PRIMORSKI DNEVNIK
Postai n a plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 40 lir
Leto XIX. Št. 274 (5649)
TRST, torek 19. novembra 1963
PREDSEDNIK REPUBLIKE SPREJEL SENATORJA GAVO?
I	■ /•v,	'	' A • - .
Komisije so zaključile svoje delo Danes nov sestanek tajnikov strank
Na skupnem sestanku delegacij štirih strank bodo danes proučili popoln dokument o političnih in gospodarskih vprašanjih - Reale: «Opravili smo dobro, konstruktivno delo»
■RIM, 18. — Komisija strokovnjakov za gospodarska vprašanja, podkomisija strokovnjakov za vprašanja kmetijstva in komisija strokovnjakov za vprašanja urbanistike so zaključile svoje delo: podkomisija za kmetijstvo je končala že v soboto, podkomisija za urbanistiko je končala včeraj, komisija za gospodarska vprašanja pa je končala svoje delo danes ob 21. ijri. Ostanejo še nekatera vprašanja, ki zadevajo kmetijstvo in urbanistiko, vendar pa
so te sporne točke prepustili «politikom», da jim najdejo primerno rešitev.
V komisiji za gospodarska, vprašanja so sodelovali: Ferrari Aggradi, Curti in Spagnoili za KD; La Malfa za PRI; Tre-melloni za PSDI in Giolitti za PSI.
Ob zaključku dopoldanske seje je Giolitti izjavil novinarjem: «Izčrpali Smo uvodno'plat. dokumenta. ki zadeva smotre in splošne kriterije dolgoročne in kratkoročne gospodarske politike. Nato smo Proučili predloge ža takojšnje u-krepe, ne da bi izčrpali to vprašaje. Kar zadeva tisti del dokumenta, ki smo ga proučili, je besedilo po mojem mnenju zadovoljivo. razen dveh ali treh podrobnosti, glede katerih sem izrazil sv°je pomisleke; smatram pa, da ae bo težko doseči sporazuma glede teh podrobnosti.» Tremellon: Je povedal, da bo dokument obsegal več kot 30 tipkanih strani, medtem ko je La Malfa dejal, da »o razdeljen na tri poglavja: v Prvem bo uvod o splošni gospodarski politiki; drugo bo obsegalo Politiko konjunkture, tretje poglavje pa bo obsegalo politiko gospodarskega načrtovanja ali razvoja. Dokument obsega glavne poteze tako kratkoročne kot dolgoročne gospodarske politike.
Komisija za vprašanja gospodarstva se je sestala popoldne ob 17, ob 17,4Š pa je Tremelloni v razgovoru z novinarji izjavil, da se delo komisije bliža koncu, ker so že dosegli sporazum glede bistvenih vprašanj, namreč kar za-
ttuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimmiiiiiiiiiiiimiiimiiii
V	nedeljo se je Moro več kot eno uro razgovarjal s predsednikom republike Segnijem o dokumentu, ki bi po dokončni odobritvi Postal podlaga za program nove vlade levega centra, potem pa je ta dokument obravnaval na sestanku z voditelji vseh štirih strank, medtem ko je včeraj popoldne zelo dolgo zasedala komisija gospodarskih strokovnjakov. Moro se bo danes ponovno sestal z voditelji štirih strank.
V	Iraku pa je včeraj zgodaj zjutraj predsednik republike maršal Aref sestavil nov revolucionarni svet, ki mu je poveril izredna pooblastila za eno leto, razpustil narodno gardo, t. j. milico stranke Baas (40.000 mož), ki so, kot je sinoči sporočil bagdadski radio, oddali vse orožje vojski. V Proglasu je Aref poudaril, da so tepisti in morilci narodne garde kršili svobodo in zakon». Obsodil je zlasti akcijo od 13. novembra, med katero je struja Ali Sadija — ki je iz Madrida včeraj odpotoval v Atene — skušala prevzeti oblast. Po nekaterih vesteh je vojska že strla odpor pripadnikov narodne garde, po drugih vesteh pa v nekaterih predelih Bagdada odpor še vedno traja. V Siriji baasovska viària obsoja Arefovo ravnanje, Češ da ga podpirajo petrolejski monopoli, imperializem in Izrael. V glavnem mestu Libanona, pa so mnenja, da pomeni padec vodite-•jev iraške Baas do neke mere ospeh predsednika Naserja. V Kairu je več tisoč študentov vče-vaj manifestiralo v podporo novemu revolucionarnemu svetu In vzklikalo Arcfu in Naserju. Tudi moskovski radio je napadel iraško stranko Baas, «ker je vodila zločinsko vojno proti Kurdom, dobivala pomoč od kolonialističnih držav, povabila v deželo angleške vojaške strokovnjake ter varovala Interese tujih monopolov».
V	Adis Abebi so na afriški konferenci odobrili resolucijo, ki določa imenovanje sedemčlanske arbitražne komisije za rešitev spora med Alžirijo in Marokom, toda nJeni sklepi ne bodo obvezni, njeno delo pa dolgo, tako da ga ne bo mogla zaključiti pred prihodnjim zasedanjem sveta ministrov organizacije afriške enotnosti, lil bo februarja prihodnjega leta.
Na važnem zasedanju konferen-°e FAO je njen ravnatelj Sen Predlagal ustanovitev «mednarod-nega zavoda za kmetijsko vežba-nie in razvoj» in mednarodnega sklada za kmetijske kredite, za finansiranje načrtov in za izboljšanje proizvodnje. Predsednik Tanganjike Njerere pa je v svojem govoru na konferenci med drugim izjavil, da sedanji način dajanja pomoči nerazvitim deželam, še bolj veča neenakost med njimi in razvitimi in je poudaril: «Smoter moje zamisli je trgovina m ne podpora: naj se nam pomaga, da si sami pomagamo.»
deva konjunkturo in gospodarsko načrtovanje. Ob 19 je komisija praktično zaključila svoje delo; sejo so prekinili za eno uro, Ferrari Aggradi pa je v sosednji sobi dal dokumentu dokončno obliko. Popoldanske seje se je udeležil tudi guverner državne banke Carli, ki je prisostvoval tudi zaključni seji komisije, ki se je končala, kot • rečeno, ob 21. uri. Na vprašanje novinarjev, ali so dosegli soglasen sporazum glede vsebine tega dokumenta, je Tremelloni izjavil ob prekinitvi seje: «Da, v bistvu»; ko pa je komisija Končala svoje delo je Tremelloni izjavil: «Zaključili smo svoje delo na zadovoljiv način. Nimamo nobene izjave, ker bo politični odbor, na višji ravni, potegnil zaključke našega dela.»
Na vprašanja, ali so vsi zadovoljni z zaključkom, je Giolitti dejal: «Da, vsi smo zadovoljni z zaključkom, vsaj kar zadeva tisti del, ki se nas tiče neposredno. Prepustili smo .politikom’ nekatere točke, ki sta jih proučili pod-komisiji za urbanistko in kmetijstvo.»
Vprašanje; «Toda te točke ne zadevajo vašega dela?»
Odgovor:	«Neposredno, ne; to-
da zadevajo nas posredno, v kolikor bi se pojavila neuravnoves-ja v tem, glede česar smo se sporazumeli, če ne bi imeli rešitve onih točk.»
Na sedežu skupine demokrist-janskih poslancev na Montecito-riu je bila danes dopoldne skupna seja tajnikov štirih strank, ki se pogajajo o programu nove 'vlade levega centra. Prisotni so bili: Moro, Nenni, Saragat, Reale, Ga-va in Zaccagnini. Seja je trajala od 10,20 do 13. Moro je seznanil udeležence z vsebino dokumenta o splošnih programskih potezah nove vlade, ki ga je pripravil in glede katerega je imel včeraj dalj. ši razgovor s predsednikom republike, Po tem sestanku so Nenni, Saragat in. Reale dali novinarjem krajše izjave. Na vprašanje, ali bo danes še kakšen sestanek, je Nenni dejal: «To vam bo povedal predsednik Moro.» Na enako vprašanje je Saragat odgovoril: «Ponovno se vidimo ob 18, da bi dali dokončno obliko dokumentu o gospodarskih vprašanjih, seveda če bodo tehniki končali svoje delo.» Reale pa je izjavil le:	«Edino,
kar vam morem reči, je to, da smo opravili dobro, konstruktivno delo.»
Po seji se je Moro zadržal v razgovoru z Gavo in Zaccagnini-jem; za tem pa je imel razgovor s svojima sodelavcema Salvijem in Morlinom.
Tajniki štirih strank, Gava in Zaccagnini so se ponovno sestali ob 18, da bi proučili vprašanja gospodarske politike. Jutri se bodo ponovno sestale delegacije štirih strank, da bi proučili popoln dokument o političnih in gospodarskih vprašanjih. Končno bo še nov sestanek tajnikov strank, na katerem se bodo sporazumeli o sestavi nove vlade.
Zaključnemu delil seje tajnikov štirih strank sta prisostvovala tudi De Martino in Lombardi. Seja se je končala ob 22,30. Po seji so predstavniki PSI izjavili novinarjem le, da se bodo tajniki štirih strank strank ponovno sestali jutri dopoldne. Saragat pa je izjavil; «Obravnavali smo vprašanja kmetijstva in urbanistike.» Na vprašanje, ali je še vedno veljaven njegov dopoldanski optimizem, je Saragat odgovoril odrezavo: «Da.»
Ponoven sestanek tajnikov štirih strank, ki je napovedan za jutri, bo verjetno pozno dopoldne, ker mora Moro prej proučiti dokument o gospodarski politiki, ki mu ga je komisija dostavila danes po 21.
Po seji tajnikov štirih strank se je Moro ponovno zadržal v razgovoru z Gavo' in Zaccagnini-jem.
Pred večerno sejo tajnikov štirih strank se je Nenni razgovarjal z De Martinom, Lombardijem, Mancinijem, Santijem, Pieraccini-jem in Corono.
Predsednik republike je baje sprejel na razgovor senatorja Gavo.
-"utri dopoldne bo seja vodstva PSI.
ga sovjetske oblasti obtožile vohunstva tako med njegovim bivanjem v Sovjetski zvezi, ko je bii tiskovni ataše v ameriškem poslaništvu v prvih povojnih letih, kakor tudi med njegovimi šestimi potovanji v Sovjetsko zvezo po letu 1947.
Dodal je, da so mu sovjetske oblasti dovolile brez težav turistični vizum za potovanje v Sovjetsko zvezo. Tudi za prejšnja potovanja niso postavljale nobenih ovir, «čeprav 'niso prav gotovo sprejele z navdušenjem nekaterih knjig», ki jih je naoisal.
Proiesor je nato izjavil, da so ga petnajst dni, ko je bil v zaporu, stalno zasliševali. Ni pa hotel povedati, o čem so ga izpraševali in tudi ne, česa so ga konkretno obtožili. Kar se tiče ravnanja z njim v zaporu, je izjavil: «Mislim, da upoštevajoč pogoje njihovega sistema, so z mano dobro ravnali.»
Zatem je Barghoom izjavil, da ne ve razlogov, zaradi katerih so ga Izpustili. Dodal pa je, da je bilo posredovanje predsednika Ken-nedyja, «ogromne važnosti» za nje-govo izpustitev.
NOV VOJAŠKI UDAR V IRAKU
Predsednik Aref prevzel vso oblast in odstavil vlado stranke Baas
UstanoviI /0 nov svet revolucije in razpustil narodno gardo stranke Raas ■ Zadovoljstvo v Kairu ■ Sirija grozi z intervencijo, a Kairo jo svari * Komentar moskovskega radia
BAGDAD, 18. — V Iraku je prevzela vso oblast vojska. To je sporočil po radiu predsednik republike maršal Aref, ki je v proglasu na ljudstvo sporočil, da je sestavil nov svet poveljstva revolucije, kateremu predseduje on; svet sestavljajo iz-, ključno vojaki.
Novi revolucionarni svet je
* Tiskovna konferenca prof. Barghoorna
NEW HAVEN, 18. — Profesor Frederick Barghoorn je na tiskovni _ konferenci v New Havenu v
državi Connecticut izjavil, da so govo izpustitev.	deloval tudi svet, ki ga bodo se- ima samo namen ohraniti enot-
1llillllliiiiilllllllllllllllliltnilllllll,llilllliitii,iii|iiiii,iiiii|i||,|||,|||,||||||||||„l,|,||||||||||f||||||||||||||||||,ll|,|1,|a||||„|||,|||lvt,|,||,|||l,||||||,||||„„||||||„t,|„|,||,||„|||„||||||||||,H||||l,|l,„||||||||||||,||„||||,,n,m,Hlinili)
dal predsedniku republike Are-fu izredna pooblastila za eno leto, ki se lahko podaljšajo. Revolucionarni svet je sklenil razpustiti narodno gardo, to je milico stranke Baas, in pozval člane te garde, naj takoj izročijo orožje v najbližjih vojašnicah ali na policijskih postajah.
Vojaški guverner pa je odredil policijsko uro v vsej državi. Letališča sc zaprta. Osebam in vozilom je prepovedano kroženje po ulicah. Tuji državljani so dobili ukaz, naj ostanejo, kjer so, iraško prebivalstvo pa bo moralo spoštovati tujce in jim po potrebi pomagati.
Vojaški guverner je odredil tudi prekinitev izhajanja vseh časopisov. General Rašid Mosleh je prevzel funkcije notranjega ministra, Svet revolucije je razrešil ravnatelja varnostne službe in policije ter ju nadomestil z dvema častnikoma. Razen tega je vojaški guverner prepovedal vse demonstracije.
Poleg novega sveta revolucije, ki ga sestavljajo samo vojaki, bo
stavljali «lojalni državljani», in ki bo imel posvetovalno nalogo.
Bagdadski radio je prekinil svojo oddajo ob 4.40 zjutraj po srednjeevropskem času in je sporočil, da so uvedli obsedne stanje. Poz-1 neje je radio oddajal nekaj proglasov predsednika republike Arefa, ki so javljali, da je oblast prevzel novi svet revolucije. Maršal Aref je dal ukaz oboroženim silam; naj prevzamejo nadzorstvo nad prestolnico in naj strejo vsak odpor. Razen tega je odredil razpustitev narodne garde, ki jo je bil ustanovil voditelj stranke Baas Ali Sadi, ki je sedaj v Madridu. Pripadniki te organizacije so dobili ukaz, naj takoj izročijo orožje, vozila in vso opremo, ker bodo v nasprotnem primeru veljali za izdajalce in bodo obsojeni na smrt. Razglas pooblašča poveljnike vojaških enot, da sodijo vsakogar, ki bi se upiral, ter smrtno obsodbo takoj izvršijo.
V svojem pozivu po radiu je maršal Aref med drugim izjavil: «Hoteli smo uresničiti naše goreče želje in vzpostaviti vezi z dvema bratskima deželama, Sirijo in ZAR. Čistka, ki smo jo začeli,
PREDSEDNIK TANGANJIKE PREDLAGA:
FAO naj dobi oblast za načrtovanje glede prebrane in kmetijstva na sveta
Tudi ravnatelj Sen je poudaril važnost načrtovanja - Pozdrav predsednika Segnija - Predlog Gane za izključitev delegacije Južne Afrike
RIM, 18. — Danes se je nadaljevalo delo konference FAO. Prvi je govoril predsednik Tanganjike Njerere. Pozval Je na «načrten svetovni napad na revščino». «Tisti med nami, je i*-javil Njerere, ki se zavedajo revščine, ne morejo dopustiti, da bi še trajalo sedanje stanje, v katerem bogati še dalje bogatijo, medtem ko ostaja revež še vedno revež.»
Zatem je Njerere ugotovil, da je razlika med bogatimi in rev-
nimi deželami porodila zamisel pomoči, to je prostovoljnih darov bogatih revnim. «Toda ta razlika se bo samo povečala, ker se koristi pomoči lahko razveljavijo — in to se pogosto-ma dogaja — z enostavno spremembo cen enega samega surovega proizvoda. Razvijajoče se dežele pa potrebujejo tuje strokovnjake in tujo valuto. To je neke vrste pomoči, ki je manj vezana na politične pogoje, predvsem tedaj, ko prihaja od mednarodnih organizacij.»
Njerere je zatem izjavil, da je potrebno, da FAO dobi oblast za načrtovanje v svetovni prehrani in kmetijstvu, bodisi kar se tiče proizvodnje, kakor glede trgovine, če se noče, da ostane taka, kakršna je sedaj, t. j. organizacija za podporo. Zatem je predsednik predlagal, naj se v primeru, da ne bi uspeli «sprožiti svetovenga napada proti revščini», ustvari ločena gospodarska enota, ki bi jo sestavljale edinole nezadostne razvite dežele. Ta organizacija bi pripravila svoj načrt za gospodarski razvoj in bi upravljala svoje kredite. Ta enota bi morala imeti kolikor mogoče malo stikov z ostalim svetom, in te stike bi morali skrbno nadzorovati. Po mnenju Njerera bi to o-mogočilo krepitev gospodarstva nezadostno razvitih dežel, dokler ne
bi te mogle konkurirati z bogatimi deželami na podlagi enakopravnosti. Toda pripomnil je, da je skeptičen glede možnosti, da bi mogli organizirati tako enoto, in je dodal, da so revne dežele deloma krive za sedanji položaj, «ker se zdi, da sprejemajo doktrino, na podlagi katere sestavlja svet gospodarsko celoto, ter sprejemajo tudi teorijo trgovske svobode, ne da bi se dovolj zaščitile». Razen tega sprejemajo posojila, ki jih silijo, da kupujejo na dragih trgih, ter dovoljujejo uvoz luksuznih proizvodov, ki se na njihovih trgih nameščajo z veliko publiciteto.
Njerere Je nato izrekel priznanje FAO za njene napore, da bi zmanjšala sedanjo zmedo na mednarodnih trgih, ter za njeno podporo, in je zaključil: «Smoter moje zamisli je trgovina in ne podpora; toda pri tem nam podpora lahko pomaga, da dosežemo ta smoter, posebno če se postavlja tako, da nam pomaga ln da sl sami pomagamo.»
Govoril Je zatem glavni ravantelj FAO Sen. Poudaril je, da Je za izboljšanje prehrane in kmetijskega gospodarstva manj razvitih dežel potrebno boljše načrtovanje, ustanovitev spopolnjenih kmetijskih u-stanov, ustalitev trgovinske izmenjave, politika investicij in pomoči drugih dežel.
Poudaril je, da Je potrebno predvsem uresničiti svetovni načrt, ki naj omogoči periodična nadzorstva,
...................................................miii.iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitmtiimmiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiin
Izjave kanclerja Erharda o obisku v Franciji in ZDA
Glede odnosov med Vzhodom in Zahodom ne misli Nemčija «ostati v imobilizmu» - Posvetovanje v svetu NATO o trgovini z Vzhodom
BONN, 18. — Zahodnonemški kancler Erhard je dopisniku a-gencije DPA v zvezi s svojim bližnjim obiskom v Parizu in Wa-shingtonu izjavil, da se bo v teh dveh prestolnicah trudil, «da j. krepi enotnost svobodnega sveta» in enotnost med državami, ki ga sestavljajo.
Kancler je dalje izjavil, da pričakuje od svojih razgovorov z de Gaullom novo spodbudo v smislu «evropske enotnosti» in sporazum o važnosti, ki naj se daje uskladitvi kmetijske politike v okviru skupnega tržišča.
Od razgovorov s Kennedyjem pa pričakuje popoln sporazum «o skupnih obrambnih naporih ln o trdnosti ameriškega stališča gic-de Berlina in Nemčije».
Na vprašanj?, ali so možnosti nove pobude za zahodnoevropsko politično skupnost, je Erhard izjavil, da z velikim zanimanjem pričakuje sestanek z de Gauliom, ker mu bo ta stik omogočil, ria se seznani s temeljnimi elementi evropskega položaja, in mu bo o-
mogočil poskus nove spodbude za delo za evropsko enotnost. Po mnenju Erharda izključno gospo-àarsko sodelovanje brez političnih vezi ne bi omogočilo zadovoljive rešitve današnjih probie-mov.
Kancler je nato izjavil, da je delitev Nemčije (iz česar sledi delitev Evrope) eden oravih vzrokov napetosti- med Vzhodom in Zahodom. Dodal je, da bi samo razvoj svetovne politike, ki bi odstranila vzroke mednarodne napetosti, mogel prispevati k združitvi Nemčije. Zavrel se je nato za uskladitev kmetijske politike v evropskem skupnem tržišču in je dodal, da bo branil interese nemških kmetovalcev. Na koncu je izjavil,, da je pripravljen proučiti vse možnosti za izboljšanje trgovskih odnosov z Vzhodom.
V intervjuju z dopisnikom pariškega lista «Le Figaro» je Erhard izjavil, da. Zahodna Nemčija ne misli «ostati v imobilizmu» glede odnosov med Vzhodom in Zahodom. To dokazuje tudi sklep, da imenujejo trgovinsko predstav-
ništvo na Poljskem, v Romuniji in na Madžarski. Zahodna Nemčija ne nasprotuje i adaljčvanju razgovorov med ZDA ih SZ, toda «ne dela si iluzij» glede sovjetskega stališča, zlasti kar se tiče nemškega vprašanja.
Glede trgovinskih odnosov med Vzhodom in Zahodom je Erhard izjavil, da bi morale zahodne države določiti skupno stališče in da ne bi smele dovoliti Sovjetski zvezi dolgoročnih kreditov.
Danes se je Erhard posvetoval z Adenauerjem v zvezi s svojim obiskom v Franciji in ZDA.
O gospodarskih in trgovinskih odnosih med Vzhodom ni Zahodom so razpravljali tudi na današnjem zasedanju stalnega sveta NATO v Parizu. Navzoč je bil tudi ameriški državni podtajnik George Bali, ki ie imel nalogo, da obrazloži ameriško mnenje glede tega. O tem bodo razpravljali tudi na poznejših, zasedanjih stalnega sveta NATO. Razen tega bo o tem razpravljaj jutri in v sredo svet ministrov Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj.
• kakor se je to predlagalo na nedav-‘ nem svetovnem kongkresu za prehrano. Uspeh pa bo seveda odvisen budi od učinkovitega načrtovanja v posameznih državah, kejr bo moralo kmetijstvo imeti svoje enakopravno mesto z industrijo.
Kar se tiče mednarodnega sektorja, je Sen ugotovil, da je najbolj zapletena zadeva ureditve dohodkov, ki prihajajo iz izvoza nezadostno razvitih dežel ter povečanje obsega in učinkovitosti finančne, materialne in tehnične pomoči. Zato je potrebno, da se, mednarodno programiranje začne pri razvijajočih se deželah, ki si bodo lahko med seboj pomagale, s tem da bodo uskladile svoje programe na regionalni podlagi. Tako načrtovanje bi moralo pripeljati do dolgoročnih sporazumov o kmetijskih pridelkih. S tem v zvezi je pozval dežele, naj se zavedajo življenjske važnosti trgovine za razvijajoče se dežele.
Predlagal je, naj bi ustanovili «mednarodni zavod za kmetijsko vežbanje in razvoj» in mednarodni sklad za kmetijske kredite za finansiranje načrtov za izboljšanje proizvodnje. Po njegovem mnenju bi morala FAO navezati stike z mednarodno banko, ki se zdi, da je pripravljena finansirati kmetijske načrte z ugodnimi pogoji.
Omenil Je zatem ovire, ki zavlačujejo izvajanje načrtov za razvoj v posameznih deželah, ln Je pripomnil, da kljub odgovornosti samih razvijajočih se držav Je mednarodna pomoč še vedno mnogo manjša, kakor bi morala biti, da bi mogli odpraviti zaostalost nekaterih dežel. Predlagal je, naj bi u-vedll sistem mednarodnega prostovoljnega obdavčenja. Na koncu je glavni ravnatelj izjavil, da se mora še vedno upoštevati pomoč v obliki živilskih presežkov, ki se sedaj izvajajo v okviru poizkusnega svetovnega ptehrambenega programa FAO-OZN.
Na popoldanski seji Je govoril 1-talijanski minister za kmetijstvo Mattarella, ki Je najprej prebral pozdrave predsednika Segnija. Govorili so tudi ministri za kmetijstvo ZAR, Libanona, Brazilije, Zahodne Nemčije in Finske ter pomočnik glavnega tajnika OZN, ki Je prinesel pozdrave U Tanta.
Tretja komisija konference bo Jutri odločala o predlogu Gane, naj bi izključili delegacijo Južne Afrike zaradi njene politike plemenskega razlikovanja. Številni delegati afriških dežel so podprli predlog Gane.
da bi »e lahko upoštevali pri dokončni izdelavi družbenega načrta za prihodnje leto. Obseg druž-
benega načrta, ki ga je pripravil zvezni zavod za načrtovanje, predvideva med drugim v primerjavi z letošnjim letom povečanje družbenega produkta za 10 odstotkov, industrijske proizvodnje za U odstotkov, kmetijske za 7 odst., povečanje oskrbne potrošnje za 11 odst., realnih 'osebnih dohodkov za 7 odst., investicij za 10 odst., izvoza za H odst.
Iz Ljubljane poročajo, da je predsednik ljudske skupščine Slovenije Ivan Maček sprejel danes v republiški skupščini delegacijo vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze, ki je pod vodstvom člana pre-zidija vrhovnega sovjeta Kirila Mazurova prispela pred dnevi kot gost zvezne skupščine v Jugoslavijo. Na sprejemu so bili tudi tajnik CK Zveze komunistov Slovenije Miha Marinko, podpredsednik skupščine dr Marjan Brecelj, podpredsednik izvršnega sveta Slo. venije Janko Smole in številni republiški poslanci. Po sprejemu je Ivan Maček priredil kosilo v čast sovjetski parlamentarni delegaciji.
