Naročnina Dnevna izdajo ze državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din zq mozemstvc mesečno 33 Din nedei|skn lzdn|n celole no v Jugo* slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l stolp. pelli-vrsia mali oglasi po 130 ln 2D,ve£|l oglasi nad 43 mm vlilne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din g Pn v/eCiem O naroČilu popust Izide ob 4 zluiraj razen pondeljka ln dneva po prazniku o rctlnl.itLO /e v Kopllar/eul ulici Si. 6 111 Kohoplsi se ne vraCalo, netranklraaa pisma se ne sprejemalo * VreCnlšlva telelon Si. 2OSO. apravnlštva it. 232S Političen lisi zza slovenslci narod Uprava le vKopltar/evi ul.4i.fa + Čekovni račun: C/ubllana Stev. 10.630 In 10.349 xa Inseiale, Sara/evoSl.7563, Zagreb SI. 39.011, Praga ln Vunal St. 24.797 Poulične demonstracije Gotovi krogi" so smatrali za potrebno, da zaključijo ljubljansko splošno narodno manifestacijo ob rapallski obletnici s hrupnimi in celo strankarsko pobarvanimi pouličnimi demonstracijami. Ne bomo na tem mestu razpravljali o temnih namenih prirediteljev organizacij, pač pa smatramo za nujno potrebno, da izpregovorimo odkrito, četudi ostro besedo o protitalijanskih demonstracijah na sploh. Radi priznavamo, da so včasih trenutki, ko je naravnost nujno, da izpregovori tudi ulica svoje mnenje in da ljudstvo spontano poseže aktivno v razvoj dogodkov. Toda takšni trenutki so silno redki in večinoma umestni le, kadar gre za notranje-politična vprašanja. Nikdar pa se ne more priznavati ulici pravica, da ona merodajno vpliva na potek zunanje politike, ker je ulica brez odgovornosti in običajno tudi brez kriterija. Dati besedo ulici v zunanjepolitičnih vprašanjih, se pravi provocirati vojno in zagnati državo in ves narod v najbolj tvegane nevarnosti. Prav gotovo pa velja to, kadar gre za naše odnošaje z Italijo. Vsi brez izjeme vemo, da so ti odnošaji zelo napeti, vemo nadalje, da vlada v Italiji stranka, ki se naravnost s ponosom igra z vojno nevarnostjo in vemo na vse zadnje tudi to, da naš narod noče vojne. Nc zato, ker bi se vojne bal, temveč zato, ker noče vojne ves svet in ker bi vse države padle po onem, ki bi začel vojno. Zato je dolžnost vsakega našega državnika, naj pripada tej ali oni stranki, da nikjer in za nobeno ceno ne dopusti prav nobene stvari, ki bi mogla le količkaj pomeniti vojno nevarnost. Kadar pa ima besedo ulica, to je neodgovorni elementi, pa naj bodo tudi prežeti od idealizma, je vojna nevarnost v permanenci. Zlasti, kadar veljajo demonstracije našemu zapadnemu sosedu.\ Že celo pa ne morejo biti dovoljene demonstracije, ki imajo količkaj iredentistično ali žalečo vsebino. Kajti take demonstracije nas samo kompromitirajo pred svetom in di-skreditirajo našo pravično stvar. Zato bi grešil vsak odgovoren činitelj, če že naprej ne prepove vsake demonstracije, ki bi mogla povzročiti intervencijo italijanskega poslanika. Ze celo velika pa bi bila krivda ministra, ki se iz bojazni za svojo popularnost ne bi upal nastopiti proti dozdevni pravici ulice. Ni naloga ministra, da išče popularnost, temveč da stori svojo dolžnost in da skrbi za blagor naroda po svoji vesti in najsi bi pri tem postal tudi nepopularen. Hvala Bogu, da imamo v našem dr. Korošču takega ministra! Protiitalijanske demonstracije so zato skoraj vedno napačne, prav posebno pa v sedanjih razmerah, ker so čisto odveč in naravnost škodljive. Nobene potrebe ni, da bi še posebej naglaševali svoja čuvstva do našega soseda tam preko, ker so ta čuvstva že več ko dovolj jasno in trdno zapisana v srcu vsakega Slovenca. Tu je vsaka poulična propaganda odveč. Izkušnja pa nas uči, da so dosedaj še vse protiitalijanske demonstracije rodile vedno čisto drug uspeh, kakor smo ga pa pričakovali. Splitske demonstracije so povzročile požig Narodnega doma in vedno so bile demonstracije pri nas uvod k novemu preganjanju naših bratov. Kaj hočemo, da pride novo preganjanje nad naše ljudi, da dobe Liparski otoki nove naše žrtve? Naš namen je bratom tam preko pomagati, ne pa jim otežavati stališča. Pomagati pa jim moremo le z mirnim delom, z disciplino in požrtvovalnostjo, ne pa s kričanjem. Tudi mi bi bili za demonstracije, če bi bile one prirejene s takšno disciplino, da bi imponi-rale vsakemu tujcu in bile živ dokaz naše krepke volje in naše nacionalne discipline. Dokaz nacionalne discipline pa jc tudi to, da narod odredbe svojih oblasti spoštuje, ker one reprezentirajo narod. Edino sredstvo, da nam ne bo zasedeno ozemlje ugrabljeno tudi kulturno in nacionalno, je delo za brate. Toda samo resno in požrtvovalno delo. Takega dela pa primanjkuje povsodi in to delo pada stalno in vedno bolj. Baš na rapallski obletnici smo morali doživeti v tem oziru nad vse bolesten dokaz. Ta dan je objavil odbor podružnice Jugoslovanske Matice v Mariboru izjavo, v kateri pravi, da je v celoti odstopil, ker se jc zlasti v zadnjem času pojavila popolna pasivnost vseh krogov do Jugoslovanske Matice, Tako je brez vseh olepšav razkrita vsa naša nacionalna mi-zerija. Na eni strani kričave demonstracije, na drugi strani vedno manjše zanimanje za resno delo. Da sledi iz tega lc poguba, je jasno. To naj prevdarijo vsi tisti, ki so mislili Vladna koalicija - naimooiejši političen činifeli Belgrad, 13. nov. (Tel. »Slov.«) Savčičeva akcija je kakor se zdi, v stadiju čakanja in je vedno bolj v ospredju dnevnih političnih razgovorov. Belgrajski listi naglašajo, da se je v zadnjih sejah vlade dokumentiralo soglasje, da četvorna koalicija najiskrenejše želi, da pride do sporazuma v vseh spornih vprašanjih med Belgradom in Zagrebom. V tem oziru je v vladi popolno soglasje in tudi med člani glavnega odbora in poslanskega kluba NRS- Da je soglasje v vladi popolno, se vidi tudi iz tega, da je četvorna koalicija poslala na pogaianja samo eno osebo, in sicer predsednika vlade g. dr. Korošca in s tem mogočno poudarila zaupanje, ki ga uživa g. dr. Korošec pri vseh skupinah. V državnopravnih vprašanjih je koalicija kompaktna. Kljub svoji ogromni premoči se je uradna koalicija ponovno izjavila za pomirljivo politiko in pokazala dobro voljo. KDK se mora ozirati na ta dejstva in ne more zahtevati političnega sporazuma izven sedanje vladne večine, ki je, dokler je tako složna, najmočnejši političen činitelj v naši politiki. Savčič bo čakal na povrnitev Nj. Vel. kralja iz Pariza in mu obrazložil uspeh svojih prizadevanj. V nedeljo bo odpotoval v Zagreb in bo stopil v neposreden stik s KDK. Vašemu dopisniku je član vlade o sedanjem stanju Savčičeve akcije dejal, da je ni pretiravati, pa tudi ne omalovaževati. Savčič je pristaš Pribičevičev, Za notranje pomirjenje ni glavno, kar pravi Pribičevič, ampak je treba, da poda konkretne predloge Radičeva stranka, ki je predstaviteljica Hrvatov. Dokler je ta pasivna, sta Savčič in Pribičevič le majhna odlomka, ki ne bosta prišla v politično zgodovino. Uradniške dnevnice Belgrad, 13. nov. (Tel. »Slov.«) Popoldne je imel finančni odbor sejo. Predsedoval je dr. Milan S t o j a d i n o v i č. Na dnevnem redu je bila uredba o dnevnicah. O uredbi je podal državni podtajnik daljši ekspoze. Dnevnice se ; povišajo za 15 dni. Za daljše bivanje na istem kraju pa se dnevnice znižajo. Če mora državni uradnik potovati po državi, posebno več kakor 15 dni, pa se nikjer ne mudi na istem mestu nad 15 dni, pa dobi večje dnevnice. Za selitvene stroške uradnikov se bo dodal poseben tarif. Zemljoradnik Vujič je govoril proti, radikal Dragomir Obradovič pa za uredbo. Dejal je, da marsikdo smatra uredbo za nepopolno, da se mora uradniško vprašanje rešiti enkrat za vselej. Poslanec Smodej pozdravlja v imenu Jugoslov. kluba uredbo in pravi, da je snov dobro proučena. Predlaga, da se mora uredba spopolniti s tem, da se zabrani vsaka zloraba. Posebno uradniki iz centrale iščejo prilike za zaslužek. V nekaterih ministrstvih zastajajo akti radi tega, ker ni v njih Slovencev. Zato kliče ministrstvo uradnike iz Slovenije. Dostikrat ti uradniki ne dobijo dnevnic, dasi zapustijo svoje rodbine. Tudi to je treba urediti. Kar se tiče stroškov za cerkvene ustanove, se mora gledati na to, da so vse veroizpovedi enakopravne, ne samo v ustavi, ampak tudi v praksi. Pozdravlja uredbo v principu in bo zanjo glasoval. Nato so govorili še Vasilije Trbič (radikal), Husein Alič (musl.). Oba sta govorila za uredbo. Finančni minister dr. Subotič je nakratko odgovoril Trbiču. Poslanec ltadko Parežanin je govoril za. Nato je bila uredba v načelu sprejeta Šefa skupščine Belgrad, 13. novembra. (Tel. »Slov.«:) Narodna skupščina je danes nadaljevala svoje delo. Predsedoval je predsednik Ilija M i -h a j 1 o v i č. Seja se je pričela ob 10. Trajala je do pol 1. Po prečitanju zapisnika se je javil k besedi Novica Šavljič (zemlj.), ki je prišel med zadnjimi v skupščinsko dvorano, a kljub temu protestiral proti zavlačevanju otvoritve seje. Njegov protest seveda ni imel nobenega učinka, Zapisnik je večina odobrila. Predsednik je prečital došla poročila narodni skupščini in poročilo odborov ter interpelacijo Nastasa Petroviča na notranjega ministra radi neredov na nekem shodu v Pod-gorici. Neizbežni Voja Lazič (zemlj.) je zahteval od predsednika odgovora na neki svoji interpelaciji, ki jih je vložil še pod Komisifa za odmero zemljiškega dohod ca - konstituirana Belgrad, 13. nov. (Tel. »Slov.«) Komisija za določitev čistega zemljiškega dohodka, ki bo tvoril podlago za enotno odmero zemljiškega davka v celi državi, se je sestavila. Zbrala se je v kabinetu finančnega ministrstva. Konstituirala se je tako-le: predsednik dr. Šurmin, minister n. r., podpredsednik dr. Kostič. Finančni minister je pozdravil člane komisije. Poudaril je, da imajo pred seboj velevažno delo v naši združeni domovini. Nato je komisija prisegla. Slovenijo zastopa g. Košar iz Slovenskih goric. Komisija bo delala v treh etapah. V I. se bo obravnavala Slovenija, Hrvatska s pripadajočimi deli in Dalmacija. V II. Bosna in Hercegovina. V III. Srbija in Črna gora. včeraj z demonstracijami reševati Primorje. Naj bi raje dali en dinar za katerokoli naše obrambno društvo, mesto da izgubljajo čas s praznim kričanjem in storili bi pozitivno dejanje, ker bi bratom dejansko pomagali. S pouličnimi demonstracijami pa ni nikomur pomagano in zaradi njih ni naš zapadni sosed niti za paro na slabšem, pač pa je na slabšem naša država in sicer v gmotnem in moralnem oziru. Za nas je rešitev le v složnem zadržavnem delu, ne pa v pouličnih demonstracijah, ki so vrhu tega mnogim le »hec«. Danes pa ni mesta ne časa za šale. temveč le za deloi prejšnjo vlado. Predsednik mu je odgovoril, da mora vse interpelacije obnoviti, ker so ugasnile z 19. oktobrom. Nato so se obravnavale nadaljnje konvencije z Madjarsko. Gozdarski minister Čeda Mi-hajlovič je podal ekspoze. O teh konvencijah smo že poročali. Sprejete so bile z vsemi glasovi proti glasovom zeniljoradnikov. Nato je bila sprejeta še konvencija o ustanovitvi dvojnega obdačenja v predmetu neposrednih davkov. Konvencija o dolgovih iu zahtevah v prejšnjih avstroogrskih kronah se je odboru vrnila v ponovno obravnavo. Prihodnja seja bo jutri ob 10. Na dnevnem redu je: 1. Zakon o javnih delih. 2. Izvolitev člana v upravni svet vojne odškodnine. Belgrad, 13. nov. (Tel. »Slov.«) V vladni večini je trenutno aktualen spor med muslimani in radikali. Težave so nastale pri sestavi delazmožnih občinskih večin v Bosni in Hercegovini. Razen tega je tleče vprašanje velikega župana, ki da je ob zadnjih manifestacijah v Sarajevu dopustil demonstracije proli dr. Spahu. G. dr. Spaho je v imenu svojega kluba izrazil g. dr. Korošcu formalen predlog, da se odstranita sarajevski veliki župan Milan Nikolič in tuzlanski veliki župan Zec, ker sta oba s svojim delom onemogočila sporazum z muslimani in radikali v Bosni. Predsednik je radi tega konferiral z g. Vukičevičeni in g. Spahom. Danes so se posvetovali gg. Vukiče-vič, Laza Markovič, Spaho in Behmen. Vlada dela na to, da se spor odstrani, ker bi lahko imel posledice za vso vlado, ' Sodelovanje evr. narodov Belgrad, 13. nov. (Tel. »Slov.