Poštnina plačana v gotovini Cena Din I*- itev. 29. V Ljubl|anlf ponedelfek 7. februarja 1938. Leto III. Odkritja pariškega ffTempsaff o ozadjih sprememb v Nemčiji: Berlin, 7. febr. o. Baselski dopisnik pariškega poluradnega jti .a > a «8. in 29. januarja je veliko pomembnih osebnosti bežalo iz Berlina. Vse je pričakovalo prvega Hitlerjevega koraka. Zaradi prehudih splošnih notranjih nesoglasij se državni poglavar ni odločil za kako preradikal-no rešitev, marveč je pozval po eni strani svojega osebnega prijatelja Blomberga, naj odstopi, po drugi strani pa velel tudi generalu Fritschu, da se umakne, ker je pokazal veliko nediscipliniranost. Bloinberg je Hitlerjevo željo izpolnil, general Fritsch pa se je zanašal na zaslombo v vojski in se upiral dva dni. 31. januarja je kriza prišla na vrhunec. General Keitel, načelnik osrednjega oddelka v vojnem ministrstvu, se je zavzel za to, da Fritsch odstopi. Himmler je Fritschu 1. februarja sporočil, .. Nato je Keitel nadaljeval razgovore z državnim kanclerjem ter prevzel nalogo, da očisti vojsko ' elementov, toda pod pogojem, da kancler izpolni nekatere Proslava papeževega [ubile a pri nas In v Rimu zahteve vojske. Te zahteve je kancler sprejel, o čemer poročajo imenovanja v vojski in važnem zunanjepolitičnem svetu. Zahteve nemške vo ske Zahteve so bile naslednje: 1. Vrhovno poveljstvo vse vojne sile je ▼ svojem ravnanju popolnoma samostojno in podrejeno neposredno vodju države. 2. Za vrhovnega poveljnika vse vojne sile je bil po tej zahtevi imenovan general von Keitel, 1 v ' 'ir v l r" 'V' ‘ f v r>r v ‘ -* .e 3. Vojska je zahtevala zase delno nadzorstvo nad zunanjo politiko. Hitler ji je ustregel s tem, da je tri njene zastopnike imenoval v tajni svet. Po tem sklepu bo vojska sodelovala pri vseh važnih zunanjepolitičnih odločitvah. Podatki, ki jih prinaša največji francoski list, so nadvse zanimivi in malo ponazarjajo pravo ozadje nemških notranjih pretresov. " ' \* r-~k v f K 16 letnica vlade papeža miru in pravice Odkritja policije Vatikansko mesto, 7. febr. o. Papežka država je včeraj slovesno praznovala 16-letnico, kar je bil za vrhovnega poglavarja svete Cerkve kronan papež Pij XI. Vatikansko mesto je bilo za to priliko vse v zastavah, papeževa garda je nastopila v svojih svečanih uniformah. Zahvalna pobožnost je bila popoldne v cerkvi sv. Petra, uradna proslava tega jubileja pa bo prihodnjo sredo, ko bo sv. oiče imel v sikstinski kapeli slovesno službo božjo in bo tam sprejel česfjtske kardinalskega in diplomatskega zbora. »Osservatore Romano« je objavil članek pod naslovom »Poslanstvo miru«. V njem navaja list vse važnejše korake in izjave sv. Očeta o ohranitvi in utrditvi svetovnega miru. Članek je napisal grof Della Torre, v katerem naglaša med drugim, da strogo verni katolicizem obsoja vse težnje po pre-oblasti enega naroda nad drugim in da zastopa stališče, da mora vsak narod izpolniti in dovršiti nalogo, ki mu je na svetu dana. Ljubljana, 7 febr. o. 16-letnico papeževega kronanja je v Ljubljani slovesno praznovala predvsem katoliška akademska mladina zjutraj e 6veto mašo in skupnim sv. obhajilom akademikov in starešin, dopoldne pa 6 kratko akademijo, posvečeno papeževemu jubileju in veličini idej papeštva. Slovesnosti se je udeležil prevzv. g. škof dr. Rožman, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Aleš U š e n i č n i k, predsednik Kat. akad. starešinstva dr. V. Kdrošec in veliko odličnih gostov. Slavnostne govore so imeli urednik »Straže v viharju« g. Čujež, sodnik gosp. Kokalj, gdč. Pelanova, ki so v govorih poudarjali voditeljsko vlogo papeštva ne le v Cerkvi, marveč v vsem sedanjem življenju in družbi. Katoliški akademiki so na koncu podali apostolskemu nunciju brzojavko z izrazi 6inovske vdanosti. S papeško himno se je ta lepa slovesnost končala. Zaradi potapljanja trgovskih ladif Anglija protestira pri nacionalistični vlad1 London, 7. februarja. AA. (Reuter.) Kakor je bilo objavljeno, je angleška vlada po svoji predvčerajšnji seji poslala brzojavno protestno noto generalu Francu zaradi ponovnih napadov na angleške trgovske parnike. Dasi besedilo note še ni objavljeno, ker jo bo Eden prečital Včera šn.e dopolnilne volitve v senat: JRZ dobila 17 senatorjev, dr. Maček 6 V Sloveniji je naš kandidat dobil 90% vseh možnih glasov Ljubljana, 7. febr. Pri včerajšnjih senatnih volitvah po vsej drža- vi inv Sloveniji še posebej se je pokazalo, da so postojanke stranke JRZ, ki podjiira sedanjo vlado ne le trdne, marveč da se mnoze v taki meri, kakor nihče ne pričakuje. Volitve so z ozirom na vso državo pokazale, da je treba v jugoslovanski notranji politiki računati samo z dvema resnima političnima skupinama: z JRZ in s skupino dr. Mačka. Drugih, življenja in političnega delaspo6obnih skupin ni. Senatne volitve so pakazaie, da ne pomeni nič takozvana srbijanska združena opozicija, še manj pa takozvana vsedržavna JNS, ki je imela nekaj resnih pristašev prav za prav edino v Sloveniji, a še tam ni postavila kandidatne liste niti za parado. Z ozirom na Slovenijo so senatne vo-IHve pomenile revijo in pregled moči pravih za-•iopnikov in voditeljev slovenskega naroda. Ta revija je bila ne le sijajna in prepričevalna, marveč preavsem značilna z ozirom na to, da razni pen-ziomrani ali pa nastopiti hoteči politikanti prikazujejo aorna in v Belgradu razmerje političnih moči v Sloveniji pojiolnoma krivo. Od 479 političnih upravičencev za senatne volitve je glasovalo za edinega kandidata 418 ljudi, med njimi 379 županov, od celotnega števila 416 županov, kolikor jih je v Sloveniji. Izid bi bil še sijajnejši, a treba je pomisliti, da ni volilo 19 peto-majskih JNS poslancev. Dejansko je votivnih upravičencev bilo 464, ker je med banskimi svetniki, ki imajo tudi volivno pravico 15 'županov, kr ne morejo po dvakrat voliti. Ža kandidata dr. Schnubacha je glasovalo nad 90% vseh volivnih upravičencev, kar je pač popol-noma jasna slika o tem, kdo ima v Sloveniji ljudstvo za seboj. Volilo ni 37 županov iz občin, ki so v rokah bolj ali manj združene opozicije ter 19 poslancev JNS in delovnega kluba. Volitve so trajale ves dan na ljubljanskem magistratu Predsednik votivne komisije je bil dr. R. Steinmetz, — Sorodolski, v komisiji so bili |e predsednik apelacije dr. Golija in ljubljanski ^upan, dr. Kržišnik, pred. upr. sodišča v celju, dr. Keršič, pred. okr, sodišča y Ljubljani pa ui mogel zaradi bolezni svoje funkcije izvrševati, zastopniki liste pa so bili kamniški župan Novak, župan iz Šmartna ob Paki Steblovnik, litijski župan Lebinger in župan iz Sv. Jurija ob j. ž. Zdolšek. URADNO POROČILO Belgrad, 6. febr. AA. Danes so bile volitve novih senatorjev na mesto onih, ki jim je potekel 3. januarja L 1. mandat. Volitve so bile v vseh banovinah razen v zetski, kjer ni potekel mandat nobenemu senatorju. Po rezultatih volitev je JRZ dosegla [»polno zmago in dobila 17 mandatov od 6kupnega števila 23. V moravski, vardarski, drinski, dravski in vrbaški banovini ter na področju Belgrada so bili izvoljeni vsi senatorji z list JRZ in sicer: v moravski 1, vardarski 3, drinski 2, dravski 1, vrba-ski 1 in v Belgradu 1. Opozicija v teh volivnih edi-nicah ni imela svojih list, ker ni dobila zadostnega števila podpisov za predložitev kandidatskih list. Največje zanimanje je vladalo za volitve v dunavski, primorski in savski banovini, kjer so bile [»stavljene tudi opozicijske liste. V dunavski banovini je dosegla JRZ absolutno zmago in vse mandate. Lista združene opozicije, katere nosilec je bil Ilija Trifunovič-Birčanin ni dosegla niti polovice potrebnega količnika in je dobila vsega 80 glasov nasproti 821, kolikor jih je dobila JRZ, ter je tako doživela popoln neuspeh. V primorski banovini sta se dva mandata razdelila med JRZ in bivšo HSiL Dobljeno število glasov kaže nedvomno moč JRZ, ki je dosegla dve petini vseb oddanih glasov. V savski banovini je uspeh JRZ prav tako zelo značilen. Izmed 7 mandatov je JRZ dobila 2, Po skupnih rezultatih je JRZ dobila 17 senatorjev, bivša HSS 6, združena opozicija pa nobenega. Pri včerajšnjih volitvah v senat je izgubil eden od gospodov volilcev pobotnico za znesek 11.421 šilingov, plačanih dne 12. januarja 1935 na račun neke dunajske družbe. Kdor jo je izgubil, naj javi svoj uuslov mestnemu poglavarstvu v Ljubljani. na današnji seji parlamenta, se vendar izve, da se nota zaključuje z besedami, da se potrpljenje Angležev nagiba h koncu in da ne bodo več prenesli ponovnega izzivanja. Burgos, 7 februarja. AA. Ugledna osebnost, ki uživa največjo avtoriteto v nacionalni Španiji, je sprejela jvoročevalca agencije Havas in mu je dala nekaj pomembnih izjav o zadnjih dogodkih na Sredozemskem morju in o vtisu, ki so jih ti dogodki napravili v Angliji in Franciji. Predvsem je izjavila, da vodilni krogi te dogodke globoko obžalujejo. Nacionalna vlada želi predvsem, da bi se jih temeljito preiskalo. Novinarja je ojvozoTil na okoliščino, da sedaj v Barceloni trdijo, da so baje neka nacionalistična letala napadla angleški pranik »Alsir« v razdalji nekaj milj od obale. Ne da bi hotel naprej določati rezultate preiskave, je poudarila omenjena osebnost, moram že sedaj reči, da je bila ladja napadena neposredno pred vhodom v luko, torej neposredno v bližini nasprotnikovih vojaških objektov, ki jih nacionalistična letala pogosto bombardirajo. Bukarešta, 7. febr. m. Turški poslanik v Madridu je poslal brzojavko svojih vladi v Ankari, v kateri jo obvešča, da je madridska vlada prekršila eksteritorialnost s tem, da so njeni organi vdrli v poslaništvo, izvršili tam preiskavo ter aretirali nekaj oseb. Poslanik predlaga svoji vladi, da prekine vse odnošaje z madridsko vlado. Ruidi Aras v Belgradu Belgrad, 7. febr. m. Na svojem povratku iz Ženeve v Ankaro je prispel davi ob 7. v Belgrad turški zunanji minister Tevfik Ruždi Aras. V Belgradu bo ostal še danes ves dan in se bo sestal z našim predsednikom vlade dr. Milanom Stoja-dinovičem in mu bo poročal o zadnjem zasedanju Zveze narodov. Oba zunanja ministra bosta govorila tudi o vseh vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu bližajočega se zasedanja zastopnikov držav Balkanskega sporazuma v Ankari. Kakor znano, se bodo zastopniki držav Balkanskega sporazuma sestali v Ankart dne 15. februarja. Kotor, 7. febr. m. Včeraj je bilo slovesno ustoličenje novo imenovanega kotorskega škofa Pavla Butoreca. Posvetil ga je splitski škof dr Bonefačič ob navzočnosti dubrovniškega in hvarskega škofa. Novo kotorski škof si je vzel za geslo: Čutiti s Cerkvijo! Nosil bo ime »Škrpijelski škof«, ker je v Škrpijelu bral svojo prvo sveto mašo. O sodobni Nemčiji bo predaval v Budimpešti namestnik nemškega notranjega ministra dr. Fund-tner, ki prispe na uradni obisk Vesti 7. februarja Velike angleške pomorske vaje okrog trdnjavskega središča Singapura na južnem koncu Malajskega polotoka so pokazale, da je ta važna točka na Daljnem vzhodu za zdaj dovolj utrjena. 