80. itevfIKo.
Oanainja Številka stane Din 2
V Unbllonu v nedeljo s. apma nzi.
uto wn.
i
I
Izhaja vsak dan popoldna, lsvsaatal sedeli« ta »razmika. Inaerali s do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst k 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov na} se priloži znamka za odgovor.
0r»ravnUtvo „Slov. Naroda1 In „Narodna tlakama" SnaDova
ulica H. 5, prltUftno. — Tolofon tt. 304.
Urodmlitro „Slov. Naroda" Snaflova v lica it S, I. nadstropja
TelsTon itev. 34. Dopise sprajama le p odpisa* a fn zadostno Iraokorana. Rokopisov so no  vra£a. fjsaj
Posamezne Številke: H
v Jugoslaviji od 4—6 str. po O. 1-50, 8 In vet 2 O. V inozemstvu 4—S str. 2 O., 8 In vet po 3 D. Poitnlfta plačana v gotovini.
„Slovenski Narod* velja:	V   Ju «iUvr.		V Inoicmstrn
	v Lm^taJN    !     p«> oMfl		
12 mesecev ...... 3 9	Din 240*— . I2fr-. 60*— 9 20-—	Din 240 — . 120--„ 60--. 20--	Din 360-— . 180»-. 90--
Pri morebitnem povišanju se imi d.iljša naročnina doplačati Nov!  naročniki  naj  pošljejo v prvič naročnino vedno   WGL9    P° nakaznic! Ma >amo pismena naročila brez noslatve denaria se ne moremo ozira*!.
Zgrešeni računi.
Gospodje Davidović,   Korošec in Spaho so izračunali, da bi se lahko številčno dokopali v narodno skupščino do večine, ako bi Radićeva stranka opustila svojo abstinenčno politiko, se postavila   docela na njihovo stran in stopila v parlament. Zato sta se trudila dr. Korošec in dr. Spaho, ki sta takoj po zadnjih skupščinskih volitvah vstopila v intimno zvezo z Radićem in v družbi ž njim ustanovila takozvani federalistični blok že od lanskega aprila, da pridobita Radića za to, da se odpove svoji abstinenčni politiki. Sprva ni hotel Radić o tem ničesar slišati. Nasprotno, zatrjeval je, naj zapuste beogradski parlament   tudi slovenski klerikalci in bosanski muslimani. Nesoglasja glede abstinenčne taktike so bila v federalističnem   bloku v prvih mesecih njegovega rojstva tako velika, da se je semtertja že zdelo, da razpade ta blok. Prišlo je celo tako daleč, da je Radić ex cathedra anatematiziral slovenske klerikalce, ker se niso hoteli pokoriti njegovemu ukazu, da dado slovo narodni skupščini. Le s težavo je dr. Korošec prepričal ozlovoljenega Stjepana Radića, da vodi več potov v Rim in da je mogoče tudi s klerikalno taktiko, ki je samo navidezno nasprotna Radićevi, zrušiti državo in tako doseči isti cilj, ki ga zasleduje Radić z abstinenco. Nasprotja so se takrat s težavo izgladila.   Federalistični blok ni šel sicer narazen, toda vezi med njegovimi člani niso bile bogsigavedi kako trdne. Vsak je delal politiko na svojo pest. Korošec in Spaho sta spletkarila v Beogradu ter tu pripravljala potreben teren za svoje načrte, Radić pa je še nadalje hodil svoja pota in operiral s spomenicami, ki jih je pošiljal v inozemstvo, računajoč na tujo pomoč in interpelacijo v svoji borbi. Ker mu me-morandi niso donesli zažel.ienega uspeha in ker je tudi doma jel izgubljati na terenu, je lani skrivaj utekel v inozemstvo ter se napotil v London, kjer je mislil, da bo vpliv in sugestija njegovega osebnega pojava tako učinkovala na angleško javnost in angleško vlado, da Anglija ne bo imela ničesar nujnejšega, kakor zastaviti v Beogradu svojo vplivno besedo v korist Radiće-vih načrtov.   Toda njegova misija v Londonu se je končala s popolnim neuspehom. Bogatejši na skušnjah in popolnoma razočaran v svojih nadah in pričakovanjih, je Radić zapustil London in se nastanil v eksilu na Dunaju, ker se, zavedajoči se svojih grehov, ni več upal domov.
Ta trenutek Radićevega razočaranja sta spretno izrabila Korošec in Spa-
ho, da ga pridobita za svoje načrte in za svojo taktiko. Radić se je naveličal tujine, ki ga je prevarila, in zahrepenel je po domu, kamor pa mu je bila zabranjena pot. Korošec in njegovi agen-tje iz Hrvatske so jeli Stipici dopovedovati, da je njegov povratek v domovino mogoč samo, ako se strmoglavi dosedanji radikalni režim, in ako pridejo na krmilo njegovi politični prijatelji, ki ne samo da ne bodo stavili nobenih zaprek njegovi vrnitvi, marveč ga bodo f>b povratku sprejeli z odprtimi rokami in z največjimi častmi. Radić je bil sedaj dovzeten za njihove argumente. Privolil je v to, da spremeni njegova stranka dosedanjo taktiko in da njen poslanci odidejo v parlament.
Cim sta Korošec in Spaho imela v rokah Radićevo zagotovilo, da lahko gredo poslanci Hrvatske seljačke republikanske stranke v narodno skupščino, sta jela da*je razpredati svoje načrte. Uvažujoč, da klerikalci in muslimani tudi skupno z radićevci še nimajo večine v parlamentu, sta vzela v kalkul svojih računov tudi demokratsko stranko, zlasti pa njegovega voditelja Ljubo Davidovića, o katerem sta vedela, da je v njem nasprotstvo do radikalov in Pašića tako veliko, da ga je lahko pridobiti za vsak proti radikalom naperjen naklep. Nista se zmotila. Davidović se je dal slepo, lahkomiselno riskirajoč celo razkol v svoji lastni stranki, ujeti v spretno nastavljene mreže.
Tako se je rodil opozicijonalni blok, ki operira, kakor smo že zgoraj povdarjali, zgolj s številkami, ne oziraje se pri tem na programatična in načelna nasprotstva v strankah, ki tvorijo to organizacijo. Troperesna deteljica, Korošec-Spaho in Davidović, je res privedla v parlament Radićeve trabante. Prihod radićevcev je povzročil v parlamentu mnogo zmede in zmešal glavo marsikateremu sicer treznemu politiku. In trenotno je nastala v narodni skupščini situacija, ki se zdi ugodna za blok. Iz tega so jeli blokaši kovati svoj politični kapital. Prvi uspehi so jim zmedli možgane, da se čutijo, po-zivajoč se zgolj na mrtve številke, kot gospodarji situacije. Zato trobijo samozavestno v svet, da jim pade neizogibno že danes ali jutri kot zrelo jabolko državno krmilo v naročje. Tolčejo se na prsa: »Mi smo večina v parlamentu in ker imamo večino, nam mora hočeš — nočeš krona izročiti vlado.«
Usodna zmota, zgrešeni računi! Ne bomo tega dokazovali mi, marveč prepuščamo v tem oziru besedo zagreb-
škemu »Obzoru«, ki gotovo ne more biti na sumu, da bi zagovarjal Pašić -Pribičevićevo vlado in njeno politiko ter slikal njen položaj ugodnejše, kakor je v resnici.
»Obzor« piše: »Jasno je, da more opozicija dobiti vlado v roke samo, ako daje jamstvo za to, da ne bo rušila obstoječega stanja, t j. da ne bo proti dinastiji in proti ustavi. Tega jamstva ne more dati opozicijonalni blok sam (Davidović-Korošec in Spaho), ker ta blok nima večine in je odvisen od 69 poslancev Hrvatske republikanske seljačke stranke. Samo v slučaju torej, da bi Radić dal to garancijo, bi bilo mogoče zamisliti, da dobi Davidović vlado v svoje roke. Radić tega jamstva, dasi se je to zahtevalo od njega, ni mogel dati, ako ni hotel, da po petletni agitaciji za politiko, protivni današnji, ne zaigra zaupanja svojih vo-lilcev. Na konferenci Hrvatske republikanske seljačke stranke, na kateri so sklenili poslati »pomožne čete« Davi-doviču, so izrecno povdarjali, da s tem HRSS v bistvu ne spreminja niti svoje taktike, niti svoje politike. HRSS ni šla v Beograd ,da bi pričela z novo politiko, marveč samo v cilju, da s to taktično potezo uveljavi svojo politiko, katere pravi cilj je: nove volitve... Ne-
kaj drugega bi bilo, ako bi Radić v resnici hotel spremeniti svojo politiko in bi sam prišel v Beograd, položil prisego in započel borbo. Potem bi Beograd videl, da to ni samo taktika, da se izvojujejo nove volitve, marveč, da je to nova politika in v tem slučaju bi Radićeva stranka tudi politično veliala kot druga najmočnejša stranka ... Iz teh razlogov je jasno, da Davidović ne dobi vlade v roke tako dolgo, dokler sedi Radić na Dunaju. Opozicija je s to svojo pogrešno taktiko zopet združila Pašića in Pribičevića. Na ta način ni mogla zrešiti, marveč samo učvrstiti Pašića« ...
Tako argumentira »Obzor«, ki bi gotovo raje videl ob vladnem krmilu, ako že ne Radića, pa vsaj Korošca in Davidovića, kakor pa Pašića in Pribičevića! Korošec-Davidovićevi računi so torej popolnoma zgrešeni. Naj bloka-ško Časopisje še tako kriči in napoveduje že za jutri veliki dan, ko prevzame Korošec-Davidović-Radićev blok vlado v svoje roke, eno je gotovo, da se to ne zgodi vse dotlej, dokler ne pride Radić s svojimi tovariši kot skesan grešnik v Kanoso-Beograd, dokler ne moli svoje vere v državo in dokler ne izreče svoje zvestobe kralju in domovin?!
Pred odločilno volilno bitko v Primorju.
Kakor sem že napovedal v svojem zadnjem dopisu, je volilno gibanje pri nas na Primorskem doseglo svoj vrhunec v nedeljo, ko ie slovanski volilni odbor priredil nad dvajset shodov v vseh važnejših krajih dežele od Bovca na skrajnem severu pa do Alture nad Pulo. Da je to živahno volilno gibanje med našim narodom, ki se vsepovsod zgrinja v ogromnem številu okoli jugo-slovenskih kandidatov in pooblaščencev našega volilnega odbora, zelo neprijetno tistim življem, ki so si prisvojili monopol na državno in narodno življenje v Italiji, je umljivo, in tako je prišlo, da v nedeljo, 30. marca, niso izdala več niti najslovesnejša Mussolini-jeva zagotovila o volilni svobodi in je prišlo na več krajih do sirovega motenja naših shodov s strani predstavite-Ijev tiste stranke, v čije imenu je ravno dal^MussoIini svoja zagotovila.
V Kobaridu se je zgodilo, da so fašisti prevrnili mizo, s katere je govoril dr. Wilfan in preprečili nadaljevanje shoda. V Tolminu se je dr. Wilfanu zgodilo isto in so ga skušali tudi še obme-tati z jajci. V Ajdovščini »o po drugače kar najbolje uspelem našem shodu fašisti povzročili spopade na ulici in tudi streliali. pri čemer ie bil težko ranjen
Trst, 3. aprila.
naš človek. Shod v Vremskem Britofu so preprečili na ta način, da je sklicatelje shoda na poti v Britof fašistovska milica aretirala kot »sumljive ljudi« in jih izpustila šele potem, ko so fašisti obavili na našem zborovališču svoj shod in poslušalce, ki so prišli na naš shod, odpravili domov. V Cerknem so fašisti, ki so prišli tjakaj iz Idrije, preprečili odgovor našega kandidata faši-stovskemu »ugovarjalcu« Peternelliju. Grozili so s palicami ter kričali in žvižgali, da se je moral shod zaključiti. Na shod v Alturi je prišlo iz Pule nič manj kot 16 tovornih avtomobilov fašistov z milico, godbo in eno — strojnico. Našega shoda pa niso mogli preprečiti, ker se je vršil zaradi slučajne zakesnitve zastopnikov našega volilnega odbora dve ure pozneje, kot je bn napovedan, in so medtem fašisti že odšli.
Poleg dejanskega nasilja na naših shodih uporabljajo naši nasprotniki tudi še druga nič manj nasilna sredstva, da bi odvrnili naše volilce od glasovanja za jugoslovensko listo. Predvsem so se vrgli na trgovce in obrtnike in jim groze, da jim bo vlada vzela koncesije, ako bodo glasovali za našo narodno listo, ki da ie protidržavna in je zato tisti, ki glasuie zanio, sovražnik države. Na-
dalje grozi, da tisti, ki bodo glasovali ra slovenske kandidate, izgube vojno odškodnino, onim. ki bodo glasovali za fašiste, pa da se izplača nemudoma. Potem groze, da se našim voiilcern odvzamejo orožni listi in lovi. da se bo preiskovalo od hiše do hiše, kako bo kdo glasoval in da bo tisti, ki bi glasoval za slvansko listo, temeljito čutil. Groze celo vojnim invalidom, da izgube invalidnino, če bi glasovali za slovansko listo. Zelo običajna je grožnja, da se ne bo gradila kaka nujno potrebna cesta. Ja občina ostane brez vode. da se sploh vlada ne bo ozirala na zahteve in prošnje prebivalstva tudi v najnujnejših gospodarskih stvareh, če se bo glasovalo v dotični občini za slovansko, ne pa ia-šistovsko listo, Fašistovska »Nova Doba « grozi, da ostane na našem narodu črni madež iredentizma in puntarjev. ako ne bodo glasovali za fašistovsko listo vsi tisti tisoči in tisoči Slovencev, ki so burno pritrjevali govornikom na fašistovskih shodih, da bo šlo pri volitvah za vprašanje: ali z nami (fašisti) ali proti nam!
Z druge strani pa se zopet deluje z vsemi silami na to, da bi naši ljudje sploh no šli volit, češ, da se tako ne zamerijo nikomur. Kar se pa ne upa doseči z grožnjami in agitacijo za neudeležbo, pa se skuša dobiti * podkupovanjem. In sredstev imajo dovolj za to. Seveda so jih nabrali tudi z nasiljem. Pomislite samo, aH bi bil kje drugje mogoč takle način način nabiranja prispevkov za volilni fond! Prišli so k tržaški tvrdki L. in na podlagi v njenih poslovnih knjigah izkazanega dobička za leto 1923. zahtevali nič manj kot 12.000 lir prispevka. In so tudi dobili ta znesek, ker bi bili drugače razkričalt tvrdko kot protinacijonalno in fi po sili odgnali klijente. K drugi tvrdki, ki je bila prvotno taksirana na 150 L, ki jih je tudi plačala, sta prišla trgovca Gattegno (Grk) in VVeiss (Švicar) zahtevat ponovnega prispevka. Gospodar tvrdke jima je povedal, da blagajničarke ni več v uradu in da ima pri sebi samo tisočak, ki ga nese domov ž^ni, v ostalem pa da je tvrdka že dala svoj prispevek. Bil je tako nepreviden, da je vzel tisočak ir listnice. Eden onih dveh izterjevalcev ga mu je iztrgal iz roke in ga vtaknil v svoj žep. A vse to da je šele »a conto«, ostalo pa da bo tvrdka že še morala dati. Pri tretji tvrdki, ki je že plačala 500 L, sta izsilila še drugih 500 L. Itd., itd. In takih priganjačev, bivših nainavdušenejših avstrijakantov, vse mrgoli, ker se hočejo na tak način prilizniti fašistom, kateri tako dobivajo ogromn?. sredstva v volilne namene. In kar se ne da doseči z grožnjami in slc-parstvom, naj bi se doseglo z denar-
jem
Alekse? Tolstoj.
11
tŠPolet na Mtnrs.
Roman.
Aparat se je obračal z grlom proti planetu. Los je zmanjšal in docela prekinil dvigalo. Sprememba brzine je bila zdaj manj občutna. Toda nastopila je tišina, ki je bila tako mučna, da je Gusjev stisnil svoj obraz v pesti in zatisnil ušesa.
Los je ležal na tleh in opazoval, kako se veča, raste in postaja Čedalje bolj izbočen srebrni disk. Zdelo se je, da leti zdaj iz črnega brezna sam proti njima.
Los je znova spojil reostate. Aparat se je stresel in premagoval Marsovo privlačnost. Brzina padanja se je zmanjšala. Mars je pokrival zdaj vse nebo, temnel, njegovi robovi pa so se upogibali v obliki čaše.
Zadnje sekunde so bile strašne — bil je vratolomen padec. Mars je pokril vse nebo. Hipoma je postalo steklo na očescih potno. Aparat je rezal oblake nad mračno ravnino ter se med bobnenjem in sunki polagoma spuščal.
— Spuščava se! — je komaj vzkliknil Los in prekinil dvigalo. Močan udarec ga je vrgel ob steno in podrl na tla. Aparat se je težko spustil na tla in prevrnil na stran.
Kolena so se tresla, roke drhtele, srce se je krčilo. Molče in v naglici sta Los in Gusjev urejevala notranjost aparata. Skozi odprtino očesca sta izpustila na prosto napol živo miš, ki sta jo pripeljala s seboj z zemlje. Miš je polagoma oživela, dvignila nos. začela gibati z brčicami ter se umila. Zrak je bil prikladen za življenje.
Tedaj sta odvila vhodno odprtino. Los si je oblizal ustnice ter spregovoril z zamolklim glasom: — Aleksej Ivanović, pozdravbam Vas s srečnim prihodom. Izstopiva.
Sezula sta volnene škornje in slekla kratke kožuhe. Gusjev je pritrdil samokres k pasu (za vsak slučaj), nasmehnil se in odprl na stežaj vratca.
IX. POGLAVJE. Mars.
Ko sta lezla iz aparata, sta zagledala Gusjev in Los temnomodro, kot morje v nevihti, oslepilno in neskončno nebo.
Zareče, kosmato sobice je stalo visoko nad Marsom. Tako solnce so opazovali v Petrogradu ob jasnih marcevm dnevih, ko je topel veter omil vse nebo.
— Veselo je njhovo solnce — je dejal Gusjev in kihnil — tako je bila blesteča svetloba v gosto-sinji višini Bodlo je prsa, kri je silila v senca, toda dihanje ie bilo lahko — zrak je bil redek in suh.
Aparat je ležal na rdečkasto-rumeni gladki ravnini. Obzorje krog njega je bilo blizu, da bi ga lahko z roko prijel. Tla so bila suha in razpokana. Povsod po ravnini so stali visoki kaktusi in metali kot svečniki ostre vijoličaste sence. Pihljal je suh veter.
Los in Gusjev sta se dolgo ozirala, potem sta odšla po ravnini. Hoja je bila nenavadno lahka, dasi so se noge pogrezale do gležnjev v sipastih tleh Gredoč mimo visokega in sočnega kaktusa, je Los iztegnil proti njemu roko. Komaj se je rastline dotaknil, je ta zatrepetala kot pod pritiskom vetra in njeni rujavi, mesnati izrastki so se iztegnili k roki Gusjev je sunil s Škornjem v njene korenine
— ah pogan! — kaktus se je zvalil na tla n zapičil svoje bodice v pesek.
Hodila sta kake pol ure. Pred njima se je še ▼edno razprostirala rdečkasta ravnina — kaktusi, modrikaste sence in razpoke v trdnih tleh. Ko sta se obrnila proti jugu, je bilo solnce ob strani — Los je začel napeto gledati kot da nekaj namerava
— kar se je ustavil, sedel na tla ter se udaril po kolenu:
— Aleksej Ivanović, tla so vendar razorana.
— Kaj pravite?
Zares, zdaj so bde razločno vidne Uroke, nekoliko osute brazde pašnja m pravilne vrste kaktusov. Se nekaj korakov in Gusjev se Je ssodtak-
nil ob kamenito ploščo, na kateri je bil pritrjen velik bronast obroč s koncem vrvi. Los je krepko podrgnil svoj podbradek, oči so se mu svetile.
— Aleksej Ivanovič, kaj ničesar ne razumete?
— Vidim, da sva — na polju,
— Pa obroč, čemu je?
— Pač za to. da bi spuščali mačke. Pogfeite — školjke. Na dnu kanala sva.
Gusjev je pritisnil s prstom nosnico in se useknil. Krenila sta proti zapadu in šla preko brazd. Daleč nad poljem se je dvignila in poletela, krčevito mahaje s krili, velika ptica z visečim, osi podobnim telesom. Gusjev se je ustavil in položil roko na samokres. Toda ptica se ie vzpela, zafrfo-tala v gosti sinjini ter izginila za bližnjim obzorjem.
Kaktusi so postajali višji, gostejši in debelejši. Treba se je bilo plaziti previdno v njihovi živi in bodeči gošči. Izpod nog so smukale živali, podobna velikim kuščaricam — svetlo-rdečkaste barve, > zobčastim hrbtom. Večkrat so se plazili v gošč skakali v stran obraščeni, ščetinasti klopčiči. 'I sta hodila oprezno.
Kaktusi so se končali ob naklonjenem, kot kr da belem bregu. Pokrit je bil. kakor se je zdelo, s starodavnimi, obtesanimi ploščami. V razpoklinah in med špranjami plasti so visele suhe bilke mahu. V eni teh plošč je bil pritrjen prav tak obroč, kakor na Dolin. Grbaste kušcarice so se grele na solnoo,
stran. 2.
»SLOVENSKI NAROD« dat 6 aprila 1924
S?ev. 80
A kakSen bo uspeh vte te gonje proti glasovanju za našo narodno listo?
V treh dneh, v nedeljo, 6. t. m., bo podan dokaz, da je naše ljudstvo pre-zavedno, prepametno in pretrezno, da bi se dalo motiti v svojem prepričanju m obljubah, po grožnjah, lažeh in denarju tistih, ki jih pač le predobro posna kot tvoje najhujše sovražnike. In tudi Italijani vedo le predobro, da te vea njihov trud zaman, kar ja čisto jasno povedal tudi sredni »Piccolo della Sera« v svojem Članku o italijanski penetraciji v soški in vipavski dolini. »Shodi med pristaši fašizma in slovenskega nacionalizma, ki jih je bilo v sadnjih tednih veliko, nimajo nikakršne praktične vrednosti za volilni izid,« se čita v tem članku. »Slovenci bijejo volilni boj za svoje kandidate brez boja!«
V nedeljo bo ta »volilni boj brez boja« dobojevan, in prepričani smo, s sijajno zmago naše narodne kandidatske liste. Kar je mogoče, je edino le to, da se volilni izid v noči od nedelje na ponedeljek iapremeni po nevidnih motah v prid našim nasprotnikom. Saj je smano, kako so se pri zadnjih volitvah slasovi vseh mogočih strank izpreme-nili kar čez noč v fašistovske in nI bilo ponekod za to ali ono listo niti tistih dveh glasov, ki sta ju na dotičnem volišča oddala pri volilni komisiji prisotna saupnika dotične stranke! Ako posežejo naši nasprotniki tudi še po tem sredstvu, potem seveda ne kaže drugega, kot da se poklonimo pred pravico in zakonitostjo, ki vladata pod fašizmom v Italiji, in prihranimo svoje moči za boljšo čase!
Tudi le približno točen izid volitev bo znan šele več dni po volitvah, ker so končni skrutinlj vrši v Rimu._
Sovjetska zunanja politika.
Novo poročilo iz sovjetske Rusije floru razkriva zunanjo politiko. Potom priznavanja de jure pride sovjetska Rusija do onega dlplomatičnega kontakta, ki tvori predpogoj za mirno vodstvo zunanje politike. Mudilo se je za prva priznanja, sedaj se pa nič ne mudi Z rav-nodušnostjo pričakujejo pogajanja z Anglijo in nikjer ni videti volje za kake večje koncesije. Ako bi se v pogovore Vmešale ostrejše zahteve, se razpravljanje lahko kratkomalo vstavi. Pri sovjetskih voditeljih ni dobiti nikakega re-špekta pred zapadniki Pa tudi ga ni jned njimi, ki bi veroval, da se ohrani evropski mir. Saj je vse pod orožjem In vse se še nadalje oborožuje. Nacljo-
Ealne nade v Rusiji naraščajo, kolikor olj se zatemnuje evropsko politično obzorje. Sovjetska politika ne kaže nag-nenja ne h kaki angleški in ne francoski tomblnacfjl. Po svojem zemljepisnem položaju se Rusija prav nič ne straši osamljenosti in nekateri menijo, da bi pomenile sedanje tesnejše zveze njeno Odvisnost. Svojo samostojnost pa si toiore rusko ljudstvo ohraniti samo s orožjem. V svetovni in v meščanski vojni Je Rusija mnogo trpela. Sedaj misli Ha zgradbo nove svoje moči na kopnem, V zraku in na morju. Ruski državniki nočejo dobiti nazaj one ladje, ki Jih je Wrangel odpeljal, hočejo, da se veliki in mali Belt zatvorita za vojne ladje Vseh držav, ki se ne dotikajo Vzhodnega morja .nadalje, da se zapro Darda-nele in da se koreanska morska ožina razmilitarizira. Ako se niso podale te Hze na zadnji rmski konferenc, bo pa fcvropa ob drugi prmerni priliki opozorjena na nje. Nemčija je Iz vrste pomorskih sil iz*očena, zato pa bo Rusija odlna znatnejša moč na Vzhodnem mor-
JL Oborožuje pa se vse in velesile Iz-oriščajo tezo razoroževanja samo v zasfguranje svojega gospodstva, kateremu je pacifizem varljiv okrasek. Sovjetski tisk izvaja: Ako si je fascio le rimske konference napravil logičen sklep, da se v bodoče v varstvo naroda poveča brodovje na morju in t zraku, | lako Je njeno izjalovljenje dalo sovjetu j
SraktiČen nauk, da si pomnoži svoje ojne sile na vodi, na kopnem in v zra-|rv v obrambo pridobitev iz oktober*ke Revolucije. Napram Angl;ji m'sli sovjetske vlada na krepko orljentalsko propagando in približati si hoče tudi Kitajsko In Japonsko. Snuje se centralno - a-zijska banka. Potem se bo drugače govorilo z Anglijo, ki je glede Vzhoda zelo občutljiva. V Moskvi mislijo na zvezo z baltiškimi državami. In s posebno resnostjo govore o zopetnl pridobitvi Besarablje. Listi pišejo, da je to najvažnejši cilj ruske zunanje politike. Tolik© bolj ga bo zasledovala, kolikor bolj bo močna. Pri tem se alč ne ozira na mirovne pogodbe In na mnenje v Londonu \n Parizu. »Tzvesrlja« pišejo o Prandjl In Angliji, da stojita pred alternativo ,iH da se vedoma pripravita na vojno ali pa da se sporazumeta. Francijo sll'ta do njenega stališča Anglija in Amerika, ker odklanjata sklenitve v Versaillesu sprejete garancijske pogodbe. Tranclja se oborožuje na suhem in sklepa zveze z malo antanto. Anglija se oborožuje na morju In si Išče novih vpl-vnlh sfer v Jugoslaviji, Ro-immiii in Poljski. Za Rusijo bi ne bilo nič ho1] nevarnega, kakor ako bi se dala zlorabiti kot orodje iedneza obeh «&
ropskih taborov. Pa tudi no pričakuje ničesar zase od morebitnega angleško-
francoskega sporazuma. Trde so točke ruske zunanje politike in kaže se velika odločnost za samostojno rusko nastopanje v svetovni politiki
O ruskem vzbujen j u piše zelo zanimivo italijanski novinar Pietro Silva v milanskem »Corriere della Sera« Izvajajoč, da so politične kronike polne poročil, naznanjajočih intenzivno rusko delavnost na mednarodnem polju. Sedaj se mnogo govori o besarabskem vprašanju. Pred kratkim so pisali listi o energičnem in celo grozečem nastopu Rusije proti Kitajski radi Mandžurije. Boljševiški vpliv se vidi v notranjih agitacijah v Perziji. Na rimski konferenci za omejitev pomorskega oboroževanja se je ruski zastopnik odločno izrekel za to, da mora imeti Rusija v vzhodnem Sredozemskem morju mornarico, močnejšo od vsakega drugega naroda. Vse to napravlja vtis, da se Rusija vrača k lepim dnem in k enakim direktivam, ki jih je imel carski ekspanzionizem. V Rusiji se ponavlja to, kar se je videlo v modernih časih v zgodovini Anglije in Francije. Izpremembe vlade, krize v režimu puščajo nedotaknjene direktive zunanje politike, odgovarjajoče tradicijam, življenjskim potrebam ln ljudskemu razvoju. Nič drugače se ne obnaša boljševiška vlada, potem ko je prestala
svojo revolucijske konvnlzije. Po vojni se je z rusko odsotnostjo hotela okoristiti Anglija. Koncem 1917. so hoteli Angleži zasesti Carigrad in Dardanele. Prihodnje leto so vsilili perzijski vladi teheransko pogodbo. Angleški vpliv je rastel. Rusija se mu jo začela upirati s podporo Kemalpaševe politike, hoteče uničiti sevreski sporazum in spraviti iz Carigrada in iz Dardanel zaveznike ter s podpiranjem protiangleškega gibanja v Afganistanu in v Indiji. Pritisk na Kitajsko in na Romunijo se predstavlja kot odgovor na udarce, ki so padli na Rusijo leta 1915-19. Sedaj hoče imeti moskovska vlada Besarabijo za vsako ceno. Pripravlja se preureditev situacije v vzhodnem Sredozemskem morju, označena takoj po vojni z angleško nadvlado, ld se je okoriščala z uničenjem Turčije, z teginjenjem Rusije in z vazal-stvom Grčije, povečane s pomočjo Anglije. Sedaj se čuti ruski pritisk od Črnega morja proti Sredozemskemu morju, dočim iz Male Azije nova solidna Turčija Išče svoj del v sredozemski politiki tačas, ko pretresajo Grčijo notranji dogodki. V vzhodnem Sredozemskem morju nastajajoča sltutacja povzroča pozornost in skrb Angležem, interesira pa v obilni meri tudi Italijo, ki hoče svojo zunanjo politiko voditi v glavnem proti O rij en tu.
