponudbe z osebnim popisom na ogl. odd. Jutra pod >Zve<sti«.
263384
Potniki
Beseda 1 Oin, davek S Din. za litra ali dajanje naslova S Din. NajmanjSi tnesek 17 Oia.
Zastopnika
za prodajo originalnih angleških štofov, iščem. V poštev pridejo samo sposobni, inteligentni in agil-ni gospodje. Vprašati: Hotel »Slone, pri portirju.
36923-5
Beseda 1 Din, davek 3 Din, ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
30—50 dinarjev
d-nevno zaslužijo v govora spretne osebe. Samo med •13.—il6. uro sprejema Časopisni urad, Resljeva 1/6.
36800-3
<fa;et*c» (fee)
Seseda i Oin. Javeb i L. ta Šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 In.
Vajenko
odnosno vajenca sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Naslov v vseh oosl. Jutra.	26710-44
Postrežnico
i£5em za ves dan. Stara port 15, poleg vojaške bolnice.	26834-4
Hišnico
sprejmem za vilo v centrn-Biu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9001S4
Frizerko
perrfektno v anduliranju in maniki-nfinju, sprejmem. Nastop takoj ali po dogovorit. Uršul esku, frizer, Murska Sobe-ta.
368104
Službe išče
Vsaka beseda 50 par; davek Din, za dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 12 Din.
Knjigovodkinja
izurjena stenotiipdetinja, vešča slovenskega in nemškega jezika ter sploh vseh pisarniških poslov, z dolgoletno prakso in Ia referencami, išče namešeenja s X. januarjem 1035. Ponudbe ra i gl. odd. Jutra pod »Dsla r-n^iia«.
06789-2
Mehanik - šofer
v* jen Diesel motorja, z dolgo prakso na avtobusu, želi službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26804-2
Brivski vajenec
i dveletno učno dobo, brivsike družine, želi nadaljevati svoj poklic v Ljubljani Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Popolna oskrba*.	26793-2
Mlad fant
■ svojim kolesom, želi službo, kakršnokoli, takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26TO5-2
Vajenko
i« boljše rodbine, apiiejme trgovina z luksuznim blagom. Stanovati mora pri starših. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20830-44
Besedi. 1 Din. Javek > Dir. za Šifro ali dalanje -mslova 5 Din. NajmanjSI tnesek 17 Din.
»Kraljica peči«
Patentirana peč, ki gori
pri enkratnem polnjenju celi dan, se dobi pri: A. Se-memič in drug, železnina Ljubljana, Miklošičeva cesta 16.	207110-
K rasno vložena starinska vitrina
škrina, porcelan itd. naprodaj. Tabor Josip, mizar, Rožna dolina c. "VTH št. .113.	26835-6
Perzijska preproga
100x350 »Beludžistan«, am-pir Biderm. sekreter (ma-hagoni), Bidermajer zofa ter več antičnih lesenih kipov, naiprodaj. Golob Gallusovo nabrežje 3>.
26930-6
Železno posteljo
zložljivo im orehovo posteljo z nočno omarico, prodam. Naslov- A. Hutter, Gajeva 3/IL * 39801-6
Naprodaj
čevlji št. 36 in otroške tej številki čevljev odgovarjajoče smuči, »Patent« pisalna miz« za deco in postelja za deco do 16 let. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	26808-6
Beseda t Din. Iavek 3 Din. te Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSI znesek 17 Din.
Tovorni avto
dobro ohranjen, ee proda na sodni dražbi 16. decembra ob 9. uri v Dolenjem Loguitcu Si. 36782-10
2 sedežni Peugeot
30)1, izvrstno ohranjen, (mala poraba bencina), naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
368O0H1O
Planino
dobro ohranjen, kupim, ponudbe i navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Pia-niino«.	26796-39
G. Th. Rotman:
Kapitan Kozostrelec gre v Ameriko
.,1(1 M

• M/,.	— .,>»•-, ... U"-
„. w<k ----- -	n>\<......
......... H/ „.