360 avstrijskih romarjev, med njimi 100 policijskih uslužbencev, je v soboto sprejel sv. oče. Romarje je vodil znani dunajski socialni delavec NVagner, ki ima priimek »župnik tistih, ki so brez strehe«. V Pariz je dospel Fritz Mandel, lastnik znanih orožarn v Hinterbergu. Domnevajo, da gre za prodajo njegovih podjetij, ki bi jih radi dobili v roke F rancozi. .. , gibanje za prestop Judov v pravoslavje je začelo v Romuniji. Patriarh pa je izdal strogo zapovd, da smejo cerkvene oblasti krščevati samo take Jude, o katerih drži, da prestopajo iz prepričanja m da so pravilni romunski državljank n nad 518.000 brezposelnih je bilo konec preteklega meseca na Češkoslovaškem. To ie skoraj za 150.000 manj kakor lani. 100 italijanskih upravnih uradnikov bo s podporo nemških tovarišev lahko prišlo za leto dni študirat na nemško akademijo za upravne vede. 650.000 plinskih mask na teden izdelajo angleške tovarne. Do zdaj 60 naredile že čez 20 nuli j. mask. Od celotenega števila 28 milijonov, kolikor [ih mora v najkrajšem času dobiti Anglija. Devet milijonov mask je namenjenih za London sam. Znani angleški letalec Clouston se je dvignil na rekordna polet iz Londona v Capetown na južnem koncu Afrike. Japonska ne bo več objavljala poročil in načrtov o gradnji novih bojnih ladij, kakor je po washingtonski pomorski pogodbi obvezana. Četrti kongres kitajske nacionalistične stranke Koununtanga, v kateri je organizirana ogromna večina politično zavednega kitajskega ljudstva, bo prihodnji mesec v mestu Vučangu. Manjšinski spor med Litvo in Poljsko sc je spet zaostril, ker je Poljska razpustila litvansko znanstveno društvo v Vilni. Redno letalsko poštno službo bo uvedla španska nacionalistična vlada z vsemi večjimi kraji ita ozemlju nacionalistične države. Izhodišče za te letalske zveze bo Lizbona. Novi francoski delovni zakonik določa obvezno zvišanje plač in mezd takoj, kadar se zviša cena življenjskimi potrebščinam, lak sklep bi lahko, odnosno bi morali narediti tudi delodajalci 111 podjetnika pri nas. Sovjetska vlada bo zahtevala razveljavitev sodbe italijanskega sodišča v Milanu, ki je odredilo zaplembo sovjetskega imetja v italijanskih bankah, ker boljševiki nočejo poravnata svojih obveznosti v Italiji. Sovjeti pravijo, da ta sklep nasprotuje italijansko-ruskemu 6jx>razumu. 0 novi letalski nesreči blizu Prage poroča Češko časopisje. Gre za potniško letalo, ki se je v zraku vneto ter treščilo na tla. Pri tem so izgubili življenje vsi, ki eo bili v letalu. To je v dobrem mesecu že tretja taka nesreča na Češkem. Ves poljski narod se mora pripraviti na vojno, zaradi tega je treba poglobiti zvezo med njim in med vojsko. Tako je govoril na proračunski seji vojni minister general Kapsicki. 19. mednarodni sejem v Milanu bo letos zelo povečan, zlasti glede kmetijskega in strojnega oddelka. Sestanek velikega fašistovskega sveta je sklican za 3. marec. Na njem se bodo [»svetovali o mednarodnem položaju, o gospodarskem in denarnem stanju v Italiji in o 6estavi korporacijske zbornice. Velik ples so-imeli v proslavo kraljeve poroke na albanskem dvoru. Udeležil se ga je ves tuji diplomatski zbor. Tihotapstvo prostovoljcev za rdečo Španijo je odkrila avstrijska policija na Forarlberškem, kjer so prostovoljci iz Srednje Evrope prihajali v Švico. Prvi korak za stanovsko ureditev irske države pomenijo volitve v irski senat, kjer bodo polovico članov volili razni stanovi odnosno njihove organizacije. Pokojnega predsednika Škodovih orožarn Lo-wensteina so v soboto slovesno pokopali. Pogreba se je udeležilo več ministrov. Davčne olajšave v Nemčiji, ki so jih bile deležne rodbine s številnimi otroki, ne bodo več veljale za judovske rodbine. Razen tega je vlada znižala tudi venski davek, da bi s tem udarila posamezne cerkve. Vesti o nemirih v Kantonu, tretjem največjem mestu na Kitajskem, proti kateremu silijo Japonci, kitajska vlada zanikuje. Priznava pa, da so v Kantonu razglasili vojno stanje. Ob političnih in vojaških spremembah v Nemčiji je Hitlerju prvi čestital čfussolini, češ da xa korak jači položaj nemškega in italijanskega režima in vojske. Obsežne socialne ukrepe za poljedelsko delavstvo pripravlja madžarska vlada. Med temi ukrepi je važen zlasti tisti, ki določa obvezno starostno zavarovanje za to delavstvo. V južnoafriški tovarni za dinamit v Somerset-westu je prišlo do hude eksplozije, pri kateri je ubito devet ljudi. To je v zadnjih treh tednih peta velika nesreča te vrste na svetu, ki priča, s kako naglico povsod izdelujejo streljivo zn — mir. Turški zunanji minister Ruždi Aras se je nekaj dni mudil na Dunaju in imel dolg razgovor z avstrijskim zunanjim ministrom ter sestanek s poslaniki balkanskih držav. V Moskvi so ustrelili operno povko Karolino Meerovo, ki je vse do zadnjega nastopala pri vladnih svečanostih pred Stalinom in drugimi rdečimi prvaki. Obdolžili so jo špionaže in trockizma, ker se je baje branila, da bi v moskovskem radiu pela eno izmed številnih trapastih himen o »našem solnem« Stalinu. Toliko v vednost tistim, ki pri nas prerokujejo o umetniški svobodi v Sovjetski Rusiji. Konkordat in sankcije pred sodiščem Ljubljana, 7. februarja. Da pridejo zunanji in notranji politični dogodki. odnosno problemi pred sodišče, so pač redki primeri in je to nenavaden sodniški dogodek. V soboto pa ®o prišle pred sodnika-poedinca g. Josipa Kokalja na dnevni red sankcije in konkordat. Vrstili sta se dve politični obravnavi. Obe sta bili preloženi, ker je potrebno, da se zaslišijo še mnoge priče. Dr. Mirko Triller in konkordat Dr. Mirko Triller, radovljiški odvetnik in stari sabljaštki vitez, je predsednik krajevne organizacije Ljotičevega »Zbora«. Državni tožilec g. Branko Goslar ga je obtožil prestopka po členu 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Inkriminiral je državni tožilec nekatere izjave in izraze, ki jih je obtoženi dr. Mirko Triller rabil na občnem zboru zboraške podružnice v Radovljici, ki je bil 9. avgusta lani v Radovljici in ki mu je prisostvoval okrajni pod-načelnik dr Andrej Bizjak. Obtoženec je podal sicer poročilo o delovanju podružnice, pa je prekoračil dnevni red in začel navzočim razlagati pomen konkordata, sprva, kaj_ pomeni prav za prav konkordat in naposled je kritiziral člen 22 konkordata, češ da do ljudstvo s tem členom zasužnjeno. Podnačeinik je po teh besedah razpustil zborovanje in dal dvorano izprazniti. Obtoženec pa je rabil napram podnačelniku nekatere izraze, ki so bili prav tako inkriminirani, ker so bili naperjeni proti sedanjemu demokratičnemu režimu. S temi besedami je skušal obtoženec delati nerazpoloženje proti obstoječemu političnemu redu in režimu. Obtoženec je skušal pred sodnikom-poedin-cem najprej podati nekako politično veroizpoved in je tudi razvijal teorijo o demokraciji. Sodnik ga je kratko zavrnil: »Nismo profesorji zgodovine, da bi tu obširno obravnavali taka vprašanja: Povejte, ali ste krivi ali ne?« Obtoženec: »Nel Vlade sploh nisem omenil. Vem, da ni konkordata sklenila sedanja vlada, marveč že Jevtičeva.« Glavna priča podnačeinik dr. Andrej Bizjak je na zadevno sodnikovo vprašanje izjavil, da je vse točno zapisal in da so njegove navedbe pravilne. Sodnik: »Trdijo, da ste bili razburjeni in da ste gotovo besede preslišali.« Priča odločno: »Nikakor ne. Mirno sem zapisal vse. Zadnje obtoženčeve besede sem po razpustu takoj na dvorišču zapisal.« Obtoženec je skušal ugovarjati, češ da ni rabil takih izrazov o konkordatu in drugih. Ostale priče Vinko Kržišnik, Hmeljak Boris, Jež Janko, Hrovat Vinko in Šifrer Ludvik so skušale obtoženca razbremeniti in so izjavljale, da inkriminiranih besed v bistvu niso slisal.s °riča Hrovat Vinko pa je celo trdil, da bi se bil g. podnačeinik skušal napram priči Janezu Pristavcu opravičiti, češ da je moral zbor raz- P ustiti z ozirom na sedanji položaj Priča Janez ristavec, krojač v Radovljici, pa je to trditev odločno demantiral, naglasajoč, da o shodu sploh ni govoril z g. podnaeelnikom in da je v neki gostilni le branil g. podnačelnika. Proti koncu obravnave je obtoženec dr. Triller omenil s posebnim poudarkom: »Naša organizacija stoji strogo na krščanskem stališču.« Sodnik: »Sodišče ni kak nadstrankarski odbor za taka vprašanja.