«) Francoski odbor za sodelovanje evropskih narodov pod I častnim predsedništvom Doumerguea, predsed-' nika francoske vlade Poincareja, predsednika senata Doumera, predsednika parlamenta Bouis-sona in Bosella bo imela 24. novembra svoj sestanek v Parizu, da se delo razvrsti in da da se posli razdelijo pn posameznih evropskih državah. Na Sorbonni bo 25. novembra slovesno seja, na katero je odbor povabil cir. La-zo Markoviča, bivšega ministra in narodnega poslanca, da našo državo na tej seji zastopa. Ob izplačilu razlik drž. uradnikom To izplačilo jo sedaj, ko je sklenjeno dolarsko posojilo, gotova stvar in je njega izvršitev samo vprašanje časa nekaterih mesecev. S tom se bo vsaj deloma popravila krivica, ki se je godila državnemu uradništvu. Pravima: vsaj deloma, ker se bodo diference izplačale brez obresti za minulih pet let in ker tistim, ki so med tem umrli, krivice ni več mogoče poravnati. In to, da je ostala država dolžna svojemu borno plačanemu uradništvu skozi vrsto let znatne vsote, spada pač med v nebo vpijoče grehe: delavcem zasluženo plačilo zadrževati. Tem večjo je torej naše veselje nad tem, da je končno vendar prišla vlada, ki je vedela, kaj zahteva njena čast in ugled države, katero upravlja. Spričo tega veselega dejstva stopijo v ozadje vse rekriminacije za preteklost radi dolge dobe čakanja. Kar je bilo, je bilo! Hvala Bogu, da bo odslej drugače! Morebiti bo celo la ali oni uradnik ob prejemu razlik rekel: Za preteklost bi bilo sicer boljše, da bi bil te razlike sprejemal sproti mesečno, za sedanjost je pa bolje, da dobim hkrati večjo vsoto denarja, s katero si že skoro nisem več upal računati, češ, da bo izplačana o svetem nikoli. Korak, ki ga je storila vlada, ne bo koristil samo uradništvu. Lahko rečemo, da se bo večina tega denarja še isti mesec preselila v žepe — trgovcev in obrtnikov in da se bo s tem denarjem pokril marsikak zaostanek, ki je bil enako mučen uradniku kakor njegove* mu upniku. Ta denar bo torej pomenil veliko uslugo naši trgovini in obrti, ki bosta tako rekoč preko noči dobili nekaj lepih milijonov na razpolago in se poživili. In še eni stvari bo ta odločni korak naše vlade zelo koristil: ugledu države na zunaj in na znotraj. Izkazalo se je, da vlada slednjič vendar glede izplačevanja obveznosti ista morala za državo kakor za posameznika. Z izplačilom razlik jc napravila naša država ogromen korak z Balkana proti Evropi! Svoje dni smo bili vajeni, da je bila država glede izplačevanja svojih obveznosti točnejša in zanesljivejša nego zasebniki. Pri državi tako rekoč nisi mogel izgubiti. Kar ti je zakon priznaval, se ti je izplačalo z vso gotovostjo. Pri nas so žal že izkušnje ob 20 odstoinih odtegljajih — poleg drugih čini tel jev — to vero v državo močno omajale. Dvigati se je pa začela ta vera, ko so se s temi boni lahko plačevali davki, in še bolj se bo dvignila s tem, da se bodo izplačale diference. Lahiko rečemo: s tem izplačilom razlik bo naša država moralno toliko pridobila, da bi bilo to vredno tudi neprimerno večjega denarja — ako bi se take stvari namreč dale kratko malo kupiti. Radi tega tudi ne moremo odobravati po-čenjanja onih, ki iščejo pri tem posojilu dlako v jajcu in vedo našteti vse mogoče pomisleke proti temu posojilu. Za poštenjaka je pri tem merodajno samo tole razmišljanje: če imam poravnati dolg, ki tako rekoč vpije do neba, če vem, da pomeni odlaganje tega izplačila neprestano krivico proti upniku, ki težko čaka, potem moram dobiti posojilo za poravnavo tega dolga tako ali tako, če je v meni kaj poštenja! Vzel bom pač tisto posojilo, ki ga morem danes dobiti pod najugodnejšimi pogoji, zavedajoč se, da bi ga moral slednjič vzeti tudi pod težjimi pogoji, ako je v meni kaj vesti. Vsekako gre neprimerno večja čast tisti vladi, ki je dolg poravnala, nego tisli, ki je sicer pobirala davke za zvišane uradniške prejemke, a je del teh prejemkov uradništvu ostala dolžna. Izplačilo uradniških diferenc je državotvorno delo par excellence, ki bo po svojem učinku odtehtalo nekaj vagonov navdušeniti govorov in narodnih praznikov. Tega koraka jc lahko vesel vsakdo, komur je bodočnost naše države pri srcu. Samo ena stvar bo morebiti temu ali onemu kalila veselje: namreč dejstvo, da je morala vstopiti SLS v vlado, da so se smeli plačati davki z 20 odstotnimi odtegljaji, in da je moral poslati predsednik SLS predsednik vlade, da so se čez dolgih pet let izplačale uradnikom razlike. Krek je nekoč rekel, da ima SLS zagotovljeno bodočnost radi tega, »ker prav dela«, oziroma toliko časa, dokler bo prav delala. »Taka stranka,« je razlagal, ?more začasno izgubiti večino, toda trajno ne, radi tega ne, ker je ljudem potrebna k Po vojni so nešteti pričakovali rapidnega nazadovanja SLS. Prišlo je pa že leta 1923 narobe. Pa ni morebiti razmah SLS po vojni dokaz, da je sedaj ljudstvu prav lako kakor nekdaj, morebiti še bolj potrebna stranka, ki prav dela? Desetletnica avstrijske reoubUke Na Dunaju, 12. nov. 1928. Danes deset let so bili zbrani vsi nemški poslanci bivše poslanske zbornice v isti dvorani gosposke zbornice i v tej prvi seji nemško avstrijske narodne skupščine — National-versammlung — soglasno proglasili nemškoav-strijsko republiko ter sprejeli doslej veljavno ustavo, ki jo je bil izdelal prvi kancelar dr. Renner. — Prvi predsednik narodne skupščine je bil sedanji dunajski župan Kari Seitz. Pričetek republike sega sicer nazaj do 19. oktobra, ko so sc zbrali vsi nemški poslanci bivšega parlamenta v dvorani nižieav-strijskega deželnega zbora v Herrengasse, kjer so se že sprijaznili z dejstvom, da je razpad stare monarhije neizogiben, vspričo resne volje vseh nenemških narodov, ki so proglasili načelo samoodločbe. Isto so zahtevali tudi Nemci za sebe. — Večer 28. oktobra pa je z revolucionarno silo potrgal vse vezi s staro Avstrijo in zahteval republiko. — Popoldne sem kakor po navadi sedel v svoji pisarni Osrednjega odbora za naše begunce v Bank-gasse, ko sem zunaj slišal sumljivo gibanje in kričanje. Šel sem pogledat, in videl sem pravcato revolucijo. — Stisnil sem se k zidu Živno-9tenske banke. — Nepregledne množice so napolnile vse ulice tam naokoli. — Na balkonu deželne palače nasproti Zivnostenski banki so se pojavili znani obrazi vseh znamenitejših voditeljev v parlamentu, in kmalu so drug za drugim proglašali, da tudi Nemci ne marajo ne kralja, ne cesarja, ne monarhije — živela svobodna republika Nemška Avstrija! — S tistimi izjavami vseh nemških voditeljev je bila zapečatena usoda stare monarhije. Kar je sledilo, ni mogoče popisati. Kjerkoli so množice srečale vojake ali tudi častnike in častitljive stare generale, so jim potrgali kokarde s čepic, ako jih sami niso skrili. Ves Dunaj je kipel revolucionarnih gesel in vzklikov, pa tudi dejanj. Drugi večer 29. oktobra smo imeli dunajski Jugoslovani svojo revolucionarno skupščino v veliki dvorani Češkega doma, kjer smo proglasili svobodno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov — takrat se je tako čitala kratica SHS — in že drugi dan so bile po vseh centralah: »delegacije države SHS.« — O tistem našem delu na Dunaju bi se moglo mnogo zanimivega povedati. — Torej točno ob istem času, ko je bila v zagrebški Sabornici proglašena država SHS, smo to storili celo na bivšem cesarskem Dunaju. Dne 12. novembra pa je dobila Avstrija svojo zakonito obliko — Republik Deutsch-Ssterreich. Po sklenjenem miru je moral atribut »nemška« odpasti. Včeraj Ln danes so se vršile po vsej Avstriji velike svečanosti v proslavo prve desetletnice, najsijajneje seveda na Dunaju. — Rotovž je bil čarobno razsvetljen s tisoči žarnic v notranjosti in z metalci svetlobe, parlament z metalci svetlobe in enako ves Heldenplatz na bivšem dvoru. Danes je imela socialna demokracija zopet svoj velik dan, ko je mogla pokazati Dunaju i svetu, kaj vse zmore in kaj na Dunaju ima v svoji oblasti. — Ob 9 je bil odkrit trem socialističnim voditeljem Adlerju, Reumannu in Reis-nerju poleg parlamenta na Ringu veličasten spomenik. — Ob pol desetih že so začele korakati socialistične množice tam mimo, defili-rale in odkorakale v svoje okraje. Kar zmore socialna demokracija organizacij: političnih, kulturnih, gospodarskih, športnih itd. vse je bilo na nogah in defiliralo mimo spomenika treh svojih umrlih voditeljev. Ob 1 popoldne pa je bila slavnostna seja Nationalrata. Dvorana je bila odičena z zelenjem, a vsi sedeži zasedeni, galerije nabito polne. Točno ob 1 so vkorakali ministri in vsi trije predsedniki. Prvi predsednik Miklas je pred radiomikrofonom začel čitati svoj slavnostni govor ob svečani tišini v dvorani. — Ta govor bo odmeval po svetu, kajti obsega veliko zanimivega za vso Evropo. In poslušalo ga je gotovo deset milijonov Nemcev, in morda na stotisoče ljudi drugih narodov. — Podal nam je zgodovino Nationalrata in njegova dela, omenjal često viharne prizore v njem, ki pa niso motili glavnega dela: obnovo Avstrije do te mere, da je danes uvaževana na vsem svetu. — Posebno je naglašal, da so bili na prvi seji danes deset let navzoči tudi zastopniki Nemcev, ki so danes ločeni od svoje nemške matere, in s povdarkom je omenil tisto mejo po sklenjenem miru, ko so se tisti nemDki zastopniki poslovili od svojih tovarišev, ki so ostali v svobodni republiki Avstriji. — Na več mestih moj-sterski sestavljenega govora je omenjal neomajno voljo naroda za združitev z Nemčijo. Naglasil je, kaj je narodovo zastopstvo v tem pogledu sklenilo, Ln kako so v Parizu drugače odločali, čemur so se morali začasno ukloniti. Toda vseh dni še ni konec in volja nemškega naroda je ostala neomajana. —Končal je s pozivom — vsi poslanci in ministri so vstali — da tu zbrani zastopniki prisegajo zvestobo republiki in narodu, zaklicali so vsi viharen Hoch, hoch, hoch, — in slavnostna seja je bila zaključena. Govor predsednika so poslušali pazljivo in povsem dostojanstveno tudi vsi socialisti, med njimi prvi kancler Renner, prvi predsednik Nationalrata Seitz, znani prvak Otto Bauer, podpredsednik zbornicc Eldersch, tudi pri nas znani dr. Ellenbogcn itd. In isto tako dostojanstveno so se razšli- Tako se vede tudi avstrijska opozicija, ki ob slavnostnih prilikah dokumentira svojo zvestobo državi in narodu, ki ga zastopa, doku- Bol oholi iaiške zakonoiSaie Pariz, 13. nov. (Tel. »Slov.«) Novi Polftca-rejev kabinet se bo na treh sejah bavil z vladno izjavo, ki pa bo v ostalem zelo kratka. Značilno je, da bo v marsikaterem oziru šla na roko željam, ki so bile v zadnjem času v ospredju. Tako namerava Poincare čl. 70 in 71 finančnega zakona predložiti zbornici najprej v posvetovanje, potem ko se bo senat posvetoval o proračunu za 1929, da da nasprotnikom preboja lajiške zakonodaje v zbornici še časa, proučiti zopetno pripustitev verskih redov z največjo natančnostjo. Vladni predlog bo potem zastopal Briand. Tudi v sporu s finančno komisijo zbornice hoče Poincare popustiti, ker hoče pristati na davčne olajšave za male davkoplačevalce in na črtanje 20 milijonov iz vojnega proračuna. V vladni izjavi bo posebno obširno razmotrivano stališče k bodočim pogajanjem za revizijo Dawesovega načrta, ki ga je po možnosti pospešiti. Naglašana bo tudi potreba ureditve medzavezniških dolgov. Z ozirom na se- stavo vlade, ki ima desničarski značaj, se v vseh krogih smatra, da bo Poincare deloval za tem, da zbornica izglasuje oba razupita člena 70 in 71 v prvotni redakciji. Desničarsko časopisje prinaša v tem smislu obširne članke, v katerih poziva vlado, da odločno nastopi proti metedi boljševizaclje parlamentarizma, ki so jo upeljali s svojimi nastopi radikalni socialisti. Siccr je opažati, da je popustilo prvotno navdušenje, vendar pa prevladuje odločnost v vseh krogih, ki stojijo blizu vlade, še bolj zanimivo je dejstvo, da je celokupr javnost na strani Poincarčja in da obsoja naston radikalov. Nekateri celo mislijo, da bo prišlo med radikalnimi socialisti do razkola in da se večji del stranke pridruži socialistom, drugi del pa zmernemu republikanskemu centrumu. Vsekakor bo vlada z ozirom na malo večino v parlamentu morala prestati težko borbo, dokler ne pride do stabilizacije položaja. FrelpuceiffiSii psrnlfe m potonil Newyork, 13. nov. (Tel. »Slov.