Dopoldne so člani sovjetske delegacije obiskali obrate Litostroja, popoldne pa Kranj, kjer je predsednik občinske skupščine Košir seznanil sovjetske poslance z delovanjem komune. Jutri bo sovjetska delegacija odpotovala na obisk v Opatijo
B. B.
nost našega ljudstva, ki je nedeljivi del arabskega naroda. Naš glavni smoter je popolna enotnost. Formalno bomo spoštovali vse obveznosti in sporazume z bratskimi državami Iraka».
Zatem je maršal Aref govoril o razlogih, zaradi katerih je vojska pod njegovim vodstvom nastopila proti vladi stranke Baas: «Kršitev svobode in zakona, ki so jih izvajali tepisti in morilci narodne garde so postale nevzdržne, in nastajala je velika nevarnost za prihodnost junaškega ljudstva». Aref je dalje izjavil, da stranka Baas ni uspela dati iraškemu ljudstvu boljšega življenja in socialne pravičnosti, ter je poudaril, da bo vojska, ki prevzema oblast, zatrla vsak odpor.
Bagdadski radio je v svojih oddajah ostro napada) predstavnike stranke Baas, zlasti pa akcijo, ki so jo izvršili v sredo, 13. novembra, med katero je struja Ali Sadija skušala prevzeti oblast. Novi svet revolucije napoveduje ukrepe proti upornikom od 13. novembra.
Pripadniki narodne garde so se na raznih krajih upirali, toda po zadnjih poročilih iz Bagdada je vojska strla povsod njihov odpor. Zvečer je vojaški guverner javil, da je v vsej državi življenje zopet normalno, zlasti pa v Bagdadu, in da so vsi člani narodne garde vdali ter so izročili orožje. Iraška narodna garda je štela približno štirideset tisoč mož in je bila organizirana v vseh pokrajinah pod poveljstvom, ki ga je vodila stranka Baas. Vežbala in o-skrbovala jo je vojska, toda imela je lastne poveljnike in lastne vojašnice.
V	Damasku se je danes sestal svet revolucije skupno z vlado, da prouči položaj v Iraku. V prvih popoldanskih urah je radio v Damasku objavil sporočilo, ki pravi, da so «vse sirske oborožene sile in enote narodne garde v pripravljenosti». Izjava sirske vlade, k' jo je oddajal radio, pravi: «Obsojamo uporabo sile proti ljudstvu. Obsojamo ljudi iz Bagdada, ki pozabljajo na sovražnike arabskega ljudstva. Narodni svet poveljstva sirske revolucije javlja, da se postavlja ob stran iraškega ljudstva in z narodnim poveljstvom stranke Baas. Branil bo arabske množice. Narodni svet poveljstva sirske revolucije daje razen tega na razpolago vsa svoja sredstva narodnemu svetu stranke Baas v njegovi borbi proti zarotnikom in za obrambo iraške revolucije od 14. ramadana (18 februarja)».
Sirska vlada trdi dalje, da je ravnanje predsednika Arefa v nasprotju z «ljudsko voljo», ter dodaja, da ne sme nikogar presenetiti, če Arefa «podpirajo petrolejski monopoli, reakcija, avtokracija, imperializem in Izrael».
Kakor je znano, so bile te dni v Bagdadu številne sirske vodilne osebnosti. O teh nimajo do sedaj še nobenih vesti. Med temi so predsednik sveta revolucije in predsednik sirske vlade general Hafez, načelnik glavnega štaba sirske vojske ter general Zedid, glavni tajnik stranke Baas Michel Aflak in drugi. Sirski notranji minister, ki je bil tudi v Bagdadu, P» «e je vrnil sinoči v Damask.
V	Damasku so okrepili varnostne ukrepe iz bojazni, da bi dogodki v Bagdadu vplivali na množice v Siriji.
V	Bejrutu so mnenja, da padec voditeljev iraške Baas predstavlja do neke mere uspeh za predsednika Naserja, ki je bil v o-strem sporu s stranko Baas. Kairski radio je danes takoj oddajal sporočilo bagdadskega radia. Egiptovski državni minister za predsedniške zadeve Abdel Kader Ha-tem pa je izjavil, da se bo vlada ZAR «odločno uprla vsakemu tu-
MARŠAL AREF
jemu vmešavanju v notranje zadeve Iraka >. «ZAR, je nadaljeval Hatem, ki brez pridržkov podpira pravice iraškega ljudstva in njegovo suverenost, ne bo neaktivna pred morebitno grožnjo, kj bi prišla od zunaj in bi bila naperjena proti koristim in volji iraškega ljudstva». Tudi bivši iraški notranji minister Zavad, ki je sedaj v libanonski prestolnici, je izjavil, da je bilo današnje gibanje potrebno, da se zaščiti revolucija pred propadom. Dodal je, da današnje gibanje podpirata vojska in iraško ljudstvo, kakor tudi ves arabski narod. Zavad pripada «zmernemu» krilu stranke Baas.
V Kairu je več tisoč študentov tamkajšnje univerze manifestiralo v podporo današnjemu državnemu udaru v Iraku. Študentje so vzklikali Arefu in Naserju.
Moskovski radio je v svojem komentarju poudaril, da je treba padec režima «tranke Baas pripisati «zarotniški in protiljudski politiki» njenih voditeljev. Komentator je dodal, da je stranka Baas vodila zločinsko vojno proti kurdski manjšini, dobivala je pomoč od kolonialističnih držav, povabila je v deželo angleške vojaške strokovnjake ter je varovala inte-rese tujih monopolov.
Stranka Baas je prevzela oblast v Iraku po državnem udaru 8. februarja, ki je zrušil Kasemov režim. Aref je bil tedaj imenovan za predsednika, toda oblast je o-stala v rokah stranke Baas. Sledil je sporazum s Sirijo in ZAR o ustanovitvi federacije, toda kmalu je prišlo do spora, in sklenjen je bil sporazum med Irakom in Sirijo o gospodarski in politični združitvi. Stranka Baas, ki nasto-pa kot «arabska narodna stranka», je razdeljena na več «področij». V zadnjem času pa je prišlo v lej stranki do ostrih nasprotij. Struja, ki jo vodi Ali Sadi, zagovarja ostro politiko proti Naserju. V sredo, 13. novembra je ta struja skušala prevzeti oblast', toda to je vojska preprečila, in Sadi je zbežal v Madrid. Kakor je znano, je prejšnji teden «narodno vodstvo» stranke, ki ima sedež v Siriji, prevzelo vodstvo iraške stranke Baas in dejansko vso oblast v Siriji. Zdelo se je, da so se Sadi in njegovi sodelavci pripravljali na povratek. Toda' vojska je te njihove načrte preprečila in je eliminirala ne ' samo skrajno strujo stranke Baas, temveč vso stranko.
Iz Madrida so 'nocoj javili, da j? Sadi'odpotoval skupno s tremi sodelavci v Atene.
•HmiiiiiiiiiiiiiMHitiHiiiiimiiiiMiiiiihiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiin
Sporazum o arbitražni komisiji na konferenci v Adis Abebi
Sestavljali jo bodo predstavniki sedmih afriških držav
Sovjetski parlamentarci na obisku v Sloveniji
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 18, — Izmenjava pogledov o gospodarski politiki v prihodnjem letu, ki so jo opravili najprej na Številnih sestankih zveznih sindikatov, zvezni gospodarski zbornici, na stalni konferenci mest, v skupščinskih odborih in komisijah ter na drugih sestankih družbenih organizacij je bila danes na dnevnem redu skupne seje zveznega in gospodarske-ga sveta zvezne skupščine. Razprava, ki se bo jutri nadaljevala, se b0 končala s sprejemom sklepov, ki bodo povzeli vsa do sedaj prikazana gledišča, predloge
in pripombe. Te sklepe bodo po- „ ________ ________ _______
riali zveznemu izvršnemu svetu, določa imenovanje omenjene ko-
ADIS ABEBA, 18. — Danes so uradno sporočili, da Je bil na konferenci v Adis Abebi dosežen sporazum o sestavi arbitražne komisije v zvezi s sporom med Alžirijo in Marokom. Komisijo bodo sestavljale: Etiopija, Mali, Senegal, Slonokoščena obala, Sudan, Tanganjika ln Nigerija. Alžirska in maroška delegacija sta izrazili zadovoljstvo nad sporazumom.
Naloga komisije bo:	ugotoviti |
odgovornost za spopad na meji in rešiti obmejni spor med Alžirijo in Marokom ter predložili o-bema državama konkretne predloge za rešitev. Njeni sklepi pa ne bodo obvezni. Etiopski zunanji minister ,je izjavil, da bo imela komisija sedež v Adis Abcb: in bo začela svoje delo konec tedna. Delo komisije bo vsekakor dolgo in verjetno ga ne bo mogla zaključiti pred prihodnjim zase-
danjem sveta ministrov organiza-cije afriške enotnosti, ki bo februarja prihodnjega leta v Lagosu.
Čeprav so se sporazumeli o i-menovanju arbitražne komisije, jim ni do sedaj uspelo približat, stališč Alžirije in Maroka glede bistva spora. Alžirski predstavnik Jazid je izjavil, da Alžirija še vedno nasprotuje reviziji meje. Maroški predstavnik pa je ponovil stališče Maroka, ki zahteva del alžirskega ozemlja.
Na plenarni seli, ki Je sledila, so ministri odobrili resolucijo, ki
misije. V resoluciji poudarjajo, da so afriške države odločene stalno iskati s pogajanji in v o-kviru načel listine Organizacije afriške enotnosti mirno in bratsko rešitev vseh medsebojnih spo. rov. Svet ministrov poziva obe državi, naj se vzdržita vsake akcije, ki bi lahko škodovala uspehu dela posebne komisije, to pa poziva, naj predloži poročilo o svojem delu. Resolucija pravi dalje, da bo komisija določila sama postopek v duhu sporazuma v Bamaku in v skladu z določbami listine afriške enotnosti in njenega sveta ministrov,
V Rabatu je bila danes otvoritvena seja prvega maroškega parlamenta, ki jo sestavljata predstavniška zbornica, katere člane so volivci izvolili na splošnih volitvah, in zbornica svetovalcev a-li senat, katere člane je imenoval volilni kolegij.
Kralj Hasan je imel govor, v katerem je poudaril važnost’ u-vedbe ustavne monarhije v Maro. ku.
Kennedy
o gospodarstvu ZDA
WASHINGTON, 18. - Predsednik Kennedy je v svojem govoru v trgovinski zbornici v Tarnpi (Florida) izjavil, da se ZDA bližajo «najvažnejšemu razdobju gospodarskega razmaha», če bo kongres odobril načrt zakona o znižanju davkov.
Zagovarjal je svoj program, ki določa znižanje zveznih davkov za 11 milijard dolarjev, in je takole označil gospodarski položaj:	1.
Dobički ameriških privatnih podjetij dosegajo danes rekordno višino zaradi blaginje v deželi. 2. Bruto narodni dehodek se je- v treh letih zvišal od 500 do 800 milijard dolarjev. 3. Razmah postov v ZDA je večji kakor v večini držav Zahodne Evrope. 4. Smoter znižanja davkov je, koristiti gospodarskemu razvoju. «Gospodarstvo, ki zagotavlja polno zaposlitev, je edini sistem za uravnovešanje proračuna in za zmanjšanje našega dolga». 5. Davčna politika Kennedyjeve uprave ne bo pripeljala do inflacije, ker «smo daleč od celotnega izkoriščanja našega gospodarskega potenciala. Znižanje davkov bo nedvomno spodbujalo na proizvodnost».
Kakšno je in kako se ri visoko šolstvo v Veliki Britaniji
Londonski tednik Observer je objavil nekatere pripombe in o-pažanja o poročilu vladnega odbori», pod vaéttoom lorda Robbin-
sa, tfi'
visok»
katerem je podana analiza va šolstva.
V februarju 1961 sprejeti sklep o ustanovitvi odbora za visofcp šolstvo je mejnik v socialni zgodovini Velike Britanije, kajti še nikoli poprej ni noben vladni odbor sestavljal tako obsežnega pregleda na rednim izobraževanjem v višjih ju visokih šolah.
Drživa mora Vzdrževati’ visoke šole in pojmovati načrte v zvezi z njimi kot svojo nalogo. Zato je lord Hobbins prevzel vodstvo vladnega odbora. Tu je iskati vzroke nestrpnega pričakovanja vseh tistih, ki se posvečajo nn-tanski visok1 izobrazb’, velikega zanimanja, izraženega v tistem, kar je že postalo nacionaluo geslo: čakamo na Robbiosa. Zato tudi predsodkarski pomisleki nasprotnikov ekspanzije na področju visokega šolstva.
Robbins je tu. Poročilo, ki že samo obsega 33? strani, dopolnjujejo trije zvezki dodatkov in prilog — vsebina teh 767 strani bo dala sociologom dovolj dela za vrsto let. Napovedani pa so še trije taki zvezki. Ob tem si človek izoblikuje vsaj delno predstavo o velikanski razsežnosti problema in o kopici težav, ki jih je moral premagati vladni odbor, če je hotel dobro o-praviti svoje delo.
Ali je vladni odbor dobro o-pravil svojo nalogo? Neodgovorno bi ravnal, kdor bi hotel v naglici oceniti delo tolikšnega obsega, zato bo najbolje, če izberemo dve ali tri dolgoročna, splošno pomembna poglavja in razčlenimo stališča odbora o njih, Izbral sem prosvetno politiko, značilne poteze in nadzorstvo.
Prosvetna politika. V mojih mladih letih so bila vrata v britanske visoke šole odprta le tistim. ki so lahko plačali. Zdaj si lahko pridobi visoko izobrazbo na tisoče ljudi brez finančnih sredstev. Za vsakega študenta gre zdaj okoli 700 funtov družbenih sredstev na leto. Spričo tega ima približno eden med dvanajstimi v določeni starostni skupini možnost, da si pridobi z rednim šolanjem visoko izobrazbo v tej ali oni stroki.
Najbolj sporen med priporočili, ki jih je sestavil odbor, je podatek, da bi morala biti sredstva, ki jih daje država, leta f980 dovolj izdatna, da bi se lahko vpisal v college ali na univerzo po eden tned približno šestimi 'istega letnika. To zbuja pomisleke, zato si oglejmo vso reč: po tem računu bi se zvišalo skupno število slušateljev v prihodnjih 17 letih za 160 odst.. Toda v minulih sedemnajstih letih je število vseh slušateljev naraslo približno za 200 odst.. In dalje: četudi bomo dosegli Robbinsovo razmerje, se pravi, da se bo lahko vsak šesti iz istega letnika redno izobraževal na visokih šolah, ne bo naše številčno razmerje leta I960 nič boljše od tistega, ki ga imata Švedska in Kanada zdaj.
Vendar pa so kritiki že začeli zbadati. Tolikšen razmah, pravijo, bo znižal akademska merila. Kje dobiti delovna mesta za ljudi z diplomo? Pa predavatelji? Kakovost bo žrtvovana količini, tega finančno ne bomo zmogli in sploh, med mladimi ljudmi z zaključeno srednjo šolo je mnogo takih, ki si niti ne želijo visoke izobrazbe.
Pomisleki se zdijo tehtni, vendar priporočamo tistim, ki prihajajo z njimi na dan, naj preberejo dodatke in priloge prav tako vestno kot poročilo, kajti odbor je pripravil zanje uajvečjo skladovnico statističnih podatkov, kar jih je bilo doslej zbranih o teh vprašanjih. Vzemimo enega izmed že nakazanih pomislekov, iistega, ki pravi, da bo predlagana številčna eksplozija znižala akademska merila. Nihče ne more natančno napovedati prihodnosti, zato pa si lahko pomagamo s preglednicami za nazaj: v njih ni ni* kakršne nsnove za upravičenost takega pomisleka. Nasprotno, silovit številčni prirastek študentov na univerzah v minulih 17 letih spremlja sorazmerno naraščanje dobrih ocen in zniževanje števila spodrsljajev.*.
Značilne poteze. Britanija pojmuje . podeljevanje akademskih naslovov kot monopolno pravico univerz (čeprav ta monopol ni z zakonom zajamčen). Naše univerze ljubosumno čuvajo ta svoj privilegij, tako ljubosumno, da so v preteklosti uspešno dušile zametke predlogov za ustanovitev novih univerz. Toda podeljevanje akademskih naslovov ni božja pravica univerz, po golem zgodovinskem naključju je tako, da ob zaključku študija v nekaterih strokah dobiš naslov, v drugih pa ne.
V glavnem zaradi hlastnega potegovanja za univerzitetna mesta imajo naslovi zdaj veliko položajno vrednost. Višja tehnološka izobrazba je na škodi, ker morejo collegei, ki se ukvarjajo z njo, ponuditi le diplomo, ki je opisana — iz hinavščine, ki ni redek pojav med britanskimi a-kademiki — kot «enakovredna častnim akademskim naslovom», ne sme pa se tako imenovati. Zapostavljen je tudi učiteljski poklic, kajti ustrezni collegei izdajajo le spričevala. Kdorkoli izjavlja, da ni prav nič važno, ali smeš ob slovesnem zaključku šolanja nositi črno ogrinjalo in kos zajčjega krzna ali ne, velja Pr' nas za neodkritosrčnega človeka.
9U je že skrajni čas, da je vladni odbor pregnal to hinavščino
vestno in s preudarkom. Izhajal I binsovega poročila se skriva _________ r____
je s stališča, da «morajo enako- pod brezosebnim skupnim našlo- son. Mogoče
ene pre
vredni doi
demsko ce:
s«|ki dobiti enako aka- vom fl|(Uguba» k
i*o in vat) “
ni kot preprosta, .. pravičnost: prav zslto
vali nekateri kritiki, ki zagovar-
jajo stališče, da morata naslov «B. A.» (bachelor ot arts) in pravica do talarja ostati privilegiij
razmeroma maloštevilne elite. Naj imajo drugi visoko izobrazbo in diplomo zanjo, to vsekakoe, toda ne govorite o njih kot o akademskih naslovih, ker Jih ni mogoče primerjati s tistim, čemur se reče «Cambridge tripos», in ne uporabljajte izraza univerza za ustanovo, ki ne podeljuje in tudi ne bi smela podeljevati akademskih stopenj in naslovov.
Odgovor najdete onstran Atlantika. Med ameriškimi univerzami so zelo velike razlike. Harvard podeljuje «A. B.» (artium bacca-laureus — bachelor of arts — prva stopnja akademskega dostojanstva), Sharon Baptist Liberal Arts College prav tako, vendar nihče ne trdi, da je sharonski «A. B.» prav tako dober kot harvardski in nihče ne misli, da sharonski zmanjšuje vrednost harvardskega. Kljub zelo raztegnjeni vrednostni lestvici izobraževai-nih ustanov v ZDA ni niti sledu o delovanju Greshamovega zakona. Cernu torej domneva, da bi utegnil delovati v deželi, kjer velja načelo, da je treba za enake dosežke izdati tudi enaka spričevala?
Nadzorstvo. Upravičeno ugotavlja Robbinsovo poročilo, da Velika Britanija nima «sistema» v visokem šolstvu. Po tem ali o-nem naključju ustanovljene in zato neenake britanske visoke šole so sestavljalci poročila reorganizirali v šolstvo z enotnimi potezami — vsaj na papirju. Cinik bo označil ta vzorec kot mojstrovino evforične domišljije. Prav temu in takim cinikom bo treba zmešati štreno, če naj Britanija obdrži svoje sedanje mesto v svetu. Kako doseči, da bo v poročilu nakazana zamisel postala stvarnost?
Na svojih študijskih poteh po drugih deželah so videli člani vladnega odbora visoko šolstvo pod neposrednim nadzorstvom države. Profesorji so javni uslužbenci. Šolsko politiko določa vlada z napotki in smernicami. Zgovorno in prepričljivo je odbor zavrnil lahko izvedljivo reformo v tem smislu, da bi jo diktirala država. Poročilo zagovarja načelo, da morajo biti ustanove, v katerih je treba raziskovati in snovati izvirne misli, zgya^gy^ane pred vplivom političnih sapic. Vse ustanove za pridobitev visq-ke ižobražbe morajo torej imeti najširšo samoupravo, ker delajo za javno blaginjo.
Vendar pa mora biti visokošolski sistem, za katerega naj bi plačevalci davkov prispevali nad 700 milijonov funtov na leto, že zaradi tega pod nekim državnim nadzorstvom. Vladni odbor je sprejel zamisel, ki se je v Veliki Britaniji že izkazala za zelo uspešno. Zdaj je tako: visoke vsote, namenjene univerzam in raziskovalnemu delu za civilne potrebe, upravljajo v imenu države — večinoma so ta sredstva skupinske dotacije, ki jih prejemniki uporabijo po lastnem preudarku — posebni odbori, katerih člani so pretežno akademiki. Tako pa nastane položaj, da so nadzorniki hkrati tudi nadzorovanci.
In končno, ministrska odgovornost. Visoko šolstvo je mnogo več kot zgolj vrh izobraževalne piramide, katere temelj je osnovna šola. Zato predlaga vladni odbor — zelo pametno — ustanovitev posebnega ministrstva za umetnost in znanost, odgovornega za visoko šolstvo, dalje svete, ki bi upravljali raziskovalno delo za civilne potrebe, ih umetniški svet.
Robbinsov odbor je gotovo dorasel velikemu odmevu, ki ga bo imel ta predlog, saj se poročilo zaključuje z nujnim pozivom. Preden bomo zapluh v dolgoroč-P9 planiranje, bo treba premagati neposredno krizo.
V	zvezi z izjavo britanske vlade, da sprejema Robbinsovo poročilo, pravi londonski «Observer» med djllgim naslednje o rezultatih, ki se obetajo:
Poslej bo torej manj težav pri vpisu na univerzo. Pot do pridobitve potrdila o zaključnem «tu'1'' ju sicer ne bo lažja, vendar bo na njej po možnosti manj ovir, torej manj spodrsljajev. Tečaji pri študiju za prvo stopnjo bi bili širši, pri čemer bi bilo treba skrbno paziti, da bi začetniki ne bili preveč obremenjeni, razen tega pa bi imeli več možnosti za prepis ob zaključku prvega letnika.
Opustiti bi bilo treba prakso, ki je zdaj značilna za več univerzitetnih ustanov, namreč da vsako leto vržejo določen odstotek študentov ne g'ede na njihovo nadarjenost, spretnost in strokovno znanje. Študentje bi morali prebiti velik del počitnic pri praktičnem delu v svoji stroki.
Po zaključku študija naj bi bilo več možnosti za podiplomsko delo. Namesto sedanjih 20 odst. naj bi se temu delu posvetilo 30 oast. mladih ljudi z diplomo, in sicer po možnosti ne na svoji, marveč na kaki drugi univerzi.
Tistim, ki bi postali univerzitetni predavatelji, hi bilo treba zagotoviti ugodnejše pogoje, med drugim tudi to, da bi prejemali enako plačo za podobno delo na različnih univerzah, in seveda izdatne sklade za raziskovalno dejavnost.
V	sedmih sestavnih delih Rob-
ega gorja, f I
jev, torej'.dovolj;'::
;o, vsako 'leto
red uspešnim zaključkom. Ve-
leniti v ri
hko
odslovijo zar
ri izpitih, čep
cino jih
Ijajev pri
v»Jj bistri, da bi prema
—!».......
Po mnenju dr. Mallesona pripisati precejšnji del teh «izgub» očitni nepravičnosti. Tako sodijo tudi sestavljavci Robbin-sovega poročila, v katerem jd rečeno, da je na nekaterih fakultetah po vsem videzu «že običaj, da mora določenemu odstotku slušateljev spodleteti pri izpitih». Lestvica je dokaj različna, giblje se med približno 3 odst. v Oxfordu in Cambridgeu ter 36 odst. na nekaterih fakultetah drugih univerz.
Ta dejstva je strnil dr. Malle-son v poziv, da je treba «bolje raziskati vse, kar se dogaja znotraj univerz».
Malleson je vprašal na primer študente londonskega University College, koliko ur na teden študirajo. Odgovori so nihali med 2 in 60 urami, vendar izpitni re-zultati niso bili v sorazmerju z navedbami posameznikov. Študent je lahko posvetil študiju celo petkrat več čass kot njegov kolega, kljub temu pa je dobil pri izpitu znatno slabše oceho.
Razlogi so bržkone v načinu študija kakor tud:	v različnih
sposobnostih, sodi Malleson, razen tega pa za zdaj le malo vemo o tem, kaj vse je potrebno za uspešen študij.
Presenetljivo nizek odstotek spodrsljajev v Oxfordu in Cambridgeu pripisuje Malleson delno tudi tamkajšnjemu sistemu, v katerem so učitelji «na strani študentov». Slabši študent je deležen več pomoči in pozornosti, za odslovitev je pptrebno soglasje vseh Članov šolskega odbora.
Obstajajo tudi pojmi, kot sta «poseben izpit» in «četrtič», s katerimi rešijo študente popolnega poloma. Dr. Malleson sodi, da bi utegnilo biti ka'l 4febro.,. % J?> mogli vsi študentje zartógti ;.'ha pozitivno ocenS s pripiMBi «četi» tič» ne glede na znanje, ki ga pokažejo pjri izpitu. To bi morda celo štude treme?
nih izpitov vpliva cela vrsta dejstev in činit«ljev„ od kandidatovega temperamenta do' rfj^goVe-ga dekleta. «Ljudje de dorašča« mo enako nragfl >»»k pravi Malleson, študentje imajo mnogo težav in problemov, ne le akademskih, marveč tudi čustvenih in psiholoških.
Zato se Mallesori zavzema za posebno posvetovalnico, namenjeno študentom. Ponekod jo imajo. Zelo resno jemljejo to reč v A-meriki. Takšna posvetovalnica seveda stane, vendar se posredno vračajo izdatki zn njeno vzdrževanje: v študenta, ki ga odslovimo, tako da opusti študij, smo vložili povprečno že kakih tisoč funtov.