»v.,.
V" •>"■''	m.
17
Tudi naslednje dni ni od nikoder prišel glas o teti Kunigundi; niti prebite razglednice ni bilo! »Nikar več ne govorimo o ubožici,« je rekel kapitan Kozostrelec in pogoltnil zadnjo solzo, »saj vidimo, da je vse zaman!« Kratko se je odločil in naročil nov čoln, in ko je bil čez štirinajst dni zgrajen, so ga naložili na vlak in ga prepeljali v Peripehtrovo.
Beseda 1 Din, davek 3 Din, ta Šifro ali dajanje oaslova 5 Din. NajmanjSi tnesek 17 Dia.
Parni kotel
6—(10 ms kurilne ploskve, 4—8 atm., stoječ ali ležeč, kupim. Fran Bergant, tovarna olja, Medvode.
0ofra«S-7
Štirisedežne sani
dobro ohranjene, kupim. Stanko Lenarčič, Nova vas pri Rakeku.
36780-7
Dragocenosti
Beseda I Din. iavek 3 Ci. ta Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NaimanjSI tn°sek IT Oin.
Vsakovrstno zlato
kupnje po najvišjih cenah
Černe - juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 3
Pohištvo
Beseda I Din. davek 3 Oin. ta Šifro al) dajanje naslova S Din. NajmanjSI tnesek 17 Din.
Spalnico
hrastovo in stroj Singer, vaa novo, prodom radi preselitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26806-10
Živjali
Beseda 1 Din. lavek 3 Din. za Šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Nemško dogo
mlado, z rodovnikom, poceni prodam. Pod Ježami 19, Moste.
26827-217
Kapital
Beseda 1 Din. davek 3 Oin. ta Šifro ali dajanje oaslova 3 Din. NajmanjSI mest k 17 Din.
Za knjižice
Kmetske posojilnice Ljub. dobavi fino pohištvo znano mizarsko podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fino pohištvo«
310-16
Hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov kupujem. Ponudbe pod »Vloge« na ogl. odd. Jutra.
2674/3-16
Hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov kupite ali prodaste najugodneje edino potom BANČNO KOM. zavoda Maribor. Za odgovor Din 3. znamk.
26334-16
Hranilne knjižice
prodaete ali kupite
najbolje
potom moje pisarne. Solidno poslovanje. Priložite znamke.
Badolf Zore
Ljubljana, Gledališka nI. 12. Telefon 38-16.
24967-16
Davčne pritožbe
zoper pridiofonino, prometni davek: Davčna poslovalnica, Ljubljana, Miklošičeva 7/H.
268Č9-.U9
Knjižico
Din 180.000
Kmetske posojilnice v Ljubljani, kupim od najugodnejšega ponudnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Denar ta&oj«.
26790-46
Knjižico
Ljubljanske kreditne banke prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »62.COO«.
3081S-16
Dvosob. stanovanje
komfortno ter plin takoj oddam. Jesenkova ul. 4, za pivovarno Union.
26903431
Enosob. stanovanje
odda takoj Tort, Sv. Petra cesta 40. 36797-31
Trisobno stanovanje
komfortno, centralna kurjava, oddam za 1. februar. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	36807-31
Beseda I Din. davek 3 0<n. ta Šifro al) -dajanje naslovu S Din. NajmanjSI tnesek 17 Dia.
V sredini mesta
Beograda
oddam v najem slovensko memzo, dobro uvedeno, s stalnimi abonenti, radi odhoda iz Beograda. Adresa: Propaganda Beograd, pošt. preiinac 400 pod »463«.
36760-19
Stanovanje
Seseda 1 Din. davek • Din. tn Šifro ali dajanje naslova 5 Dia Najmanjši rnesek 17 Din.
Trisobno stanovanje
lepo, sončno, v pritlični vili, v centru tik Tivolija, s souporabo vrta, ->ddam s 1. februarjem. Knafljeva 13/11.	367-28-21
S 1. januarjem
oddam v hiši oa Opekarski cesti 17 dvosobno parke tiran o stanovanje z uporabo vrta. Vsa pojasnila daje hišnica istotam.