«) Od par-nika »Vestris«, ki se je včeraj potopil, so vse njegove rešilne čolne razen enega rešili drugi parniki, ki so prihiteli na pomoč. Večje Število angleških, japonskih in ameriških ladij in tudi ena nemška ladja so ponoči brezuspešno iskali reševalne čolne potopljene ladje. Parnik »Vestris« je bil že v nedeljo popoldne v stiskah, ker je bil poškodovan v silnem viharju Ob 10.15 je parnik »Vestris« oddal prve brez-| žične klice na pomoč, ki so ob 13.25 prenehali. Zadnja njegova vest se glasi: »Zapuščamo ladjo. Stopamo v rešilne čolne.« Število potnikov in ladijskega moštva znaša 383. Ladje, ki so prihitele na pomoč, so prispele na mesto nesreče šele, ko je nastala noč. O vzro- Nezaupnica angleški vladi odkloniena London, 13. nov. (Tel. »Slov.«) Nezaupnica, i ki jo je predlagala delavska stranka radi ne-: zadostnega pobijanja nezaposlenosti, je bila | včeraj zvečer v angleški poslanski zbornici od-I klonjena s 321 glasovi proti 151 glasovom. 1 Nemški vofn* minister zagrozil z demlsFo Berlin, 13. novembra. (Tel. »Slov.«) Državni brambni minister Groner je državnemu predsedniku Hindenburgu poslal spomenico, v kateri se je odločno izjavil za zgraditev oklopne križarke »A« in napovedal svoj odstop, če se to odkloni. Sodi se, da je to napravilo na centrum tolik vtis, da bo stranka glasovala za zgraditev te oklopne križarke. Zato bo najbrže socialnodemokratski predlog odklonjen. Belgrajske vesti V Belgradu se mudi skopljanski škof iz Prizrena g. dr. G n i d o v e c , ki ga je danes sprejel predsednik vlade g. dr. Korošec. Jutri bo g. dr. Gnidovec potoval v Rim.. Bolezen g. Sušnika. Kakor nam poročajo, je podpredsednik Jugoslovanskega kluba gospod Anton Sušnik težje obolel in ne vodi poslov. Na intervecijo poslanca Škulja je poštni minister odredil, da se na pošti Dolenja vas pri Ribnici otvori telefonska govorilnica. Zakonodajni odbor je prejel od notranjega ministra zakonski predlog o imenih. Danes so imeli vsi klubi svoje seje, tako Jugoslovanski, muslimanski, radikalni in demokratski klub. V radikalnem klubu so nadaljevali razpravo o dalmatinskem agraru. Vlada ima pripravljen material, kako naj se izdela socialna zakonodaja in bo najbrž kot prvi prišel v skupščino zakon o zavarovanju kmetov, kakor že imamo zakon o zavarovanju delavcev. Ravno tako bo najbrže že v kratkem predložen zakon o novelizaciji zakona o samoupravah, V kratkem pride pred narodno skupščino zakon o nujnih delih in pomoči pasivnim krajem. Dne 24. novembra odpotuje naša socialno-politična delegacija v Berlin. Načcljuje jii bivši minister dr, Andrej G o s a r. Pogajala se bo z nemško vlado o obojestranskih socialnih in socialnopolitičnih zadevah. Danes so se sestali delegati pokrajinskih organizacij konceptnih uradnikov pri glavnem davčnem ravnateljstvu. Slovenijo zastopa g. dr. Filip Orel. Predložili so mu spomenico za zboljšanje svojega položaja. Spomenico so oddnli merodajnim činiteljem in članom fin. odbora, pred katerega pride v kratkem uredba o razvrstitvi finančnih uradnikov. Delegacija je obiskala tudi vse klube. mentira pred kulturnim svetom svojo državo-j tvornost in ludi sposobnost za eventuelno vodstvo državnega krmila. Avstrijska socialna demokracija ve dobro: do kod sme iti v svojo opo-j zicionalni borbi. — Zato pa vlada v Avstriji v j resnici duh pravega demokratlzma in — parlamentarizma, zato uživa Avstrija po svetu zaslužen ugled. — Zares mnogo se moremo tudi tu učtiti od teh sosedov. A. G. ku katastrofe ni pravih pojasnil. Najbrže je ladja dobila kako luknjo, katero niso mogli zamašiti, Govori se, da je bila to stara ladja, ki že skoro ni bila več sposobna za vožnje na visokem morju, ker je bila že pred tremi leti na predlog angleških ladijskih inšpektorjev izločena iz rednega prometa v Indijo. Parnik je bil zavarovan pri Lloydu za samo 2,700.000 mark. Isti vihar je prevrnil tudi neko ribiško ladjo, katere moštvo, osem po številu, je utonilo. Ob 11 je došlo poročilo, da sta bili rešeni 202 osebi, dočim jih pogrešajo 136. Ameriška vojna ladja »Wyoming« je našla razvaline ladje in rešila še pet oseb, ki so bile na ladji, popolnoma izčrpane. Atentat na fatiškesa predsednika Riga, 13. nov. (Tel. »Slov.«) Na vlak la-tiškega državnega predsednika je bil v bližini mesta Mitave poskusen atentat. Atentator je v kretnice zabil kose železa, katere pa so odkrili in odstranili, še preden je prišel predsednikov vlak. Dva mlada moška, ki sta bila prijeta, trdita, da sta hotela napasti samo navaden tovorni vlak. Hainisch bo zooet izvolien? Dunaj, 13. novembra. (Tel. »Slov.«) Na konferenci načelnikov strank je predlagal zvezni kancler dr. Seipel, da se narodni svet skliče za novo volitev zveznega predsednika na dan 5. decembra, ter je obenem sprožil tudi predlog, da se določbe ustave izpremenijo tako, da bi se mogel dr. Hainisch izvoliti še tretjič, odnosno da bi zveznega predsednika direktno volil narod in da se njegova pooblastila razširijo, tako da bi mogel imenovati ministre in razpustiti parlament. V imenu socialnih demokratov je dunajski župan Seitz odklonil direktne volitve zveznega predsednika po narodu kakor tudi razširjenje njegovih pooblastil. Njegova stranka bo sklepala o tem, ali naj se sedanji zvezni predsednik zopet izvoli. . ., Delovanje Elne ugaša Milan, 13. nov. (Tel. »Slov.«) Tok lave se je polagoma ustavil. Hitrost glavnega toka pod Mascalijem se je včeraj popoldne zmanjšal na en meter na uro. Tok lave pri Nunziati se je ustavil. Toda tam, kjer '-va bruha izpod zemlje na dan, se še vedno živahno premika. Profesor Ponti govori o tem, da izbruh vulkana ni več vznemirljiv ter da je kmalu upati, da bo delovanje ugasnilo. Iztekanje lave je popustilo. Površina ni več tako žareča in spodaj, kjer je lava strmo padala v prepad, se začenja strjevati in bo okamenela. Samo pod strjeno površino se tekoča lava v notranjosti še nekoliko premika. Kakšni so shodi &D1C? Zelo so vabili po »Jutru« in v drugih listih na shod KKD v Prevalje in da bi bilo ljudi tem več, je prišel na shod še g. Pucelj, najnovejši elegantni člankar »Jutra«. In uspeh? Kakor da bi ga naročil g dr. Žerjav. Na shod je prišlo celih 26 pristašev KDK in preko 100 socialistov. Po programu in brez efekta je govoril g. Pucelj, ki misli še vedno, da on pridobi na veljavi, če razlaga ljudem, da se z g. Korošcem ne razume, proti pro-| gramu, a z uspehom pa je govoril socialist g. MSderndorfer, kajti za predsednika shoda je bil izvoljen socialist. Popolna pa je bila polomija KDK. ko je bila sprejeta socialistična resolucija, ki se glasi: »Končno izjavljamo, da ne verujemo v iskrenost meščanskih strank, ker so vse meščanske stranke — opozicionalne kakor vladne — že neštetokrat dokazale, kadar koli so bile na vladi, svojo nesposobnost in dovedle tako državo v sedanje brezupno stanje. Zato ne verujemo v iskrenost KDK in smatramo, da je boj dveh meščanskih grup edino le boj za korita.« Kdo ie kriv krvavih demonstracif ? NEPROSTOVOLJNO, A TOČNO PRIZNA-NJE »JUTRA«. Kdo je kriv včerajšnjih krvavih demonstracij v Ljubljani? Tako se sprašujejo ljudje, a točnega odgovora ni slišati. In vendar je ta na dlani in ni treba drugega, ko pogledati poročilo »Jutra« o shodu in o demonstracijah. 2e podnaslovi povedo vse. »Klerikalni govorniki so se odpovedali besedi,« pravi en teh podnaslovov. Grda neresnica, ki je iz poročila samega vidna, ker niti »Jutro« ni moglo docela premolčati dr. Rožičevega govora, tako odličen je bil ta govor po vsebini in obliki. Potem zopet debelo tiskano: »Po nalogu notranjega ministra ...« Vedo gospodje nad vse dobro, da bi bil notranji minister neod-pustljivo kriv, če bi dopustil, da bi ulica diktirala naše odnošaje z Italijo. Ampak, kdo bi potem hujskal, če bi bila resnica povedana? In vendar je bil pondeljski shod vsenaroden shod in so torej vse stranke dolžne, da ne dajo niti najmanjšega povoda za strankarske konflikte. Pa kaj briga vse to »Jutro«, kadar se mu obeta strankarski uspeh. In nato drugi podnaslov po vrsti: Prvi spopadi na Kongresnem trgu. — Burno razpoloženje v unionski dvorani. — »Eno smo, v ljubezni složni. — Primorje — naše Kosovo. (Edina podnaslova, ki dokazujeta vsenarodno manifestaoijo. A potem zopet drugi): Ponosni naskok policije. — S sabljo po glavi. — Intervencije župana dr. Puca. — Manifestacije se nadaljujejo. — Policija strelja v množico. — Zakaj jc policija streljala? — Intervencije poslancev dr. Žerjava in dr. Kramerja. Upoštevaijte žc ves ton poročila, vse neizmerno veselje, da je mogoče udariti po »klerikalcih«, pa si bo vsak trezen človek na jasnem, kje je pravi vzrok ljubljanskih demonstracij. Če pa komu še to ne zadostuje, pa ga bodo spametovali z neverjetno vestnostjo v »Jutru« zabeleženi klici: »Dol s KoroSčevim režimom! Fuj tak režimi Živelo svobodno izražanje mislil?« Karte so tako odkrite in vsenarodna manifestacija je bila uporabljena v strankarske namene. Gospodije so pač že brez vseh argumentov in zato so se zatekli za pomoč ulice. Ta naj bi delala mesto njih in razburjena masa naj bi dala zopet nekaj kredita stvari, ki ]e vsled svoje idejne revščine vsak dan slabša. Tak je račun in tako ga je razkrilo »Jutrovo« poročilo. Naj pa ne mislijo gospodje, da je s t6m rečena tudi zadnja beseda, ker nobene špekulacije s splošno narodnimi zadevami ne bomo trpeli. Kdor ne zna izpolniti obveznosti, ki mu jih splošna narodna prireditev nalaga, ta se iz nje izključuje, oziroma ga bomo mi iž nje izključili. O tem se bodo gospodje že še lahko prepričali! protestira Sinočnji žalostni dogodki so izzvali med našimi akademiki upravičeno ogorčenje. Ko je ona sinoči manifestirala in s tem dala duška svojim vedno čistim rodoljubnim čustvom, so se v njene vrste vtihotapili razni temni elementi, naročeni od ljudi, ki jim ne gre za splošen blagor, za narodne interese, marveč je njihova prva skrb, da izkoristijo vsak moment za svoje cilje. Še bolj žalostno je pri tem to, da so tudi s strani onih, ki bi morali čuvati ugled države, prišli do izraza ljudje, ki morda spadajo med agitatorsko četo SDS, nikakor pa ne v naše urade. Mi pozivamo odgovorne faktorje, da si ogledajo delovanje nekaterih svojih organov in jih z ozirom na njihova delovanja primerno nagradijo. Akademska omladina se je povodom teh dogodkov zbrala snoči ob pol šestih v avli in imela protestno zborovanje. Ker se tu niso mogli utiho-tapiti plačani agenti, je zborovanje poteklo dostojanstveno, kakor to dolikuje akademikom. Govorniki so bili stvarni in njihovi navdušeni govori so našli krepkega odmeva v srcih tovarišev, ki so jim burno in živahno pritrjevali. Izraz tega njihovega razpoloženja so tudi sprejete resolucije, nakar so akademiki v lopo organiziranem sprevodu dostojanstveno manifestirali po glavnih ulicah naše pre-stolice ter se konečno vrnili na vseučilišče. Ves čas sprevoda so padali vzkliki, ki razodevajo globoko ljubezen naših mladih do zasužnjenih bra'ov. Pele so se rodoljubne himne, mir in red sla bila vzorna. Ta manifestacija je napravila najlepši utis in naj bi naši akademski mladini bila zn bodočnost dober nauk, da se izogne vsemu, kar bi znalo škodovati njenemu dostojanstvu in ugledu. Iz časopšsov Spor vsled grba je nastal, kakor poroča »Straža« v osiješki oblasti med HSS in SDS. Radičevci so predložili načrt, ki ima čisto hrvatski značaj, čemur so se uprli Srbi, pristaši SDS. Ker ni moglo priti do kompromisa, je bilo to vprašanje odloženo do 20. t. m., ko se ima rešiti še drugo sporno vprašanje, če se , namreč na oblastnih poslopjih razobesi poleg ■ hrvatske tudi srbska zastava. »Straža« poroča nadalje tudi o raznih drugih nesoglasjih v vrstah KDK. Ta nesoglasja pa so povečini osebnega značaja. Novosadska vremenska napoved. Za celo državo: Večinoma vedro. Ponekod malo oblačno. Zjutraj megla. Temperatura bo ponoči padla. Posebno v severnih krajih. Dunajska vremenska napoved: Mimo, milo vreme bo trajalo dalje, v mnogih krajih ' bo višinska in dolinska megla. S vet v slilcal) begunci iz Mi imate na potu z vsem, lNič ne moreš storiti, moj dragi. Prav nič, absolutno nič!« »Prišel sem Vas vprašal za svet. Ker smo se z očetom in materjo že večkrat o tem posvetovali.« >Ne, prijatelj moj, sredstva ni za to nobenega. Do sedaj ni veda iznašla še nikakšuega načina v dosego takega uspeha. Nekateri inozemski veščaki sicer trdijo, da se s švedsko telovadbo dosežejo nekateri uspehi, zakaj ta je sestavljena iz vaj, pri katerih se mora telo raztezati. V resnici pa ne verujem prav nič na te razne sisteme.