PRIMORSKI DNEVNIK STStST^0"”11 - Cena 90 lir Leto XXK. Št. 303 (8705) TRST, sobota, 29. decembra 1973 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. V ŽENEVI DOKAZ DOBRE VOLJE KUUB STALNIM KRŠITVAM PREMIRJA OB PREKOPU Dosežen sporazum o osnovnih načelih za vzajemni umik čet s sueške fronte Prihodnja seja vojaške komisije bo 2. januarja - Sestreljeno izraelsko letalo? Zasedanje vojaške komisije o vzajemnem umiku čet s frontnih položajev ob Sueškem prekopu, ki je včeraj v Ženevi dosegla prve rezultate na poti sporazuma. Na sliki so egiptovski general Taha El Magdub, izraelski general Mordekai Gur in predstavnik OZN general Ensio Siilasvuo ŽENEVA, 28. — Vojaška delovna komisija, v kateri so izraelski in egiptovski vojaški strokovnjaki, je na zadnji seji vendarle storila korak naprej. Po vesteh iz krogov OZN sta se odposlanstvi Egipta in Izraela, ki ju vodita generala Mordekai Gur in Taha El-Magdub, dogovorili vsaj o «osnovnih načelih» glede «umika čet in nove razporeditve vojsk» na frontah na Sinaju. Dogovor je pomemben, če pomislimo, da je še pred enim dnevom vladal najbolj črn pesimizem, ki so ga spremljale grožnje z egiptovske strani o možnosti obnovitve^ sovražnosti ter čedalje ostrejši incidenti oh Sueškem prekopu. Tudi zadnje dni se incidenti niso polegli, nasprotno vse kaže, da spadajo tudi kršitve premirja v okvir poskusov obeh spornih strani, da z manjšimi premiki na frontah utrdijo svoje položaje in pogojijo, kolikor je le mogoče, rezultate ženevskih pogajanj. Obenem pa je vojaški pritisk na izraelsko vojsko še vodno učinkovito sredstvo in dokaz, da se tokrat arabske sile ne šalijo. To je, v bistvu, spoznal tudi sam general Moše Dajan, ki je izjavil, da je doslej podcenjeval moč arabskih vojska in poudaril, da Izrael tokrat, ne misli na nove vojne pustolovščine. Če so doslej kršitve premirja bile zgolj praske s streli iz pušk in lahkih brzostrelk, se tokrat vojaški incidenti spreminjajo v prave topniške bitke s posegom tankovskih enot. Samo od Štefanovega do današnjega dne so na fronti pri Suezu zabeležili 34 primerov kršitve premirja. Sile OZN so pa dejansko o-nemogočene, da bi ostreje posegle ali točneje določale odgovornosti. Namesto trad'cionaluih pismenih novoletnih voščil posameznikom daruje Primorski dnevnik letos 30.000 lir za Dijaško matico Predstavnik «modrih čelad» Birger Mallden je na redni vsakodnevni tiskovni konferenci dejal, da je večina kršitev premirja bila našteta pri Slanih jezerih, kjer se zdi, da sta se vojski nekoliko premaknili s svojih položajev in se je tudi ravnotežje med njima spremenilo.: Že sama poročila o kraju vojaških incidentov dokazujejo, da se je tam fronta pomaknila. Pozno zvečer je, medtem, egiptovsko vojaško poveljstvo sporočilo, da so protiletalske enote arabske vojske sestrelile izraelsko vojaško letalo. Letalo, ki se je zadeto zrušilo v plamenih, naj bi spadalo v skupino bombnikov, ki so nameravali prodreti na egiptovsko ozemlje. Glede sporazuma, ki naj bi ga vojaški strokovnjaki dosegli v Ženevi ni točnejših informacij. Neki predstavnik OZN je le sporočil, da so pogovori potekali v «konstruktivnem in delovnem vzdušju» in «vzajemni dobri volji». Dejal je, da so se vojaški strokovnjaki odkrito pogovarjali tudi o drugih točkah, kar pomeni, da se sporazumevanje nadaljuje in da bo baje že prihodnja seja, 2. januarja, obrodila stvar-nejše rezultate. Lahko domnevamo, da gre za načela, ki jih je — s pripombo, da gre za arabske predloge — objavilo kairsko poluradno glasilo «Al Abram». Med političnimi točkami sporazuma naj bi bila ugotovitev, da umik čet služi le dejanski utrditvi premirja na frontah, nikakor pa ne pogojuje bodočih političnih rešitev bi ižnie vzhodnega problema. Dalje so Egipčani predlagali, naj bi se Izrael umaknil z afriške strani Sueškega prekopa, v nastalo praznino pa na.i bi se nastanile vojaške sile OZN. Vedno po vesteh iz Kaira naj bi umik čet s svojih položajev uresničili postopoma. POMEN SKORAJŠNJIH VOLITEV V IZRAELU EGIPČANI $0 S TOPOVI ODVRGLI NA FRONTO PROPAGANDNE LETAKE Svetovno, pa tudi arabsko javnost zanima, če bodo v «Knessetu» prevladali «jastrebi» ali zmerni krogi, ki so za dialog TEL AVIV, 28. — Verjetno bijtelji. Ta stranka, oziroma koalicija si nihče ne pričakoval, da se bo zgodilo to, čemur so bili priča te dni na sueški fronti opazovalci OZN, izraelski vojaki in celo vojni dopisniki iz Tel Aviva. Nekega jutra je z zahoda, kjer so pri Sueškem prekopu utrjene arabske čete, začelo grmeti. Vojaki so poskakali v zaklonišča, kajti nihče ni dvomil, da so Egipčani s svojim topništvom začeli obstreljevati izraelske bojne črte. V zraku so se razlegale že prve eksplozije, ko je nad izraelske čete začelo deževati: stotisoči letakov. Egipčani so s svojim topništvom posegli v volilno kampanjo in so to storili na dokaj uspešen način. Vedeli so, da so izraelski vojaki na fronti naveličani vojn in spopadov in si žele povratka domov. Od izida volitev je torej odvisno marsikaj: tudi to, ali bo Ženeva pokazala pot miru, ali pa se bo izza diplomatskih stolov v švicarskem mestu ob Lemanskem jezeru spet dvignila jata bojevito razpoloženih «jastrebov» in z njimi novi spopadi in žrtve na frontah Letaki, ki so jih izraelski vojaki z užitkom prebirali, so bili natiskani v hebrejskem jeziku in, kot zatrjujejo sami telavivski dopisniki, grafično zelo dobro izdelani. Uperjeni so bili predvsem proti «jastre bom» v Tel Avivu: generalu Moše Dajanu, predsednici Goldi Meirovi in ministru Sapiru, trojici, ki v vladni koaliciji laburističnega značaja predstavljajo, skupino «nepopustljivih» sionistov. Na letakih so bili Dajan in Meirova označeni s karikaturami: enooki general z obličjem jastreba, Meirova pa kot sraka. Sapira pa so prikazali kot tradicionalnega lakomneža in špekulanta. Po poročilih telavivskih dopisnikov (seveda takih, ki jim politika «trojice jastrebov» ni kdove kaj pri srcu) so se vojaki na fronti od srca nasmejali in živahno komentirali egiptovske letake, To, da je Egipt na tak način posegel v volilno kampanjo za politične volitve, ki bodo v Izraelu na Silvestrovo, verjetno samo še enkrat dokazuje, kako velik pomen jim svetovna, pa tudi arabska javnost pripisujeta. Vsem je namreč jasno, da bodo te volitve dejanski «test» o politični volji izraelskega ljudstva, da doseže mir ali nadaljuje, v nedogled, hladno ali vročo vojno z Arabci. Kljub temu, da bodo Izraelci na glasovnicah imeli več kandidatnih list, od skrajne levice, ki jo predstavlja KP Izraela («Rakah»), v kateri so tako Judje kot Arabci palestinskega rodu, tja do skrajne desnice, kamor gre prištevati nekatere versko obarvane stranke, je namreč vsem jasno, da poteka volilni boj med dvema skupinama strank: desničarsko in militaristično koalicijo «Likud», ki nastopa ob politični e-notnosti in jasnih programih, ter laburistično koalicijo (MAPAI, MA PAM in manjše skupine), v kateri so trenutno izraelski politični vodi- frakcij, je imela v «Knesetu» se pravi telavivskem parlamentu, večino glasov — 56 poslancev od skupnih 120, ali 46 odst. glasov, medtem ko jih je desnica «Likud» zbrala kakih 25 odst. V laburistični koaliciji pa je zadnje čase, še pred napovedanimi oktobrskimi volitvami (odložili so jih zaradi kipurske vojne z Arabci), prišlo do ostrih polemik o bodočnosti zasedenih a-rabskih ozemelj. Dejansko se je stranka razklala na dva tabora. Grozil je celo formalni razkol. Na eni strani sta Aha Eban, zumanti minister in Allon, namestnik predsednice vlade, zagovarjala zmerna stališča, češ da potrebuje Izrael «zajamčene meje» in da je zato količina koncesij Arabcem odvisna od njihovih jamstev, pa je Moše Dajan, ki ga podpira Meirova, trdil, da se ne strinja s koncesijami Arabcem in da je treba zasedena ozemlja naseliti z judov- skim prebivalstvom, kajti «meje Izraela naj bodo tam, kjer živi naše ljudstvo». Za dejansko aneksijo zasedenih ozemelj in kljubovanje mednarodnim pritiskom se, poleg Meirove in Dajana, zavzema koalicija «Likud». Volivcem se celo dozdeva, da med desnico in laburisti skorajda ni velike razlike, ko gre za voditelje, kot je Dajan, medtem ko so Aha Eban, Allon in druge «golobice» manj znani med ljudstvom. Zadnja vojna, na katero Izrael ni bil pripravljen, je Dajanovo slavo nekoliko zatemnila, čedalje močnejša pa je militaristična desnica. Kdo bo zmagal? Svet se res boji, da utegne zmagati nepopustljiva desnica, kar bi vodilo k novim vojnam. V tem primeru bi laburisti izgubili oblast po 25 letih, če pa bo, kot vse kaže, zmagala laburistična koalicija, a z rahlimi izgubami, bo spet vse odvisno od notranjih razmerij sil: «jastrebi» ali «golobice»? POSLEDICE ZVIŠANJA CENE SIROVE NAFTE ZA 1IAUJAM0 GOSPODARSTVO Šele sredi januarja dokončni vladni sklep o novi podražitvi petrolejskih proizvodov Na včerajšnjem medministrskem sestanku so govorili predvsem o dobavi goriva industriji - Napovedana je tudi podražitev avtomobilov RIM, 28. — Na ministrstvu za proračun je bil danes zjutraj važen medministrski sestanek, posvečen nekaterim aspektom energetske krize in predvsem proučitvi vprašanja, kako zagotoviti industriji ves petrolej, ki ga potrebuje, da bi ne prišlo do zastoja v proizvodnji in torej do hude gospodarske krize, s posledicami tudi na raven zaposlitve. Sestanka so se udeležili trije finančni ministri Colombo, Giolitti in La Malfa, minister za industrijo De Mita, minister za državne naložbe Gullotti, predsednik državne družbe ENI, podpredsednik Bastogi Cazzaniga in izvedenec OECE Riga. O poteku sestanka so dali kratke izjave nekateri udeleženci. Predsed nik ENI Girotti je dejal, da so na srečanju pristojni ministri prejeli nadaljnje podatke o petrolejskem položaju, medtem ko še niso bila poglobljena vprašanja racioniranja bencina in bodoče cene petrolejskih proizvodov. Girotti je tudi poudaril, da za sedaj še ni mogoče izračunati, koliko bo vplival na ceno surove nafte za petrolejsko industrijo sklep držav Perzijskega zaliva, da podvojijo ceno petroleja. Po mnenju predsednika ENI bo mogoče imeti točnejšo sliko o tem vprašanju šele sredi januarja. Minister za finance Colombo je povedal, da je bilo na sestanku v ospredju predvsem vprašanje za-jamčenja dobave goriva, v prvi vrsti onega, ki je namenjen proizvodnji. Naš cilj — je dodal Colombo — je ohraniti povišanje dohodka, ki je bilo predvideno za leto 1974, ob upoštevanju novega položaja na področju cen, ki postavlja hude in težke probleme tudi v zvezi s plačilno bilanco. Minister za finance je omenil tudi vprašanje nadzorstva nad cenami ter se skliceval na sklep sestanka na vrhu predstavnikov strank leve sredine, na katerem je bila poudarjena nujnost večje ohlapnosti v izvajanju druge faze zamrznje-nja cen, predvsem ob upoštevanju novih elementov notranje in predvsem mednarodne narave. Minister za industrijo De Mita je prav tako govoril o cenah ib napo-vedal, da bo vlada po vsej verjetnosti sprejela zahteve avtomobilske industrije po zvišanju cen. V tej zvezi naj navedemo ocene strokovnjakov, po katerih ie bodo cene avtomobilov fiat povijale za okrog 10 odst. Glede današnjega sestanka je De Mita poudaril, da energija sicer veliko stane, da pa je ne primanjkuje. V tej zvezi je izključil, da bi na medministrskem sestanku govorili o možnosti racio- PRIMORSKI DNEVNIK izide JUTRI na 16 STRANEH Iz vsebine: Kronika 1973 v verzih z ilustracijami Razpis tradicionalnega izleta PD za leto 1974 Izjave in voščila slovenskih županov Izjave predsednikov zamejskih slovenskih športnih društev niranja bencina, vsekakor pa je potrdil, da sam nasprotuje taki možnosti. Minister za zaklad La Malfa je v bistvu ponovil, kar so povedali že drugi udeleženci sestanka, in itrdil, da bo šele sredi prihodnjega meseca mogoče izračunati, v kolikšni meri bo sklep držav Perzijskega zaliva vplival na ceno bencina in drugih petrolejskih proizvodov v Italiji. Prav o tem vprašanju je nekoliko bolj podrobno govoril podpredsednik «Bastogi» Cazzaniga : med drugim je podčrtal, da je bil sklep o podvojitvi cene surove nafte, ki so ga sprejeli na zasedanju v Teheranu, samo «priporočilo» državam izvoznicam, ne pa ukaz. Zato bo treba čakati na odločitve posameznih držav. Vsekakor je gotovo, da se bodo petrolejski proizvodi podražili, in to v znatni meri. Cazzaniga je tudi izrazil optimizem glede preskrbe petrolejskih proizvo- dov industriji in v tej zvezi poudaril, da je bilo zaradi razmeroma mile zime doslej prihranjenih dva milijona in pol ton goriva. Trije finančni ministri — Colombo, Giolitti in La Malfa — so se sestali tudi popoldne za pripravo letnega načrta 1974 in za njegovo uskladitev z novim energetskim položajem po zadnjih sklepih držav izvoznic surove nafte. Predvsem pa so ministri obravnavali vprašanje, kakšne posledice bo imela podražitev nafte na nacionalno plačilno bilanco. Trije finančni ministri se bodo sestali tudi jutri, ko se bodo posvetili predvsem vprašanju poljedelstva. Tunizijski zunanji minister o količini nafte v Italiji RIM, 28. — Tunizijski zunanji minister Mahmudi je v izjavi časopisu .11 Globo» pozval Italijo naj javno pokaže svojo dobro voljo in naklonjenost za sporazum z Arabci. Na nedavnem vrhu, je dejal, nismo sestavljali seznamov «prijateljev» in «sovražnikov». Naš nasprotnik je samo Izrael, za ostale Trije finančni ministri o gospodarskem položaju La Malfa o nalogah sindikatov . Colombo: glavni problem je plačilna bilanca . Giolitti: treba je izvesti reforme Na Silvestrovo bodo v Izraelu parlamentarne volitve. Na sliki: v Tel Avivu si državljan ogleduje volilne lepake Na včerajšnjem medministrskem sestanku na sedežu mini- Po prvotnem pesimizmu prihaja iz Ženeve dobra vest: vojaška komisija je preko glasila OZN dala vedeti, da je bil dosežen prvi sporazum o osnovnih načelih vzajemnega umika čet s sueške fronte. Oči javnosti pa so vsekakor uprte v Tel Aviv, kjer se razvija volilni boj med laburisti in desničarsko, militaristično koalicijo, ali točneje mimo strankarskih definicij, med «jastrebi» in zmernimi «golobicami»«. strstva za proračun so proučili energetski položaj in predvsem vprašanje oskrbovanja industrije z gorivom. Govorili so tudi o podražitvi bencina, ki je neizbežna zaradi povišanja cene surove nafte. Dokončni sklep v tej zvezi pa bo sprejet šele sredi januarja. MILAN, 28. — V intervjuju nekemu milanskemu dnevniku, ki bo objavljen za novo leto, so trije finančni ministri Colombo, Giolitti in La Malfa govorili o sedanjem gospodarskem položaju in o petrolejski krizi. Minister La Malfa je ugotovil, da so nedavni ukrepi za varčevanje z bencinom pokazali, da posamezniki gojijo čut odgovornosti in so pripravljeni prenašati žrtve. Te lastnosti pa morajo sedaj pokazati tudi kategorije in družbene skupnosti, predvsem pa javne ustanove. Stroga politika državnega proračuna za leto 1974 bi namreč ne mogla biti uspešna, če je ne bi spremljala prav tako stroga politika drugih javnih obračunov. La Malfa je pozitivno ocenil dejstvo, da so sindikati spontano omilili zahteve po povišanju plač, dodal pa je, da morajo sindikati tudi izvajati nadzorstvo na področjih, glede katerih imajo pristojnost, da se ne bi drugi okoristili z njihovimi odpovedmi. Minister za finance Colombo je poudarU predvsem dva važna dogodka v letu 1973: porast proizvodnje, ki se je pokazal v drugi polovici leta, in nadzorstvo nad dinamiko cen. Leto, ki je za nami, je dejal Colombo, se je začelo s kopico težko rešljivih problemov, ki so klicali k odgovornosti italijanski vodilni razred. Angažiranje za reševanje teh problemov je privedlo do izboljšanja položaja, ki bi ob koncu leta lahko bil zadovoljiv, v primerjavi s predvidevanji, ko se ne bi v zadnjih mesecih pojavil problem petroleja. Ne gre samo za problem količine — je poudaril minister za finance — pač pa tudi za problem cene. Razpoložljivost petroleja v potrebnih količi nah namreč lahko prepreči padec proizvodnje, vendar pa preskrba s surovo nafto po novih cenah pomeni znatno poslabšanje plačilne bilance. Colombo je poudaril, da bo prav problem plačilne bilance zahodnih držav najbolj težaven kratkoročni problem, ki ga bo treba reševati. Minister za proračun Giolitti je dejal, da energetska kriza ni nekaj novega, ampak da se je samo zaostrila zaradi zadržanja nekaterih držav izvoznic surove nafte. Dejansko pa spada kriza v okvir žal predolgega seznama neuresničenih sprememb gospodarske strukture države, neizvedenih reform in povsem neustrezne strukture potrošnje v primerjavi z nacionalnimi potrebami. Danes — je nadaljeval Giolitti — je potrebna gospodarska politika, ki bi znala hitro poseči na nekatere sektorje prvenstvenega pomena in nanje usmeriti povpraševanje. Giolitti je dejal, da se nihče ne navdušuje nad varčevanjem in da se napredek države meri tudi po blagostanju posameznikov. Treba pa se je tudi zavedati, da je blagostanje posameznikov imelo doslej v Italiji prešibke temelje in preveč številne izjeme. Sporazum ENI-Shdl RIM, 28. — ENI in Shell sta sporočili, da je bil med družbo AGD? skupine ENI in skupino Shell dosežen sporazum za prehod petrolejske dejavnosti italijanske podružnice Shell državni petrolejski družbi. AGIP bo prevzela v lastno režijo čistilnice v Rhoju, Tarantu in La Spezii, omrežje 4500 bencinskih črpalk, skladišča itd., medtem ko bo družba Shell še vedno prisotna v Italiji na področju kemijskih proizvodov in v nekaterih drugih sektorjih. Sporazum predvideva tudi znatne večletne dobave surove nafte državni družbi AGIP. RIM, 28. — Poslanec Antonio Ca-riglia (PSDI), ki so ga včeraj izgnali iz Grčije, se je po dvanajstih urah, ki jih je moral prebiti na atenskem letabšču, vrnil v italijansko prestolnico. Z njim so prišli ostali člani delegacije socialistične internacionale, člani evropskega parlamenta, ki so sicer prejeli grški vstopni vizum, a so jim ga na letališču v Atenah razveljavili. Izvedelo se je, da je Farnesina danes protestirala pri grških o-blasteh. pa sproti ocenjujemo njihovo politiko. Glede dobavljanja nafte pa j* Mahmudi dodal, da sumi, da «Italija ima dovolj nafte, toliko, da bi lahko prodajala celo drugim državam.» Posledice energetske krize na zaposlitev jugoslovanskih delavcev v zahodni Evropi (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. - Sklepi vlad nekaterih zahodnoevropskih držav o prenehanju nadaljnjega angažiranja tuje delovne sile ter možnosti odpustitve določenih kategorij tam že zaposlenih tujcev, ne bi smele razburjati naših delavcev, začasno zaposlenih v zahodni Evropi. Danes je poteklo točno 55 dni, odkar so omenjeni ukrepi stopili v veljavo, toda ni bil zabeležen noben primer odpuščanja nekega v zahodni Evropi začasno zaposlenega Jugoslovana. To je sporočil na današnji tiskovni konferenci navinarjem član zveznega izvršnega sveta Ivo Jerkič in dodal, da omenjene omejitve, kot kaže, ne bouo prizadele večjega števila jugoslovanskih delavcev in da bodo zato v glavnem nekvalificirani delavci. Jerkič je istočasno poudaril, da obstajajo razne možnosti zaposlitve teh ljudi v Jugoslaviji, čeprav niso prav velike. Jerkič je na kraju dejal, da če bodo omejitve zaposlitve ostale v veljavi do kraja 1974, tedaj se bo v prihodnjem letu v zahodnoevropskih državah zaposlilo okrog 50 tisoč jugoslovanskih delavcev manj, kot v letošnjem letu. B. B. Ukinjena prodaja utekočinjenega plina za avtomobile Ukrep bo stopil v veljavo 7. januarja RIM. 28. — Od 7. januarja prihodnjega leta ne bodo več prodajali utekočinjenega plina za avtomobile. Ukrep je sprožilo ministrstvo za industrijo sporazumno z ministrstvom za javna dela ler bo ostal v veljavi, dokler bo trajala e-nergetska kriza. Ministrski dekret, ki je bil danes izdan, zadeva samo črpalke na avtocestah, vendar so prefekti že prejeli navodila, naj odredijo tudi zaporo črpalk na ostalih cestah. Ministrstvo za industrijo je objavilo sporočilo, v katerem pojasnjuje. da je bil ukrep potreben, ker je razpoložljivost tovrstnega plina nezadostna. TOKIO, 28. — Japonski zunanji minister Obira bo od 2. do 6. januarja obiskal Kitajsko ZARADI MEGLE IN SPOLZKEGA CESTIŠČA Strahovito verižno trčenje na avtocesti Rergamo-Milan V nesreči je izgubilo življenje šest oseb MILAN, 28. — Gosta megla, ki je legla nad vso Lombardijo, je danes opoldne botrovala hudi prometni ne- hitrost vzrok tragedije. Zaradi slabih vremenskih razmer, predvsem gre tu za meglo in spol- sreči na avtocesti Bergamo - Milan zko cestišče, je smrt kosila na de- blizu izhoda za Cavenago. V verižnem trčenju je izgubilo življenje šest ljudi, 35 pa jih je bilo lažje ranjenih. Zaradi nesreče je bila avtocesta zaprta za promet dobrih šest ur. Agenti prometne policije ,ki so pri-hiteli na kraj nesreče s precejšnjo zamudo zaradi megle, še niso ugotovili dinamike strahovitega trčenja. Kaže, da je zaradi spolzkega cestišča in predvsem zaradi megle, prišlo do verižnega trčenja štirih osebnih avtomobilov. V skrotovičeno železje se je takoj nato z vso silo zaletel tovornjak s prikolico. Vnel se je požar, ki je uničil avtomobile in tovornjak. Trupla nesrečnih žrtev so popolnoma zoglenela, tako da jih policija doslej še ni mogla identificirati. Ogenj je uničil tudi evidenčne tablice razbitih vozil, tako da je delo agentov še otežkočeno. Očividci so obvestili gasilce ob 12.30 le nekaj minut po nesreči. Zaradi goste megle in zastojev v prometu, pa so gasilci prišli na kraj nesreče šele poldrugo uro pozneje, ko za nesrečne avtomobiliste ni bilo več pomoči. Izvedelo se je tudi, da je na isti stezi avtoceste kilometer in pol pred izhodom za Caponago prišlo do druge prometne nesreče, v kateri je izgubil življenje neki moški. Tudi v tem primeru sta megla in prekomerna belo na italijanskih cestah. Pri Neaplju je v čelnem trčenju med oplom kadett in nekim tovornjakom moški izgubil življenje, drugi dve osebi pa sta bili ranjeni. Dva mrtva in šest ranjenih so obračun prometne nesreče v bližini Macerate, kjer sta čelno trčila fiat 500 in fiat 1100. Na avtocesti Turin - Milan je pri Novari izubil življenje trgovski potnik. Ker se mu je .»okvaril avto se je ustavil ob strani cestišča. V tistem trenutku je privozil mimo tovornjak, ki ga je podrl. Pri Pinerolu pa sta v čelnem trčenju med osebnim avtomobilom in nekim tovornjakom izgubila življenje mlada zakonca. Megla (vidljivost v Lombardiji danes ni presegala sedmih metrov) je bila vzrok železniške nesreče na osrednji železniški postaji v Milanu. Zaradi slabe vidljivosti se je potniški vlak zaletel v ustavljene vagone. V nesreči je bilo nekaj ljudi ranjenih, železniški promet pa je bil dalj časa ustavljen. Če je megla najhuje prizadela Lombardijo, tudi v drugih pokrajinah severne Italije ni bila vidljivost vebko večja. V Benetkah so morali za nekaj ur prekiniti vožnjo motornih čolnov, 17 tovornih ladij pa se je moralo zasidrati pred vhodom v laguno, ker zaradi slabe vidljivosti niso mogle v pristan. PROUČITEV STANJA OB SEDANJI ENERGETSKI KRIZI Pokrajinska sindikalna federacija za novo obliko energetske politike Sindikati zahtevajo takojšnje vladne ukrepe za omejitev izvoza predelane nafte na tuja tržišča ’ ‘............................................................... Včeraj se je sestalo vodstvo pokrajinske federacije sindikatov CG IL, CISL in UIL, ki je podrobno proučilo problem energetskih virov ter razpravljalo o vlogi, ki bi jo moral imeti Trst na naftnem področju. Sindikalni predstavniki so na začetku izrekli svoje nasprotovanje tako imenovanemu razvojnemu načrtu 80 ter vsem nadaljnjim predelavam programskega značaja tako na deželni kot na vsedržavni ravni. Tržaške sindikalne organizacije zavračajo težnje, da bi zagotovili tržaškemu pristanišču izključno vlogo naftnega prehodnega vozlišča ter poudarjajo potrebo po okrepitvi tradicionalnega trgovskega prometa v okviru novega razvojnega procesa v vsej državi. Glede naftnega prometa v našem pristanišču so sindikati mnenja, da je sedanja zmogljivost naftnih rezervoarjev z dvema milijonoma ton surove nafte, od katerih so samo v letošnjem letu izvozili v Avstrijo in Nemčijo 40.000 ton, dosegla skrajno mejo, ki se je ne bi smelo preseči za zagotovitev harmoničnega razvoja pristanišča in sploh tržaškega gospodarstva. Ob tem poziva vladne organe naj to zahtevo upošteva pri nadaljnjem načrtovanju. Naftna rafinerija Aquila - Total, ki bo v kratkem podvojila svojo proizvodnjo, naj v tem okviru služi predvsem domačemu tržišču in naj ne povečuje izvoza. Sindikati obenem zahtevajo, naj vlada čimprej ukrepa, da bi tuje naftne družbe v prvi vrsti oskrbovale naftne rafinerije, ki proizvajajo za domače tržišče. V zvezi z začasnimi ukrepi, ki jih je vlada sprejela za zagotovitev pravičnega razdeljevanja obstoječih naftnih rezerv, zahteva tržaška sindikalna federacija spremembo sestave in nalog Pokrajinskih odborov za nadzorovanje naftnega razdeljevanja. Pri imenovanju novega odbora bi morali upoštevati deželne organe, sindikate ter občinske uprave. Sindikalni predstavniki so na koncu obravnavali tudi vprašanje dobave električne energije, predvsem energijo za industrijske potrebe. Sedanje stanje na tem področju razkriva pomanjkljivosti ustanove EN EL pri načrtovanju. Zgrešena politika, ki jo je spremljal kaotičen industrijski razvoj, je privedla do takšnega stanja, v katerem narašča nevarnost brezposelnosti ter zmanjšanja proizvodne dejavnosti. Še vedno težave zaradi gost« megle Zaradi izredno visokega odstotka vlage v ozračju in sorazmerno nizke temperature smo bili tudi včeraj priča nadležnemu pojavu — gosti megli, ki je prekrila vso pokrajino. Nad mestom leži megla že od predvčerajšnjim, v zgornjo okolico pa je zlezla šele v včerajšnjih zgodnjih popoldanskih urah, potem ko je ves predpoldne sijalo sonce. Vreme-noslovske merilne naprave so včeraj zabeležile v mestu kar 90-odstotno vlago, živo srebro v termometru pa je nihalo okrog petih stopinj, medtem ko je bila na po-dežgjju temperatura še nižja,, Z meglo so se v zgornjo okolico preselile tudi prometne nevšečnosti in težave. Vidljivost se je v nekaterih predelih omejevala na petnajst ali dvajset metrov in promet se je zaradi tega odvijal skrajno počasi ttmiiiiiinniiMiiiiiiiiitlMiniiiMUMMniiiiiiiimiiiiiuiMuiuinnnminiiiiUiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiuii» LETO 1973 SE NAGIBA H KONCU MNOGO TRŽAČANOV BO PRIČAKALO NOVO LETO V ZIMSKIH LETOVIŠČIH V naši deželi je na smučiščih zelo malo snega NAROČITE SE na PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1974 ZA VSE, KI PORAVNAJO CELOLETNO NAROČNINO DO 28. 2. 1974: ■ brezplačno mesečnik DAN in NAGRADNO ŽREBANJE V VREDNOSTI 2.309.0U0 LIR Naročnino sprejemajo: ■ uprava: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 795-823 ■ raznašale: ■ pošta: tekoči račun ZTT št. 11'5374 ■ Tržaška kreditna banka: tek. račun št. 1192 Ob takšnih perspektivah se tržaška sindikalna federacija konkretno zavzema za premostitev sedanjih težav ter za «popravljanje okvar», ki so posledica zgrešene vladne politike, ki je omogočila prisotnost in negatiyno vlogo naftnih družb v na-W državi. Za zagotovitev dobav goriva v naši pokrajini in v vsej deželi se je sindikalno tajništvo sestalo tako s krajevnimi upravnimi organi kot z vladnimi organi. Pri teh dobavah so zahtevali prednost za proizvajalne dejavnosti ter za ogrevanje ljudskih stanovanj in šol. Novo leto se bliža z naglimi koraki: samo še trije dnevi nas ločijo od njega. Kot vsako leto, tako delamo tudi letos načrte za prihodnost, gradimo si gradove v oblakih in upamo na lepše in lažje življenje. Dejansko nam leto 1973 ni prineslo mnogo dobrega. Imeli smo precej neprijetnosti, predvsem v zadnjih mesecih. Primanjkovalo nam je goriva, nato smo ostali brez testenin, brez tekočih goriv za ogrevanje, brez sladkorja in za nameček še brez soli. Tudi avtomobile smo morali nekajkrat pustiti v garaži ali pred hišo na cesti. Jasno je, da smo z vsemi temi odpovedmi nekaj prihranili. Statistike pa kažejo, da letos Tržačani niso že v nekaj dneh zapravili trinajste plače, to se pravi, da so bili bolj varčni. Kam bodo pravzaprav šli Tržačani? Kot običajno jih bo tudi tokrat mnogo krenilo na silvestrovanje onstran meje. Tako v obalnih kot v zimskošportnih letoviščih bo tokrat mnogo vrveža in mnogo zabave. Kdor se bo podal čez mejo že danes, bo lahko nemoteno krožil z avtomobilom tudi jutri, kar pri nas zaradi vladnih omejitev ne bo mogoče. Omejitve vožnje pa so preklicali za novo leto in tako se bomo lahko vrnili s silvestrovanja tudi z avtomobilom. To sicer ni kdove kako varno, predvsem za tiste, ki kaj radi zvrnejo kozarček več. Ta ukrep pa je nedvomno izredno zadovoljil naše gostilničarje, ki bodo imeli na Silvestrovo in na novo leto polne Mnogo Tržačanov se je podalo tudi v zimskošportna letovišča v Italiji. Tudi tam je povsod zasedeno, čeprav je v večini krajev paše dežele zelo malo snega. Kdor pa si je omislil daljšo pot, se bo lahko po mili volji nasmučal. Končno pa moramo omeniti, da si je precejšnje število Tržačanov privoščilo večdnevni izlet v organizaciji kakega turističnega urada. Nekaj jih je tako odšlo v Slovenijo, potovalne agencije pa so pripravile tudi mnogo vabljivejše in temu primemo dražje izlete v Pariz, na Balearske otoke in v druge kraje. Za konec pa naj še opozorimo vse voznike, da bo v teh dneh promet zelo gost in morajo zato voziti zelo previdno. Predvsem morajo paziti na meglo, ki se lahko nenadoma 'pojavi na cestišču. Kdor pa potuje v hribe, naj vzame s seboj zimsko opremo, predvsem verige, če že nima zimskih gum, saj bo nedvomno naletel na poledico, če že ne na zamet. Vremenoslovci namreč napovedujejo za prvi dan prihodnjega leta ponoven mrzli val z obilnim sneženjem. Dr. Gioffrè potrjen za predsednika Friulie Kakor smo že poročali v našem listu, je bil 21. decembra v Trstu občni zbor delničarjev deželne finančne družbe Friulia. Na zboru so med drugim odobrili obračun po-slovalnega leta, ki se je zaključilo 30. junija letos in obnovili upravni svet in nadzorni odbor družbe. Po družbinem statutu imenuje predsednika upravnega sveta in nadzornega odbora Friulie v začetku vsake mandatne dobe deželni odbor. Na včerajšnji seji je odbor potrdil za triletje 1974-76 odv. E. M. Gioffrèja za predsednika upravnega sveta in dr. P. Bernesa, ki je sicer glavni knjigovodja deželne uprave, za predsednika nadzor- in previdno. Posebne težave so bile na trbiški cesti, kjer je večji promet s tovornjaki. Kljub takšnim razmeram na cestah pa včeraj ni bilo hujših prometnih nesreč. Varnostni organi prometne policije pa vsekakor priporočajo skrajno previdnost. Zaradi goste megle se je tudi pristaniški promet odvijal s težavo. Redke ladje, ki so si upale iz pristanišča, so se morale posluževati radarja. Med 14. in 16. uro se je nad Miljskim zalivom megla vendarle nekoliko razredčila in tako so se tri tankerji, ki so dotlej čakali na odprtem morju, lahko zasidrali ob pomolu naftovodnega terminala pri Žavljah. Kot vsako leto je Zveza vojnih invalidov NOV tudi letos obdarila otroke invalidov. Na sliki otroci z darilnimi paketi ZAGOTOVILO TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORNIKA ABATEJA ACEGAT je pripravljen na prevzem prog zasebnih avtobusnih podjetij Deželna uprava mora preklicati koncesijo zasebnikom Ustanoviti je treba pokrajinski konzorcij za prevoze Tržaška občinska uprava je pripravljena nemudoma prevzeti avtobusne proge, ki jih vzdržujejo zasebna podjetja, če bo to zahtevala deželna uprava, ki je pristojna za nadzorstvo nad koncesijami zasebnim podjetjim. To službo bi začasno opravljali avtobusi podjetja ACEGAT. Tako je zagotovil občinski odbornik Abate delegaciji sindikalnih predstavnikov, uslužbencev in uporabnikov avtobusov zasebnih podjetij. Delegacija, ki so jo med drugimi sestavljali sindikalisti Varin in Tre-mul za CGIL, Curiale za CISL in Pettirosso za UIL, je namreč pred kratkim zaprosila za sestanek, na katerem naj bi proučili pereče stanje javnih prevozov, predvsem na progah, ki jih vzdržuje podjetje «La Carsica». Delegacija je opozorila na nevšečnosti, ki jih morajo prestajati prebivalci kraških vasi zaradi izredno slabih avtobusnih zvez z mestom. Zato je delegacija pozvala občinsko upravo in druge krajevne uprave k takojšnjim ukrepom, da se v tržaški pokrajini uvede učinkovita avtobusna služba, ki bo zado-ščala potrebam prebivalstva. Odbornik Abate je zatrdil, da občinska uprava ves čas spremlja razvoj stanja javnih prevozov in da je obveščena o nevšečnostih, ki jih povzroča pomanjkljiva služba prebivalstvu. Potrdil je voljo občinske uprave, da čimprej prevzame vse avtobusne proge v tržaški pokrajini konzorcij med občinami. Po zagotovilu, da je ACEGAT pripravljen takoj začasno prevzeti vse proge, če bo to odločila deželna uprava, je odbornik Abate še poudaril, da so delno že vpeljali ta poskus, ko je tržaško občinsko podjetje nadomestilo avtobuse podjetja «La Carsica» zaradi stavke osebja tega podjetja. Na meji pri Škofijah aretiran sodni funkcionar Včeraj popoldne ob 16. uri so karabinjerji aretirali na mejnem bloku pri Škofijah vodilnega funkcionarja urada za pozive prizivnega sodišča v Benetkah, ki je izginil pred približno dvema tednoma s 50 milijoni lir. Sodni funkcionar 37-letni Antonio Capuano iz Mester, je že zvečer sedel v beneških zaporih S. Maria Maggiore, kamor ga je odpeljal sam poveljnik sodnega oddelka karabinjerjev polkovnik Tartaro. Capuano je bil ali se je hlinil bolnega že več dni, v svoj urad pa bi se moral vrniti že 12. decembra. Na sodniji pa so ga zaman čakali tud> naslednje dni. Medtem pa so odkrili da v blagajni manjka 50 milijonov lir in — ni bilo golo naključje — Capuano je imel dostop do železne blagajne. Ko so ga šli iskat na dom, ga niso našli in tako so bili preiskovalcem jasni razlogi nenadnega bega. Prijavili so ga sodni oblasti, ki je izstavila zaporni nalog. Tega so po- sredovali, med drugim, tudi obmejnim organom. In res, včeraj popoldne se je Capuano predstavil na meji pri Škofijah in izročil karabinjerjem potni Ust. Ni pa mu uspelo, da bi se umaknil v Jugoslavijo: prepoznali so ga in ga aretirali. Ž ASCII A KRASA VEDNO V OSPREDJU Vprašanje odlaganja smeti še vedno čaka na rešitev Pobudam za čiščenje cest in travnikov niso sledila konkretna dejanja PO NESREČI V HRIBIH Stanje Gianmarca De Meja se je rahlo izboljšalo Gianmarco De Mejo, 24-letni tržaški študent, ki se je predvčerajšnjim ponesrečil med pohodom od koče «Brunner» proti koči «Corsi», nad dolino Jezernice, se je po dolgi operaciji v kirurškem oddelku videmske bolnišnice znatno izboljšalo. Mladega in še neizkušenega alpinista so operirali zaradi poškodb na vranici in kaže, da je operacija prav dobro uspela. Že nekaj ur po kirurškem posegu je bil povsem^ priseben in tudi včeraj se je pfecej izboljšala. Ponesrečenec še ni izven nevarno-, šti rim se bo moral vsekakor zdraviti še dolgo časa zaradi zlomov nog in poškodb lobanje ter zaradi začetka zmrzovanja. Medtem ko se na dolgo in široko razpravlja na vseh upravnih ravneh o problemu zaščite Krasa se po najlepših kraških gmajnah in celo travnikih ter ob robovih cest iz dneva v dan kopiči najrazličnejša šara, od papirjev in lepenkastih ter pločevinastih konzervnih škatel do raznih razbitin starih štedilnikov, hladilnikov ali avtomobilov. Na problem že dolgo opozarjajo zgovorne slike in članki v tisku, nanj opozarjajo organizacije ljubiteljev narave in predvsem naši kmetovalci, ki jim z odlaganjem smeti in odpadkov uničujejo zemljišča. Pogled na onesnaženo pokrajino je še posebno pomenljiv in zaskrbljujoč v teh zimskih dneh, ko se skozi golo grmičevje belijo razcefrani papirji ter svetlikajo razbitine in marsikje je kot da bi celo listje na drevju zamenjali raznobarvni papirčki. Kaj so pri vsem tem krajevne o-blasti ukrenile, da bi spremenile to nespodobno stanje? Za dokončno rešitev vprašanja bo pristojna Ustanova za zaščito Krasa ali uprava kraških rezervatov, odgovarjajo nekateri. Treba bi bilo sprejeti enoten sklep med vsemi javnimi organi, ki so pristojni za posamezna področja, se izgovarjajo drugi in dodajajo, da občasne posamezne akcije za čiščenje tega ali onega področja še ne rešijo problema kot je treba. Ustanova za zaščito Krasa je še v zametku, javne uprave pa se sklicujejo na nepremostljivost pristojnosti in ob cestah na Krasu se še naprej neusmiljeno grmadijo... smeti, ki jih bo vedno težje odstraniti. O tem problemu se je pred nekaj meseci izrekla tudi pokrajinska u- prava. Odbornik Lovero je na pismeno vprašanje nekaterih svetovalcev odgovoril, da si je pokrajina v zadnjem času veliko prizadevala, da bi rešila to vprašanje. Odločno je posegla na pobudo odborništva za higieno in zdravstvo v raznih primerih nedovoljenega odlaganja smeti. Pokrajinski zdravstveni organi so si ogledali številna področja na Krasu, ki so jim jih zasebniki označili za običajne kraje odlaganja raznovrstnih odpadkov, ter izdelali zapisnike, ki so jih nato posredovali pristojnim oblastem za nadaljnji postopek. Pokrajinski kemijski laboratorij je izdelal celo podrobno analizo, da bi ugotovil morebitne možnosti onesnaženja podtalnih voda, vendar je analiza to možnost zanikala. Največje težave predstavlja vsekakor čiščenje nekaterih cest, predvsem tistih, ki vodijo k mejnim prehodom. Vprašanje pristojnosti je v tem pogledu najbolj očitno. Pokrajinska uprava je že poskrbela za čiščenje cest, ki so v njeni pristojnosti ter na to opozorila tudi posamezne občine. Toda, kot je znano, so najbolj onesnažene ravno državne ceste, tiste, ki vodijo, kot rečeno, k mejnim prehodom. Pokrajina je na problem večkrat opozorila tudi državno cestno podjetje ANAS, a doslej je bil vsak poskus brez uspeha. O tem vprašanju so priredili že v lanskem letu celo posebno srečanje med predstavniki vseh zainteresiranih občin, pokrajinske turistične ustanove, avtonomne letoviščar-ske in turistične ustanove ter podjetja ANAS, na katerem so skušali strniti posamezne pristojnosti ter finančna sredstva za trajnejšo rešitev vprašanja. Kljub precejšnji dobri volji vseh prisotnih , predstavnikov pa je ostalo srečanje brez dejanskega odmeva in se je tudi v tem primeru vse zaključilo le z dolgim besedičenjem, a brez konkretnih dejanj. Problema ne more rešiti niti predlog nekaterih, da bi ob cestah postavili nabiralnike za smeti. Potrebna je enotna akcija, predvsem pa nova, «ekološka» zavest. Vsakdanji prizor ob naših cestah uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiii mili im milili im imii m iiiiiiii i im ii milil m m n n n m m m n n n ii m n milil n mn umil ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiD NA POBUDO KRAŠKIH ŽIVINOREJCEV V kratkem bodo začeli zidati zadružni hlev pri Praprotu Hlev bo sta! 228 milijonov lir, od katerih je 70 odstotkov prispevala dežela ■ V njem bo prostora za 200 glav živine Pred nekaj dnevi so začeli čistiti zemljišče pri Praprotu, na katerem bodo zgradili velik zadružni hlev. Deset kmetovalcev iz sedmih vasi, Devina, Slivnega, Nabrežine, Šempolaja, Praprota in Samatorce je že 8. novembra 1968 ustanovilo zadrugo za «Zadružni hlev». Tej zadrugi se je pred kratkim pridružil še en član, še eden pa se ji bo verjetno v prihodnjih dneh. Tako bo imel «Zadružni hlev» 12 članov, vendar pa zadrugarji upajo, da se bo pridružilo tej pobudi še več kmetovalcev. Hlev bo stal severno od Praprota, na velikem zemljišču med pokrajinsko cesto in državno mejo. Zadruga je tam kupila 8 hektarjev zemljišča, v bližini pa imajo nekateri člani še 7 hektarjev, tako da bo ves kompleks s pašniki in travniki za košnjo obsegal 15 hektarjev. Predsednik «Zadružnega hleva» je Mirko Radovič iz Nabrežine, ki nam je dal vse podatke o dosedanjem delu zadruge. Od ustanovitve do začetka gradnje je poteklo torej de- nega odbora Friulie. immmimimmmiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimimiiuiimiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiuiiimiiiiimiiuiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiimiimii V TRETJI MANDATNI DOBI Na 26 sejah deželnega sveta dvanajst novih zakonskih norm Delo deželnih posvetovalnih komisij Dne 18. decembra je bila zadnja letošnja seja deželnega sveta. Skupščina se bo ponovno sestala po vsej verjetnosti v drugi polovici januarja 1974. Deželni svet, ki je izšel iz volitev 17. in 18. junija letos, se je prvič sestal 17. julija. Od takrat do danes se je skupščina sestala na 26 sejah, na katerih so sprejeli 12 novih zakonov, obravnavali 5 resolucij in 124 različnih vprašanj. Šest sej je deželni svet namenil razpravi o proračunu za leto 1974, nadaljnjih šest sej je bilo potrebnih za izvolitev članov urada predsedstva deželnega sveta in deželnih odbornikov in za razpravo o programskih izjavah predsednika Comellija. V istem času se je prva stalna posvetovalna komisija sestala 11-krat, druga 6-krat, tretja 5-krat, četrta 3-krat in peta 1-krat. Petkrat se je sestal deželni odbor za varstvo narave, ki je v glavnem obravnaval vprašanje napovedane gradnje nove petrolejske čistilnice v kraju Lagugnana na meji z deželo Veneto. Nesreča med delom na sedmem pomolu Med delom na sedmem pomolu se je ranil 59-letni tesar iz S. Giorgia di Nogaro Elio Ciprian. Na desno roko mu je padel lesen tram, ki mu je odsekal zadnja dva prsta ter mu ranil ostale. V bolnišnici, kamor so ga pripeljali z rešilcem pristaniških gasilcev, so ga sprejeli na zdravljenje v ortopedskem oddelku. Ozdravel bo v mesecu dni. brih pet let. Tako dolgo dobo je treba pripisati dolgotrajnemu birokratskemu postopku in dejstvu, da se na prvih dveh dražbah ni odzvalo nobeno podjetje. Tretjič pa ni bilo treba več razpisati dražbe, saj zakoni dovoljujejo zadrugam, da si po dveh neuspelih dražbah same poiščejo graditelja in poskrbijo za pogodbo. Tako je bilo tudi z zadružnim hlevom: infrastrukture bo zgradilo zadružno podjetje Cocep iz Reggio Emilie, za notranjo opremo pa bo poskrbelo neko podjetje iz Milana. Hlev bo stal 228 milijonov lir. Objekt bo obsegal dva dolga hleva in senik, ki ju bo povezoval. Imel bo obliko črke U. Hleva bosta dolga 66 metrov in široka 15 metrov. V enem bo prostora za 104 krave mlekarice, v drugem pa bo nekaj nad 100 telet in junic. Drugi pomožni prostori pa bodo ločeni. V pritličju senika, ki bo meril 50 metrov v dolžino in 24 v širino, bo skladišče za razne stroje, predvsem kosilnice, prostor za živino-zdravnika, uradi in centrala za mleko. Ločeno pa bodo zgradili dvostanovanjsko hišico za paznika in delavce. Pokrite površine bo pri-bližno 4.000 m. Stroške za gradnjo je v višini 70 odstotkov krila dežela, zadruga pa je najela 30-odstotno posojilo. Boje pa se, da ta denar ne bo zadostoval, kajti cene so v zadnjem času zelo narasle. Kar se pa tiče živine, ki je člani nimajo dovoli za ves hlev, bo zadruga zaprosila za 5-letno posojilo, 33 odstotkov pa bo verjetno prispevalo kmetijsko nad-zomištvo. Tudi dobava vode predstavlja precejšnjo vprašanje. Vodovodno omrežje je sicer speljano, vendar pa se marsikdo boji, da bi ob poletni suši ne zmanjkalo vode. Zato so sprva predvideli rezervoar, ki pa ga zaenkrat zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne bodo mogli zgraditi. Končno pa se resno postavlja vprašanje, kam z mlekom. Če bo medtem že odprta kraška zadružna mlekarna pri Repentabru, ne bo z mlekom nobenih težav, saj so vsi člani zadružnega hleva tudi člani zadružne mlekarne. Tudi sicer bo 1 verjetno odjemalce kaj lahko do- biti, saj je že danes povpraševanje po domačem mleku precejšnje in se bo do leta 1975, ko bodo verjetno odprli hlev, še povečalo. Pri Sv. Andreju tovornjak silovito trčil v avtomobil V poznih popoldanskih urah se je pri Sv. Andreju pripetila prometna nesreča, ki jo je zakrivilo, kot se v mestu često dogaja, izsiljevanje prednosti. Vendar pa so bile posledice zelo hude: dva ranjena, od katerih e-den leži v bolnišnici med življenjem in smrtjo. Alojz Petvar iz Izole, ki bo danes star 51 let, se je pripeljal v fordu escori, ki ga je šofiral 58-letni Ettore Torcello iz Drevoreda Campi Elisi 71 po Ul. della Rampa. Ulica pripelje od novega pristanišča preko mostu nad železniško progo do Sprehaiališča sv. Andreja. Ravno ko je njun avto privozil na slednjo cesto, je privozil z leve strani tovornjak s prikolico iz Splita, ki ga je šofiral 32-letni Spličan Kiro Ko-čevič. šofer ni utegnil zavreti težkega vozila, ki je silovito trčilo ob avtomobil. Iz razbitin avta so reševalci Rdečega križa potegnili Petvarja in Tor-cella. Ta je krvavel z obraza, ker se je porezal, vendar so ga samo obvezali in bo ozdravel v tednu dni. Njegov sopotnik pa je imel hujše poškodbe: udarce po telesu z notranjimi poškodbami in globoko rano na o-brazu. Sprejeli so ga v kirurški oddelek bolnišnice. Njegovo stame je resno. Tatovi so se prejšnjo noč lotili avtomobila vrste giulia last 39-letnega Danila Fracassija s Trga Perugino 2, ki ga je parkiral čez noč na Trgu Giotti. Razbili so desno steklo in vlomili v avto. Odnesli so magnetofon in gramofon za skupno vrednost skoro 200 tisoč lir. Razna obvestila Odbor za postavitev spomenika padlim ter Zveza borcev iz Križa priredita silvestrovanje 1973 z zabavnim večerom v prostorih Ljudskega doma. Urnik trgovin za praznike Danes, 29. decembra: običajen sobotni urnik in preklic tedenske zapore. Pekarne bodo odprte od 7.30 do 13.00 in od 16.30 do 19.00 z dvojno peko kruha; mesnice bodo odprte od 7.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. Nedelja, 30. decembra: vse trgovine bodo zaprte. Ponedeljek, 31. decembra: sobotni umik in preklic tedenske zapore; pekarne bodo odprte od 7.50 do 13.00 in od 16.30 do 19.00 z dvojno peko kruha: mesnice bodo odprte od 7.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. Po sklepu ministrskega sveta bodo v ponedeljek vse trgovine lahko odprte do 20. ure. Torek, 1. januarja - novo leto: vse trgovine bodo zaprte. Sreda, 2. januarja: zaprte bodo vse trgovine razen mlekarn, ki bodo odprte od 7.00 do 12.00; cvetličarn, ki bodo odprte od 8.00 do 13.00 in pekarn, ki bodo odprte od 7.30 do 13.00 in neobvezno od 17.00 do 19.00. Izleti ŠD Polet priredi v nedeljo, 30. c cembra izlet v Ljubljano, združ z ogledom otroške drsalne revije veliki dvorani hale Tivoli. Odb avtobusa ob 9. uri izpred Prosv nega doma na Opčinah. Vpisoval sprejema trgovina čevljev Maial na Opčinah, Proseška ulica 18, t 212136. STRAIN Dolina št. 40 tel. 228116 Posebna postrežba ob slavnostnih pojedinah; poroke, rojstva, godovi, birme in druge slavnosti. — Možnost prenočitve. — Izbrana jedila in pijače. Ob petkih zaprto. SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA SILVESTROVANJE. Igral bo priznani ansambel ■ išaiBi BANCA Dl CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL F FILZl 10 r«i 38-101. 38-045 URADNI TEČAJ BANKOVCEV Amariiki dolar 628,50 Funt iterling 1.428,— Švicarski frank 193,— Francoski frank 129.40 Nemška marka 228,— Avstrijski šiling 31,75 Dinari debeli 38— drobni 38— MENJALNICA vseA tujih valut Jutri, 30. decembra 1973, bo ob 17. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah igral ob svoji 4. obletnici obstoja Ansambel TAIMS s pevcema NADJO in DAVORINOM Sodelujeta: Tovarna gramofon- skih plošč HELIDON iz Ljubljane in Mohorjeva družba iz Celja Ne zamudite! Gledališča POLITEAMA ROSSETTI Do nedelje, 6. januarja prihodnjega leta, bo Stalno gledališče iz Genove gostovalo z Goldonijevim delom «Grobijani». Režija Luigija Squarzine. Nazionale 16.00 «La spada nella roccia». Walt Disney. Barvna risanka. Exceiteior 16.00 «Come si distrugge la reputazione del più grande agente segreto del mondo». J. P. Beimondo in J. Bisset. Grattacielo 15.30 «Sesso matto». Giancarlo Giannini in Laura Antonelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 16.00 «Il mio nome è nessuno». Igrata Terence Hill in Henry Fonda. Barvni film. Eden 16.00 «Papillon». V glavnih vlogah igrata Steve McQueen in Dustin Hoffman. Barvni film. Ritz 16.00 «Agente 007 vivi e lascia morire». V vlogi Jamesa Bonda igra Roger Moore. Barvni film. Aurora 15.45 «Scorpio». Buri Lancas-ter in Alain Delon. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capitol 16.00 «La schiava io ce l'ho e tu no». Igra Landò Buzzanca. Barvni film. Cristallo 16.00 «Piedone lo sbirro». I-gra Bud Spencer. Barvni film. Impero 16.00 «Un tocco di classe». G. Segai in G. Jackson. Barrai film. Filodrammatico 16.30 «Le femmine sono nate per fare l'amore». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «La proprietà non è più un furto». Ugo Tognazzi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «L’assassino di pietra». Barrai film. V glavni vlogi Charles Bronson. Prepovedano mladini pod 14 letom. Ideale 16.00 «Il serpente». Yul Bryn-ner, Henry Fonda in Vima Lisi. Barrai film. Abbazia «Anda muchacho spara». F. Testi in Charo Lopez. Western v barvah. Astra 16.30 «Pippo, Pluto e Paperino Superson». Barrai film. Radio 16.00 «Il faro in capo al mondo». Kirk Douglas in Yul Brynner. Razstave V atriju kinodvorane v Narodni ulici na Opčinah razstavlja dr. Robert Hlavaty svoje akvarele. Razstava je odprta vsak dan od 11. do 13. ure ter od 17. do 19. ure do vključno 6. januarja 1974. Danes ob 17.30 uri bodo v Trstu odprli še eno galerijo. V starem delu mesta in sicer na Piazza Vecchia 6 bodo odprli galerijo «Rettori - Tribbio 2» in sicer z razstavo del znanega tržaškega umetnika Giannija Brumattija. Prispevki V spomin pok. Ivana Zobca iz Boljunca daruje družina Maver 5.000 lir za PD «France Prešeren» iz Boljunca. V počastitev spomina dragega Danila Saharja daruje družina Petaros iz Boršta št. 89 2.000 lir za PD Slovenec. SOŽALJE Ob smrti očeta Ivana Zobca iz Boljunca izreka Slovenska skupnost iskreno sožalje svojemu občinskemu svetovalcu v Dolini Bogomilu Zobcu. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 29. decembra TOMAŽ Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.29 — Dolžina dneva 8.43 — Luna vzide ob 10.03 in zatone ob 21.29. Jutri, NEDELJA, 30. decembra EVGEN Vreme včeraj: naj višja temperatura 5,4, najnižja 3,6, ob 19. uri 5,3 stopinje, zračni pritisk 1033,1 mb stanoviten, veter 4 km na uro severozahodni, vlaga 93-odstotna, nebo po-oblačeno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 9,6 stopinje ROJSTVA IN SMRTI Dne 28. decembra 1973 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 19 oseb. UMRLI SO: 43-letni Fulvio Viola, 81- letni Umberto Benedetelli, 88-letna Giuseppina Dimeč vd. Furlani, 88-letna Valena Bossi vd. Pecchiari, 69-letni Pietro Novel, 77-letna Elisabetta Smach vd. Cidri, 62-letna Italia Čermelj vd. Bertossi, 80-letna Maria Concetta Glassi vd. Cucit, 91-letni Mario Perria, 69-letna Antonia Tomi-ni vd. Camuffo, eno leto stara Alessandra Stubel, 70-letna Eiena Sergi vd. Ferraro, 73-letni Pietro Biason, 82- Ietna Vittoria Petronio, 69-letni Valerio Budihna, 18-letna Marzia Margotti, 61-letni Ubaldo Carella, 75-let-na Maria Redivo in 88-lctna Margherita Magliereta vd. Fonda. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti. Borzni trg 12; Centauro, Ul. Rossetti 33; Alla Madonna del mare, Largo Piave 2; Sant’Anna, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Eiasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). KORISTNA POBUDA DEŽELNE GOZDARSKE SLUŽBE Stalno obveščanje o nevarnosti snežnih plazov v goratih predelih Kako delujejo nadzorne postaje - Skrb za varnost turističnih naložb Tudi v letošnji zimi bo deželno ravnateljstvo za gozdove poskrbelo za zbiranje in objavljanje podatkov, ki se nanašajo na prisotnost in nevarnost snežnih plazov v Furlaniji - Julijski krajini. Poleg tega bodo deželni strokovnjaki stalno zbirali in objavljali tudi podatke o snežnih razmerah v vseh pomembnejših krajih v goratih predelih naše dežele. Zbiranje podatkov o snežnih razmerah se je v Furlaniji - Julijski krajini začelo že leta 1969. Podatke zbira deželno ravnateljstvo za gozdove predvsem z namenom, da bi po preteku nekaj zim lahko nudilo turističnim organizacijam, ki bi nameravale uresničiti nove pobude v goratih predelih dežele, vse informacije o snežnih razmerah v določenem kraju, tako da bi bile ustrezne naložbe krite pred kakršnim koli presenečenjem kar zadeva snežne padavine. Izvedenci, ki delujejo v sklopu deželnega ravnateljstva za gozdove, zbirajo predvsem podatke o temperaturi, vetrovih, oblačnosti, kakovosti snega, itd., ter jih vpisujejo na posebne kartončke. Ko bodo znani podatki za daljše časovno razdobje, bo mogoče iz njih sestaviti realno sliko o snežnih in vremenskih razmerah v tistih predelih, kjer so dani najboljši pogoji za uresničitev novih turističnih pobud. Kar zadeva snežne plazove, pa zbirajo izvedenci deželnega ravnateljstva za gozdove podatke o vseh plazovih, ki jih ugotavljajo r.a deželnem ozemlju. Doslej so na razpolago podatki o plazovih v zimah 1970-71, 1971-72 in 1972-73. Poleg tega razpolaga omenjeno ravnateljstvo — v tej zvezi naj omenimo, da so podatki in ves drugi material na razpolago tudi morebitnim zainteresiranim zasebni-kom _ tudi s karto snežnih plazov, ki obsega celotno alpsko področje in ki so jo izdelali strokovnjaki vojaške šole iz Aoste. Karta je bila sestavljena na podlagi podatkov, ki so jih zbirah nad 30 let. Snežne plazove ugotavlja in popisuje pri nas deželna služba za gozdove s pomočjo posebnih skupin gozdnih čuvajev in hehkopterja. Gozdni čuvaji ugotavljajo sproti tudi možnost nastajanja novih plazov, kar je še posebno važno za turiste in izletnike, ki se mude na ogroženih področjih v zimskem in spomladanskem času. V ta namen je deželno ravnateljstvo za gozdove uredilo posebne opazovalne postaje v krajih Sauris, Forni di Sopra, Collina, Ravascletto, Trbiž. Ne-vejsko sedlo, koča Gilberti, Pian Cavallo, Paularo, Višarje, Claut in Pre-scudin (v občini Barcis). V vseh teh krajih beležijo dnevno vremenske razmere, oblačnost, jakost in smer vetrov, temperaturo zraka, višino novo zapadlega snega in višino snežne odeje, kakovost snega in možnost nastajanja snežnih plazov. Vsakih deset dni ugotavljajo strokovnjaki tudi podrobnejšo sestavo snežne odeje, pri čemer uporabljajo posebne sonde. Pri popisovanju sestave snežne odeje, se upošteva pravilnik švicarskega zveznega inštituta Zbrane poaatke objavljajo deželni dnevniki in RAI, poleg tega pa je deželna uprava uredila posebno informacijsko službo, ki oddaja poročila o snežnih plazovih kar po telefonu (štev. 61863 v Trstu oziroma 55869 v Vidmu). Za dcdatna ali podrobnejša poročila pa se interesenti lahko o-bmejo na pristojni deželni urad (Videm, Ul. Roma štev. 60 — telefon 63-998 od 8. do 14. ure, ob nedeljan in praznikih pa od 7.30 do 9. ure). V letošnjem letu je deželno ravna teljstvo za gozdove izdalo tri snežna obvestila. Zadnje obvestilo (z dne 28. decembra), poudarja, da «v zadnjih treh dneh v naši deželi ni bilo snežnih padavin; nevarnost plazov se je zato zmanjšala. Nevama so le severna pobočja gora v višini nad 1.500 metrov». • Deželni odbornik za kulturo in šolstvo Dal Mas se je včeraj v Pordenonu udeležil uradnega odprtja tečaja za usposabljanje knjižničarjev, ki ga organizira Mestna knjižnica iz Pordenona ob finančni podpori občinske uprave in Vsedržavnega zavoda za ljudske in šolske knjižnice. Omejitve v prometu in gorski turizem Te dni je bil v kraju Riva del Garda sestanek odbornikov za turizem iz italijanskih obalpskih dežel z navadnim in posebnim statutom. Sestanka, ki ga je organiziralo od-borništvo za turizem iz avtonomne pokrajine Trident, so se udeležili tudi predstavniki dežele Furlanije -Julijske krajine. Razprava je zajela predvsem vprašanja turističnega ra- zvoja v luči najnovejših vladnih u-k repov za omejitev potrošnje energetskih virov. V tej zvezi so predstavniki dežel obalpskih dežel naglasil nevarnost, da bi omejitev o-sebnega prometa ob nedeljah in praznikih prizadela zlasti turistične dejavnosti v goratih predelih države, kar je med drugim v popolnem nasprotju s težnjo po ovrednotenju teh področij, ki izhaja iz novejše državne zakonodaje. Predstavniki o-balpskih dežel so izrazili prepričanje, da bi uvedba kuponov za nabavo goriva lahko pripomogla k premostitvi sedanjih težav, hkrati s tem pa bi dovolila tudi reden razvoj turističnih dejavnosti. Poleg tega so predstavniki turističnih odborništev postavili zahtevo, naj bi vlada upoštevala turistično industrijo kakor preostalo industrijo ter poskrbela za njeno redno oskrbovanje s potrebnimi energetskimi vidi. 1111111111111111111111 mi m imi iiiiiiiiiiiniiiiiii m iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii inni iiiiiiiiiiinuiiiiiiiiniH ZADOSTOVAL BI PLOČNIK Nevaren nepregleden ovinek v' na cesti Sempolaj - Praprot Šole so zaprte in pouk se bo pričel šele po praznikih. Vprašanja, ki se posredno ali neposredno tičejo šole, pa ostajajo odprta. Med temi vprašanji je tjjdi ureditev občinske ceste, ki povezuje Šempolaj s Praprotom. Kot je jasno razvidno iz zgornje slike, predstavlja ovinek na tej cesti resno nevarnost za otroke iz Praprota in Trnovce, ki morajo iz šempolajske šole domov. Prometa res ni veliko, vendar pa je ovinek nepregleden in nevarnost je očitna. Zadostovalo bi, da bi ob cesti uredili še pločnik, po katerem bi otroci lahko popolnoma varno hodili v šolo in se vračali domov. S fiatom 500 trčil v avtobus Acegata Nekaj minut pred 9. uro je na Nabrežju 3. novembra fiat 500 silovito trčil v avtobus Acegata. Na srečo se je ranil samo voznik avta in še ta ne prehudo. V fiatu 500 se je peljal 26-letni študent Giuliano Grancini iz Ul. Lecchi 18. Namenjen je bil proti železniški postaji in na križišču z Ul. Mazzini ni opazil, da je privozil avtobus proge štev. 11., ki ga je šofiral 50-letni Santo Crisma s Stare istrske ceste 56. Trčenje je bilo silovito in več potnikov je izgubilo ravnotežje, vendar se niso potolkli. Voznika fiata 500 pa so odpeljali v bolnišnico, kjer so mu samo obvezali rano na kolenu. Ozdra- vel bo v treh dneh. Njegov avtomobil. je pcrpblrtoma razbit, medtem ko pri avtobusu škoda ni velika. Opečena v bolnišnici in v hlevu Montebella V kletnih prostorih bolnišnice «B. Garofolo» se je včeraj popoldne resno opekel 27-letni kurjač Giuseppe Bonifacio iz Ul. I. Svevo 22/1. Ravno ko je stopil pred veliko peč centralne kurjave, je brizgnilo nekaj nafte in goreča tekočina ga je oplazila po obrazu in rokah. Z vso hitrostjo so ga prepeljali v glavno bolnišnico. V glavni bolnišnici so ga sprejeli na zdravljenje v dermatološkem oddelku, kjer so ugotovili opekline prve in druge stopnje po vsem obrazu in rokah. Ozdravel bo v 20 dneh. V dopoldanskih urah pa se je opekel v hlevih pri dirkališču na Mon-tebellu 47-letni konjar Aldo Acerbi iz Ul. S. Zenone 6. Na plinskem štedilniku je grel hrano za konje, ko je iz jeklenke bruhnil visok plamen, ki ga je oplazil po obrazu, vratu in rokah. Zaradi opeklin prve in druge stopnje se bo moral zdraviti dva tedna. IŠČEMO RAZNAŠALCA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA CENTER MESTA. NA RAZPOLAGO IMA MOTORNO KOLO «CIAO». Za pojasnila zglasiti se na u-pravi PD, Ul. Montecchi 6, v dopoldanskih urah. koristen, naslov za. opremo vašega doma pohištvo trst FiTTTMJ Pooblaščen prodajalec «• ■ A Obiščite nas: med velikimi novostmi Salvarani sta prav gotovo kuhinja in spalnica, ki ju iščete. V.našem centru za opremljanje stanovanj boste vedno dobili nasvet za reševanje , problemov vašega doma, plačilne olajšave, ^, #;• brezplačne in brezobvezne načrte in predračune. . ČISTILNE NAPRAVE BO NAMESTILO FRANCOSKO PODJETJE Gei leto dni verielno odpravljeno onesnaženje ki ga sedaj povzroča oddelek «Fiocco» v Podgori Do junija SO odstotkov manj, do decembra pa 85 odstotkov manj onesnaženja Neko francosko specializirano podjetje bo postavilo v podgorski predilnici čistilne naprave, s katerimi bodo v začetku samo omejili, nato pa skoro v celoti odpravili onesnaženje zraka, ki ga povzroča kemični oddelek te predilnice «Fiocco». Šlo bo za enega izmed prvih poskusov postavitve takih naprav v Evropi in na svetu nasploh. To so povedali tehnični vodje podgorske predilnice in celotnega kompleksa «Bustese» gonškim časnikarjem. Generalni direktor kompleksa «Bustese» inž. Luigi Currioni in direktor podgorske predilnice inž. Mario Scandroglio sta namreč časnikarjem pokazala tovarniške naprave, zlasti tiste, s katerimi si prizadevajo odpraviti o-nesnaženja vode in zraka ter tudi naprave, ki jih nameravajo postaviti v tovarni, da bi odpravili številne nevšečnosti za delavke in delavce, ki so v njej zaposleni. Najprej naprave za odpravo onesnaženja voda reke Soče. Iz kemičnega oddelka v Podgori odteka skozi kanale v Sočo vrsta tekočih ostankov, ki so docela onasnaževali reko. Stopnjo onesnaženja so ugotovili tehniki goriškega pokrajinskega kemičnega urada in tudi ribji zarod v Soči je precej trpel. Do sedaj so uredili prvi bazen, v katerem se bodo zbirali tekoči odpadki in s posebnim kemičnim postopkom bodo nevtralizirali kisline, ki so povzročale škodo. Zgradili bodo še dva taka bazena in bajè že prihodnje leto bo onesnaženje Soče odpravljeno. Na tovarniškem področju so tudi skoro v celoti postavili cevi, po katerih bodo odtekali tekoči odpadki, kanal, ki gre sedaj po dvorišču je čist in iz njega ne zavdaja več. Odprto pa je še vedno, vsaj trenutno, vprašanje onesnaženja zraka. Podjetje je naročilo neki francoski firmi gradnjo takih naprav, ki bi v teku enega leta za 85 odstotkov odpravile onesnaženje, to se pravi, da bi onesnaženje praktično izginilo in tudi ne bo več na Majnici in v Podgori neznosnega smrada. Francosko podjetje že izdeluje take naprave, vendarle bo naprava v Podgori ena prvih te vrste, ki jih bodo postavili. Sedaj imajo v podjetju Fiocco več dimnikov. Postavili bodo en sam dimnik iz steklenega vlakna, v katerega se bodo stekali vsi plinski ostanki predelave v raznih obratih tovarne. Naprava bo sestavljena iz dveh velikih ventilatorjev, v njej bodo delovale posebne čistilne kemične naprave, ki bodo lahko očistile sedanje strupene pline. Z deli bodo pričeli takoj, do junija bo onesnaženje odpravljeno za približno 50 odstotkov, do prihodnjega decembra pa za 85 odstotkov, kar je tudi maksimalna mera. Več ni moč napraviti, „ Kot smo že omenili, bo to najbrž prva taka naprava v Evropi. Zastopniki podjetja so tudi povedali, da so nameravali urediti čistilne naprave že prej, niso pa nikjer našli podjetja, ki bi bilo pripravljeno postaviti tako uspešne naprave. Časnikarjem so poudarili, da bo koncem Bustese porabil za namestitev teh naprav velike vsote denarja in da bo tako zagotovljeno delo v največji tovarni v Gorici. Sedaj delajo v oddelku Fiocco z zmanjšanim tempom, da ne bi onesnažili okolja tako kot v preteklosti. Kljub temu je v tovarni zaposlenih 225 ljudi, ki proizvajajo 30 ton kemičnega vlakna dnevno. Zmanjšanje produkcije je ukazala občinska uprava v Gorici, sicer bi bili morali preprečiti obratovanje tega oddelka. Zastopniki podjetja so tudi povedali, da bodo v kratkem v tovarni posUvili v vseh oddelkih naprave na meten, ki bodo zamenjale sedanjo uporabo nafte za pogon strojev v tovarni. Podjetje bo teko na eni strani porabilo manj denarja, na drugi pa bo manj nevšečnosti za delavke in delavce. Če se bodo napovedi odgovornih uresničile, bo čez leto dni vprašanje onesnaženja zraka in vode s strani kemičnega oddelka «Fiocco» v Podgori spravljeno z dnevnega reda. Odveč je ponavljati vse, kar smo v dolgih letih pisali, o protestih prebivalstva, o protestih združenja «Italia nostra», o protestih sindikatov, ribičev, kmetov, vrtnarjev. O stvari so obširno razpravljali letos v občinskem odboru^ in v občinskem svetu, pred približno dvema mesecema so bili odgovorni funkcionarji tega podjetja na zatožni klopi goriškega sodišča in tudi obsojeni, goriški državni pravdnik je tudi izdal zelo ostro odločbo, da je treba onesnaženju napraviti ko-‘ nec. Lastniki tovarne so celo hoteli zapreti tovarno, ker je bila namestitev čistilnih naprav zelo draga in kot smo zgoraj omenili, naprav ni bilo moč niti naročiti. Sedaj, ko vsi govoré o gospodarski krizi, je zelo važno v taki tovarni kot je podgorska predilnica, ki spada med najstarejša industrijska podjetja v Gorici in ki je tudi največje industrijsko podjetje v na- šem mestu, da so našli nujno rešitev: postavili bodo očiščevalne naprave in istočasno bodo ohranili prepotrebna delovna mesta. Silvestrovanje Štandrežcev v prosvetni dvorani Prosvetno društvo «Oton Župančič» iz štandreža priredi silvestrovanje v prostorih prosvetne dvorane v Gorici. Društvo obvešča, da se vabila lahko dobijo na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Ul. Malta 2, v gostilni «Romana» ter v baru «Milan» v štandrežu. Sprejemajo tudi rezervacije miz. Dramski odsek prosvetnega društva «Štandrež» uprizori jutri, 30. decembra, ob 17. uri v župnijski dvorani v štandrežu Molièrovo komedijo Zdravnik po sili Režija: Aleksi j Pregare. Skrb deželnih organov za Detroit-Sem iz Tržiča Na včerajšnji seji deželnega odbora, ki jo je vodil predsednik Co-melli, sta odbornika za delo Romano in za industrijo Stopper podala daljše poročilo o kritičnem položaju v industrijskem obratu De-troit-Sem iz Tržiča. Obrat vodi istoimenska družba, ki naj bi se nameravala razpustiti, kar bi prizadelo okrog 400 zaposlenih delavcev in u-radnikov. Deželni odbor je poveril obema odbornikoma nalogo, naj se nemudoma povežeta z vodstvom tovarne in naj skušata doseči primerno rešitev tega kočljivega vprašanja. Smuka na Kaninu Alpski turistični center je zaživel s snegom, ki je zapadel prejšnje NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1974 Naročnino sprejemajo: ■ uprava: Gorica, Ul. XXIV Maggio št 1/1, tel. 83-382 ■ laznašalci ■ pošta: tekoči račun ZTT ;št. 11/5374 ZA VSE NAROČNIKE, KI PORAVNAJO CELOLETNO NAROČNINO DO 28. II. 1974: ■ brezplačno mesečnik DAN NAGRADNO ŽREBANJE v vrednosti 2.300.000 lir dni. Na Prestreljeniškem sedlu so ga namerili 1,6 metra, kar je najdebelejša plast snega v Sloveniji in s tem je Kanin edini kraj v Alpah, kjer smučajo. Šest kilometrov dolga gondolska vlečnica že nekaj dni normalno obratuje in se je poslužuje okoli 200 turistov iz Nemčije in Holandije, ki preživljajo praznike v zgornjem Posočju. Predvidoma danes bi morali odpreti kopalni bazen v sodobnem hotelu Kanin v Bovcu. Hoteli v tem turističnem kraju so skoraj v celoti zasedeni, veliko sob pa so rezervirali za novoletne praznike. NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK ŽE DRUGI DAN GOSTA MEGLA Zaradi goste megle zastoji v letalskem prometu v Ronkah Težave tudi v prometu na cestah Megla že drugi dan ovira promet na letališčih v Ronkah in v Benetkah. Letalski promet je precej nereden, letala, ki prihajajo, imajo tudi precejšnje zamude. Zaradi tega je marsikateri potnik raje kupil železniško vozovnico ko se je odpravljal včeraj in tudi četrtek v Rim ali v Milan. V četrtek je bilo letališče Marco Polo pri Benetkah zaprto zaradi goste megle. Nekatera letala namenjena v Benetke so pristala v Ronkah, druga pa so preusmerili na letališči v Milanu. V četrtek zvečer pa je bila megla tudi na našem področju, zaradi tega je večerno letalo iz Rima pristalo v Milanu in potniki so se vrnili domov komaj včeraj zjutraj z vlakom ali z letalom. Včeraj zjutraj ni vzletelo letalo za Rim (ker prejšnji večer ni dospelo), sicer pa je bil promet na letališču v Ronkah normalen. S precejšnjo zamudo je pristalo takoj popoldne letalo iz Milana, popoldansko letelo iz Rima pa so morali spet preusmeriti v Milan, ker se je kmalu nato zmeglilo. Letališče je bilo zaprto za promet vse popoldne in ves večer. Megla je že v četrtek zvečer pa tudi včeraj popoldne povzročila precejšnje zastoje v avtomobilskem prometu na Goriškem, saj je bila zelo gosta, pa je bila vožnja zelo težka. Težave so bile tudi z avtomobilskim prometom na sosednem jugoslovanskem področju, kajti gosta megla je bila po vsej Vipavski dolini. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Ljudski oder Jaka Štoka MUTASTI MUZIKANT in NE KLIČI VRAGA (enodejanki) Danes. 29. t. m., ob 20. uri v Župnijski dvorani v ŠTEVERJANU «minimum.milimi.immmmimmmimimmi.. ZADNJA LETOŠNJA OBČINSKA SEJA V BRDIH Svetovalci zadovoljni z vključitvijo Števerjana v vzhodnofurlunski vodovodni konzorcij (CAFO) S 1* januarjem se bo znižala cena za kub. m vode od 100 na 55 lir Sinoči je bila v števerjanu zadnja ! celoti podprli županove besede ter seja v tem letu. Župan Slavko Klanj- je imel pripombo samo glede tega, šček io ie sklenil z novoletnimi vo- da bo CAFO bolj od rok za odprav- J J . 1 l W 1 : 1 — Ui-vš- in Kil/-» +/-\ ščili Vsem svetovalcem ter občanom. Po seji so svetovalci odšli «na kozarček, da bi dobra stara navada ne šla v pozabo». Prihodnja seja bo 12. januarja in bodo na njej sklepali o novi števerjanski šoli s celodnevnim noukom. Seja se je pričela z županovim poročilom o odobritvi proračuna občinske uprave za leto 1974 s strani deželnega nadzornega organa. Primanjkljaj bo znašal 26,9 milijona lir, ter bo skoraj za dva milijona lir manjši od lanskega. Svetovalci so z zadovoljstvom sprejeli sklep vzhodnofurlanskega vodovodnega konzorcija (CAFO). ki je sprejel prošnjo za vključitev šte-verjanske občine. Prvo prošnjo je Števerjan vložil 1956. leta, drugo pa 1968. Iz poročila o seji upravnega sveta CAFO, ki so ga na seji v celoti prebrali, izhaja, da so ,vključitev občine Števerjan podpirale tudi pokrajine in dežela. Takšna izbira je bila edino možna tudi zato. ker predpisi niso) dovoljevali občinskemu vodovodu iz Gorice, ki' dobavlja vodo v Brda, da bi svojo dejavnost razširil na področje izven občine Gorica, Nekateri predstavniki občin v konzorciju so navedli svoje pomisleke in svoje predloge glede vključitve števerjana ter je ob koncu prevladala odločitev, da gre za družbeno potrebo. Kot člani CAFO bodo imeli števerjanski kmetje precejšnjo korist in bodo namesto po 100 lir plačeval vodo od 1. januarja 1974 samo po 55 lir kubik. Ijanje težav kot je bilo to doslej. Pooblastili so občinski odbor, da se s konzorcijem sporazume glede predaje vodovoda. Svetovalci so nato odobrili popravljen načrt za razširitev otroškega vrtca, za 7,4 milijona lir ter popravljen načrt za ureditev županstva za 48 milijonov. Imenovali so preglednike računov za leto 1973 in sicer Slavka Štekarja, Izidorja Prinčiča in Emila Trpina. Odobrili so opravljanje nadur občinskim uradnikom in tajniku, kar bo stalo občino okrog 300.000 lir na mesec. Sejo so zaključili z odobritvijo nagrade županu in tajniku. Urnik mejnih prehodov druge kategorije Objavljamo urnik mejnih prehodov druge kategorije na Goriškem, CEGLO od 8. do 17.30. ŠTEVERJAN od 8.30 do 17. ure. ŠTANDREŽ od 8. do 17. ure. SOLKAN 2° od 10. do 17. ure. PODSABOTIN od 7. do 18.30. Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Filippo Desabbata, Francesca Savorgnani, Samuel Furios, Valentina Zanin, Lorenzo Sambo. SMRTI: 85-letni upokojenec Ada- mo Polo, 69-letna upokojenka Marija Gorkič vd. Marušič, 75-letni upoko- Svetovalec Slavko Štekar je v jenec Ciril Vendermin. ZADNJA SEJA SOVODENJSKEGA OBČINSKEGA SVETA tk ti * a • 11 v*l « 1 •• 1 it v i za hitrejše izstavljanje gradbenih dovoljenj Ugodna ocena trojnega srečanja - Zupanova novoletna voščila Kakor smo poročali v včerajšnji številki, je sovodenjski občinski svet na svoji seji v četrtek zvečer sprejel resolucijo, s katero protestira zaradi prepovedi, da občinska uprava uporabi slovensko toponoma-stiko, in pooblašča župana, da svetu predlaga nadaljevanje pravnega postopka za priznanje te pravice, ki je pravno in narodnostno utemeljena. S sprejemom te resolucije pa se delo občinskega sveta še ni zaključilo. Župan češčut je v svojih sporočilih najprej seznanil svetovalce z objavo dekrete o odobritvi splošnega regulacijskega načrta. Prebral in ugodno je ocenil sklepno izjavo, ki so jo ob srečanju v Novi Gorici podpisali predstavniki Sovodenj, Doberdoba in Nove Gorice in iz katere izhaja obojestranska pripravljenost stvarno povezati človeške in družbene interese obeh sosednjih področij. Svetovalci so nato odobrili resolucijo, ki naj podpre stališče občinske uprave po hitrejšem izstavljanju gradbenih dovoljenj. Odkar je dežela z dekretom odobrila splošni regulacijski načrt za občino So-vodnje, se ji je odprla možnost, da za zazidavo določenih področij, ki še niso parcelirana, uvede sporazumno lotizacijo med večjim številom zemljiških lastnikov. Kdor se odloča za takšno lotizačijo, se s tem obvezuje izvršiti nekatera javna dela na tem območju. Predvsem pa je takšna pot za pridobitev gradbenega dovoljenja časovno neprimerno krajša. Ža takšno upravno pot. ki narekuje revizijo sedanje zakonodaje, so se ogrele tudi nekatere druge furlanske občine ter že sprejele podobne resolucijo, kakršno je sprejel sovodenjski občinski svet. Ker so nekateri svetovalci želeli pojasnila o regulacijskemu na-čurtu, zlasti glede možnih variant, je župan dejal, da so si jih tako zamislili, da bodo z njimi občanom olajšali gradnje, ne pa otežkočali. Svetovalci so se potem lotili točk dnevnega reda in najprej odobrili zaključne račune pri obnovitvi strehe otroškega vrtca v Rupi. Po predračunu naj bi znašali stroški skoraj 2,8 milijona lir, kadar pa je občinska uprava zbrala vse račune in dela kolavdirala, je bila cena kar za 260 tisoč lir manjša. Svetovalci so strošek odobrili. Odobrili so zvišanje zavarovalnine proti tatvini v občinskem uradu. Zavarovali so električni računski in pisalni stroj ter druge nepremičnine v skupni vrednosti 1,2 milijona lir: za to vrednost bo občina plačevala letno premijo 24.000 lir. Župan je potem predlagal svetovalcem odobritev odborovega sklepa o dodatnih izdatkih za gradnjo osnovne šole v Sovodnjah, ki so se zaradi vseh podražitev izredno povečali in je bila gradnja šole oddana na dražbi z 31-odstotno podražitvijo. Celotna gradnja bo v breme države. Občinskim uslužbencem so odobrili opravljanje nadur v letu 1974. Takšen sklep sprejme občinski svet vsako leto, da proračunsko določi višino sredstev. Sovodenjskim uradnikom so za nadurno delo namenili 800.000 lir, vendar skoraj gotovo postavke ne bodo izčrpali, kot jo niso še nikoli doslej. Za njihove nadure bo šlo kvečjemu pol milijona. Nadure uradniki opravljajo ob izrednih priložnostih, se pravi ob volitvah, ljudskih štetjih i.pd. Vse Kaže. da bo takšno priložnost predstavljal referendum o razporoki, ki ga napovedujejo domala vse stranke V zaključnem delu seje so odobrili mesečno nagrado županu in letno nagrado občinskemu tajniku. Ko je bil dnevni red izčrpan, je svetovalec Marčelo Devetak z Vrha predlagal občinski upravi, naj pri pokrajinskih in državnih organih posreduje, da bi po sredini cest potegnili belo črto. Takšno horizontalno prometno znamenje je posebno koristno ob sedanjem vremenu, ko je legla megla na naše področje ter zlasti zvečer, ko je tudi razsvetljava zelo šibka in povzroča voznikom hude težave. Nadalje je predlagal namestitev prometnih znamenj na ovinkih na občinski cesti z Ušij na Vrhu. Promet na tej cesti bi morali tudi sicer drugače urediti; svetovalec je predlagal prepoved vožnje s tovorniaki, dopuščal je možnost uvedbe enosmerre vožnje. Svetovalec Salamon se je zanimal za stanje cest in nekega o-pornega zidu v Rupi. Po mnenju Vilka Fajta bi morali pomesti pesek s cest, ki so ga posuli med poledico, navedel pa je še pripombo, ki jo je slišal med občani, češ da imajo v sedanjem obdobju varčevanja na županstvu preveč zakurjeno. Tajnik Bukovec je k temu dejal, da se je to zgodilo samo tisti dan. ko so matere prineljale otroke k zdravnici v ambulanto in so na njihovo željo prostor bolje ogreli. Župan češčut je sejo zaključil z zahvalo vsem svetovalcem za sode lovanje pri sejah, želel je njim, njihovim družinam in vsem občanom zdravja in sreče ter plodno in uspešno novo leto 1974. Neznanca skušala oropati trgovca v Tržiču Dan pred božičem sta v Tržiču zakrinkana neznanca skušala oropati 66-letnega trgovca Adama Furlana iz Tržiča, ki ima v Ulici Volta trgovino z jestvinami. Vest o dogodku je kvestura javila časopisom z nekaj dnevi zamude. Približno ob 20. uri je Furlan zapiral trgovino, ko se mu je predstavil neznanec visoke postave, ki ga je s samokresom v rokah porinil v notranjost trgovine. Tu ga je Furlan udaril s pestjo tako, da je nazna-nec padel na tla. V istem hipu je v trgovino prišel drugi neznanec, katerega pa je Furlanova žena Ester pahnila iz trgovine: oba sta zbežala praznih rok. Prosveta PD Oton Župančič v štandrežu priredi jutri, 30. decembra ob 16. uri družabno popoldne s tombolo. Na prireditev vabijo vse vaščane. Kino Gorica VERDI 16.30—21.30 «L’assassino di pietra». C. Bronson in M. Balsam. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. CORSO 16.30-21.30 «Nanù, il figlio della giungla». T. Konway in J. M. Vincent. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00-22.00 «... e lo chiamavano cinque dita d'acciaio». W. Yu in C. Chao. Barvni film. VITTORIA 16.30-21.30 «Confessioni segrete di un convento di clausura». R. Neri in R. Damon. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 16.30-21.30 «Le avventure di Robinson Crosue». V. Si-grid. Barvni film. Tržič AZZURRO 17.30-21.00 «Elena sl. m* di Troia». Kinemaskop v barvah. FXCELSIOR 16.00-22.00 «Gli ultimi dieci giorni di Hitler». Barvni film. PRINCIPE 17.30-22.00 «Piedone lo sbirro». Barvni film. Nova Gorica SOČA «Ognjeni obračun», angleški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Obračun živalskih», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Team revolverašev», ameriški barvni film ob 19.30. RENČE «Dnevnik poldeviee», švedski barvni film ob 19.00. PRVACINA Prosto. KANAL «Vrag vzemi profesorje», nemški barvni film ob 20.00. DEŽURNA I.EKARNA V GORICI Hane« ves ian m tv’nni'i te dežurna lekarna Baldini. Verdijev korzo 57, tel. 2879. !NA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan m nonnfi je v Tržiču dežurna lekarna Sant'Antonio. Llica Romana, tel. 40497. Prispevajte sa DIJAŠKO «Alidi! PROSVETNO DRUŠTVO «SOVODNJE» PRIREDI SILVESTROVANJE V KULTURNEM DOMU V SOVODNJAH. IGRA DOMAČI ORKESTER Rezervacije miz pri odbornikih društva. Na proslavi 30-letnice IX. korpusa v Lipici lesnik* t Kakor smo že poročali, sta v soboto na prosltavi 30-letnice IX. korpusa v lanski pevski zbor ter zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine, ki sta pela partizanske in borbene pesmi. Na sliki Tržaški partizanski pevski zbor med svojim nastopom ................................. Aziji se napovedujejo mračni dnevi HONGKONG, 28. - Publikacija «Far eastem economie review» prinaša v svoji zadnji številki zaskrbljujoče podatke. Med drugim revija piše, da bo prihodnje leto, torej leto 1974 za azijske dežele zelo kritične in to iz dveh osnovnih razlogov: zaradi energetske krize ter zaradi nadaljevanja demografske eksplozije. Kar zadeva energetsko krizo, ta ni za Azijo tako «množična», kot je pri nas. v razvitem svetu, kajti v Aziji avtomobil ni tako množično prevozno sredstvo, pač pa je v Aziji akutno to vprašanje zato, ker bi znalo krepko motiti njihove načrte za industrializacijo dežel. Vrh tega je pomanjkanje nafte važno za kemično industrijo, ker bo zmanjkalo surovin za proizvodnjo umetnih gnojil, kar se bo nuj- no negativno odražalo pri prihodnjih setvah in žetvah. Drugi problem, problem demografske eksplozije, pa je veliko bolj zaskrbljujoč. Demografski prirastek ne kaže, da bi odjenjal. Nasprotno, še krepi se. Po statističnih podatkih živi sedaj na a-zijski celini nekaj nad dve milijardi ljudi, v samih desetih letih, torej v začetku leta 1984, bo v Aziji živelo že štiri milijarde ljudi, torej za pol milijarde več kot nas je danes vseh na svetu. Sam bivši generalni tajnik Združenih narodov U Tant je, tik preden je svoj položaj prepustil sedanjemu generalnemu tajniku, rekel, da če se prirodni prirastek v kratkem ne bo zmanjšal, bo človek izgubil kontrolo nad lastnim napredkom, bolje rečeno nad lastno katastrofo. Sicer pa je značilno, kako se množi prebivalstvo Indije, ki je po prebivalstvu druga država na svetu, pred četrt stoletja ko je Indija postala svobodna, je štela 320 milijonov ljudi, letos jih šteje 573 milijonov, čez 30 let jih bo štela eno milijardo 200 milijonov. Ob tej tako mračni perspektivi pa revija vendarle objavlja tudi nekaj pozitivnega. Ljudska republika Kitajska, ki je na j večji «ljudski ocean» na svetu, saj šteje nad 700 milijonov ljudi, je, kakor kaže, zajezila prirodni odrastek. Preko partijske organizacije, šole in raznih množičnih organizacij je uspešno propagirala krčenje rojstev in prirodni prirastek, ki je še pred nekaj leti znašal 2,7 odst., se je znižal na 1,9. Isto velja tudi za Korejo. V ŠTIRIINDVAJSETIH DNEH OKOLI SVETA FOLKLORNO BOGASTVO IN PETELINJI DVOBOJ Plesalci in plesalke so pravi mojstri - Imajo pa na Baliju tudi ustrezno plesno šolo - Se kratek obisk Singapuru, nato vrnitev domov 6. Na otoku so tudi vulkani kot n. pr. ugasli ognjenik Tabanam Ba-toer in še živi ognjenik Goenong Agoeng, ki je visok 3.142 metrov in ki je, kakor pravi legenda, posvečen bogu Sivi. Zadnjič je ta ognjenik bruhal v marcu 1963. leta, torej pred slabimi desetimi leti, in povzročil nad 11.000 smrtnih žrtev. Tod je povsod močno razvito rokodelstvo in zato more turist najti marsikaj, kar je vredno kupiti. Na prvem mestu je n. pr. «batik», to je platneno blago, ki je ročno tkano, barvano pa v živahnih barvah in v krajevnih motivih. Cene tega platna so različne, seveda glede na tkanje in barvanje in gredo od treh pa tudi do sto in še več dolarjev. Potem so tu še razni šantungi, nadalje izdelki iz lesa in kosti, ki so ročno rezljani in priznati je treba, da so ti ljudje v tem zares pravi mojstri. Nadalje je tu v izobilju izdelkov iz tolkljanega srebra in zlata pa še cela vrsta najrazličnejših karakterističnih izdelkov. Prisostvovali smo tudi «Sabun-gaii avaiti». kar ni nič drugega kot «borba petelinov». Temu nre-bivalci Balija pravijo — šport, pa čeprav nima borba petelinov prav nikakršne športne značilnosti. Sicer pa tudi naš človek često ne ve ločiti med aktivnim in pasivnim športom. Glede tega Petelinjega športa pa bi mogli reči, da so nanj prebivalci Balila še bolj navezani kot pri nas na nogomet. Na petelina naletiš tu povsod. Ali ga vidiš prostega v prirodi ali pa v nalašč za to pripravljenih torbah, v katerih jih prenašajo z enega bojišča na drugo. Zaradi velike vročine življenje tod za- mre od 12. ure pa do 5. ure popoldne. Toda na kraju, kjer je pe-telinja borba, nihče ne počiva. Marsikateri domačin si je s Petelinjimi borbami napravil ali pa zapravil premoženje, namreč s stavami na zmago petelinov. Indonezijske rupije v teh primerih kaj rade romajo iz žepa v žep. Borbe so po navadi zelo kratke, ker ostro bodalo, ki ga privežejo petelinu na nogo, ima lahko kaj kmalu hude posledice. Eden od dveh petelinov obleži mrtev in zvečer ga pojedo na skupni pojedini. Znamenitost Balija so tudi plesi, v katerih s plesom in petjem opisujejo dogajanja iz Ramayane. Plešejo pa ob spremljavi orkestra tolkal, ki mu pravijo gamelan. Posebno zanimiv in po nošah bogat je ples «barong - kriss». Ta prikazuje borbo med dobrim, med «barongom», ter med zlim, kjer se hudobni rangda pokonča s samomorom. Ples «legong» je praktično venec šestih plesov. Posebno atrakcijo predstavlja ples «ket-jak», oziroma ples opic, ki se ga po navadi udeleži veliko plesalcev, vendar pa le moških. Ples se izvaja ob medli svetlobi bakel in zato je toliko bolj slikovit. Plese izvajajo predvsem z gibi prstov na rokah in z glavo in v tem so tako plesalci kot plesalke pravi mojstri. Sicer pa obstaja za te plese prava plesna ali bolje baletna šola, v katero vpisujejo bodoče plesalce že v otroških letih. Obiskali smo tudi značilno ribiško vas na otoku želv. Teh smo videli le malo, menda le dve a bili sta dokaj veliki. Na Baliju smo o-pazili da obišče otok veliko italijanskih turistov, saj so otroci povsod napovedovali cene izdelkov, ki so jih prodajali, v... italijanščini. li /tuulùo' S D:. ■ I od mm m pr * wmm «HHP ministero dei LL.PP. * ispettorato generale circolazione e traffico VRNITEV Bližamo se koncu našega izleta. V petek, 24. avgusta, zvečer smo pristali na letališču v Singapuru. Singapur meri nekaj nad 581 kv. km površine in šteje okoli dva milijona in pol prebivalcev. Ime Singapoore pomeni «mesto leva», kajti beseda «singa» pomeni lev, «pura» pa mesto. Davnega 1819. leta je Stamford Raffles po stavil na otoku trgovsko banko pet let pozneje, torej 1824 oa je otok odkupila angleška Družba za vzhodno Indijo. Do tedaj je bil lastnik otoka jahorski sultan. Pred 15 leti, 1959. leta pa je Singapur postal avtonomna državica v okviru britanskega Commonwealtha. Sobota, 25. avgusta, je namenjena obisku mesta, kjer si ogledamo čez dan kitajski del mesta oziroma tako imenovani Khina town. Kitajci predstavljajo pravzaprav 75 odst. vsega prebivalstva. Toda že nrej-šnji večer, v petek smo se odpravili v vrvež Khina towna, kjer za neštetimi stojnicami in mizami sede Kitajci in jedo ter kramljajo vso noč. Povzpeli smo se na edino vzpetino na otoku, na Mount Fabor. od koder je lep razgled na vse mesto in na pristanišče, ki je eno največjih na svetu. Obiskali smo tudi «Haw Par Villa - Tiger Balm», kjer so iz zgnetenega papirja u-podobljeni vsi liki stare kitajske mitologije. V botaničnem vrtu pa so pritegnile našo pozornost orhideje, katerih je tu okoli tri tisoč vrst. Obiskali smo tudi bogato zbirko nefritov v Jade Housu. Vaze in kipi so čudoviti. Zbirko sta mestu poklonila brata Au. In še en zanmiv podatek iz Sin-bapura, kjer je šolanje brezplačno in hkrati obvezno vse do šestnajstega leta in kjer vojaška služba traja tri leta a morajo vojaški obvezniki med tem časom študirati ali se zaposliti: v Singapur nimajo dostopa dolgolasci in hipiji. Če kdo od teh vendarle pride sam, ga prvič opozorijo že na letališču in mu dajo 24 ur časa, da se ostriže. Kolikor tega ne napravi, ga ostrižejo na javnem mestu in pred televizijsko kamero, nato ga pa celo izženejo iz države. Ob polnoči smo se vkrcali na letalo «boeing 747», torej na jumbo jet avstralske družbe Qantas. ki nas je po kratkem postanku v Bahreinu v Perzijskem zalivu po 10.200 km dolgi poti pripeljalo na letališče Fiumicino pri Rimu. Od tod še kratek «skok» do Ronk in po 46.857 kilometrih poti, ki smo jih opravili v letalih, se je naše potovanje «okoli sveta» zaključilo. MILADIN ČERNE (Konec) Prejeli smo PRIRODA, ČLOVEK IN ZDRAVJE — Leto XXVm, štev. 10 in 11 za 1973, mesečnik za poljudno zdravstvo, ki ga izdaja izobraževalna skupnost Slovenije. SIPARIO — Mesečna revija. December 1973. Agostino Bignardi: LA BATTAGLIA LIBERALE. Izdala založba Sansoni. IL PROBLEMA GIULIANO — Po arhivskih beležkah napisal Pasquale De Simone. Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Vaša vztrajnost bo poplačana z uspehom. Skušajte urediti odnose s prijatelji, ki postajajo zahtevni. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Postavite se po robu nevarnosti, da bi izgubili zaupanje vase Potrebna je previdnost. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Vzdušje je danes za vaše načrte primemo. Skušajte več prispevati, da bi se družinske razmere uredile. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Spoprimite se s svojim razpoloženjem, ki poraja malomarnost. Odpravili boste ljubosumnost. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Svojega sodelavca pripravite do tega, da ne bo mislil samo nase. Ne dovolite, da bi kdo izkoriščal vašo širokosrčnost. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Dinamično dejavnost pokažite pred-vsem vi, drugi vam bodo sledili. Zanimivo srečanje. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ostanite v mejah sposobnosti in ne spuščajte se v drzne podvige. V čustvenem pogledu dan brezpomemben. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Skušajte zaključiti svoj delovni načrt. Razčlenite vzroke nepotrebnega besedičenja. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Uspeh vseh vaših načrtov je skoraj zagotovljen. Neko prijateljstvo se bo izkazalo za trdno. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Odlične možnosti za podvige, ki zadevajo ugled. Ugoden trenutek za uskladitev srčnih interesov. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Bodite pazljivi, ker bi v trenutku živčnosti utegnili storiti napako. Ne bodite strogi. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Za dosego postavljenega smotra vam je potrebna delovna metoda. Duševno ravnovtajfc SOBOTA, 29. DECEMBRA 1973 12.30 12.55 13.30 16.05 17.00 17.15 18.30 19.00 19.20 19.30 20.00 20.45 21.50 22.30 18.00 18.30 19.30 20.00 20.30 21.00 22.20 16.25 18.00 18.15 19.05 19.15 19.45 20.00 20.30 21.20 21.45 21.50 16.30 19.45 20.15 20.30 21.40 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Poljudna znanost: Zakaj Tota Komični filmi Zadnji nemi filmi DNEVNIK Program za najmlajše Pravljična slikanica DNEVNIK Izžrebanje loterije Program za mladino Od božiča do Novega leta Poljudna znanost: Zakaj Totò Danes sta na vrsti dve nadaljevanji o Totòju in s tem se oddaja o tem velikem italijanskem umetniku zaključi. Današnje nadaljevanje bo obravnavalo odnose med umetnikom in kulturnim svetom Mladeniči Saint Kocha Dokumentarec Nabožna oddaja Kronika dela in gospodarska kronika Vremenska slika DNEVNIK FORMULA 2 Varjetejski spored z Alighierom Noschesejem in Loretto Goggi Posebna reportaža o problemih o katerih bo govor v kratkem DNEVNIK Vremenska slika DRUGI KANAL Vzgojni problemi Otroški vrtec in družina Dribling Športni tednik Rubriko vodita Maurizio Barendson in Paolo Valenti Under 20 Ob 20. uri Oddajo vodi Bruno Modugno DNEVNIK Poskusni TV programi: Il guerriero, l’amazzone, lo spirito della poesia nel verso immortale del Foscolo Scenarij in režija Sandro Rossi, v glavnih vlogah pa Enio Enrico Balbo, Giovanni Galletti in Renato Montanari Carlo Emilio Gadda je pred kakimi desetimi leti napisal «pogovor v treh» z naslovom «Il guerriero, l’amazzone ...» za radio. Leta 1967 pa je ta «pogovor» priredil za gledališče sam Sandro Rossi, ki je nato delo predelal še za televizijski film in se pri tem kar se da držal izvirnega teksta. «Dia log v treh» je dialog med prof. Manfredom Bodonijem Ta-chijem, med Donno Clorinda Finelli ter odv. Damasom De I Linguagijem. Vsi trije razpravljajo o pesniku Foscolu in o večni lepoti njegove poezije. Seveda ima glavno besedo prof. Manfredo Tacchi, vtem ko odvetnik De Linguagi vse sproti kuiizira in črni, gospa Clorinda pa ne ve, na katero stran bi se nagnila, za koga bi se opredelila Balet Valerie Lombardi: LA VISPA TERESA Glasba Roberta De Simoneja po Trilussovih verzih. V glav nih vlogah Dino Lucchetta, Graziella Chiacchio, Gay Troisi, Armida Curdo, Lilly Albanese, Angela Agnone, ’ Maresa Lan-gella, Teresa Spena itd. TRITTICO Glasba B. Hermann, v glavnih vlogah Dino Lucchetta, Graziella Chiacchio in Lilly Albanese JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Košarka: Partizan — Crvena zvezda Obzornik Daktari Serijski barvni film Moda Gledališče v hiši Pri dedku Mrazu Svetlana Makarovič: O SMETIŠČNEM MUCU Ljubljanska televizija je za čas od 26. decembra (to zadnjega dne leta pripravila šest pravljic pisateljice in pesnice Svetlane Makarovič, ki je napisala veliko tovrstnega čtiva, vendar brez kraljev, kraljic in princev, kajti glavni junaki v pravljicah Svetlane Makarovič so naši preprosti znanci' živali, ki jih poznamo iz vsakdanjega življenja. Nocoj je na sporedu pravljica o smetiščnem mucu. Pravljice Svetlane Makarovič je predelala Katarina Lavš, realiziral jih je Andrej Stojan, glasbeno jih je opremil Hija Šurev, sceno pa pri pravil Vladimir Rijavec DNEVNIK Golden Gate Qvartet PRAVNUKI Serijski barvni film POROČILA COLDITZ Serijski barvni film o «prigodah» zavezniških častnikov v nacističnih taboriščih KOPRSKA BARVNA iELEVIZIJA Košarka: Partizan — Crvena zvezda Zabava vas Charlot Komika Charlija Chaplina DNEVNIK miZA PACIFIK Novi major Serijski film TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Po-novno na sporedu; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 18.50 Glasbeni u-trinki; 19.10 Družinski obzornik; 19.25 Zborovsko petje; 20.00 Šport; 20.50 V Stritarjevem salonu; 21.30 Popevke; 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.30 Kronike; 14.45 Tretja stran; 15.10 Med prijatelji glasbe; 16.20 Literarna oddaja; 16.40 Zborovsko petje. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Festival «Zagreb 73»; 10.00 Z nami je...; 12.00 Glasba po željah; 14.00 V veseli družbi; 15.00 E. Sequi: Iz partizanskega življenja; 15.15 Jugoslovanski pevci; 16.00 Na sprehodu z...; 17.00 Zapojmo in zaigrajmo; 17.45 Primorska in njeni ljudje; 18.00 Progresivna glasba; 19 00 Za konec tedna; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Glasbeni vikend. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 12.10 Najnovejša lahka glasba; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.09 Odprta zveza; 14.50 Znanstvena oddaja: Je na Jupitru in Saturnu življenje možno?; 15.10 Veliki variete; 16.30 Popoldanski spored; 15.10 Giuciar-dini: Perelà, l’uomo di fumo; 18.15 Orkestri; 19.20 Kronike Juga; 20.20 Ponovno na sporedu z Modugnom; 21.15 Plošče; 21.45 Glasbeno - govorni spored; 22.10 Glasba po željah. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevec in ansambel: 8.40 Izbrane popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeni variete; 11.35 Kolesa in motorji; 11.50 Zborovsko petje; 12.40 Zgodovina ital popevke; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 16.35 Velike interpretacije; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Ping-pong; 17.05 Ital. folklora; 18.35 Med nami povedano; 19.55 Orkester; 20.10 Verdijev «Trubadur». III. PROGRAM 9.30 Telemannove skladbe; 10.00 Koncert; 11.00 Muffat, Bach in Heiller; 11.40 Stravinski, Koncert za dva klavirja; 12.20 Sodobna ital. glasba; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Haendlova opera «So-sarme»; 17.15 Brez naslova; 17.55 Plošče in skeči; 18.45 Filmske in gledališke novosti; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Glasba in poezija; 21.30 Simf. koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00 in 19.30 Poročila; 8.10 Glasbena ma tineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Najdene skladbe; 10.15 Glasbeni drobiž; 11.15 Z nami na poti; 12.10 Melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Čez travnike; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.40 Naši o-pemi pevci: 16.00 «Vrtiljak»; 16.45 S knjižnega trga; 17.10 Orgle v ritmu; 17.20 Gremo v kino; 18.00 Aktualnosti; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Bojana Adamiča; 20.00 Radijski radar; 21.15 Majhni ansambli; 22.20 Oddaja za izseljence. Obletnica FNO »Pripravljeni smo sodelovati z vsakim, ki želi mir in nacionalno enotnost, z vsakim, ki se je pripravljen boriti za spoštovanje pariških sporazumov, za trajen mir, neodvisnost m svobodo Južnega Vietnama...« To so besede, iztrgane iz pozdravnega govora, ki ga je imel generalni sekretar CK FNO Južnega Vietnama in predsednik začasne revolucionarne vlade Huyin Tanh Phat ob trinajsti obletnici ustanovitve FNO. Ce jih primerjamo s tistim, kar je bilo povedano in rečeno tiste decemberske dni pred 13 leti, ko so se, v največji ilegali sestali predstavniki posameznih odporniških žarišč proti Diemo-vemu nasilju, in ustanovili osvobodilno fronto Južnega Vietnama, pade v oči podobnost med mislijo, ki jo Je formulirali Huyin Tanh Phat, in med vsebino 10 točk, ki jih je ob ustanovitvi sprejela FNO: spoštovati ženevske sporazume, odpraviti nasilje Diemovega režima m ameriški imperializem, ter sodelovati z vsemi, ki so pripravljeni delovati za demokratični, nevtralni Južni Vietnam pod vodstvom koalicijske vlade. Vmes je razdalja trinajstih let! Položaj FNO takrat in njen položaj danes se bistveno razlikujeta. Skušajmo na kratko rekonstruirati prehojeno pot. FNO izpred trinajstih let je bila organizacija v globoki ilegali, preganjana na vsakem koraku od Diemove policije in soldateske; in vendar je svojo politično moč in svoj vpliv zasnovala na široki odprtosti in demokratičnosti: v njej so bile za-stojxme vse politične struje, ki so nasprotovale vazalski politiki Diemovega režima in vladavini takratnega ameriškega prokonzula v Saigonu; v njenih okvirih so nacionalne manjšine in verske skupnosti iskale odgovora na svoje probleme; v CK FNO je ostalo 15 mest praznih za predstavnike tistih skupin, ki bi se pozneje pridružile FNO. Predvsem pa tole: od samega začetka se je FNO obnašala z občutkom polne odgovornosti tako navznoter kot navzven. Obdobja njenega razvoja so znana: medtem ko se je politična baza saigonske vladavine ob pučih, ki so se vrstili po tekočem traku, nenehno ožila, dokler ni ostala omejena na policijo in relativno nezanesljivo armado, se je politična podlaga FNO širila in je na predvečer pariških razgovorov segla izven njenih organizacijskih okvirov, na teren tako-imenovane »tretje sile«. FNO je bila vse obdobje ljudskega odpora proti nasilju saigonskih vlad in proti ameriški intervenciji nesporni vodja tega odpora. In vendar je šele 10. junija 1969, dva dni po sestanku med Nixonom in Thieu-jem na Guamu, kjer je prvič padla beseda »vietnami-zacija vojne«, formirala svojo začasno revolucionarno vlado kot odgovor na guam-sko dottrino. Ce pogledamo položaj FNO pred 13 leti m njen status po pariških sporazumih, je treba poudariti tole: s pariškimi dokumenti sta FNO in začasna revolucionarna vlada Južnega Vietnama postali mednarodno priznani element južnovietnamske politične stvarnosti, v Južnem Vietnamu samem pa ta dokument obravnava FNO in začasno revolucionarno vlado kot e-nakopravnega političnega partnerja saigonske vlade. Pomena tega dejstva ne more zbrisati okoliščina, da saigonska vlada, kršeč »prav vse določbe pariških sporazumov«, obravnava FNO in začasno revolucionarno vlado še vedno kot »uporniški instituciji«, ki sta zunaj zakona. Prav taka politika pred-seamka Thieuja je vzrok za to. da vojna v Južnem Vietnamu pod tirmo »premirja« traja še naprej: dokler niso izpolnjena politična določila pariških dokumentov, ni mogoče pričakovati, da bi bila uspešno spoštovana njihova vojaška določila. Poziv, ki ga je ob obletnici FNO naslovil ljudstvu Huyin Tanh Phat, opozarja prav na to anomalijo »po-pariškega« stanja v Južnem Vietnamu, in na eksplozivnost takšnega stanja. Pariški dokumenti so na februarski konferenci o Indokini dobili moralno jamstvo vseh stalnih članic varnostnega sveta in Kurta Waldheima Ce je Phat kot enega od ciljev FNO navedel »spoštovanje pariških sporazumov«, je zahteval samo to, kar so velesile s svojo avtoriteto moralno že zajamčile. M ŠUŠTAR BERITE REVIJO Cas preudari Tačas ko Francozi brezskrbno končujejo novoletne nakupe, se vlada ukvarja z ukrepi za blažitev energetske krize OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA PARIZ, 25. dec. Francozi so pri vrhuncu praznične ekstaze. V trgovinah je nepopisna gneča, ceste, železniške postaje in letališča so polna, v letoviščih vrvi kot na mravljiščih. Potrošnik je spet enkrat potolkel vse rekorde- Se nobeno leto se ni toliko zapravilo kot letos. Draginja? Inflacija? Petrolejska kriza? Francozi se v tej mrzlici še ovedeli niso, da se je cena nafte čez noč podvojila. Srečno, drago novo l6t°! * * * * v kratkem je mogoče pričakovati podražitev bencina, kurilnega olja in industrijskega goriva; te podražitve pa bodo seveda kot domine porušile vse ostale cene. Infla cije ne bo konec, nasprotno, zdrvela bo še s hujšim tempom. Po zadnjih podatkih so se cene novembra v Franciji zvišale za nekaj manj kot en odstotek, kar je sorazmerno ugodno. Toda tej vsej števil ki je za 0,3 odst. kriva samo podražitev nafte. Podražitev za 17 odstotkov. Lahko si je torej predstavljati, kako bo vplivala na naraščanje cen najnovejša stoodstotna podražitev. Najhuje bo seveda prizadeta kemična industrija ki potrebuje nafto kot vir ener gije, pa tudi kot surovino za proizvodnjo. Zelo verjetno je, da se bo francoska vlada odločila za selektivno politiko. Preko davkov je namreč mogoča pcjdražitev nekaterih skupin naftnih derivatov bolj ali manj amortizirati. V ceni bencina je na primer za več kot 70 odstotkov davkov in pristojbin; manevrski prostor je torej precejšen. Vendar kaže, da bo vlada prav pri ceni bencina, kjer so davki najvišji, najbolj neusmiljena Ob oktobrski podražitvi nat te so sicer razmišljali o znižanju davkov, vendar so to možnost zavrgli, na eni stra ni zato, ker bi to vzbudilo še večji apetit proizvajalcem nafte, na drugi strani pa zato, ker visoke cene bencina omejujejo potrošnjo m s tem zavirajo inflacijo. Pač pa bo vlada verjetno bolj zmerna pri ceni kurilnega olja, ki ga potrebujejo ljudje za centralno kurjavo, predvsem pa pri ceni industrijskega goriva, čeprav je tu manevrski prostor zaradi sorazmerno nižjega deleža davščin manjši kot pri bencinu. To so seveda kratkoročni ukrepi, ki bodo lahko ublažili zgolj učinek višjih cen. V „Casovna kapsula" NEW DELHI, 25. dec. (Tanjug) — Dvaindvajset članov indijskega parlamenta, pripadnikov raznih opozicijskih strank se je »oborož lo« z lopa tami, motikami in krampi ter glasno vzklikajoč odšlo na zgodovinsko delhijsko Rdečo trdnjavo. Tam so začeli odkopavati »časovno kapsulo«, v ka teri so shranjeni dokumenti, mikrofilmi, fotografije in drugo gradivo o najnovejši zgodovini Indije. »časovno kapsulo« so doslej dvakrat slovesno zakopali v navzočnosti najvišjih državnih in političnih osebnosti, da bi ohranili prihodnjim rodo-vom verodostojne dokumente o nedavni preteklosti in sedanjosti Indije Predstavniki opozicijskih strank so v parlamentu že večkrat izrekli obtož bo, da so v kapsuli nepopolni ali celo neresnični podatki o političnem razvoju, da nekatere oseb nosti zanemarjajo, druge pa preveličujejo Zahtevali so revizijo besedil in ker jim to ni uspelo, so hoteli kapsulo sami odkopati. ne bodo pa mogli zagotoviti redne preskrbe z nafto. Dolgoročno pa namerava francoska vlada razreševati oba problema, v neposrednem dogovoru med državami potroš-nicami in državami proizvajalkami nafte. Z drugimi besedami: potrošniki, se pravi predvsem zahodnoevropske države bi se obvezali na primer, da bodo več investirali v gospodarstvo arabskih držav, da jim bodo nudili večjo tehnično in tehnološko pomoč, da jim bodo prodajali morda več orožja, v zameno pa bodo redno dobivali dogovorjene količine nafte To je v kratkem rečeno, okvir konference zahodnoevropskih in arabskih držav, ki naj bi bila v začetku prihodnjega leta. Francozi, prav) pobudniki tega »sredozemske-ga« srečanja, vedo, kaj hočejo; ne samo zagotoviti si trden energetski vir, ampak tudi priti skozi stranska vrata na mirovno konferenco v Ženevo. Gotovo je, da želita tako Francija kot Velika Bri-tanija parirati akcijo velikih sil, ki bosta v Ženevi brez dvoma poskušali trajno zagotoviti ne samo politično in vojaško prisotnost na Bližnjem vzhodu ampak tudi gospodarski vpliv. Z drugimi besedami, v trenutku ko se začenja konferenca, ki naj bi končala 25 letne sovražnosti med Izraelom in arabskimi državami, se na drugi strani že kažejo obrisi struktur povojnega obdobja, obrisi zgradbe miru. Gotovo je, da bo ta zgradba temeljila na novih odnosih in vse države, ki so neposredno ali posredno prizadete, se vključujejo v to gibanje, v dinamiko miru, ANDREJ NOVAK »Epidemija svobode" Portugalske oblasti se vse bolj boje, da se bo »epidemija neodvisnosti« iz Gvineje-Bissao razširila še na druga afriška ozemlja pod njihovo oblastjo POSEBEN TANJUGOV DOPIS »Vcjak, ki pade v Gvineji-Bissao, posredno brani Angolo in Mozambik,« je pred časom v nekem navodilu za vojake napisal portugalski general Ariado. Njegove besede prepričljivo potrjujejo izjemni pomen, ki so ga vojaški in politični strategi Lizbone zmeraj pripisovali Gvineji-Bissao v krčevitih prizadevanjih, da bi ohranili pet stoletij stare kolonialne posesti v Afriki. Vendar kaže, da je bilo vse zaman- Kajti zdaj so minili trije meseci od zgodovinskega trenutka, ko je v eter planila novica o razglasitvi neodvisnost Gvineje-Bissao. Brazilija krepi turizem Latinsko Ameriko je letos obiskalo več kot deset milijonov turistov RIO DE JANEIRO, 26. dec. (Tanjug) — šest let po uvedbi posebnih davčnih olajšav za investicijske naložbe za turizem je Brazilija dosegla prve pomembne rezultate, saj so v tej državi odprli kar 60 novih hotelov. Kljub znanim letoviščem in znamenitostim, ki jih imajo v Rio de Janeiri! in drugod je brazilski devizni turistični dotok do. segel lani komaj 90 milijonov dolarjev. Po ocenah turističnih delavcev je Latinsko Ameriko letos obiskalo približno 10 milijonov turistov in to predvsem iz Združenih držav Amerike, od tega se jih je 85 odstotkov ustavilo v turističnih krajih srednjeameriške države Mehike. Med brazilskimi in tujimi družbami ter mešanimi podjetji, ki računajo na turistični »boom« v Braziliji, je tudi »Hilton«, ki skupaj z brazilskimi partnerji namerava investirati 120 milijonov dolarjev za gradnjo 10 luksuznih in 40 turističnih hotelov. Tudi hotelska družba, ki prinada brazilski letalski družbi, namerava za gradnjo hotelov in motelov investirati 200 milijonov dolarjev. Računajo, da bo gradnja hotelov znatno povečala devizni dohodek, ki ga do zdaj ni bilo ravno zaradi nezadostnega števila ležišč. Samo za karneval v Rio de Janei-ru v začetku leta 1974, se je prijavilo 500.000 turistov, medtem ko hoteli v tem me-stu lahko sprejmejo samo neznatno število turistov. Skupaj z gradnjo novih cest, zgradijo jih 33 kilometrov na dan, in morebitnim zmanjšanjem hotelskih cen zaradi nove konkurence se bo, kot predvidevajo, število turistov v letu 1975 povečalo na 850.000, turistični devizni dotok naj bi dosegel 200 milijonov dolarjev, do leta 1980 pa naj bi turizem Braziliji prinesel 500 milijonov dolarjev izkupička. Portugalski koil . alni stroj, ogrnjen v prozorni plašč »ci-vilizatorskega poslanstva«, ni nikoli izbiral sredstev v prizadevanju, da bi ovekovečil surovo izkoriščanje svojih afriških posesti. Prebujanje narodnoosvobodilnih priza devanj na afriški celini, ki je v začetku šestdesetih let prineslo neodvisnost večini držav črne celine, je bilo močna spodbuda za narode v Angoli, Mozambiku in Gvineji-Bissao. Miniti je moralo celih deset let neusmiljenih bojev, da so lahko poslanci ljudske skupščine, zbrani na osvobojenem ozemlju sporo čili svetu, da se je na zahod ni obali Afrike rodila nova država. Tega slovesnega trenutka žal ni dočakal Amil car Cabrai, legendami vodi-tej upornikov afriške stranke za neodvisnost Gvineje Bissao, ki so ga januarja le tos zahrbtno umorili portu galski plačanci. Neodvisnost so razglasili, toda oborožen boj se nada ljuje. Uporniki nadzorujejo približno dve tretjini i ozem Ija, to je okrog 36 000 kva dratnih kilometrov, kjer že dalj časa delujejo organi ljudske oblasti, zadruge, šole in bolnišnice. Skratka, na osvobojenem ozemlju je živ Ijenje skoraj normalno, kolonialna vojaščina ga čeda Ije poredkeje moti Kajti por tugalski vojaki neradi zapu ščajo obzidja mest in utrdb Manj kot prej je celo letal skih napadov, ker so uporniki (menda z raketami zem-Ija-zrak) zadnji čas sestrelili nad deset sovražnikovih letal. Toda uporniki si ne nabirajo uspehov samo na vojaškem področju. Med drža- vami na svetu, ki so doslej priznale Gvinejo-Bisao, je to Jugoslavija storila zelo zgo. daj, pred vsemi neafriškimi državami. Lizbona je poskušala zmanjšati pomen razglasitve neodvisnosti, vendar za man, kajti generalna skupšči na OZN je 2. novembra z velikansko večino glasov oredložila varnostnemu sve. tu, nai prevzame pokroviteljstvo nad Gvinejo-Bissao. Izid glasovanja v svetovni organizaciji (93 giasov za, 7 proti, 30 pa se jih je glasovanja vzdržalo) je v pravi luči pokazal, kako zelo je Portugalska zaradi svoje ko lonialne politike izolirana. Udarec za Lizbono je vseka kor bilo dejstvo, da so bile od članic pakta NATO na njeni strani samo ZDA, Velika Britanija in Grčija. Po sprejetju Gvineje-Bissao za dvainštirideseto članico organizacije afriške enotnosti (OAE) ostaja Portugalski upanje, da bo katera od čla nic varnostnega sveta uporabila pravico do veta (po vsej verjetnosti pričakuje Lizbona to od ZDA), da ni preprečila sprejetje Gvineje-Bissao v svetovno organizacijo. Lizbona pričakuje to »uslugo« od Washingtona tudi v znamenje priznanja zaradi »častnega« portugalskega stališča med oktobrsko vojno na Bližnjem vzhodu. Med nedavno vojno vihro je namreč iz Portugalske kot edi- ne med ameriškimi zaveznicami odhajalo v Izrael na tone orožja. Ameriška letala, ki so ga prevažala, so množično pristajala na oporišču Layes na otoku Tercei-ra, nato pa nadaljevala po* proti Izraelu. Kolonialni gospodarji v Lizboni se očitno bolj kot česa drugega bojijo »epidemije neodvisnosti«, to je realne možnosti, da bosta Angola in Mozambik posnemala zgled najmanjše in najrevnejše portugalske kolonialne posesti. Strahovi kolonialnega generala Ariada postajajo za Lizbono vse bolj kruta resničnost. Zgled ' ' ssao nedvomno pomeni moč no spodbudo za druge portugalske kolonije in za oi. visna ozemlja sploh. Uporniki v Angoli in Mozambiku že nadzorujejo precejšen del ozemlja. Seveda pa bo do trenutka, ko bo zadnji portugalski vojak zapustil afriška tla, potreben še dolg in težaven boj. PETAR STAMENKOVR5 BOJ SE NADALJUJE — Vojaki neodvisne Gvineje-Bissao so doslej osvobodili dve tretjini nacionalnega ozemlja. Foto: arhiv Dela Medrepubliški dogovor predvideva v šestih letih dvajset novih elektrarn z močjo 10.000 MW — Jugoslavijo bomo povezali z močnim daljnovodom OD NASE BEOGRAJSKE DOPISNICE BEOGRAD, 25. dec. Medrepubliški družbeni dogovor o temeljih razvoja elektrogospodarstva od leta 1974 do 1980 je v sklepni fazi — je povedal pomočnik gene ralnega direktorja Jugela inž Miloš Prodanovič. Njegovo zadnjo inačico, ki so jp pripravljali pooblaščeni strokovnjaki republik, morata uzakoniti medrepubliški komite in ZIS. Slednjemu bodo novo besedilo predložili jutri. Po novih tirih Telekomahda na najmodernejši jugoslovanski progi, ki povezuje Sarajevo in Ploče - Promet ureja le en dispečer Sarajevski železničarji so slavili veliko delovno zmago. V 8 km oddaljenem Raj-lovcu so ob navzočnosti predsednika zvezne skupščine Mi j alka Todoroviča odprli center za daljinsko upravljanje prometa in elektrovleke. Tako so začele delovati najsodobnejše naprave v jugoslovanskem železniškem prometu za progo Sarajevo —Ploče. Poglavitna vsebina in bistvo tega dogovora je čim hitrejša in racionalnejša gradi tev energetskih objektov s stališča celotne Jugoslavije ki bi lahko spremljala nara ščajočo porabo. Določili bo do tudi obveznosti tako elektrogospodarskih organizacij kot tudi drugih organov, zveznih, republiških, bank itd. glede financiranja in dogra ditve novih zmogljivosti. Omenjeni ambiciozni program predvideva, da bomo v prihodnjih šestih letih zgradili približno 20 novih elektrarn z močjo 10.000 MW To je obenem dvakrat več Ob izidu redne knjižne zbirke, o kateri smo že po ročali, tedaj ob tradicional nem Koledarju, povesti Mar jana Kolarja »Snežne veri ge«, knjigi Jakoba Alešovca »Kako sem se jaz likal«, kla sični »Visoški kroniki« Ivana Tavčarja in poljudnoznanstvenih publikacijah, »Ikarus leti v vesolje« inž Vlada Ribariča ter »Stanovanju« Ivana Špolarja, je Pre šernova družba v torek sklicala tiskovno konferenco ter navzoče časnikarje seznanila s svojimi čisto konkretnimi načrti v prihodnjem letu'pa tudi s prizadevanji, da bi njene izdaje postale kar se da množične, obenem pa ostale, kakor so že zdaj, poceni. Mimogrede: redna zbir ka Prešernove družbe za pri hodnje leto — šestero knjig — bo stala komaj 55 dinar, jev (vezava v platno za 30 din več). Iz besed predstavnikov Pre šemove družbe, predsednika Borisa Ziherla, urednika re dne zbirke, Miška Kranjca, urednice zbirke popularnih romanov »Ljudska knjiga« Mire Miheličeve, in uredni ka poljudnoznanstvene revi je Obzornik, Toneta Fajfarja povzemamo, da gre družbi za kvalitetno, popularno, ber- kot smo zgradili od osvoboditve do danes, ko znaša skupna moč elektrogospodar- stva 8300 MW. Pri tem bi hidroelektrarne dajale 3900 MW, štiri termoelektrarne v Bosni in Hercegovini, ena v črni gori, štiri na Hrvat-skem, tri v Makedoniji, štiri v Sloveniji in šest v Srbiji 5540 MW. Planirana jedrska elektrarna bi dajala 620 MW. Energetski objekti so načrtovani glede na količine pre. moga pri nas. Zaradi kratkega roka in potreb po ener giji bodo nekatere termoelektrarne uporabljale nafto, vendar ne, kot je povedal ijivo čtivo, tako domače koi prevedeno. To je njeno te meljno merilo — ko načrtu je knjižne programe in ko izdaja svoj mesečnik. Prešernova družba je v zadnjem času odločno m uspešno za-stavila prizadevanja, da bi premagala stagnacijo: zavze la se je za celo vrsto prak tičnih akcij, med katerimi se zdi zlasti pomembno razširjanje mreže njenih zaupni kov oziroma poverjenikov, prizadevanje, da bi knjige Prešernove družbe prišle med široke plasti bralcev (aktivi zaupnikov po občinah), oglasi v 327 tovarm-ških glasilih, intenzivni stiki s poverjeniki in bralci itd.). Uspehi so tako rekoč že tu: letošnja zbirka je izšla v nakladi 25.000 izvodov nekatere med njenimi knjiga mi še v višji, vse pa kaže. da se bo naklada v novem letu občutno dvignila. »Ste vtika 100.000 naročnikov m kakor m iluzorna in velja vztrajati pri njej,« je na tiskovni konferenci poudaril Tone Fajfar. Kot že rečeno, širokim krogom bralstva, povezanega s Prešernovo družbo (statisti ke kažejo, da je knjiga še zmerom bolj zasidrana med kmečkim kot delavskim pre Prodanovič, uvoženo surovo nafto, ampak samo njeno preostalo zadnjo frakcijo — mazut. Z drugimi besedami, tudi tukaj so računali na ekonomičnost. Program pa posveča največ pozornosti gradnji daljnovodov, katerega omrežje bo z dolžino 3000 km in močjo 380 kilovoltov napetosti povezovalo vsa velika proizvodna področja v državi s porabniki. Daljnovode bodo na svojem ozemlju financirale republike. Takšne so številke in načrti, ki bi jih morali glede bivalstvom, smo slišali na torkovem sestanku, in to ve Ija spremeniti), je prilagojen tudi načrt za prihodnje leto s svojimi konkretnimi naslovi. Ne gre za podcenje vanje bralstva, ampak za vztrajanje pri izrazitih, lepo berljivih, kvalitetnih besedi lih Omenimo najprej našlo ve iz redne zbirke: poleg Koledarja, ki bo uglašen na trideseto obletnico osvoboditve napoveduje Prešernova drui ba izid dveh izvirnih roma nov (Janez Švajncer, »Ko človek zori«, in Tone Sveti na, »Ugaslo ognjišče«), po Ijudnoznanstvano delo dr Frančiška Smerduja »Rast.li ne in naše zdravje«, izbor na rodne poezije ( z nekaj notne spremljave) pod naslovom »Mlada Breda« m, ne nazad nje, v slovenščini prvič objav ijene »Spomine na Lenina« N K. Krupske. V zbirk: »Ljudska kmjga« bo izšlo šest romanov (dva med njimi sta klasična), prevedenih iz veli kih svetovnih literatur. Prizadevanja Prešernove družbe je potrebno podpret: — tako v množičnosti njenih izdaj m še posebej v njenem hotenju po kar se da izrazi tih, kvalitetnih izdajah — je bila poanta torkove tiskovne konference. A. I. na sedanji položaj uresničiti. Inž. Prodanovič trdi, da bo to mogoče le, če bomo pravočasno zagotovili potrebna sredstva in to v glavnem uvoženo opremo, dalje izvajalce del, ki jih v Jugoslaviji ni dovolj, in na koncu stro. kovni kader, ki bo vodil gradnjo in izkoriščanje tolikšnega števila novih objektov. Zamud ne sme biti. Ce dela ne bomo začeli že prihodnje leto, se bo zavlekel položaj iz leta 1974. ko nam bo primanjkovalo poldruga milijarda do tri milijarde kilovatnih ur električ. ne energije, leta 1975 pa nam bo primanjkovalo od 3 do 5 milijard kilovatnih ur. Z drugimi besedami: mračno bo tudi leto 1977, da o škodi v gospodarstvu in razvoju vse države ne govorimo. BOJANA JAGER Naložba dvajset milijard V Srbiji velike možnosti za gradnjo energetskih objektov BEOGRAD, 25. dec. (Tanjug) — Prvi računi kažejo, da bi morala Srbija v obdobju 1975—80 vložiti v hidroelektrarne in termoelektrarne, v objekte za prenos električne energije in v rudnike lignita nad 20 milijard di nar jev. O tem, kako zbrati sred stva, in o drugih vidikih tega načrta so danes raz pravljali na seji srbske ga IS. Srbija ima mož nosti za graditev dopolnilnih objektov za potrebe drugih območij, pri čemei bi ta območja lahko ust rezno sodelovala s sred stvi. Del dohodkov bank v ožji Srbiji iz drugega pol letja 1973 in iz vsega leta 1971 bodo uporabili za zni žanje obresti od posojil za trajna obratna sredstva m investicije v osnovna sredstva nekaterih delov nih organizacij. Jegulje umetno v jezero Tokrat so jih za Ohridsko jezero kupili v Franciji — Presekana pot Te dni so v Ohridsko Je-zero izpustili 90.000 majhnih jegulj s skupno težo 3000 ki logramov. Tokrat so jih ku pili v Franciji. V tem jezeru že več let živijo uvožene je gulje. Z graditvijo hidrocemtrai Globočica in špilje na Črnem Drimu so preprečili normal no biološko pot jegulj, ki so botovale po tej reki na svo je »poročno« potovanje v Sargaško morje. Da jegulje ne bi izumrle, jih v jezero spuščajo umetno. V tovrstno povečanje ribjega fonda v jezeru je investirala hidrocen trala Globočica. B. P. Omenjena država, ki nima lastnih energetskih virov, se boji, da bo v prihodnosti, ko je računati s še hujšo energetsko krizo na svetu, doživela popoln polom. Visoka tehnična šola v Ko-benhavnu je med največjim pomanjkanjem goriva prika zala Dancem »projekt stoletja«, družinsko hišo, ki jo greje sončna energija. »To bodo sanje vseh lastnikov hiš, sanje, ki bodo kmalu postale resnične« — )e izjavil profesor Korsgaad. 2e prihodnje leto bodo mnogi Danoi stanovali v hišith, k) jih bo grela sončna energija. Čeprav Danska nima preti rano mnogo sonca, pa profe sorji in študentje visoke teh nične šole menijo, da lahko država z »zbiranjem« skan dinavskega sonca omili po manjkanje energije in v obdobju desetih let reši prob lem ogrevanja manjših dni žinskih hiš. Natančne merit ve so pokazale, da na površi ni zida. ki meri kvadratn1 meter, o-stane na leto pov prečno toliko energije, ki je enaka količini 557 kilovatnih Z daljinskim upravljanjem prometa in elektro vleke je zdaj končana nekajletna .graditev te proge. Najsodobnej ša, vrhunska tehnika časa je torej tudi pri nas iz prometa izločila človeka, tudi pri nas poslej zagotavlja največjo propustno moč in varnost udeležencev v prometu. Samo en dispečer bo odslej urejal promet na tej, skoraj 200 km dolgi progi. ZP Iskra je bila izvajalec in dobavitelj opreme za to progo. Njen specializirani in ženiring za avtomatizacije že leznic, edini tovrstni kompleksni inženiring za železni- ur. Ce to sončno energijo »zberemo« in »shranimo« v posebno posodo, ki jo je profesor Korsgaad imenoval »lovec sonca« in »uskladiščimo« v dobro izoliranem vodnem rezervoarju v kleti, je to dovolj za normalno ogrevanje manjše družinske hiše »Lovec sonca« je izdelan v obliki velike črno pobarvane plošče s površino 50 kvadratnih metrov. Postaviti ga je Churchill ugnan Hitler je »poskrbel« za posthumno maščevanje za svojega največjega sovražnika, Winstona Churchilla. Na neki dražbi v Parizu so namreč prodali čopič za britje, s katerim se je Hitler milil, za pol milijona starih dinarjev, medtem ko je veljal ogorek Churchillove cigare le dvesto petdeset tisoč dinarjev. Pa še to! Štirje funkcionarji francoske policije so potrdili avtentičnost ogorka. ce sploh v Jugoslaviji, si je v močni mednarodni konkurenci že pred leti izboril naročilo. Za ZP Iskra, omenjeni inženiring in številne njene tovarne je pomenil začetek del na tej progi oziroma sploh vključitev v modernizacijo in avtomatizacijo jugoslovanskih železnic, velik podvig. Proga Sarajevo—Ploče ta hip ni samo najmodernejši prometni objekt v naši državi. To je slikovita, v različnih etapah dela dokončana gorska proga z najrazličnejšimi gradbenimi objekti — treba proti jugu in v kotu 45 stopinj. Na zunanji strani sta pritrjeni dve dobro izolirani stekleni okni. Sistem zbiranja sončne energije deluje tako, da se omrežje cevi z vodo, instali ranih v plošči, ogreva s sončnimi žarki. »Lovec« je po vezan z vodnim rezervoarjem s prostornino 20 kubičnih me trov v kleti hiše, kjer bo sončna energija »uskladiščena«. Po izračunih strokovnjakov je tako zbrana količina ener gije dovolj velika zaloga za normalno ogrevanje prostorov za vso zimo na Danskem. V osebnosti Jensa Oksena in njegove žene Bente, ki živita nedaleč od mesteca Es bjerga, je Danska dobila še dva nova izumitelja izvirnega sistema za ogrevanje hiš. Omenjem zakonski par to zimo nima nobenih skrbi glede nafte. Jens in Bente sta skonstruirala napravo, s po močjo katere ogrevata hišo s toploto zemlje! Dobita jo s pomočjo 500 m dolge bakrene cevi, zakopane v zemljo pod hišo. SLOBODAN LUKIČ viadukti, predori, mostovi itd. Njena zmogljivost je 17,3 milijona ton. Obvozne poti iz jadranskih luk za srednjebo-sanski industrijski bazen je skrajšala kar za 270 kilometrov. Ekonomsko upravičenost izgradnje je, kot je znano, ocenjevala tudi Mednarodna banka za obnovo in razvoj iz Washingtona, ki je posel delno sofinancirala. Sicer pa je progo financiralo ŽTP Sarajevo iz lastnih virov ter s krediti bosanskih in drugih jugoslovanskih bank. RU2A TEKAVEC Skopje: še 4000 telefonov Prošnje za telefon ima vloženih 20.000 prebivalcev Skopja V Skopju je začela delati še ena telefonska centrala. Omogočila bo, da bo 4000 prebivalcev dobilo telefonske priključke. V Skopju je zdaj 21.000 telefonskih priključkov, prošnje za telefon pa ima vloženih 20.000 prebivalcev. Pri ptt Skopje pa so povedali, da obstajajo realne možnosti, da v naslednjem letu predajo uporabi še nekaj novih central z zmogljivostjo 35.000 priključkov. B. P. ••••••••••••••••••• BERITE PRIMORSKI DNEVNIK ••••••••••••••••••« Visoke naklade Prizadevanja Prešernove družbe, da bi njene knjige prodrle v kar se da široke plasti beročega občinstva Peči na sonce Dancem so pokazali »projekt stoletja«, družinsko hišo, ki jo greje sončna energija — Toplota iz globine zemlje KOBENHAVN, decembra. Pomanjkanje goriva je Dance hudo prizadelo. Trdijo, da bo Danska, ki z nafto pokriva 90 odstotkov potreb po energiji, izmed vseh zahodnoevropskih držav najbolj občutila posledice omejitve dobav goriva za gospodinjstva in gospodarstvo. KRONIKA 1973 JANUAR 1. — Velika Britanija, Republika Irska In Danska so uradno postale članice Evropske gospodarske skupnosti. 21. — Umorili so Amilcarja Cabrala, voditelja osvobodilnega gibanja v Gvineji-Bis-sau. 22. — Umrl je Lyndon B. Johnson, predsednik ZDA od 1963 do 1968. 22. — Ob proslavi 25-letnice ljubljanske Modeme galerije je sekretar izvršnega biroja predsedstva ZK Jugoslavije Stane Dolanc govoril o kulturni problematiki pri nas. Dejal je, da se kultura še ni osvobodila etatističnih spon, stihijskega vpliva tržišča in tehnokratizma. Kljub vsemu pa samoupravni odnosi v kulturi rušijo zgodovinski zid med delovnimi ljudmi in kulturo. 26. — S prisego Leburtonove vlade se je v Belgyj končala ena najdaljših povojnih vladnih kriz, ki se je začela 22. novembra 1972 27. — Predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher je sprejel udeležence IV jugoslovanske hunalajske odprave, ki so se pod vodstvom Aleša Kunaverja kot prvi Jugoslovan, povzpeli na 8000 m. To višino sta 24. oktobra 1972 na Makaluju premagala Janko Ažman in Matija Maležič. 27. — V Parizu so podpisali sporazum o prekinitvi ognia v Vietnamu, veljati pa je začel 28. januarja ob enih po pariškem času. Ameriško letalstvo je ustavilo napade, boji na tleh pa so se nadaljevali. Sestavili so mednarodno nadzorno komisijo ter šti-ristransko mešano vojaško komisijo. 28. — Egiptovskega generala Ahmeda Ismaua Alija so imenovali za poveljnika oboroženih sil Jordanije, Sirije in Egipta. 30. — Zvezna skupščina je sprejela priporočila o neposrednih nalogah pri uveljavljanju ustavmn dopolnil XXI do XXIII, s katerimi je določila konkretne naloge pri uveljavitvi novih družbenoekonomskih odnosov sprejetih v ustavnih dopolnilih iz leta 1971. Na istem zasedanju so sprejeli tudi spremembe m dopolnitve kazenskega zakonika in zakonika o kazenskem postopku FEBRUAR 7. — Svetovalec ameriškega predsednika Kissinger je odpotoval na turnejo po Daljnem vzhodu (Bangkok, Hanoi, Peking in Tokio). 8. — Ciprski predsednik Makarios Je bil na javnem zborovanju znova izvoljen za predsednika. Pravih volitev ni bilo, ker Makarios m imel nasprotnega kandidata. s — Na seji predsedstva zvezne konference SZDI Jugoslavije so zaključili javno razpravo o dolgoročni kmetijski politiki. 12 — Zaradi zakonskega dekreta, ki je bil naperjen proti študentom, so v Grčiji Izbruhnili nemir' ki so trajali več kot mesec dru Papadopuiov režim se je prvič znašel v hudih težavah. 12. — V DR Vietnamu so izpustili prvo skupino amerških vojnih ujetnikov. 15 - Kuba in ZDA sta podpisali sporazum o preprečevanju zračnega gusarstva, kar je bilo prvo skupno uradno dejanje med državama od revolucije na Kubi. 15 — J Beogradu je bila 4 seja zvezne konference SZDL Jugoslavije Na seji so razpravljali o zaposlovanju in položaju na šib delavcev na začasnem delu v tujim. O tej problematiki sta deset dm prej razpravljala na skupn seji tudi predsedstvo ZKJ in predsedstvo SFRJ, kjer so govorili o možnostih m pogojih za povratek zdomcev In zaposlitev delavcev v Jugoslaviji. 15. - Zvezni izvršni svet Je objavil devalvacijo dmarla za 10 odstotkov v odnosu do zlata Za ta ukrep se je odločil po devalvaciji dolarja Februarja - Objavljeni so bili podatki, da se je januarja povečala denarna masa za preko llut) milijonov tako da je letna stopnja porasta v primerjavi z januarjem 1972 znašala preko 40 odstotkov Januar je bil tudi 16 zaporedni mesec, v katerem m boa zmanjšana denarna masa glede na prejšnji mesec 20 - Podpisali so sporazum o prekinitvi ognja v Laosu. V 30 dneh naj bi sestavili začasno vlado 21 — Izraelski lovci so sestrelili libijsko potniško letalo nad Sinajem. Mrtvih je bilo več sot sto ljudi 22 — Po Kissingerjevem obisku so v Pekingu podpisali sporazum o poteh k normalizacij) odnosov V Washingtonu ui Pekingu so odprli kitajski oziroma ameriški urad za zveze. 26 V Parizu se je začela mednarodna konferenca o Vietnamu, ki je potrdila pariške sporazume. MAREC 2. - Komandosi palestinske organizacije »črni september« so vdrli v veleposlaništvo Saudske Arabije v Kartumu. Ubili so tri diplomate, drug» pa imeli za talce. Čez dva dni so se komandosi predali sudanskim oblastem. 5 - Predsednik ZIS Bijedič odpotoval na daljšo azijsko turnejo, med katero je obiskal Indijo, Sri Lanko, Malezijo, Singapur, Avstralijo, Novo Zelandijo, Bangladeš in Nepal. 5. — Na 39. seji predsedstva ZKJ so razpravljali o aktualnih nalogah pri uresničevanju ekonomske stabilizacije. V sklepih, ki so jih sprejeli, so poudarili, da je v bitki za ekonomsko stabilizacijo potrebno storiti še mnog' več, čeprav tudi že storjenih ukrepov ne kaže podcenjevati. 6. — Umrla je ameriška pisateljica in PREMAGALI TUDI JAPONCE — Hokejska državna reprezentanca je na SP v Gradcu osvojila 3- mesto v skupini B. Nobelova nagrajenka Pearl S. Buck, stara 80 let. 6. — V Bangladešu so bile prve parlamentarne volitve. 9 — V Obersidorfu (ZRN) se je končalo II. svetovno prvenstvo v smučarskih poletih Novi svetovni prvak je posta! Aschen-bach (NDR), najdaljši skok pa je dosegel njegov ojak Wosipiwo, ki je s 176 metri za 4 m izboljšal dotedanjo rekordno znamko Wolfa (NDR) iz Planice 1969. Jugoslovan Mesec je s skokom 158 m dosegel nov jugoslovanski rekord (dotlej Štefančič 150 metrov). 23. — Jugoslovanska hokejska reprezentanca je z neodločenim izidom 6:6 proti srebrni kolajni z zadnjih olimpijskih iger v Sapporu 1972 — ZDA, dosegla svoj doslej največji usjieh. Vratar Gale si je na tej tekmi nuno poškodoval oko in do konca prvenstva m več nastopal. V končnem za poredju skupine B v Gradcu je Jugoslavija osvojila 3. mesto (9. v skupni uvrstitvi). 28. — SekretjirH«, CK ZHJS Je tizšir-jeni sejt v okirtrcr «kUvno^i uresničevanja pisma predsednika Tita m izvršnega biroja predsedstva ZKJ ter 29. seje CK ZKS razpravljal o aktualnih nalogah komunistov na področju telesne kulture. 29. — Zadnja skupina 2500 ameriških vojakov se je vmua domov iz Vietnama. APRIL 7. — Švedski parlament je sprejel zakon proti terorizmu (zaradi številnih ustaških izgredov) 8. — Umrl je Fabio Picasso, eden naj-večiih slikarjev našega časa. 10. — Izraelski komandosi so v Bejrutu napadli voditelje palestinskega gibanja in jih precej pobili. 11 — Skupščina zvezne gospodarske zbornice Je sprejela nov statut, v katerem je poudarjeno, da njeno delovanje ne more biti atribut oblasti niti ne servis državnih < rgancv, temveč ostaja gospodarska zbornica splošna asociacija, obvezna za vse gospodarske organizacije Jugoslavije. 13 — Zvezna skupščina je sprejela paket zanonov s področja združenega dela. Zakoni integralno urejajo položaj organizacij združenega dela 15 — Po razočaranju v ekipni konkurenci na svetovnem namiznoteniškem prvenstvu v Sarajevu, na katerem je moška ekipa SFRJ zasedla 6 mesto, ženske pa 11., sta jugoslovanskemu namiznemu tenisu vrnila ugled Šurbek in Stipančič, kj sta v konkurenci posameznikov osvojila bronasti kolajni, 3. pa sta bila tudi v igri dvojic. 16 - Zahodnonemški kancler Brandt je prišel na uradni obisk v Jugoslavijo. 19 - Na razširjeni seji predsedstva In izvršnega odbora republiške konference SZDL so spre.eh gradivo o telesni kulturi, ki |e osnova za samoupravno vključitev tudi tega področja delovanja v naš družbeni mehanizem. 23 - V Beogradu se je prvič sestal splošni zbor federacije. Ekspoze je podal predsednik Tito, v katerem je posebej spregovoril o zunanji in notranji politiki države. gospodarski stabilizaciji ter o pomenu ustavnih sprememb. 28. — Slovenski šah je dobil novega mojstra — Janeza Barleta, ki je na II. Vidmarjevem memorialu (v Ljubljani in Portorožu) osvojil 14. mesto in 7 točk. Zmagal je Portisch 12,5, Gligorič je bil drugi, Parma šesti, Planinc pa sedmi. MAJ 4. _ Prvi sekretar Poljske združene delavske partije Edward Gierek je prišel na obisk v Jugoslavijo. 6. — Zvezni Izvršni svet je objavil, da je prejel končni predlog sveta guvernerjev narodnih bank Jugoslavije, da narodne banke republik in pokrajin izvršijo konverzijo dela svojih selektivnih kreditov v znesku 11 milijard dinarjev. Rok odplačila konvertiranih kreditov je 25 let in začne teči marca 1978. 9. — »Tek prijateljstva« po ulicah Ljubljane je dobil sovjetski atlet Puklakov, Celjan Svet je bil četrti Tek je bil v okviru XVII. pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane«, ki se ga je udeležilo 40.585 ljudi, kar je nov rekord. 10, _ V Beogradu se Je začela dvodnev- na četrta konferenca Zveze komunistov Jugoslavije. Uvodni referat je Imel sekretar Izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc, v katerem je posebej govoril o ukre- pih In akciji dolgoročne ekonomske stabilizacije. li. — Zahodnonemški Bundestag je ratificiral sporazum o ureditvi odnosov med ZRN in NDR. 13. — Državni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minlč je obiskal Cile. 14 — V Kabulu se je začelo zasedanje pripravljalnega odbora 16 neuvrščenih za pripravo dnevnega reda IV. konference neuvrščenih držav v Alžiru. 16—2, zakasnitvijo devetih mesecev so predsedniki republiških izvršnih svetov uskladili razlike v programu politike dolgoročnega razvoja kmetijstva in sistem ukrepov za njeno realizacijo. S to uskladitvijo je bil v bistvu sprejet »zeleni plan«. 24. — Na seji predsedstva ZK Jugoslavije so obravnavali predlog osnutka platforme za X. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Sklenil: so, da mora odbor za pripravo kongresa s predlogi iz razprave dopol. niti besedilo izhodišč za X. kongres. 25 — Hector José Campora je prisegel kot argentinski predsednik. 29. — Iranski cesarski par je obiskal Jugoslavijo. JUNIJ 1. — Papadopuios je odpravil monarhijo v Grčiji :n razglasil republiko. 4. — Jugoslovanski ooksarji so na evrop skem prvenstvu v Beogradu dosegli svoj doslej naivečj uspeh. Parlov in Beneš sta osvojila zlati kolajni, Jovanovič srebrno in Jelesijevič bronasto 5. — Odbor za pripravo X. kongresa: ZKJ je objav i -esedilo platforme za kongres. 7 — Zbor narodov zvezne skupščine je sprejel osnutek zvezne ustave in ga dal v javno razpra-o. Ustavna reforma, začeta leta 1971, prinaša vrsto novosti tako v družbenopolitičnem kot družbenoekonomskem sistemu. Določila osnutka ustave poglabljajo samoupravni- odnose, uvajajo delegatski NA ZMAGQJ^LNEM QDgU — tL Tvr-dlč, kapetari naše košarkarske reprezentance sistem, sfflWptavner interesne skupnosti ter prinašajo vrsto drugih novosti. Kot Je dejal Edvard Kardelj, bo nova ustava predvsem okrepila položaj delavskega razreda In vseh delovnih ljudi, odpira pa tudi vse več možnosti za odločanje v razširjeni reprodukciji. 9. — Jugoslavijo je obiskal vodja kam-boškega osvobodilnega gibanja princ Noro-dom Sihanuk. 13. — NDR je ratificirala mednemški sporazum. 15. Indijska predsednica Indirà Gandhi je obiskala Jugoslavijo. 16. — Generami sekretar CK KPSZ Leonid I. Brežnjev je prišel na prvi uradni obisk v ZDA. 18. — Belgijski kraljevski piar je obiskal Jugoslavijo. 21 - Predsedstvo zvezne konference SZDL Jugoslavije je razpravljalo o poteku javne razprave o osnutku zvezne ustave. Sklenili so da bo javna razprava potekala do 15 septembra, potekala pa bo skupaj z razpravo o izhodiščih za X. kongres ZKJ. »9. — V Čilu se je izjalovil poskus državnega udara, naperjen proti vladi predsednika Allendeja. JULIJ 3. —7 — V Helsinkih je bila konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki so se je udeležili zunanji ministri 33 evropskih držav ter ZDA m Kanade. Ministri so razložili stališča svojih držav, sprejeli končna priporočila kot podlago za nadaljnje delo In določili 18 september in Ženevo za čas in kraj druge faze. 4. — Na Sutjeski je bila proslava 30-let-mce največje bitke jugoslovanskih narodov med narodnoosvobodilno borbo. Proslave se Je udeležilo preko sto tisoč ljudi, govoril pa je predsednik Tito. 6. — Režm, v Phnom Penhu je Izjavil, da Je za pogajanja s princem Sihanukom. Predlog, ki ga je podprl Washington, je princ odločno zavrnil 7. — Amenšk- predsednik Nlxon zavrnil »povabilo«, naj priča pred senatno preiskovalno komisijo o aferi Watergate. 7. — V Italiji so dobili levo usmerjeno vlado, ki Jo je sestavil premier Rumor. 9. — Bahamski otoki so postali neodvisna država. 9. — Ameriški zunanji minister Rogers Je obiskal CSSR ter v Pragi podpisal konzularni sporazum. 13. — V Argentini sta odstopila predsednik Campora m podpredsednik Solano Lima. General Peron je sprejel kandidaturo za nove predsecnuške volitve. 14 — Na tradicionalnih svetovnih športnih igrah v Stoke Mandevillu so naši šport-niki-invalidi nadaljevali lepo tradicijo s tovrstnih tekmovanj, saj so osvojili kar osem kolajn. 16. — Priča je pred senatno komisijo Izjavila da so v Beli hiši že dve leti tn pol snemata vse predsednikove pogovore. Komisija Je zahtevala trakove, Bela hiša pa jih ni hotela dati. 16. - V Beogradu je bil dvodnevni se stanek predstavnikov sindikalnih organizacij neuvrščenih držav, na katerem so oblikovali končno besedilo deklaracije sindikatov za IV konferenco neuvrščenih držav. D — Princ Daud je v Afganistanu izvedel državni udar, odpravil kraljevino, razglasil republiko m dan kasneje postal njen predsednik 18 — V Libiji se je začel pohod arabske enotnosti proti Kairu. Dne 24. julija so se manifestanti obrnili nazaj, ker je Gadafi napovedal ods'-op. Iv — Poslanci slovenske skupščine so sprejeli osnutek republiške ustave In ga dali v javno razpravo. Predsednik skupne komisije vseh zborov republiške skupščine za ustavna vprašanja Sergej Kraigher je ob tem dejal da enotnost ustavnopravnega sistema, družbenoekonomskih in političnih odnosov krepi enotnost Jugoslavije. 21 — Kljub protestom po svetu je Francija izvedla jedrsko eksplozijo na atolu Mururoa Cez tri dni je Peru pretrgal diplomatske odnose s Francijo. Druga eksplozija je bila 28. julija. 29 — V Grčiji so imeli referendum, na katerem so voliici v sumljivih okoliščinah potrdili ustavne spremembe, kot jih je predlagal predsednik Papadopuios. AVGUST 1. — Umr. je Walter Ulbricht, revolu-donai in voditelj NDR. 2. —10 — V Ottawi je bila 19. vrhunska konte i«-,nca članic britanske skupnosti narodov (Commonwealth). 4. Peronova žena Isabel je postala kandidat za podpredsednika republike. 4 — Slovenski velemojster Albin Pla- ninc si je na izredno močnem velemojstrskem šahovskem turnirju IBM v Amsterdamu razdelil 1. mesto z bivšim svetovnim prvakom Petrosjanom. 5. — V Istri so prvič v zgodovini zabeležili, da je buo na letovanju v krajih na polotoku več gostov kot je prebivalcev Istre. V Istr: živi približno 200 tisoč ljudi, ta dan pa so zabeležih 240 tisoč turistov. o — Dva palestinska komandosa sta streljala na potnike v čakalnici atenskega letališča: 4 mrtvi in 55 ranjenih. 5. — V poiLr.alu za atletski pokal Evrope za moške v Celju je zmagala ZRN pred Finsko Poljsko Jugoslavijo, Svico in Španijo 4 mest'- naših atletov je bil imeniten uspeh na tekmovanju, ki ga je vzorno pripravilo AD Kladi var. 6. Izbruhml je nov škandal v ZDA. Tokrat se je zapletel podpredsednik Agnew, ki je svoje čase sprejemal podkupnine. 15. - ZDA so nehale bombardirati Kambodžo. 22. — Odstopil je ameriški zunanji minister Rogers Vjegov položaj je zasedel Henry Kissinger. 24.—28. — X. kongres Komunistične partije Kitajske, na katerem so obračunali z Lin Piaom in njegovimi pristaši ter potrdili linijo — z manjšimi popravki — IX. kongresa 27.-29. — V pogovorih med Sadatom in Gadafijem je bilo sklenjeno, da se združitev med Egiptom in Libijo izpelje postopoma, ne pa že 1. septembra, kot je želel libijski voditelj. SEPTEMBER 5. — V Alžiru se je začela IV. konferenca šefov držav in vlad neuvrščenih dežel. Jugoslovansko delegacijo je vodil predsed- ibr. r VOJNA — 6. oktobra je izbruhnila četrta arabsko-izraelska vojna nik republike Tito. Konierence se je udeležilo 106 držav in osvobodilnih gibanj, na njej pa so sprejeli vrsto resolucij in deklaracij o vseh žgočih problemih na svetu, še posebej pa o gospodarskem prepadu med razvitimi m nerazvitimi. 9. — Končalo se je I. svetovno prvenstvo v plavanju, vaterpolu, skokih v vodo m umetnostnem plavanju, ki je bilo v Beogradu Na prvenstvu so dosegli 14 svetovnih m 18 evropskih rekordov. Jugoslovanski vaterpolisti so osvojili bronasto kolajno. 10. — Francoski predsednik Pompidou Je odpotoval v LR Kitajsko. 11. — Desnica v Čilu je Izvedla državni udar. Predsednik republike Salvador Allen-de je padel z nekaj najožjimi sodelavci, ko se je branil pred vojaškimi napadalci. Oblast v Čilu je prevzela vojaška hunta, ki je začela ubijati in zapirati privržence zakonitega Allendejevega režima. 15. — Umrl je švedski kralj Gustav Adoll VI. 18. — V New Yorku se je začelo 28. redno zasedanje generalne skupščine OZN. 23. — Umrl je čilski pesnik in revolucionar Pablo Neruda. 24. — Sovjetski premier Aleksej Kosigln je prišel na uradni obisk v Jugoslavijo. 27. — Jugoslavija je pretrgala diplomatske odnose s čilsko vojaško hunto. OKTOBER 1, —6. — Delegacija socialistične internacionale je po krajšem obisku v Čilu sporočila generalnemu sekretarju OZN, da čilska hunta obsoia in ubija prebivalce. 2. — Umrl je legendami finski atlet Pa avo Nurmi. 2. — Predsednica izraelske vlade Golda Meir je zaman posredovala pri avstrijskem kanclerju Kreiskemu, da bi preklical sklep o odpravi prehodnega taborišča za židovske izseljence iz SZ Sklep so sprejeli po akciji palestinsk h komandosov v Avstriji. 3 — Na jugoslovanskem posvetovanju v Beogradu so razpravljali o aktualnih problemih reševanja stanovanjskih potreb de.avcev iz neposredne proizvodnje Ugoto vili so da bi v Jugoslaviji potrebovali vsaj 248 tisoč stanovanj. 4 — Zaire je pretrgal diplomatske odnose z Izraelom. Do konca meseca je to storilo še štirinajst afriških držav. 6. — Izbruhnila je četrta arabsko-izrael- ska vojna. Egiptovska vojska je prekoračila Sueški prekop sirska pa je prodrla na Golan. Varnostni svet OZN je od 8. do 12. oktobra zaman skušal narediti konec sovražnosti. Sovjetska zveza in ZDA so začele oskrbovati vojskujoče se strani z orožjem. Alžirski predsednik Bumedien je bil na kratkem obisku v Moskvi in Beogradu, ameriški zunanji minister Kissinger pa v Kairu ter pozneje v Moskvi in Tel Avivu. Dne 22 oktobra je VS sprejel resolucijo o prekinitvi ognja, ki sta jo Egipt in Izrael sprejela takoj, Sirija pa 24. oktobra. Dne 25. oktobra je Nixon ukazal pripravljenost za vse ameriške oborožene sile, ne da bi se posvetoval z zavezniki v NATO. Istega dne je VS sprejel resolucijo neuvrščenih ter sestavil mirovne sile. Prvi kontingent »modrin čelad« je prišel na Bližnji vzhod 26. oktobra. — Arabske države so uvedle embargo na izvoz nafte v tiste države, ki podpirajo Izrael — predvsem ZDA in Nizozemsko. To je bil uvod v svetovno naftno krizo. 6. — Na 18. evropskem košarkarskem prvenstvu v Barceloni je naša reprezentanca prvič osvoj.»a naslov evropskih prvakov. Jugoslovani so tokrat že dvanajstič sodelovali na EP in osvojili štiri srebrne in eno bronasto kolajno. 10. — Odstopil je ameriški podpredsednik Spiro Agnew. Njegov položaj je prevzel Gerald Ford. 14 — Na Norveškem so sestavili novo vlado, katere premier je postal Trygve Bratteli. 14. — Po študentovskih nemirih so na Tajskem vojaki morali zapustiti oblast, ki so jo imeli v rokah 10 let. Kralj je za premiera imenoval profesorja Sanja. 15. — Na posvetovanju republiških In pokrajinskih ustavnih komisij v Miločeru so uskladili tiste določbe v osnutkih republiških m pokrajinskih ustav, ki bi lahko omejevale enotnost ekonomskega in političnega sistema Jugoslavije. 17. — Hunta v Čilu je prepovedala vsakršno politično dejavnost. 21. — V tekmi »desetletja« — kvalifikacijskem nogometnem srečanju VII. skupine za uvrstitev na SP 1974 — sta v Zagrebu Jugrslavija in Španija igrali neodločeno. 23 — Le Due Tho je zavrnil Nobelovo nagrado za mn ki jo Je dobil skupaj s Henry'em Kissinger jem. 30. — Na Dunaju so se začela pogajanja o obojestranskem uravnoteženem skrčenju oborožitve med NATO in Varšavskim sporazumom. NOVEMBER 1. Saigonski predsednik Thieu Je izjavil, da se boji »nove komunistične ofenzive« m da namerava zaprositi ZDA za letalsko podporo. Cez deset dni je Hanoi objavil slovesno izjavo, s katero Je obsodil Saigon in ZDA, da kršita prekinitev ognja. 4 — Ob peti obletnici smrti G. Papan-dreua so v Atenah izbrulinile demonstracije. Policija jih Je zatrla, vendar režim ni mogel uvesti miru. 5. Henry Kissinger je odiuJtoval na turnejo po arabskih prestolnicah, med katero je dosegel egiptovsko-izraelski sporazum o izvajanju prekinitve ognja..In zbiral mnenja o sklicanju mirovne konference. Potem je odpotoval v Peking in Tokio. 6. — Devet zunanjih ministrov EGS je v Brus.ju dalo skupno izjavo, ki zahteva od Izraela, da zapusti zasedena arabska ozemlja (iz leta 1967). 6. — Predsedstvo Zveze komunistov Jugoslavije je razpravljalo o političnem položaju v državi po pismu predsednika Tita in Izvršnega biroja ZKJ ter o nalogah pred X kongresom ZKJ. Posebej so govorili o uresničevanju ustavnih dopolnil oziroma uveljavi.anju bodoče ustavne ureditve ter o problemih tekoče ekonomske politike. Sklenili sc da bo X. kongres ZKJ maja prihodnje leto v Beogradu. 7. — V Kragujevcu se je začela prva dvodnevna konlerenca predstavnikov 450 tisoč delavcev metalurške industrije Jugoslavije. 11 — Na 10. kilometru ceste Kairo— Suez sia Egipt in Izrael podpisala sporazum o prekinitvi ognja. 12.—15. Predsednik SFRJ Tito je obiskal Sovjetsko zvezo. 13 — Na skupščini skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva, ki je bila v Beogradu, zaradi podaljšanja sušnega obdobja, Ki je povzročilo veliko pomanjkanje električne energije po vsej državi, niso mogli sprejeti plana za leto 1974. Poudarili so, da bo ob normalnih hidroloških pogojih prihodnje leto primanjkovalo 1,5 milijarde kilovatimh ur, če pa se bo ponovila letošnja suša, bo primanjkovalo kar 5 milijard kilovatnih ur. 18. —23. — Libijski predsednik Gadafi je obiskal Jugoslavijo. 19. —21. — V Adis Abebi je bilo izredno zasedanje Organizacije afriške enotnosti, kjer je prišla do izraza popolna solidarnost z arabskimi državami. Vse članice razen štirih so pretrgale diplomatske odnose z Izraelom. 22 — Japonska vlada je s posebno izjavo zahtevala, da Izrael zapusti vsa zasedena arabska ozemlja. Podobno izjavo so dali tudi Filipini. 25. — V Grčiji so Izvedli državni udar, s katerim so generali na čelu s Fedom Gi-zikisem vrgli režim Giorgia Papadopula. 26. -28. — Arabski vrh v Alžiriji, na katerem so pripravili skupno arabsko politiko pred začetkom mirovne konference v Ženevi ter razložili svoja stališča do nadaljnje preskrbe tujih držav z arabsko nafto. 23 — V Jajcu ie bila svečana proslava tridesete obletnice AVNOJ, ki so se je udeležili vsi preživeli delegati drugega zasedanja. Tuji tisk je temu dogodku posvetil veliko pozornosti. DECEMBER 4. — Zaradi hude naftne krize so finančni ministri EGS sprejeli protiinflacijski program EGS je dala vedeti, da bi ob takšnem pomanikanju goriva brezposelnost zajela dvaKrat več ljudi kot doslej. Zahodnoevropske države so z Dansko na čelu sporočile, da bodo najprej ob delo zdomci. 5. — Zaradi nove napetosti med Egiptom in Izraelom (streljanje ob Suezu) so pretrgali pogajanja na 101. kilometru. 5. — Na parlamentarnih volitvah na Danskem ie doslej vladajoča socialna demokracija izgubila tretjino sedežev 6. — Generalna skupščina OZN Je preložila odločitev o kam boškem predstavništvu na prihodnje zasedanje. 7. — Neofašisti so v Milanu podtaknili bombo v predstavništvo jugoslovanskega podjetja »Jugotours«. 10. — Švedski veleposlanik Edelstam je po vrnitvi iz Santiaga povedal, da ie čilska vojaška hunta pobila najmanj 15 tisoč ljudi. 10. — Devet arabskih držav Je napové-dalo novo zmanjšanje v črpanju nafte, tako da bo proizvodnja v januarju 1974 za 32 odstotkov manjša kot septembra 1973. 10. — V Ptuju so ustanovili še zadnjo temeljno telesnokultumo skupnost v SRS, 58. v naši republiki. 11. — ZRN in CSSR sta v Pragi podpisali sporazum o ureditvi odnosov, s katerim sta razveljavili milnchenski sporazum iz leta 1938. 11. — Izvršni biro predsedstva ZKJ je ob sodelovanju predstavnikov Zveze sindikatov Jugoslavije razpravljal o konstituiranju in vpisu v sodni register temeljnih organizacij združenega dela Na seji so imenoval koordinacijsko Komisijo, ki v sodelovanji z vsemi družbenopolitičnim) organizacijami in organi spremlja potek družbene akcije na tem področju. 11. Zunanji ministri članic NATO so po zasedanju v Bruslju, kjer naj bi odločili o plačevanju ameriških čet na evropskih tlen, ostali pri starem. Rešitve niso našli. 13 — »Evropski vrh« v Kobenhavnu: šefi držav in vlad deveterice so nameravali razpravljati o skupni energetski politiki EGS in »evropski identiteti«. Prihod arabskih odposlancev je spremenil potek sestanka. V končnem sporočilu je EGS obljubila gospodarsko pomoč arabskim državam, izrekla pa se je proti temu. da se nafta »pretirano uporablja kot orožje«. 15. — 5. svetovno žensko rokometno prvenstvo, ki je bilo pri nas, se je končalo r zmagoslavjem reprezentance Jugoslavije. Naše najboljše rokometašice so v petem poskusu osvojile naslov svetovnih prvakinj. Na minulih SP so se morale dvakrat zadovoljiti s srebrnima kolajnama, enkrat pa so bile tretje. 16. — Neuvrščene In nestalne članice v Varnostnem svetu OZN so dosegle sprejetje resolucije, po Kateri je dobil generalni sekretar OZN Waldheim aktivno vlogo na mirovni konferenci v Ženevi. 17. — Trije teroristi so na rimskem letališču zažgali letalo družbe »Panam«, nato pa pobegnili s talci v drugem letalu. V Atenah so zahtevali izpustitev dveh teroristov, ki sta prod časom streljala na letališču Nato so pobegnili v Kuvajt, kjer so se predali oblastem. Bilanca »črnega ponedeljka«: 43 mrtvih 19. — Jugoslovanski nogometaši so v kvalifikacijski tekmi VII. skupine za SP premagali Grčijo v Atenah s 4:2 (2:2) ter se tako po točkah in razliki v golih izenačili z dotlej vodilno Španijo. »Plavi« so dosegli četrti odločilni gol v zadnjih sekundah tekme. 20. — V Madridu so naredili atentat na predsednika španske vlade Luisa Carrera Blanca. SPREJET OSNUTEK USTAVE — 7. junija je zbor narodov zvezne skupščine sprejel osnutek zvezne ustave in ga dal v javno razpravo SE VEDNO NIC GOTOVEGA Jugoslavija-Spanija morda šele februarja Dokončno bo odločal prireditelj SP petega januarja BEOGRAD, 28. — Predstavniki Jugoslovanske nogometne zveze, ki so bili včeraj v Zurichu, niso prejeli nobenega dokončnega zagotovila, da bodo lahko odločilno tekmo s Španijo za uvrstitev v finale svetovnega nogometnega prvenstva o-digrali po 16. januarju, kot je določil predsednik FIFA Stanley Rous. Glavni tajnik mednarodne nogometne zveze Kaeser je jugoslovanskim predstavnikom predlagal, da bi to odločilno srečanje odigrali februarja, vendar pa ne kasneje kot do petnajstega. O vsem pa bo moral odločati organizacijski komite, ki se bo sestal 5. januarja v Frankfurtu za žrebanje skupin. Do takrat ostane uradni datum za srečanje še vedno 16. januar, vendar pa je precej verjetno, da bodo srečanje preložili in ga odigrali februarja. Ta termin bi bil sprejemljiv tudi za Jugoslovanske predstavnike, saj bodo takrat že v teku priprave za spomladanski del prvenstva in ne bi bili igralci popolnoma izven forme. Sedanji Rousov datum namreč odločno favorizira Špance, pri katerih je prvenstvo sedaj v polnem teku. Ni pa znano, kaj menijo o prestavitvi datuma Španci, ki se kljub vabilu niso predstavili v Ztirichu. Vendar pa bi morali biti, če bi bib mednarodna nogometna zveza in njeni najvišji voditelji vedno dosledni, izključeni, ker niso sprejeli, da bi odločilno tekmo z Jugoslavijo odigrali do zadnjega decembra, kot predvideva tudi pravilnik svetovnega nogometnega prvenstva. V PRIJATELJSKI TEKMI Prepričljiva zmaga Šiandrežcev Štandrež — Oslavje 2:0 (2:0) ŠTANDREŽ: Žezlin, Berdon, Brajnik, J. Petejan, Nanut E.. Marega, K. Petejan, G. Nanut, Klavčič, Go-mišček, Zavadlav. OSLAVJE: Gravner, Prinčič, Klanjšček, šošol, Komel, Radikon, Mužič, Morel, Pavšič, Jakin, Rožet. SODNIK: Pino Pap iz Gorice. STRELCA: v 5. min. Berdon, v 30. min. B. Petejan. V torek zjutraj so na štandreškem igrišču odigrali prijateljsko nogomet-1 no tekmo med štandrežci in Oslavci (omeniti je treba, da so nastopili le igralci, ki niso vpisani v italijanski nogometni zvezi). Zmagali so domačini z rezultatom 2:0, ki so ga dosegli v prvem polčasu. Igra je bila kljub močnemu dežju in blatnemu i-grišču precej zanimiva in hudih prekrškov sploh ni bilo, saj so igralci spoštovali prijateljsko vzdušje, V prvem polčasu so bolje zaigrali štandrežci, ki so že v peti minuti igre izkoristili negotovost nasprotnega vratarja. Berdon je s približno 30 metrov streljal naravnost proti vratom, vratar pa je slabo ujel žogo, ki se mu je izmuznila med nogami v mrežo. Po golu so domačini imeli še nekaj ugodnih priložnosti, ki pa jih niso znali izkoristiti. Tedaj se je O-slaveem ponudila najlepša priložnost celotne tekme. Radikon je po levi strani prišel do vratarja ter streljal na sredino, kjer je Pavšič čakal na podajo, žoga pa je trčila v vratnico in se odbila v kot. Jutri, 30. decembra bodo, vedno na štandreškem igrišču, ob 11. uri odigrali povratno tekmo. V primeru zmage Oslavcev bo treba odigrati še eno, odločilno tekmo. P. R. SAO PAULO, 28. — Letošnjega 49. teka, ki se odvija vsako leto po ulicah brazilskega mesta Sao Paulo zadnji dan v letu, se bo tokrat u-deležilo trideset najboljših svetovnih tekačev in preko 150 brazilskih predstavnikov. Štirje favoriti za o-svojitev prvega mesta so Belgijec Gaston Roelants, Finec Lasse Vi-ren, Kolumbijec Victor Mora in Mehikanec Rafael Palomares. 1. - 3. - 4. - 5. - 6. - prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi 2 X 1 X X 1 1 X 1 X 1 2 X 2 1 1 X 2 ^ -v tf* - m ■ # v - : 'č ' ^ "f": MM. .'r&tk#’■ ì • fi ‘.......- Mladinska nogometna prvenstva se bodo spet začela po Novem letu PREDSEDNIK ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR OB NOVEM LETU Slovenska javnost v Trstu bi morala pokazati več zanimanja za ŠZ Bor Ko se poslavljamo od starega in vstopamo v novo leto, smatram, da ne bo odveč če podam nekaj ugotovitev o športnem združenju Bor, ki vstopa v osemnajsto leto svojega obstoja. Sicer pa skoraj dnevno zasledimo ime Bora v tej rubriki in to ob uspešnih ter neuspešnih nastopih naših ekip, zaradi česar je prav, da bi k temu stanju dcdal nekaj splošnih dejstev, da bi si naša javnost ustvarila pravo sliko o stanju našega športnega združenja. Opozoriti bi hotel predvsem na to, da je ŠZ Bor tržaško mestno društvo, ker ima tu svoj delokrog, zato je njegova vloga tem bolj po- ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||i|||mii,||||||||||||m,|,,Iimiai|imi||l|||||||||||||i|||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ODBOJKA PO PRVEM DELU PRVENSTVA Naše mladinske šesterke na vodilnih položajih Borovi fantje na prvem mestu v svoji skupini ■ Mladinke Sokola nimajo sreče Prvi del mladinskega pokrajinskega ta dva delna spodrsljaja pa lahko pri- prvenstva je končan, razen v skupini «A» pri mladinkah, kjer bodo odigradi zadnjo tekmo med OMA in FARIT šele 6. januarja. Ne glede na to pa imamo že precej jasen položaj na vseh treh lestvicah. Pri mladincih je trdno v vodstvu šesterka Bora, ki je ugnala tudi najhujšega tekmeca, In-ter 1904. V skupini «A» pri mladinkah je na vrhu razpredelnice OMA, čeprav je odigrala tekmo manj. V drugi skupim so prevzele vodstvo zastopnice Brega. Po prvem delu prvenstva smo lahko s slovenskima e-kipama več kot zadovoljni. Dva naša zastopmka sta tudi na repu lestvice. V nadaljevanju spopadov za točke se lahko še marsikaj spremeni. Mladine! Potem ko so odbojkarji Bora ugnali tudi najhujše tekmece Interja, imajo prvo mesto praktično zagotovljeno žfe po polovici prvenstva. To mesto si «plavi» tudi zaslužijo, saj so daleč najboljši od ostalih petih ekip, kolikor jih igra v tej skupini. To njihovo premoč dokazujeta samo dva izgubljena niza v petih nastopih, še pišemo le nepazljivosti in ne realni moči nasprotnika. Pri vsem tem pa velja pripomniti, da igrajo borovci vedno boljše in preizkušajo tudi različne kombinacije igre. Poleg Interja sc ne sme podcenjevati niti šesterka Sv. Jakoba, saj se je njun neposredni spopad končal s 3:2 v korist prvih. Ekipi Roccia «A» in «B» sta v zadnjih dveh tekmah zamenjali mesti, ker so igralci druge šesterke slavili zmago v neposrednem prestižnem srečanju in prej premagali še Breg, tako da imajo sedaj štiri točke. Njihova klubski tovariši pa so ostali pri prvotnih dveh. Zastopniki Brega so še vedno praznih rok in njihov dosedanji izkupiček je samo osvojeni niz. Nekateri izidi Breg - Libertas Rocol «B» 1:3, In- •iiiiiiuiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiillliiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiuiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V' Sklep 8. občnega sbora SD Breg ii ix iJ V prihodnji sezoni le z domačini V soboto je bil v Dolini že 8. redni občni zbor Brega, na katerem so podali obračun letošnjega delovanja na športnem področju. Lani izvoljeni odbor si je v največ-ji meri prizadeval, da^ bi pritegnil v vrste društva čimveč mladine in tako ojačil vse mladinske ekipe od nogometa, do odbojke, minibasketa in rekreacijskih dejavnosti. Medtem ko so imeli pri nogometaših precej sreče in so zasedli vidna mesta v mladinskih prvenstvih, pa so zabeležili na odbojkarskem področju razočaranje, saj je ženska ekipa izpadla iz B lige, kar pa je treba pripisati tudi delovnim obveznostim večine igralk. Boljše pa se je odrezala mladinska ekipa. Občni zbor je otvoril predsednik Pečenik, ki je v svojem uvodnem poročilu orisal delovanje društva, ki se je udeležilo raznih športnih manifestacij, žal pa je vedno naletelo na velike finančne ovire, s katerimi se mora še vedno opletati. Zato je izrazil mnenje, da bi morali najti večjo podporo pri članih. Po pozdravnih besedah predstavnika ZSŠDI se je razvila živahna diskusija, ki se je vrtela v glavnem okrog krize v članski nogomet- ni ekipi, ki ji letos grozi izpad. Predvsem so se oglasili mladi igralci, ki so odboru očitali, da jih ni vedno razumel in da je večkrat podlegel zahtevam navijačev, ki so zahtevali le rezultate. Zato se je bilo treba zateči po pomoč k tujim igralcem, ki pa so posebno v letošnji sezoni razočarali. Po dolgi debati pa so na občnem zboru izglasovali, da bodo morali v prihodnji sezoni nastopati v vrstah Brega le domači igralci, katere bò moral trener Kozina, ki ne nosi krivde za dosedanje neuspehe, začeti vključevati že letos. Druga važna točka pa je bilo vprašanje vključitve Brega v ZSŠDI po njegovem vstopu v Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, čeprav je ostal Breg član Združenja tudi po občnem zboru 8. decembra, je o tem moral odločati občni zbor društva dolinske občine, ki se je izrekel za izstop iz Združenja. Pred zaključkom so izvolili še 40-članski odbor, ki si bo na svoji prvi seji razdelil odborniška mesta. ter - Bor 1:3, Sv. Jakob - Libertas Rocol «A» 3:1, Bor - Breg 3:0, Liber- tas Rocol «B» - Libertas Rocol «A» 3:1, Inter - Sv. Jakob 3:2. Lestvica Bor 5 5 0 15 2 10 Inter 5 4 1 13 6 8 Sv. Jakob 5 3 2 11 8 6 končnega prvega mesta. Odločilen bo seveda povratni derbi v Dolini, ki bo petnajstega januarja. Zastopnice Juhe so izbojevale prvi par točk na rovaš tretjega slovenskega zastopnika v tej konkurenci, Sokola iz Nabrežine. Mlade Nabrežinke res nimajo sreče v dosedanjih nastopih, saj so vse tri tekme zgubile s tesnim izidom. Izida: Bor - Breg 1:2, Juha - Sokol 2:1. Breg Bor Juha Sokol Lestvica 3 3 0 3 2 1 3 1 2 3 0 3 Pri mladinkah se bo v skupini «A» pričel povratni del prvenstva s srečanjem UGSS - Sloga. 7. januarja, v «B» skupini pa bo uvodni derbi Sokol - Breg dva dni prej. G. F. Libertas Rocol «B» 5 2 3 8 11 ‘ Libertas Rocol «A» 5 14 6 12 ; Breg 5 0 5 1 15 C Pri mladincih se bo prvenstvo na daljevalo 6. januarja s srečanjem med Interjem in Bregom. Mladinke Skupina A Kot smo že omenih, manjka v tej skupini do konca prvega dela prvenstva samo tekma med OMA in FARIT. Kljub temu pa so zastopnice OMA na prvem mestu, ker so premagale svojega najbolj nevarnega nasprotnika Slogo. Zadnje štiri tekme v tej skupini so bile izredno bojevite in zagrizene, saj je bil znan končni zmagovalec šele po treh nizih igre. Odbojkarice Sloge so eno tekmo izgubile, in to najpomembnejšo, v eni pa zmagale, ;in sicer proti FARIT. Slednje je premagal tudi Kontovel, ki je nato v poslovilnem nastopu v letu 1973 predal celotni izkupiček UGSS. Kom tovelkam se v veliki meri pozna, da zadnje čase neredno trenirajo in njihova igra ni več tako zanesljiva. Zadnjo tekmo pa so odigrale še brez trenerja. Tako ima ta naša ekipa samo dve točki in je na tretjem mestu lestvice za OMA, Slogo in UGSS ter pred FARIT, ki je trikrat zaporedoma potegnil krajši konec. Zadnji izidi: FARIT - Kontovel 1:2, Sloga - OMA 1:2, Kontovel - UGSS 1:2, FARIT - Sloga 1:2. Lestvica OMA 330626 Sloga 4 3 1 7 4 6 UGSS 4 2 2 4 5 4 Kontovel 4 1 3 4 7 2 FARIT 3 0 3 2 6 0 Skupina B Potem, ko so v derbiju brežanke premagale borovke, so tudi prevzele vodstvo na lestvici. Do tega neposrednega spopada sta obe ekipi o-svojili po dve zmagi in sta tudi najbolj resna kandidata za osvojitev MILAN, 28. — Milan in Ajax se bosta srečala v prvi tekmi za nogometni «super pokal» devetega januarja v lombardski prestolnici ob 13.30. Tekmo bo prenašala tudi evrovizija. membna za telesno vzgojo naše mestne mladine. Sicer ne bom povedal nič novega, ponovil bom v glavnem to kar je bilo, v eni ali drugi obliki, že povedanega. Predvsem bi želel poudariti veliko brezbrižnost tržaških Slovencev in ustanov, ne samo do slovenskega športa, ampak še posebej do našega združenja. Ta (mestna) brezbrižnost je v popolnem nasprotju z zanimanjem, ki ga kaže za naš šport prebivalstvo naših vasi in ki pride do izraza tako ob športnih prireditvah kot ob drugih veselih ali žalostnih prilikah, ko se spomnijo domačega športnega društva in mu priskočijo na pomoč z denaniimi prispevki in ga moralno podpirajo. Med tem, ko so okoliška igrišča tedensko, ob raznih tekmovanjih, obdana od spodbujajočih občanov, moram ugotoviti, da so tekme, kjer nastopajo igralci in igralke Bora, (ki niso nič manj zanimive od drugih podobnih tekmovanj), skoraj brez našega občinstva. Kako «tuje» se počuti celo na domačem igrišču naš tekmovalec ali tekmovalka si lahko predstavljamo. Res, da naše ekipe niso na tisti visoki tehnični ravni, kot so bile nekoč. Vedeti je treba, da je temu krivo dejstvo, da je starejšo zamenjala mlajša, neizkušena, vendar številčno močnejša generacija, ki nam bo, ob normalnem delovanju, lahko dala v bližnji bodočnosti mnogo zadoščenja. Tako odbojko, kot košarko je zapustilo naenkrat preveliko število starejših igralcev in igralk, ki so se ali oddaljili ali prenehali z delovanjem in tako je nenadoma padlo breme odgovornosti in izkušenj na mlajše, neizkušene moči. Tako se odbojkarice borijo za obstoj v ženski nacionalni B ligi, tj. za mesto, ki so ga ob lanskem zaključnem tekmovanju zapustile starejše igralke, od katerih so ostale v pomoč mlajšim le tri. Z zadoščenjem je treba reči, da se vzporedno s to prvo ekipo razvija in napreduje več mlajših ekip, ki so nam zagotovile, da se bo tradicija slovenske ženske odbojke ohranila. Moška odbojka je začela skoraj na novo in mlajši naraščaj se nahaja na vrhu lestvice svoje tekmovalne skupine medtem, ko se prva ekipa pripravlja na bližnje prvenstvo s ciljem napredovanja v višjo skupino, do postopnega dosežka nacionalne B lige, katero so morali naši odbojkarji pod silo razmer zapustiti, kljub doseženemu četrtemu mestu. Številčno prednjači košarkarska sekcija, ki je morala začeti tekmovanje z mladimi močmi povsem na novo, po izpadu, oziroma odpovedi D lige. Vendar če upoštevamo veliko število najmlajših, ki se udejstvujejo v minibasketu ter številni odraščajoči naraščaj, ki se z manj ali več sreče udejstvuje v raznih tekmovalnih skupinah košarkarske zveze, tja do promicijskega prvenstva, imamo zadoščenje, da kljub neuspehom dotok slovenske mladine v naše vrste narašča. Kaj naj rečemo o številu otrok, ŠK Kras sklicuje 10. REDNI OBČNI ZBOR ki bo v petek, 4. januarja 1974 v društvenih prostorih v Zgoniku ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red 1. Otvoritev 2. Izvolitev delovnega predsedstva 3. Poročila 4. Diskusija 5. Volitve novega odbora 6. Razno ki posečajo splošno telovadbo in na novo uvedeno korektivno telovadbo, za katero je posebno med starši, ki skrbe za zdravo rast svojih o-trok, posebno zanimanje. Po odhodu nekaterih starejših atletov v tuja društva se je atletska sekcija tudi posvetila dotoku in vzgoji mladih meči, ki naj poživijo delovanje te lepe panoge. Ker je bila izražena želja po telovadbi v najožji okolici je bila uvedena telovadba, sporazumno s PD Barkovlje, v prostorih tega društva, kjer poseča telovadbo dvakrat tedensko lepo število mladincev in mladink iz Barkovelj, z Grete in iz Rojana pod vodstvom Borovih vaditeljev. Za vso to dejavnost postaja stadion ob Vrdelski cesti skoraj že premajhen, saj so v teh dimenzionalno in tehnično pomanjkljivih prostorih lahko le tekmovanja nekaterih nižjih kategorij in smo odvisni od izposojanja in plačevanja tujih telovadnic in igrišč. Čas bi bil, da bi NOGOMET TEDENSKI KOMENTAR Nedeljski zavrtljaj uspešen za naše naraščaj niške ekipe Toča zadetkov v mladinskem prvenstvu Mladinci skupina B Po nedeljskem kolu se ni na vrhu lestvice nič spremenilo. Aurisina in CGS še vedno skupaj vodita. Aurisina je premagala Primorje z visokim izidom 7:0. Prosečani so, kot v prvem delu prvenstva, proti koncu popustili. Vzrok visokega poraza Primorja moramo iskati predvsem v slabem razpoloženju obrambe in v nepopolnosti enajsterice. CGS pa je v zelo borbeni tekmi tesno premagal zadnjega na lestvici, Libertas od Sv. Sergija. CGS je prišel v vodstvo šele v zadnjih minutah igre po srečnem naključju. Dvojici sledi s točko zaostanka prepričljiva Costalunga, ki je premagala z izdatnim 5:1 Libertas od Sv. Marka. Slovenski derbi med Bregom in Gajo se je končal z visoko zmago «plavih» (4:0), kar ponovno dokazuje, da je Breg trenutno najboljša slovenska ekipa v tem mladinskem prvenstvu. V tekmi med Campanellami in Esperio od Sv. Alojzija so ti zmagali s 3:1. V nedeljo 6. januarja bodo odigrali dve zaostali tekmi in sicer Gaja — CGS ter Libertas Sv. Marko — Primorje. Gaja bo sprejela v goste prvega na lestvici CGS. Možnosti, da bi «zelenorumeni» osvojili vsaj točko so majhne, vsekakor pa je žoga okrogla in je pri nogometu vse mogoče. Primorje bi moralo proti Libertasu od Sv. Marka odnesti vsaj točko, da bi lahko zbrisalo slab nastop proti Aurisini. IZIDI: Breg — Gaja 4:0. Primorje — Aurisina 0:7, Costalunga — Lib. Sv. Marko 5:1, Libertas Sv. Sergij — CGS 0:1, Campanelle — Esperia Sv. Alojzij 1:3. PRIHODNJE KOLO: Gaja - CGS, Libertas Sv. Marko — Primorje. LESTVICA: Aurisina in CGS 24, Costalunga in Gaja 7, Libertas Sv. Sergij 6. Naraščajniki skupina A V tem kolu so se naše enajsterice precej dobro odrezale. Breg je premagal z visokim 5:0 zadnjega na lestvici Don Bosco in je trenutno skup no s Tergestejem peti na lestvici. Brežani so v povratnem delu prvenstva zgubili samo eno tekmo in so v zadnjih dveh srečanjih zabili kar devet golov ter prejeli samo enega. Union je, kot smo pričakovali, remiziral z De Macorijem. Podlonjerci so zadnje tri tekme igrali precej dobro in jim želimo, da bi v prihodnjem letu nadaljevali s serijo pozi- tivnih nastopov. Na vrhu lestvice je ostalo vse nespremenjeno. Fortitudo je imel več težav kot smo predvidevali proti Cremcaffeju. Giarizzole pa so v lepi in borbeni tekmi remizirale s tretjeuvrščenim CGS. Libertas Trst, ki trenutno zaseda četrto mesto, pa je prekosil s 3:0 Tergeste. 6. januarja bosta odigrani samo dve zaostali tekmi: Tergeste — Breg in Don Bosco — CGS. Ker so «plavi» trenutno v dobri kondiciji predvidevamo, da bodo premagali Tržačane. Za tekmo Don Bosco — CGS smo prepričani v zmago zadnjih. IZIDI: Union — De Macori 1:1, Breg — Don Bosco 5:0, Tergeste — Libertas Trst 0:3, Fortitudo — Crem-caffè 1:0, Giarizzole — CGS 0:0. PRIHODNJE KOLO: Don Bosco -CGS, Tergeste — Breg. LESTVICA: Fortitudo 27, Giarizzole 24, CGS 21. Libertas Trst 16, Breg in Tergeste 13, Cremcaffè in Union 11, De Macori 9, Don Bosco brez točk. Jolo začeli misliti na realizacijo že davnega načrta zgraditve (ob sedanjem objektu) primerne tekmovalne dvorane, nekak slovenski športni center, ki naj bi služil predvsem tekmovanju naših ekip in bi pripomogel k finančnemu dotoku in razbremenitvi pri plačevanju tujih dvoran in igrišč. Če zgoraj opisano udejstvovanje povzamem v okvir suhih števi k, potem moramo vedeti, da v okviru tržaškega Bora deluje in tekmuje, tj. telesno - vzgojno razvija okrog 300 slovenskih otrok in mladine! Mislim, da bi moralo to število dati misliti marsikomu, ker razen slovenske šole, nobena organizacija v zamejstvu ne zaposluje v svojem | delovnem krogu toliko slovenske j mladine. Vso to delo in skrb za or-I ganizacijo mestne mladine v našem ; združenju, da se ne izgubi v tujih | športnih društvih, pa gre od leta do leta mimo oh skoraj popolni pasivnosti tako našega meščanstva kot organizacij, predvsem kar se j finančnih podpor tiče. Nihče se "e vpraša in se ne zanima, kako zmoremo tako dejavnost. Namen tega mojega zapisa Je ponovno predočiti ob prehodu v novo leto naši javnosti stanje našega združenja z namenom, da bi sc merodajni krogi, in tisti, ki stoje ob strani, zamislili o vlogi Bora za naše zamejstvo. Če upoštevamo, da imamo prav v samem mestu združen v glavnem slovenski gospodarski potencial, cd slovenskih trgovcev, gospodarskih podjetij, operaterjev itd., moramo poudariti, da redki reagirajo na naše prošnje za podpore, kakor bi bilo želeti. Premajhen je obulus, ki ga slovenski pridobitnik odtehta za naš šport in naše združenje, ki skrbi za zdravo rast tudi njihovih otrok. Vsem tem dajem za zgled italijanske tržaške operaterje in gospodarstvenike. Ti mecensko podpirajo in vzdržujejo italijanska športna društva, ki trošijo več sredstev kot mi, se v njih aktivno udejstvujejo in zanimajo za njihove uspehe in obstoj. Zakaj ne bi tudi naša športna društva zainteresirala naše gosoodarstvemke in jih pritegnila v svoje vrste, da bi se v neposrednem stiku prepričali o razmerah in problemih našega združenja. Bliža se občni zbor Bora in prav bi bilo, da bi se o tem vprašan’u razpravljalo in zainteresiralo ljudi, predvsem mlajše, da bi se vključili v delovanje Bora, posebno sedaj, ko so notranji pretresi, pod zunanjim vplivom zrahljali do sedaj strnjeno in vztrajno vodstvo združenia. ZžkljUčIijem z najBóWmi žf|;a. mi v novem letu, da bi bi’o za Bor bolj uspešno, želim vsem članom podpornim in aktivnim, kakor tudi sodelavcem in zatneiskim društvom polno uspehov, predvsem športnih. STANKO PERTOT Predsednik ŠZ Bor Bologna - Foggia 1 X Inter - Roma 1 LR Vicen. Fiorentina X 2 Lazio - Milan 1 X Napoli - Verona 1 Sampdoria - Juventus 1 X Torino - Genoa Atalanta - Brindisi Brescia - Catania Palermo - Varese Perugia - Avellino Reggina - Reggiana Taranto - Ascoli 1 X X 2 1 X 1 X X BEOGRAD, 28. — Vratar jugoslovanske reprezentance Enver Marič je bil proglašen za letošnjega najboljšega jugoslovanskega nogometaša. OBVKST II.A Kolesarski klub Adria iz Lo-njerja sporoča, da bo 2. REDNI OBČNI ZBOR danes, 29. decembra 1973 ob 2C. uri v Lonjerju * « * Športno društvo Primorje vabi člane in simpatizerje na tradicionalni družabni večer, ki bo danes, 29. t.m. ob 21. uri v prostorih društvene gostilne na Proseku. * * * Danes ob 14.30 bo Breg odigral prijateljsko nogometno tekmo z enajsterico Fortituda. SPECTATO/L MAFIJA VČERAJ in DANES Kot motiv poslanice je vzel akcijo Danila Dolcija in Lam-pedusin roman «Gepard», ki smo ga bili omenili že na prvih straneh naše knjige. Omenjeni roman je povzročil senzacijo prve vrste kot literarno umetniško delo in so ga prodali v nekaj sto tisočih izvodih v Italiji, prevedli pa so ga tudi v številne jezike po svetu. Po njem so naredili tudi odličen film. Napisal ga je pred smrtjo že starejši potomec ene izmed najstarejših aristokratskih družin Sicilije. Roman je napisan tudi z določeno nostalgijo za minulimi časi, toda vendar s kritičnim gledanjem na minule in sedanje neprilike Sicilije. Roman pomaga k spoznavanju sicilijanske enigme, pa tudi mafijske, čeprav na in-diretken način. Kardinal Ruffini je v svoji poslanici dejal, da se je Tomasi di Lampedusa očitno pootročil, ker bi sicer nikoli ne napisal svojega romana. Mereč na Dolcija in njegovo akcijo pravi kardinal v svoji poslanici, da je «očitna huda zarota, da bi se onečastila Sicilija», čemur se je treba upreti in pokazati «resnično podobo Otoka». Želi «prepričati javnost, da je z mafijo okužena vsa Sicilija, kar ni točno,» pravi kardinal, O mafiji govori kot o nekem «starem sistemu», ki je na srečo sestavljen «iz neke neznatne majšine», na čelu te manjšine pa so «skupine drznih». Kardinal pa vendar noče niti z besedami obsoditi ali prizadeti člane mafije. Zanj so samo «drzni». Bolj kot s temi besedami je kardinal pokazal, na čigavi strani je s tem, ker je obsodil številne in poštene novinarske ankete o mafiji in kampanjo proti mafiji. Seveda, kardinal je tudi proti parlamentarni komisiji, ki namerava izkoreniniti mafijo. Tudi to je kardinalu Ruffiniju očitno «zarota za omadeževanje Sicilije.» Kardinalova poslanica je povzročila različne komentarje. Giovanni Ansaldo, znani novinar, direktor nekega dnevnika v Neaplju, je zapisal: «Drznem si reči, da po mojem mnenju njegova prevziše-nost preveč «zmanjšuje» tisto, kar se tam zares dogaja, še posebej v njegovi nadškofiji. Toda takoj pristavljam, da je njegova poslanica važna indikacija o nekem stanju duhov, ki se tam razvija. Ce je to sam redigiral in objavil, je znamenje, da tolmači način gledanja številnih svojih vernikov in seveda Sicilijancev nasploh. To pa nas sili, da bomo previdni, vsi mi, da pazimo, ko pišemo ali govorimo o mafiji in da ne prizadenemo samoljubja Sicilijancev, ki je zelo občutljivo. Kajti, če Sicilijanci sprejemajo in si vtepejo v glavo vse tisto, kar jim njegova prevzvišenost insinuira v svoji poslanici, to je, da gre za zaroto proti Siciliji, je akcija proti Siciliji zagotovo izgubljena.» V teh Ansaldovih besedah je tudi nekaj ironije. Res je, da je kardinal poskušal zavreti neki nov proces na Siciliji ne samo s to poslanico, temveč tudi drugače. Imajo ga za duhovnega očeta krščanske demokracije na Siciliji, pomemben pa je tudi v Rimu. Vladajoča krščanskodemokratska stranka se je vrsto let pokoravala kardinalu, toda očitno se mu je začela izmikati, to pa se izraža tudi z evolucijo stališča vlade do mafije, čeprav to ni šlo hitro in naglo, do sprememb je le prišlo in čedalje očitnejše so. In dejstvo, da so končno prešli v operacijo proti mafiji in da je prišlo do aretacij vrhunskih članov mafije, pa tudi gangsterja Coppole, je dokaz omenjenih sprememb. Odpori s politične strani so še in še bodo, toda na prihodnjih volitvah zagotovo ne bo demokrščanskega kandidata, ki bi brez skrupo-lov, odkrito nastopal z mafijo in nekim Frankom Coppolo pod roko. «IDEOLOŠKA» IN «AKTIVNA» MAFIJA Italijanski minister za notranje zadeve Paolo Emilio Tartani je prepričan, da je mafijo mogoče iztrebiti, ker takole pravi: «Nadaljevali bomo s preganjanjem mafije z največjo strogostjo in brez premora: izkoreninjena bo z metodo in upornostjo, tako kot so z največjo odločnostjo in brez odlašanja afrontirani novi fenomeni, ki osvežujejo mafijski značaj v oblikah modeme aktivnosti.» So pa tudi pesimisU. Pravijo, da je bila prva parlamentarna preiskava, tista 1875. leta, natanko pred devetdesetimi leti, da pa je od takrat, skozi sto let, mafija izgubila samo eno črko : v preteklosti so jo pdsali «maffia», zdaj pa jo pišejo «mafia» (z enim «f», ne pa z dvema). Pesimisti opozarjajo, da mafija ni izključno policijski ali sodni, pravosodni problem, izključno pa tudi ni ekonomsko socialni fenomen. Doktor Carmelo Nobile, avtor nekaj razprav o mafiji, je navdušen nad onim, čemur pravi «sistematski psihološki študij socialnih fenomenov». Bil je nekaj časa tudi politično aktiven kot ugleden demokristjan, toda v novejšem času se več ukvar ja z znanostjo. Nobile je prišel do zaključka, da je treba razlikovati, oziroma, da obstajata dve mafiji, «ideološka mafija» in «aktivna mafija». Prva ne izvršuje kriminalnih dejanj, zato pa jo je teže analizirati in pojasniti, čeprav je bolj razširjena med vsemi plastmi Sicilije. Pravzaprav je podlaga, na kateri deluje druga s kriminalno aktivnostjo. Obstaja določen «mafij ski duh», v katerem tiči glavni vir zla. Doktor Nobile je govoril na kongresu psihologov Italije 1962. leta. Ob tej priložnosti je navedel naslednji psihološki portret tipičnega člana mafije: «Nikakor ne izgublja hladnokrvnosti v obnašanju, ki Je skromno, skoraj malone pokorno; tudi kadar je hudo užaljen, bo redko trenutno reagiral. Vedno si prizadeva, da maščevanje odloži Tudi kadar narekuje svoje pogoje žrtvi, član mafije to počenja z besedami, ki jih uporablja tisti, ki zahteva kako usluge.» Za potencialne žrtve mafije, oziroma natančneje, mafijskega duha, lahko smatramo tudi otroke, še posebej iz revnejših plasti. Omenjeni otroci, ki rastejo v nekem posebnem psihološkem ambientu, postopno absorbirajo, na nezaznaven način, mentaliteto članov mafije. Postajajo potencialni člani mafije’ oziroma sužnji mafije... Kriminal mladoletnih je skoraj vedno izraz adaptacij dečkov z ambientom, tega pa ne smemo pojmovati kot družinski nukleus, temveč je to celoten kompleks mišljenja, običajev, verovanja, predsodkov celotne etnične skupine, ki ji pripada. Dečki postanejo že zarana konspira-tivni, skrivnostni. To ni samo odraz naravnih instinktivnih nagibov vseh mladoletnikov (duh avanture, romantično pojmovanje viteštva in časti, zvestoba klanu), temveč je to tudi življenjska potreba dečka v razvoju, da se oblikuje po najbolj spoštovanem modelu, po tipu, ki ga vsi občudujejo, ki ga vsi idealizirajo, to pa Je član mafije. Deček ima nenehno pred očmi vzor starejših, njega stimulira ambient, pa se zato mladoletniki transformirajo z nekim sistematskim urjenjem po zakonih mafijskega bratstva.» Zato policija in pravosodje lahko nekaj dosežeta samo * napadom na «akUvno mafijo», toda mnogo teže bo izkoreniniti «ideološko mafijo». Za to ni dovolj ena sama generacija. Potrebna bo integralna sprememba psihologije, nekakšna «mentalna higiena». Kako začeti? (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno. 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • Trst PRE0KRET V BOJU GVERILCEV IRA PROTI LONDONU? V Severni Irski ugrabljen ravnatelj družbe «Grundig» Honorarni konzul ZRN je bil ugrabljen na pragu svojega doma - Ugrabitelji še niso postavili zahtev BELFAST, 28. — V glavnem ulstrskem mestu je skrivnostno izginil ravnatelj zahodnonemške družbe «Grundig» Thomas Niedermaver. Zdi se, da so Niedermayerja ugrabili člani organizacije IRA. Policija in angleške vojaške enote že od sinoči, ko je prišlo do domnevne ugrabitve, preiskujejo celotno področje s helikopterji. Zahodnonemška družba «Grundig» je v Belfastu lastnica tovarne elektronskih proizvodov ter zaposluje okoli 1500 delavcev. V načrtu ima izgradnjo neke druge tovarne v Newryju v bližini meje z republiko EIRE (Južnoirska republika) Niedermayer živi v Ulstru že od 1. 1960 ter je bil zelo poznan v ulstrskem poslovnem delokrogu. V tem trenutku se še ne ve. če je bil v resnici ugrabljen od bojevnikov organizacije IRA, ker še ni prišla od nikoder nobena zahteva po odkup nini. Gotovo pa je, da so nekateri očividci potrdili, da sta Niedermayerja odvlekla s seboj dva moška, ki sta prišla sinoči pred njesovo stanovanje na robu katoliškega predmestja belfaškega Andersontowna. Moška sta pozvonila na vrata stanovanja nemškega industrijskega voditelja, ki je kmalu nato odprl vrata. V tistem trenutku je bil Niedermayer v stanovanju sam z dvema mladoletnima hčerama. Žene ni bilo doma, ker je sedaj v bolnišnici. Očividci trdijo, da sta neznanca odvlekla ugrabljenca v avto ter se takoj odpeljala v neznano smer. Angleške vojaške oblasti ter ulstrski policijski organi se sprašujejo, zakaj naj bi gverilci IRA ugrabili zahodnonemškega industrijskega voditelja. Nekateri menijo, da so gverilci IRA sprejeli sklep, da ugrabijo Niedermayerja, ker bi hoteli preprečiti razširitev industrijske dejavnosti nemške družbe Grundig na področja, ki so v bližini meje z Južnoirsko republiko (EIRE). Družba Grundig je namreč nameravala zgraditi, kot smo še omenili, na tistem področju tovarno, ki bi zaposlila več kot tisoč ljudi. To je seveda le ena od tolikih, domnev, ki so mogoče ob tem dogodku, ki ima brez dvoma globok političen pomen. Angleški vojaki in policija so preiskali vse področje ugrabitve, toda brez vsakršnega uspeha. Danes zvečer je nemški poslanik v Londonu Karl Gunther von Hase izjavil, da se ugrabitelji še niso povezali niti z za-hodnonemškim veleposlaništvom, niti s tvrdko Grundig. Tu je treba pripomniti, da je bil Niedermayer tudi honorarni konzul zahodnonemške republike v Belfastu. V zvezi s to ugrabitvijo je treba upoštevati še eno možnost: če so ugrabitelji bojevniki organizacije IRA («provisionais»), je mogoče, da so izvršili to dejanje z namenom, da zavrnejo proces normalizacije javne uprave v Ulstru, tako kot si jo zamišlja angleška vlada. Londonu je namreč uspelo, da je sestavil novo upravno telo v Ulstru v katerem so protestanti in katoličani, in ki bi moralo začeti delovati v bližnji prihodnosti. Katoliški ekstremisti baje nočejo, da bi prišlo do tega. Ne ve se točno, kaj nameravajo napraviti protestantski skrajneži. Svečanost v Campegine ob obletnici ustrelitve bratov Cervi REGGIO EMILU, 28. — V vasi Campegine pri Reggio Emilii je bila danes žalna svečanost, na kateri so se oddolžili spominu sedmih bratov Cervi, ki so jih fašisti ubili 28. decembra 1943. Svečanosti so se udeležili predsednik deželnega sveta E- milie - Romagne lenni, župani vseh občin Emilie in predstavniki bivših borcev. Osrednji govor je imel predsednik lenni, ki je orisal pomen žrtve sedmih junaških bratov in poudaril, da ta žrtev obvezuje vse antifašiste za dosleden boj za demokracijo. «V teh štirih letih — je dejal lenni — je fašizem dokazal, kako je še vedno nevare.i, zato moramo budno paziti, da mu ne bo spet uspelo previsoko dvigniti glave.» Provokacija v Milanu MILAN, 28. —- Neznanci so danes telefonsko obvestili leteči oddelek milanske kvesture, da so skrili v veleblagovnici Coin na Korzu Vercelli peklenski stroj. Agenti, ki so skrbno preiskali trgovino, niso našli ničesar. Kot je znano so v noči od sobote na nedeljo agenti našli in onesposobili v veleblagovnici Coin na Trgu Cinque giornate štiri bombe, druge štiri pa so našli v veleblagovnici Ri- nascente na Trgu Duomo. Od teh so tri eksplodirale in povzročile neznatno škodo, eno pa so policisti pravočasno onesposobili. Isto noč sta dve ročni bombi tipa SRCM, ki jih uporablja italijanska vojska, počili pred sedežem levičarske izvenpar-lamentarne organizacije Lotta Continua. Drzen rop v blagajni lista «Figaro» PARIZ, 28. — Drzen rop v blagajni pariškega lista «Figaro»: štirje banditi so se polastili 300.000 frankov (okrog 40 milijonov lir), med begom pa so smrtno ranili priletnega moškega in lažje ranili policijskega častnika. V spopadu s policijo je bil lažje rajen tudi eden od roparjev. Nekaj ur po vlomu v blagajno znanega lista, je policija aretirala tri bandite, četrti pa je še vedno svoboden. Kaže. da je policija bila obveščena o naklepih tolpe in da ji je postavila zasedo. NEPRIČAKOVANA ODDAJA Pijan tehnik neke ameriške televizijske postaje v Pittsbur-gu je do 3. ure zjutraj zabaval presenečene gledalce z nekim pornofilmom. Predstave je bilo konec, ko je policija vdrla v televizijski studio in aretirala pornotehnika. Le ta je pred začetkom sporeda povedal gledalcem, da je strašno pijan in da jim bo pripravil nenavadno zabavo. Poudaril je tudi, da bodo oddaji sledili lahko do 5. ali 6. ure zjutraj, če ne bo kak puritanec poklical policije. Tehnik, ki bo verjetno plačal svojo dobro voljo z nekaj meseci ječe in zasolieno globo, je bil tudi ob službo. Ravnatelj televizijske postaje se je javno o-prostil abonentom za neljubo pomoto. Poudaril pa je tudi, da je uprava poleg kopice protestnih dobila tudi nebroj pohvalnih in spodbudnih pisem. NI ZNAL Neki potepuh je pred časom našel v neki pariški zapuščeni hiši sveženj bankovcev za skupnih 19.000 frankov (okrog 3 milijone lir). Spravil je denar v žep, čeprav je bil prepričan, da gre za ponarejene bankovce. Ko so ga policisti pred nekaj dnevi aretirali, ker je u-kradel par čevljev, je imel možakar še vedno v žepu mali zaklad, ki si ga ni upal potrošiti, da bi ga ne zaprli zaradi razpečevanja ponarejenega denarja. ■llllllllllimiilliiillilllllIMllllllllliillilllillllllMlliliiUMlllllMlliiiiiillllllllHHilWHlllIMlllIMrtllllllllnillllimmMminimMmiliiilillillllliililiiiHiMiiiillimilliilllM AM SKOMJ VSEH LETALIŠČIH 50 UVEDLI STROGE VARNOSTNE UKREPE Strah Evrope pred ponovnimi napadi palestinskih terorističnih skupin Po poročanju lista «Le Soir» naj bi v Bruselj dopotoval palestinski komandos, oborožen s prenosnimi raketami sam-7 PARIZ, 28. — Po odkritju teroristične centrale v Parizu se je v vseh zahodnoevropskih državah razpasel strah pred atentatorji, zlasti še ker so teroristi prejšnji teden dokazali v Fiumicinu s kakšno učinkovitostjo lahko napadejo letališča. Po poostritvi varnostnih ukrepov na nemških, italijanskih, francoskih in grških letališčih so se tudi Belgijci odločili za izredno varnostno službo na letališču v Bruslju. Tu straži noč in dan odred padalcev, ki so opremljeni z oklopnimi vozili in z avtomatskim orožjem, večino letal pa obkrožajo oklopna vozila do tik pred vzletom. Izredno stanje je posledica zaskrbljujočih vesti, ki jih je objavil bruseljski list «Le Soir». časnik, ki navaja kot vir informacij belgijsko in zahodnonem-ško obveščevalno službo, trdi, da sta pred nekaj dnevi dopotovali v belgijsko prestolnico dve skupini teroristične organizacije Črni september. Domnevni atentatorji, ki naj bi imeli na razpolago raketno orožje, naj bi nato potovali dalje v Zahodno Nemčijo. Raketno orožje, gre za prenosne rakete sam-7 sovjetske izdelave, naj bi jim poslali v Bruselj z libijskim diplomatskim kovčkom. Libijsko veleposlaništvo v Evropi je danes odločno demantiralo vest, ki jo je objavil list «Le Soir». V tej zvezi je poudarilo, da je diplomatski kovček tehtal manj kot 9 kg, torej odločno manj kot tehta ena sama raketa sam - 7. Veleposlaništvo nadalje opozarja, da bi nadaljnje širjenje takih vesti lahko skalilo odnose med Arabci in Evropo. Tudi belgijska policija in drugi javni funkcionarji niso hoteli potrditi verodostojnosti vesti, ki jih je objavil list. V zvezi s preiskavo o naklepih prevratniške skupine, ki je bila odkrita v Parizu, kaže, da je povsem odpadla domneva, da so teroristi pripravljali napad na rimsko letališče Ciampino. Po poluradnih vesteh iz francoske prestolnice naj bi bila skupina povezana z ljudsko fronto za osvoboditev Palestine, organizacijo, ki ji načeluje Georges Habash. Teroristi naj bi imeli v načrtu napad proti nekemu turškemu veleposlaništvu v Evropi in morda tudi teroristično akcijo v Ženevi, kjer je v teku konferenca za mir na Bližnjem vzhodu. Po Ihfortnacijah iz drugih krogov pa naj bi pripravljali napad proti izraelskim veleposlaništvom ter proti izraelskim diplomatom. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov naj bi aretirani, ki so skoraj vsi turške narodnosti, priznali, da so se urili v oporiščih ljudske fronte za osvoboditev Palestine. Poudarili naj bi tudi, da so sprejeli sodelovanje s Palestinci, ker naj bi imeli skupne revolucionarne cilje. Čeprav so aretirani delali za Palestince, trdijo v nekaterih pariških krogih, pa naj bi teroristi imeli v načrtu tudi napade proti turškim ustanovam. V tej zvezi je turško veleposlaništvo v Parizu zaprosilo francosko vlado za podrobno poročilo o dejavnosti teroristov. Kaže, da so med aretiranimi tudi taki, ki jih išče turška policija zaradi «protidržavnega delovanja». V okviru preiskave o dejavnosti prevratniške celice in v okviru sodelovanja med italijansko in francosko policijo, so italijanski agenti danes priprli v Genovi arabsko dekle. Sumili so, da gre za teroristko, ki je pobegnila iz vile v vasi Viliers-sur-Marne, malo preden je vdrla policija. Izkazalo pa se je, da je šlo za pomoto. Pod večer je italijanska policija osvobodila dekle, ki je nadaljevalo svojo pot proti Bariju. Ob koncu naj omenimo še, da je indonezijski pilot sprožil alarm na mednarodnem rimskem letališču v Fiumicinu. Med pristankom je letalec po pomoti sprožil signal, da so na letalu zračni gusarji. Nemudoma so posegli posebni oddelki policije in karabinjerjev, ki so obkolili letalo. Ob pogledu na policiste je pilot pojasnil, da je sprožil alarmni signal po pomoti. Po pregledu letala in prtljage so policisti dovolili potnikom, da so se izkrcali. Danes je uradno nastopil službo kot odgovorni za varnost rimskih letališč kvestor Ugo Macera, ki si je ogledal letališče in odredil prve varnostne ukrepe. V pogovoru s časnikarji je poudaril, da so po njegovem mnenju varnostni ukrepi na letališču v Ciampinu popolnoma utemeljeni in da jih bodo v kratkem uvedli tudi v Fiumicinu. Dodal je tudi, da bodo varnostni ukrepi zasnovani tako, da bodo v najmanjši možni meri ovirali promet na letališču. iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Policija našla v Floridi trupla štirih žensk, žrtev enega samega morilca TITUSVILLE (Florida), 28. - Skupina agentov, ki je pregledovala nasad pomaranč v okviru preiskave o smrti neke mlade ženske, je našla na pol razpadlo truplo nekega dekleta. Gre za četrto žensko truplo, ki ga odkrijejo v Titusvillu v zadnjih tednih. Kaže, da so vsi štirje umori povezani med seboj, vsaj tako trdijo preiskovalci. šerif Titusvilla je poudaril, da so v sadovnjaku zakopana še nekatera ženska trupla, saj so v zadnjih mesecih prijavili policiji izginitev enajstih žensk. Trupla, ki so jih našli doslej, so bila gola ali skoraj gola. žrtve so bile mlade ženske ali celo mladoletnice. Najstarejša žrtev je imela 25 let, najmlajša pa 12. Dve ženski sta bili ubiti s strelom samokresa v glavo. Po odkritju dveh trupel je policija aretirala moškega, ki živi v nekem campingu blizu Titusvilla. Na poti v Ataturkov mavzolej Danes so v Ankari slovesno pokopali bivšega turškega predsednika Ismeta luouUja, ki je bil skupaj z že davno preminulim Kemalom AtatUrkom eden od ustanoviteljev sodobne Turčije. Na pogrebu so bili predstavniki vlade in turškega parlamenta. Milijonska množica turških državljanov se je poslovila od uglednega državnika Osemletni deček žrtev nesreče na delu PALERMO, 28. — Osemletni deček Salvatore Chinnici se je danes hudo ranil v Palermu, ko je padel s kolesom. Deček, ki je zjutraj obiskoval šolo, popoldne pa je delal kot raznašalec pri neki delikatesi, je pri padcu močno udaril z obrazom ob pločnik. Za svoje delo je Salvatore, ki je šesti sin nekega zidarja, dobival 500 lir na teden in napitnino. Orožniki so o dogodku poslali sporočilu pokrajinskemu uradu za delo in sodni oblasti. Valpreda oče MILAN, 28. — Pietro Valpreda, anarhist, ki je še vedno obtožen pokola v milanski kmečki banki kljub rezultatom preiskave sodnika D’Ambrosia, je danes postal oče. Žena Laura Reggi je povila krepkega dečka Libera, Tupaca E-miliana. Valpreda je pojasnil, da je izbral ta imena, ker je «Libero» bistvo anarhističnega ideala, Tupac je bil indijski revolucionar, po katerem so povzeli ime urugvajski gverilci tupamari, Emiliano pa na čast legendarnemu mehiškemu revolucio narju Zapati E^iercstor T O Z D Vošči srečno in uspešno novo leto 19 74 vsem občanom in kupcem ter priporoča obisk trgovin v Idriji IDRIJA Novi program šamponov kozmetike NARTA ■ z naravnim ekstraktom kamiličnih cvetov preprečuje vnetje in iritacijo kože. Priporočljiv je predvsem za umivanje občutljivega lasišča ■ z naravnim ekstraktom koprive pospešuje prekrvavlje-nje lasišča in je predvsem primeren za umivanje tankih in redkih las ■ z ekstraktom hmelja in vitamini skupine B neguje in krepi lase. Priporočljiv je za pranje mastnih las ■ s sokovi in vonjem breze neguje lase. Priporočljiv je za umivanje vseh vrst las Izdeluje ILIRl3A kozmetika BREZOV ŠAMPON NARTA z naravnim ekstraktom hmelja GOLDING ŠAMPON bogat z vitamini B skupine Narta z naravnim ekstraktom koprive KOPRIVNI ŠAMPON Narta z naravnim ekstraktom kamiličnih cvetov KAMILIČNI ŠAMPON Narta