26787-31
Trisobno stanovanje
izpraznjeno, v I. nadstropju, Trnovski pristan 40, nasproti nove zapornice Ljubljanice, oddam. Par-keti, elektrika, vrt in ves dan sončno. Vselitev takoj ali do 1. februarja. Kiauta.
36813-31
Dvosob. stanovanje
oddam za januar event. za februar. Poizve se: Kar-lovška 8.	36786-31
S^not^sum
Enosob. stanovanje
išče za 1. januar 2 Članska družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »000 do 300«.	3630S-31a
>jjiiW'Tinrn
Seseda i Din. davek 3 C In. zp šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSI tnesek 17 Din.
Dve veliki sobi
lepi, oddam takoj za pisarno. Miklošičeva c. 1|4.
36931-33
Sobo
lepo, opremljeno, v mestu, oddam 16. decembra gospodu. Telefon na razpolago. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30818-23
Lepo zračno sobo
s souporabo kopalnice, oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	36784-33
MLEČNA ČOKOLADA
%
TA IZVRSTNA. ZELO ZAHTEVANA SLAŠČICA UŽIVA SVETOVNI SLOVES, KER SE NJENI PROIZVODNJI POKLANJA NAJVEČJA POZORNOST.
Sončno sobo
opremljeno, oddam za 3 ali 2 osebi. Klavir na razpolago. Na željo tudi z oskrbo. Sv. Petra nasip 43.	36810-33

Opremljeno sobo
lepo, išče trgovec za takoj v strogem centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center mesta«.
20811-23a
Lepo sobo
oddam v centru. Ogled dopoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
35785-23
Sobo
prazno ali opremljeno, oddam takoj. Novi trg št. 5 II. nad., levo.
39788-33
Vsaka beseda	2 Din;
davek .. Din. ta	Šifro ali
dajanje naslova	5 Din,
najnlanjSI znesek	20 Din.
Gospodična
se želi poročiti t gospodom uradnikom aH častnikom, nad 35 let storim. San j re;i.e prnudbe s sliko na ogl - da. Jutra pod šifro »Srečen zakon«. Anonimno t koši
26338 39
Dražba
Dne IS. decembra t. L ob lo. uri popoldne se bod« v Ljubljani VII, libertova ul. 1} prodajali na >avni dražbi sledeči predmeti: 1 železna blagajna. 1 '■ma ra za knjige. 1 »imuni stroj Ideal. 1 f>sebni avto Fiat 300 m tračnic. 100 kub. ra lesa za stavbe, iOO kg iekla za orodje. 330 parov žel. šablonov. 8 centrifugalne črpalke. Reflek-tanti sa zamorejo .«■<-!mete ogledati pred dražbo.
26768-32
Grafolog in hirozof
N. Sadiucki odpotuje!
V Mariboru ostane Se do 14. decembra, potem Celje. Sprejema: vsak lan od 9—1(2 in 2—7. Naslov: Maribor, hotel »PRI ZAMORCU«, soba 26.
99931-3»
Temeljita sprememba nege rok
Oglejte si enkrat notranjo ploskev svojih rok!
ZAHVALA
Za vse dokaze iskrenega sočutja ob nenadomestljivi izgubi naše drage hčerke in sestre
EME ILIJEVIC
izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo.
ŽALUJOČA RODBINA ILIJEVIC.

f
Zadružna elektrarna, Trška uprava in Tujsko-prometno društvo javljajo tužno vest, da je naš nadvse agilni, skrbni načelnik, odnosno podpredsednik, gospod
ANTON SEM,
POSESTNIK EV LESNI TRGOVEC
danes, dne 11. decembra 1935. v 52. letu starosti, ravno na višku svojega vsestranskega plodonosnega delovanja nepričakovano umrl.
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 13. decembra 1935. ob pol 11. uri dopoldne na Ljubnem.