« »Raztezovanje? Kaj pa je to?«. »Rnje «e ne spuščam v tehnično razlaganje: slabo bi me razumeli. In potem so neobhodno potrebni posebni aparati. Končno, počakajte, moj dragi, predstavljajte si na pri- mer, da se skuša podaljšati nožna materija s j tem, da se metodično raztezuje... V ostalem j pa je to zelo delikatno in težko izpeljivo.« Dve uri nato je Jean-Baptist, ko se je vrnil domov, opazil Ilyacinta, ki se je ravno pripravljal, da zleze na ped. »Pedenj-možek« je že stopil na peti klin lestve, ko je zavpil <:a njim Jean-Baptist: »I, čemu neki?« Jean-Baptist mu je razložil. »Glej, rad bi stavil s Teboj. Ti vidiš pač osmi klin, ki jo v višini Tvojih rok? No, stavim dva okrogla, da se boš zaman držal, če Te bom vlekel za noge; primorau boš, da izpustiš.« Celih pel minut je Jean-Baptist z vso svojo težo vlekel za Hyacintove noge, Hyacint pa ni izpustil. Tekom celega meseca junija ni prenehal Jean-Baptist izzivati tovariševega samoljublja. Noben obiskovalec ni mogel priti v hišo, ne da bi mu izjavil: »Hyacint ni sicer velik, toda precej močnejši je, kot bi človek mislil.« Ponosen na pohvalo svojih atletskih zmožnosti je Hyacint hilro pristavljal: »Vi mi tega ne verjamete?... Pa je vendar le res ... Kadar so prijemljem za lestvo z rokami, me Jean-Baptist, čeprav je čokat, lahko vleče, kolikor hoče, vendar me ne more odtrgati... Ce ne verjamete, pridite pogledat. . Proti koncu junija je moral Hyacint ponavljati to vajo večkrat na dan tako, da so se mu na rokah napravili že debeli žulji. Zrastel pa ni nit za palec. »Strela božja!« je klel Jean-Baptist, »iz I česa je neki narejena ta mrcina? Ce bi bil ! tudi iz železa, bi ga gotovo že zdavnaj po-j daljšal!... Če bi ga tolkel po glavi, mogoče, da bi ga nekoliko stlačil. Kar pa se tiče tega vlačenja za Hyacintove noge, se mi vse tako zdi, da ga ne bom nikoli napravil večjega in primejdunaj, da je boljše, da ta posel opustim.« Meseca julija je napravil Jean-Baptist tisoč novih poskusov. Pa niso imeli nobenega uspeha. Pedenj-človek je nadalje vztrajal pri svoji velikosti. Začetkom avgusta se nekega jutra Hyacint ni prikazal v hiši. Jean-Baptist je šel poizvedovat. Pa je čul, da je bil Hyacint precej resno zbolel: huda vročica ga je priklenila na postelj. Tri tedne na to, ko se je vrnil Hvacint zopet na delo, je bil vidno potrt. »Kaj pa ti je vendar?« ga je vprašal Jean-Baptist. »Nič, nič mi ni.« Ko si ga jc bil natančneje ogledal, je Jean-Baptist nakrat vzkliknil: »Za božjo voljo! Glej no, ali ne sanjam! Ti si zrastel, dečko?... Pri moji veri, da si zrastel!...« »Res je, zrastel sem.« »Je-li to pa tudi res? Ali se mogoče ne šališ?« »Res je, res. Sedaj merim 130 centimetrov« >Ali 1 Ubogi dečko! Veruj mi, da me to radi Tebe prav žalosti!...« Hyacint je zrastel! Meril je 130 centimetrov I ... Vseeno pa se Jean-Baptist še ni upal veseliti se. »Ti presneta reč,« je modroval, »1 ineter 30, to še ni višina pore! Ta nepridiprav je kljub temu v Manu ostati to in leto kasneje najmanjši.. a Pa Jean-Baptistove bojazni so se kmalu razpršile. Od 130 centimetrov je dejansko Hy-acint prišel meseca oktobra na 136. Od 136 je poskočil v decembru na 143. Ljudje, ki začno kasno rasti, rastejo tem odločneje. Narava se je oddolžila. Z uprav vrtoglavo naglico je Hya-cint dohiteval svojo zakasnelo rast. Rastel je in rastel... Prav gotovo bi ga lahko videli, kako raste, če bi imeli to potrpljenje, da bi ga nepremično gledali štiriindvajset ur. Meseca januarja 1906 je Hyacint žalostno naznanil Jean-Baptistu, da se je njegova postava iznova zvečala za nekaj centimetrov. V februarju je potožil Hyacint Jean-Baptistu med razgovorom, da so odslej splavali njegovi upi po vodi. — V januarju in februarju ga je Jean-Baptist tolažil: »No kaj! Kaj se boš razburjal, dečko: Nimaš li dobrega poklica? Nisem li jaz tudi hlapec? Sem li nesrečen za to?... Saj si vse prislužimo, kar potrebujemo. Kaj bi bil za to nesrečen!« Marca meseca, ko je Hyacint v drugič stopil pod vojaško merilo pred naborno komisijo, ga je la zopet zavrnila. Vseeno pa ni bil zavrnjen zaradi tega, ker bi mu morda manjkalo petnajst, deset ali dejansko pet centimetrov, manjkal mu je samo še en centime-j ter, en sam centimetrček, zakaj moril je 1 meter 54. No, pa kaj mislite, da jo nehal rasti Hya-cint v mesecih april, maj in junij? Kaj še! Nikakor ne. Le Jean-Baptist se za to ni več brigal. Ne da bi polagal na to kako važnost, jo ugotovil tri mesece kasneje, da je Hyacint dosegel normalno višino 1 metra 62. Tri mesece i nato je Hyacint meril 1 meter 69 in s tem že ' prerastel Jenn-Baptisla. Po nadaljnjih treh I mesecih jo mogel Hvacint z višine svoje veli- J^Ca / / aj/e novega Koledar Sreda, 14. novembra. Jozafat Kunčevič, Serafion. — Jutri: Leopold. Osebne vesti k t Župnik v p, Josip Kos. V ponedeljek zvečer je na Jesenicah na Gorenjskem nenadoma za srčno kapjo umrl ondi bivajoči vpo-kojeni župnik Josip Kos, star 67 let. Pokojni je bil rojen v Žabji vasi pri Novem mestu dne 6. novembra 1. 1861., v mašnika pa je bil posvečen po tretjem letu bogoslovja dne 25. julija 1885. Naslednj« leto je bil nameščen kot kaplan v Stari cerkvi pri Kočevju, od koder je šel Faro ob Kolpi in potem v Toplice. Leta 1890. je prišel kot župnik na Sela pri Šum-berku na Dolenjskem, k|jer je služboval 17 let. L. 1907. je namreč stopil v pokoj in se naselil najprej na Dunaju, pred vojno pa je prišel na Jesenice. Tu je tudi kot vpokojenec vršil prav do zadnjega vse dušnopastirsko delo z veliko vnemo in požrtvovalnostjo. Jeseničani ga bodo močno pogrešali. Pogreb je danes dopoldne na Jesenicah. k Strokovni izpit za I. kategorijo z odličnim uspehom je napravil v Belgradu Egon Bayr, finančni koncipist v Ljubljani. ir Upokojena sta Adolf Sadar, upravnik drž. vzgajališča v Ljubljani, in Franica Klara Vrhunec, učiteljica na drž. zavodu za slepe v Kočevju. •k Premeščen je po službeni potrebi Ivan Batagelj, geometer pri direkciji katastra v Ljubljani h katastrski sekciji v Bitolju. k Diplomirali so za inženjerje-arhitekte na ljubljanski tehniki gg. B u r g e r Jože iz Ribnice, P e n g o v Ivan iz Ljubljane in S t r e n a r Maks iz Trsta. k V naše državljanstvo so sprejeti Ludovik Armbruster, žel. nadrevident iz Maribora; Ana Frankovič, učiteljica iz Sv. Florijana, in Ivan Lejt, mehan. p. t. tehn. sekcije iz Pod-gorice. k S pošte. Napredovali so: za pisarja 1-8 Dragoslav Stanojevič, priprav. 1-9 na ravnateljstvu; za čuvarja t. t. 1. v 2. skupino zvan. Iv. Jančar pri ter. t. t. teh. odseka v Mariboru in zvan. v 3. skupino Jože Kužnik pri ter.' t. t. teh. odseku v Ljubljani, oba služitelja 2. skupine. — Dnevni-čarji po čl. 30* fin. zak so postavljeni za služitelje v 2. skupini: Iv. Mavec in Iv. Glinšek na ljubljanski gl. pošti, Fr. Grintal in Rudolf Paljavic na ljubljanski kolodvorski pošti, Pavel Primar, Št. Kobal in Ant. Šulc na mariborski kolodv. pošti pa Ant. Kastelic na ravnateljstvu. — Za dnevničarje so nastavljeni: Iv. Pistotnik pri Sv. Pavlu blizu Prebolda, Fr. Sterle pri Devici Mariji v Polju, Pavla Rnhekova v Čakovcu in Rudolf Mechora v Bohinjski Bitrici. — Za pogodbenega poštarja je na-nastavljen Karel Kupfer v Cirkovcih. — Premeščeni so: pb. ur. II-3 Vida Modičeva iz Celja za upravnico v Medvode, Justina Marušičeva iz tirov v Ljubljano, Fr. Turk iz Ljubljane v Laško, Pavla Jarbova roj. Zajčeva iz Maribora v Celje, Ana Zorčeva iz Murske Sobote za upravnico v Brezno in Otilija Kambičeva iz Rogaške Slatine na ljubljansko gl pošto; pb. ur. II-4 Anica Pirčeva iz Rogatca na ljubljansko gl. pošto, Marija Mra- (lilamgrlo SO [lat a .j pu., ,/ij aa.crutil a,... J.JO UOleZeUshe Klice v naše telo' D. zavarujete VASE OTHOKE pied un Culočim u inkom teh klic, ki pov roiajo raznn okužema, kot nahod, inf!'lene" in osta'e neviirue infekcijske bolezni, rt ija.it > otrokom re !no okus" ANACOTPAiT i DER4 kova iz Maribora na ljubljansko gl. pošto, Ivana Krošlova iz Velikega Bečkereka v Konjice in Iv. Radič iz Maribora v Zagreb; pb. ur. 11-5 Karolina Kuraltova iz Mengša na ljubljansko gl. pošto; telef. III-3 Ljudmila Bajčeva iz Sodražice v Stari trg pri Rakeku, Rezka Radovanova iz Krmelja v Novo mesto, Pavla Štokova iz Slatine-Radencev v Mursko Soboto in Berta Topličeva iz Meže v Slovenj-gradec; priprav. III-4 Natalija Kosutičeva iz Dobrne v Belgrad in dnevničarka Albina Arkova iz Ribnice na Dolenjskem v Sodražico. — Iz službe so odslovljeni dnevničarji: Vladimir Weir.gerl v Rogaševcih, Marijan Kraut na mariborski kolodv. pošti, Fr. Trontelj v Strnišču in Alojzij Lokajncr v Krškem. — Strokovne državne izkušnje za II. kategorijo so napravili tile pb. ur.: Joško Čuček, Regina Prusnikova, Antonija Cvarova, Roza Smr-dujeva, Marija Kocelijeva, Angela Novakova, Ana Kosova, Karla Kuraltova in Ivanka Bezlajeva. Ostale vesti k Cenj. naročniki, ki imajo kaj zaostanka na naročnini, so prejeli te dni opomine s položnico z natančno označbo, doklej imajo poravnano naročnino. Opozarjamo jih tem potom, da zaostali znesek takoj poravnajo, ker bi ijim sicer prihodnji teden ustavili daljnje pošiljanje lista. k Kaj pa naj to pomeni? V Št. Ilju v Slov. goricah se je otvoril v nedeljo dom »Sudmarke«, ki se je bil ob prevratu zaprl. In otvoritvi so prisostvovali bojda visoki gospodje. k Volitve v okrajne zastope in okrajne cestne odbore. Te dni so se okrajnim zasto-pom oz. okrajnim glavarstvom, kjer okrajni zastopi še ne obstojajo (Prevalje, Prekmurje in Medjimunje) dostavili obrazci kandidatnih 'ist za volitve v okrajne zastope (okr. cestne odbore). Po uredbi jih morajo okrajni zastopi (okrajna glavarstva) pred oddajo posameznim strankam opremiti s svojim uradnim pečatom ter na glavi napisati polni naslov okrajnega zastopa (okrajnega glavarstva). Obrazci za kandidatne liste se dobijo pri okrajnih zasto-pih (okr. glavarstvih) proti določeni odškodnini. Kandidatno listo je vložiti v šestih izvodih, in sicer en izvod v originalu, pet pa v prepisu. k Razpisane službe. V Uradnem listu št. 106 od 13. novembra je razpisano mesto vodje zemljiške knjige pri okrožnem sodišču v Celju in mesto višjega pisarniškega ofici-jala (odnosno pisarniškega uradnika) pri okr. sodišču v Mariboru. k Kavcije za lovske zakupe. Ministrstvo za šume in rude je odredilo, da se morajo lovske kavcije ne glede na to, v kakšni obliki so bile položene, založiti pri davčnih uradih, ker imajo značaj zasebne lastnine, ne pa značaj javnega fonda, in ker morajo biti okrajnim glavarjem stalno na razpolago za primer, da bi se kršile lovske pogodbe. S tem odlokom je razveljavljena odredba, ki jo je bilo imenovano ministrstvo izdalo 31. marca t. 1. br. 12.742, . po kateri so se morale lovske kavcije polagati pri davčnih uradih v državnih papirjih in na podlagi katere so nekatera okrajna glavarstva odredila, da je lovske kavcije, ki so bile naložene v hranilnicah, tam dvigniti in denar oddati Državni hipotekami banki. k Žrtev igralske strasti. Pred vojaškim sodiščem za častnike se je te dni zagovarjal poročnik Milan Danilovič iz topničarskega polka v Debru. Dne 2. avgusta 1926 je Danilovič prevzel službo inšpekcijskega častnika v svoji kosti gledati doli na očeta Macheux-ja, ki je bil vendar nenavadne postave, saj je meril 1 meter 78. Kaj je pač Jean-Baptista to brigalo, da se je razdalja med Hyacintovim temenom in podplati večala od dne do dne? Saj v nobenem slučaju več ni mogel njegov tovariš po-Rtati član Velikega cirkusa v Dijonu s sijajnimi dohodki! V tretjič in zadnjič se je predvčeraj, dne 5. marca 1907, prikazal Hyacint pred naborno komisijo. Šaljivo se je obrnil major k nabornemu naredniku: »Narednik,« mu je zaukazal, »pojte vendar in rekvirirajte kje kak mornariški daljnogled, prosim Vas!... Ugotavljam, da ima izredno suha meča in bedra. Vendar bi si želel ogledati tudi nekoliko njegov obraz. Na žalost pa je njegova giava nataknjena na tako visok kol, da je ne dosežem s svojimi očmi, dasi-ravno sicer zelo dobro vidim.