« Obravnava je bila preložena za 3 tedne, da se zaslišijo še nekatere priče. Presnete sankcije V drugi obravnavi so bile predmet znane sankcije, ki jih je uveljavila Zveza narodov proti Italiji v italijansko-abesinski vojni leta 1936. Naša lesna industrija je bila s temi sankcijami občutno udarjena. Lesna veleindustrija Dolenc v Škofji Loki je januarja odpustila več delavcev. Ti so po nasvetu poslovodje napravili protest, na banovino pa so poslali celo spomenico, v kateri so podjetnika in poslovodjo ovadili zaradi kaznivih dejanj, da sta oba skušala nahujskati delavce na bana in vlado Izkazalo pa se je, da so bili nekateri stavki spomenice pretirani. Dolenčev poslovodja je sedaj po državnem tožilstvu vložil proti 3 lesnim delavcem, ki so bili odpuščeni, obtožbo zaradi lažne prijave po § 139 k. z. Razprava je bila preložena. Nekatere priče so potrdile zagovor obtožencev, ki so navajali, da so postali pač tudi oni žrtev sankcij. Kino Samo tri dni! Premiera velikega kriminalnega filma: ( |MM - D ACIIA 1S ElfCDDKII ki nam predstavlja nepomirljivo Sloga KHVIJM 1» EIVJrKCdU in divjo borbo na življenje in nillinilllllillinilllinillll smrt med ameriškimi čuvarji javne varnosti in zločinskimi gangsterji. V gl. vlogi: TaMoii 27-30 Brian Donlemr. fflorla Stuart. Douglas Fowley Predstave ob 16„ 19.15 in 21.15 url Niti mariborskih tihotapcev segajo do Belgrada Maribor, 6. febr. Večkrat smo že pisali o velikopoteznih tihotapskih trgovskih organizacijah, ki imajo svoj sedež v Mariboru. Njihova podzemna trgovska mreža je dejansko razpredena jx> vsej državi. Saharin, ki se tihotapi Iz Avstrije na severni meji v Jugoslavijo, ee razprodaja daleč na jug. Oblasti posvečajo posebno pažnjo prenašalcem tihotapske robe, ki potujejo s saharinom iz Maribora proti jugu. Večinoma so to sami okoreli grešniki, ki so bili že večkrat zaradi tihotapstva kaznovani, pa jih nobena kazen Se ni izučila, ker jim nudi saharin precej zaslužka. Veliko je med njimi , takih, ki se poslužujejo režijske vožnje ter plačajo za potovanje do Belgrada samo 22 din. Danes so finančni organi v Mariboru zopet izsledili spretno tiho-tapko, kateri so bili ze dolgo za petami. Je to neka M. Duh, ki se je zjutraj vkrcala v Breseter-nici na avtobus ter se pripeljala s precejšnjim zavitkom v Maribor. Iz Maribora je zopet nadaljevala vožnjo iz strahu pred zasledovalci z avtobusom v Celje, kjer se je šele opogumila ter si je kupila vozno karto za železnico do Belgrada. Pre-dno pa je vstopila v vlak, jo je zadela usoda. Finančni organ, ki jo je zasledoval od Maribora, jo je aretiral. Našli so pri njej skoraj 10 kg saharina, katerega je hotela prenesti v Belgrad nekemu Protiču. Nevedla je natančen naslov svojega belgrajskega odjemalca, tako da bodo tudi njemu pokvarili trgovske račune s saharinom. Smrtna nesreča pri delu Vrhnika, 6. febr. V soboto je postal žrtev 6imrtne nesreče posestnik Janez Grabelšek z Vrhnike, stanujoč v Novi vasi. On kakor tudi njegov sin Tone 6ta bila zaposlena na parni žagi g. Tausiča. Tako so v 60-boto popoldne valili hlode z voza. V tistem trenutku, ko je imel hlod že zdrkniti z voza in so 6e navzoči 6 6kokom umaknili, je Orabelške na poledenelih tleh spodrsnilo, da je padel, nanj pa 6e je zvalil hlod. Pritisk je bil tako močan, da mu strlo prsni koš. Najbolj žalostno pa je bilo to, da mu njegov sin ni mogel več pomagati, čeprav mu je priskočil na pomoč, pa je moral 6 strahom gledati, kalko mu je oče pred očmi vzdihnil. Pokojnik je bil vzoren katoliški mož. Žolnir, ženir, žunir...itd. V predvojni dobi smo imeli Slovenci za inženirski stan več različno zvenečih nazivov, ki so bili izvajani iz francoskega »ingeniuer ali pa so bili še preoblikovani pod vplivom že nekaj sto let v slovenščini uporabljene besedi »žovnir« (= vojak, iz nem. der Sbldner). To zadnje morda zato, ker je izza Napoleonovih vojn do tedaj, ko je v 70-ih letih pričel nastajati pravi inženirski stan, izvajalo največ gradbenih del. kot n. pr. cest in podobnega, vojaštvo. Zato smo v slovenščini slišali in brali dialektične oblike: inžener, inžiner, inženir, inžinir in nadalje žunir, ženir, želir in tudi Jurčičev <žol-nir«. Delavec in drug priprost človek nagovarja še danes največ z »ženir« in »žunir«. Ta nered je odpravilo Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, ko je že leta 1919 sklenilo, da naj se obvezno uporablja^ fonetična oblika »inženjer« in se je do zadnjega že dodobra uveljavila tako v slovenščini kot tudi v srbohrvaščini. Gospoda prof. dr. Breznik in univ. prof. dr. Ramovš pa sta v obeh izdajah »Pravopisnega slovarja« zopet predpisala dialektično obliko »inženir« in kot posledico tega imamo danes zopet zmešnjavo glede uporabljanja in pisanja tega stanovskega naziva. Ker je beseda inženjer mlajšega izvora, saj obstoji inženjerski stan šele nekaj desetletij, zato bi bilo pravilno, da bi ostala tudi v »Pravopisnem slovarju« fonetična in ne dialektična oblika in z ozirom na dejstvo, da se tudi drugi slovanski narodi sedaj približujejo fonetični obliki in pa ker smo predvsem inženjerji upravičeni, da odločujemo o našem stanovskem imenu, je podpisana sekcija sklenila obvezno uporabo že udomačene fonetične oblike »inženjer«. V okrajšavi pred imenom pa naj se v smislu zakona o imenih (iz leta 1929) uporablja v začetku stavka oblika »Ing.« in v sredi stavka »ing«. — Udruženje jugoslovanskih inže njerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana. Opomba uredništva: Nepotrebno in nekoristno je, da razpravljamo še danes o rabi kakšne besede. Slovenski pravopis nam mora biti zakon za enotnost slovenskega jezika. Četudi bi morda ne bila katera beseda pravilna, pravopis je danes tu in držimo se ga. Le tako bomo lahko prišli do enotnosti in do koučnega reda v jeziku Tatvine v Lfublfani Ljubljana, 7. februarja. Zadnje dni je bilo v Ljubljani izvršenih več tatvin. Diqaku Dragotinu Rotterju je bilo pred dnevi ukradeno iz nezaklenjene prednje sobe iz stanovanja na Poti na Drenikov vrh 6 popolnoma nova moška suknja temnosive barve s črno podlogo, rujav suknjič z rdečimi in rumenimi pikami v vrednosti 1200 dinarjev. Tatvine je osumljen okrog 40 let star moški srednje postave, okroglega obraza, oblečen v temnozelen suknjič in tak klobuk, ki je po hišah beračil. — Iz nezaklenjene sobe je bila Škrlju Antonu, mizarju v Dravljah ukradena nikljasta moška žepna ura s kratko po-kromano športno verižico. — V gostilni Lovšin na Medvedovi ulici je nekdo ukradel iz zunanjega žepa bluze vlakovodji Antonu Osolinu bankovec za 1000 dinarjev. — Iz avtomobila je bilo v Zvezdi izpred brivskega salona »Fanči« ukradeno popolno orodje »Stever« voza, vredno 900 dinarjev. — Iz nezaklenjene shrambe je izginilo na dvorišču v Zapušah 3 posestniku Berliču Francu železno dvigalo, 80 cm visoko, vredno 600 dinarjev. — Iz gostilniških prostorov je neznanec odnesel gostilničarki Mahnič Emiliji na Tržaški cesti 71 šunko, težko 5 kg, več drugih jestvin, nekaj moških nogavic, dve brisači in dve pleteni košari, vse vredno 409 dinarjev. — V Tavčarjevi ulici je bilo pred dnevi vlomljeno v mlekarno Vesel Neže in ji ukradeno 395 din gotovine. — Ahačiču Antonu, trgovskemu zastopniku v Staničevi ulici 8 je nekdo ukradel temnozelen suknjič s pepelnato podolga-stimi črtami, vreden 350 din. Uspela regulacija Zlatenšice Lukovica, 6. februarja. Naša Zlatenšica je hudournik, ki je dolga leta povzročal hudo jezo mnogim posestnikom zemljišč ob njegovih bregovih. Ob velikem deževju se je razlil po travnikih in njivah, nanašal material in trgal zemjo. Bil je pač stisnjen v preozko 6trugo, ki se je vijugala sem in tja, voda pa je glodala ovinke in si skušala najti boljšo pot. Ker je bil padec vode velik, ni bilo čudno, da vsa obrambna dela posameznih posestnikov niso bili ko9 divjanju naraslega hudournika. Jeseni pa se je lotil Zlatenšice odeek za regulacijo hudournikov pri naši banski upravi, ki že zdaj nekaj let uspešno rešuje našemu malemu kmetu zemljo, ogroženo po divjem vodnem elementu. Ublažil je ostre ovinke s prekopi, seveda v kolikor je dopuščal teren, in lepo zavaroval obrežje. Na ovinkih je zgradil pol metra visok zid, da voda lepo drsi ob njem in ne trga obrežja. Hud padec je bil ublažen s trdnimi pragovi, ki so razdeljeni sorazmerno po vsej strugi, tako da je padec povsod enak in na ta način zagotovljen miren tok vode. Regulacija je rešila tudi vozno pot, ki je bila že tako izvožena, da je bilo cestišče na nekaterih mestih pod strugo potoka, iz katerega je stalno ifhajala voda na kolovoz. Zdaj, ko je potok ukle-njen v 6vojo stalno strugo in ukročen, je tudi popravilo pot pri šlo do veljave in se ni treba več bati, da bo pot poplavljena. Uspehi smotrene regulacije se vidijo šele sedaj, ko naraste voda v strugi in lepo odteka, ne da bi le količkaj poškodovala zgrajene naprave. To tudi zgovorno priča o solidnosti in trajnosti regulacijskih del, kar je graditeljem v čast. Prizadeti kmetovalci ob Zlatenšici 60 zelo zadovoljni, da so rešeni vsakoletnih 6krbi zaradi divjanja hudournika. Podtaknil ogenf, ker so ga dali pod skrbstvo Maribor, 6. febi. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je vršila v soboto razprava proti 46 letnemu posestniku Francu Zorcu iz Selc. Mož je slab gospodar ter vdan pijači. Ljubša mu ^ je gostilna, kakor delo in tako je slednjič prišlo, da so ga postavili pod skrbstvo. Upravo posestva je prevzela njegova žena. Zorca pa je silno razgrelo, da ni več sam gospodar svojega imetja. Začel je ženo pretepati ter je neprestano iskal prilike, da se ji maščuje. Grozil je že večkrat s požigom in dne 23. novembra lanskega leta se je res zgodilo, da je nastal na gospodarskem poslopju požar, ki je zajel tudi hišo ter vse skupaj uničil. Škoda je bila zelo velika, ker je bilo vse skupaj zavarovano le za 4000 din. Zorec je osumljen, da je ta požar na lastni hiši podtaknil iz maščevanja. Obsojen je bil na 1 leto in 3 mesece ječe. Filmi, ki jih velja videti... ali ne videti Vse za ljubezen« (Union). Operetna komedija 6 huzarji in huzarsko miselnostjo, topot madžarskega porekla po vsebini in po filmu. Huzarsko življenje z dolgovi, z junačenjem pri ženskah rn z »globino« v smislu »Slov. naroda«. Dokaz za to globino pri takih filmih je na primer dejstvo, da v tej huzarščini kažejo krave, ki dajejo mleko le, če jim kdo pripoveduje pravljice... Za tri 6topnje nad vso zadevo pa stoji humor 6tarih znancev Paula Kempa in Lucie tngliecheve, ki sta v tem filmu edino omembe vredna igralca. Seveda je njuna šaljivost tu pa tam opletena s prijemljivinii kvantami. Pa kaj hočemo, te v filmu 6e še zdaleč ne dajo primerjati s svinjstvi. ki jih ustvarja progresivna umetnost v ljubljanski drami pod dramaturško taktirko salonskega kraencslovca gospoda Vidmarja... »Kraljica džungle« (Kino Matica). Dolga vrsta džunglskih filmov je že izčrpala vsa pomagala in vsa tehnična sredstva, kar jih_ pride pri takemle filmu v poštev. Tudi ta film ni v bistvu nič svojski in boljši kot prejšnji. Kar je življenja poda-nega v fotografiji, je verno. Igralci? — Amen-kanci. Bolj kot ljudje pa sta zanimiva šimpanz in dresirani tiger, ki nastopata prav za prav kol glavna igralca. S tem 6e je film približaj mladini, ki jo ta živalski 6vet še vedno mami. Zmagoslavje slovenske pesmi v Trbovljah Nadvse uspel koncert Akad. zbora iz Ljubljane Trbovlje, 7. februarja. Včeraj pojx>ldne smo imeli v Trbovljah izredno pomemben dogodek v našem kulturnem življenju. Akademski pevski zbor iz Ljubljane se je rade volje odzval našemu vabilu, da priredi tudi v Trbovljah svoj koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Trboveljčani 60 pravilno razumeli pomembnost tega dogodka in so lepo in veliko koncertno dvorano napolnili do kraja. Koncert se je začel popoldne ob 4. Viharno pozdravljeni so prišli na oder pevci Akademskega zbora v svoji originalni slovenski koncertni obleki, občinstvo pa je še prav posebno dalo duška svojemu navdušenju, ko se je za zborom prikazal pred pultom sloviti dirigent France Marolt. Pevci so zapeli v glavnem isti spored ,kakor v Ljubljani 13 decembra in teden pozneje v Mariboru, dodali 60 le še Adamičevo »Kadar vstanemo«. Občinstvo ni varčevalo z navdušenim priznanjem, ki ga je dajalo ob sleherni pesmi, še prav posebno so vžgale krasne narodne pesmi, ki jih je s tenko občutenostjo in z božajočo mehkobo podajal zbor. Priznanje, ki ga je dalo trboveljsko občinstvo Akademskemu zboru, je gotovo pomembno še zato, ker so Trboveljčani, ki imajo večkrat priliko slišati izborne domače pevce, glasbeno precej razvajeni in natančni. V popolno zadovoljstvo občinstva in zbora lahko rečemo, da takega petja v Trbovljah še nismo slišali, in smo zato od srca hvaležni Akademskemu pevskemu zboru iz Ljubljane za izreden užitek. Zbor je tudi pred nami v polni meri potrdil sioves, ki si ga je pridobil v slovenski kulturni javnosti. Ne moremo skriti naše iskrene želje, da bi ta zbor v Trbovljah vsaj vsako drugo leto spet imeli priliko slišati Zdravstvo na razpotju Predavanje dr. Antona Breclja na prosvetnem večeru Ljubljana, 6. febr. V beli dvorani hotela Union je v petek v okviru Prosvetne zveze predaval zdravnik dr. Anton Brecelj o »Zdravstvu na razpotju«. V_ svojem piredavanju, ki je bilo prepleteno z zanimivimi in izvirnimi mislimi o sodobnem zdravilstvu, nam je dr. Brecelj najprej pokazal nekatere pridobitve moderne znanosti, ki so našemu občinstvu že v večji meri znane. Tak primer napredka medicine so razna odkritja. Kot značilnost današnjega zdravstva je predavatelj navajal, da imamo danes skoraj za vsako malenkostno bolezen specialiste. Poudaril pa je tudi razliko med nekdanjim zdravstvom in današnjim. Pri tem je obujal spomine na čase, ko je bil zdravnik še sam svoj gospod in m bil hlapec nikomur, danes pa 6e zdravniški 6tan čedalje bolj proletarizira. Vse človeštvo se organizira in išče zdravniške (»omoči v bolniških blagajnah. Zdravnik ni več zdravnik, temveč navaden uradnik. Včasih je bil ugleden in ga je vse spoštovalo, danes pa je prišel zdravniški stan na stopnjo, ki ne ustreza vzvišenemu poklicu zdravnika. Pravih zdravnikov pa je danes tudi zmerom manj. Vsak zdravnik, bi lahko rekli, najprej preizkusi svojega bolnika, koliko ima pod jialcem in po tem se nato ravna njegovo zdravljenje _ V svojih izvajanjih je predavatelj naglasal, da I Vsa Ljubljana naj poizveduje! Katera mati je pustila včeraj pred vrati mojega samskega stanovanja svojega pol leta starega srčkanega malčka? Kako je fantku ime? Zaenkrat ga kličem * PACLAVČEK Vse, ki vedo o stvari kaj več prosim, da mi javijo eventuelne podatke 1% 1% A4 na mojo telefonsko številko mmmmu Marten I. profesor na dekliškem internatu v Ljubljani Mrzla kopel v Savinji Celje, 6. februarja. V soboto ob pol 11. ponoči je srečal službujoči stražnik na Masarykovem obrežju v bližini Raku-schove vile nekega kolesarja, ki je drvel po promenadni poti brerz luči. Stražnik ga je ustavil, kolesar pa je skočil s kolesa, sunil kolo in tekel v Savinjo ter jo preplaval. Stražnik je bil seveda presenečen in je takoj zaslutil, da je naletel na pravega strička. Brž je sedel na kolo ter se peljal preko mostu v park, da bi ujel dobrega plavalca. Toda tudi ta se je potrudil na drugi breg prej, preden je prišel tjakaj stražnik, saj bi mu drugače zmrznila obleka ali ,celo on, posebno če bi ga ujel stražnik. S kolesom se je moral stražnik vrniti na policijo. Tu pa ga je že čakal lastnik kolesa Ivan Strašek iz Sp. Hudinje, biljeter kina »Dom«, kateremu je neznan inoški sunil kolo. Istega večera in ob isti uri je bilo ukradeno tudi kolo Križnika Filipa, organista v Celju, ki je prislonil kolo pred gostilno Vrečer na Savi. Danes pa je našel službujoči stražnik za trafiko v Aškerčevi ulici kolo, ki je bilo skrito Izginili sta še dve kolesi in zdi se, da je prišlo v Celje zopet tatinska družba, ki »zbira« kolesa. Naročajte Slovenski dom! iz zdravilstva polagoma vendarle izginja mora materializma, ki gleda v človeku 6amo objekt secir-tiega noža, ne vida pa v njem duše. Posledica tega je bilo, da je le malo zdravnikov znalo zdraviti tako kot je prav. Vča6:h je bilo v navadi, da 60 bili zdravniki pogosto hišni zdravniki in so dobro poznali svoje bolnike. Današnje zdravilstvo skuša 6pet doumeti način zdravljenja pri preprostih narodih, ki zdravijo predvsem z raznimi čaji. Prav značilno srednje-veško metodo puščanja krvi 6 pomočjo pijavk. Na'' kraju je predavatelj podal več vrst zdravljenja iflas je kot primer navajal zdravljenje v bivši avstrijski;-) vojski, ko je bilo prvo, s čimer so bolnemu jjo-stregli, to. da so ga nagnali s simufantom. Tri dni 60 ga pustili 6tradati, četrti dan pa so mu dali ricinusa ali kaj podobnega. Dalj pa vojaško zdravstvo ni seglo. Pravo zdravilstvo danes čedalje bolj izginja, kar je posledica večjega uniformiranja vsega življenja, zlasti pa v nekaterih državah z avtoritarnimi režimi kot je to v Rusiji in Nemčiji, ki ne vidijo v človeku duše. Tam velja načelo: zdravi in močna bodo ostali pri življenju, kar je slabega pa bo santo od sebe pomrlo. Zanimivo predavanje je občinstvo toplo sprejelo. Občinski reveži bodo preskrbljeni Moravče, 6. febr. Zaradi oddaljenosti od železnice in slabih prometnih zvez je prebivalstvo moravske doline brez zaslužka. Nimamo ne tovarn ne drugih obratov, ki bi nam vsaj nekoliko omilili bedo. Gospodarska stiska nas je pritisnila k tlom; širi se pomanjkanje in ljudje si ne morejo več sami pomagati. Množijo 6e prošnje za podporo in občinskih siromakov je čedalje večje število. Nekateri hodijo po hišah in raznašajo v mnogih primerih mrčes in nevarnost bolezni. Možje, ki imajo v javnosti besedo, se ukvarjajo z mislijo, kakor bi temu odpomogli. Prišli so do načrta o ustanovitvi občinskega zavetišča. Na razpolago so jim zračni in svetli prostori v bližnji zalaški graščini. Tukaj bi imeli siromaki skupno oskrbo pod primernim nadzorstvom. Stroški za vzdrževanje bi se krili iz občinskega sklada za uboge in banovinske podpore. Zgledi drugih občin kažejo, da so taka zavetišča za reveže boljša in za občino bolj častna, pa sčasom tudi cenejša, ako je oskrba v sposobnih rokah. Bojevniki so zborovali Ljubljana, 7. februarja. V Delavski zbornici je bil v nedeljo občni zbor Zveze bojevnikov. Predsednik g. Ratej je v svojem predsedniškem poročilu navajal pomen bojevniške zveze in predlagal vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju in Nj. Vis. knezu namestniku. Vojnemu ministru je bil poslan pozdravni brzojav, pismeni pozdrav pa g. banu dr. Natlačenu, pokrovitelju odbora za postavitev spomenika na Brezjah. Predsednik je pozdravil zastopnike invalidske organizacije s predsednikom Matkom Štefetom na čelu. Iz raznih poročil, ki so jih podali odborniki, je bilo vidno veliko zanimanje za bojevniške cilje. Občni zbor je naglašal iskreno vez, ki druži bojevnike kot tovariše v medsebojni pomoči, da si skušajo v potrebi in bedi pomagati. Zlasti pa je občni zbor razpravljal o veliki zamisli, da se postavi grob slovenskemu neznanemu junaku na Brezjah. Staremu odboru je bila izrečena zaupnica in raz-rešnica. Izvoljen je bil odbor z dosedanjimi člani in s