Ohranimo blagega pokojnika v prijetnem spominu.
Ljubno, dne 11. decembra 1935.
t
Nepričakovano nas je zapustil naš dobri soprog, skrbni oče, stari oče, tast, gospod
ANTON SEM,
posestnik, lesni trgovec, načelnik Zadružne elektrarne, načelnik trške uprave, podpredsednik tujsko-prometnesra društva, občinski odbornik itd.
v 52. letu starosti, ravno na višku vsestranskega plodonosnega delovanja.
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 13. decembra 1935. ob pol 11. uri dopoldan na Ljubnem. Ljubno ob Savinji, dne 11. decembra 1935.
ŽALUJOČI OSTALI.
Na koncu prstov so trda mesta aH celo izbokline, globoke brazde križajo površino rok, a v njih se nabira nečistoča, ki je nista mogli odstraniti kljub temeljitem iz-mivanju.
Od dela zdelani konci prstov, posebno okrog palca in kazalca kažejo globoke temne zareze.
Brezpogojno pridete do tega neprijetnega spoznanja, čeprav redno negujete roke. To spoznanje je samo dokaz, kako nepopolna je bila nega vaših rok.
Vi ste doslej negovali samo hrbtno stran rok, a zanemarjali njihovo notranjost in mislih, da pri omenjenih žuljastih mestih spolh nobeno sredstvo ne bo koristilo. A čim bolj so roke raskave, tem bolj se boste prepričali, da vam bo pomagala CREME i MAUSON.
Opazujte sami, kako CREME MOUSON mehča tat ogladi raskavo kožo.
Natrite nekaj časa zjutraj in zvečer CREME MOUSON na dlani svojih rok. Opazili boste, kako CREME MOUSON vedno takoj po dotiku s kožo proaikne pod kožo in v nekaj trenutkih omehča otrdela mesta na rokah. Iz dneva v dan boste opažali, ako redno tako postopate, očivi-den napredek, dokler ne bodo trda mesta in razpokline popolnoma izginile.
Ta odlični učinek pojasnjuje vprav presenetljive uspehe CREME MAUSON pri negovanju kože, obraza, vratu, rok in vsega telesa.
Z GLOBOKIM UČINKOM
Beseda I Cln. Iavek 3 Om.
Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši cnesek 17 Din.
□□□□□□□□□□□□□□
Telefon
29 § t
PREMOG DRVA in KARBO-PAKETI
IV. SCHUMI Dolenjska cesta
□□□□□□□□□□□□□□
HGHHBHS,
Božični dar
Za boljše spoznavanje naših prvorazrednih mesnih izdelkov razpošiljamo pakete, v katerih se nahaja 14 različnih mesnih konzerv in en komad zavite šunke v konzervi. Paketi so težki 4% kg in stanejo po povzetju Din 80.-, ako se pa denar pošlje vnaprej Din 75.-
HEBZ I SIN
tvornica salame in konzerv
Banatski Karlovac.
SBSE3SSS
Sveže najfinejSe norveško RIBJE OLJE
iz lekarne DR. G. PICCOLIJA
V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam.
Telefon 2059
Stiha drva, 6% premog, r jL karbopaketo & t* dobite pn
I. POGAČNIK
Bohoričeva oL St. S
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob izgubi našega iskreno ljubljenega očeta, starega očka, tasta in strica, gospoda
AVGUSTA JERŠKA
pošt. podurad. v p.
izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo.
Prav posebno zahvalo pa smo dolžni vsem gg. stanovskim tovarišem, zastopnikom Sokola, pevcem za ganljivo petje, darovalcem cvetja ter vsem, ki so dragega pokojnika spremili k večnemu počitku.
Maša zadušnica se bo brala v petek dne 13. decembra 1935. ob 7h v farni cerkvi Sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, dne 11. decembra 1935.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
Urejuje Davorin Ravljen« Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adolf Kibnikar« m Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Prano JezerSek, ~ Za inaemtni del je odgovoren Alojs Novak« wjkdi Ltabltam