« Hyacint Letoche je bil zavrnjen, ko je stopil vprvič pred naborno komisijo zato, ker Je imel pravico do naslova »pedenj-človek«. In ravno isti Hvaoint je bil, ko se je javil v tretjič naborni komisiji, zavrnjen, ker ai je pridobil pravico do naslova »velikan«. V družbi s Jean-Baptistom je kidal Hya-efnt včeraj zjutraj gnoj. Kar prisopiha na dvorišče oče Macheux. Držal je v roki številko Petit Quotidien-a. »He, pridita semkaj! Hyacint! Jean-Bap- li.lt - 1— ..T.ll.nl ^nrtiln ,-^iri r) o t nnrrlA.ial I 7n. llttll 1. jt? /jgarnah in pri izdaj. Dr. Iu. Čeme, Miklošičeva 6 Ljub'jana. gospodarstvo □ Za 1. december. Na sporedu velike slovesne proslave desetletnice osvobojenja Maribora je tudi odkritje spomenika v Mestnem parku. Na zapuščeno in osamljeno kvišku molečo soho, kjer je nekoč stal avstrijski orel, pride sedaj dvoglavi orel. Mojstrsko ga je izklesal naš umetnik Sojč. Na prednji strani je grb kraljevine SHS, spodaj pa drži orel s svojima kremplji na dvoje razlomljeni meč. Soha v mestnem parku, ki se nahaja na voglu Vrazove in podaljška Kamniške ulice, se sedaj čisti in sicer na pobudo Olepševalnega društva ter pod Sojčevim vodstvom. V srednjem delu omenjene sohe, kljer je bil prej portret Franca Jožefa, se bo namestil grb mestne občine; v spodnjem delu pa se bodo vklesali datumi: 1918—1928; dan zavzetja Maribora po generalu Maistru in njegovih dobrovoljoih; dan prihoda Nj. Veličanstva kralja Aleksandra v Maribor ter napis »Ob petdesetletnici Olepševalnega društva«. □ Gospodinjsko-nadaljevalna šola za delavska dekleta. Mariborski oblastni odbor otvori prvo gospodinjsko-nadaljevalno šolo za odrasla delavska dekleta v nedeljo dne 18. t. m. ob 14. uri v zavodu šolskih sester v Melju. Šola bo po svojem ustroju ter učnem načrtu prikrojena razmeram in potrebam delavskega stanu. Pouk bo urejen tako, da se ga bodo lahko udeleževala dekleta, ne da bi morala radi tega opustiti svoje delo. Prijave sprejema vodstvo zavoda šolskih sester v Melju, ki daje tudi v tem oziru vsa potrebna pojasnila. Oblastni odbor namerava sploh v vseh važnih delavskih središčih polagoma ustanoviti slične gospodinjsko-nadaljevalne šole za delavska dekleta. □ Mesečni sestanek duhovniške tretjeredne skupščine bo jutri ob običajni uri v frančiškanskem samostanu. □ Občni zbor Tiskarne sv. Ciril« se vrši danes ob 17. v tiskarni z običajnim dnevnim redom. Posebna vabilp se nc bodo razpošiljala. □ Vodstvo obrtno-nadaljevalne šole v Mariboru naznanja, da naj zbero kovinarski vajenci, ki so vpisani za novi III. letnik, v četrtek, dne 15. nov. t 1. ob 15 uri v tukajšnji deški meščanski šoli k prvemu pouku. Razen tega opozarja vodstvo vse de cdajalce, ki še doslej niso poslali svoiih vaiencev in vaienk za vpisovanje v pripravnico ter v I. in II. letnik te šole, da to nemudoma store, ker bo sicer moralo vodstvo zamudnike naznaniti obrtni oblastL ■©• Planinski veter. Prihodnji ponedeljek 19. t. m. ob 8 zvečer se vrši v telovadni dvorani Orlovskega doma II. prosvetni večer pod naslovom »Planinski večer«. Pcleg primernih glasbenih točk je na sporedu predvsem predavanje turističnega pisatelja proi. Janka Mlakarja iz Ljubljane, tudi Celjanom dobro znanega iz njegovih posrečenih spisov v Planinskem vestniku in knjigah Mohorjeve družbe. G. prof Mlakar bo predaval o svojem izletu na ognjenika Vezuv in Etna in bo svoje predavanje ponazoril s 57 skiopličnimi slikami. — Z ozirem na velike režijske stroške veljajo za to predavanje malenkostno zvišane cene, namreč sedeži so po 3 Din, stojišča pa po 2 Din. Vstopnice se dobe v predprodaji v Ljudski knjižnici na Cankarjevi cesti 4. 0 »Gcjicur na celjskem odru. Tretje gostovanje mariborskega gledališča se vrši danes v sredo 14. t. ni.. Vprizori se opereta »Gejša«. Pred vsem japonski milje in zelo ljubka godba odlikujeta to klasično opereto, ki je radi tega ostala še danes na repertoarju vseh operetnih gledališč, pa bo gotovo tudi v Celju sprejetR kar najbolj simpatično. & Zopet tatvina kolesa. Posestnik od Sv. Štefana, Podlesnik Štefan, je prošli ponedeljek okoli 10 dopoldne pustil svoje kolo za kakih 5 minut v veži hiše na Dečkovem trgu, kjer se nahaja znana delikatesna trgovina Stegu. Ko se je vrnil, kolesa ni več našel. Neznanec mu ga je odpeljal brez dovoljenja. Kolo je znamke »Kosmos«, še skoro novo, črno pleskano, ročaja sta obrnjena navzgor nazaj, na obeh kolesih so blatobrani, kolo samo pa je opremljeno z zračno sesalko ter torbico za orodje. Moste pri Ijublfam Je ie po nji! Združena gospodarska delavska lista t. j. Dolničarjeva lista samostojnežev in liberalcev se je tri dni tresla v mrazu in strahu na občinski deski. Ko so volivci revo opazili, so jo začeli ogledovati in otipavati in so iakoj spoznali, da je bolna na smrt. Tedaj so tekli ljudje na Žabjek in zahtevali od merodajnega gospoda, da se bolnice usmili in pospeši mučno umiranje. Ko je gospod spoznal, da ni rešitve za njo, je prestrigel nitko njenega življenja in lista je zgrmela na tla. G. glavar je dognal, da je kandidata Valentina Lenarčiča podpisala hči, Franceta Zajca pa sin. Nace Dolničar je sicer politično mrtev, a druge nesreče pri tem ni bilo. Kaj pa zdaj? Dve listi še imamo t. j. Koscevo (SDS) in Kamnikarjevo. Vsi vemo, kako bomo volili. Noben razumen volivec ne bo volil SDS. Toda nekaj drugega je, kar dela slabo razpoloženje med volivci. V3i vemo, kako silno pravičen je bil gospod okrajni glavar, ki je oborožen z občinskim zakonom ogledoval liste SLS, marksistično listo in listo samostojnežev. Dognal je, da so podpisi »potvorjenizakaj zločin je, ako sinovi in hčere podpisujejo kandidatne liste namesto očetov — kandidatov. Na kandidatni listi SDS pa briljira tudi ime mesarja Andr. Bitenca s Sela, ki pisati ne zna, a je bil njegov podpis odobren, akoravno ga ni A. popolnoma lastno rono podpisal, ki je pač za siio zapisal Bitenc, j Andreja je pa napisala druga ženska roka, brez j navedbe, kdo je pisal. Te navedbe podpis ni imel, i pa je bil vendar spoznan za nepotvorjenega. Zakon 1 zahteva poln pravilen podpis t. j. krstno ime in pri-I imek mora biti čitljivo podpisan lastnoročno ali pa I označena in potrjena oseba, ki je podpisala. — Go-! spoda okrajnega glavarja v interesu njegovega ugleda in avtoritete oblasti opozarjamo, da se po gostilnah v Mostah govori, da »i bila lista SDS razveljavljena vsled grožnje, da bo sicer pri volitvah tekla kri. Mi vemo, da na gospoda okrajnega glavarja ni vplivala grožnja, pač pa se čudimo, da ne opažamo več pri presoji istinitosti Bitenčevega podpisa tiste rigovozne pravičnosti, ki je delovala v gori omenjenih slučajih. Da omogočimo gospodu okrajnemu glavarju revidirati svoje stališče v slučaju Bitenčevega podpisa, pokažemo, da se Andrej Bitenc, mesar s Sela, kandidat na listi, katere nosilec je Miha Kosec, zna podpisali smo tako-le: Llubltomkf te mi za kožuhovino Tudi starejši ljubljanski meščan se spominja na vsak prvi pondeljek meseca januarja po Sveti Neži, ko so hodil? lovci lz vseli krajev bivše Kranjske, štajerske, Koroške, Primorja,, Istre, Hrvatske in Dalmacije po ljubljanskih ulicah z najraznovrst-nejšo kožuhovino in jo nudili Ljubljančanom in došlim kupcem na prodaj. Zbirali so se po raznih ljubljanskih gostilnlcah, pozneje na dvorišču Balkana in kupčija je bila dovolj živahna. Seveda pa je bil promet majhen, saj je šlo pri kupčiji navadno le za posamezne komade. Meseca januarja leta 1925. pa je ta tradicionalni sejem že pokazal resno lice. Njegovo organizacijo je prevzela v svoje roke Uprava Ljubljanskega velesejma s sodelovanjem Slovenskegn lovskega društva v Ljubljani odnosno Lovske zadruge in prenesla tržišče v svoje razstavne prostore. 7. uspešno propagando je te seime založila z veliko množino dobrega blaga, pridobila poleg domačih tudi inozemske kupce ter tako koncentrirala ponudbo in povpraševanje na eno mesto. Vsako leto od tedaj so se tu vršili ti sejmi, včasih tudi dva-do trikrat za povrstjo v eni sezoni. Letos se vrši ta običajni sejem Sv. Neže za kožuhovino vseh vrst na sam praznik sv. Neže, v ponedeljek dne 21. januarja 1929. Tudi letos bo došlo mnogo resnih interesentov, domačih in inozemskih, zato je dolžnost vsakega zavednega lovca, predvsem pu članov Slovenskega lovskega društva, da pošlje vse to leto pridobljene kože >Divji koži« (Ljubljanski velesejem), ker samo v slogi in medsebojni podpori je meč in zagotovilo čim boljšega uspeha. Kože se sprejemajo že sedaj. Vsa pojasnila daje >Divja koža« v Ljubljani. Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske praznuje letos svojo dvajsetletnico. Mestna hranilnica ljubljanska, ! ' posluje že od leta 1889., si je osnovala leta 1S0S. . reditno društvo, katerega ustanovitev so zahteva'i nacionaliioobrambni razlogi. Društvo je začelo poslovati šele leta 1009., ustanovni občni zbor se je vršil 26. avgusta 1909. Obsežnost sedanjega poslovanja je razvidna iz dejstev, da je znašalo število članov 318, prometa je bilo 19.9 milj. Din, izrabljeni krediti ob koncu leta so znašali 7.1 milj. Din, založba Mestne hranilnice 5.4, varnostni zaklad 0.9, rez. sklad 0.6, obrestni prebitek 0.12 milj. Din, čisti dobiček pa 81.490 Din. — Povodom dvajsetletnice društva je društvo izdalo okusen spominski opis z historija-tom drušlva in lepimi ilustracijami. Nadalje se vrši slavnostno zborovanje dne 17. t .m. ob 15 v posvetovalnici mestnega magistrata. Mednarodni denarni trg. Svetovni denarni trg je še nadalje likviden. Tako je koncem preteklega tedna znašala obrestna mera v Londonu za dnevni denar 2'A do 3\A%, privatni diskont 4*/§, bančni 4H, blagovne menice 4% do 5; v Newyorku bančni diskont 5, privatni 4% do 4r,/s, dnevni denar 6'A do 7, blagovne menice 5redn|i sr. 12 XI. Amsterdam — 2286,— — — Herlin 1364.50 1367.51 1336.— 1356.- Bruselj — 791.24 — — Budimpešta — 992.97 — — Curih 1094'10 I097.lt 1095.60 1095.60 Dunaj 799.04 80 ».04 800.54 800.52 London — 276.10 _ 276.10 Newyork — 56.94 — 56.94 Pariz — '222.42 — 222.41 Praga 168.37 169.17 168.77 — Trsi .97.25 299.2;, 298.25 298,20 Kar Je Se drugega na listi (Andrej), ni od njegove roke. Tako smo dokazali, da Bltenčev podpis na kandidatni listi ni resničen, da je deloma »potvor-jen«, torej neveljaven in se lista SDS mora raz-I veljaviti. Nič se ne bojte! V Mostah teče kri samo pri mesarjih. Ježica pri Ljubljani Regulirajo. Na notico, objavljeno pod tem naslovom, pojasnjuje gradbeno vodstvo za uravnavo Save, da se zdi navidezno čudno, da se ni vpora-bila za regulacijska dela letošnja poletna nizka voda, da se pa to ni zgodilo iz vzroka, ker se ne dajo fašinska dela, ki pridejo pri zavarovanju črnuških mostov v prvi vrsti v poštev, uspešno in trpežno izvršiti v poletnem času, ko je fašinska hosta v rasti, ampak je treba počakati mrtvila fašinske hoste. Za uspešno vršitev fašinsklh del pride torej v poštev le zimski čas od srede oktobra do začetka aprila. Ptuj © Ptujsko gledališče. Drugo gostovanje mariborskega gledališča se vrši v ponedeljek 19. t. m.. Vprizori se, zopet v abonmanu, Zolajeva učinkovita drama »Therese Raijuin«, ki je doživela v Mariboru in v Celju velik umetniški uspeh, pa se priporoča tudi Ptujčanom, da ne zamude oglodati si to inočno dramo. © Glasbena Matica t Ptuju. Klavirski trio (St6hr, Puhor, Sedlbauer) priredi dne '24. t. m. v dvorani Glasb, matice samostojen koncert v proslavo 100 letnic« Schubertove smrti. Na koncertu bo sodeloval tudi naš priljubljeni baritonist g. SaSa Skaza. Program bo obsegal dela Schubert..- Beethovna ln Dvofaka. — Ravnateljstvo. * Velika Nedelja. Umrla je ga. Marija Sova, rojena Horvat, kmetica-vdova v T.govišču, sestra dekana veiikoneUeijskega Friderika Horvata. Bila je vzor krščanske žene, mati ubogih dijakov in bo-goslovcev. Pogreba se je udeležilo 11 duhovnikov. Zagreb. Berlin 1354.50—1357.50, Curih 1004.10 —1097.10, Dunaj 799.04—«02.04. London 275.70— 276.50, Newyork 56.835—57.035, Pariz 221.42— 223.42. Praga 168.37—109.17, Trst 297.15—299.15, Današnji promet je znašal nad 6 milj., večino je dala Narodna banka. Ves promet preteklega tedna je znašal v efektih 3.65 milj. Din, v devizah pa 69.6 milj. Belgrad. Amsterdam 2285)—2293, Budimpešta 991.47 — 994.47, Berlin 1354.50 — 1367.50, Curih 1094.10—1097.10, Dunaj 790.24-80^24, London 275.70 — 276.50, Newyork 56.845 — 57.045, Paril 221.42—'223.42, Praga 168.37—109.17. Curih. Belgrad 9.1275. Berlin 128.71, Budimpešta 90.52, Bukarešt 3.13, Dunaj 73, London 25.1 a Ne\vyork 519.60, Pariz 20.2925, Praga 16.396, Trst 27.215, Sofija 3.75, Madrid 83.75. Dunaj. Belgrad 12.50, dinar 18.44. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., Praštediona 920 den., Kred. zavod 175 d„ Vevče 110 den., Ruše 260—280, Stavbna 66 den.. Sešir 106 den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 464.50 do 435.50, kasa 435-435.50 (435); termini: 12. 442 do 443 (441.50, 442), 2. 449-450 (449), 7 odst. inv. pos. 85.50—86, agrari 53.50—54. Bančni papirji: Union 57-57.50 ( 57.50, Poljo 1750-18, Hrv. 60, Kred. 85, Jugo 88.50-90, Lj. Kr. 127-128, Prašted. 920 do 925 (020), Srpska 151—151.50, /em. 135—140, Etno 160—180, Obrtna 38-39. Industrijski papirji: Guttmann 200 - 205, Slavonia 5.50—7 (6.25), 12. 5.50 do 7, Slaveks 100—105, Danica 150—155, Drava 505 do 530, Šečerana 480—185 (480), Osj. ljev. 280 do 300, Brod. vag. 305—320, Isis 20—'23, Ragusea 490 do 500, Trbovlje 4S0— 495 (490), Vevče 111—113, Nar. šum. 20, Piv. Sar. 255-300. Oceania 260- 300, Vel. beČk. šečerana 1150. Belgrad. Narodna banka 7000—7050, vojna odškodnina 433 —434, 12. 439.r0—444. 7 odst. inv. po-sojilo 85.50, agrari 53—54.50. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 84.15. Alpine 44, Leykam 9.78, Trbovlje 59.50, Krnniska ind. 40.15, Guttmann 24.50, Mundus 189.80, Slavonija 0.68. Žito Zanimanje za pšenico je bilo danes živahnejše, ponvdba pa omejena, vendar moremo beležiti nekoliko kupčij. Položaj je lieizpremenjsn. Cena za bačko pšenico je Din 24-2.50, za gornjebač-ko 245 naklad, post. Promptna času primerno suha bačka koruza velja 245, umetno sušena 270— 272, bosanska in banaška pn 205 naklad, postaja. Vendar za to blago ni nobenega zanimanja pri nas. Laplatska koruza je malenkostno nazadovala. Za ječmen 70/71 kg se zahteva 207-50 sremska postaja. Mlevski izdelki so neizpremenjeni. V Ljubljani notirajo: Deželni pridelki (vse samo ponudbe; slov. p., plač. 30 dni, dobava prompt.): pšenica 80 kg 2% 297.50—300, november 300—803.50, december 302.50 —305, januar 305—307.50; koruza nova pop. suha 365.50—370, laplatska 315.50—330, ječmen baški 315.50-317. oves baški 205—300, rž 78/74 kg uzančna 295—297.50, moka Og vag. bi. fko Ljubljana 420—435. Zaključen 1 vagon pšenice. Tendenca mlačna. Novi Sad. Pšenica: bč. in sr. 240 —242.50, bn. 237.50—210. Oves: bč. 247.50—252.50. Koruza: 12. do 1. 250—252.50, 3.-4. 277-50—282.50, 4.-5. 280 do 285. Fižol: 800-P10. Ječmen: bč- 255—260, poL 287.50—290. Moka: Og 350—360, št. 2. 3S0-340, št 5. 310—320, št. 6. 270-280, št. 7. 256 - 265, št. a 205—215. Promet: 60 in pol vagona pšenice, 49 koruze, 15 moke, 9 otrobov; skupaj 133 in pol vagona. Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica: marec 26.76-26.78, zaklj. 26.76-26.80, maj 27.54-2750, zakli. 27.50—27.52. Rž: marec 24.50—24.68, zaklj. 24.66 -24.68, maj 24.96—25. zaklj. 24.96—24.98. Koruza: maj 28.30-28.54, zaklj. 28.54 - 28.58. julij 28.74—28.76, zaklj. 28.72—28.74. Les Na našem lesnem trgu se opažu, da Je zadnje čase prenehalo pomanjkanje vagonov, kar je zelo olajšalo trgovanje. Žage so sedaj precej prazne ln če ostane vreme še nadalje suho in ugodno, bodo predvidoma cene mehkemu lesu nekoliko padle, ker pride v poštev že nova produkcija ln se bodo hlodi lahko dovažall na žage. V splošnem je povpraševanje še vedno znatno. Tako se Španija Interesi™ za žamano bukovino, sirovo In parjeno, nadalje za furnirake bukove hlode od 40 cm premera naprej, Nadalje se je pojavil interes tudi za brusni fes in brzojavne drogove (bor), ki dosežejo Sušak pristanišče 330 -840 Din. Nemčija išče hrastove stebričke, frize ter pariške deske. Kupčija v pragovih se ne more razviti, ker so producenti zahtevali zelo vtsoke cene; gre za nemške in holandske dimenzije. Zato ne more priti do večjih zaključkov. Tramov nI mogoče dobiti, stare produkcijo ni več, nove pn tudi še ni radi slabega vremena. Zanimanje je tudi zn bolj široke testone. Zn oglje se plačuje 80 Din za 100 kg, tudi cena drv je čvrste j ša fn notinjo sedaj naklad. post. bukove 20 Din, hrastove 18 Din za 100 kilogramov. Na ljubljanski borzi Je bilo zaključenih dane« 5 vagonov hrastovih hlodov. Te»-demea je nespremenjena. / / mič. IM9DI91P vwenie^s Peter Klemen; Slovenski fturir in njegova smola (Popotni spomini izza dni po prevratu.) (Dalje.) Po večerji smo polegli po svojih plahtah, ljudje so spali, jaz pa sem se menil z Rudetom dolgo, dolgo v noč. Ko sem se zjutraj zbudil, je bil že velik dan. Rude je slišal, da čujem in me nagovoril: •Od današnjega dne je odvisno vse. Če nas izroče karabinijerjem, smo svojo misijo žc končali. Ako pa nas puste z Angleži dalje, smo dobri.« Nič mu nisem odgovoril, saj sem mislil tako kakor on. Doktor Gobovič pa je smrčal poleg mene, kakor bi ležal doma na pernici. In tudi drugi naši sopotniki so še spali, le tupatam se jc kdo obrnil na svojem ležišču, zazdehal in -o-pct je bilo tiho po širokem skednju. >Iattiu Battistini, najslavnejši pevec na svetu, je te dni umrl, star 71 let. Še lani je gostoval po velikih evropskih mestih. Ozrl sem se okrog, če nc bi videl kje glavo katerega izmed izgubljene šestoricc, a ni bilo nikogar. Torej ponoči tudi niso prišli, kam so došli, mar so se res vrnili in pustili našo trojko na cedilu. Pa vendar ne! A vse je mogoče. Bog zna, kaj se je zgodilo z njimi? Polagoma je začelo vstajati življenje v naši spalnici. Angleški kuharji so začeli prinašati krožnike, razpostavljali so žlice in nože po mizi in nadlegovali potnike za cigarete. Ko je začelo to rožljanje in korakanj motiti splošno tišino, pomešano z. obligatnim smrčanjem, se je zbudil tudi dr. Gobovič, potegnil parkrat nase prijeten vonj, ki je prihajal iz kuhinje in pripomnil, da su Englezi prijazni ljudi«. Vsak si pač prijaznost razlaga na svoj način in Gobovič si jo je tudi. Kakor hitro in kjerkoli mu je zadišalo po kuhinji in zabeli, je postal živ in dobre volje, da sem ga moral zavidati. Ljudje so začeli vstajati; oglašalo se je tupatam pritajeno pogovarjanje, iz kuhinje pa je dišalo vedno prijetneje. DESETO POGLAVJE. Doktor Gobovič. Njegova žalost in veselje. Dvignil se je navsezadnje tudi dr. Gobovič. Začel me je obsipati z različnimi vprašanji, na katere sem mu vedel dati toliko odgovora kot on sam. In ko sem mu desetič posedal. da mi je popolnoma neznano, kam gremo iz Trevisa, je pripomnil, cla v Trevisu ne ostanemo. Ko me jc baral, čc je gospod kolonel imel v pogovoru z menoj prejšnji večer zelo ironičen izraz, sem mu odgovoril, da nisem na to pazil. A on se je razjezil in mi povedal, da sem nervozen človek, ki ne zna skrivati svoje nevolje. Pač priznam, da mi je bil postal glas trd in neprijazen, a kaj hočete, odgovarjati na sto malenkosti, med tem pa gre voda človeku v grlo in mora misliti samo to, kako se spravi na varno pred policijsko oblastjo, s katero nam je bil precej jasno zagrozil gospod kolonel. Navsezadnje še to. Oblačil se je gospod Gobovič, sede na svoji rdečekrižni nosilnici. Hipoma začne brskati po plahtah in nekaj iskati. »Bogme,« jc godrnjal, »kje je moja ura?« »Kako vendar to, ali ste izgubili še uro? Včeraj ščipalnik, danes uro, kaj pa jutri?« sem ga vprašal. »Nikar ne bodite zadirčni,« me je pogovarjal, »ure ne morem najti. Zvečer, ko smo prišli, sem jo še imel, danes je ni.« Pustil sem ga in se šel umivat h kakega pol kilometra od vojašnice oddaljenemu vodnjaku. Tudi Rude je šel z menoj. Ko sva prišla nazaj, jc Gobovič zopet imel svojo uro, rekoč, da je prej, ko se je oblačil, sedel na njej. Med tem so bili kuharji mizo opremili že z najrazličnejšimi stvarmi. Bilo je kruha na kupe, sira in surovega masla, iz kuhinje pa je dišalo vedno prijetneje. Naši sopotniki so bili po večini že vstali, le nekaterim Francozom se še ni ljubilo zapustiti posteljne gorkote. Zopet sta dva kuharja prinesla kotel čaja in nalivala kovinaste skodelice. Kmalu nas je bilo krog mize toliko, da ;e nastala prava pravcata gneča. Nato pa jc prišla svinjska pečenka in doktor Gobovič jc bil ves iz sebe. Pripovedoval je, da je že slišal o angleški gostoljubnosti, da si je pa ni nikoli prav predstavljal, češ, da pečenka diši prav lepo in je kruh kar najboljši. Jaz in Rude sva bila dobila vsak svo;o porcijo čaja in sva pihaje v velike lonce za-uživsla angleški zaiutrek. Vojvoda Leuchtenberg in njegova nevesta Lila Miiller, priprosta služkinja. Praded vojvode Leuchten-foerga je bil vicomte Evgen Beauharnais, pastorek Napoleona L Vojvoda je služil preje v ruski gardni konjenici kot ritmojsler. Svojo nevesto je spoznal v Miinchenu, kjer je služila pri neki frizerki, in jo poročit Vrh ognjenika Etne. Kar jo primaha k nama angleški vojak z dvema krožnikoma pečenke in kruha, rekoč v slabi italijanščini: Signori, mangiare (gospodje, jesti)! Kdo bi odklonil tako prijaznost, zlasti, če je zastonj. In prinesel nama je še sira, masla in kruha ter z nekim užitkom ponavljal svoj: Signori, mangiare! Pospravila sva, kolikor sva mogla, ostalo sva shranila v kovčege, kajti na poti človek nikdar ne ve, kaj ga še čaka in kdaj bo lačen. Bilo jc krog devete ure dopoldne, ko smo končali svojo gostijo. Prišel je gospod James Mac Farlen in nam povedal, da gremo lahko na izprehod, pač pa se moramo do pol ene gotovo vrniti, češ, da borno zopet jedli. In šli smo malo po Trevisu tjavendan, nc da bi kaj iskali, bali smo se le, da nas ne bi kdo iskal. Rude je kupil v lobakarni cigaret, a bilo jc to slabo, skoraj neužitno kadivo z napisom: sigaretle indigene. (domače cigarete). A v skrbi in duševni stiski gre Slovenec v oštarijo. Rude je hudomušno vprašal Go-boviča, če je šc kaj lačen. In ko se je ta' trikrat primojdunil, da »je sve sasvim u redu i da on ne treba ništa više«, je Rude menil, da se na angleško pečenko prileže kozarec italijanskega vina. Pa smo šli in zahtevali po! liira. Ko smo tako nekaj časa sedeli in ugibali vse mogoče o svoji in naših jugoslovanskih tovarišev usodi, jc Gobovič zapazil, da sc na ognjišču Ramon Novarro, sloviti ameriški filmski igralec, znan posebno iz Ben Hur-ja, preide sedaj k operi in bo gostoval v Berlinu, na Dunaju in v Parizu kot tenor. nekaj kuha. Vprašal je, če bi se dalo kaj dobiti, in mlado dekle, bila je domača hči, je rekla, cla imajo juho in govedino s prikuho. Ajde! Ajde! je vzkliknil Gobovič in si naročil vsega, kar so imeli: juhe, govedine, prikuhe in kruha. Pripomnil sem, da bo jugoslovansko državo zajedel, a bil jc preveč zaverovan v svoj posel, da bi rne razumel in dal kak odgovor. Prav za prav smo v Trevisu samo jedli, zato so pa morale priti na nas bridke izkušnje in težki dnevi. Rdeča smotra Letošnja proslava boljševiške zmage v Rusiji dne 8. t. m. se je vršila v mnogo milejših oblikah nego doslej. Kalininov nagovor je bil nenavadno zmeren in slavnosten sprevod ni bil več kakor lava sovraštva proti izven-boljševiškemu svetu; zagrizeni klici, ki so se prej izvijali enotno iz stotisočev prsi, so se oglašali sedaj le posamezno. Pri smotri ob Ljeninovem grobu je nastopilo 16.000 rdečih vojakov in 450.000 delavcev. Združene godbe so igrale internacio-nalo, za Kremlom je grmelo v pozdrav 21 topov, nad Rdečim trgom je plulo zračno brodovje. V polnem bojnem redu je drdrala nepregledna vrsta »tahank:, četverokolesnih voz, oboroženih z dvema strojnima puškama, ki jih vlečejo po trije divji konjiči; za njimi so jezdili kozaki s sulicami in belimi rokavicami ter devet baterij topov. Nato so prišli veterani »strašnih boljševiških čet« ter delavska milica. Namesto Vorošilova, ki je drugače po napoleonsko jezdil ob fronti, je to pot pregledal čete predsednik Kalinin, sedeč v avtomobilu, oblečen v svojo običajno ohlapno obleko. Schaw in žensko društvo Tajnica nekega angleškega ženskega dru- i štva je bila pisala Bernardu Shavvu pismo, v j katerem ga je prosila, naj podari društvu en i izvod svoje knjige: »The intelligent Woman's guide to Socialisme <, ker društvo nima denarja ; za nabavo knjižnice. Shaw je prošnjo odločno odbil, češ, da društvo, ki nc premore 15 šilingov za zaslužno knjigo, ni vredno, da živi; drugo pa je to, da se podarjene knjige nikoli j ne čitajo. — Tajnica je s Sha\vovim pismom