prof. Mirkom Ratejem na čelu. Brezobrestno posojilo novoporočencem. Goriški pokrajinski odbor je v zadnjem času odobril 37 prosilcem brezobrestna posojila v skupnem znesku 50.300 lir. Višina posameznih posojil znaša od 1000 do 5000 lir. Zavrnjenih je nilo le nekaj prošenj. To je ena izmed demogralsko-političnih mer, s katerimi hoče vlada pospešiti sklepanje porok in s tem posredno tudi pomnožiti prebivalstvo. Od tu in ti .1. se je podrlo v vasi Golubincih pri Srem- j- j zaradi podzemskih voda, ki so iz- Ppdiedle temelje, na katerih je ležala vas. Golu-Mfiki spadajo med najnižje ležeče vasi, saj imajo mc^TOV nadmorske višine, Ker leži vas rruško goro, se stekajo vode ob vsaki povozil ah pa večjem deževju iz hriba v nižino, tam e pa zaustavljajo, ker ni kanalov ali pa odtočnih VnJV oktobra so vaščani doživeli nesrečo, ode so razjedle površino zemlje in odnesle s polja 0 istočasno pa zalile mnogo kleti in ®'Z)e ležečih hiš Na mnogih hišah pa so začele po-ati stene, kajti voda je razmehčala temelje Tako fin da je voda porušila vsega skupaj že ~I®> okrog 250 pa jih je močno poškodovala. K ®reta človeških žrtev ni bilo, ker so se kmetje še Pravočasno izselili. Boje se pa, da ne bi postala katastrofa še večja, ker se bliža pomlad in z njo obilno deževje. V biljardu tekmujeta Zagreb in Budimpešta. . ° tekmo, ki je bila lani v Budimpešti, je Zagreb 'zgubil. Tudi tokrat bodo Madžari odnesli zmago, «°_ že v prvih dneh zmagali v razmerju 10 : 4 Včeraj so se odigrale zadnje tekme. , Posvetovalnico za ozdravljenje notoričnih alkoholikov imajo v Osijeku. Tamkajšnje abstinentsko društvo »Trezvem život« je pred leti zbralo toliko •redstev, da je odprlo prvo posvetovalnico za alkoholike. V začetku je imela posvetovalnica mno-S° Posla, saj so ljudje prihajali že zaradi gol« radovednosti. Pozneje pa ie to zanimanje močno poklalo. Lani je prišlo v posvetovalnico le še 700 Pomoti potrebnih, katerim so vbrizgali 5000 injekcij. Na izliva reke Neretve v morje pri Metkovico e Je zaradi zadnje povodnji nagromadilo toliko Peska ijj kamenja, da je plovba večjih ladij ekoro onemogočena. Poročali smo že, da je več parnikov 2e nasedlo ter so jih z največjo muko potegnil: *Pet v globlje vode. Zaradi tega je pomorska upra-Va odredila, da smejo pluti v reko, ali pa po njej * morje le manjše ladje, dokler ne bo ustje reke očiSčeno in spet sposobno za neovirano plovbo Prometno ministrstvo je takoj odredilo večji znesek, da se bodo očiščevalna dela takoj začela. Narodna skupščino se bo sestala danes popoldne. Najprej bodo izvoljeni odbori za obravnavo raznih zakonov, nato pa bodo verificirani mandati tistih narodnih poslancev, ki prihajajo v skupščino na mesta onih poslancev, ki 60 bili pri včerajšnjih volitvah izvoljeni v sent. Rekorder v molčanja in peš-hoji Svetislav Romanovič iz Užic je prispel pred dnevi v Viro-^tico. Mož je šel stavit za 30.000 din, da bo Prehodil brez prekinjen ja 18.000 km. pri tem Pa ne bo zimi niti ene besedice. Romanovič se stave drži ter je do danes prehodil že 16 800 km tudi zima in mraz ga ne ovirata, da ne bi potoval v kratkih športnih hlačah in brez suknje Mož je telesno silno utrjen. .. .J® k? zlata so lani pridobili v naših rud-nikih, torej dobrih 107 kg več kakor pa predlanskim. Vrednost zlata se je povečala od 130.8 na 136.2 milj din. i7AN#črt za elektrifikacijo vse banovine so ■ ,n.a banski upravi v Zagrebu V ta napi t Je ® ustan?vljeno društvo za elektrifika-banovine. Najprej bi bilo treba zgraditi ve- Skrbimo za zanemarjeno mladino Za dograditev nameravane poboljševalnšce v Mariboru Maribor, 4. februarja Vedno večji je porast mladinske kriminalitete. Res, da odmeva socialna beda dokai bridko v družinskem življenju, vendar ie pri nas tudi mnogo take bede. ki gre na račun slabe vzgoje. Porast mladinske kriminalitete dovolj jasno govori, kako nujno je potrebna mladini poštena krščanska vzgoja Verske vzgoje ni mogoče izločiti iz vzgojnega procesa brez občutne škode za narod in občestvo. Krščanska vzgoja ni nobena politična koncepcija, marveč vzgojni etični pragmatizem, poplemenititi surove nagone v človeku in jih staviti v službo višjega življenja. Pred mariborskim sodiščem je bilo preteklo leta 1937. mladoletnih zločincev: 1. Mlajših mladoletnikov zavoljo manjših tatvin in drugih prestopkov: 100 dečkov. 2. Mladoletnikov v starosti od 14 do 17 let, ki so zakrivili večje tatvine, vlome, poškodbo tuje lastnine, rope, požige itd.: 54 dečkov. 3. Starejših mladoletnikov od 17 do 21 let, ki so zakrivili težje delikte, kakor drzne vlome, težje telesne poškodbe, uboje, požige, očetomorstvo, tihotapstva, umore, razbojništvo, oskrumbo itd.: 99 fantov. Poleg teh je še mnogo takih primerov, ki niso bili obravnavani pred mariborskim sodiščem, ampak jih ie mariborsko sodišče odstopilo ljubljanskemu. Do prve polovice januarja letošnjega leta se je nabralo pred mariborskim sodiščem Se 12 primerov mladinske kriminalitete. Deklic je bilo v preteklem letu 1937. v starosti od 14 do 17 let 7; mladoletnic v starosti nad 17 let pa 19; 6 deklic je bilo obsojenih zaradi vla-čugarstva in potepuštva, ostale zaradi tatvine, prikrivanja, razžalitve uradne osebe i. dr. prestopke. (2 deklici sta bili oddani policiji zaradi prisilnega zdravljenja.) Večinoma ostanejo H mladoletniki v priporu. Mariborska in ljubljanska jetnišnica sta prenapolnjeni, tako da za nove mladoletnike, ptičke brez gnezda, ki vedno znova padajo v kriminal, ni več prostora. »' * ' » t ■» 1 » r* v- 4. _ ^ 4 * f - . <• Y- <■r A ' t ' . <-x « •> i « « ^4 > i 4 Naša doba zida nebotičnike in industrijske palače, toda za gradbo kakega vzgojnega zavoda za zanemarjeno mladino pa ima manj smisla kot katerakoli prejšnjih generacij. Za zanemarjeno mladino, ki je zdrknila v kriminal, je nujno treba graditi vzgojni zavod, kjer bi bila ta mladina deležna potrebne vzgoje in pouka, da bo postala nekoč zopet časti vreden član človeške družbe Mladino je treba lečiti predvsem tudi v duševnem oziru ter ji nuditi potrebno moralno in etično v*tfoio no led «ocialne£a skrbstva. . a vzgojni zavod bi jo vrnil zopet poštenemu življenju. Vzgojni zavod z vzgojno metodo, ki temelji v veri in ljubezni, bi lajšal tako telesno kakor duševno bedo zanemarjene mladine. Z gradbo takega zavoda pa bi država in narod največ koristila tudi sebi. L. 1914., tik pred izbruhom svetovne vojne, se je v Mariboru že začela gradba takega zavoda, poboljševalnice (Seveda naziv »poboljševal-nica« ni posrečen, ampak bi morali dati takemu vzgojnemu zavodu za zanemarjeno mladino drug bolj humani naziv.) Trdni betonirani tega poslopja in spodnji prostori so že dograjeni Projektirana stavba z lepim sadnim vrtom in travnikom leži zadaj za moško kaznilnico, toda popolnoma ločeno od nje. S Pobreške ceste proti Dravi pelje pot do moške kaznilnice, od njenega vhoda pa se cepi še stranska pot, ki vodi do projektiran« stavbe. Skalnati temelji že štrle kak meter nad zemljo ■ tudi spodnji prostori so že dograjeni, ali nadaljevanje dela je svojčas preprečila svetovna vojna. Vsi načrti so še danes pripravljeni in tudi material je večinoma pripravljen, precej notranje opreme tudi že izdelane, tako da bi stroški do-vršitve tega vzgojnega zavoda ne bili več tako ogromni. Poleg projektirane stavbe je dograjena tudi že lična kapelica, v kateri pa se nahajajo sedaj okenski okviri, ki so jih izdelali kaznjenci za projektirano poboljševalnico. V njej je preračunanih 250 celic za mladoletnike, dalje delavnice, da bi se mladoletniki izučili kake obrti in se izvežbali sploh v kaki obrtno-mdustrijski panogi, zamišljene so moderne učilnice* risainice, umivalnice itd. Predvsem je treba to gradbo sedaj nadaljevati in dovršiti, a dograjeni zavod pa izročiti v dobre katoliške roke, apostolom mladine, ki »o si vse-kdar znali pidobiti baš tako zanemarjeno mladino, pa ne z jezo in udarci, ampak z ljubeznijo in krotkootjo. g p Šport hidro-električno centralo na reti Korani. Obenem pa dobiti posojilo 200 milj din pri državni hipotekarni banki. Banska uprava je za posojilo že zaprosila. 6 din občinske davščine mora plačati v Zenic* vsakdo, ki prebije noč po gostilnah, odnosno do jutra »kroka«. Policaji gredo po enajsti uri v gostilne in kavarne ter poberejo od vsakega gosta po 1 din. Če gosta zalotijo po eni uri v lokalu, mora plačati 2 din, če pa popiva še do treh, pa mora plačati zopet 3 din. Ce se pa gost upira plačati, pa ga policaj kar na mestu kaznuje z 7 kovača. ,16 veprov je v tekoči lovski sezoni ubil vi-^vitiški lovec Franjo KarlL Pri zadnjem velikem lovu na divje prašiče v okoliških gozdovih ■Je Karli sam ubil dva, katerih eden je bil težak ®ekaj čez 300 kd. Ker pa je v teh gozdovih ve-PFoy še vedno neverjetno mnogo, bodo viro-^itiški lovci lahko postavili še kak večji rekord. Se dve hiši, v katerih je bilo leglo nemorale. ie odkrila novosadska policija takoj potem, ko je odkrila družbo »uglednih« ljudi v hiši Milke Ofner. “ri zasliševanju je namreč prišlo na dan, da je imela Milka pomočnico v osebi neke Mice Hinek I Brankovič, ki je bila svoj čas že nekajkrat kaznovana zaradi zvodništva. Mica je imela po mestu Razpredene svoje mreže ter je lovila »nova« dekleta za zabavo nemoralnih Novosadčanov. Druga taka tiča pa je bila Marija Nača Husar, ki je imela svojo hišo in notri urejene prostore za dekleta, katere je potem pošiljala 6vojim »odjemalcem« Obe zvodnici sta bili prijeti in prepeljani v zapore Profesorja, ki je slabo ocenil dijaka, je na ce-*/* oklofutal Bogdan Šahovič, davčni uradnik v Plevlju. Na tamkajšnji gimnaziji so šele v petek razdelili