Celotna ««izguba» — v zgoraj nakazanem smislu — je prav blizu vsote 4.5 milijona funtov na leto. Posledic izgubljene samozavesti in pokvarjenih možnosti za uspeh v življenju seveda ni mogoče meriti z denarjem.
Dr. Malleson zahteva tudi več raziskav v zvezi z izpiti. Znano je, da so v oceni «A» velike razlike med posameznimi izpraševalci. Tudi poročila šolskih ravnateljev ocenjujejo kot ravnodušen, torej malo pomemben kaži-not k bodočemu akademskemu uspehu.
Objektivni» ameriški izpiti z več vprašanji na Izbiro imajo do-
rinosi:, soci: 'dr. Malie
njihovih študentov z vsemi
Tnas. ‘začenjamo podrobno proučevati" dosežke «tudentov v
rimerjavi s preizkušnjo'njihovih osebnih lastnosti in zmožnosti, pravi Malleson, bendar je za zdaj d.qsegljrnh, in Uporabnih le malo rezultatov. Na Sovi univerzi v Sussexu imajo natančne zapiske o vseh študentih in tudi podatke o preizkušnji njihove inteligence in nadarjenosti. Testi pridejo pa vrsto, ko je študent že sjirejet, zapiske uporabljajo izključno za statistiko, vendar , jih bo mogoče razčleniti v računskih aparatih,, ki bodo postregli s pravcatim bogastvom informacij. Z namenom, da bi povečal zanimanje za raziskave te vrste, pripravlja dr. Malleson za začetek prihodnjega leta v Brightonu posvetovanje o «operativnih raziskavah na uni-’ verzah», ki se ga bo udeležilo 92 sociologov in drugih zainteresiranih ljudi.
V London je prispel budimpeštans ki godalni orkester, člani tega orkestra so še vsi zelo mladi, kar končno pri Madžarih posebno ne preseneča. Nekoliko bolj nenavadno pa je, da vodi ta orkester kot dirigentka 15-letna deklica, ki jo vidimo na sliki v sredi skupine
glaòQa ^ àlilia'ibtuo
Lanoux in Le Clezio sta prejela nagradi Goncourt in Renaudot
PARIZ, 18. — Nagrado Goncourt je prejel Armand Lanoul za roman «Quand la mer se retire», ki je izšel pri založbi Julliard.
Nagrado Renaudot pa je prejel Jean-Marie Le Clezio za roman «Le proces verbal».
Armand Lanoux je že prej prejel nekatere nagrade: l. 1948, 1958 in 1956. Z omenjenim romanom je Lanoux zaključil trilogijo z naslovom «Margot Ven-ragèe», v kateri sta prej izšla romana «Le commandant Wa-trin» in «Le rendez-vous de Bruges». Vendar pa je edina nit, ki povezuje te romane, obsodba vojne. Stavek, izposojen pri Curziu Malaparteju, osvetljuje osrednjo misel zadnjega romana:
JlliluillliiiliiiliiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiOtniMiiiiiiiiiiiifiiiinniiiiiiitimiiiiimiiiiiiiliiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiifiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiliMmiiilMmiimiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiMiiiiiiiillllllilliniiiliiiiiiiiitiilMiMMiiiiiiiiimillii
EKUMENSKI KONCIL ŠE NADALJE ZELO ŽIVAHEN
Koncilski očetje iz arabskih dežel so ostro napadli poglavje o Židih
Patriarhi iz Sirije, Egipta in Libanona poudarjajo, da poglavje o Zidih ni na mestu v ^hejni, kjer se govpri o pospeševanju enotnosti kristjanov
VATIKAN, 18. — Danes je začel vesoljni cerkveni zbor razpravo «o ekumejjstv
kot posebno poglavje v shemo «o
« MU1
,ogrelo in da je to pot zanijnanje
ze ralpršVO zelo, mečno in eelt) izven cerkvenih krogov..
Med ràzptrttvo *o posšmežmh- poglavjih sheme «o Cerkvi» v prejšnjih dneh so se pokazali • nekateri povsem novi pogledi in stališča. Prišlo pa je tudi do zaostrenih nasprotij med tako imenovanimi tra. dicionalisti ir. obnovitelji. Prišlo je tako daječ, da je miinchenski kardinal DOepfner, ko je polemiziral s stališči kardinala Ottavia-nija, dejal, da se mu zdi, kakor «da bi bil zli duh posejal ljuljko po polju, medtem ko je gospodar gledal». Čeprav ni direktno omenil Ottavianija, so bili vsi prepričani, da je mislil nanj, ko je tako govoril.
Zanimanje laičnih in političnih krogov so vzbudili predvsem trije dogodki: glasovanje o shemi «De Beata Maria Vergine», posve-tovaino glasovanje o petih vprašanjih, (ti se nanašajo na notranjo hierarhično organizacijo cerkve (decentralizacijo), in pa objava dokumenta o «odnosu katoličanov do nekristjanov in še posebno do 2idov», torej sheme, ki je danes prišla v razpravo.
Glasovanje o tem, če naj bo Mariji posvečena posebna shema (ki je neke vrste cerkveni zakon) ali pa naj bo ta tema vključena
glasovanju
4o izraza različna nasprotja, posdbntv shemo so'š< dgitevifi sti predstavniki latinskih nqrpdov, ki( so mtčgo fazvill čaščenje Marije in kjer je visoki kler morda še najhoij pod vpiivonv naukov pokojnega Pijg. XII., ki je do skrajnosti . razvil .Marijino čaščenje. Poleg njih pa so tó stališče zagovarjali tudi škofi s tistih.področij, kjer je poleg katoliške razširjena pravoslavna vera. Proti pa so bili škofi s področij, kjer je močno razširjeno protestantstvo, Jn ti so zmagali, čeprav » pičlo večino.
Kar' zadeva shemo «o ekumen-stvu». je že sama objava tega dokumenta pred časom razburila du. hove. V tej shemi se govori o odnosu katoličanov do nekatoliča-nov in do Zidov, O tej shemi so razpravljali še za časa papeža Janeza XXIII, vendar pa so tedaj na intervencijo arab.skih diplomatov to vprašanje odložili. V predgovoru sheme, ki so jo sedaj objavili, je posebej naglsšeno, da je pokojni Janez XXIII želel, da bi ekumenski koncil razpravljal o odnosu katoličanov do Zidov, tako kot je obravnavano v tem dokumentu. Osnovna teza tega dokumenta je, da Židje niso krivi za Kristusovo smrt.'
Dokument ugotavlja, da , je za
Kristusovo smrt odgovorno «vse grešno človeštvo» in da osebna krivda, ki so jo’imeli pri tem nekateri Sg.idoVski voditelji, ne pada na* vše 'židovsko ljudstvo, niti na tisto, ki je živela tedaj, niti na dgpainig. ZatcL,, je. krivično imenovati 21de ubijalce božje in ljudstvo prekleto od* boga. Dokument
opozarja pridigarje in katehete, da v bodoče ne »mejo več nikoli tolmačiti Sv.'pisma v takem smislu, da bj Žide . obtoževali za križanje Kristlts*.
Sestavljavci dokumenta so, tudi glede na pretekle intervencije, predvideli reakcijo v arabskem svetu. Zato so1 v dokument vključili poseben odstavek, v katerem poudarjajo, da je dokument izrazito verskega značaja, da ga ni mogoče tolmačiti niti v prid niti proti cionizmu. Vsako politično izkoriščanje bi bilo neopravičeno in v nasprotju z nameni sestavljavcev tega besedila.
Medtem ko so Židje z zadovoljstvom ’ pozdravili objavo tega dokumenta, pa so ga v arabskem svetu takoj negativno komentirali, Direktor evropskega židovskega komiteja Eachariah Shuster je dejal, da 'je objava tega dokumenta eden največjih trenutkov v židovski zgodovini, kar pomeni popolno odklonitev dosedanjega mita, da st) Z-idje krivi za križanje Kristusa. Arabski tisk pa je obsodil stališče, ki ga je v tem dokumentu zavzel Vatikan. Bejrutski list «'Al Nahr» je dokument bznnčil kot «uvod. v diplomatsko priznanje Izraela s strani Vatikana». Jordanski škof Nemet Šaman je novinarjem izjavil, da je v imenu latinske patriarhije v Jeruzalemu poslal papežu Pavlu VI noto. v kateri zahteva, «naj se katoliška cerkev na noben način ne približa Zidom in tako podpre državo Izrael, preganjalca in napadalca arabskih dežel».
Ti so bili prvi odmevi, kajti že na današnji prvi dan razprave se je očitno videlo, od kod in v kakš. nem smislu prihajajo kritike.
Prvi se je oglasil kardinal Gabriel Tappouni, patrijarh sirijske Antiohije. Najprej je izrazil mne-je, da bi bilo bolj, umestno gb-oritir o vzhodnih cerkvah.. kj m-*nfez0nè » katoliško ..cerkvijo, ne ■’skupajs protestant-cerkVijo. Položaj vzhodnih erevdeldvnih cerkva do katoliške eč bistveno dru-aja »protestantov. .	ko bolj preseneča,
ker je v isti shemi, kjet; se govor} o vzhodnih cerkvah ter o protestantih, našlo mesto tudi novo poglavje, namreč poglavje o Zicnh, ‘in jè nhja^ljeho še peto, o verski svobodi. Ne glede na važ. nost teh Vprašanj, se lahko trdi, da je njih obravnavanje v tej shemi neumestno. Shema o eku-menst.vu ima namen pomagati do enotnosti kristjanov in torej ne kaže tu govoriti o Zidih in verski svobodi. Različni so vzroki, za. radi katerih je povsem neumestno Četrto poglavje o Židih. Kardinal je nato dejal, da lah’ko ta dokument zelo poslabša odnose v številnih državah, kjer so kristjani le v manjšini, in lahko ustvari znatne težave tako tamkajšnji hie. rarhiji kot' splošnim namenom, ki si jih katoliška cerkev postavlja.
Ko je govoril kardinal Ruffini iz Palerma, je dejal, da bi se lahko govorilo hudi o drugih religijah, ki so katoliški manj nasprotne kot židovska in protestantska. In zakaj se ne bi govorilo tudi o kristjanih, ki jih komunizem zavaja v ateizem. Seviljski kardinal Monreal pa je svaril pred nevarnostjo, ki jo lahko predstavlja
iMiMitiinMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiifHiiiiiiimiiitifiiiniimmmiiiiimiiiiiiiiiiiimmiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiimiiiirii
ZASEDANJE ZVEZE ZDRAVNIŠKIH ZD0RNIC V RIMU
Normalizacija zdravstvenih storitev po izboljšanju zdravniških prejemkov
liji'
Med drugimi so Izboljšalo zdravnikom honorarje bolniške blagajne trgovcev in obrtnikov
so biliapolijSenl tefl^e1 še d#ovanle fvSehl,
lil
M-ed kratkim so uredili tudi prejemke zdravnikov Zavoda za zavarovanje proti ne»rečam na delu INAIL, ki so dalj časa stavkali z zahtevo po izboljšanju plač. S tem se je normaliziral položaj na vsem področju zdravstvenega zavarovanja. Pri tem se je treba le spomniti na splošne stavke zdravnikov zavarovalnih ustanov, ki so zelo prizadele zavarovance in ki so grozile, da se bodo zavlekle v nedogled.
V zvezi s položajem zdravstvenega zavarovanja in prejemki zdravnikov, ki delajo za zavarovalne ustanove, je vsedržavna zveza zdravniških zbornic skleni-la, da bo priredila vrsto sestankov, na katerih se bodo ukvarjali s tem vprašanjem. Danes se sestane glavni odbor zveze, jutri izvršni odbor, v četrtek pa bo skupščina predsednikov pokrajinskih zdravniških zbornic. Namen teh sestankov je oceniti 'z etično-po-klicnega in gmotnega stališča spo. razume z raznimi zavarovalnimi zavodi ter se seznaniti s perspektivami za prihodnja izboljšanja. Kot je znano, so predstavniki zdravnikov in zavarovalnih zavodov 29. in 31. oktobra v navzočnosti ministra za delo Delle Fave sklenili sporazume o naslednjih izboljšanjih;
Za bolniške blagajne trgovcev: specialistični pregledi po vsej državi 950 lir od 1. 7. 1963 dalje ter 1000 lir od 1. marca 1964 dalje. Za ; bolniške blagajni obrtnikov bodo sklepale sporazume . pokrajinske zdravniške zbornice in pokrajinske bolniške Magajne, pri čemer bo znašalo plačilo za vsak specialistični pregled od 800 do največ 1000 lir. Povprečno se bodo prejemki specialističnih zdrav, nikov, ki delajo za razne zavarovalne blagajne, zvišali za 40 odstopov jn kftfo predvsem važno, so bill prvič sklenjeni spora-žumi, :ki b()p}/veljali zi .^so,.^r-
Od 1. 7., 1963 so se tudi zboljšali stalni prejemki zdravnikov v bolnišnicah za 40 odstotkov, prejemki za izredne kirurške posege pa za 70 odstotkov.
Honorarji/ za specialistične preglede, ki jih opravljajo zdravniki vseh blagajn (INAM, INADEL, BNFALS itd.), ki nudijo zdrav, stveno pomoč delavcem in uradnikom v odvisnem delovnem odnosu, pa so določeni na 800 lir do 31. 1. 1964.
Važne so tudi normativne pridobitve zdravnikov, ki se tičejo prav vseh zavarovalnih zavodov ter imajo splošno veljavo. S tem
f .
zavarovalnih ustanov in deio zdravnikov v zadoščenje zavarovancev.
-—
II
Veliki n ar rti za Opatijo
če se bodo izpolnili sklepi, ki so bili sprejeti na današnjem posvetovanju zastopnikov krajevne ljudske oblasti v Opatiji in okraja Reke, turističnih strokovnjakov, zastopnikov republiških in gospodarskih organov in predsednika sekcije za turizem zvezne gospodarske zbor-pice, se bo znano letovišče Opatija do konca 1. 1970 razvilo v eno najbolj znanih evropskih turističnih krajev. To bi se doseglo z rekon-strukcijo sedanjih objektov in izgradnjo novih luksuznih hotelov, gledališča, športnih terenov, pokritega bazena, ki bi omogočal kopanje v morski vodi tudi pozimi in drugih zabavnih objektov. Po tem pačrtu bi so Število postelj v Opatiji povečalo od sedanjih 10.000 na 18.600. Letos je Opatija imela re-korden obisk: registrirano je bilo okrog milijon in 100.000 prenočnin; od teli odpada 850.000 na inozemske goste.
shema, ko uporablja tako zelo spoštljive bešede o drugih religijah ter pravi, da je , tudi izven katoliške cerkve mogoče najti vero, upanje in ljubezen. Ameriški kardinal Ritter iz St. Louisa (Z DA) pa je z zadovoljstvom ugotovil, da pomeni shema konec pro. tireformacijskega duha ter obvezuje vse h globokemu izpraševanju vesti. Dejal je še, da bi bilo prav, če bi se iz besedila odstranili izrazi, ki so za protestante žaljivi. Tudi ni prav, je rekel, odrekati protestantskim sektam, ki so se pojavile po šestnajstem stoletju, ime cerkev. Kardinal CJuin-tero iz Caracasa pa je dejal, da je sijaj Cerkve v resnici, in sicer ne samo v razodeti, temveč tudi v zgodovinski resnici. Potrebno je torej pripoznati odgovornost katoličanov pri cerkvenem razkolu. Umestno bi bilo, če bi koncil v duhu otvoritvenega govo-ča papeža Pavla VI podal izjavo, s katero bi priznal napake katoličanov glede na enotno't, s Ja-tero bi nadalje prosil odpuščanja ločene brate m s katero bi končno povedal, da se katoliška cer-kev niti najmanj ne huduje za to, kar je morala prestati.
Drugi koncils i oče, ki je očitno nastopil proti poglavju o Zidih, je bil Stefan 1 Sidarous, kopt. ski patriarh iz Ale sandrije v figi,ptu. Poglavje o Zidih, je dejal, je izven teme v shemi o enotnosti kristjanov in tudi ni potrebno za obsodbo antisemitizma, kajti Cerkev je vedno obsojala preganjanja vsakršne oblike. (Najbrž bi patruirh težko dokazal to trditev glede 2 dov v zadnji vojni...) Govoriti o židovskem vprašanju, je nadaljeval patriarh, je v tem trenutku nevarno in ni no. benega povoda, da bi bilo treba govoriti.
Zboru «arabskih» koncilskih o-četov se je pridružil še libanonski patriarh Maksim IV Sa.igh iz melhitske Antiohije. Med negativnimi deli sheme, je rekel, je predvsem četrto poglavje, ki je popolnoma neumestno. Ce se že govori o Zidih, naj se govori v drugi shemi, toda potem naj se istočasno, govori tudi o drugih religijah, predvsem o islamu.
Posebne strpnosti in krščanske ljubezni,, kgkršno si je želel ‘pokojni papež, patriarhi iz Sirije, Egipta in Libanona ravno niso pokazali. r
Darlo Fo ima mnogo uspeha s svojim zadnjim delom «Isabella, tre caravelle e un cacciaballe». Franca Rame (na sliki) nastopa v tem delu najprej kot kraljica Izabela potem kot Ivana Blazna
«Nisem vedel, da se vojna nikoli ni končala za tiste, ki so se borili.» Glavni junak je neki Kanadčan, ki se vrne v Normandijo, v kraje, kjer se je •• junija 1944 izkrcal z zavezniškimi četami. Vse do zadnjega je bila žirija za nagrado Goncourt razdeljena : ali Lanoux ali L» Clezio. Pri šestem glasovanju sta oba pisatelja prejela po S glasov. Ker pa glas predsednika šteje za dva glasova in ker j* predsednik Roland Dorgeles glasoval za Lanouxa, je ta končno zmagal. Tako so Goncourtovi a-kademiki po živahnih diskusijah namesto «originalnosti v obliki in vsebini» (ki jo priporočata brata Goncourt v svoji oporoki) raje izbrali knjigo bolj klasične oblike.
Mladi Jean-Marie Le Clezio, ki je prejel nagrado Renaudot (ki je bila spočetka ustanovljena za «popravo» odločitev pri nagradi Goncourt) je bil še pred tednom celo nevarnejši konkurent za nagrado Goncourt. «Le proces verbal» je prvi roman tega pisatelja in je bil že predstavljen aprila na otok u Krfu kpt «prvo delo» za mednarodno nagrado za literaturo. Pisatelj, katerega družina je po poreklu iz Bretanije, ima 23 let, je poročen in živi v Nici. Njegov roman je v vrsti najbolj ospred-nje «avantgarde». Zgodba glavnega junaka Adama Polla je bolj sugerirana kot pripovedovana «n na koncu romana se ne ve, ali gre za dezerterja, ali za bolnika, ki je zbežal iz norišnice, ali za oboje skupaj. Leit-motiv knjige je odločna odklonitev družbe. Potrebnih je bilo dvanajst glasovanj, da je žirija dodelil a nagrado Renaudot njemu.
Ko sta bili tako razdeljeni ti dve nagradi, prevladuje mnenje, da bo zadnje «odkritje» leta, «Les temps d’un soupir» Anne Philipe, lahko dobilo nagrado «Fevnina». Avtorica je vdova igralca Gérarda Philipa, ki opisuje etape bolezni moža ter srečnih let njunega zakona, ne da bi prt tem kdaj njega imenovala.
Carmen Boni
žrtev cestne nesreče
PARIZ, 18. — Ena izmed največjih filmskih igralk iz àasa pred vojno, Italijanka Carmela Bonicati — z umetniškim imenom Carmen Boni — je postala žrtev cestne nesreče. Ko j* šla čez cesto v bližini svojega stanovanja, jo je povozil neki avto, ki je zelo naglo vozil. Prepeljali so jo v bolnišnico, toda tam je po nekaj minutah u-mrla. Imela je 55 let. Bila j* hčerka častnika. Nastopila je v desetinah filmov v Italiji in v Franciji, med katerimi so bolj znani «Zena-mož», «Latinska četrt», «V službi carjev», «Grof Montecristo» i. dr. imeli so j o za eno izmed najbolj elegantnih žensk Pariza. Leta 1938 ** je poročila s francoskim komikom Jeanom Rigauxom. Po vojni se je ločila od moža, s katerim pa je ostala v prijateljskih odnosih: prav tedaj, ko je Boni v bolnišnici umirala, jo. j* Jean Rigaux čakal v neki restavraciji za kosilo, kot sta se dogovorila.
čez sedem let bodo končan*
dela pri Abu Simbelu
Ne samo podjetje «Hochtlef» (Nemčija) in «Atlas» (ZAR), k°f smo poročali te dni. temveč še štiri druga podjetja so združena v konzorcij, ki je z egiptovsko vlado podpisal pogodbo o rešitvi templjev v Abu Simbelu. T» podjetja so «Impregilo»	(It.),
«Grand travaux» (Fr.) ter švedski podjetji «Sentab» in «Skan-sa». V poročilu vlade ZAR je rečeno, da je bila pogodba podpisana s konzorcijem zato, ker zahteva ponudba konzorcij» manjši izdatek v tuji valuti, obenem pa predstavlja mednarodni značaj načrta. Konzorcij namerava templje «zrezati» na kose po 5 ton ter jih potem zopet sestaviti 63 m više od mesta, kjer so sedaj. Dela so bila oddana za okrog S milijonov funtov šterlingov in bodo končana čez sedem let.
Turistični vestnik
Z zamudo smo prejeli Turistični vestnik za november. Ta številka objavlja na uvodnem mestu poročilo o mednarodni konferenci za turizem v Rimu. Sledi članek o pokojnem Rudolfu Badjuri izpod peresa dr. Valterja Bohinca. Objavljen je nadalje referat, ki ga je imel dr. Ivan Gams avgusta v Rakovem Škocjanu; Jamski turizem_ razvoj v polpretekli dobi in sedanja problematika; referat je zanimiv tudi za nas, saj se dotika krajev, ki so nam zelo blizu. Ostali del številke sega bolj v samo turistično stroko in je po tej plati prav tako zanimiv.
PAKISTANSKI STRAH PRED INDIJSKIM OBOROŽEVANJEM
Kašmirsko vprašanje je le bolj pretveza
Pakistanci so ponovno obudili kašmirsko vprašanje v času himalajske krize - Razlog tega je zahodna vojaška pomoč Indiji - Položaj je dokaj zaostren, navzlic temu ne obstaja resnejša možnost spopada
Glavni urednik uglednega pakistanskega dnevnika mi je ponavljal skoraj isto, kar so mi tudi ostali ugledni Pakistanci govorili že ves čas, odkar sem se nahajal v Karačiju. On, kot vsi Ostali, so vprašanje indijsko-paki-stanskih odnosov načenjali in zaključevali z istim opozorilom: da se resno pretresejo pakistanske pritožbe v zvezi z vojaško krepitvijo Indije.
Pakistanski novinar je v začetku bil pomalem sarkastičen: «Prihajate iz Nehrujeve Indije,» je začel, «pomeni, da ste v zadostni meri antipakistansko razpoloženi.» Sledila je dolga analiza indijsko-pakistanskih odno-■ sov.
Bil je to dolg pogovor o razdelitvi kontinenta, ki ga je že vrsto let moč čuti tako v Indiji kot v Pakistanu. Zgodba je dolga, toda žarišče nesporazuma zaradi nesrečne razdelitve je še naprej in v dokaj aktivni obliki prisotno. Največji problem predstavlja Kašmir, vendar niso v nič manjši meri predmet spora tudi vzhodne meje Bengalije in pa ostri besedni izlivi na račun enih kot drugih.
Ce se slučajno znajdete v družbi Indijcev in Pakistancev ter ob tej priliki opozorite na dejstvo, da med njimi ne vidite nobene razlike in da vas v najslabšem primeru spominjajo na brate, ki so se med sabo sprli, se bo Indijec s tem povsem strinjal. Pakistanec se bo, nasprotno, jezil češ, da takšen zaključek «ograža pakistansko nacionalno individualnost». V takšnem primeru pride običajno med Indijcem in Pakistancem do ostrega spora, vendar na koncu navzlic temu ostaneta prijatelja. V resnici je težko najti ljudi iz dveh dežel, ki se braneč vsak svojo lastno deželo — tako srdito prepirajo, obenem pa naprej ostajajo prijatelji, kot je to primer med Indijci in Pakistanci.
Indijski begunci vam bodo vselej z največjim ponosom pripovedovali, iz katerega kraja Paki-stana so prišli, a enak primer je tudi s pakistanskimi begunci.
Pakistanci zbujajo občutek, da se mnogo bolj ukvarjajo z Indijo, kot pa Indijci s težavami, ki jih imajo s svojim sosedom. Na vprašanje, postavljeno v tem smislu, mi je neki visok državni uradnik v Karačiju rekel, da je to zaradi tega, ker «Indija zavrača izvedbo plebiscita v Kašrpiru na osnovi resolucije Združenih narodov.» Ni pa obenem prjnom-nil, da tudi Pakistan ni izpolnil tisti del resolucije, ki govori o umiku njihovih čet iz dela Kaš-mira.