Vprašanje odpoditve narodne skupščine.
Skupščina ima biti odgođena do polovice maja. — Opozicija
zahteva prihodnji teden sejo.
— Beograd, 5. aprila. (Izv.) Včeraj so bili prilično značilni momenti v parlamentarni in politični situaciji. Skoraj polnoštevilno zbrane opozicionalne sku-
pine še vedno ne moreio verovati fn tudi ne razumeti, da se Imajo p'ename soje narodno skupščine odgod'tl nekako do konca prve polovico meseca maja. ko bodo končani katoliški in pravoslavni velikonočni prazniki. Opozicija sicer razlaga to okolnost s tem, da je podpredsednik Dragovlč zaključil zadnjo skupščinsko sejo s pripombo, da se prihodnja seja skliče pismenim potom. Več poslancev opozicije je včeraj pismeno in ustmeno interveniralo pri predsedniku Ljubi Jovanovlću ter zahtevalo, da se z ozirom na določila poslovnika (čl. 6 in 7) skliče prihodnja plenarna seja že prihodnji teden in to ali v torek ali v sredo.
Vprašanje odgoditve skupščinskih sej jo včeraj tudi mnogo interesiralo radi-
kalne vodilne kroge. Predsednik skupščine Ljuba Jovanovlč je večkrat kon-feriral s predsednikom vlade Nikolo Pašičem. Do snoči in tudi do danes zjutraj nI bilo med tem Še objavljeno nikako oficijileno poročilo, da se odlagajo skupščinske seje do sredi meseca.
— Beograd, 5. aprila. (Izv.) V obeh političnih taborih je opažati veliko ner-voznost zaradi odgodi tve narodne skupščine, še vedno je negotovo, ali se narodna skupščina skliče za prihodnji teden ali ne. Iz radikalnih krogov se širijo vesti, da bo končno zmagala ona struja, katera zahteva odložitev skupščinskih sej vse do srede meseca maja. Borba v obeh taborih je postala izredno ostra. V radikalnem klubu pa se je pojavila tudi struja, ki hoče z umerjeno taktiko doseči sklicanje skupščinskih sej za prihodnji teden.
Važne avrfiience pri kralju.
— Beograd, 5. aprila (Tzv.) Za razplet krize vlada na naivišjem mestu veliko zanimanje. Opoldne je kralj sprejel v daljši avdijenci ministrskega predsednika Nikolo Pašlča, ki je poročal o političnem položaju. Najbolj značilna ie bila dvakratna avdrenca bivšega ministra za socijalno politiko dr. Peleša, ki ga v parlamentarnih krogm cenijo za najboljšega poznavalca razmer na Hrvatskem. Dr. Peleš je bil tudi odlikovan z redom sv. Save I. reda. Po avdijenci je dr. Peleš iziavil novinarjem, da je kralja informiral o sedanjih prilikah na Hrvatskem in o razmerju, ki ie nastopilo vsled prihoda poslancev HRSS v skupščino in ker je del teh poslancev že položil prisego. Dr. Peleš ;e opozoril kralja, da je treba smatrati Hrvate za element, na katere se moramo nasloniti in se z njimi sporazumeti. Kako se ima doseči sporazum, to je vprašanje taktike. Zdi se, da bodo poslanci HRSS vodili legalno parlamentarno borbo.
Radidevci pršili spomenico kralju.
— Beograd, 5. aprila. (Izv.) V parlamentarnih krogih je bila včeraj trdovratno razširjena vest, da so radicevci predložili Nj. Vel. kralju Aleksandru spomenico, v kateri odkrito in odločno naglašaio, da ne zasledujejo nikakih protidržavnih tendenc, da so oni za to državo in da sprejemajo tako stanje kakor jo. V opozicijonalnih krogih so s to izjavo poslancev HRSS selo zadovoljni. Iz spomenice je samo to znano, da radicevci sprejemaio ustvarjeno stanje in monarhijo. Razširjena je tudi vest, da je na kralja ta spomenica napravila dob*r vtis. Liuba Dovidovič tudi mnogo dela na tem. da bi Nj. Vel. kralj Aleksander sprejel deputacijo Radićavih poslancev.
ODHOD POSLANCEV IZ BEOGRADA.
— Beograd, 5. aprila. (Izv.) Mnogo narodnih poslancev je včeraj popoldne, zvečer in danes ziutraj zapustilo narodno skupščino. V Zagreb so snoči odpotovali vsi oni Radićevi poslanci, katerih mandati Še niso verifleran. Ostanejo v Zagrebu do sobote, ker računajo, da bodo do tega dneva njih mandati tudi verificirani. V Beogradu ostane Še nadalje okoli 50 Radičevih poslancev s njih voditelji na čelu._
Rešimo sokolski Tabor!
SEJA MINISTRSKEGA SVETA,
— Beograd, 5. aprila. (Izv.) Ministrski svet je imel snoči od 18. do 20.15 redno sejo, na kateri je razpravljal o aktualnih političnih vprašanjih. Na dnevnem redu je bilo, kakor sklepajo nekateri politični krogi, vprašanje odgodit-ve sej narodne skupščine. Po končani seji so bili vsi člani v tem vprašanju zelo rezervirani. Ministrski svet ie obenem dovolil več kreditov in rešil nekatere resortne zadeve.
KRALJ ODPOTOVAL NA LOV NA BELJE.
— Beograd, 5. aprila. (Izv.) Nj. Vel. kralj Aleksander I. je snoči ob 22.30 s subotiškim brzovlakom odpotoval na državno posestvo Bel je, kier ostane dva ali tri dnt Na postaji so kralia pozdravili člani kraljevske vlade in dvor. Politični krogi ta kraljev odhod različno spraviiajo v zvezo s sedanjo parlamentarno krizo.
POLITIČNI KOMENTARJI O ODHODU KRALJA V BELJE. Odhod kralja v Belje. — Politični komentarji o stališču krone
— Beograd, 3. april«. (Izv.) Kralj Aleksander je t spremstvu princ« Pavi«, in prin-cezinje Olge snoči. kakor je bilo na drugem mestu javljeno, odpotoval na državno po* sestvo Belje. »Politika« priobčuje o tem kra* tek komentar, v katerem veli, da je kraljev odhod izzval v političnih krogih razne kom* binacije in gotove sklepe. Večina parlamen« tarnih krogov smatra kraljev odhod za naj-blažji opomin parlamentarni manjšini, da je treba storiti odločilne sklepe, da se situ* acija razjasni. Kralj vztraja na stališču, da je> državi potrebna delovna vlada. Razpust parlamenta pride v poštev iele tedaj, če se Izkaže, da je vsako redno delo v skupičini nemogoče.
Načelniki opozicije so imeli snoči sejo, na kateri so odločili, da ac za ponedeljek skliče sestanek vseh opozicijonalnih skupin. Voditelji posameznih skupin bodo poročali o položaja in o stališču bloka napram vladi. Na tej skupni seji se ima v ponedeljek tudi skleniti, aH naj opozicija sapusti skupščino/
Celokupen blok kot tak izda poleg proglasa demokratskega kluba skupen proglas na narod, v katerem se pojasnijo vsi momenti političnega in parlamentarnega 'položaji, kakor tudi borba bloka proti sedanji vladi. V tem proglasu se ima posebno ugotoviti tudi okolnost, da nekateri poslanci vsled naatope vlade niso mogli vršiti svojih poslanskih dolžnosti.
Odločen članek ob j svija »Samouprava« na naslov bloka a pozivom, d« se naj jasno in odkrito izjavi in da na i točno opredeli svoja stališča napram narodu in mVrfar/u. da aa vas«, kaj hočejo Radićavi poslanci v
državi in kakšno politiko hočejo voditi v bodoče ter kakšne »o njih politične »mere niče v bodočnosti.
DEMISIJA SKUPŠČINSKEGA PREDSEDNIKA.
— Beograd, 5. aprila. (Izv.) Po zatrdilu »Vremena« je skupščinski predsednik Ljuba Jovanović res podal demisijo kot predsednik skupščine. Ljuba Jovanović je o tem obvestil ministrskega predsednika Pašiča in predsednika radikalnega kluba Marko GjuričLča. Ust-rreno je Jovanović motiviral svoj odstop s tem, ker se je osebno zavezal, da se izvrši verifikacija Radičevih mandatov v na.krajšem času. Demisija še ni pri predsedstvu vpisana v dnevni protokol Radikalni listi odločno zanikajo vesti, da bi bilo prišlo do kakih političnih diferenc med Pašičem in Jovanovi-ćem. Te vesti so neutemeljene kombinacije.
ZASTOPNIK DRUŠTVA NARODOV V BEOGRADU.
— Beograd, 5. aprila. (Izv.) Delegat Društva narodov in direktor narod-nomanjšinske sekcije pri Društvu narodov g. Kol ban je včeraj prispel iz Sofije v Beograd. Ministrstvo zunanjih zadev je njemu na čast priredilo obed.
IZ SAMOSTOJNEGA DEMO-KRATSKEGA KLUBA-
— Beograd, 5. aprila. (Izv.) Razvoj parlamentarne krize razmotrlvajo v krogih samostojnega demokratskega kluba povsem mirno. Naglašajo, da je edini izhod iz sedanje situacije razpust parlamenta in razpis novih volitev. V teh krogih tudi zatrjujejo in z verjetnostjo računajo, da bodo v nekaterih krajih, zlasti na Hrvatskem in v Vojvodini, nastopili samostojni demokrati skupno z radikali.
ITALIJA SE BRANI MEDNARODNE KONTROLE PRI VOLITVAH.
— London, 4. aprila. (Izv.) Kakor javlja »Dailv Herald«, je delavska stranke sklenila odposlati dva odposlanca v Italijo kot opazovalca nedeljskih volitev. Mussolini je poročil nato v London, da ne potrebuje ni* kake kontrole in da bo te odposlance na meji prijel ne glede na njih pripadnost an» gleški delavski stranki.
— London. 4. aprila. (Tzv.) V angleških delavskih krogih je povzročila veliko ogorčenja vest o aretaciji dopisnika »Dailv He* ralda« v Rimu. Dopisnik je bil prijet in izgnan kot nadležen tujec. Policijske oblasti niso dovolile dopisniku, da bi lahko vstopil v stike s angleškim poslaništvom. Pričakujejo, da pride do konflikta med MacdonaL dom in Mussolinijem.
Vesli iz Italije.
Fašistovski teror. — Vznemirjenje radi odstopa De Nicole. —• Milanski fašisti___
— Rim, 4. aprila, flzv.) Blvfi poštni minister Dl Cesarć ja hotel v kraju Calta-nisetta imet«' volilni shod. Ko se je pripeljal, so pridirjali fašisti na postajo in mu ukazali, da se mora pelin ti lepo naprej po železnici In da v Caltardsetti ns bo Imel shoda. Zgodilo se je tako. imel pa je tam shod kmalu eato neki fašistovski kandidat. Raznovrstni kandidati sociialnodemo-kratlčne liste, socijatistične ln drugih list odstopajo, ker se boje fašistovskega terorja. Fa&fst' nastopajo vedno nesramnejše !n kmalu ne bo varen pred njimi noben kandidat kake nefašistovske liste. Socialističnega kandidata dr. Benanlja so fašisti napadli, oklofutall in pretepli. V Pinrenci so dobiU vsi lastniki avtomobilov fašistov-skl poziv, da trna Jo na dan 6. aprila postaviti svoje vozove v fašistovsko volilno službo. Kdor bi ne hotel tega storiti, mora plačati 500 Hr. List »Mondo« poroča, da je situacija raznovrstnih državnih funkcljo-nariev zeio te*ka, zlasti onih na prefekturi in na policiji. Poklicani so, da varujejo zakone ln interese države In državljanov, toda sedaj dobivajo ukaze, da bodo morali dopustiti, da vrše ljudi« nasltsrva in tudi sami jih bodo morali izvrševati. Po mnogih krajih strahujete obrtnike in jim groze, da jim odvzamejo obrtno dovoljenje, ako ne bodo glasovali za fašistovsko listo.
V AThi je bH pretepen na volilnem shodu popofarskl kandidat Bubblo. Napadli so ga fašisti In nabili. V Genovi so fašisti udrll v tiskarno Alessi ter jo razdejali. Razbili so tudi ljudsko gledališče. V Savoni so napadli tamkajšnje katoliško društvo. SHčmh napadov je polno na vseh krajih In fcsascfli in policijska oblast se ne rane proti fašistom. Tako velevajo višji ukazi. V Bruzzolu v Pijemontu so prisilili fašisti popolarskega kandidata Marcomi-nija, da je moral zapustiti svoje bivališče. Tašisti so mu zaplenili volilne oklice ia mu odvzeli celo zasebna pisma. Varstva pri oblasti ni dobil nobenega.
— Mila«. 4. aprila. (Tzv.) fašistovski »Seccloc se boji. da ne bo take udeležbe za fašistovsko listo, kakor se le prvotno pričakovalo. Opozarja volllce. da }« dolžnost vsak-ra. da zre na volišče. Sicer za došča 25% volllcev ca zmago, toda bila bi to posebna oblika obžalovanja vrednega parasitfzma eri onih, ki vživaio dobre sadove miru In reda po zaslugi fašizma, pa bi se ndall gotovosti, da že tako pojde mnogo volllcev volit fn le zmaga gotova ter bi ostali doma. Krivda neudeležencev bo toliko večja, kolikor je povsem lahka žrtev, ki se zahteva od volilcev.
VOLITVE V BRAZILIJI.
— Buenos A tres, 4. aprila. (Trv.) pri volitvah v zakonodajne korporacije so v glavnik me«tik smaiiali eecijaiističai kandidati.
RAZPUST KOMUNISTIČNE STRANKE NA BOLGARSKEM
— Sofija, 4. aprila. (BTA.) Kasacijski dvor je včeraj Izda! razsodbo, po kateri ss razpušča komunistična stranka ia se obenem nje nadaljni obstoj smatra v smislu zakona za zaščite države protizakonit. Z razsodbo pripade tudi vse premično In nepremično premoženje te stranke ln njej pripadajočih Institucij v korist države.
SMRT PRAŠKEGA UČENJAKA.
— Praga, 4. aprila. (Izv.) Psihijatar na tukajšnji nemški univerzi, dr. Arnold Pick, je danes umrl v 74. letu starosti.
NEMČIJA IN FRANCIJA.
— Pariz, 5. aprila. (Izv.) Po poročilu »Journala« je Ml med ministrskim pred*ed> nikom Poincarejem in nemškim poslanikom von Geschern d al i * j ra7govor, Id se je nanašal na podaljšanje takozvanih »MiCUBM pogodb. V teku razgovora je Poincaro ia-javil, da pride lahko do konflikta, će Nemčija ne vpošteva francoskih predlogov. «— Gocsch je privolil v enomesečno podalj« *«nie »Mictim« pogodb.
ipanwi|ii|ij,iii   m is. ■    -™-cv „„p lf~mm
Pravni v°*Hk.
Dr. Henrik Steska, član upravnega sodišča.
O UPRAVNEM VARSTVU IN SKRBSTVU.
Navadno delimo vso javno nnravo v notranjo alf občo upravo, v sodno upravo, v zunanjo upravo, v vojaško upravo Ia v finančno upravo. Ta razdelitev uprava po osnovnih granah vpošteva le predmeta, na katere se nannSa delovanje uprave. Taka razdelitev jc Iz praktičnih razlogov jako priporočljiva, a nikakor ne zad^g^a vedno. Ne za znansrveso razmotrlvan?e, a rudi v Političnem življenju si s to razdelitvijo as moremo zadovoljevati. Vprašanje samouprave t. j. način opredelitve med dr/avno upravo rn samoupravo se da pravilno reM-ti le pri točnem spoznanju osnovnih namenov in niim odgovarjajočih sredstev v Po-edinih upravnih granah. Prt takem postopanju opažamo, da je v poedini grani več osnovnih namenov rn več vrst upravnfa sredstev in da je ta ali oni ramen In to aH ono sredstvo skupno za več upravnih grao.
Ako današnjo opravo zasledujemo, tedaj opažamo, da ie namen uprave vzdrževanje javnega reda, pozltrvno pospeševanje gospodarske, socijalne, prosvetne in telesne kulture In preskrba potrebnih pripomočkov za omogočanje omenjen'h dveh nalog. Varstvo reda, skrb za blajrinjo m nabava pripomočkov so tedaj glavni načini uprave.
Varstvo javnega reda s pomoč>o uprave t. J. upravno varstvo rma namen, da v okviru uprava, torej Izven zakonodaje *a izven civilnega in kazenskega sodstva pazi na vzdrževanje lavnega reda na znotraj ln na zunaj. Policija, nadzor In razsojanje skrbijo pred vsem za red v notranfosti drŽave, mednarodne odredbe in vojne predvsem za red na zunaj.
Policijo rmenujemo etrfSatao ono delovame uprave, ki z raznimi preventivnimi represivnimi sredstvi odvrača vse ono delovanje in vedenja ljudi, ki se aH aktivno ali pasivno protivi dobremu redu ter ojrro-ža obstoj države in njenih Institucij, žtv-lienje, zdravje In Imovino posamnikov. To svojo nalogo vr5l s pomočjo raznih upravnih aktov, kakor n. pr. z opazovanjem, s povelji, i rziemnrmi dopustitvami, z od-vzetjem podeljenih dopustitev, s karmjo Ii s silo. Vsa ta sredstva učinkujejo ali preventivno aH represivno, to se pravi, oni ah* preprečfjo, da se dobri red kr$i, aH ako te je kršil, odnosno se še krSi, preprečijo sopetno kršitev ali nadaljevanje te kršitve.
Upravni nadzor se pojavlja pri višjih upravnih organih napram las'.n'ra podrejenim organom, napram podreen m samoupravnim jedinicam in napram zasebnikom, ki uživajo posebne koncesije aH ki se poslužujejo javnih zavodov in naprav. Nadzor se vrši kakor policija preventivno ali represivno, poslužuje se istih sredstev kakor policija a na Ii kakejra občesa naslova, temveč zgolj na podlagi posebne službene ali znvodne oblasti. Semkaj spadajo tudi omejitve kompetence podrejen'h organov ali jedinic bodisi za en sam primer bodisi za določeno vrsto primerov, dalje predhodne odobritve ali naknadne potrditve in pa odklonitve takih odobritev aH potrditev. Bistvene razlike med upravnim nadzorom In policijo pač ni, smatrat: ca imamo za posebno vrsto policije.
Upravno razsojaaje ugotovi z deklarativnim aktom obstoj ali aeobstoj pravnih odnosov ali krš:tev zakonitih predpisov, dolžnosti rn obveznosti, s č'mer bistveno varate javni red. Semkaj tudi lahko prištevamo posvedočbe, VI fartntake ugo-tove obstoj pravno mero^ajrih dejstev, čeprav morda na pravnih oonoša;ev samih.
D'plomatlčne mere imajo namen, da dosežejo dobro razmerja do ostalih držav ln eventualno z ozirom na indirektni ugodni upltv na lastno državo tudi dobre odnošaje med tuimi državami. To se godi ali direktno z mednarodnimi pogodbami in dogovori, z zahtevo odškodnin :■ zadoščenja, s posredovanjem, s predlaganjem preiskova'mh kom;s*J Izbramh srd'šč itd., aH pa Indirektno s prisilnimi sredstvi kot so a. pr. Pri kršitvah mednarodnih obveznosti represalije In fatervenefje, pri neprijaznih činih nijlh držav pa retorzile. V ta namen služijo upravi tudi opazovanja za lastno državo m Informacije, ki se dajo to-držnvi.
Vojne mere so volna, s katero se skuša, kadar so važni Interesi državt oškodovani al: vsaj ogroženi, protivnika prisiliti, da odneha. Z vojno se hoč« nasprotnika vsiliti neka politična volja. Strategija Je uporaba posamnih bitk v dosego vojnega namena, taktika pa uporaba bojnih sR v poedini bitki.
Povsem druge naloge od nalog uprav-aeaa varstva vrli skrb aa obče blaginjo
«11 upravno skrbstvo. Ono pospešuje gospodarstvo, socijalni razvoj, prosvcto In zdravstvo prebivalstva, a ne z raznimi preventivnimi in represivnimi sredstvi. Ne gre mu tedaj za to, da bi odvrnilo razne Preteče ali dejansko obstoječe neposredne nevarnosti, ki-ogrožajo razvoj in procvit obče blaginje, temveč upravno skrbstvo skuša pozitivno s podelitvijo različnih materijalnih in idealnih sredstev dvigniti narodno gospodarstvo, narodno prosveto in narodno zdravje ter   družabne odnošaje
poedinlh slojev. To pozitivno delovanje se vrši na prav različne načine, deloma z akti oblastvenega ali avtoritativnega značaja, deloma z drugimi akti. Med prve štejemo u. pr. konstitutivne akte, kakoršne so razne koncesije in dopustitve, s katerimi uprava   pravice   daje,   dalje   dispozitivne akte, kakoršne so podpore in naprave vsled obstoječe zakonite   obveznosti,   s katerimi uprava njej po pravnem redu v korist drugega naložene pravne odnošaje (dolžnosti) EzviSuje In s tem izpolnjuje poedine obveznosti, ki Iz take dolžnosti izvirajo. V drugo vrsto sp-da n. pr. ustanovitev in vzdrža-vanje raznoterih zavodov in naprav, ki jim Je namen dh-ektno pospeševati kulturo in civilizacijo ne da bi za to obstoia'a kaka obveznost, dalje poduk (predavanja, izdavanje knjig, posebni inštruktorji in popotni učitelji),   končno  prostovoljne   daiatve (v naravi ali osebna opravila) bodisi brezplačno, bodisi proti nizki odškodnini in pa denarne podpore (v dar kot brezobrestna aH ni7koobrestna posojila. Tudi ti akti so kolikor toliko pravnega značaja, ker z njimi upravni organi rea'izirajo upravi dodeljeno kompetenčno pravico do   vršenja gotovih aktov in sosebno    do   uporabe finančnih sredstev v določene namene, dasi ne obstoj nobena dolžnost napram komu drugemu. Včasih je s takim aktom združen rudi ta ali oni zasebno-pravni posel._
LL 0 lili
NOV SENZACIJONALEN
!! PROGRAM!!
Novi plesalci proizvajajo od 1. do IS- aprila
1924 moderne, senzacionalne plese in sicer:
1. Mira Germont: 2 Sanzl Tea :
3. Carlo & Rositta:
4. Mira Germont:
5. Sanzl Dno:
6. Sanzl Babi:
7. Mira Germont:
8. Carlo & Roaitta:
9. Sanzl Dno:
10. Carlo & Rositta:
Začetek ob 23
Groteska Fantazija
Fantastični in stepp-plesi Fantastičen valček EkstentrKen ples Kozaški ples Orlientalski ples Groteska Karakterni plesi Monden ples
url 30 minut
Kavarna, restavracija, bar
,, EMONA"
palača Kreditne banke Jan mala
Politične vesti.
= Davidovićev proglas na demo* kratsko stranko. Na včerajšnji seji je Davidovićev demokratski klub odobril vsebino proglasa, ki se je takoj razpo* slal na demokratske volilce in v katerem se ponovno pojasnjuje konflikt s Sve* tozarjem Pribičevičem in njegovo skupino. Proglas niso podpisali vsi člani demokratskega   kluba,   temveč samo predsednik Ljuba Davidović, podpred* sednik Pera Marković  in dva tajnika. Proglas ponavlja vse okolnosti,  ki so bile odločilne, da je prišlo v klubu do razdora,   očitajoč   seveda   vso krivdo Svetozarju Pribičeviču. Ponavlja sklep, ki ni bil v glavnem odboru stranke pra* voveljavno sprejet, s katerim se izklju* čuje Pribičevićeva skupina iz stranke. Proglas med drugim ugotavlja, da so prvikrat po narodnem ujedinjenju zbra* ni v skupščini Srbi, Hrvati in Slovenci. Skupina  samostojnih   demokratov je preprečila   skupno   delovanje in tako omogočila, da se spravi načelo držav* nega in narodnega edinstva v nevar* nost. Ta odstavek je najbolj interesan* ten, ker kaže vso naivnost g. Davidos vica. ki zatrjuje, da se bori za narodno in državno edinstvo skupno z Radićem in Korošcem, ki o tem edinstvu nečeta ničesar vedeti. Lahko si torej predstav* ljamo, kako bo to — edinstvo! Proglas končno poziva,   da ostanejo vsi člani demokratske stranke zvesti dosedanje* mu strankinemu vodstvu, to je stranki, Ki neomajno brani in varuje strankarski program državnega in narodnega edin* stva. Proglas pozivlje končno vse pri* jatelje parlamentarizma, da vztrajajo v sedanji borbi proti korupciji in se bore za bratski sporazum vseh narodov v Ju= goslaviviji (torej tudi za »edinstvo« z Madžari in Nemci? Uredn.) in za pos volno ravnopravnost vseh državljanov.
= Poražena opozicija. »Ljudski Tednik« priobčuje o sedanji krizi član* čič. v katerem izreka to=le sodbo o se* danjem položaju: »Po ustanovitvi nove vlade je opozicijonalni blok nadaljeval nerodno taktiko in si je poiskal pri prvi priliki hud poraz. Naskočil je z veliko vehemenco vlado z obstrukcijo zoper proračun, uporabil je tedaj metode ranjkega dunajskega parlamenta. Prišel je točno v nemogoč položaj in je v dru* r»i noči kapituliral. Ali je bilo to treba, ko je vsak pameten Človek moral na* prej videti, da se ta ofenziva ne more končati drugače kot a porazom. Zelo verjetno je, kar piše neki Ust in kat
ponosno potrjuje »Slovenec«, da je bil voditelj te polomije g. dr. Korošec, ki je še vedno prepojen dunajskega duha in ve od parlamentarne taktike le toli* ko, kar se je bil svojedobno naučil na Dunaju. Ni pa še prišel do spoznanja, da so današnje razmere popolnoma druge, kot so bile svojedobno dunajske, in da je treba današnjo taktiko prila* goditi novim razmeram in novemu ča* su.<x — Ali ni to hud poper, ako bere dr. Šusteršič levite Korošcu in mu meče v obraz očitek, da je še vedno prepo* jen avstrijskega duha? Svoje dni pa je isti Korošec prisilil dr. Šusteršiča radi avstrijakantstva v izgnanstvo. Tempora mutantur .. . Dr. Šusteršič je napredo* val s časom, dr. Korošec pa je ostal avstrijakant, kakršen morda nikdar ni bil Šusteršič.
= Dolgotrajno dobo sedanje vlad* ne kombinacije prorokuje dr. Šusteršič v svojem »Ljudskem Tedniku«, pišoč: »Tako so generali SLS spravili naše ljudstvo, ki jim je verno sledilo, v naj* mučnejši položaj, kr je sploh mogoč. Da ubijejo Pribičeviča, so vzpostavili Pašića, da pobijejo Pašića, so vzposta* vili Pašić i n Pribičeviča. Velika kriza še ni definitivno rešena. Ne dvomimo pa, da se začasno spremeni v doglednem času v definitivnost, ako bodo opozicij* sko vojno vodili še naprej genijalni ge* nerali, ki so bili še vselej t e p e n i! Skoro bi rekli, da je računati z dolgo« trajno dobo sedanje vladne kombinaci* je.« — Ta sodba je točna.
= Odlikovanje bivšega ministra dr. Peleša. Nj. Vel. kralj Aleksander I. je včeraj podelil bivšemu ministru za socijalno politiko df. Pe1<~šu red sv. Save I. reda. Italijanski poslanik je izročil ministru dr. Pelešu odlikovanje italijanskega kralia — red italiianske krone.
= Nov Rad!6ev nemški list v Novem Sadu. Po vesteh iz Novega Sada izide tam v kratkem prva številka nemškega lista, pri katerem bodo sodelovali rudi zagrebški novinarji. List bo Pa-dićevo glasilo za Vojvodino in bo delal propagando v prilog Padićeve stranke. Radžčevci upalo, da pridobe s pomočio tega lista veliko šetvilo Nemcev za svojo stranko.
Presveta.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 8. Sobot«, 5. aprila: »Hamlet«. Dijaška pred* stava pri znižanih cenah. — Začetek ob 16. uri. Izven. Nedelja, 6. aprila: ob 3. pop. »Smešne pre-cijoze«, »Priljudni komisar« ljudska predstava.
ob 8  zvečer »Kamela skozi uho šivan-ke«. Izven.
Ponedeljek, 7. aprila: Zaprto.
LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 8. Sobota, 5. aprila: »Poljub«. E. Nedelja, 6. aprila: »Aida«. Izv. Ponedeljek, 7. aprila: Zaprto.
*   ★ ★
CEZAR IN KLEOPATRA,
(Konec.)
V zadnjem prizoru nosi Nablocka žalno obleko z nekako črno tuipo na glavi. Izvrstno ji pristoja. Toda — kakšen kostum je to v starem Egiptu? Zdi se mi, da bi bil rafinirano eleganten za boljšo reduto naše dobe. Zakaj se je tako oblekla? Vsekakor je morala za ogromno vlogo trpotrebiti velikanski trud in sasluži vso hvaležnost priznanja za uspeh.
Gospodstva željna dvornica Ftatatita ima v Mariji Veri izredno zastopnico. Ni bilo naši tragedinji ljubo, da je morala vlogo prevzeti. A zakaj bi bila nevoljna, ko je i tukaj pokazala, da je umetnica, ki jo smemo meriti z najstrožjo mero. In gledišče je rešila iz zadrege, kar H gre le v posebno čast. Moram se ji klanjati, tudi če ji ni prav.
Nenavadno srčkanega »fantka« je režiser našel za kraljica Ptolemeia v Gor-jupov!. S Kleopatro sta pravcata slabo vzgojena egiptovska otroška soba.
Ni mogoče vseh posebej naštevati s podrobnim priznanjem. Igra ie na.ivestneje študirana in vsi se trudijo, kolikor zmorejo. Omenjam le glavna imena: Skrbinšek (Rufio), Lipah (Pothinus), P e č e k (Bri-tannus), Drenovec (Apollodorus). Plut (Perzijec), Cesar (Belzanor), Grego-r i n Lucius Seotimius) v večjih, in T e r č i č, Medven Kurent, Smerkolj itd. v manjših vlogah. Vsi z režiseriem Šestom na čelu, so lahko z uspehom prav zadovoljni. Belzanor naj bi se bolje šminkal. Ima bel vrat, lica pa, kakor bi ga dimnikar pobožal.
Storili so tudi za opremo, kar so mo-rh*. Rimljani imajo še dokaj primerno voja-jaško obleko, oficirji nove oklepe in Cezar celo pozlačenega. Mnogo je pripomogla v kostumih in dekoracijah tudi oprema fz opere »Aida«. Le Britanmisa ni režiser prav masktral. Shaw hoče imeti Britanca z ne-ostriženimi lasmi in dolgimi visečimi brki aordijsko tvetle barva In kotleti ob ušesih, kakor si zamišljamo tudi stare Galce. Naš Britanrrus pa je Čisto porimljanjenega Hca in figure. Britannus je mož, ki je ob vsej vdanosti Cezarju obdržal domače lice, domačo višnjevo obleko, domače bogove in nazore. Skratka importtran barbar. To bi se dalo popraviti na ljubo pisatelja » pestrosti njegovega dela. Zelo žal mi ie končno, da si Skražnv aa veličastno sce-nerijo v puščavi ni vzel za vzorec oao edino Sfinfo pri daMttm ctrMaalnfcu ki it
veljala že staran za svetovno Sude* m ie bila že ob Cezarjevih Saših tako stara, da nihče ni vedel za njen postanek. Skruž-ny je naslikal poljubno sfingo čisto drugih proporcij, brez onega velfkega, pretresu-jočega pogleda v nebo, ki daje džizejskl Sfingi zlasti v mesečini nekaj strahotnega, mistiškega. Tudi je naslikana sfinga zato brez »štimunge«, ker izgleda tako zlizana fn nova, kakor bi jo bili kamnoseki prav tisti dan dovršili.
Ce Cezar Sfingo nagovarja (kjer je izjemoma patetičen, kakor bi govoril na shodu v Rimu), misli pisatelj le ono gotovo Sfingo, ki je bila vse čase znak in ponos Egipta. Ono, ki je gledala kot doslej zadnji velik dogodek Napoleonovo bitko ob piramidah in pri tem izgubila svoj nos od francoske topovske krogUc.
B a I a t k a je zložil ra bucinatorje (trobce) rimske armade par primernih fanfar in potem pesmico za harfo.
— Danes v soboto popoldne točno ob 4. vrši se dijaška predstava pri znižanih cenah pr: kateri se vprizori Shekspirjeva žaloigra »Hamlet«. K predstavi vabimo ne samo dijaštvo. ampak tudi ostalo občinstvo. Zvečer je drama zaprta. V operi Pa se poje Smetanova opera »Poljub« za red E.
— Nedelja v Narodnem gledališča. V
nedeljo, dne 6. tm. vprizorita se v dramskem gledališču dve predstavi in sicer popoldne ob 3. velezabavni veseloigri »Smešne Precijoze« in »Priljudni komisar« kot ljudska predstava pri znižanih cennh. Ob 8. zvečer pa češka veseloigra »Kamela skozi uho šivanke«. V operi se poje ob %&. zvečer Verdijeva »Aida« kot izven predstava. V poncdcl:*ek sta obe gledališči zaprti in to radi skušenj za Modno revijo.
— Plesni večer Lidije VVi.-lakove. Pred vsem moramo ugotoviti neljubo dejstvo, da se naša publika vse premalo zanima za resno plesno umetnost, ki je, seveda pri nas, še v povojih. Za harmonično, vsestransko vzgojo človeka je v nemali meri potrebna tudi kultura telesa v vseh svojih de'ih. Zlasti bi morali nauk o ritmični gimnastiki, pa bodisi po Dalcrozejevi ali kaki drugi metodi preiti pred javnim nastopanjem vsi igralci in operni pevci. Balet se hvala bogu. pri nas v zadnjem času izpo-polnuje; treba poskrbeti še za otroške plesne Šole. za smotren ples, ki naj pomaga s te'ovadbo v običajnem smislu besede vred vzgajati samozavesten, okreten, v svojih gibih estetično prijeten narod. Žal. imamo premalo moderno vzgojenih plesnih učiteljev. Gdčna. VVisiakova ie pred vsem učenka g. Vlčka, bivšega našega baletnega moi-stra in reči moramo, da mu dela mnogo časti. Lahko jo imenujemo našo najboljšo slovensko p'esalko. Pri vsej svoji mladosti in še neobsežni rutini raniti je včeraj pokazala, da ima velik plesni dar. ki sa bo z leti gotovo umela v svoj prid izpopolr"'. Morda Ji danes še manjka krepke sigurnosti, pestrih vari jaci j Izrazov, samrbitnostl, vendar ni v nobeni svoji kretnii banalna, vsak gib je smotren. ljubek. ?l&siičen ter i'ustrira in potencira po svoje glasbene misij komponista. Da ni njen ples preračun jen na senzacije in na maso, so dokaz vse njene kretnje, ki ostanejo navzlic marsikateri riskirani figuri vseskozi decentne. K krepkejšemu vtisu izvajanih plesov so pripomogli zanimivi, vseskozi z globokim umetniškim razumevanjem komponirani kostumi gg. Fr. Kra'ja in Bucika. Pri klavirju je spremlja! plesalko neusiljivo, diskretno g. Balatka. Publike je bilo sicer malo, a je bila z večerom vsa zelo zadovoljna.
Pom 1 a d a nsVce
0     0    sO ,0 O    vV    \0 v0
po i^vanrednnugodni ceni
pri J. ROJI NA, LluBlinna.
POZDRAV PEVCEM IN PEVKAM!
In zopet se zbirajo danes vrle pevske čete, včlanjene v »Zvezi slovenskih pevskih zborov« na svoj koncentracijski dan, na pevsko slavnost. Spored tega dneva dokazale resno in realno stremljenje te idealne organizacie in njenih članov. Zunanje fanfaronade so potisnjene v kotiček. Prevladuje delo, — teoretično in praktično: Dopoldne zborovanie. izmenjanie misli in načrtov, predavanja in organizacijsko podrobno delo; popoldne mogočna revija raznih zborov.
Že lansko leto je bila na pevskem zborovanju v Beogradu izdana parola Jugoslovenske in nato V s e s 1 o-vanske pevske zveze, katere predpogoj pa so posamne narodne in državne zveze. Zveza slovenskih pevskih zborov, ki je kot taka in po svojih posamnih članih agilno propagirala od svojega obstanka sem t*> misel in v konkretnem zagovarjala jugoslovensko državno pevsko zvezo, ima kot svetlo, žarečo točko na vsporedu svojega današnjega zborovanja razpravljanje o Podlagi za ustvaritev take zveze.
V to svrho pridejo v Ljubljano tudi zastopniki bratskih srbskih in hrvatskih pevskih organizacij kakor tudi zastopnik centralnega prosvetnega reso rta. Tem zastopnikom naj velja prvi naš iskreni in bratski pozdrav!
Zbere Pa se danes v LJubljani tudi
venskih pevskih društev in zborov, ki so z bistrim pogledom ie davno uvideli pomen in važnost organizacije, in ki bodo gotovo vsak s svojimi nasveti in ini-cijativami doprinesli k spopolnjevanju in boljemu razvitku Zvezinega stremljenja. Naj bi bili v vzgled, ki vabi v posnemanje, vsem onim pevskim zborom, ki, nepravilno uvažujoč važnost in silo organizacije, niso še pristopili v Zvezo.
Število delegatov, zastopanih na letnem zborovanju Zveze, od leta do leta vidno narašča. Danes bo — sodeč po došlih prijavah — to število kaj častno. Vsem došllm slovenskim delegatom in od njih zastopanim pevskim zborom velja tudi naš topli pozdrav, združen s še toplejšo željo, da bi njihovo smotreno delo bilo plodonosno za razvoj pevske umetnosti in za izpolnitev pevske organizacije, slovenske, ju-goslovenske, vseslovanske!
Posamen član ali posamna članica v vsakem uspešno delavnem pevskem zboru izginja kot individij, je le atom enega telesa — zbora. Ali od kvalitete, vstrajnosti in solidarnosti vsakega atoma in od vzajemnosti vseh atomov med seboj in s svojim zborovodjem je odvisen uspeh delovanja vsakega zbora. Revija, ki bo danes v nedeljo popoldne v Uftionovi dvorani in na kateri nastopi odlično število v Zvezi včlanjenih pevskih zborov iz Ljubljane in iz slovenske pokrajine, bo po svojem plemenitem, idealnem tekmovanju dokazala, kako resno delujejo naši slovenski pevski zbori.
Spoštujemo požrtvovalnost teh zborov in vsakega posamnega člana, občudujemo njih disciplino in idealno stremljenje in se klanjamo njih trdni in vstrajni volii, povspeti se korak za korakom viš«e in bližje do postavljenega si cilja: točno, čisto in lepo izvajanje umetne in narodne pesmi.
Vsem tem pevskim zborom in njih članicam in članom, mihovim vrlim zborovodjem ter njih požrtvovalnosti, disciplini in idealizmu kakor njihovi umetnosti sploh naš krepki navdušeni pozdrav!
Kulturni delavci, živeli! *   ★ ★
— Pev  društvo   »Slaree«.   41. redni občni zbor pevskega društva »Slavec« se je vršil ob obilni udeležbi v soboto dne 23. marca ti. Predsednik g. Iv.   Dražil je v svojem pozdravnem nagovoru podal kratek   pregled   društvenega   delovanja, se nato spom:njal med letom umrlih članov. Nakar je pozval navzoče, da so se dvignili v znak sožalja raz sedeže. Izčrpno tajniško poročilo je podal tajnik g. Boris Roš, iz katerega je razvidno, da je odbor v minulem letu rešil svojo  nalogo,   zlasti je omenjal večje in manjše društvene nastope, kakor koncert v Bohinjski Bistrici, na Jesenicah itd. Obenem je poročal, da je v preteklem letu moral radi bolezni zapustiti društvo požrtvovalni pevovodja g. Anton Ravnik, kateri pa je kot svojega namestnika pripeljal novega nič manj požrtvovalnega pevovodjo v osebi g. profesorja Josip Brnobiča, ki je takoj v prvih dneh Pokazal veliko zmožnost in zanimanje za društvo. Iz blagajniškega poročila, katerega je podal blagajnik g. Ludvik Baraga je   razvidno    da   je   društvena blagajna vsled visokih davkov na prireditve sicer neznatno nazadovala. V imenu revizorjev je poročal g. R. Miculinič. da so našli pri pregledovanju računov in knjig vse v najlepšem redu  ter  Predlagal  blagajniku in odboru absolutorij, ki je bil soglasno sprejet. Nato je podal podpredsednik g. Ludvik Fratina poročilo o proslavi društvene 40 letnice ter se dotaknil važnosti društvenega delovanja tekom 40 let. Načrt pro-s'ave je: Dne 3. maja ti. ob 20. v veliki dvorani hotela Union veliki jubilejski koncert s sodelovanjem popolne godbe drav. div. oblasti in raznih solistov. Dne 4. maja dopoldne  slavnostno  zborovanje v veliki dvorani Narodnega doma na katerem se podeli med drugim tudi častna odlikovani* raznim za drušivo zaslužnem možem. Dne 1. junija se vrši velika pevska slavnost na prostem s sodelovanjem    raznih Pevskih društev iz bližnje okolice, nato koncertne turneje v Sloveniji eventuelno izven nje. Pri nato se vršečih volitvah je bil z vzklikom izvoljen tale odbor: Predsednik Ivan Draži!, prdpredsednik Ludvik Fratina, taj-n?k Boris Rol, blagajnik Ludvik Baraga, odborniki: Maks Bogataj, Alojzi} Smerkolj, Milan Skrem. Ivan Zamljen in Matej Oblak. Namestniki: Josip Hubad, Knhar Jakob, Joško Ježek. Revizorji: Rud Mikoli-nič i« Ivan Vehar. Namestnik Alojz Skerl. Zastavonoša Ivan Zamljen, namestnik Lu-dovik Logar. Za ženski zbor: Šteli Ostro-vršnlkova načelnica.   Roža Turkova od-bornica in Minka Kramarjev«, namestnica. Med raznoternostmi je poseglo večje število članov v debato. Največje upravičeno ogorčenje med članstvom je vladalo vsled krivičnega davka na koncertne prireditve in se končno sklenilo dati odboru nalog, da ta upliva na Zvezo slovenskih pevskih zborov, da podvzame odbor zveze energične korake proti tem krivičnim davkom. Nato je predsednik zaključil lepo uspele zborovanje s pozivom aa članstvo k vstraj-nemn delu ob jubileju 40 letnice.
DX koncert Jagosloveaske komorne glasbe se vrši v ponedeljek, dne 7. aprila ob 30. zvečer. Na vsporedu je Konjovfčev komora! kvartet, Lhotkov m Debussvjev kvartet. Vsem posetnikom priporočamo, da si v svrho lažjega razumevanja omislijo tiskani program, aa katerem sta podrobneje obrazloieaa oba Hnjoslovaaska kvarteta, ki se prvokrat Izvajata v Ljtrb-ijaal
— Mladino ljubljanskih srednjih inatro-kavafli lol ponovno opocarjasno na X. atu-
U se sni si aeaeba.
dne 6. aprila ob 11 dop. v FLharmonIČnI dvorani. V uvodni besedi bode profesor in skladatelj g. Emi! Adami j obra zlo«:! b;stvo ta pomen komorne sjiasbe s prisch::;m ozirom na oba kvarteta, ki se izvajata. Zagrebški kvartet »MirarTov-Žeoić- svira kot prvo točko Havdnov Zibji kvartet in kot druga točko godalni kvartet snamenitega ruskega skladatelja Glrirunova. Stariše vljudno prosimo, da c?cz^r:jo mladino na to predavanje.
— Vse poseinike koncerta rZvcze slovenskih pevskih zborov«, ki m vrsi v nedeljo, dne 6. tm. cb 3. pop. v l'nionski dvorani opozarjamo, da se dcbljo vstopnice dones soboto cel dan ;cr nedeljo do?o!dne od 9—1?. v Matični knjigarni, od 2. d.V:>e pa pri koncerni blagajni pred L'nionsko dvorano. Ravnotam se dobiva tudi tiskani spored.
— Pcv?ki r.bor G!e«bene Matice. V p«-. nedeliek dne 7. t. m. rb 18.15. običajna skupna vaja. v torek ob isti ar! pa skupna ▼aja za cerkveni krncert *Staba Mater*. Vodi g. ravnatelj Iluond. Vsi in točno!
PCE0S,! Kino JD5AL" ?ozor! ,f*Mim - Miti " U<
(kako to razjasnim svojemu detetu)
7a zanimivi fito re predvaja ssrco še danes* sobota 5. in nadsljn C trn.
Ne zamudite cp*ledati si ta film!
o
Fradnazneailc.
m žena
ipsrm
(Pariški škandal.)
— Sokol I. Danes v soboto zvečer predava na Taboru prof. dr. Cade?.. Po predavanju je članstvo vabljeno, dr« se udlc^l občnega zbora C. M, v restavraciji ra južnem kolodvoru — in tcsttne^ »Soče« pri Levu. — Tombola Snko i T. v prid zgradb' na Taboru se vrši t*, ni^ja. Oinv«. ni dobitek ima vrednost 20.000 Din.
— Odbor »Plesnega kražka Tabor« vabi članstvo na sestanek v nedeljo 6. rm. ob 2. popoldne v prostore Sokola I. na Taboru. Poročilo o zaključku. Po sestanku izlet al! prosta zabava.
— Kam pa jutri zvečer? Vsi v Moste, kjer uprizori tamošnji »Sokol* v svoji telovadnici »V Ljubljano jo dajmo«! Med odmori igra godba. Prijatelji Sokolstva, pridite! Začetek točno ob J$8. zvečer.
— Prosvetni odsek Vlškcpa Sokola, vprtzori v nedeljo 6. aprila 1924 v Soko!-skem domu na VkSi poljsko dramo. »Zlato mno€.
se ie preselila
g Šelcnanrso«o ul. 4
Julijska Krajina.
— Volitve. Jutri 6. t. m. je v Italiji dan volitev. V Julijski Krajini je zelo živahno in kljub silovitemu faSistovskemu pritisku vstraja zanimanje   za volitve med Jngosloveni. To trvidevajo tudi Italijani, zato  pa računajo, da bo najmanj 25.000 glasov oddanih   za   slov. listo. Pričakovati je ra jutri koncentriranega pritiska fašizma na Julijsko Krajino. Oi-bali bodo fašisti in ves oblastni aparat bo na delu. Po volilnih dvoranah je pričakovati onemogočenja volilnega izvrševanja jugosioven<kim volilcem. Tako čiste in gladke, kakor   jih   je obljubil iMussolini, ne bodo   volitve   v Julijski Krajini, marveč bo povsod polno strahovanja m tudi srda nasflstva  niso izključena, ker fašisti bi radi dosegli zelo velik uspeh med Jugoslovani.   Po Notranjskem je imel zadnje dneve   dobi o obiskane shode dr. Wilfan in je pričakovati tudi okoli Postojne dobre udeležbe za slovensko listo. Na Jugolovenski strani se je delalo za volitve mnogo, in sicer preudarno in dobro, neustrašeno in zavestno, kar je imponiralo drugorod-cem v deželi, to je Italijanom, zato pa pričakujemo, da bo izid časten za Jugo-slovene.   Težkoče so velike in položaj je napet, zato ni dvoma, da se bo to poznalo pri vohtvah,   ali  opravičena je nada, da dobe Jugosloveni svoje zastopstvo v rimskem   parlamentu. Kolikor lepši bo izid. toliko več bodo vredni Jugosloveni v Italiji in toliko lažje bo delo njihovih poslancev. Jugoslovenski rod v Julijski Krajini mora živeti in se krepko razvijati!
— Poštenjaki in kremenjaki. Shode v
Istri so zaključevali s pozivom, da r.iora v nedeljo 6. aprila vsakdo na volišče. Nikogar naj ae bo med nami, ki ae bi storil ta dao svoje dolžnosti. Po številu za iaSe kandidate oddanih glasov, po aaSem nastopu, nas bodo sodili. Sodba bo pa iahko dvojna: ako pojdemo vsi kot en mož na volišče, bodo sodili o nas kot o 'poštenjakih ia kremenjakih, ako se bomo pa hlinili in Hrunili, nas bodo imeli vedno le za one, ki prenašajo po naši Istri tovore!
— Izdajice. Po raznm shodih, ki so jih prrredili Sloveaci, so se pokazali izdajice v vsem svojem blatu in gnusobi. Blatili so sobe in svoj rod. Ti aesrečnf ljudje ne ra-anaiefo, da to kodi oni Jucooloveai. Zato so sasaj sobi otinvali u obraz. Posten Ita*
555
stran 4.
»SLOVENSKI   NAROD«,   d n o 6. aprila tggj
Štev. 80
©an na dna svoje duše mrzi take ljudi brez ■načafa bi poštenja. Pravi Italijan si misli, kako bo ljubil moj narod la mol jezik, ko svojega ne ljubL Previdno se Jhn laska, iokler Jih rabi za svojo strankarsko stvar, pottm pa jih vrte od sebe. To velja se vsa prodance po deželi, velja pa rudi sa •na dva, ki stojita na čelu izda.fc. sa »ka-Vallrja« Bandelllja ln Peternelija. Tudi tak dveh Italijan! nit! pogledali at bodo vti, kadar Jih ne bodo več potrebovali. 2% sedal med seboj nimajo za nju lepe besede, marveč ju označujejo z Izrazi, s kakršnimi se povsod! po svatu osnačajo iidaiict svojata roda.
• • •
Lju
IO,
bij.
priredi
V OPERI MODNO REVIJO
In 14- APRILA
»dproefaja vstopnlo pri dnavnl blagajni v eaerl
Vesffalski dan.
Slovenski rudarji so bili že od nekdaj Čislani kot dobri in vstrajni delavci. Zato jih tudi povsod najdeš. Ni skoro Večjega rudnika v Srednji Evropi, kjer bi naših gor sinovi ne bili zastopani. Domača gruda jih je rodila, pa jih ni mogla preživljati. Premalo rodovitna tla naših kmetij niso nudila toliko, da ki zadostovalo za Življenje očeta in njegove rodbine, zlasti sinov. Kmet ni molel ostati, delavec doma pa ni mogel postati, ker je domača industrija potrebovala le malo svežega dotoka novih elelovnih sil. Vsled tega so zlasti naš kmetski naraščaj prisilile neizprosne prilike, da je zamenjal plug tn motiko a potno palico, odšel po svetu, iskal si nov poklic in izbral onega, ki mu je ležal tako rekoč še v krvi. Vzel je v roke Oepin in rudarsko sekiro in oostal rudar.
V krvi pravim, jim je ta poklic. Niti Se namreč sto let ni od tedaj, ko so
V Železnikih, Kropi, na Savi, na Dvoru,
V Zagracu, v Litiji, v Črnomlju, v Ora-emcu itd. odmevale po trdem delu v fndnikih po naših goricah vesele po-skočnlce naših domačih »knapov«, ko So pela zmagoslavno pesem težka kladiva v kladivarnah in mnogobrojnih kovačnicah, ko so goreli železno rudo raztapljajoči ognji v plavžih in vozili laiki vozovi izdelke don^-ra železa, Ha doli na jug, v I talijo in drugam.
Časi pa so se izpremenili. Tujerodna, vedno dalje segajoča industrija je poplavila naš trg z lastnimi cenejšimi izdelki. Domača kladiva so utihnila in domači plavži so ugasnili. Rudar pa se je vrnil k rodni grudi in s trudom in z naporom se boril za boren obstanek. Pri-ielo se je izseljevanje v Ameriko, kamor so odhajale cel« trume našega ljudstva.
Drug odtok Je našel domači, žilav, a borno hrano pogrešaioč živelj, ko so za v Nemčiji otvarjale in vedno bolj in bolj ukoriščavale bogate premogovne naslage na Vestfalskem in v Porurju in ae je v tamošnjih krajih razmahnila težka industrija. Tudi tja iih je odšlo ne-kroi. Pela jim je huda pesem o delu, sicer na tujih tleh. Toda to delo jim ie vsaj prožilo jelo in kruh, ki ga niso Imeli na lastnih tleh.
Težak je rudarski stan. Skrivnostno bulijo v sajast dan ustja temnih štolnov ia odprtine globokih šahtov. To so pota rudarja na delo. Ne obseva ga solnce, z malo svetilko se bori proti obdajajoči ga temi in hiti na deloviSČe. Stena levo, stena desno, stena spodaj ia zgoraj, vmes lesovja ali železno ogrodje, potem zopet zid, tam odprtina, ki vodi navzgor ali navzdol, ondi zopet aglušajoč ropot strojev, dalje zopet tle-aketanje od sten kapljajoče vode ln v dalji migljajoče svetilke rudarjev, ki delo zapuščajo.
In končno je na kraju. Svetilko xa-plčl v stojko ln hajdi na delo — ta s eepinom. oni s svedrom ali vrtalnim aparatom, oni zopet s sekiro ali žago. Prične se odkopavanje, vrtanje, basanja, streljanje, odvažanje, tesarenje itd. Via to sicer pod nadzorstvom, vendar na veliko lastno odgovornost! Pazljivosti je treba in posebne spretnosti. Kajti podzemke sile so nepreračunljlva, aicer ti vdari nasproti voda ali zapiše atrupen plin, zagromi premogovna stena ki poruši tesarbo in te zakoplje živega t grob.
Tridesettisoč naših rudarjev je na Veitfalskem! Ker so bili marljivi tn spretni, so jih Nemci rade v olje trpeli, iokler so jih rabili. Saj so jim z urnim ielom svo ih žilavih in neutrudljivih rok pomagali, da so prihajali črni dijamanti kot neusahljiv veletok na dan. In m trnja veletoka jo črpala braa prestan-
ka razgibajoča se nemška velelndustrija svoje moči. Rasla Jo in proevftala in dosegla stopnjo, na kateri ie utegnila tekmovati z vsako industrijo na mednarodnem trgu.
Obča kriza po vojni ie tuđ! nemlki Industriji savdala težke udarca. Posledica je bila omejitev obrata ▼ premogovnikih. Danes at več toliko delavnih rok potrebnih kot svojčai. In tu so se Nemci spomnili tujcev in zlasti naših Sloveneev. Ia odpustili so jfli i« službe, kar so za omejene obrata zadostovali domačini.
Naši rojaki-rudarji so na cesti I Vprašanje je, kam se naj v tem času splošne brezposelnosti obrnejo. Kajti tudi pri naši industriji ni mesta, kjer je dandanes naša industrija več kot dovolj preskrbljena z delavskimi močmi. Pozabiti pa ne smerne, da so Slovenci, ki
Rve sedaj na Vestfalskem v brezdelju in bedi. naši rojaki! Svoi čas, ko nismo ia Imeli lastna otačbino, so jih prisilile siromašnost in delavna razmere v domačih krajih, da so 111 s trebuhom za kruhom garat tujcem. Danes, ko potrebujejo nujne pomoči iz nove, le nepoznane domovine, jim ne smemo odbiti domače pomoči! Vsak naj po svoji moči skuša prispevati, da jim vsi skupaj omogočimo povratek v domovino, kjer morajo čim prej najti W kjer najdejo pot do vsakdanjega kruha, do poštenega dela, ki ga naša širna domovina s svojimi obilnimi podzemskimi bogastvi nujno rabi in obilo hrani za vse te spretne in priznano pridne roke naših slovenskih rn jugoslovenskih rudarjev. Odpri-mo tedaj srce in odprimo — roke za vestfalski dan in — dar!
Dnevne vesti.
V Lmhtiam. dna 5 aprila /924.
Na kateri strani Je resnica in pravica?
Naši klerikalci kriče po časopisih, zlaati v zadnjem času, dan za dnem, da ni na svetu bolj nasilne, bolj propadle, bolj komptne, bolj krivične vlade, ka* kor je naša v Beogradu. Očitajo ji, da zatira Slovence in Hrvate, da jih skuša uničiti na kulturnem in gospodarskem polju, da preprečuje vsak svoboden razmah in razvoj, da skuša tudi kato* lisko cerkev v Jugoslaviji ukleniti v evo je verige. Če bi smeli verjeti pisavi klerikalnih glasil, kakor eo »Slovenec*, »Domoljub«, »Straža« in »Slovenski gospodar«, ni pod solncem nesrečne j šega ' katoliškega naroda, kakor eo Slovenci m Hrvati, katerim pije brutalna beo* gradaka vlada srčno kri iz telesa in deluje z vsemi sredstvi na to, da bi jih duševno in materijalno uničila. Prav zadnje dni smo imeli priliko v klerikal* nih listih Čitati najstrašnejše obtožbe proti beogradskemu režimu. Niti lasu niso pustili ti listi dobrega na vladi in naši uprav. Kričali in upili so, da so razmere pri nas evropski škandal in da je v interesu celokupne Evrope, da se tem razmeram na ta ali oni način že vendar enkrat napravi konec.
Tako pišejo naši klerikalni listi, ki se po nemarnem sami imenujejo kato« liške!
Pa čujmo, kako piše o naši državi, o naših razmerah in o naši vladi »La C r o i z«, glasilo francoskih katolikov, ki ga obenem smatrajo tudi kot napol* službeno glasilo Vatikana, t. j. papeža Pija XI. Ta list, očividno inspiriran iz Vatikana samega, priobčuje o odnoSa* jih med sveto stolico in našo kraljevino simpatičen članek, ki je v dijametral« nem nasprotstvu s pisavo naših kleri* kalnih listov.
»La Croix« razpravlja uvodoma svojega članka o položaju katoliške cerkve v Jugos'aviji vobče in pravi, da je stanje katoliške cerkve v različnih pokrajinah različno regulirano, kar je pač razumljivo, ako se uvažuje, da je mlada kraljevina nastala iz sedmih prejšnjih upravnih enot. List nato na* daljuje: »Beograd in Vatikan imata često velike težkoče, glede katerih se trudita, da jih čim najpreje izgladite in odpravita. Na obeh straneh prevladuje najboljša volja. Sveta Stolica goji na* pram jugoslovanski vladi in slavni drža* vi največjo pozornost in naklonjenost in ji želi pokazati in dokazati svojo največjo širokogrudnost in pomiri ji* vost. Kar sa tiča beogradske vlade — In naj govore o njej iz svojih osebnih razlogov Hrvati in Slovenci karkoli hočejo, njeno postopanje napram kato* liski cerkvi je lojalno, blagonaklon j eno in polno največje pozornosti. To je po* trebno posebe podčrtati, ker so vsi čla» ni beogradske vlade pravoslavne vere.«
Takšno sodbo izreka o naši kralje* vini in o njeni vladi francosko glasilo Papaža Pija XI! Sedaj pa primerjajte tc sodbo, polno pohvale in največjega primanja, s pisavo »Slovenca« in dru* gih klerikalnih listov, ki dan za dnevom polivajo našo vlado, ki ji izreka vati* kansko glasilo vso čast in hvalo, s goli* dami gnojnice in dokazuje, da so raz* mere v nali državi pravi evropski ikandal.
Na kateri strani je resnica in pra* vica? Kdo je katolik, bo vedel, da na strani glasila nezmotljivega papeža.
★   ★ ★
— Za Javno poštenje se ogreva današnji »Slovenecc v uvodniku, kjer nam očita laž. češ da mu podtikamo gorjo proti srbskemu narodu. Poglavja o lavnem poštenju ne bomo obravnavali, ker je preobširno in Je sploh sila problematično, koliko Je te moralne vrline v samih klerikalnih vrstah. Omenimo samo to. kar smo že opetovano pribili, da je klertkalizem definitivno zatajil krščansko načelo, ki govori o pezdirju v tujem očesu in neopaženem brunu v lastnem. Klerikalci nastopajo zadnje čase v očeh preprostega ljudstva kot nekakšna nadčloveška angelska bitja, ki so tako idealno popolna, da jih mora ljudstvo častiti ln ubogati kot svetnike. Da zrn x resnici nI vse alata kar aa aveti nm
klerikalnem časopisju, o tem seve ne more biti dvoma, kajti že površen pogled v realno življenje zadostuje, da se prepričamo, kolika razlika je med besedami in dejanji. To je splošno znano in zaman je vsako prizadevanje, da bi utajili človeške napake, ki jih imajo klerikalci v izobilju. Nas zanima v tem slučaju druga plat »Slovenčevegac javnega poštenja, ki je pravzaprav bistvo današnjega uvodnika. »Slovenec« bi rad odvrnil od sebe očitek, da širi med slovenskim ljudstvom antagonlzem in sovraštvo proti srbskemu narodu. Ko pišemo te vrstice, so nam v spominu na eni strani ogabne psovke, ki jih klerikalno časopisje neprestano siplje na račun predstaviteliev srbskega naroda, na drugi pa zaničljive besede, polne sovraštva in škodoželjnosti, ki jih čujemo po deželi na vsakem koraku, čim kdo spregovori o Srbih. Klerikalna gospoda prav dobro ve, da naš kmet ne loči gonje proti gotovim srbskim krogom aH kritike slabe državne uprave od sistematičnega izpodkopavanja avtoritete in ugleda, ki bi ga morali uživati Srbi med nami, ker so ga krvavo zaslužili. Taktika in tendenca klerikalizma je razumljiva. Gospodje, ki so bili največji sovražniki Srbov ves čas, dokler so živeli v katoliški Avstriji, so ostali isti. Razlika je samo ta, da si danes ne upajo odkrito nastopati proti srbskemu narodu v celoti, ker se boje, da bi bilo v tem slučaju kaj kmalu konec njihove hinav-ščine. Zato pa skrivajo svojo nagoto pod figovim peresom navidezno plemenitih borcev za ljudskfc Interese in skušajo spraviti sovraštvo do Srbov v ož:i okvir gonje proti onim političnim voditeljem srbskega naroda, ki so jim na poti, da ne morejo zavladati v Sloveniji. Pred inteligenco se izgovarjajo, da so dobri prijatelji srbskega naroda, da sovražijo samo korupcijo, ker so baje sami čisti kot verne duše, ko gredo iz vic v nebesa. Med naivno slovensko ljudstvo pa gredo kot svetopisemski sejalci ljulike in sejejo sovraštvo do Srbov že od ujedinjenja. Naj se le potrudijo na deželo in vprašajo kmeta, kakn misli o Srbih, pa se lahko na lastna ušesa prepričalo, da so zastrupili širše plasti slovenskega ljudstva z uprav ciničnim antagonizmom napram srbskemu narodu. In če smo to nepobitno dejstvo ponovno ugotovili, se razkorači »Slovenec« in pravi, da laže-mo. Ne, gospoda, laž in hinavščina je na vaši strani. Toda le nadaTujte svojo gonjo, le zastrupljajte in oborožujte brata zoper brata — tudi te pesmi bo nekoč konec. Dvorezni nož vaše politike se nekoč skrha aH pa zadene tiste, ki so ga nabrusili. In takrat se prepriča tudi zaslepljena Javnost da smo imeli mi prav.
— Načelnik ministrstva prosvete v Ljubljani. Danes prispe v Ljubljano načelnik umetniškega oddeljenja v ministrstvu prosvete g. Risto O d a v i č kot zastopnik prosvetnega ministrstva na jutrišnji skupščini Zveze slovenskih pevskih društev. G. načelnik poseti danes zvečer gledališče, jutri pa prisostvuje tudi popoldanskemu pevskemu koncertu. G. Risto Odavić je dober naš prijatelj, ki se je že pred vojno živo zanimal zlasti za naše kulturne razmere. 2e pred vojno je opetovano bival v Sloveniji. Dobrodošel!
— Čestitko generalu Mars trn. Kakor nam poročajo iz Maribora, je dobil g. general Maister povodom svoje petdesetletnice z vseh strani Slovenije ne-broj pismenih, brzojavnih in ustnih čestitk. Tako so mu čestitali med drugim: starešinstvo Jug. Sokolskega Saveza, centralno tajništvo jugoslovensko napredne omladine v LJubljani, oblastni tajništvi demokratske stranke za ljubljansko m mariborsko oblat, oblastni odbor Orjune v Mariboru, klub Jugoslovanskih rezervnih častnikov v Mariboru, sokolska župa mariborska, okrajni sastop marenberški, učiteljsko društvo za mariborski okraj, učiteljski zbor I. deška osnovne šole mariborsko, češka Obec v Ljubljani, županstvo v Ljutomera In na Bledu, bivši namestnik Ivan Hribar, generalni konzul češkoslovaški v LJubljani dr. BeneŠ, delegat ministrstva financ dr Savnik. nadzornik En-malbort OanaJ.  starešina nmriborsklh
Slovencev dr. Rosina in na stotine drugih oseb. Iz Kamnika je dobil to-le brzojavko: »Tvoje rodno mesto Kamnik pošilja k 501etnici najlepše čestitke in iskrene Želje za bodočnost. Ponosno na osvoboditelja Maribora in pesnika Voja-nova — naj v trajen spomin nosi ena naših ulic odslej Tvoje ime. Na mnoga leta in sokolski >Zdravo!«. Župan dr. Rikard Karba.« Iz Kranja pa mu je došla ta-le depeša: »V imenu domovinske občine kar najsrčneje čestita k 501etnici župan Ciril Pire«
— Vladna podpora Sokolstvu. Minister prosvete Svetozar Pribičević je podpisal odlok, s katerim se dovoljuje podpora nekaterim sokolskim društvom. Tako Je dobil Sokol v Glini podporo 5000 dmarjev. Sokol v Tuzli 3000 dinarjev in Sokol t Mostah pri Ljubljani 2000 dinarjev.
— O mestnem gospodarstvu so se pogovarjali v neki gostilni tam za vodo. Po govoru sodeč, so bili sami pristaši »Zveze delovnega ljudstva«, eni iz RemČeve, drugi iz Gosarjeve skupine. Poslušajmo, kaj so modrovali: »Če je slabo gospodarstvo, zakaj pa ne pomagate k zboljšanju? Čemu se Remec in Jovan, ki se imata za taka strokovnjaka, nečeta udeleževati sestankov in posvetovanj. Seveda, pri magistratu ni takih korit in jasli kot pri Gospodarski Zvezi. Prosim Vas, kako more profesor s svojo državno plačo klati svojega prašiča, v Unionovi kleti pa potrošiti denarja za dve profesorski plači. Zakaj pa si drugi profesorji ne morejo kupiti niti potrebne obleke in obutve? Pa poglejmo Jovana! Ali ste že kdaj slišali da si Je kak duhovnik s svojo plačo za maše ali pa s plačo kateheta mogel zidati hiše in vile? Jovan si je zgradil dve vili zaporedoma. Ne vemo seveda, če je »podedoval« denar po stricu ali teti, ali pa ima morda žlahto v Ameriki. Pa poglejmo druge finančnike pri Zadružni Zvezi, pri Gospodarski rdeči baraki, pri Ljudski Posojilnici itd. Ali hočejo ti ljudje kaj zastonj narediti za »ideale«? Prosim Vas, kje pa je Remec v odboru v kakem izobraževalnem društvu, samo pri »nobel-ferajnu« ga je videti, med nas proletarce ga pa ni nikoli, tega kapitalista iz Gospodarske Zveze. On si predstavlja, da je Gospodarska Zveza njegova last, zato tako grdo postopa z uslužbenci. Za bilančno nagrado smo dobili »ta mali« vsak po 100 Din, gospodje pa so dobili tisočake, pa ne kron, toda dinarjev!« — »Slovenec« pa zatrjuje, da je SLS edina stranka, kjer vlada sloga in enodušnost, pa glejte, kako se pristaši lasajo med seboj po krčmah, da je veselje. Nam ni nič mar. ako se koljejo med seboj, samo konstatiramo, kako sta Remec in njegova garda priljubljena v klerikalnih vrstah samih.
— Nočne doklade za policijo v Slo-veniiL Na snočni seji ministrskega sveta je bil finančnemu ministru odobren kredit v znesku 170.000 Din za izplačilo nočnih nagrad policijskim uradnikom in uslužbencem v Sloveniji, in sicer do 1. aprila.
"* — Pokopališče pri sv. Krištofu. Prijatelj našega Usta nam piše: O pokopališču pri Sv. Krištofu kot stavbi-Šču razpravlja notica v Slov. Narodu in pravi, da bi bil že čas. da se ta svet zazida s stanovanjskimi hišami. Z akcijo naj bi pričela mestna občina. Pisec notice sigurno nima svojca na tem pokopališču ali pa spada med one maloštevilne z zemeljskim bogastvom ob-lagodarjene, ki so ostanke svojih dragih prenesli v svoje grobnice pri Sv. Križu. Kdor pa ni v položaju, rešiti ogrodja svojcev na varno za vse slučaje, zahajal bo vedno rad v ta mirni gaj s tiho pieteto do tam počivajočih. Zahteva po zazidanju je skrajno brezsrčna in brezpietetna. Je pa tudi sicer čisto neumestna. Tudi če se razširi ljubljansko mesto proti severu v še tako širokem obsegu, je ondi sveta za stav-bišča več nego dovolj. Nikakor ni treba motiti smrtnega miru pokojnih. Vsako moderno mesto si skrbi za zrak, za pljuča v obliki parkov, velikih trgov itd. Ljubljana je v tem pogledu, da izvzemamo Tivoli, še zelo siromašna. Gotovo bo pokopališče pri Sv. Krištofu moralo izginiti. Toda izpremenl naj se v lep javen park, ki bo okras severnega dela Ljubljane, a bo ob enem kril s svojo rušo večni mir pokojnih Ljubljančanov. Občina pa naj raje podvza-me akcijo, da se zazidajo one neštete grde luknje v mestnih ulicah, ki tako zelo kvarijo lice bele Ljubljane.
— Poroka. V nedeljo 6. t m. se poroči v Celju gimnazijski profesor in bivši predsednik Saveza dobrovoljcev za Slovenijo g. Ludvik V a g a J a z gdčno. Pavlo Q o -stila Is Logatca. Obio sreče 1
— SOletnica. Danes 7. t m, praznuje v krogu svoje rodbine g. Inž. Rudolf Zajec, gradbeni nadsvetnik v Ljubljani, svojo petdesetletnico, še na mnoga leta!
— Is raznih krajev drŽave. V Brodu aa Savi je zgorel Domboricev parni mlin. Skoda znaša več milijonov Din. — V Sarajeva je izvršil lastnik bufeta Djordje Bikall samomor ta sicer radi materijalnih aeprlllk.
— Plaančat sakoa za leto 1924/25. je klel v »Službenih Novlnah« z dne 1. aprila. Obsega osnovne ln splošne odredbe, redne izdatke la dohodke ter izredne izdatke la dffhtnlkat
Poslano.
Došlo za 2000 oblek kamgarns in ševijota najboljših kakovosti prvih angleških, čeških in nemških tvornic! Ne zamudite ugodne prilike!
Lonasi & Carkmajs.
— Iz dr|avn# služb«. Na lastno tali® je odpuščen iz državne siužbe ta;nik okrožnega agrarnega urada v Maribora Crnast B r a c u ž.
— Od taks i« oprostilo IfnanČae ministrstvo Trgovske akademijo v Ljubljani za vsa prošnje ia dopisa, iti jih aosOJa državnim oblastvom.
— Celjske vesti. Demokratski družabni večer se vrti v soboto dns 12. aprila ob 20. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. — Mestno gledališče. V torek se vprtzori »Favn* za ab:>nemcat A. — V petek 11. aprila sa bo vpiizerCa drama »Kovarsivo in ljubezen«. Za to predstavo so se nabavile p p ftnoma sov« dekoracije. — Zgodaj. V četrtek popoldne je bilo med nalivom Čuti mo!m gromenje. Vmes je padala tudi toča. — Občni z b O f Olepševanega in tujsko - prometnega dra-Štva v Celju, ki bi se imel vršiti danes v soboto, je preložen za nedoločen čas. — Društvo iiišnih posestnikov v Celju in okolici ima v soboto 12. aprila v resta\ ra.oi Narodnega doma ob P 4 H zvečer svoi občni zb >r. — D r u M v o javnih nameščencev in vpokojen-eev v Ce'ju ie imelo v sredo svoi cbČni zbor. Občni zbor ni bil dobro obiskaa. O društvenem delovanju v minulem lttu ]t obširno poročal društveni predsednik zrsp. prof. Rnjh. Pri volitvah jt bil z malimi izjemami zopet izvoljen stari odbor e profesorjem Ralhom na če'u.
— Mariborske vesti Sijaje* ospth ge. De Debicke. članica cVn?i«;ke državne opere, ga. Hedvika De Dehicka ie Žela v operi »Traviata« v četrtek večer n*rivn-wt sijajen uspeh m temu primerno tudi nravnost viharne in ponovne ovacije. Gledališča jt bilo to pot obiskano tudi od s'cer izr-diih obiskovalcev iz naših produktivnih slojev in celo od strani Nemcev. Tske Violetta naše g'edališče Še ni imeli Odveč hI bila vsaka še tako laskava ocena njenega ft-sto zvonečega in močnega risan tudi v najvišjih legah Najbrže ie prijel glai Šo tem bolj do veljave, ker je pela večinoma v is-virnem jez'ku sk'adatHJa kpr ie na drugi strani deloma motilo bližja odru sedeče, ti so lahko sledili tudi slovenskemu, oziroma hrvatskemu besedilu ostaMh glavnih pevcev (Skrlvanič. Oovorov). Nastop gosMije le nenavadno vplivni t"0*1 na z- G^vorova kot Alfredovega očeta, k! )a to not prestat svojo prvo mojstrsko IzknsnSo. Pozre*a1l t>* smo ta vpliv na dlsp^zMM r. Skrivantča saj zadevno temperamentnejega nast^on Vot smo ga bili dosedaj vaien' pri nJem. N^M-no gVdalfsee si sme čestitati na pridobitvi tega Izrednega rosta, kr nas-opi še v petek v operi »Boheme« kot Mirni. — V Mariboru prirede tudi razstavo. Ta dni je neki posebni konzorcij definitivne sklenil prirediti v ča*u IjuM'anskega velo-sejma samostojno večjo industrijsko - obrtno razstavo v Mariboru. Brez komentarja! — Strašna nesreča v kamnolom«!. V kamnolomu pri Sv. Tlorijanu blizu Pogatea se Je v četrtek zg~di'a velika nesreča. Delavcu Josipu Roviku je eksolnd'rala dins-mftna patrona, ves i7strelek je bohnil vanj. zlasti v glavo tako, da le Isgnb 1 levo oko popo'noma. desno ima tako težke poškodbe, da ga nalbrže tudf Izgubi, nadalje je zadobfl težke oo«Vođhe opeVt'nr po rofcak In prsih. Prepeljali so ga v Maribor na kolodvor, od koder ea le resUfri oddelek rd-pelia' v bolnico, kjer strašno trpi — Pa-kojnlnski zavod za Slovenijo hoče bale zidati večje poslopje v Maribo™. pri čemer mu nojde mestna obSna aa roko glede stavb?*5a itd.
— Umetnika razstava. Zsdntf dan za obisk preurejene klubove razstave »M'a-đfh« r Jakop'čevem paviljonu je v sede*'o, dne 6. aprila, ker se s tem dnevom zaključi.
— lzn*t iz rSČ'movodstva. Dne 5. ton. so napravili na ljubljanski univerzi i^r»!t Iz dr*. računos'ov*a rg. ZarrndnrV Stanko, Rebovlj Stanko rn Gogala Tvo.
— Regtilaclfa Grarfa*č!ce. Pilero aam: Padi regulacije Oradn*čice sa pritožu;e stanovalec z Mfrja, namreč da nI še Izvršena; Pritožba ie razuml;fva: saj bi s regulacijo Oradaščke pridobil ves del Ljubljane ob njej ne samo na lepoti In m!Čno$n\ marveč bi se Ž njo ustvarile v vsakem pogledu ugodnejše razmere v tem delu mesta, posebno v zdravstvenem ozfru. Pridobila bt pa se tudi obsežna sfavb'ŠČa, prikladna za hile z vrtovi. NaveČjl interei na tej regulaciji pa Ima občina Vič. ki b! bila tako obvarovana vsakoletnih poplav. Že odstrankev jezu v KolezijI je pokazala nad vse ugoden učinek glede vodnih pri!ik. Regulacija GradaŠčice se bo vršila v doslednem času. Vso akcijo je prevzel flavni odbor za osuševanje barja, ki pa osnuje aa Viču poseben pododbor za to nalogo. Ten-nični načrti so že Izgctovljeni. Izvršila j!h je.tuk. generalna inspekcija voda. Vposlalt so se mestni občini ljubljanski in županstva Vič, da se izjavita kot glavna Interesenta. Clm bo rešeno finančno vprašanja, se pristopi k izvedbi načrta, ki obsega regulacijo Glinščice, GradaŠčice ia Malega grabna. Predvsem bi se izvršila regulacija Gllnl!iet in GradaŠčice ntzdol Mesesnelovega mlin? kot najnujnejša.
— Kaj Je z Jarkom ob Ižanski eest'? Prijatelj našega lista nam piše: Lansko let > ja mestni magistrat na večno moledovarr vendar odredil, da sa Iztrebi Jarek ob Iž: ski cesti. Delo se je zavlačevalo in koncu prekinilo, ko Je bilo končano komaj aap. 1 S tem posestnikom nI bilo. nič pomagan-, ker voda kljub temu ne mora do njih. ket Je ie velik dd Jarka zaraščen. Tedaj ni bilo denarja, delavci pa zastonj niso mogli delati. Kje pa je močvirni odbor, da ne vldP te potrebe? Prosimo merodajne faktorje.
I taj poskrbe. da se odstrani ta nedoetsteld
Stev. 80.
;rrran o
— Smrtna kos«. Včeraj popoldne je po dolgem trpljenju umrla ▼ Skofji Loki gdčna. Emi T r 111 e r j e v a, vpokojena poštna ■radnica, sestra g. dr. Karla Trll'erja la predsednika Ljubljanska kreditne banka. Pokojnica ja bila iena izrednih vrlin m arene dobrote, zato je uživala v vseh krogih največje simpatija in splošno spoštovanje. Bila je navdušena Slovenka In od očna napredni akln j a. Radi njenega lepega enačaja ša dobrosrčnosti Je bila priljubljena in cenjena povsod. Pogreb bo jutri v nedeljo ob 15. url. Polože Jo v rodbinsko grobnico na starološkem pokopa i šču. Bodi ji ohranjen prijazen spomin, njeni spoštovani obitelji naše iskreno sožalje. — Včeraj v petek je nmr'a v Ljubljani v itarosti 75 let gospa Trenja Eberl, rojena li a u p t m a n iz znane ljubljanska rodbine. Pogreb bo v nedeljo 6. t. m. ob 16. iz LeoniŠČa na pokopališče k Sv. Križu. Blag jI spomin!
— Velikonočn« razglednica (2 vrstf) ie založila družba sv. Cirila ra Metoda v Ljubljani. Dolžnost vseh zavednih Siovea-eev je, da uporabljajo za voščila edinale C. M. razglednice, ker na ta način tudi podpirajo našo obrambeno šolsko družbo.
— Zaplenjena italijanska moka, V Splita eo oblasti zaplenile veliko količino moke, katero je pripeljala neka italijanska jadrnica. Moka je bila pokvarjena.
— Srečna Jugoslavija, Po statističnih podatkih sa nahaja v Jugoslaviji 194.000 gostllen rn kavarn. Po tej statistiki odpade ■a vsakih 60 ljudi ena gostilna, ali kavar-■a. Preteklo leto se je popilo v Jugoslaviji 304 mllijont litrov vina, 312 milijonov litrov piva in 66 milijonov litrov žganja v skupni vrednosti 10 milijard 400 milijonov Din. Ia ie se toži o slabem življenju!...
— Vremenska napoved. Dunaj. 4. 9JPrh la. Uradna vremenska napoved za 5. aprila: Nobena bistvena sprememba sedaj vladajočega vremena.
— Ovitki za vrednostna pisma. Z odlokom it. 16520 od 12. marca ti. je ministrstvo pošta obvestilo poštno direkcijo v Ljubljani da so ovitki za vrednostna pisma ie v natisku in da jih bo dalo takoj r promet, ko bodo gotovi. Začasno pa naj občinstvo izvoli uporabljati ovitke privatne Izdaje v smislu točke II. čl. 26. »Pravilnika sa notranjo poštno službo.«
— Nova Iznajdba. Pllejo aam: PogoeM žalostni slučaji pri streljanju s topičl ob cerkvenih proščenjlh in slavnostnih prireditvah so dali povod tovarni pvrotehniških pro-srvodov »Pyrota« v Ce'ju, da je izumila aparat, ki popolnoma nadomestni t topič ta ie brez vsake nevarnosti. Pri streljanju s topičem se mnogokrat pripeti, da se smodnik vname al! celo da se toplč na drobne kosce razleti in navzoče telesno težko poškoduje ali celo smrtnonevarno radi, kar je pa pri novem aparatu popolnoma izključeno. Strelja sa s nalašč za to pripravljeno snov- j io v obliki srebrnega petkronskega denarja, j ki Je tudi brez vsake nevarnosti za človeško življenje. Manipulacija je tako enostavna, da je mogoča oddati vsakih pet minut en stre'. Tvrdki »Pyrota« Je la čestitati na tej iznajdbi, ki bo preprečila marsikatero nesrečo.
— K poročilu o aretaciji nove vlomilske družbe smo prejeli od pokrajinske zadruge dimnKkarjev to-le pojasnilo: Med novo družbo kavalirskih zločincev, ki se nahajajo sedaj pod ključem, je imenovan tudi Rihard Kernc, dimnikarski pomočnik, sin Ivana Kernca. dimnikarskega mojstra v Ljubljani. 2e po prv! aferi, ki Jo je imel Rihard Kemc glede tatvine, Je smatrala zadruga dimnikarjev za potrebno, da sk'iče ljubljanska dimnikarska mojstra na sestanek, kjer se je sklepalo o zadevi Rlharda Kemca glede tatvine. Sklenjeno Je bilo, da mora biti izključen iz zadruge pomočnik, ki I ja osumljen tatvine. Od tistega časa, to je prib'ižno par let, Rihard Kernc nj bil zaposlen v dimnikarski obrti. Tudi lastni oča ga ni hotel več podpirati v izvrševanju obrti, ker je smatral, da tak sin nI vreden očetove pomoči. Politične oblasti pa naprošamo, da stališče podpisane zadruge podpira in take elemente, ki so bili radi tatvine že predkaznovanl, ne potrdi niti za pns'o-vodje, Se manj pa za mojstre. — Za načel-stvo zadrtT^e: Vaclav Roge L
— Samomor Slovenke ▼ Zagrebu. Pred dnev! je skočila v Savo pri Zagreba, neka fenska, katere Identitet« nfso mogli ugotoviti. V četrtek zvečer nekako okoli 10. ure je opazil Pavel Večerin. delavec pri Emilu Kovaču na Savski cesti, neko deveto, ki Je skušala skočit! preko mosta v Savo. Vcčerfn ie priskočil, da bi preprečil skok: v vodo, aH bilo je prepozno. Minuto kasneje 'e devotka že rzjrinfla v valovih Save. Na mostu je ptiatfla pismo s fotografijo. V pismu so bila s svinčnikom napisane kratke besede: nesrečno moje življenje — nesrečnica jaz — Pozdrav vsem znancem — P. Na podlagi fotografije it policija ugotovila identiteto samomorilke, ki se piše Pepica Vfdušek, rodom Slovenka z Lju-bnega v Savinski dolfrH. V Zagrebu je bfta zaposlena kot služkinja.
— Smrt 114 letnega starca v Mostarju. V Mostarju v Hercegovini Je umrl edes najstarejših Jugoslovanov 114 letni musliman K&rabtz.
— česa is obtožen Csrugs? Državno privdništvo v Osijeku Je obtožnico proti Carugi in njegovim tovarišem dokonCa'o. Obtožnica obsega 72 pol pisarniške oblike, plssnih s pisalnim strojem. Od 14 obtožencev je 7 delavcev, 1 mesar, ostali pa so se-Ijaki. Devet Jih je ©ženjenih. Sam Javo £a-ruga Je obtožen dveh zločinov zavratnega roparskega umora, v štirih slučajih roparskega umora, v Štirih slučajih navadnega umora, v 13 slučajih radi ropa, t 1 slučaju radi izsiljevanja, dalje 1 s'učai radi posilstva, 1 slučaj radi ponarejanja. Za 7 obtožencev je predlagana smrtna kazen, sa pet obtožencev Ječa od 10 do 30 let, za dva obtoženca od 1 do 5 let. C«rugova tolpa ja vsesa skupaj umorila 10 oseb In 29 oropala. Senatu, ki bo vodi1 razpravo proti Caruai. bo predsedoval predsednik osileSkega sodl-saa Markovlč, votanti bodo svetniki Bre-beria, MUoitviC, dr, Ojseikovjc * Stajati,
I policija
tat v MsrfiboesL Mariborska policija je v gostilni pri črnem Orla aretirala mizarskega pomočnika Karla Majerja, i ki je prišel is Nove Gradiška ia je preko-; račf! mejo brez dovoljenja. Pri nJem ja policija našla mnogo srebrnega denarja hi nekaj drugih predmetov, za katere se ie zaznalo, da so bili ukradeni v Novi Oradiški Majerjevemu delodajlcu. Maj ar je bil oddan sodišču.
Umor na Vodovodni cesti.
Potek preiskav« končan. —*
Jerančič izročen sodišču.
Včeraj popoldne, odnosno zvečer je bfla Preiskave proti eeumljeaenra Jerasčl-šu končana. Snoči je bila zaslilans eaa glavnih prič, ki je Izpovedala zelo obremenilno za Jerančiča. Bil ja to neki mladenie, ki ja izdal, da je govoril ueodnegs da; zjutraj z Jerančičera. Govorila sta tudi o Je-rančlčevi hcvoljenki Paniki, pri čerrmr ee je baje Jerančič Izraeli, da snors ia ta večer Paniko dobiti la ako aa aan sa sds. Jo ustreli. Mladenič Je bfl snoči zaslišan tn je, dasl nerad priznal odnosno potrdi omenjene beseda.
Izjava jasno priča, da je edino Jeras-čfč pravi krivec. S tem ja bila policijska Preiskava zaključena. Jerančič, ki je bil danes dopoldne prepeljan Iz policijskih zaporov v sodne, kjer se bo proti njemu prv Cela sodna preiskava, je tudi današnjo no€ mirno Prespal. Veda se popolnoma mirno in malo govori. Danes eo ga še enkrat fotografirali. V ostalem je selo bled is med pogovorom se mu jezik zapleta. Ne prizna ničesar.
S tem Je v javnosti, ki Je vzbudila po LJubljani velikansko zanimanja is rasburjenje, začasno končana.
«grof essex»~
Kino »Ljubljanski dvor«.
Ša danea ia jutri predvaja Ljubljanski aVor veliko, v porrrpoznem stilu režisirana historično dramo »Grof Cssex«. 2e dejstvo, da nastopa v filmu elita klno-umernlkov. kot so: Eva Mav, Cma Morena, Trlderik Kilh-ne. Kari Huszar in drugI, dvigajo film visoko nad nivo povprečnih zgodovinskih filmov. Dejanje se dogaja v Londonu sa čaaa vladanja energične kraljice Elizabete. Naj-markantnejla oseba v filmu je grof Essex, ki pade kot žrtev zavisti In zlobnih Intrig. Sujet filma Je zelo zanimiv. Prizori iz vstaj Škotov la Ircev proti AngleZem. upor v Londonu, napad na Jetnišnlco Tower — dvorni lovi — zgodovinske seje parlamenta — intrige diplomatov Itd. Kulminacija klno-trmetnostl!
— V sov« presrejanf gosfln! na Tr-foflrf cesti št. 4. se odslej točfio garantirano pristna vina In sicer: doleniski cviček a Trške gore lit Din 12. pristni bel? Mzeljec IH Din 13 13, pristna Portugalka d:n 14, pri- j sten za vrča s* Iz grnjščfne Aukenstefn, sedaj Bori din 16. Vsakovrstna delikatesa mrzla m gorks jedila po sa;ni2jm cenah, specijaliteta dnevno golaš is vampL Za obilen obisk se priporoča gostilna »pri Nestlnu«. Tržaška cests 4.
— Nahod? Glavobol? Zobobol? Trganje? Odrečejo večkrat mHfce ln živet, Prijatno čuvstvo kreposti prinese pravi Feller-jev Elzafluid! Najbo>J5e hišno sredstvo, lajša bolečine, osvežuje in jača ter čez 25 let | priljubljen kosmetikum za nego kože. las m ust! Veliko močnejši, izdatnejši in bo'Jši kakor francosko žganje! S pakovanjem is poštnino 3 dvojnate ali 1 specijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih aH 12 specijalnih steklenic 214 dinarjev in 10% doplatka razpoši'Ja: lekarnar Eugen v. T e 11 e r, Stubica Donja, EJzatrg It. 238, Hrvatsko.
— Opozarjamo na današnji oglas La-vrič I Kovač, Sombor-Bačka glede poljedelskih pridelkov, sadja, itd.
Priporočamo vsem rodbinam KOLINSKO CIKORIJO
%  izvrstni pridatek za kavo. :s
— Najcenejše In najnovejše oblaka se
dobe samo ^elenburgova ulica   it. 3 pri Grlčar & Mejač.
— Koncert. Vsaki daa v restavraciji ia kavarni »Tratnik« koncert salonske kapele od IV—It ure ponoCI. Vstop prost.
OBLEKE
najboljše, najcenejše, v največji Izberi ima
J. Maček, LJubljana
Posebni oddelek: otroške obleke, noiko perilo.
Društvene vesti.
— Predavanje ▼  društvu   »Soča« v Ljubljani, Danes v soboto, i. aprila predava v salonu pri Levu ravnatelj meicaa-ske Sole, sedaj v Ribnici s« Ante Mervlč o temi: »Primorec doma la v sedanji domovini — Jugoslaviju. (Kulturno-socijalna slika njegovega življenja in delovanja od h> : bruha svetovna vojne do danes). Ker jt to predavanje za vsakega   Primorca zelo važno, pričakujemo obilne vdeleZbe od Primorcev  is  drugega  cenL  občinstva. Po predavanju prosta  zabava,  pri  kateri so-edeluje oddelek pevskega odaeka Sokola L n cel orkester.   Začetek ob pol 11. Vstop vsem prost.
— Juaroelov. aapr. akad. društvo »Jadrali« priredi v soboto dna S. tm. v dvorani napr. dil društva (arena Narodnega doma) slavnostni veCer aa Čast dr. MHfci
Brezigarju, starešini la Častnemu Clasm imenovanega druStva.   Za člane udeležba
obvezna. — Starešine s obiteTJo vljudno vabljeni. Vstop la prosi vabila. Odbor.
— 27. aprila mora vse, staro ia mlado ■a Kongresni trg, tam sa vam bo nudtla najimenitnejša   zabava  aa  lavni tomboli
i nižjih poštnih is brzojavnih uslufbencev.
Karte prodajajo vsi pismonoši v Ljubljani, i $iški. Viču la v Mostah ttr po traikah po 1 1 I Dla. Začetek ob Ji. Odbor, 1
Gospodarstvo.
trg z usnjem in surovimi kožaml
LlubOaaa 4. aprila. 1PS4.
KupGja s nsajem ae tudi v zadnjih redam al razvijala v tel meri kakor bi bilo pričakovati. Krfvo je tega največ ie vedno trajajoče zimsko vreme, ki ovira dobavo pomladanske obutva. Ker sezija precej poteka, je kup!!ja za fino usnje, kakor boks m levTO, sekaj zaostala. V tem času Ja bila as omenjano blago nsvsdno v polnem teku. Prihodnji tedni sajbrže Prineao sholjiasje v tem ozira.
Nadaijsi vzrok za manjii razvoi kup-e*5e tiči v pomanjkanju gotovine, ki se je od našega zadnjega poročila la ia poostrilo. Vsekakor se lahko trdi, da so dosegle aane najnižjo stopnjo is ja ta domnevanja oprto na položaj današnjih mednarodnih cen na trgu z usnjem.
Živahnejši potek kupčije sa pričakuje z iboljšanjem vremena. Tudi namerava vojaSka uprava podati velika naročila aa dobavo obutve.
S 1. aprilom pričakovano povišanja carine od 50 —100% na usnje se sicer do sedaj le nI uresničilo. Pričakuje se pa z gotovostjo v prihodnjem času, kar bo gotovo vplivale na zvišanje cen usnja kakor čevljev.
Ako ravno nismo prijatelji protekcionizma, vendar lahko rečemo, da so sedanje razmere, ki domaČe Industrije zadostna na varujejo In omogočijo kolosalan import iaozemskega blaga, nevzdržne.
Danes sotlfanao sledeče cene: vsi-kruponi težki Din 95—97 za kg, va5-kruponf lahki D?n 90—92 za kg, vaš-pod-platl težki 73—75. vai-pnd^ati lahki 68— 70, Škrat vloženi podplati 8^—83, vratovi BO—52, ©krajevne Caferne) 36—40, notranj-ki 65—66, črne gladke kravi«« 90—05. r*a-va kravlne 100—108,   črne zadke k*r»se 110—lin. rjave kravlne 100—105, bokste-Iet!ne, črne domača Din 26—28 za kvadr. boksteletine črne Inozemska 30—32, boks-teletlne barvane 32—35. goveji boks 22—24 ševTo tuzemstef   25—26,   ievro modemski 35—36. — Cene surovih kož: goveje kofe lahke. Din 20—22 ze Ve, gttvefe knže tefke Din 23—24 aa kg telečja Din 30-35 za kg. ★   * ★ —g V suisikl Inki kresio trfts ItalHas-sti parobrodi les. pet Jnros!. jsdrnir fckr-ceva vfno,   parobrod »Srbin« ja odšel v Patras Itd. TtaViani 5e n:so ni'e^ar uVre-nlTi, ds b| zgradili sa novo mostove na Rječini. Znano je, da so Jih D*AnunzHevi legi-jonarji  rszblli is pognali  v   zrak. Brez vsakega dvoma zadene tedaj T*a!*jo dolžnost, da popravi to škodo na svoja stroške. Tudi mi up*mo, da at">ri n«Š^ vlada vsa korake v tem poglavju, ki vendar tud« spada v Mussolinljev sporazum. Sicer pa se zadnje čast mnogo razpravlja a reškem bazenu. Tudi ml priznamo, da ja s tem aa videz-reškim  lokalnim   vprašanjem združena vsa naša tarifska politika in dalja rodi prometno usmerjeni* naše zunanje trgovine v severnem delu naše države, sčl-srrur ja v bitni zvezi tudi problem racijonal-sa pristaniške naše ureditve in politike. Po našem mnenju bi bilo pač najboljše, da se v tem emlnentnem vprašanju, slasti vsprV* čo ža pojavljajočih sa diferenc, čfmpreje akfiča enketa vseh gospodarskih naših faktorjev. Ree je, da se mala enketica vrše že ves čas. Toda bilo bi potrebno baš sedaj In takoj sa najširši podlagi premotriti ves sedanji položaj in ustvariti program za splošno, vsem in vsakim Interesom odgovarjajočo ureditev   našega pristaniškega problema na severnem Jadrsnu rn njegovega v vseh ozirih racljonalnega spoja s sašim zaledjem, kl je vsled znanih mirovnih pogodb z Italijo več sil manj odsekane od mona in izročeno — vsaj za sedaj — talijanski milosti in aemilosti.      Dr. K. V.
—g Statistika zagrebških bank. V Jugoslavenski Njivi priobčuje dr. A. Moskovič nekaj zanimivih podatkov Iz zadnjih bilanc večjih zagrebških bank. Velike zagrebška banke (Prva hrvatska, Cskomptna, Jugoslavenska. Hipotekama. Srpska ln Kreditna) so imele delniške glavnice koncem leta 1920 103 milijone dinarjev, leta 1921 206 mil. din., leta 1922 255 mil. din., leta 1923 403 mil. dinarjev. Koncem leta 1912. imele ao 37 milijonov kros. Ako ae te svote preračunajo v dolarje po kurzu dotJčnega leta, znašala je glavnica teh bank 1912. T<eta 7.5 milijonov, 1920. leta 3.5 milijonov, 1921. leta 4.6 milijonov, 1922. leta 3.5 milijonov ln 1923. leta
4.5 milijonov do'arjev. Predvojne višine vrednost eela te glavnice tedaj ni še dosegla. Rezerve Istih zavodov znašale so: koa-eers leta 1912 16 milijonov kron, oziroma S.3 mil. dolar., leta 1920 109 mil. dinarjev, ozlr. 3.8 mil. dol., leta 1921 70 mil. din., ozir.
1.6 mil. dm., leta 1922 96 snSt dla., ozir. 1.3 mi1, dol., leta 1923 144 mil. din., ozlr. 1.3 mil. dolarjev. Vid? se. Srn Je lastni kapital bank
izražen v delniški glavniei in rezervah tekom leta 1923. znatna nariiel v dinarjih, a da je narasli tudi dolarska vrednott tt ravnice vkljub temu, da Je ravno leta 1923. dolar etal aelo visoko. Povprečni kurs dolarja  bil  le   1920.  leta  29.—,   1**1.  leta 42.S,
1922. leta 75.—, 1923. leta 93.5. Ker Je sedaj kurs dolarja samo okoli 80.—. Je laano, ds )e dolarska vrednost lastnegs kapitala bank U mnogo večja nego le bila gačerkoia leta ter se more računati aa ta, da so leta
1923. banke   prekoračile   najnižjo tocTco
vrednosti svojega lastnegs kapitala in da |e ta vrednot seda? začela zopet naraSčatf.
—S Novosadska Marevea borna 4. aprila. Ma   produtrtat borzi  notiralo: Pse-
nlea haška, 79-81 kg. 1—2%. d upi. kasa 320—317.90. koru*a baika, stara 230. dutl. kasa 230—235. ia aprn-maj. dinu. kasa 240, ga maj-nrnfj 244—250, moka ban »0e
•00, It. »6c 325. It. »7c 280, otrobi v jtrte-sfli vrečah 310. Promet prako 250 vag., a aafvac v komat.  Tendenca a
—S Naaaavadaai svmfsU aafaaa v Maribora. V petek le bfl mariborski selem tako nenavadno dobra preskrbljen z blagom, kakor ]e bil pa uradni staUetiui sama eakrei la s lati 1921. Priaaala aa la aaauna 109
svinj as trg. Sejem je trajal daleč preko poV dne is je bil tudi sicer nenavadno živaheSL V obče se je opazilo padanja ees. Kupci so prišli tudi dalee is Kranjske ter od koroške meje. Česa (v oklepajih cena od 21. marša): 5—6 tednov stari Din 150—250 (200 do 250), 7—9 tednov 300-^50 (275—300), 3 do 4 mesece 900—621 (500—650), 5—7 mesecev 850—050, (1050—1150). 8—10 sseeccev 1050—1150 (1325—1550), 1 leto 1400—1950 (1750—2500). 1 kg iive teže 17.50—20 (20 do 22.50), 1 kg nartve teše 22.50—27^0 (25 do 28.73).
—g Far tja »Jadrasske banke« s >Po-danavskini trgovačkim akcijskim dnr-ftvom« ja. kakor smo ie poročali, gotova stvar. Podjetja bo nosilo sovo ime »Ja-draasko-poduoavska banka«. Skupni kapital ta banke bo snašal 120 milijonov, re-servni fond ps 32 mlliic.nov. Za prevzet je morebitnih aeoptiranih akcij se je osnoval sradikat pod vodstvom »Srbske banke« v Zagrebu, »Krvatsko-siavonske zema!?ske kipotekarne banke- ter »Banke in štediont-ea za Primorja ns Sniaksi«. Občni zbor, na katerem sa isia, skleniti fuzija, se Izvrši 11. maja. Generalni ravnatelj zavoda bo, kakor smo že zabeicželi, Stjepan Ka-rarnata.
—g Prodaja hrastovega lesa. Direkcija šnnt v Ljubljani razpisuje 745 m* hrastovega lesa za tehnično porabo v Krakoven* pr! Kos#anje\ icf. — Pravilno kolekovane ?n • 10% vadi'e« opremljene ponudbe je poslat! da enajstih 24. aprila 1924. Direk-eiii šum v Ljubljaa! (Križanke).
1CX
Ljubljanski dvor
Nedelfa
poiifjzlaljeik 7., toruk 8* aapr«
Z najvacjini  zanimanjem pričakovani novi tfajSikl
D. Buchos/etzky režiser filma (Petac Veliki)
Drama artiitov v 6 dejanjih, v glavnih vlogah priljubljena
Aud Eggde Nissen
in
Alfonz Frvland.
Prmdstave 3  ob raatdeSjah oa Vali. dopoldne In ob 3., V;5., S.,   1/28., 9.
Ttm'stiks in sport.
•» Nedeljska nogometne tekme. V ne-deifo a. tm. vrli se aa igriScu S. K. »Prh morja« (Dunajska coata) ob 13. v? pop. cup-finale tekma za olimpijski pokal med S. K. Ilirija :Jadraa. Istotara se vrii nato ob 15.H tekma Primorje :Hermes kateri sledi prijateljska ttkma Lask:IHrlja. rezer. — Pričakuje se z ozirom aa najmočnejše postava moštev navedenih klubov, veliko športnega užitka In zanimivosti. Priporoča sc nabaviti vstopnice v predprodaji v trafiki Sever, Se!«iburrovs ul. (dijaške la vojaške po za liani eeal samo v predprodaii). Tajnic LNP.
— Za Otfmprjskl dan 1924 ie določen v Ljubljani sledeči »pored:  1.)  Na predvečer
v soboto ob 8. telovadna akademija v Ljudskem domu z predavanjem g. dr. Sa-rabona. 2.) dopoldne ob 10. ttafetni tek po ulicah atart pred Narod rum domom, pred Nunsko eerievijo. Prosa kot običajno, 3.) ob 11. obhod eportnlkov po mestu, nato utpred  balkona  poslopja   Dravske dtvhzij-
sk oblasti kratek govor ki razhod. 4.) ob H 2. popoldne kolesarska dirka kluba »Pri-■orjec aa Calovlki cesti 2 km, S.) ob 9. popoldne dve nogometni takim Ia lati k o atletska prireditev, 6.) sveCer ob a, v Narodnem doma zabaval večer a kratkotežko atletsko prireditvtja (rokoborba). Isti dan aa bodo Prodajali olimpijski znaki Ia olimpijska srečke. Upamo, da nosati občinstvo Clni itevllneie te športna prireditve In podpre dobodek, M sa val stekajo v oitapljski
— Tnristovstt klab »Skala«. V torek! ob JO. svečar sestanek v Nsrodnf kavarni. Zadeva vezna za vse Članstvo, redno ia podporno. — Odbor.
— Lovski koasroa ▼ Splita. Dne 6. hm. sa bo vrill v Splitu lovski kongres, ki bo v glavnem raspravlja! o pogozdovanju dalmatinskega krasa. Kongres bo rudi raz-pravila! e |em, aa se aaSCltt koriaUa 41*-
ZADNJI TRENOTKI PRED VOLITVAMI V ITALIJL
— Trt/, 5. aprila, (lav.) Vladni aparat }e ukrenil poslednje odredba za nedeljske volitve. Fašiatovske orgsnizscije so v bojni pripravljenosti. FasMstovska glasila gleda 10 s samosavestjo na Izid volitev v Julijski Benečiji, nAglasajoč, ds bo pokarala Benečija svetlo sliko pravega domoljubja. Snoči je biio v mestu več fasistovskih shodov. Za danes zvečer so fašisti napovedali velik vo» lilni shod na trgu Ujedinjenja.
— Kmtj 5 aprila. (Irv.) Mada je odra* dfls. da bomo v Italiji radi volitev ne no* slujejo cd 5. de- 7. t. ns.
RUSKO - ROMUNSKI SPOR RADI BESARABIJE.
— film, 5. aprila. (Izv.) Jutranji listi danes priobčujejo zelo obii-ne iijave rorauss* ■koga poslanika Lsbovsrvja o rosko*nsesan*i skera gp-^ru glede Besarsbije L;sti pripomb njajo, da je Pesarabija lahko noto netivo) ra obcroaea konflikt v oriientu med Rusijo fn Romunsko. Rusija obđolluje Romunsko, da s«e tajno obororuje in pripravlja na vo^ no. Romunski poslanik je med drugim ts* javil, da je Romunska miroljubna ia da ja ravno ona v Beogradu nasvetovsla, da sa poravna jadranski soor med Italijo ia Jugo* ilavijo na miren način. Italija je *u"fla Ro* munsko v zvezo 2 Madžarsko in Bolgarsko, kar smo odklonili. Romunska je sklenila res s Pol Jako republiko vojaSko r^godbo. tods povsem deftf^rivnega macaja v obrambo medsebojnih državnih interesov. Na vprs* sanje, će je motjoč trbruh oboroženega konflikta, ja poslanik izjavil: *V tem trer.otku tega nt pričakovati. Ve pride do ikrejnt>*t% vendrr Ronvinska /• priprsrvtjena ia vsaJt slučaj.*
— Pari£% 5. apdla. (Trv.) Romunski alanik Ar.toneacu je izjavil, da obstoja te vedno upanje na mirno noravnavo rusko* romunskega spora glede BrsprsMle. ToloSsl po brezuspešni konferenci na Dunaju ae si niirl poslsbesl niti ne izboljšal. Trenotno vztraja vseka vlada na svojem stališču. Ch čerin zahteva nlebiscft ra Besarabljo. Re» munska to odklan'a ter eo sklicuje na avohi historične pravice.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 5. aprila. — Prosti promet. Curih 14.80 bi, Pariz 4.72 bi, Lonooa 351—351.50, Dunaj 0.1150—0.1159, Trst 3.5< -.3.57 bi., Praga 341—241.7$ bi. — Prometa ni bilo nobenejra.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 5. aprila. Današnja borzah Fs*n<rrad 7.10 sr. tečaj, Praeja 17.— dea>, Nea-vork 575.27 bi., London 24.SO b!.. Partt 33.15 den.. Milan 25.13 bi.. Berila 1.22 b!^ Amsterdam 213.50 deru. Bukarešta 3.97 bW Sofija 4.15.
— Trst. 5. aprtla. Današnja predborsa: Beograd 2S.50—29.25. London 8S.50—Ra.70, Pariz 1.^0.75—131.25. Newyork 22.825—22.00, Curih 39S—399.50, Dunaj 0.0324—0.033*4 Praga r37.80—68.15.
— Dunaj, 4. aprfla. Deviza: Beograd §72—876, London 305.200—306.300, Milan 3100—3131, Newyork 70.9^—71.185, Pariz 4087—4103, Praira 2114—2124, Curik 12.355—12.405. — Valute: dinar 871 — 877. dolar 70.56O—70.96O, lira 3115—3135^ franc. frank 4070—410O. Češka krona 1097 —2113.
Trboveljski premog in drva dobavlja
Dmiba ILIRIJA
Ljubljana, Kralja Petra trg 3
Plačilo tudi na obroka).
Telefon 220 272
R ATOL
T A K O R A
kufmihi t polltkih mlieva.
Proiivadja ODIO RATOL
T«t«rIniiTf)e kem rt. d. ZAOREB Bia-nička Cl/IIL SJOŽBMA CUEK'A Jedan obrok nje dno i omotom i poita*
•.i t- ako se novac unaprijed poia1]e
Dfn 22*— Hi poitunilclrn pouze'em
D\n 29-— Dobiva se takodjer u »vini ljekarnama i dro erfiama.
POSLANO:
V »Slovenskem Narodu« e dne I. aprila ie nekdo, ki se ne upa i knenom na daa, objavil »Opozorilo tistim, kl prodajajo les ▼ Italijo!« V tem dopisu nesramno napada naio lesno tvrdko Minzi v Trstu, čee
da je te dni 5?a a!{ pojde rakom Svlžgat. Ob jedneni jo spravlja v rvezo z neko lesno tvrdko Carola Malalan Opčlne-Trst, k* irvablja aa golhifiv najin les od Droducea-
toy ▼ Juioslavlii.
Bodi neznanemu dopisniku javno povedano en uho, da jc nnSn rvrdkn proto*
kolirana pr! trgovskem sod.'Sču v Trstu teta 1909. da kuPCuje Tes čas svojega ob> etoja reelao ia plafiuje redno svoje dohs> vftelja lesa. Vsem obveznostim ie do seda«
vedno zadostila In koda to rudi v bodo** storila. Kdor ieli Imeti pojasnila o etanle ia slovesu naSa tvrdke, ta naj se obrne ff informacijo in pojasnila do podružnici »Zfvnoatenske bankes v Trstu, katera vrff
stalno plačila za nas.
Tvrdka Carlo Malalan nam ie aezna-aa Is nismo stali s njo nikoli v kup&isk; iveri.
Pisca poirvljatno, da nam javi evo., ka«, da rmi bomo moeli dati pred sodllčem Priliko, zagovarjati svoje blevete.
V Trstu, dne 4. aprila 1924.
Giullo M las i.
— Izgnbfla as Is mala rajava rofiaa torbica % dvema kljuComa, nekaj denarjeas la dr. Najditelj naj )a odda % upravniAivi ftlPTa Naroda«
92
Stran 6.
SLOVENSKI    NAROD«    dna 6. aprila 1924.
štev 80
Miti llnisii
□ODS0E1I
ataiaia'a a a a a a a j j a
Zahvala.
Ginjeni vsled izrazov sočustvovanja izrečenih povodom smrti naše ljube hčere, sestre, svakinje, tete, gospodične
Hne Kafser
izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo.
Zahvaljujemo se še posebej vsem darovalcem prekrasnega cvetja in za spremstvo na večni poti.
Sv. maša zadušnica se bode brala v cerkvi sv. Nikolaja, 7. aprila ob četrt na devet.
Zalufoči ostali.
t
Tužnim srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša dobra mati, oziroma stara mati, tašča in svakinja, gospa
Frania Eberl
ro|. Hanpftnan
v 75. letu svoje starosti v petek, 4. aprila 1.1. ob pol 12. dopoldne po daljši bolezni, previđena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
^nar^ Predrage rajnre se vrši 6. t. m. c> 4. iz Leon -ča, Stara pot, na pokopališče
Maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V Ljubljani, azra 4. aprila 1924.
Žalujoča rodbina Eberlova.
Veliko Izbiro najnovejših
svilenih in večernih
damskih klobukov
ter slamnikov po zelo ugodnih cenah priporoča cen), damam
Ivanka Stefnar,
Ljnbljana, Rimska cesta 10.
koji je vješt u Izvajanju visokih zgrada Iz armiranog betona, traži sa za Zaejrab.
Ponude slati pod brojem ,.Za-1806" na Publici*-s d. d. Zagreb, Gun-duličeva ulica 11.
Ifafcenefe
edino iz trboveljskega revirja
premog
veČjs In male mnežine, tudi v
vrečah
dostavlja  na dem.  — Naročila sprejema:
H. Petrift,
Gospcsvetska cesta 16/1. Telefsn ?43.
Tvrdka
J. Wanek
Lfablfana
Sv. Petra cesta št. 19
rMiprroča svojo boeato zalogo najmodernejša obdelane fcožuhovine. Sprejema vsa po o ra vila, kakor tudi barvanje lisičjih In drugih kož. Vrlfka tzbra športnih čepic In moikih klobukov. Sprejema tudi vsakovrstno kožuhovino čez poletje«
IllBflEII
lepo In poceni
- sukno -
in kamgarn. hlače v i ne, eeffr, tfska-
nine (druk), platno, volneno blago in vso manufakturno robo kupite edino v veletrgovini R. Stermecki. Celje. Kdor ne verjame, naj se sam prepriča. Zaloga velikanska. — Trgovci engroscene. Cenik zastoni.
Dr. Karol Trlllar In Marija Triller vdova Cvahto
javljars v lastnem in v imenu vseh sorodnikov tužno vest, da je njuna iskreno ljubljena sestra, gospodična
Emmy Triller
paSfna uradnica o. p. u Škof jI Loki
danes ob pol 6 url zjutraj po dolgem vdanem trpljenju izdihnila svojo čisto duio.
Zemeljski ostanki pokojnice se bodo položili v nedeljo, dne 6. aprila ob 3. uri popoldne v rodbinski grob na starološkem pokopališču.
Mir in pekej njeni duši! Blag jej spomini V Ljubljani dne 4 aprila 1924.
„Orient", družba z o. z. Ljubljana, naznanja, da je preminula nje družabnica, gospa
Frania Eberl
Pogreb se vrši dne 6. t. m9 ob 16. uri iz Leonišča na pokopališče k Sv. Križu.
I4dptyottM, dae 5. aprila 1924.
Otieat drmiba s o. z.
Ljubljana.
J? Sparterija
M za damske klobuke * plašča Din 25'— KEMDA mmm^n
G. f. iurasek
LJubljana filfm D. 12 Uglasiljera ter po-ravllase
^lasovirje in harmonije, špecijelno strokovno in ceno'
B. S. ji
MalMaefe
-- CEMENT --
Prima Psrtland trboveljski in dalmatinski dobavlja v poljubnih množinah. — V zalogi tudi A P ■ O. — Naročila  sprejema:
H. Petri*,
Gosposvetska cesta 16 1.
Telefon 343 1741
dospeli.
V Cenilni vožnji
Pariz-Nizza
so si priborili:
2, 3/4 HP 1 cilinder — Zlato medaljo;
3V2 HP 1 cilinder — Zlato medaljo ;
B. S. A. Team: Pierre-Bermond-Pokal.
Generalno zastopstvo in zaloga za Jugoslavijo:
Jugo-Auto9
Ljnbljana, Dunajska cesta 36
Velika zalega klevmksv is
slsssnlko? ae dobi pri
Franc Cerar
dražba z o. z., tovarna v Stobn, pošta Domžale
Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki  v popravilo pri Ko-vačevič i Trsan v Ljubljani. Prešernova ulica št 5.
Sprejemanje v sredo.
Zaloga v Celju, Gosposka ul. 4.
II. L G. ioilroii
najnovejše konstrukcije so nepreko-sijivi! Zahtevajte ponudbe od glavnega zastopstva
Mil L Mrta
Zaloga majhnih motorjev in prvovrstnih  sodobno zanimivih filmov.
Zaloga Moviriev in tirnim
naibolliih tovaren B6ssndorffsr, Ciapka, Ehrbar, Hoizl. Schweighof»r. Orlgšnal Sfingi itd.
Tudi na obroke. Tudi na obroke.
Jerica H, roj. Helene, LiflMiaH.
Hilšerjeva ulica številka S.
Svetovna tvrdka
iSCe
za dobro uvedeni predmet
sposobnega
zasto
^^Bunanuumnuunauui
(oziroma potnika) z veliko provizijo. V poštev pridejo samo gospodje z dobrimi referencami. Z uspešnim delom se lahko pride do velikega zaslužka. Ponudbe ped Za-1800 na Pnbllclfas d. d., Zagreb, Gundulićeva ulica broi 11.
Zahvala.
Tik pred 40-letnico našega srečnega družinskega življenja m m je krsta smrt ugrabila iz naše srede najdražje bitje, našo blasro soprogo, dobro, zlato mamico, staro mamo in taščo, gospo
ir ni. h
soprogo tiskarniškega faktorja.
Ni ga bilo zdravila zanjo, ni ga leka za globoke rano, ki nam jo je zasekala njena izguba. Tolalilne besede, ki nam dohajajo od vseh strani, nam lajšajo bridke ure. Iskrena hvala Vam vsem, ki sočustvujete z nami! Hvala za poklonjeno krasno cvetje, za darila v dobrodelne namene, za ganljivo petje in za častno spremstvo na njeni poslednji poti.
Ljubljana, dne 5. aprila 1924.
Globoko žalujoči rodbini: Sterlefear - Clgs>".
Josip Peteline
Ljnbljua, Sv. Petra nasip 7 (ob vodi)
bliza Preeeraoverja spomeni
se priporoča za najceneišl nakuo vseh potreb'»čin s a kro- ♦ išče, česlferje, sedlarje, aivlilo, toaletnega bl?cr*, ♦ pletenin, »al ant arije, najboljših elva'ntli strojev
i : GRITZfđER in ADLER : |
posameznih delov za kolesa in za vse sisteme Šivalnih stroiev. % Moeoooooooooooooooooooooooooooooseeoeoooeoeoooe aeeoeseoeeoot
pepirji se zopet dobijo
v v*eh trgovinah s fotomanufakturo.
Generalno  zastopstvo  in skladi^e na debelo
Iso Weiss. Zagreb, Palmoticeva ul. 66.
I
POZOR!
Kdor želi imeti trpežno In ceno bla^rv. ta naj pride v manufakturno trgovino
POZO*:
I. TOMSIC, Sv. Petra c.38
Tam dobi vsakovrstno blago za žcns.ke in moške obleke, narejene ženske in otroške obleke, cefirje za srajce, vsakovrstno perilo, rro-ške srajce od 56" Din naprej, navadne in svilene rute, predpasnike
iz listra in klota ter vse šivalne potrebščine. ZNIŽANE CENE! POSTREŽBA TOČNA!
Vse po primerno znižanih cenaM
ćPri nizki ceni!
Jgn. JŽ>argiy ejubijana
Sd &efrc cesta štev. 3
Nudi cenjenim odjemalcem veliko izbero potrebščin za krojače in šivilje. Velika i z bera nogavic, rokavic, triko perila in površnih ženskih volnenih jopic ter razno moško, damsko in otročje perilo, svilene, pletene samoveznice i. i. d.
;yvu?D yjuDZtuz oujouiijd od 99(1
Moško perilo
vsakovrstno, po znižani ceni
priporoča Tovarna perila „T R I G L A V"
G. VOJSKA & DRUG
LJUBLJANA
Kolodvorska   ulica 8, nasproti hotela Štrukelj.
Zadnje novosti
pomladanskih svilenih  klobukov, čepio in  slamnikov  velika   Izbira   po znano nizki ceni priporoča
modni salon
Stuchlv-Maške
Ljubljana, Židovska ulica 3
Liulilionslia borza za robo in vrednote
razpisuje
L mesto tajnika za borzno razsodišče
Ponudniki naj navedejo dokaze o a) jugoslov. državljanstvu, b) dosedanji neoporečnosti, c) dovršenih pravnih študijah, č) sposobnosti za sodnij-sko službo (dokaz o položenem praktičnem sodnijskem izpitu^, d) večletni sodni praksi posebno pri trgovskem sodišču, e) v znanju jezikov.
II. mesta senzalov za:
1. blagovno in • 2. efektno borzo.
Reflektanti morajo navesti dokaze o a) jugoslov. državljanstvu, b) izpolnjenem 24. letu, c) dosednnji neoporečnosti, č) slobodnem oskrbovanju lastne imovine, d) dovršenih trgovskih študijah in večletni bančni ali pa mešetarski praksi, e) položenem mešetar-skem izpitu z dobrim uspehom, f) znanju jezikov.
Detajlirane ponudbe z navedbo referenc in zahtevkov naj se naslove do 22. t. m. na Tajništvo ljubljanske borze za robo trt vrednote, kongresni trg 9, !. nad.. (Filharmonija).
• is.'J v- -
Tvrdka za igračke HOMEGLA G.
SONNEBENG I. THUR. SCHONE AUSSICHT 9.
Proizvaja razne oblečene in neoblečene lutke (punčke) z zgibi in brez njih ter karakterne punčke. — Vse so iz lesa in kovine. — »———Dovršene životinje. «=—=—=——
Zrn 6as Zagrebškega Zbora a^K."*
Stalni zastopnik v Zagrebu ARNO AHNERT, Prilaz broj 25.
32
E91
	Za odoovora uarava		
1	naj aa prlloll 1 dinar.  fHa<u|a »a vnapraj.	rnm.i ogliisi	
1		111111*1 VUUIUI	
Stalna liatnloa upravnUtva
„Slov. Naroda" I
Alumlnium i Te vrste blago vodi kot speei-jaliteto tvrdka Stanko Florjančič, Ljubljana, Sv. Petra cetta 35. Dobi se pa tudi prt Fr. Stupica, Gosposvetska cesta 1: Schneider & Ve-rovšek, Dunajska c 16 in pri Fritsch & Breznik, Stritarjeva ulica 7.
Murska Sobota■ Tvornice .Zlatorog mila" ao v Maribovu Obrnite se glede zaloge tja.
Radgona i Glede specijalitet v čokoladi, čaja olju itd., se obrnit« na Julio MeinI, Šelcnbur-gova ulica.
Jezica
kupi tvrdka Josip Renko, Sevnica ob Savi. — Po vzorjent ponudb« opre« mita a množino in seno.
2382
Pozor! I
Plačujem po visokih ee* na h ataro obleko, čevlje in pohištvo. — Dopianica zadostuj«. — Pridem na dom. — Dram« Martin, Ljubljana. Sv. Jakoba nabrežje 29. 2338
L
Službe
»Blagajničarka«.
Mesto blagajničarke pod »Manufaktura« ja že od« dano. 2404
Manufakturist
eVtajlist. prvovrstna moč, aamo z najboljšimi rele* rencami, se takoj spre j* me v veletrgovini — R. Stermecki, Celje. 2419
Iščem mesto
kot postrežnica,
ee bi dobila stanovanje ▼ hi$l takoj ali poene je. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2375
Otroški voziček
se proda. — Naslov pove uprava »Slovenskega Na*
roda«. 2394
POZOR! POZOR!
Plačam dobro
stare obleke
(vsakovrstne), perilo, čev* lje, pohištvo itd. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. — M. Golob, Sv. Jakoba nabrežj« Štev 29, Ljubljana. 2359
Več stelaž
prodamo. — Poizve se: Stari  trg  11, Knjižnica,
Stanovanja
J
Jermenarske __
pomočnike. I Proda 8C klavil-f
Meblovana soba
od 4^ do 7. zvečer.   2267 1 80 odda solidnemu gospo*
I du. — Naslov pove upra« Orehe, I *» »Slov. Naroda«. 2395
lepe   štajerske,   prodaja i c tvrdka Geršak 8c Comp., m OOM-Ljubljana, Kongresni tre | Zakonski par brez otrok
išč« sobo s dobro meščansko h r s n o v cen« trumu mesta. — Prijazne r>onudb« pod »Dirigent 2424« na upravo »Slov Naroda«,
št 10.
2311
Proda se dobro ohranjen divan«
Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 2409
Velik trgOTskf lokal
s izložbenimi okrni, hv vantarjera, tremi skladb šči, električno razsvetljavo in vodovodom ter a stanovanjem v I. sadstr., obstoječim iz treh sob is kuhinje, s« v novozi* dani «nonadstropni hiši tih glavne cesta Is blizu postaj« Grosuplje — ta« koj odda — V Grosup. Ijem j« večja tovarna in križišča železnic. — Po* izve ae pri Fran o Ji^or* niku v Grosupljem. 2196
Kurja očesa
odstranim brec bolečin! Garancija 4—5 mesecev. — Zalokarjeva ulica 13, pritličje, levo. 2405
Šivilja
se priporoča za delo oblek in perila: gre tudi na dom. — Naslov pove uprava »SI. Nar.« 2355
Remliteina posredovalnica
Josip Saje
LJUBLJANA, Sv. Jako. ba nabrežje Štev. 29 — SE PRIPOROČA V NA. KUP IN PRODAJO NEPREMIČNIN. 2126
Proda se lepa hiša,
hlev is vrt, 2 njivi in 2 orala gozda — po zelo ugodni ceni. — Sloven* aks vas 22 pri Kočevju.
2400
ki so popolnoma vešči v
izdelovanju finih usnjatih gamaš — sprejme Albert Steiner, Varaždin. 2362
Gospodična
iz boljše hiše išče mesta k otrokom, katere ima zelo rada. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Zanesljiva in pošte« »a/2415«.
star. dobro ohranjen, za
Din 3000__. Sv. Jakoba
trg it. 5. 2416
Dober klavir
I Dopisovanj? |
Prevarana
f. ii licem utehe na srcu bi m*
prvovrstne firme takoj ^efta mladeniča, ki na} se aaaaaaaf. — W°* | javi pod »Prevarana/2418«
na upravo »51. Naroda«.
ve uprava »Slovenskega Naroda«. 2396
»Wanderer«-avto,
moderno opremljen, v prvovrstnem stanju — ae tudi na obroke proda. —
Ženitev!
Bogati inozemci in pre* možni nemški gospodje žele srečne ženitve. Da» mam, tudi brez premo« žen j a,  daje   diski, nem«
Vajenca za
kleparsko Obrt I Posredovalcem provizija
iz poštene rodbine eprej- ~. Naj!Toir T°T# ^5S21 *aa*poJsas5ls — Štafete?, me Jakob Fligl. kleparski »SloT- N"oda«. 2303 Berlin N 113f Stolpische mojster,  Prešernova  uli* I Jedilnica I Strasse 48 1230
ca 5. 23071 t
mahagoni, velika, zelo le*
Za tovarno oaoiria p*.    « assfste klubovo
_ JL___ . . I garnituro vred —ugodno ta lepenke pri Domžalah  nro<ja. — Pismene ponud. iščem strojevodje in pot močnike za papirni stroj ari strokovne delavce za lepenko in papir  — Po nudbe na: J. Bonač sfn. Ljubljana. 2353
Iz uprave lista«
Kapi se veliko
lepo posestvo
bližini Ljubljane ali Novega mesta. — Pisme* ne ponndbe pod »Ameri« kanec/2417«.
Parcela
v blifrni glavnega kolo« dvora, na jako lepem pro* štoru — je po ugodni ceni naprodaj. — Naslov po* ve uprava »Slovenskefa Naroda«. 2420
Trgovina
% vsem Inventarjem, v prometnem kraju Slovenija — se odda. Stanova* nje v hiši takoj na raz* polago. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 2421
Filatelisti i
Kdor s« hoč« udeležiti na okrožne pošiljatve in za« menjav« znamk in ras«
glednic. naj piše na upre* vo  »Slov.  Naroda« pod
šifro »Krožek/23S5«.
V električno
brušenje
s« sprejemajo rabljeno britvice (Gilette, Mem itd.) — v drogeriji »Adri* jat, Ljubljana, Selenbur* gova ulica 5. 2312
Na dobro
domačo hrano
se sprejmete dve gospo« dični. — Istotam se sprej« me šivilja za na dem. — Naslov pove uprava »51. Naroda«. 2302
Simon Klimarek,
Ljubljana, šelenburgova ulica 6. — Izdelujem ob« leke po meri ia najno* vejšem kroju. Jamčim za najelegantnejŠo izdelavo — V zalogi angleško in češko blago. 2262
Kože, veverične, polhove
is od druge divjačine, — kupuje za inozemstvo v vsaki množini D. Zdrs* vič. trgovina uanja. Ljub« liana, Sv. Florijana ulica it 9. 1719
Posestvo
Dvignite pisma:   jpri Sv MikI
»Asocijacija ali pozo* j. Rimske
be pod »Jedilnica '2358« na upravo »Slov. Nar.«
Več voz konV gnoja
.prodam po dogovoru. — Vsa SODOSllkarska I Zamenjam tudi za seno,
in pleskarska dela ^ ~
izvršuje najceneje — po | 2334 najnovejših skicah točno in solidno — Anton Sti* Kompleten nožni In en plošek, Ljubljana, Rožna I ročni
ulica 13 u 1     Šivalni stroj
xr     » i i - l      samo glava — napro*
Konjskega hlaDCa daj po zelo nizki ceni. — dobro priporočenega — P°izve eepri Iv. Auer. prejme Odon Koutnv, h»mmer. Kolodvorska u h« trgovina   z   orodjem   In  cs št. 3, dvorišče. 2414
tehničnimi potrebščinami Naprodaj lepa kompletna v Ljubljani. Aleksandro*       j« - *~
v« cesta 7. 23761 salonska garnitura
Crcnaisance), ogledala, sli*
Pestunja
£ otroku (2 leti) se išče v fino hišo v Zagrebu. — Pogoj: zdrava, zanesljiva, starost 25—35 let. — Po« nudbe v Ljubljano, Ale* ksandrova eesta 2 11.
2374
Kontorist
za slovenščino in nemšči* | jeaenova, no, strojepisec, dober ra* čunar, vajen koreapon* dence, se sprejme v tr govsko pisarno v Celju — Ponudbe pod »Spreten 2239« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
ke, preproge, zagrinjala itd. Ogled od 10. do 12. in od 2. do 5 ure. — Du* najska cesta 9, I. nad« stropje, desno. 2260
Naprodaj
spalna oprava
iz trdega lesa. mahagoni, svetlo imitirani vložki, fino politira* na. Delo zajamčeno, ce* na 6000 Din, postavljeno franko Ljubljana na dom ali postaja. — Na ogled pri tvrdki Josip Stolfa, mizarstvo, Spodnja Lo» ke, poŠta Lukovica pri Domžalah. 2278
Uradniško moč  (   LeT>a ,
(uradnika ali uradnico na I DDnn . XK       . .
zaupnem mestu) sprejme' srebrno dozo ljubljanska odvetniška pi*
ima. Pogoji jako ugod* ni. Začetniki izključeni. «— Naslov in zahteve po* v«* uprava »Slov. Nar.«.
za Din 350—; arebrno uro »Anker« z verižico za Din 300.—; arebrno uro »Zvlinder« % verižico za Din 300.—; daljnogled trieder 6 X v torbi za Din 850.—; foto * aparat »Schiiler« za Din 350.—: foto«aparat »Magazin« za Din 350.—; aparat za rev« matične ljudi za Din 550
Okrajne
zastopnike
as Kranj, Kamnik, Loga*
t«c, Kočevje m Črnomelj I KUPIM:"dobro"ohranjen sprejme pod zelo ugod* trieder daljnogled 12 X simi pogoji — L Union,
francoska zavarovalna družba. Ljubljana, Kolo« dvorska ulica 34'II. 2365
jflo
»Briljant«; »Dobička nosno«; »Creslo«; »Duet«; »Jeziki«;
»Gozdno posestvo«; »Kompletno«; »K & D«; »Kavcija«;
»Lukrativno velepod* jetje«:
»Adolf Kordin«; »Korespondentinja«; »Komfort«; »28/845«:
»Mesto aH dežela«; »Maksimilijana«; »Mlad zakonski par«; »Mirno sožitje«;
»Maribor«; »Potnik«; »Pridna«-;
»Stalen in zanesljiv«; »Rrdka prilika«; »Samostojen«; »Trgovina  v najem«; »Stepa rlca«; »T!p*Top«; »I Tvideven«; »Zastupnik * Zagreb«; »Zamen iava«; »Vila Margerita« »Začasno«; »Zanesljiv«; »Vestna«.
I    Fosoiila I
avžu. posta* Toplic«, se odda v najem ali proda. Sadonosniki. njive, gozd; redi s« lahko 8—10 glav živine. — Pojasnila v šoli Sv. Miklavž, postaja Rimske Toplice, pošta Laško. 2273
Lepo priložnost
nudi gospodom inženjer* jem, stavbnikom, kapita* listom — nakup novega podjetja. — Vprašati pl* smeno z znamko za od* govor na: Drago Krepek, Maribor, Aleksandrova cesta 48/1. 2412
Družabnik
s 150 do 200000 Din ae takoj sprejme v zelo do* bro vpeljano tvrdko. So« delovanje ni pogoj, ven* dar imajo sodelujoči re« flektanti prednost. — Po« nudbe pod »Sigurna ekai* sten ca /2316« • na upravo »Slov. Naroda«.
I
lokali
I
v tobl. S ko pek, urar, Ljubi j a* na. Mestni trg. 2377
Dva zavarovalna akviziterja
sprejmeta proti stalni plači in viaoki proviziji. Predpogoj praksa in dobro poznanstvo. Pisme* I vsake vretav pohištvo la ponudbe na »L* Uni« I porcelan — Kupuje po on«, francoska zavaroval« I najvišjih cenah — Julij na družba, Ljubljana. 1 pl. Huebmershofen«Si1ber* Kolodvorska ulica 34/11. nagi, Zagrsb, Ilica 131 s
23661 3410
Starine
Proda se trgovina
z mešanim blagom in tra* fiko, obenem stanovanje, ki obstoji iz treh sob in pritiklin. V hiši j« elek* trična razsvetljava ter se nahaja na na j prometne j ši cesti mesta Zagreba. — Proda a« vsled odhoda iz Zagreba. Je zelo priprav* no za dotične, ki se žele priaeliti v Zagreb, ker se ne potrebuje dovoljenja od stanovanjskega urada. Pogodba j« sklenjena za več let. — Ponudbe je v poslati na: Nikola Ho* letič, trgovina z mešanim blagom, Zagreb, Ilica 214.
2393
Ravnokar sem prejel večjo množino raznih
vrtnic
is evetovnoznane dreves* niče Teschendorf — iz D readena. — Dobijo ae vsak dan pri Ivan Bre* čelniku, Ljubljana, Veli* ka Čolnarska ulica št. 21. ___ 2384
Naslove«
uradno zanealjive — od kmetovalcev, obrtnikov, trgovcev in boljših sta« nov Iz Slovenakih goric
— pošilja A. Bertram, Sv. Lenart v Slovenskih go* ricah — proti 2 Din v znamkah. 2411
Prostovoljna javna dražba pohištva,
kuhinjske oprave in opra« ve z« brivce in krojače
— ae vrši dne 9. t. m. ob 9. uri dopoldne v Prisoj« ni ulici it 1, v pritličju.
2391
Podjeten trgovec
z manufakturo. Že 20 let v Ljubljani, dobro vpeljan, liče srednje velik lokal sa takoj ali pozneje. — Ponudbe pod »Lokal 2354« na upravo »Sloven* skega Narode«. 2354
2 slrapna lokala«
▼sak a posebnim In skup* nim vhodom, pripravna z« vsako podjetje, ▼ een* trumo Ljubljane, ss od* dasta tskoj — aH as sa« menja sa stanovanje. — Ponudbe pod »Velik pro« met/2396« na spravo »51. Nafoasjs-
Vila »Straža«
na Bleda
obstoječa Is 14 oprem« Ijenih sob, s krasnim sadnim parkom, je pod ugodnimi pogoji — na* prodaj, event. ae sa* menja za posestvo ali stavbni prostor v Ljub* liani. Inventar je kom* pleten za event. usta no« vitev penziona. — Lega kraana, v središču Bleda: vsi prostori takoj aa razpolago. — Dopisi as: S. Navinšsk, Ljubljana.
2272
Najnovejši modeli otroških vozičkov
in dvokoles — najceneje Dri »Tribuna«, tovarna dvokoles in otroških vo* zičkov, Liubljana, Kar* lovska cesta it. 4. — Ceniki franko. — Spre le« majo ss tudi vsa popra* vila. 1093
Srn
pol emendolski kilogram Din 42.—; gro ver, polno* masten Din 40.—; trapi* stovski. polnomasten, di* narjev 35.—: trapistov* ski II Din 32.50. Po pošti od 5 kg naprej; v Ljubljani dostava na dom. — Ivan Koa, mlekarna, Ljubljana, Bohoričeva 26. 2335
Radi preselitve I
Trgovina Marija Rogelj. Ljubljana, Lingsrjeva ulica it 4 vljudno naznanja, da radi preselitve prode* fa bo sna/no znižanih ca* nan timska blaap pod lastno een o. — V ssiogi imam blago (Hof\ ca j g. sifon, koteniao, ceflr, oksford, evflh ss odeje (kovtre), modrooe, belo In rjavo sa rjuhe, moško la žensko perilo, kravate in drobnarijo. — Nobe* den^aj^ne zamudil Samo
Vrtnice«
nizke, triletne eepljenke, 40 najlepših vrst i 10 do 12 Din komad, za takojšnjo saditev, nadalje rdeče grozdičjs, briljin ter giadiole — sudi sL občinstvu v mestu is na dežeK — Anton Ferant. trgovski vrtnar. Ljubljena, Ambrožev trg 3. 212t
Znižane cena za otroške vozičke«
Novi m ode H. Poslužujte ss izdelkov domače to« varna otroških, vozičkov ia dvokoles — »Tribuna« F. B. L„ Ljubljana, Kar« loeka cesta it 4. — Isto« tam ss dobijo po znižani ceni nova dvokoleaa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji ia pneumatska ter ss sprejemajo s popolno opravo sa emajliranje s ognjenim po*
nfkljsnjetn dvokoleaa, otroški vozički, šivalni ia rasni drugi stroji Proda* js se tudi na obroke. —
mt
Jbivctja izbira zatajili novosti. Spomladanski* hlobnkot hi slamnikov ravnokar iosla v m o 9 n t m salona
2da Skof-Vtanek naslekici
£]nb!Tana pod Črančo štev« 2
fr«oblikovanja in popravila se točno izvršuje;?. Žalni klobuki veBno priznano solidne cene I       v zalogu       prizmam soliiae cene!
Prvovrstno 6000
V IV
najboljše kakovosti iz najlepše bačke pšenice nudi po konkurenčnih cenah
Vleko Haldlč,
smijeni na lin - KRANJ.
Kupuj* rudi vrade.
NAJBOLJŠA
PUCH KOLESA!
aovs kossstrukeijo as rjaramcljo  po znižanih ssnsh pHpcročs
IGN. VOK, Ljubljana
Sortna ullea  * ov, 7. PODRU>KICA a KOVOMC8TO.
I. Krief li Ko.,
Jesenice.
Stavbna vodstva: LJUBLJANA DOMŽALE ZAGREB
Izvršuj« privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo 7721
5kl*di«te 1 tastapstvo strojeva za pisinje
„UNDERWOOD^
aadslja Varbon pacir, vrpee     sve sustave. —  Mali ručni .Undenovood" n kovčega, praktičan za putovanje. }lUNDERWOOO", ^-rej  Maanička 1.
Veleosniene damo,
katara žele flac, modeme slamnike, naj si ogledajo
modni salon ANGELA PEKOU
LJUBLJANA, Aleksandrova cesta stav. 12.
Preoblikovanja ia popravila se točno izvršujejo. — Žalni klobuki vedno v za!op. — Solidne cene!
Zahvala.
Vsem, ki so nam ob prebridki izgubi na^e»;s prisrčno ljubljenega, nepozabnega soproga, ozir. predobrega papana, gospoda
JOSIPA JIIICyS€HA
arhitakfa In stavbnaga vodja pri tvrdki Tdnnles
izkazali svoje tolažilno sočutje, darovali krasno cvetja in ga spremljali
na njegovi zadnji poti, izrekamo našo najprisrČnejŠo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo tvrdki TSnnies in vsem kolegom blago-pokojnika, ki so mu v tako velikem številu izkazali zadnjo čast.
V LJubljani, dne 5. aprila 1934.
Žalujoča soproga Ema in hčerka Marica«
L
LAVRIC I KOVAČ
trgovina zemaljskih proizvoda, žitarica, brane, voća NA VELIKO
SOMBOR-BAČKA
(V lastnem poslopju Radišićeva 49.)
Prima balko: pšenico, koruzo, oves, i. t. d«
it prvovrstnih tanatkih mlinov:
moko, zdrob, otrobe, i. t d.
dobavlja
promptno po konku-rančnih cenah in v vsaki množini
T«lefon St. 187. Brzojavi:
LAVKOVA Ć- SOM BOR
Ček. računi pri Polt Ček. urada v Ljubljani štev. 18.741
nillllllllllll IUULJUUULXTTnrTT^^ n M I I I I l I ■ ■ n M ^ i i i , n
POPRAVAK
•vlh vrsti električnih mai.na, transformatora B aparata  preuzima  us jamstvo prvorazredne
stručne izvedba
moderno uredjena radiona
«
Jugoslavenskog SIEMENS d. d. u Zagreba
s Dra*kov16owa ltv Talofon 8-S4, 2S-S2 ■aalaw aa poilljfca s ZAGREB - SAVA, Inouatrljalnl kolaajesu
50
3Iran 8.
•SLOVENSKI NAROD, dne 6. aprila 1924
stev. 80
Sito dni salon Čftarija £dt%L £jnbtjana
cKongresni t%g št. 8.
(Priznano nafnii/e cene}
^nitadont
Dobi se povsod. — Glavna zaloga , IjeMjaaa.
Danka Mkdia
la modni salon
TEODOR KUMC
LjnbijaiM. Mesta« trg 14 9M1    (pod *woo t)
Največja izbira slovitih 1anzpaar-steznikov
P. Magdič-Ljubljana
(nasproti §navne pošte)
Vedno v pologi na/oopoine/še fasone. ki napravijo vsako damo vitko k*kpr oač zahteva današnja damsk* moda
Cona od 35— do 460 — Z>rn
eana.
je najmodemeje urejena in ki je za dalje časa zasigurana z I a se nahaja v nsjvečjdm mesta Vojvodine, Sče radi pove-sanja obrata kompanjon ali finančnika z
4-500.000 dinarieu
(gotovi«e,  saaslaaaaaaB eaasajaar aH baočne aaaaaaaja) aventnelno se
ranko na zahtevo ponudb proizvede v delnJSko družbo, rajaaaln samo na pismene sosedne daje oglasni zavod SoHmolka,
Novi Sad, Potočki pat 2.
Unaisji stroji
so med dobrimi najboljši!
FHFF
pri le ftai cfkf
ien. sok.
■lica 1.
Končno
po
nah pri
Obleke poeriaiai
po zelo BizkUi cenah I sanmi MustliU: H. KUnC
MvbHana, Gmopnrtii aSca 7.
RINDENSCHNEIDER
FABRIKAT BAĐISCHE MASCHHlEHf ABRHC, DURCHLACH
nov in neporabljen, velikost št. 1, Strina rezi 385 mm, stori>ost na 10 ur 8000 do 15000 kg, se takoj ceno proda.
Braća Man fon, tvornica koža,
Vinkovci.
A. Stnkovk nasl. K. Soss
\ Ljubljana, Mestni traj 19
Tam so vrsi INVENTUR*!A PRODAJA.
Vsakdo naj peskusi! Garantirani, da ko zadovoljen!
Alfonz Breznik
bivši utrte* dasfo. Matice la sadni tzvedenec. Najstars&e in nafenffiobffefsa tvrdite Jugoilae*c.
Ljubljana, Mestni trg 3 l!T*ZS^
teposojcvabiiea najboljših klavirjev, piani nov in hannoni<ev
>, HsMzl Hefman, Ori-
99
ELin
OsUaZKl ZA ELEKTU. IHMISilUJO D. Z O. Z.
6r.
aJakfrlCae ceavr
sla ža*o pose* fnirafrfa Inezplffteo.
UIsaMJRnn, tajita casia L — TeL M.
Rl.tf.~-   TeL 239.
naj I, aadaka etc. — Prodaja rodi na obroke — nese. — 10-1* *m> iemsfvo. — Popravna fn oglaševanja — Rajkapatnjsa lakira vrijoltn, vseh ostalih l mo vikali j m nirtsn engros deta«.
Najbolja udobnost
MatMaefe
—   DRVA —
trda m raehks, žagana in eeo-hena, večje ia male množine, od 25 kg  dalje  dostavlja  na dom.
Naročja sprefema:
H. Potrti,
Gosposvetska cesta 1671
Telefon 343 2344
Najstarejša slovenska
pleskarska ?i RUnki
stolavalea
van Mesti« Sona>siia e. 19,
se priporoča. Izvršitev točna cene zmerne. 3630
LisiSge kože
sprejema v črno, aleska, križ as to skttnks bervanie m stroienie — PFVA JUGOSLOVENSKA BAR V ARIJ A. KRZNARSTVO IN STROJARSTVO t ELEKTRIČNIM OBRATOM. Delo se spreiema: LJUBLJANA.  KRIZEVNiŠKA 7.
PntatR flnOK
ssz slavonskega hrasta in ksakove dobav Mam v v»aki množin! najceneje
les. R. Puh, Ljubljane
GradaSka alka 22. Tetef. 513
Hvala baSriMa san*, lak
ELIGIJ El
in
tf žalost vsakovrstna lepita v Modernih oblikah. Sa Srosne ia aehes. — testni izeelava tepk za ga-sike, godbe, arada Itd. itd. Ce-e trizRel
LJU3LJANA
KONGRESNI   TRG 7.
OBjjOVflgfT UUBUflNfl
ima stalno v 2aio~i: KERAM1THE PI.OŠOC v vseh barvah OEVI IZ KA!9IENINf£ Stisnjeno ZAREZANE STREŠNIKE patent Wienerberger Azbestni SVrilj SALONIT 2a pokrivanie streh nSE^GID, nrvovrstno strelno 'epenko brez katrana HERA41.IT  - MATERIJAL, in HERAKLJT - P1.0SCE
za i zdeiavo herakritnlb zgradb, marrfnrd,  predelnih sten in za
izolacije.
pozo??! LE KRATEK CAS! pozor i
o
pogi^ta pt*i tvrefki
manufaktupoa in modna trgovina (Prešernova alloa it. 3)
usSed  izstopa dnažabnika.
Nadi se občinstvu prlf?ka do ugoefneos nakupa angleška«*« a#_ aajnnajSaga tSesSketja
švicar6kega\ 7> francoskega
davne In gospode tor vse druge pod manufakture spadalo če blago.
\ Stili
UaMfama, Dalmatisora afka 13
priporoča vsakovrstno parilo za dame sa ^oarode, km vate, naramnice in drago, galanterijeLo m modno blago po na M ž jih češeš.
Teod. Kornf Lfebljana
Polfaaafee ceste aH. 3. Kravat, stavbni, §evsessiifrM In okras al Mesar. lestclecOo vodovodov
ss^nsa stnissadav. Inaiias a avseanatpran
Izdelovanje posod iz pločevine za ttrnež, barvo, lak  in  med vsake velikosti kakor radi posod (škatle) za konserve.
Oblastveno dovolfana
POPOLNA RAZPRODAJA
načeea ostdeHtu zO pletenine trikcia&o. perilo"
Dovo$juje«Ro el eenj«ne odjemalce opozorit^ da se nahajajo v zalogi še večje množine različnega blaga, kakor:
ZS CtelW- pezaOs blozc, pcedpasTrftd, nogavice m
7a MtcnAria trtko Pfg^°» svrrerii, srajce, ovratniki, LQ Jf%l^f#U«a^   naramnice, nogavice, rokavice, garoaSc
s Za otroke nojjaviee, sviterji, čepice idr. — Bri-'     in dejamčke
in dokotenlce.
osobtto znamke .Tetra*, pat. i, svlterji, čepice idr.  — Bri-različna gztanterjia m kosroetika.
Vse to blaa>o predajamo POD TRZNiatl OENARII samo dotlej, d oklep traja aaJocjeu
A. & E. SKiBERNE, LJUBLJANA,
Hle^S'lpii as*cj tO.
£R. ZMiklauc
LJUBLJANA
Bodi vsakomur znano pri nakupu blaga
za obleko in perilo.
Prva slov. zid. zadruga v Ljubljani,
reglstrovena zadruga z
Pisarna v
Pfojeknce ia izvršuje vsa v
SLAVENSKA BANKA D. D.
ZAGREB — podružnica: LJUBLJANA
Delniška glavnica Din 50,000.000-— in rez. preko Din 12,500.000*—
PODRUŽNICE: Beograd Dubrovnik (]      Murska Sobota J
Bjelovar Brod n. S Celje
Gornja Radgona Kranj Maribor
Novi Sad Osijek
Sarajevo
§ušak Šibenik Vršac Wien
EKSPOZITURE: Rogaška Slatina (sezonska), Skorja Loka, Jesenice. AGENCIJI:        Buenos Aires, Roaario de Santa Fe. AFILIJACIJI:      Slovenska banka, Ljubliana, Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
■
IT. UOBLMKI fZOSCRI TELESEJEM
cmI 15. do 25* avgusta 1924.
Ofiegetoi katalog IV. Ljnbljanskega Veiesefnia bo edina najboljša in najbogatejša knjiga z rraslovrrikora vsakovrstne
mdMStrije- obiHfci In trgovine.
Oglasi v sesa
nuno .J9POLLCT. I tss ia E.
od
s najbolj* aspeb.
hi reJdanvri zavod, It €3oi«lnovsk!, uprava .Slovenskega Karoda*.
gg. zahtevati tozadevna pooblastHa.
Pismo iz Amsterdama.
(»Die Nederlandsche Handelmaat&chapDij.*)
V Amsterdamu, 29. marca.
Danes ima Amsterdam svojo senzacijo: stoletnico ene najvažnejših in pajbolj nenavadnih tvorb trgovskega iivJjenja.
Prekrasne dvorane prvega nadstropja častitljive patricijske hiše ob Starodavni Heerengracht so bile danes priča velikih svečanosti. Saj tu ne gre ca podjetje, ki zasleduje svojo korist ae glede na Interese skupnosti ali celo proti tejn interesom, temveč za družbo, Id je vedno znala najti modus, po katerem je odpirala nizozemskim pridobitnim slojem pot v svet, ne da bi pri tem pozabila svoje primarne naloge, obstoječe v tem, da so bili delničarji lahko vedno zadovoljni s svojimi dividendami. In ta zasebna družba si Je znala priboriti in ohraniti tako važno vlogo v gospodarskem življenju nacije, da ga ni spisa ali aKademskcga predavanja o nizozemski trgovini »industriji ali kolonizaciji, kjer bi ostala neomenjena fundamentalna važnost tega zavoda.
Napačno bi bilo, iskati zvez med proslulo Vzhodno-Indijsko kompanijo, ki je v onem času prenehala s svojim delom in ki je slonela na trgovskem monopolu za holandske koicnije, in novo nastalo družbo, ki tega monopola sprva sicer ni imela, vendar pa že od začetka ni bila brez nekega oficijelnega značaja; saj smatrajo kralja Wi!lcma L za pravega ustanovitelja družbe.
Pred 100 leti je počela postajati angleška trgovska in industrijska konkurenca za staro holandsko trgovino usodna. A še drugi momenti so se zbirali kakor črni oblaki na trgovskem nebu.
»Nenavadna trgovska družba je zagledala luč ne daleč od naše vzhodne meje, v Porenju. Nekateri zasebniki iz Elbenelda, Barmena, Remscheida in okolice so se združili, da ustanove eksportno korporacijo v korist tamošnji industriji... Zanimanje za nemško eksportno družbo se je v kratkem izkazalo za tako močno, da se je sklenilo, mesto provincijalnega podjetja ustvariti splošno Nemško Trgovsko družbo. Po svojem rojstnem kraju se je ta imenovala Rensko-Zapadnoindijska kompanija. Na veliko veselje uprave so razne vladarske osebnosti, visoki uradniki In kreditni zavodi jeli kupovati delnice. Ker je šlo za patriotsko podjetje, so ravnatelji sprejeli »furs erste, aus Cifer und Lieb fiir die Sache, di Ge-achaftsverwaltung unentgeltlich«. Renska družba je delala z mnogoštevilnimi agenti, ne le v Zapadni Indiji in v Amerik!, temveč tudi drugje, kakor n. pr. na Holandskem, kjer je ponudila svoje posredovanje za izvoz na nasprotno obrežje Atlantskega oceana.
*To je postalo našemu kralju vendar preveč. Namesto da bi mi nudili svojem zaledju priliko za izvoz, nam jama to zaledje samo ponujati svojo pomoč. Kaj je res vsa podjetnost izginila v naših mestih? Kaj so pri nas bili ljudje res samo zmožni, prirejati ma-lomestne večerčke, medtem ko je manjkala možnost dela, in ko so bile ceste polne siromakov in je 20 % mestnega prebivalstva živelo od podpor?«
Tako opisuje novoizšla »Zgodovina Nizozemske Trgovske Družbe« razmera ob začetku razvoja te korporacije.
Kralj se je tedaj energično zavzel aa idejo ter se jel posvetovati z odličnimi predstavniki trgovine. Sad teh posvetovanj je bil odlok z dne 29. mar-
rr. z. ~ ~W^4*i
ca 1824, ki je določal ustanovitev delniške družbe, koje kapital bodi 24 milijonov goldinarjev, in kraljevo garancijo 4 in pol */o dividende.
\Villem I. je v naprej prevzel 4000 delnic a fl. 100 in je izjavil, da prevzame še več, če bi ne bilo podpisanih niti 12.000 delnic. Subskripcija je postala nenavaden rekord. Ko so zaključili, pod vtisom silnega navala, nadaljnje podpisovanje, je bilo že prevzetih skoro 70 milijonov! Saj je bila takrat normalna obrestna mera 3 % in finančno j garancija kralja je bila za kapitaliste pač silen stimulus. — Kraij je obdržal svoje 4 milijone, ostalih 66 pa je reduciral za polovico, tako da je znašala glavnica 37 milijonov. Udeležba Amsterdama je znašala preko 13 milijonov.
Sedež družbe je bil na veliko jezo Amstcrdamcev v Haagu, in takoj se je i pričelo z velikopoteznimi operacijami na vse vetrove: v Južno Ameriko. Levant, na Kitajsko, Prednjo Indijo, Perzijo in Arabijo. A ta ekspanzija se ni povsem posrečila, družba je vtrpela velike izgube in čez tri leta je bila glavnica zmanjšana na prvotnih 24 milijonov. Leta 1S30 jc družba prvi* izplačala dividendo brez kraljeve pomoči.
Nato je izbruhnila leta 1830 belgijska revolucija, ki ji je sledila ustanovitev samostojne Belgije. Belgijski ve-Jedelničarji so se iz strahu pred izgubo svojega premoženja preselili na sever, med njimi je prišlo dvanajst lastnikov ladij v Rotterdam in nekaj tovarnarjev za bombaževino. Tekstilna industrija je v Belgiji cvetela in z njenimi proizvodi jc bila družba zaslužila v Indiji težke novce. — Po revoluciji je bila družba reorganizirana in njen sedež je bil prestavljen v Amsterdam.
Leta 1830 je postal general van den Bosch generalni guverner v Indiji. Ta je uvedel takozvani »Kulturni sistem«, sličen velikemu državnemu obratu pri-siln'h kultur. Posamnim Malajcem je državna oblast na Javi odkazala produkte, ki jih je moral pridelati in po določeni cenj prodati Niz. Trg. Družbi, ki je ta monopol dobila od Indijske vlade kot kompenzacijo za velika posojila. Nizozemska je pri tem bogatela, predvsem družba, a na Javi je to sistematično izsesavanje izzvalo grozne posledice. Lakota jc sledila lakoti; riževo kulturo, ki je od nekdaj tvorila jedro javanskega gospodarstva, je moral domačin zanemarjati, da je za družbo pridelaval kavo, čaj, tobak, sladkor in dišave in za to dobil neprimerno nizko ceno. Te grozne razmere, povečane še po korupciji domaČih mogotcev in ho-landskih uradnikov, jc v Živih barvah por:sal Mtiltatulj (Douwes Dekker) v svoji senzacijonalnl knjigi: >Max Have-laar ali ankcije za kavo pri Nizozemski Trgovski družbi«.
Družba pa je na podlagi tega sestava rastla s slino hitrostjo in postala trgovski agent, broker in brodar obenem. S svojimi ogromnimi zaslužki je posojevala denar državi ter postala sčasoma državni bankir, novih sredstev pa si je poiskala z izdajo obligacij. S tem denarjem je ustanovila in razširjala tekstilno Industrijo v provinci Twente, ki je še danes silno pomembna. Nadaljnji razvoj je tudi prisil!! dro-j žbo, da si poišče novih poprišč. Novi kurz v kolonijalni politiki ni več dovoljeval brezobzirnega izkoriščanja Jave. Otvoritev Sueškega prekopa In začetek
parobrodarstva sta tvorila iz družbe graditeljico ladij; razširila je lastno trgovino v prekomorskih deželah in poglobila kapitalistični vpliv na druga podjetja. Povečala je obseg svojih amerikanskih kupčij in takoj, ko je Japonska odprla svoje luke internacionalni trgovini, je tam ustanovila svoje kon-torje, ter jela na Javi dajati kredite trgovskim in kulturnim podjetjem.
Leta 1870 je bil »Kulturni sistem« odpravljen. Zdaj je družba nadaljevala s svojim lastnim kulturnim cbratom ter podpirala vse polno drugih podjetij s svojim silnim kapitalom. Najvažnejša družba, ki se ima zahvaliti za svoj obstoj, je slovita kulturna družba »Deii Maaischappij«.
Pet let pozneje je bil konec skritim bilancam; nastopila je doba bilančne publicitete. — Z emancipacijo japonske trgovine je družba merala opustiti svoje kontorje na Daljnjem Vzhodu, istočasno pa je razširila podporo železniškim in parebrodnim družbam, podjetjem agrikulture, trgovine in industrije, in sicer na vsem velikanskem ozemlju Velike Nizozemske. Ko je nadmočna konkurenca repnega s'adkorja skoro uničila trsni sladkor na svetovnih tržiščih, je energično podpirala prizade-| ta podjetja. Ko si je ta grana zopet opomogla, je bila družba delničarska Šestnajstih podjetij sladkorne industrije ter konsignatarska nadaljnjih enaindvajset, ter pri tem realizirala zelo pomembne dobičke.
Z indijsko produkcijo je rastla prodajna kapaciteta družbe. Javanska kava ter kositer s pomembnih otokov Sundskega arhipela, Banke in Biiitona sta dala družbi rentabilno prodsjo. — Iz prvih poskusov se je podjetje razvilo tudi v silno kreditno banko ter tvori eno najkrepkejših prekomorskih bank. Na njenih mogočnih stavbah širom sveta, v Kalkuti, v Kohe, riong-
kongn in Rangoonu plapola rdeče-be-lo-modri nizozemski prapor.
Velike osebnosti so predsedovale tej družbi. V dobi energičnega in agilnega Dalihasarja Heldringa v prvem deset-letuj 20. stoletja je bilo vsakemu obiskovalcu Amsterdamske borze jasno, da združuje družba v sebi najinieijativ-nejse in najbistrejše sile na borzi. Njegov naslednik J. T. Cremer je bi! tip svetovnega trgovca, čigar pogled sega daleč naprej, videč možnosti in tvorbe, ki se drugim o njih niti ne sanja. Ustanavljal je sladkorne tvornice ter povsod v Indiji stimuliral podjetnost. Uspeh tega dela označuje njegovo poročilo v zadnji seji, ki jI je predsedoval: »Trste in semize in tem enakovredne operacije med nami in našimi kontori v Orientu so dosedaj dosegle 600 milijonov goldinarjev. Totalni promet na kontih v Orientu znaša preko poldruge milijarde.-
Drugi možje so povzdignili ugled m rarširili delokrog družbe na pošastnih važnih mestih. Singapore, ključ južne Azije s svojimi stotinami milijonov prebivalstva, je mesto, kjer reprezentira družba enega najjači ih faktorjev med gigantičnimi trgovskimi organizacijami.
Nizozemska Trgovska Družb«, ki ima danes glavnico 150 milijonov goldinarjev, kaže danes pod izvrstnim vodstvom drja, van Aalsta toliko ekspanzivne sile, toliko incijative in velikopotezne, genijalne organizacije, da se ji odpirajo v drugem stoletju njenega obstoja najširšo perspektive, S svojimi intenzivno razpredenimi nitmi obsega velikanska ozemlja, s svojim kapitalom spravlja v tek silne množine blaga, jih pretvarja v zlato in tega vodi s svojo finančno organizacijo v žile gospodarskega telesa, ki ga s tem neprestano oživlja, krepi in veča: pravo srce v telesu nacijorainega razvoja.
Mravsivo in tehnika.
SVETILKE Z DNEVNO SVETLOBO. — KONZERVI-RAN JE IN TRANSPORTI. RAN JE MLEKA.
Barva izžarevanja razgretih trdnih teles je odvisna od njih temperature. Tako kaže solnce, ki dosega Temperaturo 6000 stopinj, najmočnejše žarenje v zelenem spektralnem pasu, električni plameneni iok. ki gori pri približno 3600 stopinjah. Žari najmočneje v komaj vidnem rdečem, žarnica pač v infrardečem pasu spektra. Zaradi tega so v primeru s solncem vsa umetna svetila vštevši električno obločnico rdeča in nam prikazuje barve raznih predmetov več ali manj nenaravno. Da pa nam ia moč primerjati barve tudi pri umetni razsvetljavi, grade v novejšem času svetiljke, kojih luč je povsem podobna dnevni svetlobi. To dosegajo s tem, da zajamejo presežek rdečih žarkov s posebnim modro barvanim steklenim pokrovom. Skupni svetlobni učinek takih sistemov včasih ni ravno najugodnejši, toda z ozirom na mnoge druge prednosti to ne prihaja dosti v poštev. Odkar so take svetilke z dnevno svetlobo na trgu, jih uporabljajo v najrazličnejših obratih, V veliki meri se jih poslužujejo tiskarne, zlasti take, ki se pečajo z barvotiskom. dalje predilnice in barvarne. Izborno služijo dalje za razsvetljevanje trgovskih izložb in raznih razstav. V nekaterih premogokoplh jih uporabijo, da morejo tudi pri umetni razsvetljavi ločiti premog od jalovine, kar je bilo prej samo pri dnevni svetlobi mogoče. Optičnim delavnicam so te
Premor včasih dobro de* in sem jako hvaležen slavnemu uredništvu, da mi par tednov m bilo treba čitati mojih listkov. Toda kliče me domovina, mili kraj. zopet je treba nabrusiti bridko pero in je stvar resna. 1
Pravijo, da so v Kranju doma ba-haci. To je res, ampak nas je potem Slovencev devet desetin doma iz Kranja — kamor stopiš, se kdo oglaša: Mi smo mi, in da smo vso kulturo v naši državi Slovenci sami požrli z veliko žlico!
Imam n. pr. prijatelja oziroma sem ga imel. Aiartin mu je ime, včasi se srečava v Zagrebu, ta pričenja zvečer točno ob pol enajstih: Mi smo mi! — in nima za to svojo trditev po navadi dru-fe obrazložbe, kakor to, da peljamo lonce — »Mi smo mf, ki lonce pelia-mo!« Tako bahaštvo ni umestno!
Drugače nI napačen Človek In je iz Notranjskega, tamkaj so prijazni ljudje. Službe res nima visoke, pa ima hišo z verando, da lahko perilo suše na njej, in redi prešiča in znatno število čebel, pravi, da jih je par tisoč; morebiti bolje, da o Čebelah molčim — ne maram mu Škodovati: če bi se financija spomnila na čebele in na vsako čebelo zapisala takso, to bi bilo precej denarja!
Toda kakor rečeno ob pol enajstih pričeaia svoia litaniie: »Mi ««a H ki
lonce peljamo!« Nikdo mu ne ugovarja, ni vredno, da mu bi, Martin pa ne odneha in soni naprej: »Jaz vendarle pravim: Mi smo mi, ki lonce peljamo!« in potem ne da miru, da pijemo na častno dejstvo, da mi smo mi, ki peljamo lonce.
Pri sosedni mizi sedi jugoslovanska brača in stika glave in ugiba, kam bi dela ta izrek.
On pa nadaljuje svoje bahaštvo in kadar imamo vkupno pijače, pije kakor žolna, to ni lepo. Pa mu bolj in bolj ležeta v glavo samohvala in mogočnost in ko je ura enajst, tačas pričenja ljudi okoli sebe poviševati, vsak mu je »gospod inspektor«, in sta ob pol dvanajstih deležna tega naslova tudi »mali«, ki donaša pijačo, in mršavi Kranjec, ki krošnjari z vročimi hrenovkami in mu je nemara ime »Ihaha«, tako ga kličejo, in ga radi izprašujejo, ali je res. da ima stare avtomobile tudi že podelane v svojih klobasicah. Pa mislim, da ie to šala.
Kar se pa tiče Martina, se mu kmalu po dvanajstih prične kolcati in potem zaspi. Kadar je treba plačati račun, gotovo spi in spi trdno in se zbudi šele, ko je vse plačano, in namesto, da bi vrnil svoj delež ali bi vsaj rekel: »Hvala!« pravi: »Mi smo pa le mi, ki lonce peljamo!« — to je vsa njegova modrost.
Pa smo ga zadnjič sabo vzeli v kavarno in je bilo prav, da smo ga vzeli. Vitel ia vsaj Ar dsamnd W>JU auet
možje, ki kaj vedo in znajo; in bi se sploh Jugosloveni lahko marsikaj naučili drug od drugega, pa rajši drug drugega prevzetni preziramo.
Je bil v kavarn! gospod iz Velikega BeČkereka, jugoslovenski nam brat. in se mu tudi ni dalo očitati, da je trezen. Svirali so cigani, pa je gospod iz BeČkereka stopi! med nje in jim je dirigiral godbo. Dirigiral je kar z eno roko, drugo pa je imel v žepu, tega ne zna vsak! In potem jim ie kupil vina, vsakemu svojo steklenico, prvega goslača pa je po vrhu še poljubil na umetniško glavo — imel je ta cigan zelo mastne lase. menda si jih mažejo s salom.
Takšna je resnična kultura, ne pa kolcati in spati, in sem takoj dejal Martinu: »Bahač, pa še ti pojdi tja, če znaš!«
Izjavil je, da ne gre in da bi rajši pil še eno kavo, če bi blizu bil kak inspektor, da bi jo naročil.
Cigani so zopet godil, gospod iz Bečkereka pa se je to pot vstopil pred nje, kakor da je pribit na eno mesto. Roki je drf al na zatilniku, blaženost mu je sijala z lica in je po godbi zgibaj svoj život, a včasi mu je noga udarila ob pod. In ko so cigani dosvirali svojo pesem, je v dušku izpil čašo, potem jo je treščil ob tla.
To se mi je zdelo jako lepo tn navdušujoče in sem dregnil Martina: »Bahač, pa ti tako stori, če znaš!«
K gospodu iz Bečkereka je tedaj • jaav&teK ae* da.
svetilke ljubše kakor vse druge, ker kažcio celo najmanjše praske in napake na lečah, ki jih pr: navadni umetni razsvetljavi nikakor ni moč izslediti. Najobsežnejša pa je uporaba teVi svetilk o zdravniški vedi. Ziasti služijo za razsvetljavo operacijskih dvoran, kjer jim dajejo zaradi enakomerne raz-SVečave celo prednost pred dnevno »retlobo. S posebnim uspehom se }\\ poslužujejo laringologt in otolod. ki jim je doslej delala veliko nepriliko okolnost, da je kazalo obolelo jabolko ali uho pri umetni razsvetljavi povsem drugačne barvne izpremenibe In niiirise, kakor pri preiskavi podnevi. Tudi pri fabrikaciji umetnih zob po danih norcih so se izvrstno obnesle 5'.retfikc z dnevno svetlobo.
Mleka, tega izvrstnega hranila, doslej nismo mogli brez škode prevažati na večje razdalje. Da rešijo to iz zdravstvenih in prehranjevalnih czirov važno vprašanje, so priredili na pariški svetovni razstavi tekmovanje, ki pa je imelo uspeh, da je došlo samo eno mleko v brezhibnem in neizpremenjenem stanju, in sicer mleko iz Kanade, ki so ga odposlali zmrzie^a in ki so ga koj, ko jc dospelo, zopet spravili na normalno temperaturo. Mleko je torej za dalj časa moč konzervirati z močno mra-zoto. V novejšem Času uporabljajo to metodo, ki jo je izdelal C o s s e , v raznih krajih, da razpošiljajo mleko na velike razdalje. V brazilskih rudokopnih distriktih dosegajo potrebno oMaienje mleka na način, da obešajo vanj kose zmrzlega mleka. Del svežega mleka
to lice v kavarni zastopa državno oblast. In je državna oblast po svojem zastopniku razložila gospoda iz Bečkereka, kaj da je vse prepovedano gostom v kavarnah SMS in to je zlasti: dirigirati godbo, plesati in čaše metati ob tla.
Tako je govorila oblast in jo je gospod poslušal z jako naklonjenim ušesom, hkratu je ukazoval, da zopet za-svirajo, on pa bo pel, toda vse mora biti nežno in tiho — tiho, tihissimo, da ne bo čula država in ne bo čula njena oblast in se ne bosta vznemirjali. Zgodilo se je po njegovih besedah, potem je v dušku i^pil čašo in ko je bila prazna, jo je v goli roki stisnil in junaško zdrobil na tisoče kosov, kajti čaše metati ob tla je v naši državi gostom strogo prepovedano.
Vsa kavarna je bila jako navdušena in je ploskala, le oblast ne, nego je zvabila gospoda v kot in ga pozvala, da se legitimira. Pa gospod ni klonil duha. Ni trenil z očesom, nego se je legitimiral jako sijajno, da je resnično iz Bečkereka.
Rekel sem Martinu: »Tu se zgleduj, tu je resnična kultura in niso le lonci in kolcanje in pri plačevanju umazanija!«
Pa je dejal, da je dober državljan in da se ne more ogrevati za kulturo, ki je oblasti v očitno spotiko, in je dostavil, da smo mi vendarle ni. ki lon-m J*fifaWaX
zledenijo takoj po molž! v kose. ki tefe-tajo 10 do 15 kg; 10 do 12 takih kose*/ d ene jo potem v posode s 300 1. ki imajo izolirane stene in ki $fli takoj napel« nijo s pasteriziranim na f An C ohlajenim mlekom. Tako pripravljen« mleko razpošiljajo Pri zmerni brzini. Na potu je lahko 15 do 20 dni. Ko do-pe aa določeni kraj. ;e mleko 5e povsem enotno in se v ničemur ne razločuje od sve-e namolženega. Ker se nahajajo mel I ohlajenim mlekom kosi mbTuega ledu, ostaja temperatura ves čas blizu ledi-šČa, vsled čc*ar ie vsako delovanje fci razmnoževanje bakterijev nemogoče. V Švici dosegajo iste uspehe na ta način, da mešajo na — 10* zmrzlo mleka v enakih delih s svežim pasteriziranim mlekom.
kimm siK&sijski načrti o polarnih krajih.
Po načrtih Zrppciinovc družbe *» zgradili Amerikanci zrak.-p'.ov »Shenan-d^ah- (zvezJo ozračja«), ki ca vodi Na* ir.ee kapitan Heinen. Sfpjir.Iadi bo ta zrakoplov nastopil potovanje na tečaj. Spremlja: ga bo zepelin, ki že gotov leži v P:!cd-richshaiflfl jn ga bodo v kratkem odprav!!T v Ameriko. Kot baza za to ekspedicijo $e določeno najsevernejše prlstaaSce na AJ»-si:i. pi imenu Nome. Tjakaj bo sprem:.*-*;-->Sa ladja dopeljala provlanta in rn aateee m zasiurnnje zrakoplovov.
Najprej se je govorilo, da bo imela r*
amerikanska ek>.]3 n.i t'Zi; zg:M.i znanstven značij. Toda iz referata, k! ca jc amerikanski mornariški tajnik Dcnln Stal članom pomorskega konjresa, se rae-vidi, da Arr.^rika easlednjs pclec enanatve-nih tudi aneksijske cl'je. V Arr;rik» *e s tem govori brez prikrivanja, kajti le Aa-gllja !n Kanada prihajata v poitev kot movnlki v tej zadevi fn H d\c državi dandanes nimata zrakoplovov aa racsoSaca. Ako se govori o aneksiji niso mišljeni ea Iedcneii otoivi, kjer se gr.do polarne H :^? skivalnlcfl igrat, ampak mišljena so cvea-tua!Tia ležišča oglja in pa nafte. Sicer je predsednik Coolklge fz ekonomskih orlr^v začasno odsod" ekspedicijo »?h?ra.nd~«'-ampak zdi se. da bomo vseeno v kratkem priča aneksiiskh ceremeni: v r^larnf* krajih.
Navajeni smo smatrati ■rolarne kratc kot razsc/.nc ledene pustinje, nad k;veriirv vije leto In dan snežen vilmr in kier gospodujeta ie severni medved na snheOL mrož pa na morju. Amerikanski ra* :"i:>-valec Vilhjaimor Stefansscn pa nam ic pred krft'k!m razore! prav santmfve ra-drobnostl o tej skrivnostni deželi. Prtero zim, od 1913 do 191*. je preživel v dry*ht en^ga samega tovariša na otokih severne amerikanskega kontinenta. Pokaral je, da lovec, ki ie Preskrbljen s strelivom, lahka živi v ten krajih »od dežele«, aamiec osi tuinjev. severnih medvedov In od s-rtte f*. lenov, ki se zovejo »Karibu«. Tulenj aa nudi samo mesa. Njegova r*iast se porablja tudi kot kurivo. V snežni koči. ki jo j> zgradil po načinu csklmov. je prj n^ pin: C notranje temperaturo lahko sedel srolorolc. dočjm je runaj d-v^al mraz — 40 Stopinj C. Nota bene so med tem časom ljudje v Evropi zmrzovall radi nedostatka premoga v nezakurjenih sobah. Stefanssoa je zbral izku5n;e Iz tega življenja v knjltl, ki je izS a v nemškem pri T. A. Brockhari' su pod naslovom »Deželo bodočnost!.c
Stcfansson je prvi polarni raziskoA a-lec, ki ni prežim;! kakor njesovl predniki, na zamrznjeni ladil, ampak ie deloma potoval po ns?reg!edn:h Jedilih, deloma ?a počival V snežnih kočah, ki jih Je vedno gradil po principa Csklmov domallnov. Na ta način je, kakor sam pravi v svoji kniU gi, enkrat za vselej padTa demonska <a;in^ srvenost severnih dežela. Pokrajina ia polu je poslala gostoljubna, četudi vsakdanja dežela. Stefansson je svet obocalfl. z znanjem, oropal pa ga je dobržneca dela romantike.
Stcfanssonova ekspedici'* Je fzpočetke imela amerikanski rnačaj. Kasneje pa h preSei Stefansson v s!tTžbo kanadske vla-
iMartin je velik hinavec, toda je zal resnica, da država kulturi stavlja zapreke. Naj bi rajsa Martinu prepoveda«* la kolcanje in njegove inšpektorje in tisto, da sc potuhne in spi, kadar je ča*. plačati račun!
To sem mu tudi povedal v lica m
me je jezilo njegovo bahanje in som dejal, da je nemara pijanost edina reč> ki se z njo Slovenci postavimo preci Evropo; pa še pijanost, sem dejal, ni samo naša vrlina, ampak vidimo, dajo goje v odlični meri tudi druga naša braća, le da je bolj olikana in gosposka od nase. — Stvar mo je razburjala.
Martin pa ni bil nič razburjen, malo je pokašljal in je rekel, da smo mi vendarle mi, ki lonce peljamo. In če ni-i smo v pijanosti prvi, je rekel, ena rež jc Ie. koder nas drugi ne posekajo: ni-, koder drugod jih ni toliko obsojenih na vešala. kakor v Sloveniji, vsak teden se postavimo z dvema ali s tremi umori!
Zdaj mi je bilo dovoU ogabne ba-harije in sem vstal in sem svečano Izjavil, da mu odpovedujem prijateljstvo na 14 dni dokončno in nepreklicno in pod sodno izvršbo.
Pa mi je Martin namežiknil z enim očesom in zdaj me skrbi, ali se nisem morebiti ujel in ali ni bilo za to odpoved treba kakega kolka ali kake takse in da brez kolka in takse odpoved ni veljavna, pač pa da bom zapadel v) kazen — kajti *e fcartln {ako prefrigan
»
«ttan 10
»SLOVTNSKI    NAROD«     dne 6  aprila Iggj
»ev 8U
de. Raziskoval je obrise polarnih otokov, ki so bili do njegovega časa zelo netočno
zarisani v zemljevidih teh pokrajin. Pri tej priliki je odkril tudi do tedai se neznani otok Meighen ki ga je v imenu Ni. VeL kralja Jurija V. anektiral v prid domovine Kanade.
Ta aneksija ni bila le prazna formalnost. Kajti na več otokih severno Kanad-akeo bale je Stefansson odkril ležišča premoga. Na otoku MelwIIle je uporabljal tamošnji premog za kurivo. Stefansson ta premog označuje za lignit In pravi, da so ležišča neizčrpljiva. Pri Kapu Strassv je našel škriljast premog in pa neke vrste amolo, ki zagori, ako se je pritakneš z gorečo vžigalico, s plamenom kakor pečatni vosek. Eskimi rabijo to smolo, kadar hočejo zanetiti ogenj. Poleg tega jim služI kot žvečilni gumi. Vse kaže, da je ta smola močno bituminozen premog, ki mogoče pokriva zaloge nafte. Vsekakor pa je iz te smole mogoče  pridobivati petrojej.
Ekspedicija zrakoplova »Shvenandoah« seveda ne bo veljala tem otokom, ker so last Kanade. Pač pa je naibrže Stefansso-nova knjiga dala pobudo za to ekspedicijo. Severno od A7aske leži namreč pokrajina, ki jo je Stefansson v svoji knjigi označil kot »deželo, dostop do katere je spojen z največjimi težkočami«. V srce te dežele le nemogoče prodreti s pomočjo lpdje. Tej pokrajini velja ekspedicija Shenandoah. Od to bo letela Snenandoah preko Spie-bergov v Evtiopo. Eminentna gospodarska ▼ažnost te neznane dežele je razvidna, ako pomislimo, dr je bogata na premogu kakor
so tudi Sfpicbergi polni najboljšega, črneča kamenega oglja.
Severoa merikanske države so baje že porabile 40% svoje zaloge nafte m tudi premogovniki se polagoma praznijo. Zato Ima Unija največji Interes na tem, da ti preskrb' rezervo za bodočnost ia sicer prej nego bo to storila Anglija, al bo od druge strani mogla iztegniti svojo grabežljivo roko po teh »krajih bodočnosti«. Ker je mnenie Stefanssona, da se more prodreti v srce polarnih dežel le potom zrakoplova, je Amerika hitro sklenila naročiti dva zračna velikana tipa Zeppelin. ki do seda! edino pride v poStev pri daljnih potovanjih. Kanadska vlada pa,*ki je opazila to mrzlično pripravljanje Amerikancev, le odredila, da se naroči v Angliji ladja, ki bi pod poveljstvom kapitana Bernier odjadrala v polarne vode »anektirat«.
Ekspediciia »Shenandoah« torej nima le znanstvenega, ampak še večji gospodarski pomen. Ko je leta 1918 Peary pozdravil Stefanssona ob njegovem povratku s severa, je v svojem nagovoru poudarjal, da je menda Stefansson zadnji, ki je raziskoval polarne kraje na stari, tradicionalni način, s sanmi in psi. V bodoče, je rekel Peary, bodo ljudje potovali na severni tečaj na krovu zračnih ladij. Stefansson pa je mnenja, da bo tudi podmornica Igrala odlično vlogo pri raziskovanju severa.
Ako bo to res, In mf ne dvomfmo o tem, tedaj bomo zopet morali izreči naSe priznanje Julesu Verneju, ki je že pred 50 leti te dogodke tako mlčno opisov«I v svojih fanlastfčnih romnnlh.
H»rfe!»sko pismo.
Na tttio soboto smo tmell mlnl-strantje vsako leto posebno imenitno opravilo: zagrinjali smo bogorve. Vsaj v našem zakristijskem jeziku se je tako reklo. Celo leto so ležali v nekem predalu nad zakristijo med starimi plašči in drugimi cerkvenimi starinami Črni in temnomodri kosi blaga, ki so imeli samo ta namen, da smo z njimi na tiho soboto zagrnili križe. Bilo je to tako nekako čudno opravilo... Križev je bilo mnogo, od onega največjega za vratmi, ki je stal v spomin na sv. misijon, do onega najmanjšega, ki ga je držal v roki sv. Janez Nepomuk. Vse je bilo treba zakriti — in ostalo jih ie Še vedno mnogo. Zakaj je bilo vse to potrebno, smo jasno razumeli drugi dan na tiho nedeljo iz evangelija: Jezus pa se ie skril in je odšel iz templa, S tem so se začele priprave na velikonočne praznike. Pozneje so mi tako živo donele v spomin te besede: Jezus pa se je skril In ia šel iz templa... Kako je že to bilo! Odkar je nastopil proti prekupčevalcem, trgovcem in menjalcem in vsem tistim, ki jim je rekel: »hiša mojega očeta je hiša molitve, vi pa ste fz nje naredili jamo razbojnikov« — in jih je v sveti jezi izgnal iz svetišča — od takrat so vsi bolj in bolj nastopali proti njemu in so iskali prilike, da bi so iznebiii tega nevarnega preroka, ki ie tako predrzno motil njih kupčijo. Zato so ga lovili za besedo in pismarji in farizeji so mu na vsak način hoteli dokazati, da je njegov nauk v nasprotju a pismom in so ga hoteli dejansko napasti: on pa se je skril in je odšel iz templa...
Na te besede sem se spomnil, gospodična, v sedanjih časih. Ali ni tudi pri nas vse tako žalostno, kakor v cerkvi brez Boga. Ves priprosti naak Kristusov, ki ni potreboval ne učenih dokazov ne razlag, ampak samo dobrih zgledov in razlag, se je glasil: Ljubite se med seboj... In vsa naša sreča, sedanja in bodoča v naši novi državi je bila zapopadena v teh preprostih besedah, s katerimi smo začen.ali svoje novo življenje. Toda pismarji in farizeji, prekupčevalci, Špekulanti itd. so se polastili naše hiše in ker ni bilo nikogar, ki bi jih izgnal, so naredili iz nje jamo razbojnikov.« In ona vodilna ideja bratstva, edinstva in ljubezni, ki bi morala kraljevati med nami, je storila isto kakor on, ko so ga hoteli kamenjati: skrila se je in odšla od nas. Dvojne vrste ljudje so bili, ki so takrat stregli njemu po življenju in onemogočali božje kraljestvo na zemlji: prvi so bili duhovniki, pismarji in farizeji, drugi so bili oni čifutski mogotci, ki jim je bila kupčija in špekulacija nad vse. Ti dvoji tudi dandanes kriče in razgrajajo v našem narodnem svetišču in onemogočajo ono srečno življenje v delu in ljubezni, ki bi nastopilo takoj, kakor hitro bi zavladala skupna misel bratstva, edinstva, ljubezni. Toda to bi njim nič ne neslo in, ker se boje sami zase, morajo trpeti milijoni... Sedaj ob postnem času človek nehote razmišlja o tem in se rad v tihoti poglablja v take spokorne misli. Ko bi to tudi storila naša ljuba sv. cerkev! Da bi šla sama vase in premislila, kako daleč je zašla od tega, kar je Kristus imenoval kraljestvo božje na zemlji. Toda ona misli, da je brez greha in ie v tem najbolj podobna tistim svojim prednikom jeruzalemskim, ki so z bukvami v rokah razlagali postave in se bahali s svojo učenostjo, pa niso bili zmožni pojmovati najpreprostejšega nauka, kt je bilo v njem odrešenje sveta. To le tista pismarska zakrknjenost In domlSlja-rost Kako bi se mahoma prt nas v držav) vse izpremenilo, ko bi ta »sv.« eerkev v tem  postnem  Času delala
eksercidie  in  spoznala svoje zmote, I likov.«.
Toda namesto uga dela misiione za druge »grešnike« in grmi s prižnic na ljudi s svojimi političnimi pridigami, kakor da hoče prekričati svojo slabo vest. In se ne spomni besedi: »Hinavec, k! vidiš pezdir v očssu svojega brata, bruna v lastnem očesu pa ne vidiš...« In ves ta krik in vik po cerkvah zadnje čase je bil podoben onemu v Jeruzalemu... Jezus pa se je skril in je odšel iz templa...
Drugi nasprotniki nauka ljubezni so bili politični in posvetni špekulanti. Tudi teh imamo v Jugoslaviji mnogo. Zadnje dni smo jih slišali v skupščini. Že od prvega začetka po prevratu so delali in ruvali na tihem in čakali ugodne prilike. Zdaj so mislili, da je prišel njih čas. In cd vseh strani so hiteli v skupščino razbijat. Vsa grmolazen se je zbrala, da uniči v besnem sovraštvu, kar se je rešilo iz težkih časov. K sreči jim prvi naskok ni vspel in zdaj zovejo z razbitimi bučami. Da bi dokazali, da imajo oni prav, se sklicujejo na papirje in na programe, na zgodovino in voljo naroda, ki je njih volja in njih zgodovina. Tako razrešu.ejo svoje državnopravne probleme, ki bi bili rešeni v preprostem stavku: ljubite se med seboj... In tako doživljamo dogodke, ki slabe našo notranjo in zunanjo moč in nas sramote pred svetom. Tako je tudi ta situacija podobna oni pred stoletji: on pa se je skril in je odšel iz templa...
Oprostite, gospodična, da vam pišem skoraj nekake postne pridige, toda vi ste se tako poglobili v usodo našega naroda in države, da boste vse to dobro razumeli Zdi se mi pa, da je pri nas čimdalje več takih ljudi. Neki star latinski pregovor pravi: parva sapientia mundus regitur: t j. mala modrost vlada svet — ali, kakor bi rekli ona priprosta beseda ljubezni, ki je bistvo vsega evangelija, ie več vredna od vse modrosti Kaj mislite, kako izgledamo pred svetom v sedanji svoji podobi? Cel kup strank in strančic se prepira in pretepa med seboj in skoraj že ne moremo naprej. Politično zreli narodi imajo dve, k večjemu tri velike stranke. In vendar ne bomo rekli, da smo zrelejši od Angležev, če imamo 27 strank! In kako so pretili lopovi z revolucijo, ko se je slišala beseda — diktatura... Tisoči in tisoči pa so prepričani, da bi bila za nas diktatura boljša nego sedanja zmešnjava. Namreč za drŽavo. To vidimo tudi pri drugih narodih in državah sodobne Evrope. Diktatorji rešujejo države iz propada, kamor flh vlečejo mase in neodgovorni elementi. Tudi v Angliji razrešujejo to vprašanje. Oglasila sta se tudi dva svetovnoznana pisatelja Wells in Shaw. Shawa poznamo iz gledališča, kjer v svojih igrah rad ironično filozofira o človeku in njegovi nezmožnosti. Wells pa pile romane bodočnosti, kakor 5ih je pisal včasih Jules Verne, in je bil tudi v Rusiji, da si je ogledal sovjete... Zato se oba oglašata tudi v političnih vprašanjih. In glejte. VVells, ki ie socialist in skoraj boljševik, je za — diktaturo. Seveda za dobro. On pravi da prihaja doba diktatur, kar je odpor razumno mislečega ljudstva proti absurdnosti, da to kar bi eden lahko dobro naredil, dala cel kop ljudi slabo. Boljši ie torej dober diktator — namreč za državo —-nego slab parlament. Za stranke je seveda nasprotno: boljši slab parlament nego dober diktator. Zdaj pa razsodite, gospodična, kaj je boliie za narod! In zakaj se prt nas neki ljudje tako boje diktature...
Toda to je politika hi sem hotel omeniti to le mimogrede, ker nam letos sve« post m tiho nedeljo moti politični krik klerikalnih In drugih slabih pofi-
Sedaj pa nekaj drugega, gospodična. Ali čitate »Ženski svet«? Ali še boljše: ali ste naročeni nanj? Upam. da. Zadnja številka je naravnost bogata. Ima prilogo, ki že sama zasluži priznanje, »ženski svet« je glasilo ženskih društev v Primorju. Začel je izhajati lani in ima dozdaj tam onstran 3000 naročnic — t os t ran pa — 1000. Kaj pravite k temu? Nas je tu mili on, tam pa pol In list je res lep, splošno ženski.
zabaven in poučen, ima slike, povesti, pesmi in dobre vzgojne stvari. Ko bi se mi vsi bolj zanimali za kulturne stvari, nego za politične, bi bilo mnogo boljše za nas. Tu bi se našli vsi. Ljubezen bi prevladala in ne bilo bi te temne žalosti, o kateri govori naša tiha nedela ... On pa se je skril in je odšel .. Čutil ie, da prihaja vel:ko trpljenje iz sovraštva. In mi? Zdravi! Sava.
5355 558 o
	1		
	A		
i	y	\ i i	i j
!	j		j
Tam v kopališču pranje letno
je z milom »Zlatorog« prije
ko polne pene vse so banje,
c'/o dame kukajo skoz9 špranje.
Nadaljevanje sledi.
To i
Kak« ie v Carinradu?
Carigrad se je zadnjih 20 let celo spremenil. Sprememba ni toliko zunanjega značaja, kolikor v načinu življenja, običajih, nošah, osobito pa v mišljenju prebivalstva, ki se polagoma otresa starih tradicij in gre po večini % duhom modernega časa. Splošna slika je ostala skoraj ista. Materijalna sprememba ni velika, pač pa je videti preokret v političnem življenju. Abdul-Hamido-va !n angorska Turčija, to sta dve različni epohL Pri Abdul Hamidu so bili Turki sužnji, ki so drhteli pred tiranom danes pa so docela svoboden narod. Ta politična sprememba se kaže seve tudi na sunaj V prvi vrsti zadene ženski problem. Nekaj nepričakovanega in skoraj neverjetnega je osvobojenje turških žensk. Lahko rečemo, da stremi danes turška ženska z vsemi silami za tem, da se približa položaju ženske v evropski družbi. Turkinje so prve, ki so z entuziazmom sprejele mladoturški prevrat One so najbolj vnete zaščitnice nove Turčije. NI jim treba več hoditi po mestu s zastrtimi obrazi. Dvolični glosa-torjl korana praviio zdaj. da Mohamed ni zapovedal pravovernim skrivati obraza, temveč samo glavo. In zato hodijo ženske po prevratu z odkritimi obrazi ter koketirajo z modernimi frizurami prav kakor po evropskih prestolicah. čepic sicer 5e niso zavrgle, toda tudi to se kmalu zgodi.
Seve nI treba posebej omenjati, da niso vse ženske sprejele z enakim veseljem spremembe In da nekatere trdovratno odklanjajo svobodo, žensk z zastrtimi obrazi je v Carigradu te vedno mnogo. Splošno velja o ženskah, da so bolj konservativne kakor moški. Toda za bodočnost Turčije pomeni osvobojenje žensk socijalno revolucijo. Kdor pozna turško zgodovino, mora pritrditi, da je bila odsotnost pravega rodbinskega in družabnega življenja glavni vzrok neuspeha vseh dosedanjih re-forem. Šele Kema! paša je odstranil to tradicionalno zapreko.
Zanimivo je tudi versko življenje nove Turčije, ki ni več tako fanatično, temveč se približuje bolj notranjemu prepričanju in veri v boga kot neko nadnaravno silo ne gleds na tradicije o njenih zunanjih znakih. Verno ljudstvo od preprostega Turčina, klečečega v mošeji, do hodže je postalo vljudno. Ne izogibUe se več tujcev in če zab*ede Evropejce v mošejo ga prijazno pozdravijo ter mu pokažejo svoje cerkvene znamenitosti. Uljudni so tudi sprevodniki električne cestne železnice. Po narodnosti se ne ločijo, ker nosijo vsi fese aH angorske čepice. Tramvaji so modernizirali mesto. Abdul Haraid se ie bal elektrike kakor vraga in zato ni dovolil da bi dobila država kakoišnekoli električne naprave. Niti šole niso smele imeti električnih aparatov. Promet se ie vršil v mestu potom s pomočjo konjskih tramvajev, ki so vozili skozi predor med Ga lato in Pero. Zdaj so taki tramvaji popolnoma izginili. Carigrad je preskrbljen z električno železnico, ki spaja oba glavna delt mesta. Središče prometa in zveze je veliki most Karakivi, ki spaja Gaiato s Stambulom. Promet je reden in točen, zveza dobra in vozovi čisti. Cene so razmeroma nizke.
Tudi telefonska mreža je vzorno urejena. Telefon, ki ga je uvedla nova vlada po letu 190S, je bil last neke angleške družbe, ki Izvrstno skrbi za redno telefonsko zvezo. Čudno se zdi tujcu, ko hoče telefonirati In mu ni treba zvoniti, niti kričati »balo«. PriUsne na električni gumb, pove Številko bi zveza je gotova. Številke se lahko izgovarjajo tudi v francoščini. Glede telefonske zveze bi se v Carigrada učUa mnoga evropska mesta.
Kar se tiče umstvene kulture. Je treba omeniti važen korak, ki ga je storila Turčija s tem da se je približala zapadu. Dati središče orientalskega življenja, je Carigrad zanimiva slika čistoče, kakršna vlada v Evropskih mestih. Ulice so tlakovane, ponekod celo z asfaltom. Izginili so kupi smeti ia blata, pa tudi lačnih psov, Id so aa klatili še nedavno ▼ krdelih po mestu ter predstavljali karakterističen pojav Carigrada, al zdaj več. Že leta 1909. jih je vlada pregnala na aek pust otok v Mramornom morju, kjer so* do zadnjega nogi* aflL S tam je vesto mnogo pridobilo na
ono.
O. S. Marden:
Kje so izniibili svojo srečo?
(Prevedel dr. F. S.)
1. ) V lenobi.
2. ) V neodločnosti.
3J Hodili so po izhojenih r
4. ) V slabem r&zsodku.
5. ) V nejevolji in v jezi.
6. ) V pretiravanju težav.
7. ) V zaupanju nevrednim ljudem.
8. ) V prizadevanju, da bi hitro oboga-
teli.
9. ) V Prenaglenih upih.
10. ) V nenravnih, demoraliziraočih sli-
kah, dalf.
11.) Svojega razpoloženja niso obvla-
sebični naravi, ki značaja,
12. ) »Tam v visoki travi ob ribniku«,
13. ) V ohlajenju častlželjnosti.
14. ) Zablodiii so v slabo družba.
15. ) Trgovali so z radovanjem.
16. ) Svoega poklica niso popolnoma poznali
17J Pričakovali so nekaj, ki bi naj povzročilo preobrat.
18. ) Delali so brez načrta In pregleda.
19. ) Delali so le kadar se jim ie ljubilo.
20. ) Hoteli so doseči hiter uspeh.
21. ) Zanemarjali so svojo zunanjost.
22. ) Utonila je v pijači ter se je skadi-la v tobakovem dimu.
23. ) Po prvi lahki zmagi so sami sebe precenjevali
24. ) Oženili so se z abnormalno mladenko.
25. ) Niso bili pripravljeni, da bi se bili poslužili prilike, ki se jim je bila ponudila.
26. ) Sanjali so o velikih stvareh, namesto, da bi bili delali na malih stvareh, ki so jim bile pri roki.
27. ) V neprijetni In ne najde prijatelja.
28. ) V ognju prenagljenega ki odganja naročilce in kupce.
29. ) V pričakovanju pomoči aH podpore od nekoga ali v pričakovanju smrti bogatih sorodnikov.
30) Odklonili so mesto, ki bi ga bili lahko dobili ker niso vedeli, jeli jih bo delo veselilo ali ne.
Resnična fantovska zgodba.
Z Gorenjskega nam pišejo:
Hm, n—da ... Naš. pradedi so poznali žalostno zgodbo o dveh »pregrešnih Italijanih, prav ferderban'ga srca« in je jako hvalevredno, da je ne pozabijo tudi vnuki in pravnuki, kajti pripoveduje ta zgodba, da sta »na gavge b'ia peLana, da bi vid'la paradiž«. In se je zgouiio v prijazni gorenjski vasici, da s tu se fant ip župnik — bodi mu izraženo na tem mestu priznanje za gojitev deviške treznosti — spomnila pod oknom te starodavne zgodbe. Letopis pripoveduje o tej vaški idili tako-le:
Srce ni kamen in pomladanske noči so sila nevarne za mlade fante. In se je zgodilo, da je pognalo nemirno srce gorenjskega iama k svoji ljubici. Je Že tako in bo vedno tako, da ima noč svojo moč in da nI dobro človeku samemu biti. Bleda luna je sijala na jasnem nebu, ko je fant pristavil lestvico in prav nalahko potrkal, da bi mu odprli viata v paradiž. Pa še ni postavil noge na prag svojega srčnega kraljestva, kar se ustavi nekdo pod lestvico in zarohni: »No aH Še ne bo konec te pregrešne zadeve?« NI lepo kršiti nočni mir in motiti blaženost mladih src in bodi povedano tistemu, ki je to storil, da je kriv prestopka zoper fantovsko avtonomijo. Vasovalec je bi po pravici ogorčen, pa ni protestira!, ker je »poznal v svojem sovražniku domačega župnika. Siromaka je hipoma zapustila pomladanska vročekrvnost, zdrsnil je z lestvice ter se stisnil k zidu. Toda župnika ta udanost v voljo božjo nI potolažila. V »veti jezi in pastirski nedolžnosti je opozoril poparjenega vasovalca, da se na Marijin praznik ne spodobi grešiti zoper večno devlštvo. Fant se je opomnil mlinskega kamna na vratu ia morskih valov, pa ie smuknil za ogel sosedne hiše v trdnem prepričanju, da paradiž še al izgubljen. Župnik ie bil z umikom zadovoljen fn je odšel svojo pot
In je spet vse utihnilo. »Luna sija, klad-vo bije. srce pa ne da miru. Fant ja zlezel nazaj na lestvica. Pa al dolgo trajala nje-
gova blaženost, kajti je bil župnik mahoma spet pod oknem. Kaj ;e počelo vprjčo take nezgode dekie, o tem zg:Jba mnlčS. Gotovo pa Je, dn je bilo njeno drebno srce v nevarnosti, da poči. Župnik se. je menda spomni! druge narodne pesmi, kj pravi: »On gleda fantiče, ki voz'io deklice, kaplan pa mora bit" sam« in jc ponovno vložil protest Proti vasovanju na Marijin praznik. Fant je zleze1 na tla ter povabi vsiljivega gosta, naj morda on poskusi svojo srečo In zleze v paradiž. To je omehčalo župnikovo trdosrčnost. Vprašal je fanta, da-H se mu je dek'e oglasi a. Fant ie odgovoril, da dušn-ga pastirja take stvar; nič ne brigajo ter se je spozabil celo tako daleč, dn je gospoda tika!. Župniku to ni ugajjalo, zadri se je na predrzneža. češ, ali ne vqš, da sem tvoj dušni pastir? Da podpre svoje ogorčenje še z dejanskimi dokazi, je potegnil Iz žepa — samokres, pomerii na vas3valca. z levico pa zavihtel palico, da ga oplazi po neposlušni glavi. V taki bojeviti poziciji je razkačeni župnik vzkliknil: »Glej, samo stisnem in ni te več med živimL (Malo bi se zabliskalo. ?umf bi reklo Itd) Fant ni pričakoval takih argumentov proti svojim srčnim krčem. Bil Je Iznenađen In presenečen. Srce pa je vendar ostalo na svojem mestu In je vreden pohvale, ker Je rešil fantovsko čast in posebno ie ugled gorenjskih korenin. Rekel je župniku brez ovinkov, naj kar stisne. Ta pa ni stisnil in tudi s palico ni bran!! šeste božje zapovedi, temveč jo je lepo mirno odkuril, kler se Je priporočil svetemu Alojziju ln legel srat.
Zgodba je bila končana in letopis ne pove, kaj se je zgrdiio potem, ko je fant tretjič splezal na lestvico, župnik Je 5e1 dvakrat v nevarnost, da reši bližnjega ln ni kriv, če se hoče le-ta na vsak način po-gubld.
Vsakemu svoje In to, kar mu gre| našim vrlim gospodiniam torej le pravi In zanesljivo dobri vnnl lin-sladkor ln peciva! prašek znamke „ADRIA".
Ženski obzornik.
ŽENSKO GIBANJE V AMERIKI.
Po dolgoletni agitaciji se Je ameriškim ženskam posrečilo uveljaviti svoj glas tudi v političnem življenju. Dodatek k zvezni ustavi jim je prinesel 20. avgusta 1. 1920. volilno pravico. Po ustavi mnogih posam-nih držav so imele ženske to pravico te prej. V nekaterih splošno, v drugih omejeno samo na določene osebe, ki so bile lahko Izvoljene. Ko je bil sprejet omenjeni dodatek, ki daje ženskam volilno pravico po vseh državah, so bili moški v velikih skrbeh, kakšne bodo Posledice tega koraka. Zdaj se je položaj spremenil. Opirajoč se n.-. temeljito prakso, pričenjajo ti tfcnrle-mani volilno kampanljo. ne da bi se ozIraH na ženske in njihovo volilno pravico. Omejujejo se samo v tem, da prepuščajo posebno zgovornim fn glasnim ženskam mesto v volilnih odborih, kjer se lahko udej-stvujejo kolikor jim drago. Izvzemši redke slučaje ženski glasovi niso imeli posebnega vpliva na politični položaj. Niti mora'no, niti kakorkoli drugače. Zdi se. da tudi v novi kongres ne pride mnogo žensk.
Ožji krog energičnih žensk zavzema stališče, da morajo imeti moški in ženske na vsem ozemlju Združenih držav enake pravice. Ta zahteva počiva v obliki predloga v aktih posebnega odbora, ki mu Je kongres poveril vodstvo Ženskega gibanja, vendar pa pride še letos v javost. ki Izreče svojo merodajno sodbo. Voditeljice Ženskega pokreta zahtevajo, naj kongres sprejme v ustavo poseben dostavek ki bi zasigural vsem ženskam enakopravnost z moškim!. Tak dostavek naj bi sprejele vse ameriške države. Toda revizija ustave je tudi v Ameriki kočljiva zadeva. Zato si ženske pomagajo na ta način, da skušajo prodreti s svojimi zahtevami najprej v po-samnih državah.
Vse to prizadevanje pa je naletelo na energičen odpor onih žensk, ki ?„e bore v prvi vrsti za socijalne pravice. Sem spadajo posebno ženske delavske zveze. Te zveze se bore že dolga leta in s precejšnjim uspehom za zakone o zaščiti žensk in materinstva. Dalje zahtevajo zakone o minimalnem zaslužku, o omejitvi delovne debe, o zaščiti in osiguranju zdravja itd. Pristaši teh zakonov se bore proti zagovornikom enakopravnosti iz enostavnega razloga, ker vodi v enakopravnost k popolni ali vsa delni ukinitvi specijalnih zakonov, ki SSItijo Ženske zlasti v industriji. Ta de! ameriških žensk odkrito Izjavlja, da ženske sploh nočejo bili enakopravne z moškimi, posebno pa r,e v industriji, kjer so jim potrebni Izredni zakoni.
V splošnem pa je stvar ta, da so ženske v Ameriki kakor povsod drugod raz-delcne v dva tabora. Bogate in bedne. Prve se bore za enakopravnost, druge za socijalne probleme. Za prvimi stoje podjetniki, ki so na jeziku tudi pristaši enakopravnost kajti nllhova želja je. da se fz-nebe zakonov, ki omejujejo eksploatacijo ženskega dela. Proletarijat pa je na strani onih Žensk, kf zahtevajo pošteno socijalno zakonodajo. Med obema skupinama stoj! nekaj progresivnih ln radikalnih žensk, ki koleba jo. Začasno lahko rečemo, da ženske ne bodo Imele odločilnega vpliva na predstoječe volitve Prezidenta. Ameriški politiki so pametni in prav dobro poznajo slabe strani ženskega sveta. Zdaj razmišljalo samo o tem v katerem volilnem okraju bi našli več prostora za ženske-agl-tatorice, ki Jim hočejo preskrbeti dovolj časa In priložnosti da se pošteno Izkrlče. V tem bo menda tudi ves uspeh ženske politike pri volitvah._
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEM8EK. Odgovorni urednik: VALENTIN KQPUA&
annnnanaa