dijakom knjižice, v katerih so zabeleženi Učni uspehi Pri tej priliki je dobilo tudi nekaj najslabših dijakov ukaz, da morajo zaradi slabih ocen zapustiti zavod. Med temi je bil tudi sin Bogdana Šahoviča. Ko je sinček prinesel domov knjižico in ko je oče videl, kako je s sinom, je šel pred gimnazijo in tam počakal profesorja Franja Paraviča, za katerega je mislil, da je z nepravično oceno povzročil odpust njegovega sina. Ko se je Paravič prikazal, je skočil uradnik proti njemu in mu prisolil nekaj krepkih zaušnic. Ko so hoteli mimoidoči ljudje profesorju pomagati, je Šahovič potegnil samokres in zapretil vsakomur, ki bi se vmešaval v njegove račune s profesorjem. Zaradi tega dogodka so vsi profesorji sklenili zahtevati od ravnatelja gimnazije, da zavod zapre in o’dda na prosvetno ministrstvo vlogo, naj se gimnazija zapre za en semester Ravnatelj kajpak tej želji ni ustregel, pač pa je sklical sestanek društva »Šola in dom« in tam obsodil postopanje Bogdana Ša-Ilovica. Pokten najditelj, ki je našel torbico s 75 jurji jih vrnil pravemu lastniku, je bil neki kmet iz vasi Vrbanovcev pri Varaždinu. Neki trgovec 1 ži vino se je v svojem avtomobilu vračal v Zagreb, ko se mu je sredi pota pokvaril avtomobil. Šofer le začel popravljati vozilo, trgovec pa se je ta čas Vsedel na obcestni kamen in poleg sebe položi! aktovko, v kateri je imel 75.000 dinarjev. Ko je šofer popravil avtomobil, je trgovec stopil vanj. aktovko pa je pozabil ob kamnu na tleh. K sreči kmalu za njim prišel neki reven kmet, ki je aktovko našel in jo ne3el orožnikom. Ta čas pa je ‘Udi trgovec zapazil, da mu je zmanjkala aktovka pohitel nazaj Trgovec je potem poštenemu naj-pofcgjl 10 Ulljev.za Mgiuda Včerajšnja sončna in lepa nedelja je bila kakor nalašč za vse športne prireditve. Vsi so bili na delu: nogometaši, drsalci m smučarji. Največji športni dogodek je bil gostovanje naših skakačev v Celovcu. Uspehi, ki so jih dosegli včeraj naii fantje v Celovcu v težki mednarodni konkurenci, so nad vse zadovoljivi in lepi. Presenetil je zlasti mladi Klančnik Karel (Sm. klub Ljubljana), za katerega smo že zadnjič zapisali, da je to eden najboljših slovenskih skakačev, ki po stilu nad-kriljuje vse druge. Na uspeh, ki ga je Klančnik dosegel v Celovcu, smemo biti ponosni Rezultati včerajšnje mednarodne tekme v Celovcu, kateri je prisostvovalo nad 10000 Hudi, «0 naslednji: 1. Iguro (Jponska) 47 in pol, 50, 50—334.3 točke. 2. vviedemann (Nemčija) 49 in pol, 50, 51 in pol, — 325.4 točke. 3. Dellekarth (Avstrija) 48, 48, 51, 320.6 točke. poi, 318.5TončkkeKarel (JugOSK> 45 in PQl' «• 49 in točke K1<>pfer (Nemčiia) 44' 51. 49 in pol, 315.5 6. Galleitner (Avstrija) 46, 48, 49, 313.5 točke. 7. Noviak Albm (JugosL) 45 in pol, 48 in pol, 49 in pol, 312.6 točke. 8. Weisheit (Nemčija) 47, 48 in pol, 46, 312.5 točke. 9. Jakopič Albin (Jugosl.) 47 in pol, 47, 46, 310.8 točke. 10. Kralinger (Avstrija) 48, 47, 43 309.5 točke. Pribošek Franc je bil z 302.1 točkami (47.5 m, 46, 48) 17, Bevc Edo 300.7 točk (46.5, 48, 48) 18. Šramelj, Dečman ter Legat in Florjančič, ki sta včeraj nastopila prvič v mednarodni konkurenci, so se plasirali po 20. mestu. V tekmi moštev so zasedli naši tekmovalci tretje mesto, in sicer s samo 6 točkami manj kot Avstrijci. 1. Nemčija (Klopfer, Kratzer, Wi«dcmann) 948.2. 2. Avstrija (Galleitner, Rieger, Dellekart) 942,2. 3. Jugoslavija (Klančnik Karel, Novšak, Jakopič Albin) 941.9 V Celfu. Pri oeljski koči se je pod pokroviteljstvom bana g. dr Natlačena vršilo banovinsko prvenstvo ▼ teku skozi vratca, ki je veljalo obenem tudi za prvenstvo Mariborske zimsko-Sportne podzveze. Tekmovalo je 51 tekmovalcev. Proga je bila dolga približno 700 m, z višinsko razliko približno 150 m. Tekmovalci so morali prevoziti skozi 36 vratc. Rezultati; 1. Hnbert Heim (Skala, Jesenice), prvak dravske banovine, 3:02, 2. Ciril Praček (Skala, Jesenice) 8.02.7 (najbolfti čas dneva 1:28 v drugem teku), 3. Kobler (Skala, Jesenice) 3:16,1, 4. Mačko (SPD Maribor) 3:17.4 (prvak mariborske podzveze), 5. Novak (Skala) 3:29.7, 6 Herle (SPD Celje) 3:393, 7 Klein (Skala) 3:44.9, 8. Katnik Skale (Heim, Praček, Kobler m Klein) z 12:50.5. Taler (Skala) 4K)4.2, 11 .Meštrov (SPD Celje) 4:06.2. 12. Murnik (SPD Celje) 4:08 6, 13. Skoberne (Smučarski klub Celje) 4:19, 14 Kožuh (SPD Maribor) 4:24.8. 15. Lautner (SPD) Maribor) 4:39.2. Prvi Zagrebčan Gozze je bil 19. Na progi ao izstopili Žnidar, Jelen, Čop in Koler. Darilo pokrovitelja tekme g. bana si je priborilo moštvo Skale (Heim, Praček. Bokler in Klein) z 12:50.5. V Planici. V Planici je nastopala včeraj naša najmlajša skakalna garda. Naraščaj se ie poizkušal na 25 m skakalnici, juniorji so pa šli na 40 m skakalnico. V celoti je skakalo 40 tekmovalcev, kar nam dokazuje, da v tej panogi ne spimo, ampak lepo napredujemo. Rezultati so naslednji: NaraSčaj (25 metrov): Skoki v konkurenci: 1. Bukovnik Leo (Bratstvo), s skoki 17, 17, 16.5. Število točk: 197.8. — 2. Razinger Lojze (Bratstvo), 16, 15.5, 16. Točk: 184 5. Skoki izven konkurence: 1. Zajc Anton (SK Ljubljana), s skoki 19. 17 5, 17.5. Točk: 200.6 -- 2 Razinger Tone (Bratstvo) 17, 17, 16,5. Točk: 193.? Skoki v konkurenci: Mežik Janko (Ilirija), s skoki 22.5, 27.5, 28. Točk 203.1. — 2. Razinger Anton (Bratstvo) 21, 25, 27. Točk: 198.5. Skoki izven konkurence: _ 1- Razinger Lojze (Bratstvo), s skoki 17.5, 22.5, 23.5. Točk: 189.2. — 2. Polajnar Cvetko 20, 24, 25. Točk: 186.2. Izven. BSK — Gradjanski finalista. V Zagrebu je Gradjanski pred 600 gledalci in v prisotnosti ministra za telesno vzgojo g dr Miletiča premagal Spličane z 2 : 0 (1 : 0) Pri tekmi je prišlo do hudega incidenta zaradi sodnikove odločitve, ki je priznal prvi gol, ki je po zatrjevanju nekaterih padel, iz čiste offside pozicije. Po zatrjevanju drugih pa žoga sploh ni prešla tfolovc črte. Gole sta zabila W8lfl in Antolkovič. V Sarajevu je pa BSK s petimi rezervami nastopil proti Sarajevčanom. Po zmagi z 11 • 0 poprejšnji nedelji za tekmo ni vladalo mnogo zanimanja. Slavija pa ni bila tako podrejene vloge in je imela celo nekaj več od igre. Edini gol je dal Marjanovič z glavo. Zborovanje koroških borcev v Celju Celje, 6. februarja. Danes dopoldne je bil v Narodnem domu v t^elju prvi občni zbor krajevne organizacije Legije koroških borcev. Predsednik g inž. Rudolf Dušan je pozdravil zastopnika glavnega odbora gg. Kristana in Marušiča iz Ljubljane, zastopnika Zveze Majstrovih borcev, zastopnika tiska in policije. Krajevna organizacija Legije koroških borcev v ^elju se je rodila, kakor tudi v drugih krajih, iz potrebf, da združi vse borce, ki so šli prostovoljno v borbo za domovino takrat, ko se je ustvarjala naša svobodna država. Legija koroških borcev pa se je rodila tudi zato, da bi s pomočjo organizacije dosegli tisti, ki so Sli prostovoljno v boj za domovino, vsaj malo priznanja, da bi država pripomogla našim borcem, ki še nimajo kruha, potreben zaslužek ali vsaj podporo. V vseh organizacijah se je pojavila upravičene zahteva, da se uveljavi ali vsaj dopolni zakon o pravici prostovoljstva tudi za borce naše severne meje. Prajevna organizacija v Celju se je zelo okrepila. Število članstva se Je že povečalo na 100. Odbor se je trudil, da bi pridobil v organizacijo tudi člune iz daljne celjske okolice, kar se pa ni zadovoljivo posrečilo. Zastopnik glavnega odbora iz Ljubljane je poudaril, da je akcija za priznanje prostovoljstva koroškim borcem v polnem teku. Deputaeija, ki je bila 18. januarja 1938 v Belgradu. je našla povsod razumevanje za svoje težnje. Deputaeija je našla veliko razumevanje pri vojnem ministru, notranji minister g. dr. Korošec pa je obljubil moralno, kakor tudi denarno po-moč.Zastopnik glavnega odbora je sporočil, da so krediti za postavitev spomenika padlim koroškim borcem že odobreni. Legija koroških borcev namerava izdati ob 20 letnici spominsko knjigo o bojih na severni meji Prvi del te knjige bo vseboval politično, slovstveno in kulturno zgodovino Slovencev na Koroškem, Štajerskem in v Prekmurju. Pisali ga bodo tudi znanstveniki in strokovnjaki. Drugi del bo vseboval svetovno vojno, pred in povojne razmere, prevrat, nastanek slovenske vojske, vojaške operacije ter doživljaje posameznikov V Celju se je osnoval poseben odsek t g. Rošem, ki bo zbiral prispevke za to knjigo. Na današnjem občnem zboru, katerega se je udeležilo nad 80 članov in ki je trajal do pol 1. popoldne, je bil izvoljen odbor s predsednikom g. inž Rudolfom Dušanom na čelu. Naročajte in širite SloveMi iem! Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer- Il sko stanje# Tempe- ratura v C° 3* c? c >0 ec — .c . Veter smer. i« ) Pada vine 3 , *X c tS s > X S 5 vrsta Ljubljana /74 ri -12 7*4 90 H: O ! Maribor ?75'9 -3-0 7*0 80 0 NW, — Zagreb 7768 1-0 — 95 10 0 — Belgrad 775+ 1-0 — .-<5 mgi. in 0 — Sarajevo 770-S -12-0 — 10 0 _ Sušak 762-2 7-0 — 60 3 NE, — Split 760 3 7-0 — 40 5 SE« Kutnbor 768-3 7-0 — 60 0 N, Rab 772-2 6-0 — «0 4 0 — — vremensKa napoved: Stanovitno vreme, čez dan lepo in sončno, jutranja megla. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: V soboto je bilo iz noči do 7.50 popolnoma oblačno in redka megla ostali čas dopoldneva 9e je oblačnost močno spremin jala, sele ob 13.15 se je zjasnilo in ostalo tako ves popoldan in v noč. Tudi včeraj je bilo iz noči 4.45 večinoma oblaihio. nakar se je zjasnilo in tako ostalo ves dan in pozno v noč. Temperatura najvišja v soboto 6.20 stopinj C, najmzja včeraj -1 40 stopinj C Danes je zgodaj zjutraj nastopila gosta nizka megla. Ljubljana danes Koledar Danes, ponedeljek, 7. februarja: Rotnuald. Jutri, torek, 8. februarja: Janez Mat. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič — Tržaška cesta. Klub koroških Slovencev vabi na svoj tretji družabni večer, ki bo jutri v soboto, dne 5 februarja ob 8 pri Šestici. Prof. dr. Ivan Grafenauer predava o Andreju Einspielerju, Ruski kvintet pod vodstvom g. Drige poje rusk« narodne pesmi, člani m prijatelji vabljeni I Akademski urad dela na univerzi kralja Ale-Ksandra L v Ljubljani posluje za posredovanje in-strukcij. Starši se z zaupanjem obračajo na to pisarno, saj se za mal denar rešijo skrbi za svoje otroke.^ Vendar pa AUD ne posreduje samo in-strukcij, temveč vsakovrstne službe. Kdor torej potrebuje v svoji poelovalnici ali obratu kakšno pomožno moč, naj se pismeno ali osebno zglasi na Akademski urad dela na univerzi. Uradne ure so vsak dan od 11—12. Bežigrad V četrtek bo v društveni dvoran: ob 8 zvečer predavanje o slovenskem vladiki in knezu dr. A. B Jegliču. Predava ravnatelj Zor. Po predavanju bo predvajan film o Jegličevem pogrebu. Cerkveni pevci pa zapojo žalostinke. Frančiškanska prosveta v Ljubljani priredi v torek, 8 t. m., ob 8. zvečer v frančiškanski dvorani skioptično predavanje g dr. P Romana Tominca >0 delih in življenju Petra Paula Rubensa«. — Predprodaja vstopnic v pisarni Pax et bonum v frančiškanski pasaži po 3 in 2 din, člani imajo popuRt Državni osrednji savod za iensko obrt sporoča vsem gojenkam, da je na zavodu spet redni pouk. Tel. r'KINO UNION Danes nepreklicno poiledniiei Vesela zabavna opereta z mnogo dumorteii Vse za ljubezen M*qda schnalder - p«Ul Javor Paul Komp, Lucie Engllaoh, Tlbor HaJmav žadn)lkrat ob 18., 10-15 in aj-is Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20 uri Ponedeljek, 7 februarja: Zaprto. Torek, 8. februarja: Zaprto (Gostovanje v Celju: »Veronika Deseniška«). Sreda, 9. februarja: »Bela bolezen«. Red Sreda. Četrtek, 10. februarja: Zaprto. Opera. — Začetek ob 20 uri. Ponedeljek, 7. februarja: Zaprto. Torek, 8 februarja: »Helteia« Red A. Sreda, 9.februarja: »Tosca«. Red Četrtek. Četrtek, 10 februarja: »Dybuk«. Gostovanje hebrejskega gledališča Habima. Izven. Med novejšimi dramskimi deli, ki se v zadnjem času uprizarjajo po najrazličnejših odrih, imajo posebno velik uspeh »Rdeče rože« (Dva tucata rdečih rož), ki jih je napisal Benedetti V režiji g. Krefta so naštudirali to delo, ki v Zagrebu teden za tednom polni hiše, člani naje drame: gg. M. Danilova, ki ie prevzela to vlogo namesto obolele ge. Severjeve, Jan in Sancin. Zasedba nam ie porok, da bo to delo uspelo tudi pri nas Premiera bo v soboto, dne 12. t. m za premierski abonma Za gostovanje znamenitega hebreiskega gledališča Habima se vstopnice že prodajajo pri dnevni blagajni v operi. Cen« sedežem so od 80 din navzdol. Gledališče Habima je poleg Hudožestveni-kov najslavnejii ansambl. kar iih stalno potuje po vsem svetu. Igralci so pravi umetniki in njihove kreacije so nepozabne Igrajo v svojem dialektu, a iz njihovih gibov prav lahko sledimo vsebini, ki bo priobčena na dnevnih letakih poleg zasedbe posameznih vlog. Slavni umetniki bodo pri nas uprizorili dramo »Dybuk« v režiji že pokojnega Vahtangova, ki ie bil najznamenitejši Hudožestve-nik takoj po prevratu. Mozartova opera »Don Juan« se upripzori v četrtek 17. t m. v deloma novi zasedbi po presledku več let zopet v naši operi. Letošnja premiera bo združena s proslavo 25 letnice umetniškega delovanja opernega ravnatelja g. M Poliča. Na predstavo že danes opozarjamo. Zasedbo in drugo la-vimo. Metulfavost živine v Slov. sorfcah Metuljavost živine, ki se zelo širi po vsej Pesniški dolini, je občutna tudi pri nas Banovinski živinozdravnik g Kebelj Srečko od Svetega Lenarta v Slovenskih goricah je ugotovil, da je izmeti 368 pregledanih živali obolelih 217 Naš kmet gleda s strahom v bodočnost, ko mu njegov edini up, njegova prej lepa živina dan za dnevom poča=i hira. ter jo bo moral /n k Inn ali mn bo pa poginila. Najbolj prizadeta ja Frank v zlobnem namigovanju. »No, no, saj nisem jaz njegova dojilja. Kaj me briga. Vprašaj raje ono Pearl Danwersovo, ono lepo dekle... |« »Pearl Danwersovo...? Ali že spet hodiš z njo, Ed?« se je zresnil Frank. »A, kaj, vrag jo vzemi, Pearl Danwersovo! Z njo sem končal. Snoči sva se razšla za vedno...« »Speljala bi te sicer na stranpota,« se je začel vmešavati v pogovor Cliff Summers, visok, odločen in krepek delavec, ki so mu pravi izraz dajale globoke sivo-jeklene oči. »Ne boj se, Cliff! Si bom že sam izbral pravo pot...« »Nevarna je Pearl... Ima krasno postavo, aerodina* mično.., Dosti drugega ni na njej. Nekoliko dobrodušna je tudi, seveda. Njeno srce je kakor goba,,, suha goba...! « je sam s seboj govoril Cliff, pri tem pa so se mu oči svetlikale kakor bi bile iz stekla. Ed ni bil prav nič jezen, ker so drugi na njegov račun zbijali šale. »,Božja volja je taka!* mi je dejala Pearl, ko sva se razšla. ,Zbogom, in telefoniraj mi kaj kmalu..Jaz pa sem, glej ga spaka, pozabil njeno telefonsko številko ...« Nasmejanih ljudi je bilo vedno več tam okrog. Res, prav iz srca so se lahko smejali. Vsi ti delavci, mladi in krepki, so za nekaj časa kar pozabili na svoj težavni in odgovorni posel, ki so ga morali delati v tovarni. V tej šali je bilo sem pa tja tudi malo zlobnosti, toda na to ni nihče niti pomislil, še manj pa, da bi bil užaljen, če je ušla kaka pikra na njegovo kožo. Cliff Summers je bil eden tistih ljudi, ki se radi šalijo z drugimi. Zdaj pa je zapazil Joea Dombrowskega, ki je nedaleč proč med kosilom nekaj premišljeval... »Sram me je zaradi vas, ko blebetate take otročarije. Kakor babe ste. Poglejte samo našega Joea!... je s pritajenim nasmehom opozarjal Cliff. Vsi so se takoj ozrli na Joea, ki se je ves zatopil v malo ročno računico. »Kaj pa imaš tam?« ga je vprašal Ed. »Računico!« je na kratko odgovoril Joe Dombrowski, ne da bi bil obrnil oči od knjižice. Znameniti italijanski letalec Stoppani, ki ec mu je pri povratku iz Južne Amerike užgalo letalo, da ee je moral spustiti v morje. V zadnjem trenutku mu je prihitelo na pomoč nemško vodno letalo »Samum« in ga redilo gotove smrti. »Frank! Tvoje misli so prozorne kot whisky. Meni pripravlja kosilo gospodična Betty Gro-ganova zato, ker sem pri njenih starših na hrani in stanovanju in ker jim plačam nemalo dolarjev, ki jih zaslužim pri svojem besnem svedru, eč ti t° prav, prosim, pridi nocoj v našo telovadnico, da se poskusiva v boksanju ... Poglej to ročico!« Ed mu je pomolil stisnjeno pest tik pred nos ... »Prosim te pa, da se že vnaprej odločiš, v kateri bolnišnici bi se rad zdravil!.,.« Delavci, ki so otepali vsak svoje boljše ali slabše kosilo, so bušknili v smeh. »Nimam teka, a ob vajinem razgovoru se mi stanje še bolj slabša«, je porogljivo dodal Billings. »Nekaj ti bom dal, pa ti bo takoj boljše,« je odvrnil Frank Billingsu in mu pomolil pločevinasto posodo, v kateri je bil nekak sadni sok. »To je prav gotovo najboljše sredstvo proti glavobolu in pokvarjenemu želodcu,« je še dodal Ed. »Zatrdno te mora to pozdraviti, če si le še ozdravljiv, Billings!,...« Billings je vzel pločevinasto posodo s sokom in naredil nekaj krepkih požirkov... Nato je počasi odložil posodo in zamišljeno spregovoril: »No, pa kaj je potem najboljše, če je to .gotovo najboljše'?« »Da človek sploh ne pije alkoholnih pijač,« ga je dregnil Ed. Drugi delavci so se še bolj zakrohotali. »Poslušaj Billings, kdaj je šel sinoči Ed spat?« je vprašal Tehnika hoče tudi ognjenike ukrotiti Božje vozove" je treba samo spraviti v tir. .. ft Človek bi mislil, da sodobna tehnika kljub svo-‘ je mu silnemu napredku še ni tako na višku, da bi preprečila silne naravne katastrofe, kadar odpro svoja bruhajoča žrela ognjeniki. Ti izbruhi gotovo ne segajo v zgodovini samo do tja nazaj, ko se je na zemlji pojavil človek, pač pa moramo njihov začetek iskati v davnih geoloških dobah, ko je zemlja dobivala skorjo. Davni zgodovini človeštva ta pojav tudi ni bil neznan, le da so si ga razlagali po svoje. Starodavni Grki so imenovali ognjenike »božje vozove«. Na njih naj bi se bili po njihovem mnenju vozili številni nebeščani, v katere so po evoje verovali. Rimska zgodovina pa je z nenavadnim poudarkom opisala dogodek, ko je italski ognjenik Vezuv zasul tri cvetoča mesta: Pompeji, Herculaneum in Stabiae, ki jih še danes izkopavajo. — Ko je civilizirani in kulturni človek zadnjih stoletij pogledal tudi po doslej neznanih deželah Azije, Amerike in številnih, po V6eh morjih posejanih otokih, je imel priliko še v večji meri opazovati tajne sile, di dobivajo svoje sprostitve ob zemeljskih razpokah, ob črtah, kjer so nakopičeni ognjeniški stožci. Najbolj živahno je to ognjeniško delovanje v vzhodni Aziji, na japonskih otokih in številnih drugih manjših otočičih v južnovzhodni Aziji. Tudi proti tem zemeljskim silam in njihovim učinkom je današnja tehnika našla pripomoček, ki ognjeniških izbruhov sicer ne more preprečiti, pač pa jim njihovo uničujoče delo more uravnati tako, da ne pride do večjih katastrof in neštetih človeških žrtev. Leta 1935 je s silnim izbruhom zadivjal ognje-nik^Mauna Loa na Havajskih otokih. Prebivalstva, ki živi ob podnožju tega ognjenika, se je polastil nepopisen strah. V nevarnosti je bilo pred pomikajočo 6e lavo tudi mestece Hilo. Tedaj je prišlo znamenitemu ameriškemu raziskovalcu dr. Jaggerju na misel, kako bi bilo mogoče napovedati uspešen boj proti ognjenikom. Sklenil je, da s svojim letalom pol. ti nad bruhajoče ognjeniško žrelo in ga začne obsipati z bombami. Posebno 6e je prizadeval, da bi bombe padale predvsem na