Kot so potekala leta, se je tudi ostali svet že povsem navadil na še nerešeno kašmirsko zagonetko kot na nekaj neogibnega. Za one, ki jim je na indijsko-pa-kistanski meji do miru, pa ni tolikšne važnosti, ali je za to, da to vprašanje še ni rešeno, kriva Indija ali Pakistan, marveč bolj dejstvo, da obe deželi spoštujeta sporazum o ukinitvi ognja. Kot je znano, so sovražnosti izbruhnile leta 1948, ko so pakistanske sile vdrle v Kašmir, in sicer zaradi tega, ker je takratni maharadža kot vladar neodvisnega Kašmira postavil zahtevo po združitvi svoje dežele z Indijo, na kar je delhijska vlada tudi Pristala,
Kašmirsko vprašanje je ponovno bilo oživljeno v času himalajske krize. Pakistanci zatrjujejo, da tega niso storili, ker bi se Indija zaradi spora s Kitajsko znašla v težkem položaju, marveč, ker Ji je Zahod začel dajati vojaško pomoč. Morda bi v tem okviru ne bilo odveč omeniti tudi to, da je Indija prav tako vrsto let brezuspešno protestirala zaradi ameriških, in angleških dobav Pakistanu! kot članu BEATO,
Washington in London sta to Pot posvetila večjo pozornost pakistanskim pritožbam, ki se čedalje bolj množe. In ni nobena tajnost, da sta s tem v zvezi precej pritiskali na Delhi, naj pristane na obnovitev pogajanj v zvezi s Kašmirom. Vendar je ta Poizkus, spričo nepretrganega medsebojnega obtoževanja, popolnoma propadel. Indija je, nem-reč zaradi naglega zbliževanja med Kitajsko in Pakistanom v teku samih pogajanj, izrazila dvom v iskrenost pakistanskih namenov.
Danes' v Pakistanu pripisujejo enak pomen krepitvi vezi s Ki-tajsko kot zaostrovanju odnosov z Indijo. To novo in čudno uravnovešanje obeh vprašanj Pakistanci energično branijo na osnovi «interesov nacionalne varnosti» in zatrjujejo, da jim njihovi zahodni zavezniki tega nimajo očitati, ker da oboroževanje Indije z njihovo pomočjo «predstavlja velikansko grožnjo za Pakistan.»
Neki Indijski novinar je pred kratkim zapisal, da osnovnega
Problema ne predstavlja Kašmir, temveč pakltanski strah pred Indijo, «Indija se bo v bližnji bodočnosti dejansko razvila v veliko moderno silo z lastno težko industrijo,» pravi novinar. «V teku ene generacije bo ona lah-
ko, če bo hotela, napadla Pakistan in ga, v kolikor ne bo povezan z močnimi zavezniki, z lahkoto premagala tako na vzhodu kot na zahodu».
Takšna stališča niso tuja Pakistancem, vendar jih bolj navajajo na razmišljanje v zvezi s tem, ker imajo opravka s sosedom, ki z njim še niso poravnani vsi računi, kot pa v zvezi z dejanskimi zahtevami. Ne glede na vse to, pa je «preplah» že dosegel ogromen obseg. Izjave pakistanski državnikov in naslovi v pakistanskih časopisih so danes vsi polni opozoril glede «indijskih groženj». Tembolj zdaj, ko so v pripravi veliki skupni manevri
indijskega in zahodnega letalstva.
Govoriti je celo že moč o nevarni zaostritvi indijsko-pakistanskih odnosov, kar potrjujejo tudi medsebojno obtoževanje o zbiranju čet in pa številni incidenti v obmejnem pasu.
Indijci ne verujejo, da bi se iz tega lahko rodilo kaj resnejšega. Pakistanci so sicer bolj skeptični, a tudi ti ne zbujajo vtisa, da bi stvarno verjeti v možnost spopada. V kolikor pa se je nad tem področjem znova pojavil grozeči oblak hladne vojne, ni, seveda, nobena od obeh nasprotnih si strani povsem mirna in brez skrbi
M. B.
Pred dnevi so končali dela na Ljubeljskem predoru med Slovenijo in Avstrijo. Na sliki vidimo prvo ko. lono avtomobilov ko vozi skozi predor. Ta pa bo Izročen prometu šele spomladi
SEDANJE «ČUDEŽNO MESTO», KI PA JE OBSOJENO NA SMRT
Globoko pod ledom Groenlandije živi
ameriško atomsko mesto
ŠKANDAL V DANSKEM KULTURNEM ŽIVLJENJU
ODKOD SVENU HAZLU «STROKOVNO ZNANJE» O NACISTIČNIH METODAH
Vse do pred kratkim, je bil Sven Hazel na Danskem cenjen kot pisatelj mnogih «vojnih romanov». Ti romani, ki so polni drastičnih opisov najbolj strahotnih epizod iz taborišč, odvratnih podrobnosti mučenja in ubijanja, so bili zelo popularni pri ljudeh, ki imajo radi tako branje. Nekateri bralci so trdili, da jih Hazelovi romani hudo dirnejo, toda vsi so soglašali v enem: opisujoč minulo vojno, je avtor pokazal izredno poznavanje metod Hitlerjeve soldateske. Hazelove knjige so tako postale «bestselerji», on pa zelo popularen pisatelj. Pred kratkim, ob izidu svoje zadnje knjige «Gestapo» je Hazel v svoji vili priredil razkošen sprejem, na katerem je bilo med gosti tudi šest tujih poslanikov in mnogo danskih višjih častnikov.
Pred dnevi pa je danski Radio odkril tajnost izredne «strokovnosti» Svena Hazela. Pisatelj ni nihče drug kot bivši kolaboracionist hitlerjevskih okupatorjev Danske, bivši esesovec in gestapovec Berge Willy Redsted Pedersen. Leta 1947 je bil Pe-dersen kot vojni zločinec obsojen na deset let zapora, toda čez nekaj let je bil pomiloščen in pod psevdonimom Sven Hazel zelo vešče opisoval nacistične zločine, v katerih je tudi sam sodeloval.
Vest, ki jo je o tem dal danski radio, je pretresla in razburila bralce na Danskem. Pod pritiskom javnega mnenja je založniško podjetje, ki je izdajalo njegova dela, bilo primorano izjaviti, da odslej ne bo več izdajalo njegovih del. Pred kratkim pa je pisatelj ponudil svoje usluge tudi vojaškim oblastem. Ponudil se • je za potujočega lektorja za dansko vojsko pod izgovorom, da mu bo spoznavanje življenja danskih vojakov pomagalo, da zbere snov za nov «danski vojni roman».
Škandal z danskim pisateljem pa je imel nepričakovane in skoraj neverjetne posledice: neki nazadnjaški danski časopis je‘napadel sodelavca danskega radia Georga Kringelbaha, ker je «neoprezno objavil življenjepis kolaboracionista». Neki drug časopis pa je demonstrativno izrazil svoje simpatije do «uboge žrtve ostreaa preganjanja». «Tistemu, ki se spominja preteklosti, je treba iztakniti oči», izjavljajo cinično pokrovitelji tega nacista. In obsurd nad absurdi: prestrašeno vodstvo danskega radia je pohitelo in svojega vestnega sodelavca odstranilo iz uredništva.
Stewart Raffili je bil vrtnar. Pred letom dni pa je odšel v Kenijo in si udomačil vrsto zveri, ki jih sedaj posoja filmskim podjetjem. Kako le kroti na primer leva?
'HIIIIIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIIIIIIIIIIIIIIII
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ce ne boste odpravili nekaterih pretiranih izdatkov, bo vaše gospodinjstvo trpelo. Ne vztrajajte na rešitvi nekega problema, ki je nerešljiv.
'BIK (od 21.4. do 20.5.) Za do'e-Ko svojega cilja boste morali prej rešiti še nekatere namge. Na prijateljskem sestanku boste srečali zanimivo osebo.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.0.) Čutite se povsem sposonnega, da
se posvetite dokaj zahtevnemu dolu. Ne objokujte preteklosti.
RAK (od 23.6 do 32.7.) Jutro je primerno za nekatere važne na-bavke. Nehoten grob izpad ne bo ogrozil nekega prijateljstva.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Bodite Pozorni na vse malenkosti pri sklepanju neke pogodbe. Neki do-
va.«
ajte
godek bo v vas vzbudil stare spomine.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Samo Če boste realistični, boste mogli prekositi nekega nekorektnega tekmeca. Zanimive novosti v čustvenem pogledu.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Nadaljujte svoje delo z 'zaupanjem. Prejeli boste zelo prijetim vabilo.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22 11.) V teku jutra boste opiavili neko zelo plodno delo. V vaših čc«-tvatlih načrtih bo prišlo do nekaterih sprememb. .
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Oseba, ki ste jo precenjevali, bo precej razočarala, rie vrač se k načrtom, ki ste jih že opustili.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Neki posel, ki se vam zdi zelo tvegan, vam zagotavlja nepredviden zaslužek. Odvečne besede samo zavirajo razvoj vaše čustvene zadeve.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ce ne boste sestavili natančnega načrta, boste samo po nepotrebnem zapravljal! dragocen čas. Oseba, ki ste jo pred kratkim spoznali .vas zelo privlačuje.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Obstaja nevarnost resnega spora med vami in nekim družabnikom. Skušajte krotiti svojo razburljivo na-
Same pol ure reakcijskega leta od Severnega tečaja Mreža ulic na globini 20 m - Zakaj se mesto poglablja in drsi - Psihološki problem njegovih prebivalcev
«To je s te strani», — je izzvenel glas ameriškega pilota, ki je pokazal kje leži mesto. Skoraj dve uri smo leteli nad večnim ledom Groenlandije, zaslepljeni s sončnimi žarki in spektrom vseh mogočih barv, Sedaj smo pred ciljem. Spuščamo se tako rekoč na streho zelo čudnega naselja — atomskega mesta pod ledom. To je «taborišče stoletja» v najbolj severnem delu Groenlandije, mesto, ki je s tehnične plati čudež, hkrati pa mesto, ki je obsojeno na smrt. Nekoč ga bo požrlo morje ali ga bodo strli velikanski ledeniki.
Toda mi ne mislimo na to, ko se zaradi arktične opreme nespretno izkrcavamo iz letala, da bi se takoj srečali z mrazom 33 stopinj pod ničlo in surovo ostrim vetrom. Smo približno 2C0 km severno od najbolj oddaljene «prve straže» Groenlandije, letališča Thule, ki leži na zahodni obali Groenlandije na južnem robu Smithovega preliva. Od tod je le pol ure leta z reakcijskim letalom in že bi bili na Severnem tečaju
Močno ovite figure nas pozdravijo in že stopamo v predor — glavni vhod v atomsko mesto. Zaslepljujočo dnevno svetlobo zamenjajo žarnice in plinske cevi. Plave ledene stene se lesketajo in bleščijo. Obroči ledene pare puhajo iz predora, prepolnega cevi in električnih kablov. Spuščamo se 20 m pod povr-šino, do središča naselja, kjer je kakih deset ulic, 40 hiš, kinematograf, bolnišnica, laboratorij, biblioteka, menze, saloni, umivalnice, delavnice, radijska postaja itd.
Tu živi 200 ameriških raziskovalcev, tehnikov in vojaškega o-sebja. Srce mesta je atomski reaktor, ki more proizvesti znatno več toplote in elektrike, kot se od njega zahteva sedaj.
Nastanek «taborišča stoletja» in njegova vloga — je zgodba za sebe, je zgdda o sodobnem polarnem poizkusu na Arktiki, o ogromnem podvigu z uporabo neverjetnih sredstev, človeškega truda in iznajdljivosti.
Gradnja raziskovalnega centra se je začela pred obilnimi tremi leti. Uresničenje načrta je bila svojevrstna tekma z letnim časom: vse se je moralo zgraditi in dokončati med poletjem, ko so vremenske razmere razmeroma dobre.
Gradbeni material in opremo so pripeljali sem z ladjami in letali. Najprej do Thule, odtod v osnovno taborišče Tuto nekaj deset kilometrov severno od Thule. Tam so vse to pretovorili na traktorske vlake, katerih vsak je bil sestavljen od trak-torja-goseničarja in šestih ali sedmih prikolic z dva metra visokimi kolesi ali pa iz tovornih sani in «spalnih vagonov». Potovanje preko ledenika, ki je tajalo tri do štiri dni, je potekalo brez motenj in postankov, mimo zastavic, ki so označevale smer,
Toda preden se je začela gradnja taborišča, so strokovnjaki za ledenike dobro proučili ledenike na kopnem. Neki stockholmski strokovnjak se je s tem u-,/arjal vse od leta 1954. Razvrstitev del je bilo treba po načrtu najstrožje spoštovati in zato je podvig uspel. Do zime je bilo atomsko mesto pod ledom skoraj dokončano, Posebni švicarski «plugi» so zorali celo mrežo ulic in stranskih prostorov, gradbene dele za montažne hiše in ostalo opremo pa so spravili v globino skozi predor. Montirana je bila tudi električna
oprema, na koncu je prišel na vrsto še atoms..i reaktor.
Večino raziskovalnih del opravljajo civilni znanstveniki delavci in tehniki, vojaško osebje pa jim streže in vzdržuje taborišče. Štiriindvajset ur na dan funkcionira meteorološka postaja. Merijo se magnetna polja, proučujejo se sončne pege, neprestano se bdi nad seizmografi, preizkušajo se razne snovi v arktičnih pogojih..j V posebnem predoru, izkopanem 40 m globoko, je na primer speljana železniška proga, po kateri vozi sem in tja železniški vagon, ki ga vleče od-nosno potiska traktor. ■
Druga raziskovanja so povezana s pojavom «eksplozivnega ledu». Ta led dobivajo iz velikih globin. Ko pritisk stoletnih snežnih slojev nenadoma popusti «eksplozivni led» enostavno eksplodira, ruši se na kose in to ob velikem ropotu. V ledenih slojih se včasih najde pepel vulkanskih izbruhov na Daljnem vzhodu v XIX. stoletju. Na Groenlandijo so ga tedaj prinesli vetrovi. Isti led oskrbuje tudi atomsko mesto s pitno vodo. Ta voda je stara najmanj sto let. Črpajo jo iz «studenca», ki so ga «skopali s pomočjo pare.
Stoletno taborišče ima le moško prebivalstvo. Vsakdo ostane v «mestu predorov» od štirih do šest mesecev. Naporno delo traja tu po dvanajst ur na dan in niti nedelja ni dela prost dan. Toda v pogojih tako izoliranega življenja v puščavskem ledeniškem masivu Groenlandije je stalna zaposlenost nujna. To je osnova vseh tukajšnjih prebivalcev.
2ivljenje v taborišču ni brez udobnosti, tu so prostori za igre itd In vendar žive vsi prebivalci tega «atomskega mesta» v vzdušju nekega določenega tve-
ganja in zato več ali manj močno pijejo, kadijo in se pogosto prepirajo. Psihološki problem ni vsakdanji.
Neki mladi vojak je o tem življenju rekel: «Ko smo dela prosti, lahko izberemo eno od teh treh možnosti: ali gremo v kino, ali ležemo ali pa sedemo v bar. Na sprehod seveda ni niti misliti. Nihče se ne povzpne na površje, če ni k temu primoran. In vsem nam je skupno tole: tožimo za svojim domom».
Počasi, toda vztrajno se mesto v ledeniku niža, spušča se niže, ker se nad njim kopičijo 'nove plasti snega, V'SBk'MSn std-ne in svode labirinta «čistijpi» posebni	dežurni	strežniki	r!	tnò-
tornimi	žagami.	Prvotne	kovin-
ske grede .«o morali na mnogih mestih nadomestiti z novimi. Toda niti to ne pomaga. Iz leta v leto se taborišče «spušča» po nekaj metrov globlje. Hkrati pa ledenik drsi, t.j. se tudi horizontalno premika Taborišče je sedaj 13 metrov bolj zahodno kot je bilo	v trenutku, ko	so	ga
gradili,	Oba ta	procesa	—	po-
glabljanje in drsenje — bosta privedla do njegovega uničema. Toda do tedaj bodo minila tisočletja: Ko bo «mesto v ledu» pridrselo do obalt se bo kot ledena plošča ločilo od Groenlandije in zaplulo po oceanu.
In kaj so doslej v tem taborišču ugotovili? Ne glede na druga recimo tajna znanstvena dognanja so ugotoviti, da se civilizacija more «skriti» pod led in da morejo ljudje živeti tudi v nenavadnih in težkih razmerah. Z druge strani so ugotovi, li, da je to taborišče varno pred atomskimi eksplozijami. Debela ledena streha bi mogla obvarovati vse, kar je pod njo, pred radioaktivnim pepelom ob morebitni atomski eksploziji.
Največji ameriški humorist in po vsem svetu najbolj znan je kajpada Mark Twain (rojen 1835, umrl 1910), Ni ga čitajoče-ga človeka, ki bi tega imena ne poznal. Seveda je to njegovo im« le psevdonim, za katerim se je skrival kot pisatelj. On se je resnično pisal Samuel Langhorne Clemens — in jaz sem «časih zagotavljal našim ljudem, da je bil Mark Twain najbrž prvi Slovenec, ki se je priselil v Ameriko, ter da se je v začetku pisal Klemenc, a se je pozneje po-američanil. Naj bo kakor koli, v svetovni literaturi bo zmeraj znan pod imenom Mark Twain. Lahko bi tu povedal, zakaj si je dal to ime, toda s tem bi le članek razvlekel.
Nedavno je v Ameriki kat zajetna knjiga izšel njegov življenjepis, ki je toliko zanimiv, da bi bil vreden prevoda v naš jezik. Opisano je v njem njegovo izredno pestro življenje, polno nesreč in katastrof, ki se mu je pa končno le srečno razvedrilo. Ko je namreč z nespametnimi in. vesticijami zapravil vse svoje premoženje ter se celo hudo zadolžil, tako da so upniki izgubiti vse nade, da bi sploh kdaj videli od tega še kak sold, je Mark Ttoam slovesno naznanil, da bo do zadnjega beliča poplačal vse, kar dolguje. In je pisal potem svoje šaljive zgodbe z vso marljtvostjo. Poleg tega je potoval širom po deželi in si s predavanji služil lepe denarce. V razmeroma kratkem času je vse svoje obveznosti do poslednjega ficka poravnal.
Kaj je vse njegovega izšla v našem jeziku, je težko povedati. Domnevam, da je med nami najbolj znan njegov junak Tom Sawyer s svojimi čudežnimi dogodivščinami ter z dogodivščinami podobnzpa junaka Huckle-berry Pinna. Nedolžno zgodbo o princu in beraču smo brali že pred več kot pol stoletjem. Brali smo tu pa tam tudi mnogo drugega. Pri roki pa imam njegovo debelo potopisno zgouuo «innocente Abroad» — «Nedolžni na tujem (v tujini)», ki jo je bil dokončal in dal v tisk že leta 1869. Takrat, pred stoletjem, je naredila med Američam precej hrupa, za današnje dni je pa postala neužitna. Pred letom dni ali kak mesec več sem prevedel njegovo humoresko o gosp•• McVViiliamsovi, «kako se je bala strele ter njenega treska m groma.»
Twainov hujnor je neznansko pester ali raznolik Včasih pripoveduje kako stvar z obupno dolgočasnostjo, da ne veste pravzaprav, ali je to namenjeno veselju ali globoki žalosti. Z najbolj puščobno «statistiko» «dokaže», da je postelja najnevarnejši Kraj na svetu, kajti največ ljudi umre v postelji. In je kot posledica v njegovi zgodovini resnično živel neki ostare li armadni polkovnik, ki je «nevarnost v postelji» za resno vzel, in ni od takrat hotel več v postelji spati. Na tu-lost je kljub temu nekega dne umrl.
In vam gre nekoč Mark Twain na pokopališče — pač poslednji vir humorja— in prebira ganljive napise na nagrobnih kamnih. Ker so ti napi» povečini zares sam absurd (posebno tisti v verzih), napravi Twain iz njih humoresko, ki p rìsili k smehu celo grobarja Ko potuje po Italiji, se nauči iz knjige «Italijanščina za začetnike» en sam stavek: «Dov’ è il gatto?» (Kje je maček?) in kadarkoli pride v odlično družbo literatov in izobražencev, fct

rasili
Radio Trst A
7.Q0:	Koledar; 7.30: Jutranja
glasba; 11.30: Slov. narodni motivi; 11.45:' Ital. akvarel; 12.15: Pomenek s poslušalkami; 12.30: Iz glasbenih sporedov; 13.30: Glasba po željah; 17.00: Gianni Safred igra na marimbo; 17.20: Glasbeni kalejdoskop; 18.00: Italijanščina po radiu; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30:	Jug.	simfonična glasba;
19.00:	Tamburaški ansambli;
19.15: Pisani balončki; nato Lahka glasba; 20.00: Spori; 20.30: Večer s Cugatom, Valente in Gregorjem; 21.00: Pregled ital. dramatike; 21.50; Slovenski solisti; 22.10: Ples v blue jeans; 23.00: Bing band Ranha Flanagana.
Trst
12.00:	Plošče; 12.25:	Tretja
stran; 13.15: Juke box; 13.45: R. Kervin in C. de Incontrerà: «E-rasmo di Lueg»; 14.25: Komorni koncert.
Koper
6.15: Jutrania glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 9.00: Za delovne kolektive; 9.30; Orkestralne melodije; 11 00: Otroški kotiček; 11.30: Glasbeni mozaik: 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 13.30:	Fantje na vasi;
14.00:	Trije Straussovi valčki:
14 30: Zabavne popevke; 15.30: Komorno popoldne; 16.10-16.15: Glasbeni paberki:	16.45: Partizanska poezija; 17.00:	Operna
glasba; 17.40:	Glasbene sanje;
18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Paolo Bacilieri; 19.10: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 22.40; V. Lovec: Komorna sonata; 23.00: Prenos RL.
TOREK. 19. NOVEMBRA 1963 Nacionalni program
6.30:	Vreme na ita,, morjih;
8.30: Naš jutranji pozdrav; 8.50: Strahi iz albuma; 9.10: Psihologovo mnenje; 9.15: Pesmi; 10.00: Operna antologija; 10.30: Sola; 11.00: Sprehod skozi čas; 11.15: Koncert; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Likovne umetnosti; 15.45; Ital. pesmi in ples:; 16.00: B. Paltrinieri: Mattutino Verdiano — roman; 16.30: Komorna glasba; 17.25: Simfonični koncert; 19.00: Assandri in njegova harmonika; 19.10: Oddaja za delavce; 20.25: Leoncavajlo:	«Bo-
heme».
//. program
7.35; Jutranja giasba; 8.35: Poje G. Meccia; 9.00: Ital. pentagram; 9.15: Ritem in fantazija; 10.35: Nove ital. pesmi; 11.00: Vesela glasba; 12.00. Glasbeni program: 14.05. Pevci; 14.45: Plošče; 15.00; Pesmi leta; 15.15: Za vas izbrani motivi; 15.34: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodiia; 16.50: Ital. narodne pesmi; 17.40: Filmske novosti; 17.35: Mala enciklopedija; 18.35: Enotni razred; 18.50: Vaši izbranci; 19.30; Veliki valčki; 21.45: Glasba v večeru; 22.10: Jazz.
Ili. program
18.30:	Gospodarska	rubrika:
18.40; Tuji periodični tisk; 19.00: Haydnove skladbe; 19.15: Ruska kultura: 19.30: Vsakovečerni koncert; 20.30: Revija revij; 20.40:
tečaj angleščine; 8.05: V domačem tonu; 8.30: Popevke ln melodije; 8.65; Radijska šola; 9.25: Iz slovenskih oper; 10.15: Plesni orkestri; 10.40: Gershwin; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05: Zabavna glasba; 12.15: Kmečka univerza: 12.25: Nekaj šaljivih narodnih; 12.40:	Lepe melodije;
13.30: S poti po Orientu; 14.05: Radijska šola; 14.35: Pester spored slovenskih pesmi; 15.15: Zabavna glasba' 15.30; V torek na svidenje; 16.00: Vsak dan za vas: 17.05: Koncert po željah; 18.00: Aktualnosti; 18.10: Instrumentalni solisti; 18.25; plesni orkester RTV; 18.45:	Na mednarodnih
križpotjih; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00:	Zbor «Branko
Krsmanovič»; 20.20: Radijska i-gra; 21.00: Večer umetniške besede; 21.08:	Zabavna glasba;
21.30:	Serenadni	večer; 22.10:
Glasbena medigra; 22.15: Skupni rogram JRT; 23.05:	Komorni
ntermezzo: 23 20: Nočni koncert.
f.
Beethovnove Lieder
21.20:
Brueknerjeve simfonije:	22.20:
Literarna o-Ma.ia: 22 45: Glasba.
S loveniia
5.00' Dobro jutro; 6.20: Začetni
ital. televizija
Od 8.30 do 13.05: Sola:	17.30:
Program za najmlajše, 18.30: Nikoli ni prepozno: 19.00: Dnevnik; 19.15: Slikarstvo, kiparstvo in arhitektura; 20.15: Sport; 20.30: TV dnevnik:	21.05:	Vesela vdova;
22.40:	O žuželkah; 23.00:	TV
dnevnik.
DBUG1 KANAL
21.05: Dnevnik; 21.15: «Zakaj nameravamo na Luno»; 22.10: Španski balet; 22.35; Partija golfa; 23.00; Športne vesti.
Jug. televizija
19.50: Poročila; 20.00: Bedrich Smetana: «Prodana nevesta» — prenos iz Prage; 23.00: Poročila.

ga častijo, vzbudi vselej velikansko pozornost, ko prijazno vpraša «Dov’ è il gatto?» S tem stavkom, je pozneje pripovedoval, se j• vselej srečno izmotal iz zadreg. Ko je potoval po Evropi in Mali Aziji — takrat je tako potovanje zahtevalo mnogo mesecev časa — so ameriški listi kar nenadoma prinesli veliko novico, da je Mark Twain umrl. Kdo jih je tako «potegnil», danes nihče ne ve. Ko pa so rtvainu prišla ta poročila m črnoobrobljeni nekrologi v roke, je jezno sedel za mizo in napisal Ameriki brzojavko, kjer je sporočil, da so vesti o njegovi smrti močno pretirane; ln s tem j« napravil v Ameriki in tudi drugod nekak množični smeh, ki se ob pomenkih o tem še danes ponavlja.