takoj odšla k nekemu knjigarnarju, mu prodala Shawov rokopis za 15 šilingov in s tem izkupičkom kupila Shawovo knjigo. Sha\vovo pismo je pa takoj našlo drugega kupca; kupil ga je newyorški knjigarnar Gabriel \Vells za 5 funtov šterlingov in izjavil, da še nobenega avto-grama ni tako z veseljem plačal. Sreča Eve v. Berne Metro Goldvvyn Mayer je angažiral 18 letno Dunajčanko Evo von Plantznep- za Holly-\vood, kjer že igra pod imenom Eva von Berne, in sicer kot partnerica Johna Gilberta v filmu »Vražja maska«. Eva je hotela k filmu kakor na tisoče njenih vrstnic. Po dolgem moledovanju in prigovarjanju je dosegla, da so jo starši poslali v Berlin, kjer so jo imeli poskusiti pri filmu, Slučajno je bil takrat v Berlinu šef Metro Goldwyn Mayerja, Irving Thal-berg s svojo ženo Normo Schearer. Drugi slučaj je spet hotel, da se je Irving Thalberg seznanil z Evo in je dal napraviti z njo nekaj fotografij, ki so dokazale, da ima dekle izvr- sten obraz za film. Tako je dobila Eva v kratkem času angažman za Hollywood — za filmski raj. — Eva se je vrnila na Dunaj, kjer se je predstavila pri tamošnjem Metro Gold-wyn Mayerju ter si vzela majhen predujen, da si nakupi vse potrebno za svojo bodočo kari-jero. Nato je odptovala z veliko prekomorsko ladjo v Ameriko. Sreča je spet hotela, da se je nahajalo na ladji več odličnih Američanov in med njimi žena ameriškega konzula v Berlinu. Tej dami je mlado dekletce ugajalo tako, da je skrbela zanj celo pot. Nekdo je svetoval, naj dajo dekletu novo umetniško ime, ki ga bi Američani laglje izgovarjali kot ime Plantzner. Po dolgem prigovarjanju so se sporazumeli, da jo prekrste v Evo von Berne. To so sporočili radiotelegrafično v Newyork. Pri odhodu z ladje je obkolilo Evo mnogo časnikarjev. Začudili so se, ko so slišali odgovore na svoja stereotipna vprašanja. Odgovarjala je zelo duhovito in nepričakovano. Rekla je, da ni Newyork prav nič lep, nasprotno zelo umazan. Mučen kot dunajska predmestja. Če kdo želi v resnici videti lepo mesto, naj odpotuje ua Dunaj. — Metro Gold\vyn Mayer je poslal v Newyork družabno damo, da bi jo spremljala v IIolly\vood Eva je imela potovati z aeroplanom. Ko so jo vprašali časnikarji na aerodromu, ali se ne boji leteti po zraku, je odgovorila na njihovo zasmehljivo vprašanje: »Čemu bi se bala? Pogostoma sem že potovala z aeroplanom. Kaj mislite, da v Ev- Kapitan Collyer, najslavnejši ameriški letalec, ki jc na poletu preko Arizone smrtno ponesrečil. ropi ni rednega zračnega prometa?« — Taki in enaki odgovori, ki so izšli skupaj z njenim življenjepisom v skoro vseh njujorških dnevnikih, so presenetili Američane in mala Eva je postala namah popularna. Kako je razdeljeno bogastvo Avtomobil je danes najbolj očito znamenje blagostanja; po številu avtomobilov se more presojati, kako je razdeljeno bogastvo na svetu in v posameznih deželah. Na mednarodni avtomobilski razstavi v Berlinu, ki so jo te dni ctvorili, so nabiti ti-le podatki o številu avtomobilov in motornih koles v posameznih deželah. Avtomobilov imajo v Združenih državah Severne Amerike 23,127.000, v Veliki Britaniji 1,024.000, Franciji 981.000, Kanadi 820.000, Nemčiji 369.000, od tega v Berlinu samem 78.715. Na celem svetu je 29,548.000 avtomobilov, od tega celih 80 odstotkov v Združenih državah. — Motornih koles — avtomobilov malega moža — je v Evropi 1,578.000, v Ameriki 140.000, Avstraliji 119.000, Aziji 53.000. Afriki 52.000, na vsem svetu 1,944.303. * Velikanske menične goljufije Litvinovcga brata. Berlinska in pariška policija sta odkrili, da je spravil brat ruskega ljudskega komisarja Litvinova v promet za 4 milijone zlatih mark menic na škodo ruske trgovinske delegacije v Berlinu. Proti Litvinovu so izdali zaporno povelje, a je pravočasno pobegnil. Zadnjih 60 fužin so pogasili v Porurju, kjer so izprli četrt milijona delavce--. Sedaj počiva vseh 106 fužin na Porensko-Westfalskem; v industrijah, ki potrebujejo surovo železo, silno primanjkuje materijala, saj je v ostali Nemčiji samo še 50 fužin. Zobozdravnik (sobarici): Mina, pošljite mi vendar pacijenta, ki sedi v čakalnici.« Sobarica: »Saj ta vendar ne čaka na Vas, gospod doktor, marveč hodi le čitat nadaljevanje romana v našem časopisu.« Zdravilišče »Haardheim« (Kccklinghausen v Nemčiji), kjer zdravijo kostno in člensko jetiko. Za duha in srce Oedlpus rex V petek 9. t. m. Je ljubljanska oper« uprizorila Ig. Stra vinskega operni i r a torij Oedipus rex. Delo je za razvoj sodobne glasbe vele važno in je, kakor je še mlado, ustvarilo že celo šolo, ki sabori za novi, idealistični realizem ln zoper stan čutni materializem v glasbi. Nam Slovencem je prišel Oedipus zelo nepričakovano, brez prehoda se je pojavil med romantičnim Ln impresionističnim repertoarjem, v kakršnem so nas vse preveč iziključno vzgajali donedavni operni režimi. Prespali smo razvoj opere od Puccinija do Edipa in ne čudim se, če premiera tega epoihalnega dela poslušavcev ni bog-vekaj vzhitila in da večina izjavlja, da te opere ne »razumet. Res je opera že na zunaj skoro povsem drugačna kakor stari Wagnerjev tip, v katerem Igra orkester vodilno vlogo. Fizičnega gibanja v tej operi ni, orkester je močno podrejen pevnemu delu, včasih celo »degenerira« do najprimitivnejše monotonije ali enoglasne spremljave pevca. Sce-nerlja je predpisana čisto neiluaionistična, brez prostorne globine, z le naivno naznačeno akropolo itd. Glasba, poslušana z ušesi, vajenimi »romantične lepote« in bujnosti, bravurnega belkanta — je naravnost »grda«... gibanje melodije ne odloča uSesna prijetnost, tonski sistemi ln sozvočja večinoma niso poiskrna »z ušesi«, za korektno naravno deklaimatomo ritmiko ne gre. Za senzualistično, naturalistično umetnostno hotenje tu ne gre kakor jt, šlo v dosedanjih operah in večina uživajočih subjektov stoji pred Bdipom kakor pred zagonetko, ki je pri vsem še pisana v stari latinščini in rabi tolmača v fraku, ki se pojavlja od časa do časa na odru. V delo so p« ni težko vživeti. Stravinski, ta veleum, ki se je izmed vseli skladateljev najbolj divje izživel v impresionističnem senzualizmu, je ie pred desetletjem jarko spremenil svojo pot in z Bdipom našel povsem drug izraz življenskega čustva ln drugačen Ideal. Kakor je Edip zunanje, formalno pravo nasprotje čutno-oaturalistični s romantični operi, tako je tudi notranje pravcati pogon v nasprotno smer močno idealističnega realizma. Povsem razumljivo torej, da se je Stravinski eklektično naslonil ua antični srednjeveški tn zgod-njebaročni idealizean, na koral in Monteverdijevo dobo, ki sta mu v umetnostnem hotenju sorodna. Enostavno rečeno, avtor je izbral močno idealistično snov (Sofokles), ki govori o zli usodi, ki kot tragična krivda stre kralja Edipa — nerealna snov. To snov je pojmoval in Izrazil na idealistični način: satrl je malone vse zunanje, čutno gibanj* in i vsemi sredstvi poudaril notranje, duševno, idejno gibanje, ki mu služi vso. Tako se je odrekel vsem čutnim čaroim, kakor jih je imela stara opera, postavil idejno tranactudenco na svoj oltar in za tem oltarjem je njegova osebnost skoro čisto izginila, celo raso in narod je potlačil v sebi tn ustvaril libreto v edinem kolektivnem jeziku — mrtvi latinščini. Formalna obdelava glasbenega telesa se giblje v najmanj čutnih načinih monofonije in hai-monski nevezane polifonije — genialni slikar mav-ričar Stravinski je svojo sijajno barvno paleto zalučil daleč od sebe! — reduciral vlogo orkestra včasih na skoro nemogoči minimum in s tem prenesel vse težišče na »izražajoči«, pevski part, ki notranji, idejni smisel teksta tolmači. Gibanje metodike odloča miselno čustvo, ki glasbeno odlikuje Bmiselno važne besede bodisi s ponavljanjem, tonskim zvižanjem, dolgo meliamatiko itd., pri čemer mu je malo mar za ušesno koneonanco ali naravni deklamatomi ritmični poudarek. Komjiozicija celote je veNetopir«; 4. dvospev »Mali kanape« (Terezina); 5. pesem iz operete »Grolica Marica«; 6. dvospev >Dolly čemu ste zvesta to-li« (Orlov); 7. dvospev »Tango« (La Ljubljani Nedelja, 18. nov. ob pol 8 zvečer: »PODOBAR«, ljudska igra s petjem, godbo in plesom v 0 dejanjih. Mariborsko gledališče Sreda, 14. nov. ob 20.- GEJŠA. Gostovanje v Celju. Certelc, 15. nov. o-b 20: KONJEDERKA. Gostovanje Hanni Niese. Petek, 16. novembra ob 20: DIVJI AVTOMOB1- LIST. Gostovanje Hanni Niese. "Prireditve in društvene vesti Vse člane »Strokovnega društva tobačnih vpokojencev in vpokojenk obveščamo, da bo v četrtek, dne 15. novembra 1928 ob pol sedmih zjutraj pri co. frančiškanih sv. maša za vse umrle člane in članice. Vabimo da se sv. maše vsi udeležite. Za odbor: Kattauer Uršula. Slov. kat. prosvetno društvo Krakovo-Trnovo, Ljubljana, (Karunova ul. 14) ima danes ob pol 8. zvečer svoj redni letni občni zbor. Dnevni red: Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo preglednikov. 4. Volitve odbora. 5. Volitve preglednikov in razsodišča. 6. Slučajnosti. — Odbor. Podporno društvo »Zveza stulkinj« priredi v nedeljo, 18. novembra ob pol 8 zvečer v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12, igro pod naslovom »Prisegam«. K obilni udeležbi vabi odbor. Društvo »Gospodarc v Petrovčah vprizori v nedeljo 18. novembra ob 3. v dvorani ge. Ciin-perman na Polzeli igro »Namišljeni bolnik«. Sodelujejo tamburaši. Vabljeni! Naše dijaštvo Akademija akademskega Orla v Ljudskem domu v soboto, 17. t. m. ob 8. zvečer. Spored: Prolog. Prodor (laični plesni zbor). Izvestje fantovskih sestankov od 8. dec. 1927 do 17. nov. 1928. Telovadne vaje in še kaj. Hvalnica (liturgična slika). Allegro maestoso (plesna kompozicija). Akademska Marijanska kongregacija. Dane* ob 8. zvečer bo shod Novinci prisrčno vabljeni. -- Odbor. Na redni letni skupščini Slovenske dijaške zveze 11. t. m. se ie predsedstvo konstituiralo sledeče: predsednik Niko Kuret, cand. phil., I. podpredsednik kot predsednik Akademske zveze Anton Hribovšek, cand. iur., II. podpredsednik kot predsednik Srednješolskega sveta Etbin Boje, stud. phil., III. podpredsednica kot rač. predsednica Dekliškega sveta Bogumila l.avrič, učiteljiščnica, tajnik Maks Vraber, cand. phil., iu urednik »Kasti« Mirko Avsenak, cand. phil. Sir Arthur Conan Doyle: Izgubljeni svet (The lost world.) Roman. Gledala me Je nekam začudeno ter nezaupno, a to mi je bilo vse bolj všeč kakor prejšnja ravnodušna zaupnost. Vem, da se zdi vse, kar tu zapišem s črnim po belem, dokaj otroško in bedasto! Sicer pa je to morebiti le meni umljiv občutek ... Dobro, naposled je vendarle sedla. »Povejte mi torej, kaj vam pri meni ne ugaja?« »Zaljubljena sem v drugega,« mi je rekla. Zdaj pa sem moral skočiti pokonci jaz. »Ne smete misliti, da imam koga drugega rada,« Je nadaljevala in se smejala mojemu osuplemu obrazu. »Imam samo neki ideal. Nikoli še nisem srečala moža, o katerem sanjam.« »Pripovedujte mi torej kaj o njem. Kakšen pa je?« »O, po zunanjosti bi vam bil lahko jako sličen.« »Kako sem vam hvaležen za te besede! No, in kaj takega počenja, kar pri meni pogrešate? Kar naravnost povejte! Morebiti je pri sveti vojski, ne uživa mesa, ali pa je letalec, spiritist, človek in pol? Prav vse rad poizkusim, o, Gladys, če mi vsaj približno poveste, kaj vam je všeč.« Nasmehnila se je prožnosti mojega značaja. »Dobro, predvsem pač mislim, da moj ideal ne bi tako govoričil, kakor zdaj vi to delate,« mi je rekla. »Biti mora jeklen in pogumen mož, ki se ne vda tako lahko raznim muham, ki jih je polno kako neumno dekle. Predvsem naj bo čil, podjeten in srčen, gleda naj smrti v obraz, ne da bi trenil z očesom, izvršiti mora velika dejanja in prestati izredne izkušnje. Ce bom sploh kdaj koga rada imela, ne bo veljala moja ljubezen človeku samemu, temveč slavi, ki si jo pridobi in katere sijaj pade tudi name. Pomislite na primer na Richarda Burtona! Ko sem čitala njegov življenjepis, ki ga je spisala njegova žena, sem pač razumela njeno ljubezen. Ali recimo lady Stanley! Morda ste že kdaj čitali ono prekrasno zaključno poglavje v knjigi o njenem soprogu? Da, take može žena lahko ljubi iz vsega srca in pri tem sama zraste v svoji ljubezni do moža, zakaj ves svet jo časti kot navduševalko pri izvršitvi sijajnih junaštev.