rob, da bi ee žrelo na ta način povečalo. To se mu je tudi posrečilo. S tem, da je odkrušil na robovih žrela velikanske množine zemlje, je napravil žrela večja, s čemur.je tudi zmanjšal pritisk zemeljskih sil na površje. Posrečilo se mu je celo, da je na eni strani žrelo popolnoma odtrgal in tako naredil pot žareči lavi, da se je razlivala samo na ono stran. — Mestece Hilo je bilo rešeno po zaslugi originalnega in neustrašenega ameriškega junaka zraka. Dr Jagger, ki se je ob tej priliki tudi marsikaj novega naučil, je izdelal zanimiv načrt, kako bi bilo treba vse ognjenike sveta, v kolikor eo pač nevarni, bombardirati in na ta način prebivalstvo ob njih za vedno rešiti neprestane nevarnosti, da jih nekega dne zalije lava. Na vsak način pa bi bilo potrebno vsak ognjenik takoj obmetati na gotovih mestih z bombami, čim bi se pokazali prvi znaki nevarnejšega izbruha. Lavi je treba napraviti pravo pot, pa ne bo več nevarna! Da bi vse ognjenike ukrotili, bi bilo po predloženem načrtu dr. Jaggerja potrebnih okoli 25 milijard dinarjev. Torej bi bilo to mogoče doseči z nekako dvakratnim našim letnim državnim proračunom. — Še v ognjeniška žrela pa pri nas denarja ne bomo metali ... Mednarodne tekme kanarčkov Pred nekaj dnevi so imeli v Parizu mednarodno tekmovanje v petju kanarčki neke posebne vrste, kanarčki iz Harza, ki so menda najčudovitejši pevci. Njihov sluh in posluh je tako natančen, da lahko posnemajo in zapomnijo skoro neomejeno število pesmi. Pokroviteljstvo tekmovanja je prevzel sam predsednik francoske republike in francoski ter belgijski poljedelski minister, vodil ga je pa mednarodni strokovnjak za presojo ptičjega petja Bar-tels de Breda in Belgijec Caudron. Pri tekmovanju je šlo za določitev najboljšega ptiča pevca v Parizu, kjer imajo 50.000 kanarčkov; potem za prvo nagrado belgijskih kanarčkov, za prvo nagrado v vsej Franciji in za prvenstvo v posnemanju raznih melodij. Tekmovanje je trajalo štiri dni, saj je bilo treba oceniti na tisoče ljubkih pevcev. Preiskušali so jih pa tako, da so igrali na plošče razne speve in tisti, ki jih je znal največ najrazlične jših (hitrih in počasnih) najbolje posnemati, je postal prvak. V sobici, ki je od vseh strani obložena z vato, preskušajo zvočnike. Maroški sultan Mulaj Hafid se je nekoč pogovarjal z nekim francoskim državnikom, ki je skušal vpeljati v Maroko francosko pokroviteljstvo »Francija je najlepša dežela na svetu,« je hvalil Francoz; »najbolj prijazna, najbolje urejena, ima imenitno podnebje, rodovitno zemljo, veličastna mesta...« »Čemu pa potem hočete našo pusto, vročo skalnato in peščeno Afriko, če je pri vas tako neizmerno lepo?!« ga je zavrnil sultan. Vedno novi diktatorji Zaščitnik Indifancev v Guatemali - diktator Ubico Guatemala je majhna republika v srednji Ameriki med Mehiko in republiko Honduras. Ima samo tri milijone prebivalcev, med katerimi je dva milijona Indijancev, drugi pa so mešani potomci Špancev in Portugalcev Glavni pridelek je kava najboljše kakovosti, kavini nasadi pa so v rokah peščice mogočnikov; vse ostalo prebivalstvo je dejansko zasužnjeno pod peto teh mogotcev. Postavno seveda ne. Postavno so svobodni ljudje, ki imajo po sili toliko dolga pri svojih delodajalcih, da ga vse življenje ne morejo plačati. Tem neznosnim in žalostnim razmeram »malih ljudi« je hotel napraviti konec Jorge Ubico. Po lastil se je oblasti in najprej izdal zakon, da se zatiranim Indijancem odpuste vsi dolgovi. Dve tretjini prebivalstva je s tem osrečil, toda žal le za kratko dobo. Pridelovanje kave je bilo treba ohraniti ali pa se zruši vsa država, katere glavni dohodek je bila kava. Zato je bilo treba znova uvesti suženjstvo, toda pod drugo obliko, pod obliko skupnega prisilnega dela za blagor države, pod obliko fašizma, po vzorcu nemških delavskih taborov. Za tolaženje svojih Indijancev je začel ustanavljati razna športna in ljudska razvedrila, javne privlačne zabave, povsod dajal zgled, kako naj ljudje uživajo tako velesejmsko veselje, toda naletel je povsod na mlačnost in nezanimanje. »Indijanca ne bo nikdar nobena vlada zadovoljila, ker njemu se hoče dvojega: nič delati in popivati.« Zalibog ne velja to samo za Indijance, ampak za vse nezadovoljneže. Nič delati in dobro živeti, je že prastari krik vsega človeštva. »Panem et cir-censes« — kruha in veseljačenja — so vpili že rimski naprednjakarji in nezadovoljneži. Liter vode — 100 Din Policija v Grenoblu je prijela nekega izkoriščevalca ljudske praznovernosti, ki se je v svojem »čarovniškem« poklicu imenitno zabaval in sluzit lepe denarce. Bivši mesar in poznejši mehanik je sklenil uporabiti svoje govorniške in hipnotične sposobnosti, da bi brez posebnih težav prišel do bogastva. Izdajati se je začel za čudodelnega zdravnika, ki lahko ozdravi vsakršno bolezen. Praznoverni, večinoma bogatejši ljudje, posebno številne lepotice, so začele vneto prihajati k njemu, on pa jim je za drag denar — 100 din za liter — prodajal navadno slano vodo, čudodelno palico — navadno leskovko za 300 din, si dovoljeval v imenu »zdravniške vede« najgorostasnejše zlorabe svojih »bolnic« in bi res kmalu dosegel cilj svojih sanj, da mu ni policija zmešala račune Z njim vred je zaprla tud dve babici, ki sta mu pomagali pri odpravi, an ju plodov. Čudovita preosnova Neko madžarsko dekle je nevarno zbolelo m za dalj časa zgubilo zavest. Ko se je zopet prebudila, ni znala več madžarsko govoriti, poznala ni svojih staršev in sorodnikov, ne svojega pravega imena, ampak je govorila neko špansko narečje, zahtevala, da jo obišče njen mož in njenih 14 otrok ter trdila, da se imenuje Lucia Alverez. Dve leti so jo razni strokovnjaki preiskovali i° opazovali ter ugotovili, da je njena popolna preosnova sicer čudovita, izvirajoč iz še neznanega vzroka, toda pristna. — Nedavno je bila v nekem kinu v Budimpešti, kjer so kazali bombardiranje Madrida. Spoznala je kraj, dasi še nikdar ni bil® v Španiji, in začela vpiti, da so ji ubili sina. — Oblači se kot španska plesalka in pleše španske plese, ki se jih ni nikjer učila. Nemški letalec Gtrosechopff, ki je rešil Stoppanija. Ta hip so električna znamenja naznanila, da je delo pri kraju. Stroji so se drug za drugim ustavljali Nastala je tišina. Slišati je bilo samo veselo kramljanje delavcev, ki so se odpravljali v kopalnico, da se umijejo, nato pa odidejo v obla-čilnico po svoje male zavitke in skledice s kosilom... Polagoma so odhajale skupine delavcev iz delavnice, posedale pred zgradbo, odvijale zavitke in začenjale jesti. Frank Taylor Frank in Ed sta šla, kakor navadno, skupaj. Sedla sta k večji skupini delavcev poleg Billingsa, Alfa in drugih tovarišev. »Kako je kaj Ruth Taylorjeva,« je vprašal Ed Franka. »Zjutraj je nisem videl.« »Hvala, dobro. Ima dosti posla. Ali mora mar vedno hiteti k oknu, kadar se sosed odpravlja na delo?« se je pošalil trank. »O. K. ... O. K.! gospod Taylor. Jaz vprašam samo tako, iz dostojnosti!« »Pojdiva jest. Ruth je zlata ženka. Pripravila mi je dobro kosilo... No, zdi se mi, da se tudi za tebe nekdo prav skrbno briga... Io še celo bolj skrbno, kakor pa za navadnega stanovalca.« Radio Programi Radio Ljubljana Ponedeljek, 7. febr.: 12 Ouverture (plošče) — Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Glasbeni mehur**1 (plošče) — 14 Napovedi — 18 Zdravstvena nra: Zastrup-Ijenje (g. dr. Anton Brecelj) - ig.20 Charlie Kun« igra šlagerje (plošče) — 18.40 Kulturna kronika: FrflO Jaklič-Podgoričan (g. dr. Tine Debeljak) - 19 Napo* vedi, poročila — 10.30 Nao. ura — 19.50 Zanimivosti 20 Radijski orkester — 21 Musorgski: Prolog iz oP* Boris Godunov (plošče) — 21.10 Klavirski kvartet Trost, Šušteršič, Miiller, Svetel) — 22 Napovedi, poto0 čila — 22.15 Radijski orkester. Drugi programi Ponedeljek, 7. febr.: Belgrad-Zagreb: 20 Opera *" Dunaj: 19.25 Simfoniki, 21 Cerkvena glasba, 22.20 Plej: glasba — Budimpešta; 20.15 Ciganski orkester, Ji**0 Ravelov koncert, 23.05 Plesna glasba, — Rim-Ba ***•* 17.15 Violina, 21 Vokalni in instrumentalni koncert (tenorist Volpi in sopranistka Roman) — Praga: ‘20 Orkestralni koncert, 21.15 Koncert za čelo in orkestef — Varšava: 20 Filmska glasba, 22 Orkestralni koncert — Sofija: 19 Narodna glasba, 19.30 Sonate, ‘20.15 Simf* koncert koncert, 22.45 Plesna glasba — tipsko: 20.05 Simfonični koncert — Monakovo: 30 Plesna glasbat Mark Twain: KraSfevic in siromak Mussolini poslal nemškim konjem ovsa Znano je, da je mesto Hannover, kjer so se včasih vzgajali nemški konjeniški častniki, podarilo Mussoliniju ob njegovem zadnjem obisku v Nemčiji lepega žrebca Mussolini se je za »darilo« oddolžil s tem, da je v slavne nemške konjarne poslal več vagonov ovsa za vse zaslužne konje, veterane svetovne vojne, ki so zaradi napredka moderne motorizirane oborožitve prišli čisto ob veljavo. Dasi še žive. so bolj podobni živalim v muzeju, stara kljuseta, ki so sicer deležna vse časti in nege, kot vsaka stara častitljiva stvar; če bi pa izginili in poginili, bi kljub velikim »žalnim svečanostim« bil vsak vesel, da se je znebil »častitljivega« bremena. 14. V tem času je Tom moral opravljati državniške posle, k čerrmr ga ie prisilil zločinski vojvoda Hertfordski. Poveljnik kraljeve garde je med tem i6ka! Edvvarda, da bi ga po Hertiordovem naročilu ubil. Pod črno krinko Robert Lord: »Slovenski dom« Izbaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din. za Inozemstvo y> Din Uredništvo- Kopitarjeva ollca 6/ITI Telefon <001 do 4003. Uprava; Kopitarjeva ulica 6, Za Jugoslovansko tiskarna s Ljubljani« K. Ced. Izdajatelji lian Rakoiec. Urednik; Jože &o£iček.