Dovtip je bil za Ttvoina druga narava. Ni se ga mogel izogni, ti nikoli. Kakor mi dandanes, tako so tudi takrat ljudje tožili čez slabo vreme. On je to jadikovanje poslušal, potem pa je vzrojil: «Vsi zabavljajo čez vreme, ni pa nikogar, ki bo se kaj potrudil za njegovo izboljšanje/» Nekoč je pozlušal v družbi to-bakarjev fon sam je bil strasten kadilec cigar) običajno tožbo, da je kajenje škodljiva razvada in da se tisti, ki ji zapadejo, sploh ne morejo več odvaditi. Pa se oglasi on: «Kaj boste toliko tarnali. Vsak se kajenja lahko odvadi, če se le hoče. Jaz sem se ga odvadil že več kot stokrat!»
Cpisuje, kako so nekje vrtali predor skozi hrib. Vse natančno in stvarno opiše, kako se to delo vrši. N iti sledu humorja ni v tem opisu. Potem pa nadaljuje s pripovedovanjem, kako so delavci na drugi strani hriba prišli ven in ker je vprav takrat njihov delovodja odšel v bližnjo točilnico «enega pet», so ti delavci brez kontrole ali navodil kar naprej po zraku kopali svoj tune. proti nasprotnemu hribu in se niso niti zmenili za tiste, k> so jim pripovedovali, da naj raje počakajo, da se delovodja vrne. iz prave in nesmeine resnice je na mah krenil v pristno norčijo.
Twain je znal povedati tudi marsikatero pikro. Nekoč je na nekem predavanju rekel: «Ako boste lačnega psa nasitili, vas ne bo več ugriznil — v tej lastnosti se pes razlikuje od človeka!» Rad je pripovedoval, da so predolgi govori (pridige, predavanja j vselej nesmiselni in škodljivi, pa je za zgled povedal tal« svoj «slučaj»:
«Poslušal sem misijonarja, ko je patetično pripovedoval, kako hudo trpijo zamorčki v Afriki. Da jim olajšam bridko usodo, sern se takoj v začetku odločil, da jim pt-danm dolar. Ko sem poslušal ganljivo misijonarjevo pridigo pet minut, sem sklenil, da jim dam dva dolarja. Po desetih minutah poslušanja sem bit tako pretresen, da sem sklenil darovati vse, kar sem imel pri tebi. Po petnajstih minutah sem si pa že pri znancu izposodil desetak, da ga dodam k tistemu, kar sem dotlej imel. Toda pridiga st je srečno vlikla naprej m naprej. Bilo je 'e preveč. Po dvajsetih minutah sem že vrnil znancu izposojeni desetak, pri tridesetih sem se odločil, da ne bom dal dolarjev, pač pa samo drobiž, ki ga imam v žepih. Toda ko se je deset minut kasneje pridiga nehata, sem od same utrujenosti bil tako o-slabljen, da se iz nabiralnega krožnika, ki je prav takrat priromal do mene, spretno izmaknil dvu dolarjal»
Mark Twain je imel zelo nežno ženo, on sam pa je bil bogat na «moški naturi». To se pravi, kadar mu je šlo narobe, je tnal robantiti kakor vsak rovtar in ni ga bilo prijetno poslušati. Ko si je nekoč strgal brado, mu je spodletelo, da se je krepko urezal. V silni togoti j« zagnal britev po sobi in je skozi pet minut tako točno preklinjal ter psoval nebo in zemljo, da bi prekosil vsakega razsrjenega pijanca. Zena si je mašila ušesa, a dokler se je repenčil, m zinila niti besedice Dolgo pozneje, ko so bili celo neki «fini» sosedje navzoči, ga je hotela pripraviti do sramu in kesanja in je sama po njegovem načinu začela ponavljati njegove prostaške stavke. Mark Twain je pa ob poslušanju z vidnim zanimanjem dvignil glavo pokonci in dvomljivo kimal. Potem pa je rekel: tLjuba moja, besede si presneto dobro pogodila, njihove prave intonacije pa la ne zadeneš!»
_____________FRANCE MAGAJNA
(Konec jutri)
PREJELI SMO
BUECHER UND ZEITSCHRIFTEN ITALIENS. — BUcherrundschau (zwelmonatlich). Jahrgang VI, Nummer 5—8. Mal-Juni 1963. Miniate rprilsidlum. Rom.
OBZORNIK 63. — Mesečna ljudska revija. Izdaja Prešernova družba. St. 11. Ljubljana 1963.
PERSPEKTIVE. - Mesečnik za kulturo in družbena vprašanja. Izdaja Državna založba Slovenije. Leto IV. St. 32. 1963—64. Ljubljana.
SODOBNOST. — Izdaja Državna založba Slovenije. Leto XI. Štev 11 Ljubljana 1963.
Vreme vteraj: najvišja temperatura 13 5, najnižja 9.4,\ pb 19. juri 11.4, zr*6»i t|ak 10*0 : raste, vlaga »2-nebo jasn#, morje mirno; tetrperitura morja 15.3 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 19. novembra
Liza
Sonce vzide ob 7.09 in zatone ob 16.31. Dolžina dneva 9.18, Luna vzide ob 9.54 in zatone ob 18,48
Jutri, SREDA, 20. novembra
Srečko
PARLAMENTARNA KOMISIJA ZA PROMET NA OBISKU V TRSTU I s sinočnje seje tržaškega občinskega sveta
Dokumeniaren prikaz problemov in potreb tržaškega pristanišča
Komisija si je ogledala pristanišče, Javna skladišča, včeraj zvečer pa se je udeležila sestanka s predstavniki tržaških gospodarskih krogov na trgovinski zbornici


|P$ \.,M

■ ■
#
	
Sestanek s parlamentarno komisijo za promet na trgovinski zbornici
'S.:
dokumentacijo tržaške delavske I katerega se bomo še povrnili in zbornice ter sindikata pristaniških | kateremu je priložena nič manj
obsežna statistična dokumentacija,
delavcev.
Zaključno zasedanje je bilo ob 17.30 v veliki dvorani trgovinske zbornice, kjer sc bili prisotni predstavniki gospodarskih kategorij. Za predsedniško mizo so bili: predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, predsednik sedme komisije senata senator Garlato, desete komisije poslanske zbornice poslanec Sammartino, podprefekt Mieelli, župan Franzil, predsednik pokrajine Delise, poveljnik pristanišča Battaglieri in ravnatelj Javnih skladišč Clai. Uvodno poročilo je imel predsednik tržaške trgovinske zbornice, k; je prečital 25 strani dolg dokument z naslovom «Vprašanja in potrebe tržaškega pristanišča v zvezi s prometom». Gre za zelo obsežen dokument, na
zaradi česar sé omejujemo samo na nekatere osnovne ugotovitve.
Dr. Caidassi je uvodoma navedel podatke o strmem padcu prometa tržaškega pristanišča in o naglem porastu konkurenčnih pristanišč predvsem Hamburga, Bremena in Reke, katerim se sedaj približuje še Koper. Obsežneje so v poročilu obrazloženi razlogi konkurenčne moči nemških in jugoslovanskih pristanišč ter navedeni nekateri predlogi, da se Trst usposobi za konkurenco. Nato poročilo navaja konkretne predloge za o-krepitev in ureditev železniških zvez ter ureditev cestnih zvez. Poročilo obsežno govori o nujnosti okrepjtve rednih pomorskih zvez .in v tej zvezi navaja vrsto
Od nedelje zvečer pa do sinoči Je bila v Trstu parlamentarna delegacija, ki si je prej že ogledala genovsko, neapeljsko in beneško pristanišče. Gre za člane komisije za promet poslanske zbornice in senata, ki so zadolženi, da sestavijo zakonski osnutek za «modri načrt», ki naj na organski način uredi in okrepi najvažnejša italijanska pristanišča. To komisijo je povabila v Trst tržaška trgovinska zbornica, da na tak način opozori parlament na izredno pereča vprašanja tržaškega pristanišča in da bodo upoštevali tržaška vprašanja pri sesta-V’ zakonskega osnutka.
Parlamentarci so prispeli v Trst v nedeljo in so se udeležili sprejema na županstvu. V ponedeljek so pričeli z delom, ko jih je sprejel poveljnik pristanišča ter izredni komisar Javnih skladišč gen. Battaglieri. Poveljnik pristanišča je parlamentarni komisiji obrazložil o-snovne zahteve tržaškega pristanišča ter zahteve Javnih skladišč glede modernizacije in razširitve pristanišča. Gre za zahteve, ki spadajo v okvir «modrega načrta» in ki so jih soglasno sestavili predstavniki oblasti na osnovi mnenj Javnih skladišč. Trgovinske zbornice, tehničnega urada za javna dela ter drugih ustanov.
Ta načrt predvideva gradnje v treh etapah. V prvi etapi predvideva načrt:	1. Izgradnjo pomola
št. VII in njegovo opremo. 2. Ureditev pomola v lesnem pristanišču.
3.	Ureditev izkrcevališča za mineralno olje na področju Sv. Sobote.
4.	Ureditev priveza pri Orehu za istočasno pristajanje dveh ladij srednje tonaže, tako da bo pomol imel dolžino 300 metrov in globino morja 12 m.
V	naslednjem razdobju je Treba urediti južni del ■ pomola št. III, urediti pomorsko postajo, razširiti področje severnega dela pomola št. V (ko bo dograjen pomol št. VII, ki bo prevzel premog in rude).
V	tretjem razdobju pa je treba urediti področje pri Lanterni, katerega je treba izkoristiti za pristajanje jaht in ribiških čolnov.
Celotna izvršitev omenjenega programa predvideva izdatek 24 milijard lir, od česar odpade pretežni del na gradnjo pomola št. VII, za kar so bila sredstva že nakazana.
Člani parlamentarne komisije so si nato ogledali pristaniške naprave, in kot so sami izjavili, ugotovili zapuščenost in premajhno dejavnost v pristanišču. Nato so si ogledali industrijsko pristanišče. Popoldne pa sta sprejela predsednika senatne in poslanske komisije, senator Garlato in poslanec Sammartino, predstavnike CG IL, ki so jim izročili obsežnejšo
ntiiimiiiiiiimii»hiiiiiiiiinuummtiimii!iiiiiiiiniiiiiliiHiMinifM!iiii<«iiinitiiiiiilitMiiniinilti»!Wl»iiiik»iiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiu..
PRED NADALJEVANJEM RAZPRAVE V OBČINSKEM SVETU
podatkov ter konkretnih predlogov. Končno poročilo navaja predloge za okrepitev pristaniških naprav in nekatere druge predloge, o katerih je bilo že govora v okviru stikov s predstavniki Javnih skladišč.
Poročilo govori tudi o nekaterih konkretnih vprašanjih gradnje letališča v Ronkih, za katero je sedaj urejen pravni postopek, treba pa je zagotoviti dodatna sredstva. Predsednik industrijcev Doria je navedel zahteve industrijcev celotnega jadranskega področja, da se omogočijo boljše zveze predvsem z deželami Bližnjega in Daljnega vzhoda, kot tudi zahteve tržaških industrijcev za okrepitev pristaniških dejavnosti. O vprašanjih špediterjev je govoril predsednik združenja Gropaiz in o konkretnih zahtevah združenja trgovcev z lesom predsednik Gu-nalachi. V imenu združenja trgovcev je govoril predsednik Vene-zian, za pomorske agente pa dr. Ventura.
Zasedanje na sedežu trgovinske zbornice sta zaključila predsednika obeh parlamentarnih komisij. Prvi je spregovoril predsednik desete komisije poslanske zbornice poslanec Sammartino, ki je dejal, da imajo najvažnejša italijanska pristanišča različne statuse in zato tudi različne zahteve in potrebe. Zagotovil je, da so poslanci temeljito proučili tržaška vprašanja in da bodo dali «vsakemu svoje». Ponovil je obvezo poslanske zbornice, da bo izvršila svojo dolžnost in v okviru svojih pristojnosti proučila vsa vprašanja ter sprejela potrebne zakonske osnutke. Predsednik sedme senatne komisije senator Garlato je podčrtal, da so ugotovili dejansko težko stanje pristanišča, vendar pa da je njih naloga pripraviti zakonski osnutek, v katerem morajo biti upoštevane tudi potrebe tržaške? ga pristanišča. Tudi on je ponovil obvezo zakonodajalcev, da ravnajo in pomagajo «kot zakonodajalci».
llllllllllllllt|||llllllll||||||||||lilllll||||||||||||||||||||||||||||||||f||||||lll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||fltl||||||||||||||||||||||||||||tl|||||mill|||,|U||,,|||
SESTANEK DEŽELNEGA ODBORA FILCAMS
Danes v Rimu pogajanja o pogodbi za uslužbence trgovinske stroke
■v
Ce ne bodo pogajanja uspela: bodo uslužbenci v petek in soboto zopet stavkali - Jutri zvečer skupščina na sedežu CGIL
Trgovinski uslužbenci se zopet pripravljajo na stavko. Danes bo. do v Rimu pogajanja med Zvezo trgovcev in predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij. Od teh pogajanj je odvisno, ali bodo rešili spor, ali pa bodo trgovski uslužbenci zopet stavkali. Vse tri sindikalne organizacije trgovinskih uslužbencev so namreč že napovedale dvodnevno stavko za pe-tek 22. in soboto 23. novembra, če se ne bo spor premaknil z mrtve točke. Jutri ob 20. uri pa bo v prostorih Nove delavske zbornice CGIL v Ul. Pondares skupščina trgovinskih uslužbencev, ki jo sklicuje Italijanski sindikat trgovinskih uslužbencev CGIL. Na njej bodo poročali o izidu današnjih pogajanj ali pa o podrobnostih morebitne stavke, če se ta pogajanja izjalovijo.
Vsedržavne sindikalne organiza. cije imajo vsekakor ta pogajanja za prvi uspeh po stavki 9. novembra, saj se prej delodajalci sploh niso hoteli pogajati, češ da ne morejo pristati na zahteve uslužbencev po zvišanju plač, po 14. plači, po priznanju pol dneva počitka med tednom, izenačenju delovnih pogojev in plač žensk in
moških, ki opravljajo enako delo itd. Delodajalci so se izgovarjali, da bi to povzročilo podražitev blaga, kakor če bi se ne bilo to že zgodilo tudi brez zvišanja plač.
V nedeljo pa se je zopet sestal v Vidmu deželni koordinacijski odbor Italijanske federacije uslužbencev trgovin, hotelov in menz ter storitvenih dejavnosti (FIL-CAMS). Sestanku je predsedoval deželni tajnik CGIL Bettoli. Deželni odbor je proučil množično udeležbo trgovinskih uslužbencev v stavki od 9- t.m. jer pohvalil akcijo videmskih in pordenonskih uslužbencev, ki so stopili prvič po letu 1945 v borbo skupno s svojimi delovnimi tovariši iz Trsta in vse države.
Deželni odbor je razpravljal o poročilu tajnika Saranza, člana vsedržavnega vodstvenega odbora FILCAMS o razvoju spora v trgovinski stroki ter je potrdil sklep vsedržavnih sindikalnih organizacij, da se napove, če bo potrebno, nova stavka. Odbor je nada-lje razpravljal o sklepih vsedržavnega vodstvenega odbora FILCAMS glede sklicanja drugega vsedržavnega kongresa, o začetku kampanje za pridobivanje članov
Splošni regulacijski za področje miljske
Načrt bi bilo treba uskladiti s podobnimi načrti onstran meje in v tržaški oz. dolinski občini
načrt
občine
Kakor smo že poročali, bo milj-ski občinski svet nadaljeval z razpravo o splošhem regulacijskem načrtu za miljsko občino, ki ga je izdelal prof. Guacci iz Trsta. Regulacijski načrt, ki je napravljen za daljšo perspektivo, je velike važnosti za smotrni razvoj področja, ki ga obsega. Zaradi tega je zanj velino zanimanje med občani in občinski svet ga bo temeljito prouči) ter vnesel morebitne popravke, da bo po njegovi odobritvi čim manj pritožb in nezadovoljstva. Podrobnosti načrta, zlasti točna razdelitev na razna področja, so še tajna, da bi se tako preprečila nBofebitna špekulacija z zemljišči, ki bodo po uveljavitvi načrta pridobila na vrednosti. Omeniti moramo, da je za zdaj izdelan le splošni načrt za miljsko občino, medtem ko je bil za tržaško občino splošni načrt izpopolnjen s podrobnimi načrti za razna področja. Na našem področju je že pred leti dobila svoj regulacijski načrt devinsko-nabrežin-ska občina, druge občine pa se na to šele pripravljajo. Prav tako pa moramo pri tem omeniti, da je bil pred nekaj leti izdelan splošni regulacijski načrt za koprsko obalno področje. To je treba upoštevati pri razpravi o milj-»kem regulacijskem načrtu, ker
sta obe obalni področji, miljsko in koprsko, sosedni in povezani med seboj, čeprav teče vmes meja. Naj navedemo samo dve zadevi. Miljski vodovod dobavlja vodo vasem v Miljskih hribih, ki so na jugoslovanski strani. Področje pri Lazaretu bo namenjeno turizmu, kakor je turistično področje takoj onstran meje (Debeli rtič -Ankaran). Ob obali pri Lazaretu bo verjetno v načrtu gradnja nove, moderne ceste, kakor jo predvidevajo tudi onstran meje, kot začetek jadranske magistrale. Ko se bo na tej in oni strani še bolj razvil turizem, se bo povečal promet ter bo zgrajena nova cesta, bodo prav gotovo morali spremeniti sedanji mejni blok pri Lazaretu v mednarodni blok. Iz tega sledi, da je treba vskladiti regulacijski načrt miljske občine z regulacijskim načrtom koprskega o-balnega področja, vsaj glede stičnega obmejnega področja.
Prav tako bodo morali vskladiti miljski regulacijski načrt z regulacijskim načrtom tržaške občine in regulacijskim načrtom dolinske občine za področje Industrijskega pristanišča v Žavljah. Tu je namreč tromeja med tremi občinami in industrijsko pristanišče se širi na področja tržaške, miljske in dolinske občine, še tega ne bi upo-
števali, bi prav gotovo že v prihodnjih letih prišlo do resnih težav in neprilik, zlasti pri gradnji cest, kanalizacije, električnega in vodovodnega omrežja, stanovanjskih naselij za delavce itd.
Splošni regulacijski načrt za miljsko občino je napravli prof. Guacci iz Trsta in s pripravljalnimi deli so začeli že leta 1959. Takrat se je, po zadevnem sklepu občinskega sveta, sestala komisija (župan, občinski odborniki, občinski tajnik, predstavniki občinskega tehničnega urada ir. prof. Guacci), ki so razpravljali o splošnih problemih in razmerah v občini. Ta komisija je imela več sestankov in je ob zaključku poverila prof. Guacciju nalogo, da zbere razne podatke in potrebno gradivo za sestavo regulacijskega načrta. Tako so prof. Guacci in njegovi sodelavci imeli številne sestanke s predstavniki raznih podjetij, tovarn in ustanov ter z u-pravitelji tržaške in miljske občine, razne podatke in gradivo pa so zbirali pri trgovinski zbornici, kmetijskem narlzorništvu, industrijskem pristanišču, železniški u-pravi, meteorološkem zavodu itd. Se bolj podrobno delo pri iskanju potrebnega gradiva pa so opravili v Miljah in naseljih miljske ob-i čine.
za leto 1964 ter o drugih organizacijskih vprašanjih.
Na univerzi zasedanje o socialni medicini
Danes se začne na tržaški univerzi prvo zasedanje socialne medicine, ki ga prireja pomožna u-stanova socialne pomoči. Na vabilo so se odzvali znani specialisti, ki bodo razpravljali o zdrav-stveno-socialnih plateh patologije priletnih ljudi. Prvi bo pozdravil udeležence zasedanja predsednik pokrajine dr. Delise, nakar bo i-mel prof. Battigelli uvodno znanstveno poročilo. Zasedanje bo trajalo dva dni in računajo, da bodo na njem prebrali osem poročil.	—
VČERAJ V TR2ICU
Nameščanje krme na petrolejko-velikanko
Včeraj dopoldne so v ladjedel. niči CRiDA v Ttžiču namestili nd 90.400-tonsko motocisterno «1878» 100 ton težak prefabriciran nad-vodni del krme. Blok, ki je dolg 10 m, visok 11 m in širok 8 m, so namestili z istočasno uporabo dveh 50-tonski-h žerjavov.
Takoj po tej operaciji, ki je potekla hitro in brezhibno, so na ladjo namestili še podvodni del krme. Gre prav tako za prefabriciran 65 ton težak kovinski kos, ki predstavlja zaključni del kr-me nove petrolejske enote, ki io CRDA gradijo za pomorsko družbo «Santa Lucia» iz Palerma.
Kot znano bo ladja s sedanjo konstrukcijsko oznako «1878» največja motorna cisterna, kar so jih doslej zgradili v italijanskih ladjedelnicah. Njene izredne značilnosti so pritegnile pozornost ladjedelniških krogov vsega sveta.
Začasna preusmeritev avtobusne proge št. 24
Ravnateljstvo Acegata sporoča:
Zaradi cestnih deL v Ul- Madonna del Mare bodo od danes avtobusno progo št. 24 v smeri proti Sv. Justu delno preusmerili po progi št. 30 po nabrežju, Ul. S. Giorgio, Ul. Duca D’Aosta, Ul. Bo-naparte. Ul. Monfort, Drevoredu III. Armata, Ul. Ciamician, od koder se bo nadaljevala po Ul. Ti-gor, Ul. Cereria, Ul. Galleria, Ul. F. Testi in Ul. S. Michele. Od tod dalje bodo vozili avtobusi po redni progi. Na tej preusmerjeni progi bodo postajališča skupna s postajališči proge št. 30 v Ul. S. Giorgio, Ul. Duca D’Aosta. Drevoredu III. Armata in Ul. Ciamician. Na preostalem delu proge bosta dve pomožni postajališči, in sicer v Ul. Cereria pri hišni številki 6 ter v Ul. Tosti št. 2. Povratna vožnja od Sv. Justa do Trga Libertà ostane nespremenjena,	r
Ustanovitev komisije za proučevanje proizvodnje nestrupenega plina
Intervencija svetovalca Grbca v zvezi s pomanjkljivostmi na avtobusni progi Trst-Prosek-Križ
Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je bilo postavljenih nekaj zanimivih vprašanj. Komunistični svetovalec Grbec je opozoril odbornika dr. Venierja na nekatere resne pomanjkljivosti na mestni avtobusni progi Trst-Prosek-Križ, ki jo upravlja avtobusno podjetje «La Carsica». Svetovalec je dejal, da je podjetje zmanjšalo na minimum število avtobusov na tej progi. To dejstvo, je dejal svetovalec, je prisililo šoferje avtobusov, da morajo voziti s preveliko hitrostjo, da lahko v času prevozijo progo, zlasti če se upošteva, da je cesta Iz Trsta do Kontovela polna nevarnih ovinkov. Cesto se dogaja, da morajo šoferji na nevarnih ovinkih nenadoma zavreti vozilo z vsemi
nevarnostmi za potnike. Poleg tega, je ugotovil Grbec, se avtobusi premalo časa ustavijo na odhodnih postajah. Zato Je svetovalec vprašal odbornika, ali namerava posredovati pri omenjenem podjetju, da se to odpravi predvsem s povečanjem števila avtobusov na tej progi, s čimer bo tudi olajšan šoferjem sedanji velik napor in preprečene morebitne nezgode. Odbornik mu je zagotovil, da se bo za zadevo zanimal.
Socialistični svetovalec dr. Pin-cherle pa je ponovno načel vprašanje delovanja zdravstvene komisije občinskega sveta. Poudaril je, da je bila ta komisija svoj čas ustanovljena z namenom, da bo razpravljala predvsem o vprašanju usta-
V Slovenskem klubu bo danes ob 21. uri predaval pisatelj
FRANCE BEVK
o temi:
MOJA PISATELJSKA POT
Vljudno vabljeni!
Vljudno vabljeni!
iHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiimiitiiiiKiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiHititniiiiiiiiiuiiiii
V NEDELJO DOPOLDNE V KOPRU
Koristen razgovor o stanju narodnostnih manjšin
Oris dela SKGZ in vanjo včlanjenih organizacij je podal Boris Race, o življenju italijanske manjšine na Koprskem pa je poročal dr. Polič
Včeraj dopoldne so se sestali člani izvršnega odbora okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Koper s člani izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveže iz Trsta ln so se v daljši razpravi seznanili s številnimi vprašanji glede življenja in dela pripadnikov narodnostnih manjšin, njih ustanov in organizacij z obeh strani meje.
Po uvodnemu pozdravu gostitelja predsednika okrajnega odbora SZDLJ Lapajneta je podpredsednik SKGZ Boris Race orisal delo zveze in v zVezl vključenih organizacij ter svoj opis razširil tudi na organizacije, ki niso vključene v zvezo. Podrobneje je navedel vrsto podatkov o položaju šolstva, kulturnih, ljudsko prosvetnih ter drugih ustanov. in organizacij.
Pri tem je tov. Race podčrtal, da obstajajo še številna odprta vprašanja slovenske manjšine, ki živi v Italiji in da se slovenska manjšina trudi, da bi ta vprašanja reševali v okviru političnega in demokratičnega razvoja, po notranjih demokratičnih poteh brez stalne potrebe po sklicevanju na mednarodne obveznosti.
O položaju Italijanske manjšine, ki živi v koprskem ter ostalih okrajih v Jugoslaviji, je poročal dr. Po-lič, ki je orisal ustavna načela in njih praktično izvajanje v osnutkih občinskih statutov, ki dosledno predvidevajo uporabo italijanščine za pripadnike narodnostne manjšine in to ne samo v obliki enostavnega predpisa. Dr. Polič Je nato navedel vrsto konkretnih podatkov o delu in življenju italijanske narodnostne manjšine. Tako je podčrtal porast vpisa v osnovne šole koprskega in bujskega okraja, medtem
akt
ko še obstaja določen zastoj na Reki. Dejal je, da je razvoj že prirasel sedanji okvir šolstva in čuti potrebo po nadaljnjem razvoju. Resno vprašanje predstavljajo tudi učbeniki in predvidevajo, da bodo v kratkem natisnili 44 šolskih knji|
V	okviru italijanske manjši deluje 13 krožkov, ki so zelo tivni in samo trije krožki koprskega okraja vključujejo 821 članov. Vsi ti krožki prejemajo poliporo od repnbliikih organov n redno podporo iz sredstev občine. Krožke združuje zveža, ki je sedaj pomladila vodstvo in ima obsežne načrte. Nato je dr. Polič 6-menil še založniško dejavnost, stalno gledališče, oddaje v italijanščini radijskih postaj v Kopru, na Reki ter v bližnji prihodnosti tudi v Pulju, ih druge ustanove, ki služijo za potrebe italijanske manjšine.
Obsežen del izvajanj je posvetil zastopstvu italijanske manjšine v oblastvenih, samoupravnih in dru. gih družbenih organih pa do najvišjih skupščin in zborov ter gospodarskih ustanov, podjetjih in organizacijah.
V	razpravi so predstavniki o-beh izvršnih odborov ugodno o-cenili dosedanje dokaj plodne vse. stranske stike na obmejnem področju ter med njimi še posebej stike z naprednimi političnimi organizacijami dežele Furlanija-Ju-lijska krajina. Izredno ugodno so ocenili rezultate obmejnega osebnega in trgovinskega prometa, s čimer se je bistveno spremenilo ozračje in omilili prej napeti odnosi. Sklenili so, da je treba še poglobiti stike in sodelovanje s slovenskimi gospodarskimi, kulturnimi, športnimi in drugimi organizacijami na obmejnem področ. ju.
novitve občinskih lekarn, o reorganizaciji združenih bolnišnic in o bolj učinkoviti borbi občinske u-prave proti ponarejanju živil. Svetovalec je ugotovil, da se je ta komisija doslej sestala samo nekajkrat za sestavo predlogov, ki jih je občinska uprava poslala prefekturi glede združitve otroških bolnišnic.
Dr. Pincherle Je poudaril, da mu ni jasno, zakaj se toliko zanemarja delovanje zdravstvene komisije. Zato je predlagal, naj se ukrene, da bo zdravstvena komisija občinskega sveta čimprej začela delovati in da bo kot prvo vprašanje na dnevnem redu, ustanovitev občinskih lekarn.
Svetovalka dr. Weiss (KPI) pa Je zaprosila župana, naj posreduje, da bodo pozitivno rešena za prizadete nekatera sporna vprašanja v zvezi z ljudskimi stanovanji, ki jih je zavod za ljudske hiše zgradil v naselju San Sergio in na Elizejskih poljanah z državnim prispevkom. Ta stanovanja so bila prizadetim dana v odkup.
Komunistični svetovalec Calabria je predlagal županu, naj bi ustanovili komisijo občinskih svetovalcev, ki naj bi proučila vsa vprašanja, ki se tičejo mestnih redarjev, in sestavila priporočila občinski upravi, da se ta vprašanja rešijo.
Demokristjanka Bortuzzo je vprašala odbornika za zdravstvo, ali je res, da se je število obolenj za škrlatinko v zadnjih časih zaostrilo, zlasti v otroških vrtcih. Odbornik dr. Blazina je to priznal in povedal, da medtem ko je bilo od 1. oktobra do 15. novembra lani v otroških vrtcih samo 20 primerov škrlatinke, sta bila v istem času letos 202 primera. Sicer pa je odbornik zagotovil, da je položaj pod stalnim nadzorstvom zdravstvenih oblasti.
Socialdemokratski svetovalec pro. fesor Dulci je vprašal odbornika za socialno skrbstvo, zakaj občinska uprava ne dodeli lastna prosta stanovanja družinam, ki že mnogo let živijo v občinskih zasilnih skupnih stanovanjih, v hotelskih sobah ali pa v zasebnih sobah, za katere plačuje občinska uprava del najemnine. Dejal je, da bi morale imeti te družine, ki so bile izgnane iz svojih stanovanj, prednost pri dodeljevanju občinskih stanovanj. Odbornik Fantasia je dejal, da bo občinska uprava za to poskrbela, ko bo kako stanovanje prazno.
Po sprejemu nekaterih sklepov navadnega upravnega značaja, je komunistični svetovalec inž. Cuf-faro obrazložil resolucijo svoje skupine v zvezi s predlogom, naj bi podjetje Acegat proizvajalo m nudilo potrošnikom nestrupen gorilni plin. V svoji obrazložitvi je svetovalec poudaril, da je treba resno načeti to vprašanje, ker je sedanji gorilni plin zelo nevaren. Dejal je, da je od leta 1960 do letos umrlo zaradi zastrupitve s plinom 225 oseb. V diskusijo je posegel tudi socialistični svetova-léc odv. Sinigalia, ki je pripomnil, da je on že pred leti predlagal, naj bi ustanovili posebno ko. misijo občinskega sveta, ki naj bi to vprašanje proučila in sestavila ustrezne predloge. Odbornik dr. Verza je zagotovil, da se tako občinska uprava kot tudi uprava Acegata za to vprašanje več časa zanimata. Zato je predlagal, naj bi se ustanovila komisija občinskega sveta, ki naj bi to vprašanje proučila. Svetovalec inž. Cuf-falo je ta predlog sprejel, umaknil svojo resolucijo in predlagal, naj se priporoči komisiji, da naj zaključi svoje delo v dveh mesecih. Predlog je bil sprejet in je bila sestavljena komisija, v kateri so: Cuffaro (KPI), Sinigalia (PSI), Marchesich (FN). Toloj (TU), Miani (PSDI), Ferfoglia (MSI), Della Rossa (PLI), Vižintin (KD); odbor pa bodo v komi. siji zastopali odborniki Verza, Blazina in Babille.
MllllllllllllltllMI llM'IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllll Ulil tllllllllllllll i| lllllllllllllltl Ifll III tl 1111111111111111,11 tli, ITI tl 1,111111 lil llllinilllllllllllflHIIIIIIIIIItlllll
J POD PRETVEZO ČLOVEKOLJUBNE AKCIJE ZA ŽRTVE VAIONTA
V meniha preoblečena goljufa sta nabrala okrog milijon lir
Mesto sta si razdelila na področja . Sedaj sta oba v zaporu pod obtožbo goljufije z obteževalnimi okoliščinami
ronejske zapore, kjer sta na razpolago sodnim oblastem pod obtožbo večkratne goljufije z obteževalnimi okoliščinami.
Lažni menih o katerem smo poročali v nedeljski številki, je imel sodelavca. Bila sta torej v dveh, ki sta hodila po mestnih ulicah ter trkala na vrata in v imenu krščanske usmiljenosti hlinjeno prosila denarno pomoč za ponesrečence v Longaronu. Toda to prosjačenje na videz pravih menihov se je zdelo sumljivo in marsikdo se je pozanimal pri pred. stojnikih meniških redov, če so dali pooblastila za pobiranje take vrste pomoči za žrtve v dolini Vaiont. Seveda nihče od predstojnikov ni vedel o tem ničesar, zato so se v uradu letečega oddelka policije začele kopičiti prijave ogoljufanih.
Agenti so se spravili takoj na delo. Zasumili so, da mora biti lažni menih neki star znanec policije in zadeli so v črno. V soboto okrog 18. ure so agenti opazili meniha, ki je prišel iz neke veže v Ul. Combi. Ker se jim je zdelo, da hoja v frančiškansko haljo oblečenega možakarja ni bila prav nič meniška, so ga nagovorili in vprašali kateremu redu pripada ter kdo je njegov predstojnik. Na prvo vprašanje je menih prepričevalno odgovoril, toda zmedel se je pri drugem odgovoru Prepričani, da imajo opravka z osebo, ki so jo iskali, so a-genti spremili meniha na kvesturo.
Tu pa ni bilo mogoče več tajiti. 38-letni Gabriele Giansanti iz Ul. Flavia 6 je padel v mrežo poli-rije, s katero je imel že večkrat opravka. Po dolgem zasliševanju je Giansanti izpovedal, da je že mesec dni izkoriščal dobroto in usmiljenje ljudi ter nabiral tisočake na tisočake. Toda Giansanti ni bil sam, ki se je ukvarjal s
tem poslom. Imel je tovariša, ki si je tudi skrojil meniško haljo in hodil od hiše do hiše goljufat ljudi. Bilo je pravo odkritje za policiste, ki so do tedaj mislili, da se je po mestu potikal samo en lažni menih. Seveda so se takoj spravili na sled drugemu goljufu ter ga nekaj ur potem tudi zasačili. 45-letni Vittorio Gregori od S.M.M. Spodnje 1809 je na zaslišanju povedal, da si je skrojil meniško haljo po zgledu Gian-santija, ki je imel prekrojen in v rjavo barvo prebarvan japonski kimono. Nista pa nikoli hodila skupaj, temveč ločeno in sta si razdelila mestne predele, kjer sta prosjačila. Zato se je prvotno mislilo, da gre samo za enega meniha, ker so ogoljufane osebe večkrat samo bežno videle njiju obraz in ju niso znale točno opisati.
Giansanti in Gregori sta si na tak način nabrala nekaj tisoč lir na dan in dosegla precejšnjo vsoto okrog enega milijona lir, ki je pa agenti letečega oddelka še niso točno ugotovili, Zdi se tudi da sta goljufa raztegnila svoje torišče tudi na goriško in celo videmsko pokrajino. Giansantija in Gregorija so premestili v ko-
Včeraj sta se poročila Marija Luiza Primani in Milan Babič. Novoporočencema želijo člani P. d. 1. Cankar, Mladinske iniciative in vsi prijatelji obilo sreče na novi življenjski poti.
Voščilom se pridružujeta tudi uredništvo in uprava Primorskega dnevnika.
Rosanna Schiaffino skozi Trst v Postojno
Včeraj v zgodnjih dopoldanskih urah je potovala skozi Trst iz Ri-ma v Jugoslavijo znana italijanska filmska igralka Rosanna Schiaffino. Igralka je po kratkem postanku v nekem hotelu v Mi-ramarskem drevoredu nadaljevala pot z avtom v Postojno, kjer bo snemala nekaj scen za film «Sedmorica proti smrti», za katerega bodo zunanje prizore posneli v Postojni v režiji Edgarja Ul-merja.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 17. in 18. novembra 1963 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 16 oseb.
Umrli so: 94-letnl Francesco Starc, 80-letna Maria Tamanini vd. Fragia-como, 68-letni Cesare Malvestiti, 52-letnl Giuseppe Marchloro, 72-letna Annunziata Kreclc por. Scamperle, 62-letna Giuseppina Bresciani, 70-let-ni Lorenzo Brunelli, 2 meseca stara Cristina Vecchiet, 12 dni star Mauro Flego, 86-letnl Francesco Benedetti, 88-letni Umberto Citterich, 66-letni Giuseppe Pelosi, 81-letna Maria Vi-skovich por. Urlich, 76-letna Crlsto-na Benk vd. Sema, 83-letni Riccardo Baxa, 81-letna Giovanna Carli vd. Carli.
Slovensko gledališče v Trstu
V	ponedeljek, 25. novembra ob 20.30 premiera,
v torek, 26. novembra ob 20.30 repriza
V	AVDITORIJU V TRSTU
Girolamo Gigli
^DON PILONOVA SESTRICA <
Igra v petih dejanjih Prevod: LELJA REHARJEVA Scena: SVETA JOVANOVIČ Kostumi: ALENKA BARTLOVA Glasba: UBALD VRABEC Režija: ADRIJAN RUSTJA ♦♦♦«♦♦♦♦♦♦ OOOOOOOOOOW—♦♦♦♦♦
Slovenska prosvetna zveza sporoča ljubiteljem pestrih folklornih sporedov, da bo 30. novembra ln 1. decembra t. 1. gostovala v Miljah, Križu in Trstu «Tamburica» iz Zagreba.
Stare ln manj stare bajte priredijo v sredo, 20. novembra ob 20.30 v prostorih Prosvetnega društva v Barkovljah, Ul. Cerreto 12
BRUCOVANJE
Vabljene najstarejše, stare, manj stare bajte, bajte in bruci.
Gledališča
VERDI
Danes ob 20.30 druga predstav* Verdijeve opere «Aida» za red C v parterju in ložah ter za red A na galerijah In stojiščih z istimi nastopajočimi kot pri prvi predstavi.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za današnjo predstavo ta za predstavi v petek in v nedeljo.
TEATRO NUOVO
Danes ob 20.30 v Avditoriju predstava komedije «Prevarani» za red E. Režija Fulvio Tolusso. Cene: parter sektor A 1200 lir, parter sektor B 700 lir, balkon 300 lir.
Rezervacija ln prodaja vstopnic T Galeriji Protti (tel. 36-372).
►
Nazionale 13.30, 17.30, 21.30 «Lawrence d’Arabia». Technicolor. Aled Guinness. Anthony Quinn, Jose Ferree Film sedmih Oskarjev.
Arcobaleno 16.00 «Le motorizzate», Walter Chiari, Sandra Mondativi, Totò. Prepovedano mladini, v
Excelsior 16.00 «Il disprezzo». Brigitte Bardot. Prepovedano mladini.
Fenice 13.30 «I 3 della Croce del sud», Technicolor. John Wayne.
Supercinema 16.00 «Mondo matto al Technicolor. Shirley Mac Laine. Jack Lemmon. Prepovedano mladini.
Supercinema 14.30 «Mondo matto al neon». Technicolor. Prepovedano mladini.
Alabarda 15.00 «Il gigante». Technicolor. Elizabeth Taylor, Rock Hudson, James Dean.
Filodrammatico 16.30 «Una ragazza nuda». Krlstanlco. Prepovedano mladini.
Aurora 15.00 18.00 21.30 «L’ammutinamento del Bouty».
Cristallo 16.00 18.00 20.00 22.00 «Il colpo grosso al casinò».
Capltol 16.00 «Per soldi o per amore». Kirk Douglas,
Garibaldi 15.30 «Il processo di Verona». Silvana Mangano. Zadnji dan.
Massimo 16.30 «Il territorio dei fuorilegge». Technicolor. J. Ireland. Zadnji dan.
Impero 16.30 «I due monelli».
Moderno 16.30 Mafalda Simon v reviji: «Quella che va In giro nuda». Na platnu: «I giganti della Tessaglia». R. Carey, M. Girotti. Zadnji dan.
Astoria 16.30 «Il mistero dello scoglio rosso».
Astra 16.30 «I senzalegge».
Vittorio Veneto 16.30 «Che fine ha fatto Baby Jane». Bette Davis. Prepovedano mladini.
Abbazia 16.00 «Lo smemorato di collegio». Toto, Nino Taranto.
Marconi 16.00 «Varana Vanlni». Technicolor. Laurent Terzieff, Sandra Milo.
Ideale 16.00 «Bandiera di combattimento». Alexis Smith.
Skedenj 16.00 «Ali mago d’Orlente». Technicolor.
Razstave
Včeraj je bila v baru Fulvio v Ul. Ginnastica odprta slikarska razstava tržaških slikarjev Adriana Bona in Guida Beuka.
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub «L. K šlr», vas vabi na svoje redne sesta ke, ki so vsako prvo in tretjo ned ljo v mesecu.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo v Skednju vat na II. filmski večer tekoče sezoni ki bo v petek, 22. novembra 1961 ob 20.15 v društvenih prostorih, U Servola 124/1. Clan Aljoša Žerjal b prikazoval novo serijo kratkom« tražnih filmov. Na splošno željo bc mo ponovno pokazali tudi film našem izletu v Rakov Škocjan ii Predjamski grad.
Vabljeni vsi.
NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM Al Cedro, Trg Oberdai 2: Picciola, Ul. Oriani 2; Alla St Iute, Ul. Giulia 1; Serravallo, Tr Cavana 1 ; G. Papo, Ul. Felluga 4(
Mali oglasi
pukkiv ANJE PODOV in podi iz Plastike, guma, linoleum od 500 lir dalje kv. meter. Preproge in plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Zagotovljena namesti, tev izkušenih delavcev IIALPLAST. Trst Trg Ospedale C, «el. »5-JII,
NEDELJSKE NEZGODE Nfl TRŽAŠKIH CESTAH
Avtomobilist povozil pešca med Bazovico in Peskom
Nesrečneža so sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo - Slikovito trčenje na Korzu zaradi kršitve prometnih predpisov
Na cesti med Bazovico in Peskom se je v nedeljo zvečer dogodila huda prometna nesreča, katere žrtev je postal 55-letni delavec Vittorio Drozina iz Ul. Fo-schiatti 13. Okrog 19. ure se je s Peska proti Bazovici peljal s svojim avtom TS 60619 32-letni geometer Stelvio Zerbellotto iz Ul. Giulia 55. Ko je privozil do km 164, morda zaradi teme ni opazil Drozine, ki je tedaj prečkal cesto. Zerbellotto je v zadnjem trenutku pritisnil na zavore, toda bilo je že prepozno in s prednjim delom avta je silovito trčil v Dro-iino, ki je zaradi sunka najprej padel na prednji del avta ter razbil vetrobran in nato Okrvavljen obležal nekaj metrov stran na a-sfaltu. Z zasebnim avtom, ki je tedaj privozil mimo, so Drozino prepeljali v bolnišnico, kjej- so ga nujno sprejeli na prvi kirurški oddelek s pridržano prognozo^ Drozina si je namreč pri nesreči zlomil čeljust in desno nogo ter se ranil po spodnji ustnici, čelu in levi nogi. Tudi Zerbellotto se je moral zateči v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč zaradi ran na desni roki. Ranili so ga drobci razbitega stekla.
Velik trušč, dva izrita količka, na katerih je pritrjena zavaroval na veriga ob robu pločnika, o-gromna škoda na avtomobilih in na srečo niti enega ranjenca, to je v sintezi prometna nesreča, ki se je dogodila v nedeljo popoldne na Korzu in zaradi katere je bil Promet ustavljen precej časa. Navzgor po Korzu je privozil avto TS 21631, ki je nameraval v Ul. Dante in je bil že sredi cestišča. Tedaj je's precejšnjo brzino privozil s svojim avtom v smeri proti Trgu Goldoni 57-letni pomorščak Federico Franchi ter pri pasaži Rossoni prehitel avtomobil, ki je tedaj obračal v Ul. Dante. Trčenje je bilo neizbežno, z desnim delom je Franchi trčil v levo stranico avta sredi cestišča, izgubil zaradi sunka nadzorstvo nad vozilom, ki se je zaletelo v omenjena dva količka pred trgovino Coin in ju podrl ter se končno zaletel v vogal stavbe. Po vsem tem je Franchi izstopil iz razbitin avtomobila nepoškodovan. A-genti prometne policije so mu seveda naložili globo zaradi prekrškov cestnega zakona: prehiteva-Ulice Ghirlandaio 37 se je na svo-nie v središču. Razbit avtomobil so odstranili s pomočjo žerjava.
Dva skuterja sta trčila v nedeljo popoldne na Senenem trgu. 26-letni uradnik Giuseppe Figliola iz Ul. Ghirlandaio 37 in se na svojem motqrnem kolesu vozil proti predoru. Tedaj je iz nasprotne
smeri na skuterju privozil 20-letni mehanik Sergio Turco iz Ul, Petronio 2, ki je zavozil na levo in tako trčil v Figliolo. Oba skuteri-sta sta se prevrnila in se poškodovala. Prepeljali so ju v bolnišnico, kjer so Figliolo sprejeli na ortopedski oddelek zaradi zloma leve podlakti. Okreval bo v 30 dneh. Na prvi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 20 dneh pa so sprejeli Turca zaradi ran na rokah in nogah.
Požar na avtomobilu ker je vozil z zavorami
Pri obelisku na Opčinah je pred. sinočnjim na avtomobilu Riharda Hrovatina z Opčin, Narodna ulica, nastal požar. Hrovatin se je z avtom vračal domov, in je že pri. vozil do obeliska, ko se je zavedel, da na avtu gorijo gumijasti deli,' Skočil je iz vozila in se podvizal k najbližjemu telefonu, od koder ie poklical na pomoč gasilce. Na srečo je tedai privozil mimo avtomobilist, ki je imel s seboj majhno napravo za gašenje. V nekaj minutah je bil požar po-gašen in nevarnost mimo. Nesreča je nastala, ker je Hrovatih nekaj kilometrov vozil avto s potegnjenim vzvodom ročne zavore.
Pri delu ga je zadela kap
63-letni delavec Vittorio Repa s Trga Garibaldi 12, ki je uslužben pri gradbenem podjetju SACCI, je včeraj zjutraj šel na delo na gradbišče na Kontovel št. 6 in je zapustil dom nič hudega sluteč. Okrog 16. ure pa ga je pri delu prijela nenadna slabost ter se zgrudil na tla, kjer je obležal mrtev. Delovni tovariši so mu priskočili na pomoč in poklicali rešilni avto RK, toda za nesrečnega Repo ni bilo več pomoči. Na Kontovel so prihiteli tudi agenti letečega oddelka policije in sodni zdravnik dr. Nicolini, ki je ugotovil, da Je smrt nastopila zaradi srčne kapi. Namestnik državnega tožilstva dr. Visalli je nato izdal dovoljenje, da so truplo prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sorodnikom.
Avto so mu odpeljali
47-letnemu Amedeu Bertocchiju s Trga Benco 2 so neznanci v noči med soboto in nedeljo odpeljali avto Fiat 500 TS 28805, ki ga je parkiral v Ul. S. Caterina. Ber-tocchi, ki je utrpel 300.000 lir škode je tatvino prijavil na komisariatu na Trgu Dalmazia.
S SEJE SVETA TURISTIČNE USTANOVE
Tudi v Brdih in na Krasu potrebni ukrepi za razvoj turizma
Lani se je znižalo število nemških turistov na Cori* škem * Potrebna uvedba zaključnih hotelskih cen
V MEDEL JO PO POLDNE IN ZVEČER
Kot že najavljeno je imel svet pokrajinskega, turističnega združenja po daljšem presledku zopet sejo, in sicer v soboto 16. t.m.
dvorani občinskega sveta, ki jo je dal tamkajšnji župan dr. Godeas na razpolago. Na seji so proučili položaj turizma na Goriškem in sprejeli nekatere upravne ukrepe, med katerimi je bila tudi odobritev proračuna te ustanove za leto 1964, ki je bil sprejet soglasno. Prav tako so svetovalci odobrili spremembe ,v proračunu za 1963 na podlagi upravnega poslovanja do 30. oktobra letos.
Uvodoma je predsedhik Peternel poročal o razvoju turizma v letošnjem letu do konca oktobra. Pri tem je ugotovil, da je do tistega dne bilo na Goriškem za 4.848 oseb več turističnih obiskov kot prejšnje leto. In v zvezi s tem tudi nočnin je bilo za 30.092 več kot leta 1962, Istočasno pa je ugotovil, da je bil letos obisk nemških turistov znatno manjši (—3507 oseb in manj 54.222 nočnin). To razliko je deloma popravil večji obisk domačih turistov iz raznih pokrajin države, ki je bil večji kot prejšnje leto. Ker pa imajo nemški turisti precejšnje finančne zmogljivosti, bi lahko njihov zmanjšani obisk negativno vplival na turistično ekonomijo na Goriškem. Zato je svet skušal pri tej priliki analizirati vzroke takega zmanjšanja tujih turistov in najti način, kako bi ta negativen pojav odpravili. S tem v zvezi so razpravljali tudi o vprašanju hotelskih cen, zaradi katerih se Nemci pritožujejo. Zato bodo skušali za bodoče uvesti način, da bi v hotelske cene vključili vse postavke, ki jih mora plačati turist, v zaključno ceno in brez dodatkov.
Svetovalci so obravnavali tudi problem cest z vidika turizma, po.

IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Mladi morilec obsojen na 10
Dei Piero let zapora
Prizivni sodniki so zavrnili tezo o delni nezmožnosti presojanja Fabia Del Piera in sprejeli priziv javnega tožilca
Pred prizivnim sodiščem za mladoletne je bila včeraj zjutraj ponovna obravnava proti 16-letnemu Fabiu Del Pieru, ki je, bil obtožen, da je 27. decembra lani zadavil 51-letnega violinista Gea Poggija iz zavetišča v Ulici G. Gozzi 5.
Kot smo že svoj čas obširno poročali, gre v tem primeru za tipični zločin, ki se porodi v krogih spolno nenormalnih ljudi. V najblažjih primerih pride navadno do ropa, tu pa tam celo do umora. Prav tak je bil primer Gea Poggija in njegovega 16-letne-ga prijatelja Del Piera.
2e na obravnavi prve stopnje se je postavilo vprašanje, če drži *r-ditev, da je mladenič, ki je star komaj 16 let, zmožen pravilnega presojanja in hotenja. Tedaj so sodniki (med njimi sta bili, kot Predvideva zakon, tudi dve civilni osebi) menili, da je Fabio Del Piero nezmožen pravilnega presojanja in hotenja ter so zato ustavili kazenski postopek proti njemu. Upoštevajoč pa določeno nevarnost, ki jo mladenič predstavlja za človeško družbo, so sklenili, da bi moral ostati za tri leta v nekem prevzgojitvenem zavodu.
Prizivni sodniki so včeraj skoraj popolnoma spremenili prejšnjo razsodbo, proti kateri se je Pritožil samo javni tožilec. Prizivno sodišče je namreč spoznalo Del Piera za krivega ter ga obsodilo na 10 let :n 2 meseca zapora ter na poravnavo stroškov obeh stopenj sodišča, Poleg tega bo ostal Fabio po prestani kazni 3 leta pod policijskim nadzorstvom, a eno leto ne bo imel pravice do javnih služb.
Kdt smo že poročali, so Fabia obtožill namernega umora z obte-žilnlmi okoliščinami, nemoralnih dejanj in tatvine. Zadnja obtožba je včeraj odpadla, ker so sodniki menili, da dejanje, ki ga je obtoženec zagrešil, ni kaznivo. Pri razsodbi so sodniki upoštevali aplojine olajševalne okoliščine, kakor tudi dejstvo, da je Fabio zagrešil svoj zločin zaradi upoštevanja vrednih nravnih -nagibov.
Prav to zadnje pravno oblikovanje neke stvarnosti nam nudi možnost, da razumemo, vsaj do gotove mere, bistvo tiste tragedije, ki je konec lanskega leta globoko presunila tržaško javnost. Fabio Del Piero se je naveličal svojega priletnejšega prijatelja Poggija ter se ga je hotel iznebiti. Ali je šlo samo za vprašanje denarne koristi? Ali pa prav zares za poskus, da se prekinejo nenormalni odndsi? Do odgovora na
koli prišli. Sodniki so najbrž nekoliko zatisnili oči ter so sprejeli drugo tezo, se pravi tezo, ki je skušala prikazati Del Piera kot mladeniča, ki r.e je skušal otresti vseh posledic svoje zablode in ki je v določenem trenutku ubral pot uboja samo da bi uresničil te svoje težnje, S tem pa so mu sodniki morali znižati kazen, ki bi mu sicer pritikala.
Včerajšnja razsodba postavlja prejšnjo tako rekoč na glavo. Na razpravi pred prvostopnim sodiščem se je bila huda bitka med dvema tezama:	ali je mladenič
zmožen pravilnega presojanja in hotenja, ali pa tega ni zmožen? Prvo tezo je zastopal javni tožilec, drugo pa Del Pierova zagovornika odv. Coen in odv. Bastia-ni. Tedaj je zmagala druga teza, posebno zaradi pričevanja prof. Dontnija kot psihiatrskega izvedenca, Prof. Donini je mehil, da je Fabio Del Piero sicer telesno zelo razvit mladenič, toda po duševnosti ne prekaša dečka, ki je star 12 ali 13 let. Kljub temu, da je zdravniški izvedenec menil, da gre za popolno nezmožnost pravilnega presojanja, je javni tožilec vztrajal, da je ta nezmožnost le decina. Sodniki so tedaj sprejeli tezo prof. Doninija, prizivni sodniki pa so jo zavrgli ter so obsodili mladeniča na 10 let zapora.
Pred prizivnimi sodniki se je moral zagovarjati tudi 24-letni Sergio Starc iz Ul. Lavareto 70, ki je bil obtožen, da je zagrešil številne tatvine po raznih gostilnah, pekarnah in slaščičarnah.^ Kazensko sodišče je mladeniča že v juliju letos spoznalo za krivega ter ga obsodilo na 3 leta in 8 mesecev zapora .ter na 120.000 lir globe. Javni tožilec je tedaj zahteval zanj 4 leta in pol zapora ter 135.000 lir globe. Sodniki pa so nekoliko znižali zahtevano kazen, ker so prizadete stranke izjavile, da je bila škoda, ki so jo utrpele, malenkostna. Proti tej razsodbi se je pritožil samo Starc. Svoj priziv je mladenič utemeljil izključno z dejstvom, da je bila po njegovem mnenju kazen, ki so mu jo prisodili, previsoka. Prizivni sodniki pa so potrdili prejšnjo razsodbo.
Starc je kradel posebno po lokalih in trgovinah v Rojanu, v Miramarskem drevoredu, pa tudi po središču " mesta. Med drugim je kradel na primer v kinu «Alabarda» in v neki trgovini s plastičnimi predmeti, ki je v bližini. En tatinski podvig je zagrešil tudi v Ul. S. Michele.
Čeprav so prizadete stranke iz-
utrpele, malenkostna, so ukradene vsote dosegle tudi 80 tisoč lir. Starc pa je poleg denarja kradel tudi steklenice vsakovrstnih likerjev, fotoaparate, vrednostne papirje itd.
fri,svojih podvigih je mladenič zelo ljubil nočne ure. Prav to dejstvo m tehnika, ki jo je uporab-jjal, sta obrnila pozornost policij-skih organov, ki sc kaj kmalu začeli sumiti, da gre za enega samega tatu, ki je bil verjetno že prej kaznovan zaradi tatvine. Na podlagi raznih podatkov s katerimi so agenti razpolagali, so začeli zasledovati tudi Starca. Kmalu so opazili, da mladenič živi zelo razkošno, čeprav ni nikoli delal Nekega jutra so ga prijeli v hotelu «Italia» v Ul. Geppa, kjer je prebil noč skupaj z neko žensko.
Tudi križ« kradejo
sebno glede na obmejne predele in mejne prehode, kar je vazno zlasti za prihod tujih turistov. Pri tem so razpravljali tudi o "potrebi razvoja turizma v Brdih in na Krasu in o ukrepih, ki, bi bili potrebni v ta namen.
Na seji so odobrili med drugim imenovanje novega tehničnega ravnatelja pri neki potovalni a-genciji v Tržiču. Imenovali so tu-
di zastopnika PTU pri Pro loCo' v Gorici v osebi dr. Giovannija Bauma.
Svetovalec De Marco je sprožil tudi vprašanje tržiškega pusta, za katerega organizacijo bi bila potrebna tudi porrioč drugih Pro loco in PTU. Na seji pa niso izčrpali vseh argumentov in so sklenili, da bodo nadaljevali debato o njih na eni prihodnjih sej sveta.
V sredo, 20. novembra ob 20.30 i»o v prostorih kluba «Simon Gregorčič» na Verdijevem korzu 13, poleg prosvetne dvorane,
p“'''p'““? .FRANCE BEVK
1 I
o temi
VJT
1
Moja pisateljska pot
T Jjp iiftf m jju Jh .j*''j&fc tuf .be" firfe
Vabimo goriSke Slovence k udeležbi.
31uo/,ičn;i udeležba na martinovanju ,	SjfD iz borire na Lokvah
Tombola, godba, polje in ples so ustvarili veselo razpoloženje - Delegacija SPZ iz Ljubljane - Številna udeležba planincev iz Ajdovščine
Preteklo nedeljo je Slovensko planinsko društvo iz Gorice priredilo v hotelu Poldanovec na Lokvah tradicionalno, martinovanje, s katerim zaključuj« svojo poletno in lahko bi rekli tudj- letno' sezono. Kot je že običaj, se je tudi letos prijavilo- veliko število članov m prijateljev. iz Gorico, POdgOre irt drugih' okoliških krajev, ki s» z avtobusom ali z lastnimi sredstvi prišli popoldne na "Lokve" ih kmgHi do. kraja pa« polnili sicer precej veiiko hotelsko dvorano. Mnogo je bilo tudi lakih, ki. se niso pravočasno pobrigali za'- vpis in go'motali ostati zunaj.—,— ?——  ..... .
Med gosti na martinovanju naj om#nin)o predstavnike SPZ' . iz Ljiibljahe, tàfnikn dr, Rada Lav-ričrlri'Urednik* Planinskega vestnika Drpf. Tineta Orla ter številno udeležbo planinskega dru,štva iz Ajdovščine^ Eni in drugi so prinesli v da» SPZ nekaj lepih Planinšičih knjig.
Po pozdravu Bernarda Bratoša, ki je nadomestoval predsednika SPD Karla Kumarja, je bila na sporedu tombola s številnimi dobitki, med katerimi sta bila tudii dVa zajca, fazan in knjige. Dobitniki so bili iz Gorice, Podgore. Ajdovščine *ln celo iz Ljubljane.
Po skupni Večerji se je razvila prosta zehava' s plesom, katerega je poživljal godbeni: trio Elio iz Fpdgprq, ki je igral vesele planinske pesmi, med katerimi niso manjkale niti Avsenikove skladbe. Omenimd naj 'tudi udeležbo1 moškega , pevskega zbofa «Kras» it Dofa-Poljin, ki je pod vodstvom Pavline Komelove ubrano zapel nekaj pesmi. Zal ni bilo- zvočnika, da bi'njihovo in tudi petje ne. katerih solistov iz Ajdovščine, prillò do Izraza.
Vsj udeleženci so bili s prireditvijo in tudi z večerjo zelo za* ilovoljni ter se je vsa zabava zavlekla tja do- 23. Ure ko sta odpeljala goriški in ajdovski avto-
bus ter številni avtomobili udeležencev proti domu. Ob tej priliki se je vpisalo v SPD zopet več novih članov, med katerimi je pretežno mladina.
Omenimo naj še, da je bila hotelska dvorana okusno okrašena s planinskimi motivi in z zelenjem, za kar so poskrbeli tajnica Jožica Smet, Bernard Bratož in Srečko iz Nove Gorice. Pri pri-pravah pa so bili udeleženi tudi drugi odborniki in med njimi zlasti gospodar Peter Čermelj i Koma.
Sneg v Benečiji
P.O 20 dnevih dežja in južnega vetra se je temperatura v hribih Slovenske Benečije naglo znižala, ponekod celo pod ničlo, v samem Čedadu pa na —2 stopinji. Višine nad 15C0 m je pobelil sneg, popolnoma, v belem pa je tudi kopa Matajurja <164.3 m).

OB VELIKI UDELEŽBI DOMAČINOV
Martinovanje prosvetnih društev y Pevmi in Sovodnjah
V Pevmi je zabaval udeležence števerjanski trio
Z DEKRETOM MINISTRSTVA ZA VZGOJO
Nemščina obvezen predmet na slovenski enotni šoli
Za poučevanje tega jezika so se opredelili člani profesorskega zbora
Na slovenski enotni srednji šoli v Gorici se bpdo dijaki učili tudi nemščine. Tako je odločilo ministr. stvo za javno vzgojo, ki je sporočilo ravnateljstvu te šote, da sprejema predlog profesorskega zbora, ki je na svoji seji predlagal, naj bi se nemščina uvedla kot obvezen predmet.
Na šolskem ravnateljstvu je ie razobešen oglas, naj osebe, ki so usposobljene za poučevanje nemščine, vložijo prošnjo za poučevanje tega predmeta najkasneje do 22. novembra letos.
Potemtakem se bodo dijaki enot. ne nižje srednje šole učili tx tem šolskem letu, skoraj gotovo ie od meseca decembra dalje, nemški jezik, ki ga v naših krajih zaradi
JWftSRVfe °ewr\kra-
jev.Kanor turft zafadi bližnjih turističnih 'središč, pogostbma rabi-
li SOVODENJ
V slačilnicah bodo namestili prhe
Igralci nogometnih ekip, ki nasto.
ščedno 29. Domači so poklicali avto Zelenega križa, ki je Maraža odpeljal v goriško civilno bolnišnico. Tam so mu ugotovili udarec v glavo, rano na lasišču ter pretres možganov in so ga pridržali za petnajst dni na zdravljenju.
Pri balincanju v goriški umobolnici pa si je včeraj zlomil levo zapestje 52-letni Pavel Sturm doma lz Ronaca v Beneški Sloveniji, ki je v tej bolnišnici na zdravljenju. Sturma so zato poslali lz umobolnice v bližnjo civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju.
Ob 17.45 je prišel po pomoč tudi 18-letni Sorrentino Barbiere lz Gorice Ul. Del Santo 14, ki si je zvinil levo roko pri vožnji z električnim avtomobilčkom.
Novo vodstvo pokrajinske PSI
Tiskovni urad goriške federacije PSI sporoča:
V nedeljo 17. t. m. dopoldne se Je sestal na sekciji v Gradiški novi strankin odbor, ki je bil izvoljen 1111 9' Pokrajinskem kongresu stran-pajo na sovodenjskem nogometnem I dne 90 oktobra. Ob tej priliki
Številna udeležba na martinovanju v Sovodnjah
Četrtega tradicionalnega martinovanja, ki ga je priredilo v soboto zvečer v prosvetni dvorani društvo iz Pevme in z Oslavja, se je udeležilo lepo število prebivalcev obeh vasi. Zabavno prireditev je otvorll predsednik društva dr. Karel Primožič, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče ter pozval vse prisotne, naj bi se v
življenja, predvsem pa naj bi s .primernimi pobudami poživili društveno delavnost.
Zabavni" program je obsegal več glasbenih točk, ki so jih pripravili člani prosvetnega društva iz Steverjana. Instrumentalni trio je zaigral Avsenikove in moderne skladbe. S svojim igranjem so mladi fantje, ki sestavljajo ta an-
ta vprašanja verjetno ne bomo ii- javile, da je bila škoda, ki so jo
KINO «IRIS» PROSEK
predvaja danes, dne 19. t. m. z začetkom ob 19.30 uri dramatičen in pustolovski film De tau rentitsa:
4L RE DI POGGIOREALE»
(Kralj iz Poggioreale)
■ Igrajo:
ERNEST BORGNINE — KEENAN WYNN — YVONNE SANSON
Neznanci so ukradli star bronast križ, ki je bil pritrjen na znamenju ob cesti iz Bazovice v Padriče. Ob tem znamenju se že iz davnih časov ustavljajo pogrebni sprevodi iz Padrič v Bazovico. Skrunitelji so križ odnesli v sobotnih popoldanskih urah. Vaščani, ki so opazili tatvino, so obvestili karabinjerje v Bazovici.
Tri nesreče na delu
Včerajšnji dan je bil res «črn» za delavce. Orna kronika mora beležiti kar tri nesreče na delu. V mehanični delavnici Qualini, v lil. Fortunio 1, kjer je zaposlen, se je včerai. ponesrečil 33-letni delavec Arcangelo Lo Bianco iz Ul. Belpoggio 27. Ko je dvigal veliko pločevino, Je ta zdrknila na delovni mizi in mu padla na desno roko. Lo Bianca so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek zaradi zloma skafoidne kosti na roki. Okreval bo v 50 dneh, če ne bodo nastopile komplikacije.
Štiriindvajsetletni zidarski po. močnik Graziano Sirotti iz Gorice, Ulica San Michele štev. 163, je uslužben v blagovnem skladišču železniške postaje pri Sv. Andreju. Včeraj okrog poldne je Si-rotti hotel odpreti star rolo, ki je bil že ves zarjavel. Ko je potegnil, se je nenadoma odtrgal z zida kos ometa in mu padel na glavo. V bolnišnico so Sirottija prepeljali z avtom RK. Nudili so mu prvo pomoč zaradi ran na levem sencu in vrhu glaye. O-zdravel bo v enem tednu.
Okrog 14.30 se je na gradbišču v Ul. Piccardi na vogalu Ul. Ana. nian, kjer je zaposlen za gradbeno podjetje Franceschina iz Ul. Diaz 10, ponesrečil 40-letni tesar Claudio Dezorzi iz Ul. Tartini 14. Dezorzi je stopil na cementni o-pornik, ker je hotel podreti leseno ogrodje.
Nenadoma pa mu je spodrsnilo in je padel z višine dveh metrov. Pri padcu se je pobil po spodnjem delu hrbta in se ranil po desnem gležnju. Z avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 15 dneh.
večji meri ^deležili društvenega sambel, pokazali v enem letu svo-
■(iimiiiiitiimiuiiii|iititiiiiiuuii(iii(iitiiinipiiiiiritiiii«imiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiifiiniMiiiiii
P0 BRATOMORU PRI RONKAH
Umorjeno Matildo Krulc so v nedeljo pokopali
Morilec sedaj v gorišklh zaporih čaka na Sodno razpravo
V nedeljo dppoldne so na pokopališču v Ronkah pokopali vdovo Matildo Krulc iz Soleschiana pri Ronkah, ki jo je v petek zvečer umoril s krivcem njen brat 77-letni Jožef Krulc.
Oba sta se v zadnjem času po-gostoma prepirala in tako se je zgodilo tudi v petek zvečer. Prerekanju je brat napravil konec » tem, da je pograbil krivec ln z njim prerezal grlo sestri, ki je bila na mestu mrtva. Morilec se je sam javil sosedu, ki je o dogodku obvestil karabinjerje iz Ronk. Ti so ga aretirali, odpeljali najprej v zapore v Tržiču in nato v Gorico, kjer bo počakal na sodno ìazpravo. Jožef Krulc je zločin priznal in navedel kot vzrok prepire zaradi zemlje, katere lastnica je bila sestra, on in njegov 34-letni sin pa sta jo pomagala obdelovati.
Truplo pokojnice so po pregledu sodne komisije prepeljali v mrtvašnico v Ronkah, od koder 'so jo potem pokopali na tamkajšnjem pokopališču.
Grozna družinski! tragedija je globoko pretresla vse sosede in znance, pa tudi širšo javnost.
Obnoviti najemnino za zemljo na Ped
Prejšnji teden 11. novembra je zapadla enoletna pogodba, ki so jo sklenili z občinsko upravo v Sovodnjah najemniki zemlje pri pokopališču na Peči. Občinska uprava spo-
roča, da pogodbo lahko podaljšajo na županstvu proti plačilu najemnine za prihodnje leto, ki bo kot lansko leto znašala 1.100 lir.
Najemniki naj se zaradi tega člmprej zglasijo na občini.
jega obstoja zadovoljiv napredek. Čeprav so vsi komaj začetniki v glasbeni dejavnosti, že kar dobro obvladajo igralno tehniko m tudi program njihovih pesmi je takšen, da je že kar precej slišati. Dve pesmi je ob spremljavi tria zapela tudi Marija Koren od Ašče-vih, in sicer «Moj rodni dom» in pa «Se pomniš dve leti nazaj».
Pevmske gospodinje, ki so opremile z jedilnim priborom dolgo mizft, so medtem prinesle udeležencem jedačo in novo vino. V najboljšem razpoloženju so prebili večer. Prav vsi so se tudi zavrteli ob zvokih 'tria in ploščah gramofona, ki so ga imeli s seboj.
Martinovanje so priredili tudi člani sovedenjskega prosvetnega društva «Vrba», V domači prosvetni dvorani se je za to priliko zbralo lepo število domačinov. Poleg odraslejših vaščanov je bila na prireditvi številno zastopana mladipa, ki je zelo poživila večer. Ob zvokih gramofonskih plošč so se vrteli pozno v noč. Vsem je bilo na voljo dovolj slaščic in pijače.
V Pevmi je igral števerjanski trio
igrišču, še bodo v kratkem lahko umili po tekmi, ki Jo bodo igrali na tem igrišču. Uprava sovodenj skega nogometnega društva je namreč prejela od občinske uprave znesek 120.000 lir za napeljavo vodovoda v slačilnice. Vodstvo društva pa namerava namestiti tudi električni grelec, da bi imeli zlasti v mrzlih dneh na voljo tudi toplo vodo.
V hlevu se je ponesrečil
Včeraj dopoldne, nekaj po 9. uri, se je ponesrečil v svojem hlevu 44-letni Alojz Maraž iz Steverjana,
so Izvolili tajnika in člane izvršnega odbora. '
Za tajnika je bil ponovno izvoljen z večino Vittorio Semola, v Izvršni Odbor pa so bili izvoljeni: Rinaldo Cecchini, Karlo Cernie, Rihard Kristjančič, Piero Giordani, Ugo Martini, Marko Valtrtč, Marco Zor-zut in Elio Zuliani. Ta teden se bo sestal novi izvršni odbor in si porazdelil delo.
SIRITE
PRIMORSKI DNEVNIK
lltllltHItlllllllllllllllllltUlltlllltMIIHIIIIIIIIIIIIIllllMIIIIIIMIIIIIIIIf •IIIIUIIIIliHltiiiiiitiiiiiiiiiuitJilllllMIIIIIB
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA
Avtomobilist podrl kolesarko ki ni nakazala smeri vožnje
Orzanoy pes je ugriznil žensko na cesti Mož je brez razloga brcnil svojo ženo
Okrajni sodnik dr. Fabiani Je
med drugim včeraj obravnaval zadevo 33-letnega podčastnika Rinal-da Vitalija. Dne 8. januarja letos Je Vitali vozil svoj avto Fiat 600 od pokopališča v Ločniku po Ul. Per-soglia proti središču tega kraja. Pri tem pa Je s svojim vozilom podrl 73-letno Tereso Mianl, ki Je dobila hude poškodbe ln se Je morala zdraviti več kot 40 dni v goriški bolnišnici. Obtoženec se je zagovarjal, da se je žena peljala pred njim s kolesom in da je zavila nenadoma na levo, ne da bi naznači-la z roko kam hoče. Sodnik je obtoženca oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Branil ga je odv. Mu-nafo.
Pri drugi razpravi se je moral zagovarjati 52-letnt goriški trgovec Francesco Orzan, ki stanuje v Gorici, Ul. Paolo Diacono 92. Dne 23. avgusta so na dvorišču njegove hiše razkladali blago s tovornika Ker so pri tem pustili dvoriščna vrata odprta, Je njegov pes izrabil priliko, stekel na cesto In tam ugriznil v nogo neko žensko, ki je šla v tistem trenutku mimo. Pri razpravi se Je Orzan izgovarjal, da je nekemu uslužbencu naročil, naj pazi na psa ln da torej on' ni kriv, če uslužbenec tega ni storil. Sodnik pa takega opravičila ni upošteval ter je Orzana obsodil na 5000 lir globe. Obtoženca je branil odv. Blessi.
Omenimo naj še tretjo razpravo, pri kateri je sodnik oprostil zaradi
pomanjkanja dokazov 47-letnega
Enrica Maurija iz Gorice, Ul. Morelli 40. katerega je njegova žena prijavila da jo Je dne 3. julija leto» brez kakšnega razloga brcnil Tud: njega je zagovarjal odv. Munafo.
VERDI. 16.30: «Il patto del cinque», Barbara Luna, Roger Mobley.
CORSO. 14.00: «I tre della croce del Sud», J. Wayne in E. Alien. Amo riški barvni film. Zadnja predstava ob 22
VITTORIA. 17.00: «Gli Italiani e le vacanze» (Commento storico di Achille Campanile). Kinemaskop-ski barvni film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 17.00: «La mano rossa», Eleonora Rossi Drago in Paul Christian. Italijansko nemški čmobeli film. Zadnja predstav» ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna SOR AN ZG Verdijev korzo 57, tel. 28-79.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 15,8 stopinje ob 14.40, najnlžjo 2,8 stopinje ob 6.20. Povprečne dnevne vlage je bilo 80 odstotkov.
IZIDI
Lazio-’Bari	2-0
•Genoa-Atalanta	0-0
•Inter-Bologna	0-0
•Juventus-Mantova	2-2
Fiorentina-'Messina	3-0
•Modena-Catania	0-0
*Roma-Torino	3-0
•Spal-Sampdoria	3-1
PRIHODNJE TEKME (24. 11. 1963)
LESTVICA
Atalanta - Modena Bologna - LR Vicenza Fiorentina . Roma Lazio - Catania Mantova - Genoa Messina - Inter Milan - Juventus Sampdoria . Bari Torino : Spai		
s Piì	S	1
Bari-Lazio	(0-2)	2
Genoa-Atalanta	(0-0)	X
Inter-Bologna	(0-0)	X
Juventus-Mantova	(2-2)	X
Messina-Fiorentina	(0-3)	2
Modena-Catania	(0-0)	X
Roma-Torino	(30-)	1
Spal-Sampdoria	(3-1)	1
Triestlna-Cagliari	(0-0)	X
Venezia-Brescla	(0-0)	X
Arezzo-Pisa	(1-0)	1
Sambened.-Pescara	(1-0)	1
Trapani-Marsala	(0*0)	X
KVOTE		
13 — 12.486.000 lir		
12 —	331.200 »		
Inter	9	6	2	1	11 4	14
Milan	7	5	3	0	19 6	13
Viecnza	8	6	1	1	10 4	13
Juventus	9	5	2	2	18 10	12
Bologna	9	3	5	1	11 6	11
Lazio	9	4	3	2	9 5	11
Fiorentina	»	4	2	3	14 7	10
Atalanta	9	4	2	3	11 10	10
Roma	9	4	1	4	15 10	9
Mantova	9	2	4	3	9 14	8
Catania	9	2	3	4	5 11	7
Modena	9	2	3	4	7 15	7
Spai	9	2	3	4	9 9	7
Genoa	9	2	3	4	10 12	7
Torino	9	1	4	4	5 12	6
Sampdoria	9	3	0	e	11 19	6
Bari	9	0	5	4	4 13	5
Messina	9	1	2	•	4 17	4
V NEDELJSKEM ZA VRTLJAJU A LIGE
Dve zunanji zmagi: Lazio in Fiorentina
Inter in Juventus: dva spodrsljaja, ki bosta odprla Milanu in Lanerossiju pot do še višjih položajev. Ti dve enajstorici v nedeljo nista odigrali tekmo, a sta kljub vsemu le točko za Interjem, ki na domačih tleh ni mogel spraviti v zelo dobro zavarovano mrežo Bologne niti ene same žoge. Igralci Juventusa pa so pri stanju
2:0 za njih zaspali. Bili so prepri- -
čani, da imajo zmago v žepu, a iz Mantove jim niso dali
gostje
miru, dokler ni Schnellinger spravil v Anzolinovo mrežo drugo žogo, ki jim je prinesla izenačenje.
Brez zmagovalca in premaganca sta se zaključili še tekmi v Genovi, kjer je gostovala Atalanta in v Modeni, kjer Catania ni dovolila gostiteljem, da bi spravili v žep zelo važni točki.
1.	—	1.	Maxim	2
		2.	Crylor	1
2.	—	1.	Facsimile	X
		2.	Chiara	X
3.	—	1.	Congo	1
		2.	Thunder	1
4.	—	1.	Tigrone	1
		2.	Sassetta	X
5.	—	1.	Gudar	1
		2.	Wander	1
6.	—	1.	Umbria	1
		2.	Dantista	2
KVOTE				
11	_	213.891 lir		
10	—	12.026 »		
Na ostalih igriščih je šlo lažje kot je bilo pričakovati. Roma ni imela težav s Torinom, kakor jih ni imela Spal s Sampdorio. Lazio pa si je šel po celotni izkupiček v Bari in zabeležil eno od dveh zunanjih zmag nedeljskega zavrt-ljaja A lige. Drugo ie namreč dosegla zelo proščena Fiorentina na škodo šibke Messine.
JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
Beograjski derby s Partizanom za vodilno Crveno t zvezdo (1:0)
Olimpija 8 točko iz Zagreba - Zmaga Delamarisa
Z desetim kolom jugoslovanskega nogometnega prvenstva I. zvezne lige si je Crvena zvezda utrdila položaj na prvem stolpčku. Zanjo je 1Q. kolo pomenilo težka preizkušnja, ker je morala nastopiti v beograjskem derbyju s Partizanom. 75.000 ljudi je napolnilo stadion in navdušeno pozdravilo zmago igralcev Crvene zvezde, do katere so prišli v začetnih minutah igre,
Na
drugem mestu je trenutno OFK Beograd, ki se je vrnil z gostovanja v Zagrebu s celotnim izkupičkom. Preseneča pa tretje mesto Sarajeva, ki je prišlo do njega prav zaradi spodrsljaja Di-
......HM......................................
BREZ GOLA TEKMA S CAGLIARIJEM PRI SV. SOBOTI
Kljnb premori Triestine neodločen izid n p ra tiren
Občutena odsotnost obolelega krilca Sadarja
TRIESTINA: Toros; Frigeri, Vitali; Pez, Varglien, Ferrara; Mantovani, Dalio, Orlando, Porro, Novelli.
CAGLIARI: Colombo; Martiradonna, Spinosi; Lorenzi, Longhi, Mazzucchi; Torriglia, Greatti, Cappellaro, Rizzo, Riva.
SODNIK: Marengo. Kotje 6:3 za Triestino. Gledalcev 6000.
Neodločen izid tekme Triestina-Cagliari je v celoti vzeto pravičen, vendar pa bi glede na priložnosti zmaga Triestine z enim golom razlike tudi ne bila krivična za goste, ki so potrdili, da njihovo mesto na lestvici ni zgolj slučajno. Cagliari razpolaga namreč s solidno enajstOrico, ki morda nima izrednih tehničnih kvalitet, a z velikim uspehom prakticira defenzivno igro z nevarnimi proti-napr ", Pojeg tega ima tudi.nekaj odlic.. h posameznikov, med katerimi predvsem napadalca Rizza in pa vratarja Colomba.
Triestina je nastopila brez ' vratarja Di Vincenza in krilca Sadarja. Občutila se je predvsem odsotnost Sadarja. Mladi Ferrara sicer ni igral slabo, vendar pa ni mogel .povsem jtadòvoljivo nadomestiti kapetana moštva, ki je dejanski motor vse enajstorice in skrbi za povezavo krilske vrste z napadom. Vrzel na sredini igrišča je bila morda tudi odločilna, da terenska premoč Triestine ni prišla še bolj do izraza, kar bi se seveda lahko potem odražilo tudi
di mogoče govoriti) pa napad sam, ki je igral povezano in v nekateri!
tovanija in Porrà, medtem ko : Orlando in Novelli zadovolj bolj zaradi prizadevnosti kot radi kakšnih drugih odlik.
Povsem zadovoljivo je svoje i lo opravila obramba, v kateri
liiiiiniimmiiiiiiniiiiiiniimiiiiiliiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMUliiliiiililiiHlillllliiiliiiiMiiiiii
GORIŠKI NOGOMET
Zmaga Juventine v tekmi s Sovodnjami
Izid 4:2 - Podgora premagala doma ekipo Caprivese
Nogometna tekma med Juventino in Sovodnjami je v nedeljo popoldne privabila na igriSče v Standrežu številne navijače obeh domačih ekip. Tekma, ki se je zaključila z zmago domačinov iz Standre-ža. Je potekala zelo spremenljivo in večkrat tudi razburljivo, saj je sodnik med igro izključil kar po dva igralca od vsake ekipe.
Prvi so šli v napad Sovodenjci,
potem ko Je njihov vratar ubranil nevarno enajstmetrovko ter so že vodili z rezultatom 2:0 po zaslugi Marsona, ki je zabil oba gola. Ju-ventincev pa to ni preplašilo in vztrajali so ter po zaslugi Tabaja prvič pretresli nasprotno mrežo.
V drugem polčasu Je prišla premoč Juventine še bolj do izraza. Najprej je Ferfolja izenačil rezultat, potem je Comelli po lepi kombinaciji zabil še en gol, Tabaj pa je na predložek Ferfolje dosegel četrtega. Pri tem rezultatu (4:2) za Juventino Je ostalo do konca. Kot
smo že omenili 'je bila igra včasih še preveč ostra in je sodnik moral izključiti štiri igralce. Na splošno pa je sodnik sodil objektivno.
Udeležba navijačev je bila precejšnja in to se Je poznalo tudi pri baru, ki je posloval poleg igrišča in kjer so navijači najprej napijali na zmago Sovodenj ter potem na zmago Juventine.
Tudi ekipa iz Podgore je bila zelo uspešna, saj je na domačem 1-grišču gladko odpravila ekipo Caprivese z rezultatom 5:2 ter se dvignila na drugo mesto na lestvici, kjer je prva ekipa iz Krmina.
geri, Varglien naravnost od Pez in Ferrara solidna, Dalj skrajno požrtvovalen, čeprav več izoliran.
Prve minute so pripadle d čim, ki so že v 2’ in v 7' izsilili dva kota. V 11’ je Orlando lepo centriral in Porro je zamudil priložnost. V 14’ je moral Torros prvič posredovati na nevaren strel z glavo, nato pa sta zaman poskušala srečo Ferrara in Pez. V 21’ je tržaški Pepe, Vitali, sijajno izvedel kazenski strel, toda Co-ltìfntìo jé'SO bdlj sijajno žogo dvignil s pestjo nad vrata v kot. V 27’ je bil Frigeri zrušen v nasprotnem kazenskem prostoru, toda sodnik ni interveniral. Minuto nato je Orlando slabo zaključil akcijo s Porrom. V 29’ se je Vi-talijev prosti strel odbil od živega zidu in Cagliari je izvedel nevaren protinapad z zaključnim strelom mimo vrat.
V	33’ je spet Vitali pokazal svoje izredne sposobnosti pri izvajanju kazenskih strelov. Njegov o-ster in dobro merjeni strel pa je Colombo spet izvrstno odbil v kot. V 34' je bil spet v protinapadu Cagliari, v 37’ pa je bil zrušen Novelli, toda nezanesljivi sodnik je mirno prešel tudi ta prekršek.
V	drugem polčasu je v 8’ Toros dobro zaustavil napad gostov, naslednje minute pa so pripadle gostom. ki so s svojim sterilnim pritiskom precej zmedli obrambo Triestine. V 22’ je slabo streljal Orlando, v 24’ pa je nevarno prodrl Rizzo, toda njegov strel je bil previsok. Triestina se je poslej otresla prtiiska in v 34’ zamudila prav gotovo najlepšo priložnost za gol. Dalio je z desne lepo centriral. Na žogo je skočil Porro, ki pa jo je zgrešil. Tako Je nepričakovano prišla do Mantovanija, ki jo je z glavo sicer precizmo usmeril v nasprotni kot, toda prešibko in Colombo jo je v risjem slogu spretno ujel.
S to akcijo, kateri sta sledila še dva poskusa Triestine in dva kota za Cagliari
B	LI6A								
IZIDI		LESTVICA							
•Catanzaro-Potenza	0-0	Varese	9	5	4	0	16	3	14
•Cosenza-Parma	2-0	Napoli	»	5	4	0	15	6	14
Padova-«Lecco	2-0	P. Patria	9	5	2	2	15	9	12
•Napoli-Udinese	3-1	Pàdova	9	4	3	2	7	4	11
•Palermo-Simmenthal	0-0	Cagliari	9	3	5	1	7	7 •	11
Pro Patria-‘Prato	3-1	Verona	•	3	4	2	10	7	10
•Triestìna-Cagliari	0-0	Lecco	9	4	2	3	7	9	10
•Varese-Alessandria	4-0	Foggia	9	3	3	3	8	6	9
•Venezia-Brescia	0-0	Catanzaro	•	2	5	2	11	15	9
•Verona-Foggia	0-0	Potenza	9	2	4	3	8	5	8
		Palermo	9	1	6	2	8	8	8
PRIHODNJE TEKME		Udinese	9	3	2	4	8	10	8
(14. 11. 1963)		Cosenza	9	3	2	4	7	9	8
		Triestina	9	2	3	4	9	12	7
Alessandria - Prato, Brescia		Venezia	9	2	3	4	6	9	7
Foggia, Cagliari . Cosenza, Catan-		Simment.	9	1	5	3	8	12	7
zaro • Parma, Padova - Varese,		Brescia	9	5	3	1	16	7	6
Potenza - Udinese. Pro Patria --Pa-		Prato	9	2	1	6	*	16 .	5
lermo, S. Monza - Venezia, Trie-		Alessandria	9	1.	3	5	5	14	5
stina . Napoli, Verona - Lecco.		Pàririà	9	0	4	5	6	15	4
...................................
ŽENSKA KOŠARKARSKA BALKANIADA
* ■ ' ■
Bolgarkam prva lovorika
Jugoslavija druga, Romuniji tretja, Italija četrta
ti- i
BEOGRAD, 18. — V predzadnjem dnevu I. košarkarskega pr«, venstva za ženske reprezentance sta $P dve petorki^potegovali za prvo mesto. To sta bili Jugoslavija in Bolgarija, ki sta se v zaključnem dnevu spoprijeli med seboj za zmago v tej prvi izvedbi. Po lepi in zelo zanimivi igri so
Bolgarke že v prvem polčasu vodile za koš razlike, medtem ko so bile Jugoslovanke v drugem bolj vztrajne in je le malo manjkalo, da niso izšle zmagovite z igrišča.
Prva ženska košarkarska balka-niada se je tako zaključila z zmago Bolgark, ki so le za eno točko razlike premagale borbene Jugoslovanke.
Tudi srečanje /a tretje in četrto mesto je bilo zelo napeto. Romunke nikakor niso mogle spraviti na kolena upornih Italijank, ki so jih prisilile, da so zaradi neodločenega izida ponovno prišle na igrišče za podaljške. Italijanke so prvi polčas zaključile v vodstvu
za Cagliari v zadnjih minu- . .	,
tah, se je tekma zaključila brezi31:1B, medtem ko se Je regularen zmagovalca.
■ oi .io, mcuicm ivu ae ju icguioitH
| čas končal s 46 točkami na v$aki
strani, Romunke so tako šele v podaljških premagale živahne Italijanke z rezultatom 55:51.
Izida:
Bolgarija . Jugoslavija 43:42 ( 23:21) Romunija . Italija 55:51 (18:31,46:46)
18,05 m v krogli
Nov jugoslovanski rekord Barišica
OSIJEK, 18. — Atlet domače Slavonije Barišič je z 18,05 m dosegel nov jugoslov. državni rekord v metu krogle. Nova znamka je za 2 cm boljša od dosedanjega Joco-vičevega rekorda. Barišičev rezultat je letos petnajsti v Evropi.
nama v Beogradu, kjer si je Rad-nički privoščil z rezultatom, ki ne potrebuje komentarja, nevarne zagrebške tekmece. Tudi Splitča-niso prišli do zmage, kar je za beležil tudi Novi Sad, medtem ko Reka ni mogia, pa čeprav je igrala na, domačih tleh in je imela v gosteh Željezničarja, preko
neodločenega rezultata.
* * *
V	II. zvezni ligi je ljubljanska Olimpija odpotovala v Zagreb brez vsakršnega upanja na pozitiven uspeh. Toda z lepo in predvsem borbeno in požrtvovalno igro, so Ljubljančani, pa čeprav so morali del tekme odigrati le ž desetimi možmi, prisilili gostitelj, ski Zagreb na delitev. točk.
Manj sreče je imel" Maribor, ki se je v Tuzli boril kot lev, da bi si vsaj izsilil neodločen izid. Mariborčani so se zaman upirali domačinom, ki so zmagali z razliko enega samega gola.
S' * *
V	'slovenski nogometni ligi je
izolski Delamaris, ki	je še	vedno
IZIDI		
I. ZVEZNA	LIGA	
C. zvezda-Partizan	1:0	(1:0)
Radnički-Dinamo	2:0	(0:0)
HajdukšVojvodina	1:0	(0:0)
Trešnjevka-Bepgrkd	2:3	(1:1)
Novi' Sad-Vardar	2:1	(1:0)
Sarftjevo-Vetež	4:1	(2:1)
Rijeka-2eijezničar	1:1	(1:0)
II. ZVEZNA LIGA
Zagreb-Olilppija	1:1
Varteks-BŠK	2.1
Slqboda:Marit>ar . 3;2 F&mos-Slavonija	4:1
Sparta-Lokomotiva	0:1
Borovo-Sibenik	4:0
Borac-Celik	2:1
Bosna-Istra	2:0
SNL
Del anjapis-T riglAv f* | Kladivar-Nova Gorica
(1:1)
(1:0)
(1:1)
(1:1)
(0:0)
(0:0)
(1:0)
(1:0)
ZelezniČar-Rudar Svoboda-Slovan Sobota-Olimp Aluminij-Maribor B Olimpija B-Celje
3:1
2:1
4:0
2:1
4,:«
1:4
8:3
prisiljen igrati na koprskem igrišču, imel v gosteh kranjski Triglav. Domačini so že takoj v začetku povedli, .a so šele v drugem polčasu bili gotovi zmage.
Novogoričani pa so morali v Celju, kjer so bili gostje leaderja, položiti orožje. V prvem polčasu so se dobro držali, v drugem pa so prvi prišli v vodstvo, a so proti koncu v dveh minutah dvakrat klonili.
BOKS
PARIZ, 18. — Panamski boksar peresne kategorije Ismael Laguna je premagal po točkah v 10 rundah nigerijskega tekmeca Joeja Rafiu Kinga. Z nocojšnjo zmago je Laguna postal izzivač št. 1 za svetovni naslov kategorije. Svetovna krona pripada Kubancu Sugarju Ramosu.
NOGOMET
GLASGOW, 18. — V prvi tekmi osmine finala turnirja za pokal sejemskih mest je škotska enajsterica Patrich Thistle premagala češkoslovaške tekmece iz Brna Spartak 3:2 (2:0).
HOKEJ NA LEDU
MOSKVA, 18. — Sovjetska državna reprezentanca je premagala v tekmi v hokeju na ledu kanadsko moštvo Windsor Bulldogs 8:1 (1:0, 3:0, 4:1). To je že tretji poraz kanadske ekipe, ki je te dni gostovala v Sovjetski zvezi.
iiiiiiiMiiimimiiiimiiiiiiitMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiitiiiiiuiiniiiiiiiiininiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
V PRVI TEKMI NAMIZNOTENIŠKE B LIGE
Skoraj brez odpora
UNI-ŠZ Bor 9:0
Samo Košuta iztrgal set Floramu
Z mislijo se moramo vrniti prav do prvih spominov oz nastanku Bora, da zasledimo; tako, črn dan namiznoteniškega odseka- Borovi igralci so ,na svojem prvem nastopu v B ligi razočarali vse, ki so upali, da bodo kljub vsem iztrgali močnim nasprotnikom vsaj kako točko. Priznati mora- " mo, da je bila ekipa UNI bolj ho-
mogena po svoji sestavi, saj praktično vključuje razen Crechicija vse najboljše tržaške igralce, vendar je bilo pričakovati, da bosta Košuta m Tomšič le osvojila kako tekmo.
Oba borovca pa sta igrala izpod svojih sposobnostih. Tomšič-je začel slabo z Ragusinom, izboljšal se je v drugem nizu in imel celo set žogo. Ce bi uspel v tem nizu, bi brez' dvoma zaključil sebi v korist tudi naslednjega. Proti ostalima je Tomšič, razočaran nad prvim neuspehom, igral še slabše in n. mogel nikoli prodreti nasprotnikove obrambe ter uveljaviti svoje napadalne igre.
Najbolj prodoren je bil Košuta. Bre? pretiravanja smemo, trditi, da bi lahko premagal vse tri zastopnike UNI. «Da mu to ni uspelo moramo pripisati pomanjkanju razsodnosti v zaključnih f^zai^ posameznih tekem,. V korist nasprotnikov, je igral važen psihološki faktor:	Bruni	in Floramo
sta igralca višje kategorije, Ragu-sin pa, ko je še igral na tržaškem, prvenstvu, je bil po svojem znanju za razred boljši od vseh ostalih. Te tri igralce niso borovci do danes še nikoli premagali in prav to je odločilno
uplivalo, da se je tehtnica tako mečno nagnila v korist tekmeca Bora.
Tretji Borov predstavnik je bil Darij Krevatin, ki se je vrnil k zeleni mizi po dolgem obdobju. Od njega ni bilo mogoče zahtevati bolj uspešnega nastopa. Svojo najboljšo tekmo je odigral proti Ragusinif in je že bil na tem, da mu iztrga niz.
UZIDI
Ragusln-Tomsič 2:0 ( 21:12, 24:22) Bruni-Krevatin 2:0 (21:11, 21:9) Floraino-Košuta 2:1	(21:13,	19:21,
21:19)
Bruni-Tomsič 2:0 (21:12, 21:11) Ragusin-Košuta 2:0 (22:20, 21:18) Floramo-Krevatln 2:0 (21:13, 21:15) Bruni-Košuta 2:0 (21:17, 21:19) Floramo-Tomsič 2:0 (21:18, 21:8) Ragusin-Krevatin 2:0 (23:21, 21:17)
I. P.
SZ B OR
_ „ „	. * !..	| UM
ATLETIKA
V nedeljo, 24. t.m. bo ot» 10. url na stadionu «Prvi maj» sestanek atletskega odseka.
Po sestanku bo krajši film o atletiki. Vabljeni mladinci, ki bi radi pristopili k atletskemu odseku in vsi člani.
ODBOJKARSKI ODSEK obvešča vse mlade ljubitelje odbojke, da se bo začel v četrtek 21. t. m. ob 19. uri na stadionu «Prvi maj» trening v odbojki za začetnike.
Z namiznoteniške tekme BOR . UNI. Dvoboj Tomšič - Bruni
AgathaChristie: DESET
ZAMORČKOV ŠLO JE
38.
■ ■■
Štirje možje so se vrnili iz Blorove sobe. Spet je spregovoril sodnik.
«Gospodična Claythorne, upam, da boste razumeli, da ne moremo napraviti nobene izjeme. Revolver moramo najti. Ali imate s seboj kopalno obleko?»
Vera je prikimala.
«Potem vas prosim, da greste v svojo sobo, oblečete kopalno obleko in pridete spet sem.»
Vera je šla v svojo sobo in zaprla za seboj vrata. Vrnila se je čez slabo minuto v kopalni obleki, ki se ji je tesno prilegala.
Wargrave je zadovoljno prikimal.
«Hvala lepa, gospodična Claythorne! Ostanite sedaj tu, mi pa bomo preiskali vašo sobo!»
Vera je potrpežljivo čakala na hodniku, dokler se niso spet pojavili. Potem je šla v sobo, se preoblekla in se nato pridružila ostali družbi.
Sodnik Je rekel:
«Ena stvar je zdaj gotova! Nihče izmed nas nima več ne strupa ne smrtonosnega orožja. To je dobro za nas. In sedaj bomo dali vse strupene praške na varno mesto. Ce se ne motim, sem videl v shrambi srebrno skrinjo.»
Blore je rekel:
«To je že vse prav, toda kdo bo imel ključ? Vi, seveda!»
Gospod sodnik Wargrave ni ničesar odgovoril.
šel je dol v shrambo in drugi so šli za njim. V shrambi so res našli majhno skrinjo za srebrno posodo in pribor. Pod sodnikovim vodstvom so spravili vse praške in tablete v skrinjico v omaro in tudi to zaklenili. Sodnik je dal ključ od skrinjice Filipu Lombardu in ključ od omare Bloru.
Rekel je:
«Vidva sta telesno najmočnejša. Težko si mislim, da bi mogel eden drugemu odvzeti s silo ključ. Vsakemu od nas treh bi pa bilo to sploh nemogoče. Ce bi kdo hotel vdreti v omaro ali v skrinjico — bi to povzročilo velik hrup,- ki bi se slišal po celi hiši in obrnil našo pozornost nase.»
Ustavil se je za trenutek, nato je nadaljeval:
«Ostane nam še zelo težak problem. Kaj se je zgodilo z revolverjem gospoda Lombarda?»
Blore je rekel:
«Zdi se mi, da bo njegov lastnik še največ vedel o njem.»
Filip Lombard ga je besno pogledal in rekel:
«Prekleti norec! Saj sem ie povedal, da so mi ga ukradli!»
Wargrave je vprašal:
«Kdaj ste ga zadnjič videli?»
«Sinoči. Bil je še v predalu, ko sem šel spat — pripravljen za slučaj, če bi se kaj zgodilo.»
Sodnik je prikimal.
Rekel je:
«Nekdo ga je moral odnesti danes zjutraj v zmešnjavi, ki je nastala, ko smo iskali Rogersa, ali ko smo našli njegovo truplo.»
Vera je rekla:
«Gotovo je skrit nekje v hiši. Poskušajmo ga najti!»
Gospod sodnik Wargrave si je pogladil brado in rekel":
«Dvomim, da bomo kaj našli. Naš morivec je imel dovolj časa, dd je našel primerno skrivališče. Ne verjamem, da bomo odkrili z lahkoto pogrešani revolver.»
Blore je rekel s prisiljenim glasom :
«Ne vem, kje je revolver; stavim pa, da bom našel nekaj drugega — iglo za injekcije. Pojdite z menoj!»
Odprl je glavna vrata in jih vodil okrog hiše.
Zunaj pred jedilnico, nedaleč od okna, je našel injekcijsko brizgalko. Poleg nje je ležal razbit porcelanast kipec — šestega zamorčka.
Blore je rekel z zadovoljstvom:
«Drugje ni mogla biti kot prav na tem mestu! Ko jo je umoril, je odprl okno, vrgel ven brizgavko, za njo pa še šestega zamorčka.»
Na brizgavki ni bilo nobenih odtiskov prstov. Morivec je vse skrbno obrisal.
Vera je rekla z odločnim glasom:
«Sedaj pa polščimo revolver!»
Gospod sodnik Wargrave je rekel:
«Da, vsekakor! Toda pri tem moramo paziti, da se držimo skupaj! Pomnite, da lahko morivec izkoristi priliko, če se kdo oddalji od ostalih!»
Preiskali so hišo od podstrešja do kleti, toda brez uspeha. Revolverja niso našli.
TRINAJSTO POGLAVJE
«Eden od nas.... Eden od nas.... Eden od nas....»
Te tri besede so Jim neprestano vrtale po možganih.
Petero ljudi — petero preplašenih ljudi. Neprestano so se ogledovali in le s težavo so skrivali svojo živčno prenapetost.
Njihòve zahteve so bile sedaj majhne, tudi konverzacije jim ni bilo več mar. Bili so sovražniki, ki jih je držal skupaj le še nekak čut za samoohranitev.
wiVedn0 manj so bili Podobni človeškim bitjem in vedn
w1jrgrSa°veSeiePsrpedIfrjalÌ L/T* živalske ^pod sodni wargrave je sedel ves sključen kakor kaka stara želva- ni s
premaknil, le njegove oči so še živo in budno zrle v svet’ Blori
Hodite okroVnSIlekt0r’ Je 1)11 Vldeti Še b0lj Sr°b in neokrètei Hodil je okrog s krvavo podplutimi očmi. V njem 1e bila m
kaka mešanica krutosti in neumnosti. Podoben je bil preganjan
kl Se Pr,iP,ravlja’ da skoòi na zasledovavce. Filipu Lorr bardu so se čuti priostrili, njegova ušesa so zaznavala vsa: najmanjši šum. Stopal je lahno in hitro, njegovo telo ie bili
ss. sms:In s-*°se * - p*
Vera Claythorne je bila zelo mirna. Skoro ves čas se j stiskala v naslanjaču. Njene oči so strmele naprej v svet. Izgle dala je, kakor da bi bila omamljena. Podobna je bila ptiči TnXte Zal6te Z V.Š1P° in ki ga je P°brala človeška roks to rasilo preStrašen’ ln se niti ne zgane, - v upanju, da ga bi
Armstrong je bil v strašnem živčnemu stanju. Z drhteči roko si je prižigal cigareto za cigareto in vsako je kmali zavrgeL Pnsilno brezdelje ga je še bolj mučilo kakor druge Od časa do časa je začel kar na lepem na dolgo in široki govoriti.
«Ne bi smeli kar tako sedeti, ne da bi kaj ukrenili Neka prav gotovo lahko storimo. Kaj če bi prižgali kres’»
Blore je rekel:
«Kaj, v tem vremenu?»
Spet je lilo kakor iz škafa in veter je sunkovito pihal Tc neprestano pljuskanje dežja jih je spravilo skoraj ob pamet Kakor po tihem sporazumu so izvajali nekak bojni načrt Vsi so sedeli v velikem salonu. Le po ena oseba je smela za pustiti sobo. Ostali štirje so čakali, dokler se ni vrnil peti.
’ ‘	’	■ - !'*i
(Nadaljevanje sledi)
UREDN1SI V0: TRST - UL. MONTECCHJ 6 - II. TELEFON 93-808 IN H4-83H - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pehlco l-II, Tel. 33-82 - UPRAVA: TRSI - UL. SV FRANČIŠKA št 20 - Tei št 37-838 - NAROČNINA- mesernn «si .ir-h----------------------------TTT
letna 1800 Ur, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 Ur - SFRJ: v tednu 20 dni, mesečno 420 din -■ Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - 'oštril tekoči račun: Založništvo tržaškega nska Trst, 115374 J z« sfrA~n!?ap!'e.J:_,e. Stritarjeva ulica 3 I, telet 21-028, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGI.ASI: Cene oglasov: Za vsak mm v Sirih! enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir — Siali oglasi 40 Ur beseda — Vsi ooiasi « a \	L-Jut)1Jana'
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst	31 °B'asl se naroiajo Pri uPravl- '