«:1 Bila je tako lepa v svojem navdušenju, da sem skoro pozabil na smoter najinega razgovora in bi lahko vse pokvaril. Napel sem vse .moči, da se premagam in sem odgovoril in dokazoval: »Vsi vendar ne moremo biti Stanleyi in Burtoni,« sem rekel, »nima vsak človek take sreče, meni je na primer vedno manjkala prava prilika. Lahko si mislite, da bi se je poslužil, če bi mi usoda hotela biti tako naklonjena.« »Ah kaj, povsod nam je dana prilika za junaštva. Za ljudi, na katere mislim, je pač značilno, da so sami svoje sreče kovači. Sami si poiščejo prilike in se ne pustijo ovirati. Še nikdar nisem srečala takega moža, in vendar se mi dozdeva, da ga natančno poznam. Povsod naokrog je vse polno prilik za junaštva, ki samo čakajo, da jih kdo izvrši. Mož ima nalogo izvesti tak čin, ženi pa jc naloženo, da čuva svojo ljubezen in ž njo obdari takega moža. Poglejte onega mladega Francoza, ki se je oni teden dvignil z zrakoplovom. Kljub hudemu vetru je vztrajal na tem, dn se mora dvigniti, ker je bilo razglašeno, kdaj vzleti. Veter ga je tekom 24 ur odnesel 1500 milj daleč in spustil se je na zemljo sredi Rusije.2 Ta je tudi eden izmed mož, na katere mislim. Le pomislite na ženo, 1 Burlon in Stanley sta znana raziskovalca Afrika • Angleška (morska) milja Ima ca. 1610 m. katero ima rad, in na to, kako so ji morale druge žene zavidati! Jaz bi si tudi samo tega želela: da bi me zavidale radi mojega moža.« »Ne, tega ne smete doseči samo zato, da bi se meni prikupili. To morate doseči zato, ker ne morete drugače, ker zahteva to vaš značaj, ker vse v vas hrepeni po junaštvu. Zadnjič ste na primer poročali o nesreči v Wiganskem premogovniku, kjer se je pretekli mesec vnel prah. Ali se ne bi bili mogli spustiti v premogokop in kljub strupenim plinom pomagati nesrečnim rudarjem?« »Storil sem to.« »Meni niste tega nikoli povedali.« »Ker ni bilo vredno govora.« »Tega pa nisem vedela.« Pogledala me je z večjim zanimanjem kakor doslej. — »Tukaj ste pač pokazali pogum.« »Moral sem to storiti. Kako naj bi bil spisal dobro poročilo za svoj list, če ne bi bil sam na tistem kraju.« »O. kako prozaični razlogi! S tem odvzemate svojemu dejanju vendar vsako romantiko. Sicer pa — naj ste že imeli katerekoli vzroke — me vendar veseli, da ste se spustili v rudnik.« Ponudila mi je roko, a tako dostojanstveno in ljubko, da si nisem mogel nič drugega dovoliti, kot nagniti se in ji poljubiti prste. »Povedati vam moram, da sem le neumna žena, ki ji hodijo otročarije po glavi, kakor malemu dekletcu. A kaj hočem, ko je pa to bistvo moje dušev-nosfi. To je pač izraz mojega euvstvovanja in drugače sploh ne morem ravnati. Če se kdaj omožim, vzamem samo znamenitega moža.« »No, zakaj pa ne?c sem zaklical. »Vi ste pač ena izrnod onih žen, ki moža tako opogumijo. Ponudite mi samo priliko in videli boste, da jo izkoristim. •E9I9EMH ZnPKSi^ c r- 05"0-oC2~ C 525. n' O c w pu f3 • N . _ t-1 1 in o|2o2° 5' 1 => B'3 S < — o r/> n (V flj N rt> . 3C ? S _2n B $ S-brg p-_ C ri n S^N.S i. C a n> * Tn l^v Bi o^Sas JŠ!žq;> =111=111 Uužbodobe Učenko v trgovino mešan, blaga in galanterije, krepko in zdravo z zadostno šol. izobrazbo, dobro v računanju in lepega vedenja, sprejme takoj trgov, firma J Kušlan, Kranj. Mizarskega pomočnika dobro moč za stavbno in pohištveno delo, sprejmem takoj v trajno delo. Hrana in rtanovanje v hiši. Ivan Resman, strojno mizarstvo, Vrhnje, Radovljica, Gorenjsko. Organizatorja agilncga in izkušenega, za prodajo raznih patentiranih produktov, išče družba kemijskih proizvodov. Rajon: Slovenija. Sedež: Maribor. Perfckt-no znanje slovenščine ali srbo-hrvaščine in nemščine potrebno. Poleg fiksne plače tudi provizija. Ponudbe z obširnim opisom dosedanjega službovanja in navedbo referenc pod »Organizator« št. 11.166 na administracijo lista. Korespondentinjo z večletno prakso in najboljšimi referencami, per-fektna v nemščini in slovenščini, slov. in nemški stenografiji, strojepisju, deloma srbohrvaščini in francoščini, želi menjati mesto, takoj ali kasneje. - Ponudbe upravi Slov. pod »Perfcktna 1929«. Primorka izobražena, mlada, vešča tudi perfektne italijanščine, išče službo vzgojiteljice ali pisarniške pomočnice, kjerkoli. Naslov v oglas, oddel. Slovenca pod št. 11.153. Šivilja za perilo sprejme gospodične za pouk dnevno in večerno - Naslov pove uprava pod štev. 11.081. Stanovanja Stanovanje oddam za december. Cena po dogovoru. Naslov v upravi Slov. št. 11.154. Sostanovalko ali dva gospoda (dijaka) sprejmem v lepo zračno sobo v ccr.trumu mesta. Naslov v upravi št. 11.140. Stanovanje 1—2 sob išče mlad zakonski par brez otrok s 1. decembrom. Ponudbe na upravo Slovenca pod šifro »V mestu«. Gospodično sprejmem na stanovanje in hrano. - Naslov pove uprava Slov. št. 11.156. Do 20.000 Din da starejši zakonski par brez otrok po dogovoru tudi v podporo gospodarstvu ozir. gospodinjstvu za dosmrtno popolno oskrbo. Pohištvo in perilo ima lastno. - Ponudbe na oglasni oddel. »Slovcnca« pod »Snažna in skromna«. Majhno posestvo iščem v najem. Pripravno za trgovino na prometnem kraju blizu šole in cerkve. Pozneje tudi kupim. Ponudbe upravi pod »Takoj« št. 11.148. Hiša 5 sob, gospodarsko poslopje, velik sadni vrt, njive, travnik, skupno 2 orala, pri postaji na Štajerskem, se za 85.000 Din proda. Polovica se izplača, za ostanek se počaka. - Ponudbe na podružnico Slov. v Mariboru pod »Hiša 85.000«. Kupimo Bukova drva ponudite na upravo lista pod »Solidna postrežba«. Dvokolesa motorji, šivalni stroji, otroški in igrafni vozički, triciklji. holpnderji, ski-ro, otroški automobili. Prvovrstno blago po najnižjih cenah Velika izbira. — Ceniki franko — Prodaja na obroke „TRIBUMA", F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovska cesta 4 Strešno opeko iD ves stavbni material nudi najugodnejše MATERIAL, d,zo,z. LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 36. _J Radio mm o radlofeluiihi Spisal Leopold Andreč Broširan Din 60'—. ve:~m Din 76- iii^osiovrnisha knfidarno v ^nHllani Aparat za varenje kovin, kupim. Izdel. kotlov, Jos. Otorepec. Za Gradom št. 9, Ljubljana. Hlode bukove in hrastove (hrastove že od 20 cm naprej), kupuje parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana. Jabolka trešena, cirka 8000 kg, ugodno naprodaj. - Ponudbe pod »Štajerska jabolka 8000« upravi Slov. Naprodaj žaga- samica, predležje, voz in vse drugo orodje. Vse v dobrem stanju. Vprašati na oglasni oddelek pod šifro »Žaga«. Krompir beli, Ia vrste, več vagonov takoj za oddali. — Josip Langeršek, trgovina, Marenberg. Packart-harmonij s 15 registri, skoraj nov, uporaben tudi za manjšo cerkev naprodaj. Naslov v upravi Slovenca pod št. 11.149. Pozor, cestni gramom! Bencin motor Langcn-wolf 10 HP, pripraven za napravo cestnega gramoza v večjem obsegu, poceni naprodaj. Naslov pod »Bencinmolor štev. 11.152« v upravi »Slov.« Volna in bombaž za strojno ročna dela JS0- najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska 4. pletenje in dobite po Žaganje drv /. motorno žago. - Uran Franc, Vilharjeva cesta, telefon št. 2820. Pozor! Slike za legitimacije izvršuje najhitreje in ceno Franc Kune, fotograf, Ljubljana, Wolfova ulica. Šlczijski premog odlični, in koks, promptno iz skladišča, ter trboveljski premo{|, dobavlja Čebin, Ljubljana, Wolfo-va ulica 1. — Tel. 2756. Najboljše kolo šivalne stroje »Gritzner« (nizke cene) pri Jos. Peteline - Ljubljana, poleg Prešernovega spomenika (ob vodi). Kompletna spalnica krasna plišasta preproga, 3-50 X 4-50, naprodaj. — Naslov pove uprava Slovenca pod št. 11.157. Koks suh, 80 Din (100 kg) vedno na zalogi. - Mestna plinarna. Puhasto perje kg 38 Din. razpošiljali. fio povzetju najmani 5 kg zkoristite priliko do-kler zaloga traja Imam tudi beli prh kg 300 Din L. Brozovii, kem čistk na perja. Zagreb. Ilica 82 I Jetiko ozdravi tudi pozimi strokovnjak (strokovne knjige!) dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenheil-anstalt) Sečovo, železn. postaja Rogaška Slatina. Bukovih DRV krompirja, fižola vsako množino, ter več vagonov božičnih drevesc kupim. - Ponudbe (za fižol tudi vzorec) na Praznik, Zagreb, Kanal. Tovarniško sklad šCe galoš a rt čevljev za sneg Tovarna jnmči za vsak par sloviie avotovne tovarni! Hulchlnson znamke „0KA0", se naiinjn pri Kost! drug Pograd, Knez Mihajla ul. 12 Prodata na -veliko Oves in koruzo kupite najceneje pri tvrdli li- VOLK, IJUDUJAIMA KcsIJevu cesta 14. Veletrgovina z žltos Budilka Din 60'- S lot: a gar.anci a Ivan Pa< ž, L ub iana Pred Škofijo 15 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubeznivi soprog in oče, gospod Tone Hrovat poštni kontrolor v Mariboru 1 dne 12. novembra ob 15.30 v 50. letu, po dolgotrajni mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega nam pokojnika se vrši v sredo, dne 14. novembra ob 16 iz hiše žalosti, Mlinska ulica 32. Maribor, dne 13, novembra 1928. Žalujoči ostali: Rezika, soproga. Stanko, Slavko, sinova. Krušno moke najboljše vrste dobile vedno svežo pri A. & M. Zcrman Ljubljana, Stari trg 32. IMago dostavimo tudi na lom. — Prevzamemo v mlev tudi vsako množno doma e ali bauaške pšenice — pri manj-ih množinah jo takoj zame jamo za moko in otroDe. KLOBUKE: zimsko perilo, iležn« plašče in ti ril ko miiiino blago priporoča trgovinu »Pri ANKRiKAMCtl LJubljana, S. ri trg štev. 10 ki krepi in zdravi želodec bukove in hrastnve odpadke od parketov do ttavlia o«1 nizki ceni aa dom parna žaga V. SCAGNETTI i v Ljubljani za joreniskiro kolodvorom. Zahvala Za premnoge pismene in ustmene izraze iskrenega sočutja ob nenadni smrti našega iskrenoljubljcnoga soproga, skrbnega očeta, starega očeta, brata in tasta, gospoda Franceta ŠtsgSica izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo — Posebno zahvalo izrekamo prečastiti duhovščini, sorodnikom, prijateljem in znancem za pozorno spremstvo na njegovi zadnji poti, gg. govornikom za v srcc segajoče poslovilne besede, gasilnim društvom za častno spremstvo, pevskemu zboru za ganljive žalo-stinke, ter vsem darovalcem krasnih vencev in lepega cvetja. — V dolžnost si štejemo zahvaliti sc prav posebno preč. gosp. župniku Požarju za večkratne obiske z Najsvetejšim, čč. gg. usmiljenim bratom iz Kandije in g dr. Silanu za požrtvovalnost v težkih urah. Rečica ob Savinji, dne 11. novembra 1928. Žalujoči ostali. inserirajte v ,.Slovencu" I tODStUO prvovrstne marke avtomobilskih in strojnih olj se odda za vse večje kraje Slovenije. Protokolirani trgovci na prometnem kraju naj pošljejo svoje ponudbe pod ^Zastupnik« na Publicitas, Zagreb, Gunduličeva 11. POZOR! POZORt Razno manufakturno blago za jesen in zimo kupite najceneje v znani solidni trgovini FRANJO MA/ER MARIBOR, - GLAVNI TRG 9 Zažene eene2 Naifinejša sukna in Double štofi Ogromna izbira za suknje in uls!re Vedno zadnje novosti češkega in Angleških kamgarnov za obleke na Kongresnem irgu štev. 15. v specialni trgovini sukna kupite najbolje in priznano najceneje! ne smeta manjkati v nobeni boljši restavraciji. Oboje dobiš pri EMERIK ZELINKA Ljubljana 7, Celovška cesta št. 34. — Telefon 2318, Naznanilo Cenjenim damam naznanjam, da sem prevzel daniski salon v Kopitarjevi ul. 1. Na razpolago bodo le prvovrstne moči in mi bo moči cenj. damam v vsakem oziru najbolje postreči. Priporočam se za cenj. obisk. — Spoštovanjem Polanc Ivan, frizer za dame in gospode. Za številne pismene in ustmene izraze iskrenega sočutja povodom prerane izgube naše srčnoljubljene mamice, sestre, tete, tašče in svakinje, gospe 00 Volh-Košmepl posestnice se vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni izreči vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev in vsem onim, ki so našo nepozabno pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. V Ljubljani, dne 14. novembra 1928. Globoko žalujoči ostali. Ksilolitni Slak polaga: MATERIAL trg. d. z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta št. 36 Krajevnega zastopnika za Ljubljano in okolico proti proviziji — išče tvrdka za prvovrstna avto- in industrijska olja. Prednost imajo dobro vpeljani in agilni zastopniki s strok, znanjem. Nujne ponudbe na poštni predal št. 243, Ljubljana. La Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani. &aiei čet. Izdajatelj di. ti. Kulorcc. Urednik: Franc Icrscglnt: