Telefon Št. 74.
Posamna številka 10 h.
P* pošti prejeman:
za
eelo leto naprej 26 K — h pol leta » 13 » — » Četrt » » 6 > 50 » mesec > 2 »20»
V opravnIStvu prejeman:
za
celo leto naprej 20K — h pol lota » 10 » — » detrt » » 6 „ — » mesec » 1»70»
Za pošil janje nadom' 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserate sprejema upravnlštvo V
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vraiajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niških ulicah 5t. 2, I„ 17.
Izhaja vsak dan,izvzemsi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 36.
V Ljubljani, v soboto, 14. februvarija 1903
Letnik XXXI
Društveni domovi.
i.
Naša organizacija se vedno bolj razširja in spopolnuje. Skoro cela dežela je prepro-žena s posojilnicami,- kmetijske zadruge vspe-vajo v nekaterih krajih prav krepko; mlekarne rastejo in v zadnjem času smo začeli z izobraževalnimi društvi, ki obetajo najlepših sadov. Do malega v vsaki fari imajo Marijine družbe ; tretjerednikov je po .deželi prav veliko. Ravno ta organizacija je zdaj naša tolažba in naš ponos; za prihodnjost n&š up v boljše č&se. Da bo pa organizacija res trdna, mora biti vso društveno življenje, socialno, politično in cerkveno, v neki or-ganični zvezi, ker vso je namenjeno potre bam ljudstva, pri katerem so ena stran delovanja od druge no more ločiti.
Po vsej pravici se je torej v zadnjem času vedno na novo povdarjalo, da moramo imeti v vsakem okraju pripravne domove, kjer se bo osredotočilo vso društveno življenje, kjer bo srce naši organizaciji, odkoder izvira moč na vse strani in se zbira, kar je mogoče zbrati. Potem ne bo organizacija visela v zraku, ne bo odvisna le od posamezne osebo, imela bo v skupnem domu realno počlago. Gleda.i moramj, da bo v vsaki župniji napravi tak dom. Ime je čisto postranska stvar, če prav bi bilo želeti, da fci se v tem dosegla edinost. Pisec ni za ime »farni dom«, ker bi to pomenilo le cerkveno organizacijo in je »farni dom« že samo na sebi malo čudno. »Društveni dom« je veliko bolje, pa ne ugaja popolno, ker ne obsega cerkvene organizacije in ime »dom« pomeni nekaj zasebnega. Najbolje bi bilo, če posežemo nazaj po besedo, ki je žo pri naših dedih dala smor razvoju, in imenujemo tako hišo na kratko »zadrugo«, s čimur je menda vse povedano.
Toda kjo bomo dobili sredstva, da si postavimo take hiše? Ljudstvo je revno, posebnih dobrotnikov, ki bi nam zidali take hiše, skoro ni pričakovati.
Podlaga organizacije je povsod posojilnica. Kjer je še ni, naj se osnuje, ker brez denarnega zavoda v bližini ne bo organizacija nikdar popolna. Rabijo jo revni kraji, da revežem dajo po nizki obrestni meri po sojila; rabijo jo bogati, da obrestonosno na lože glavnico. Ko je posojilnica osnovana in v nekaj letih tudi utrjena, donaša pri previdnem vodstvu vsako leto nekaj dobička.
Kolikor smo imeli priložnost pregleda-vati račune, ima skoro vsaka posojilnica, ki
nekaj let obstoji, nad 800 kron letnega dobička. Ta čisti dobičt-k se navadno dene v reservni zaklad. Dobro je, če se za slučajne nezgode za časa poskrbi. Čemu nam bo pa vedno množeči so reservni zaklad za prihodnjo čase, ko imamo zdaj toliko potreb ? Čo načelništvo previdno postopa, je pri naših malih posojilnicah, kjer se ljudje drug druzega dobro poznajo, zguba skoro izključena. Ča ima posojilnica znaten dobiček, se dve tretjini ali še več porabi v zidavo hišo, ki potem tvori reservni zaklad. Če ima posojilnica 1000 K na leto čistega dobička, so to Iotne obresti od svote 20.000 kron, računjeno po 5%. (Računamo nalašč više, kot so dejanske razmere, da bo račun povsod soglašal.) Vzemimo preč 200 K, ki morajo ostati za slučajne zgube, nam ostane čistega dobička 800 K, kar reprezentuje kot obresti kapital 16.000 K. Ta kapital 16 000 kron se sme brez skrbi porabiti za zidavo društveno hiše.
Če je v kraju še kmetijsko društvo, ki nima lastnega domu ter mora plačevati najemščino, boBta posojilnica in kmet. društvo skupno prav z lahkoto postavila skupni dom.
Sledntič nikar ne pozabimo, da je v našem ljudstvu povsod bo veliko idealizma. Ko bodo spoznali korist in potrebo take hiše, kjer se bo vspešno gojilo cerkveno in socialno življenje, bodo tudi sami prispevali po svojih močeh. Denarja ne bodo mogli veliko dati. Nekaj lesa ali druzega gradiva dati, kamen voziti, na tlako priti itd., ne bo nobenemu pretežavno.
Le ogenj gorečnosti in navdušenosti, zavest, da delajo v svoj lastni skupni blagor, je treba zanetiti v ljudstvu, potem je vse mogoče. Tu so mora vsak ravnati po dejanjskih razmerah, ki jih ima v svojem kraju. Kako naj ee stavi hiša, o tem bomo povedali v prihodnji številki kaj več.
Naše naselbine.
Zgodovina nam kaže razne načine raz širjevanja rodov in plemen po zemlji.
Okrog očetovega šotora so si postav-ljeli ovoje šotore ali hišo, dokler ni bil prostor napolnjen. Kadar jih je bilo zadosti za en kraj, so so morale nekatere družine preseliti na bolj oddaljen pripraven kraj, kjer se je prejšnje namnoževanje ponavljalo.
Prvotni vzrok izseljevanja jo bil torej ta, da jim jo postalo pretesno na enem kraju.
Dogajalo pa se je tudi, da jo kak rod bil posebno močan in podvzeten in ako je I imel tudi modre vodnike, so šli na ogled okrog po svetu, in kjer so našli lepih rodovitnih krajev, pa so jih vzeli v svojo posest, in da so jim ostali varni in jim res dona-šali pričakovanega dobička, so jih nasadili z naselbami.
Ako pa so bili taki rodovitni kraji že posedeni, potem je često skušal močnejši rod šibkejšega izpodriniti in si ga podvreči. To je drugi vzrok naselbin po tujih krajih, imenujemo ga kar naravnost podvzetnost krepkih rodov.
Ko so se sčasom razvile in ustrojile države, so se kmalu tudi pokazale prednosti in koristi na eni strani, na drugi pa tudi nedostatki in krivioa zlasti paganskih vlad. Navadno jo prišla ena stranka na krmilo, ki je potem samovoljno gospodarila in druge zatirala. To jo rodilo seveda nezadovoljnost, ki jo zopet provzročala ali državni prevrat ali pa jo nezadovoljna Btranka zapustila svoj rojstveni kraj in se naselila v drugo mesto, kjer je našla več pravice.
Vzrok izseljevanja je bil tu nezadovoljnost z razmerami političnega, gospodarskega ali tudi veiskega značaja.
.dnms pn vidimo, da so sploh države prevzele naseljevanje po tujih krajih ali kolonizacijo. Vso večje državo imajo svoje kolonije. Na vrhu je Anglija, ki vlada okroglo 400 milijonov zemeljskih prebivav cev. Na drugem mestu je Francija, ki ima okrog 100 milijonov; za njo pride Nemčija, potem so Belgija, Holandija, Španija, Portugalska, Italija itd.
Rusija ima za Anglijo sicer največ sveta, pa nima kolonij v navadnem smislu, ampak vsi pridobljeni kraji postanejo pravi del ruske zemlje s splošno rusko upravo.
Avstrija nima kolonij. Ali jo dobro ali ne, tega tukaj ne bomo razpravljali, vendar pa se Avstrijci močno izseljujejo. Kaj mora biti tukaj pravi vzrok?
Vzrokov izseljevanja avstrijskih državljanov na druge kraje jo več vrst.
Nekatere žene nagon, iti po svetu, kaj novega videti in skusiti. Ni jim treba ravno hoditi z doma, pa jih ne trpi doma.
Drugo žene želja, kaj pridobiti, hitreje do denarja, premoženja, samostojnosti priti. Tudi takim ni prava potreba, hoditi na tuje, a vendar jih gmotni nagibi zmagajo.
Mnogotere pa tira revšči-
na in beda na tuje. Doma si ne more toliko pridobiti, kolikor mu je neobhodno potreba, da se vzdrži na svojem stalu. Z»to gre za delom, ki je bolje plačano, kakor doma. Med temi je skoro večina naših rojakov.
Zanimivo in koristno bi bilo, izvedeti natančne številke v tem oziru, ker bi se nam pri tem pokazala slika naših gospodarskih razmer.
Kolikor nam je znano, hoče »Krščansko-socialna zveza« v Ljubljani zbrati to gradivo, zato bi bilo umestno, da jo vsi kompetentni laktorji podpirajo.
Po farah in občinah se napravi vpis izseljencev, napiše, kam so se obrnili in kaj jih je gnalo po svetu Bolj ko bodo natančni in zanesljivi taki podatki, večjega pomena so in bolj pripravni za podlago nadaljnemu razvoju tega vpraSanja.
O tej velevažni zadevi bomo šo večkrat pisali, želimo pa izvedeti tudi mnenje drugih naših veljakov, ki bi mogli iz lastne skušnje kaj nasvetovati. Vse take dopise uredništvo rado sprejema in jih uporablja za gor: označeni nai.ien.
Državni zbor.
Dunaj, 13 svečana.
Vojaški novinci
Odsek je danes predložil tiskano svoje poročilo, ki pride v torek v zbornici na vrsto. Poročevalec P o p o w s k i, oziroma zastopnik ministerstva za deželno brambo v prvi vrsti primerja armade večjih evropskih držav, da dokaže potrebo pomnožitve vojaških novinccv.
Ko je naša država vpeljala splošno vojaško dolžnost, je bilo za vsako leto določenih 95.474 vojaških novincev in 800 000 mož za armado ob času vojske. Francija je 1. 1868. določila 98.000 vojaških novincev in 1,300.000 mož močno armado za vojsko. Italija je 1. 1867. določila 50.000 vojaških novincev prve vrste in SO 000 za nadomestno resorvo, število armade v vojski 494.000 mož. Rusija jo pred leti nabrala 145.000 novincev, in za vojsko je bilo določenih 1,767.000 mož.
Danes pa znaša v Avstro-Ogrski število novincev za skupno armado in obo deželni brambi 126.013 mož, y Nemčiji 280 000, v Franciji 258 000, v Italiji 100.000. v Rusiji 335.525. Torej so v Nemčiji v zadnjih 30 letih število novincev pomnožili za 180.000 mož, v Franciji za 155.000, v Italiji za 55.000, v Rusiji za 190.000, v Avstro Ogrski pa le za 7626.
Nemčija ima danes izvežbanih vo-
Čolnič brez krmila.
Čutijo se pa, čutijo! Zakaj bi so pa tudi ne! Vsak količkaj odličen Človek se čuti. Samozavest, to je znak odličnosti. Bismarck se je čutil, in Napoleon se je čutil, in Wa-shington 80 je čutil in Aleksander Veliki so je čutil, čutili so so vsi veliki možje in se še čutijo, le poglejmo naše liberalce! Sploh, kar je ali je bilo velikega, odličnega, imenitnega, to se čuti in se je čutilo. Moški in žensko. Goethe pravi: „Nur Lumpo sind be-scheiden«, Kranjec pa, kedar sa čuti in je korajžen, kliče: »Mi smo mi!«
Mi smo mi! Nihče nam ni enak in le mi smo ljudje! Mi smo bribtni, inteligentni, pametni, modri, zreli, lepi, smo brez napake na duši in telesu! Kdor z nami občuje, mora biti naše slave in dušne veličine tako pre-
vzet, da no mara občevati z drugimi. Mi naj preje, potem dolgo nič, potem zopet nič, potlej šele zopet nič, potlej p« naj pridejo drugi, kakor se jim ljubi! Mi smo nadljudje in no kaki pritlikavci! Vsak izmed nas od-vaga legijo drugih. Deveta legija ni imela v Cezarjevi vojski tolikega pomena, kot ga ima vsak posameznik izmed nas v današnji družbi I
Tako, sedaj smo malo pogledali v dušo pravega liberalca. Takole sodijo ti ljudjo, tako mislijo. Dokaz: V Bredo, dne 11. februarja 1903. pišo „Slov. Narod«:
Colnič broz krmila ali radikalna »Slovenija". Z Dunaja so nam piše: Slavnemu občinstvu so že manj ali več znane letošnje razmere v »Sloveniji«, zato se jih tudi več no dotaknemo. Kam jadra ta čolnič brez krmila, so je žo davno domnevalo, jasno se jo to pokazalo na zabavnem večeru društva »Zvezde" dne 8. t. m. Dobro je, da
datum zapišemo, kajti ta je za »Slovenijo" odločilen, ker so kaj enakega v „Sloveniji« šo ni pripetilo. Ta večer sta sedela akademika »Daničar« in »Slovenijan« v enem in istem prostoru z društvenim trakom na junaških prsih.
Iz tega res pristno liberalnega klica užaljene duše sledi : 1. Kedor ne občuje samo in izključno le z liberalci, je po njih sodbi čolnič brez krmila. 2. Glas "liberalca je glas vpijočega v puščavi, in so ljudje, ki so rajo v očeh liberalcev čolniči brez krmila, kot pa bi občevali samo z liberalci.
Pravzaprav smo lahko zadovoljni s to vestjo »Slov. Naroda«. Odgrnil je z njo nekoliko zastor in pokazal javnosti, da je na Slovenskem še mogoče, da ljudje, dasi niso enih in istih nazorov, se zato še ne zaniču jejo in no ubijajo. Stališče liberalcev jo zelo tesnosrčno in napredku sovražno. Obdati so hočejo s kitajskim zidom občevanja izključno
le med sabo, da bi lo no prišel kak drug nazor v njih vrste. To je strah, strah pred idejami, ki jih še no poznajo. In nezaupanje ja to, nezaupanje nasproti moči liberalizma ali misli prosto. O, misel prosta v kitajskem zidu, lo je podoba, da bi se človek, ki ni ravno liberalec, smejal. Ako je pa človek slučajno liberalec in ros prepričan liberalec, načelen liberalec, potem se mora ob takem pogledu zjokati.
Kitajski zid za misel prosto ! Kitajski duh si more želeti kaj tacega ! Mi se no bojimo drugih nazorov, tudi misli proste ne, te še najmanje. Vsakemu nasproti odkrito zastopamo svoje stališče in še v glavo nam ne pade, da bi se bali dotiko z ljudmi, ki drugače mislijo. Ta strah je žalostna prednost liberalcev. Ti nočejo dotike. Kako šibka mora biti misel svobodna, da bo boji vsake sapice, vsake dotike. Uboga misel svobodna !
!akov brez nadomestne reserve za dobo 25-etne vojaške dolžnosti 5,048.750, Francija 4.837.500, 11 a 1 i j a (19 let vojaške dolžnosti) 1,539 000, R u u i j a (22 let vojaške dolžnosti) 5,757,620, Avstro-Ogrska (21 let vojaške dolžnosti) 2,090.000 mož. Ako pri nas vštejemo nadomestno reservo, dobimo okroglo 3 milijone vojakov.
12 tega sklepa vojna uprava, da je naša država jako zaostala gledo števila vojakov. Naša stalna armada šteje v mirnem času 291.585 mož Da se to število spopolni, zahteva vojna uprava za tekoče leto 125.000 novincev in sicer v Avstriji 71.562, na Ogrskem 53.438, torej skupaj več 21.900, in za deželno brambo v Avstriji 14.500 novincev, torej več 4500. Skupaj Be število novincev pomnoži za 26.400 mož.
Novi načrt zakona pa v prvi vrsti določa, da vojna uprava ne sme nadomestnih reservistov klicati k aktivni službi. Dalje določa zakon, da mora vojna uprava poslati na dopust vse one, ki so potrebni za gospodar stvo ali obrte in ki niso dovršili šol. Seveda je ta »mora« omejen na pogoj »po možnosti«. Kdo pa določa to „možnoBt" in »nujno potrebo* za vzdrževanje družin, to je vsakemu znano, ki pozna razmere in »dobro voljo« dotičnih faktorjev. Tako obljubuje vojna uprava, da hoče v bodoče vsako leto oprostiti 5200 mož iz stalne armade in 250 iz deželne brambo. To bi bila prva olajšava.
Dalje naglasa poročilo, da bodo reservisti klicani k vajam ob času, ko bode najmanj dela doma; da ob žetvi dobe vojaki dopust, da bodo posamezniki v posebnih slu-čajih oproščeni vojnskih vaj in da s časom za dež. brambovca odpadejo vojaške vaje v 11. in 12. službenem letu.
Nadaljne obljube so : Da bodo mileje ravnali z vojaki, reservnim odpustnikom dajali staro vojaško obleko in dosluienim vojakom brezplačno dajati certifikate.
Glede zalaganja armade ču-jemo, da se hoče vojna uprava v višji meri ozirati na producente in razne zadruge in da bodo zastopniki vlade in zadrug določevali ceno blagu. Tudi konje hočejo brez prekup-kev kupovati pri konjerejcih.
V odseku so razni govorniki zahtevali, da se zvišajo odškodnine pa vojsških vajah in da naj se pomiloste vojaki begunci v Ameriki. To vse so zahteve in želje, ki bi Be mogle izvršiti brez premembe veljavnih zakonov.
Glede višje odškodnine za vojaško priprego je vlada minoli teden predložila načrt novega zakona. Dalje je obljubil minister, da vlada v kratkem predloži zakon, ki revnejšim osebam odpusti vojaško takso. Tudi je baje že v delu vojaški kazenski zakonik.
Konečno zahtevajo mnogi poslanci dveletno vojaško službo sploh in enoletno službo za absolvente poljedelskih in državnih obrtnih šol. V prvi vrsti pa naj bi se premenili paragrafi 15, 18 in 34 vojnega zakona, in sicer: V nadomestno reeervo naj pride sin kmečkih starišav, oziroma vnuk ali zet, ki v istini vedi gospodarstvo ne glede na velikost posestva. Isto načelo naj velja za obrtniške sinove.
Ne res, mnogo obljub, a če te obljube izluščimo, oatane jako malo zrna. Te obljube čuiemo vsako leto v razpravi o vojaških novincih. V poročilu ne najdemo nobene obvezne obljube g. ministra za dež. brambo. In to je ravno glavni vzrok, da so v odseku mnogi glasovali proti bram-beni predlogi, dasi niso načelni nasprotniki. Dr. Lueger je včeraj sklical svoj klub, da Bostavi one terjatve, ki so takoj izvršljive. Ako se vojna uprava obveže, da jih izvrši, hoče klub glasovati za brambeno predlogo, sicar glasujejo vsi proti. V torek pride na vrsto drugo branje, in gotovo bode razprava trajala tri ali štiri seje.
Poslovnik.
Včeraj se je zbral odsek, ki naj izdela nov poslovnik za zbornico. Dr. pl. Grabni a y r je naglašal da odsek gotovo ne izvrši svoje naloge, ako hoče onemogočiti obstrukcijo. Da pa se odsek pred svetom ne osmeši, naj se izvoli pododsek 16 članov, kateri raj sostavi določbe, ki bodo 1. za gotovile parlamentarno nravnost in red, 2. predsedniku dajalo več oblasti in 3. va rovale parlament irno prostost, omejevale razne zlorabe, pa vendar dopuščale temeljite razprave.
Češki agrarec R a t a j je proti vsaki premembi poslovnika, ker bi ostrejše določba vzdržavale centralizem, ki je naperjen proti nenemškim narodom.
Dr. P a 11 a i meni, da naj bi poslov nik onemogočil le nameravano obstrukcijo, to je, nagajivost. Najboljši poslovnik obstrukcije ne onemogoči, kakor najboljši zakon ne prepreči in onemogoči zlo činov in prestopkov.
Dr. G r o s s naglaša, da je nemogoč v tej zbornici tak poslovnik, ki bi zaprečil obstrukcijo večjih strank.
V pododsek so bili izvoljeni: David Abrahamovvicz, Conci, Derschatta, Dziedu szycki, Fuchs, Gotz, Grabmavr, Kaiser, Kramaf, IIruby, Lupul, Parish, Pattai, ] nerstorler, Ploj, Schalk, torej zastopniki
skoraj vseh strank. Danes se je ta pododsek zbral in prepričal, da je še preokoren. Zato so izvolili nov pododsek ali redakcijski odbor, v katerem so: Fuchs, Grabmayr, Kaiser, Kramah Pattai.
Tako. zdaj smo gotovi, da Btvar zaspi do prihodnje obstrukcije. Tedaj se spomni ta ali oni, da imamo vedno še stari poslovnik in običajne izgrede v zbornici. Vse kaie, da se pes igra z ježem. Vali ga tje in sem, pa nima poguma, da bi ga zgrabil, ker se boji igel. Vsi priznajo, da ta poslovnik ni za sedanje čase in poslance, vsi pa skrivajo željo, da bi si ohranili prostoBt za obstrukcijo. Manjše stranke vidijo v obstrukciji edino sredstvo proti samovolji večine. Nemške stranke na levioi pa se boje stare večine, katero so razbile ravno z obstrukcijo. Po naši sodbi ta zbornica nikdar ne sklene poslovnika, ki bi onemogočil vsako obstrukcijo. To je že dr. Gross v odseku namignil. In tak poslovnik je sploh nemogoč, oziroma ima obstrukcija v avstrijski zbornioi svoj dom in bivališče, dokler ni rešeno jezikovno vprašanje, ker jezikovni boji so živ studenec obstrukoije.
Kakor pa je pokazala današnja seja, bil bi za mnoge poslance najboljši poslovnik tale:
Zbornica ima vsak teden le eno sejo, in sicer v Bredo, ki naj traja dve uri, od 10. do 12. Predsednik otvori sejo eno uro po začetku in jo zaključi eno uro pred koncem, Za sklepčnost zadoščajo predsednik, dva stenografa in 10 poslancev, ki si jih predsednik sam izbere izmej 425 poslancev. Prepovedo se vsa interpelacije in predlogi, da imajo uradniki in ministri mir in orožniki manj posla; zato tudi ni treba zapisnikarjev. Reditelji se opuste, da kozel ne zahaja v zelnik in ker v zbornici vlada popolna prostost. Za nujnost predloga je treba, da predlagatelj vzdigne roko, ker nujno je vse Odseki so sklepčni, ako sta na mestu načelnik in zapisnikar, da Bi voščita dobor dan. Dnevnine se izplačujejo vsak dan ali pa tudi za šest let naprej. Poslanci imajo pravico deputacije pogostiti na držav, troške.
V	zbornici je dovoljeno kaditi. Ko bi kdo predlagal tak poslovnik, pa
morda dobi večino. Toda šalo na stran 1 Take apatije do dela morda ni v nobenem parlamentu, kakor v avstrijskem. So poslanci, in tsh ni malo, katerih tedne in tedne ni na Dunaju; in če so tukaj, prikažejo se v zbornico, kadar se odpro vrata v malo sobo poleg garderobe, kjer se izplačujejo dijete.
V	odseke vse sili, a ko so sklicani odseki, so navadno nesklepčni.
In kdo se smeje? Kdor so s parlamen tom igra.
Tiskovni zakon.
Vlada je že lani predložila nov tiskovni zakon, ki ni ne tič ne miš. Danes se je pričelo in končalo prvo branje. Govorili bo dr. R y b a , dr. Sylvester, Jawr>rski, Rieger, dr. Ofner, dr. Schticker in Černy. Oglašenih pa jo bilo do 50 poslancev, ki pa niso bili navzoči. Povprek je bilo v zbornici po 30 poslancev, mej Ofnerjevim govorom sem jih naštel le 15. Z.e to kaže, koliko je zanimanja. Vsak govornik je imel posebne pomisleke. Enim ugaja, da odpade objektivno postopanje in da se dovoli prosta kolportaža, drugi hočejo porotnim sodiščem odvzeti tiskovne pravde radi žaljenja časti. V torek zbornica voli odsek 48 članov, ki se morda zopet razdele v razne pododseke, da stvar gotovejo zaspi.
Socialno demokraška železničarska organizacija se razkrinkuje!
V blagajni pri ljubljanski podružnici tak nered, da revizija sploh ni bila mogoča. — Bloki za vplačevanje ud -nine izginili!! — Iste račune »voditelji« d v a k r a t v k n j i ž e-valil
Ž9 davno se nam je posebno sumljivo zdelo, da so izvestni »voditelji« socijalne demokracije posebno hvalili socialno-demo-kraško železničarsko organizacijo. Kar ma-stilo se jim je okolu ust, ko so govorili o tej organizaciji, in strahovali so vsakega, ki je dejal, da tudi ta socialno-demokraška organizacija, kakor vsaka, ima namen izmolzti kolikor mogoče od članov za socialno demo-kraške strankarske namene, in za gotove »prvake«, da pa delavstvu ne koristi, ker ni postavljena na stališče nestrankarskega delavskega strokovnega združevanja. Kako kričeče se postopa v socialno - demokraški ie-lezničarski organizaciji, naj pričajo naslednje vrstice, ki nam jih je podal mož, ki je bil njen navdušen pristaš, ki je pa uvidel, k a k a j e s o c i a 1 n o demokraška poštenost do delavstva. Pismo, ki smo ga prejeli, so glasi:
Slavno uredništvo!
„V dolžnost si štejem, da posvetim v stvari, ki potrebujejo v korist delavstva brezobzirnega pojasnila. Leta 1901. je prevzel A. O j s t e r načelstvo podružnica južnega kolodvora v Ljubliani, blagajništvo pa je prevzel g Franc K a u č i č. Pred njima je bil načelnik K m e t e c , blagajnik Viktor O s o r y , revizor g Gnezda. G. Kaučič je knjige prevzel takorekoč »simbolično«, čez nekaj tednov pa reče g. Kaučič gosp. Ojstru, da se mu zdi, da knjige niso v redu. Pregledala sta na to oba knjige in videla, da se šest mesecev v času, ko je bil načelnik Simon K m e t e c , blagajni'* M a-sten. revizor O r o s y . Ili vpisovalo
v knjige. Kje je denar od teh šestih mesecev, še danes ne vesta in jima tudi nihče ni hotel o tem dati računa. Kmetec se zagovarja, da je Masten pri sodišču bil obsojen, da mora vsak mesec 3 gld. plačati. (Da bi ga sodišče v to obsodilo, to pač ne bo res. Opomba uredništva), a zdi se mi, da bi potem vendar morala podružnica dobiti svoj denar, katerega pa še nima.
Dalje je tudi v knjigi za Mastna zaračunanih okoli 60 kron, da jih je podružnica za njega poslala na centralo, poštnega dokaza pa ni, da bi se bil denar za Mastna proč poslal.
Dalje je g. Ojater z g. Kaučičem našel da v času, ko je bil Kmetec načelnik, Viktor O r o s j blagajnik in Gnezda revizor, m a n j k a v knjigah okolu 230 kron, da namreč ni računov o teh 230 kronah. Pisal je na to na centralo, da knjige niso v redu in da naj pošlje centrala enega sodruga v Ljubljano. da se blagajna preiščo. Centrala je poslala Josipa Kopača iz Trsta k reviziji, a preden se je ta revizija vršila, trajalo je c e-lih pet mesecev!
Ali se je hotelo, da bi stvar zaspala? Pri reviziji so bili navzočni: O j s t e r , kot načelnik, blagajnik K s u č i 6 ter sodrugi: K urnik, Simon Kmetec, Viktor O r o s y in Kopač. Revizija je našla,
da za 230 kron ni računov, dalje
da je neka knjiga, ki je bila že pr*j pri podružnici, še enkrat zaračunjena, dalje se je nasio, da je 500 agita-eijskih listkov dvakrat zaraču-njenih. O teh agitacijskih listkih g. Ojster vprašal pri tvrdki leinmayer in Bamberg, od katere je račun, in izvedel, da je bilo 500 listkov samo enkrat tiskanih. Sodrug Kopač mu je pozneje sam pismeno pripoznal naslednje reči;
L Okolu 170 kron je bilo mej izdatki u p i s a n i h brez pobotnice. (Mej temi 170 K ni vštetih šo okolu 60 K, katere je podružnica za Mastna poslala na centralo)
2.	Neka društvena knjiga je bila brez pobotnice zabeležena v knjigo, da je kupljena za 5 kron, a ta knjiga je bila tista, katero je Kopač pustil pri podružnici, ko je odhaja! iz Ljubljane.
3.	Tiskovni račun, vpisan on-krat s pobotnico, enkrat pa — brez pobotnice. (Umevno, ker je tiskarna tiskovino samo enkrat tiskala).
4.	Diversni »izdatki« načelnika Kmeteca vpisani mej izdatki brez pobotnice.
5.	Ko so je vršiia oddaja blagajne na blagajnika Kaučiča, ni bilo nobene kontrole.
6.	V knjigah se je našla brezmejna z anikernost.
7.	Natančna revizija sploh ni bila mogoča, ker ni bil mogoč vpogled v bloke, po katerih se plačuje udnina, kajti teh blokov niso mogli nikjer najti.
8.	Da šest mesecev ni bilo sploh nič vpisanega v knjige,
torej ne ve, kje so do-
da se hodki.
Pri računi o
reviziji je Ojster vprašal, kje so denarju, ki manjka, a Kmetec in Orosy sta mu odgovorila, da so se računi izgubili, ali sta jih pa Ojster in Kaučič vrgla proč.
Na to je Ojster dejal: »Ako mislite, da smo vaše račune vrgli proč, pa napravite duplikatne račune o teh 200 K,« a teh dupli-katnih računov še do danes ni.
Dne 19. aprila 1902 je bil shod za podružnico »Ljubljana« pri Vodniku. Shod je bil napovedan ob 8. uri zvečer. Prišla sta Rudolf Mtiller z Dunaja in Josip Kopač iz Trsta. Centrala je pisala g. 0|stru, da posebno Miiller pride z namenom narediti »grtindiiche Ordnung«. Dne 18. aprila je prišel Miiller k Ojstru in zahteval, da mu dži blagajniške knjige 19. aprila ob 5. uri pop. prišel je Miiller s Kopačem k Ojstru, .češ, naj gredo h Kmetcu, da pregledajo knjige. Ko pridejo h Kmetcu, šla sta Miiller in Kmetec sama v Km e-tecevo stanovanje, iz katerega sta prišla v d o b r i uri nazaj, nakar je dejal
Miiller Ojstru in Kopaču, da so — knjige v redu. Mejtem je prišel še Orosy, nakar so bo pričeli prepirati, ker taka »givindliche Ordnung« se je zdela posebno Ojstru že pre-koamata.
Ko je bila ura pol 8, rekel je Ojster tej gospodi, da naj gre, ker je ob 8. uri shod, a ta gospoda ni hotela iti proč. Sel je torej Ojster sam. Ko pride k Vodniku, je bil že tam vladni komisar, zato je otvoril shod in ga obenem zaključil z odkritosrčno opombo, da knjige niso v redu. Ob 8. uri 23 minut zvečer je prišla zgoraj omenjena gospoda na shod. Kmetec je bil razburjen, na kar mu je Ojster dejal, da je on (Ojster) načelnik, a pošten, Kmetec in O r o s y sta pa goljufala pri podružnici, če pa nista goljutala, naj ga gresta tožit, dokazal jima bo pri sodniji, da sta goljufala. Na to je Mtiller, ko jih je od sodrugov dovolj utišal, odšel na Dunaj.
Ojster je na to centrali pisal, da odstopa kot načelnik podružnice na juž. kolodvoru, ker je bil prepričan, kako čudno postopa centrala, in ker se je zgražal nad tem, kako je Mtiller sam s Kmetecem napram drugim dejal, da so knjige v redu, ni pa smatral za potrebno, da bi tudi one, ki so vedeli za nerede, pritegnil k stvari. Tako postopanje od strani zastopnika centrale se mu je zdelo kričeče! Na to je dobil od centrale pismo, v katerem se mu centrala opravičuje in trdi. da ona nikakor ne pedpira Kmeteca in Orosyja in da bo gledala na to, da Kmetec in Orosy s svojo „šiamparijoa ne bodeta več voljena.
Po treh tednih je bil drugi shod v Vodmatu. Prišla sta Mtiller in Tomšik z Dunaja — to pot torej ie dva. Ob tri četrt na 8. uro pokliče Ojstra in Kaučiča Mtiller v posebno sobo in jima pravi, da je centrala knjige preiskala in našla, da ni več deficita, kakor pri Orosyju 6 kron in pri Kaučiču 56 kron. Na to se je pričel shod. Tomšik, ki je sam podpisan na zgoraj omenjenem pismu, je govoril za — Kmeteca. Miiller je govoril tudi tu, da manjka pri Orosy ju le 6 kron in pri Kaučiču 56 kron vsled zmotnjave. llidi Kaučičevih 56 kron se bo še pozneje pisalo in videlo se bo tudi, kako ae je centrala zmotila. Ker je Ojster videl, da Tomšik hoče, da bi bil Kmetec načelnik, prebral je zgoraj omenjeno pismo in je tudi povedal, da je ravno na tem pismu podpisan Tomšik, a da zdaj ravno Tomšik govori za Kmeteca in ga celo nagovarja, naj prevzame — zopet načelni-štvo. Tomšik je bil blamiran. Izvoljena sta bila potem vender-le Kmetec in Oroay, ako-ravno je stalo v zgoraj omenjenem pismu od centrale, da se ju ne sme voliti, in kljub vsemu, kar je naSel in odkril tudi Kopač !
Cantrala je Ojstru na to pisala, naj poda častno izjavo za Kmeteca in Orosyja, a tega ni storil, toda Kmetec in Orosy ga nista šla tožit
Dne 9 oktobra je bil Ojster povabljen na shod po § 2, na katerem se je šlo za to. da se Kmeteca, ki je v treh mesecih zopet od načelništva odstopil, izključi. Na tem shodu se je napram nekaterim sodru-gom, ki so bili mnenja, naj se Kmeteca ne izključi, dejal, da o tem ni treba nobene debate, ker če bi njemu kdo rekel to, kar mu ja on, bi gotovo reagiral, ker sta pa Kmetec in Orosy goljufala, pa nista reagirala, in da ju centrala podpira. Ko jo o tem kurjač Furlan Kmetecu in Orosyju povedal, sta ga šla Kmetec in Orosy tožit. Sedaj namreč Ojster ni imel več v rokah knjig, ker jih jo imela cantrala.
Pri prvi obravnavi je odločil sodnik, da se pokliče kot priča Kopač iz Trsta. Sodnik je Ojstru dejal: »Ako Be po Kopaču ne bom prepričal, da sta goljufala, bom pa knjige zahteval od centrale.«
Prišla je druga obravnava. Sodnik prebere Ojstru neko novo tožbo, nsmreč, da ga toži vsa centrala, češ, da je rekel, da so goljufi, tatovi. Na to ni mogla nobena priča priseči, samo Kmetec in Orosy sta to trdila. Ojster je dejal, da teh besedi o centrali ni govoril, in je zahteval, da se knjige zahtevajo. Sodnik ni pristal na to Oj-strovo zahtevo, a obsodil ga je na deset dni zapora.
Centrala je nato Ojstru pisala, naj skliče shod kot načelnik podružnice drž. železnice, kjer je načelnik ostal še za toliko časa, da bi se drug načelnik dobil. Ker je bil pa Oj ster v zaporu, ni bilo mogoče pri podružnici sklicati shoda, prišla sta pa vendar Tomšik in Miiller ter je bil shod v Vodmatu. Na tem shodu 80 Miiller-ju in Tomšiku so drugi take povedali, da sta ven ušla. Od; ložili so mandate vsisodrugi in vrgli so vse knjige Tomšiku in Mtiller ju in 100 udov je doslej izstopilo od podružnice, ker so bili prepričani) da se je Ojstru zgodila od socialne demokracije krivica-Biloje 130 udov, danes jih je ) 6 e 3 0. Končno moram še omeniti, d a s e j j e dvakrat zahtevalo knjig« | od centrale, pa jih ni hotel' | poslati podružnici, sedaj pa, meji ' tem časom, ko je bil Ojster v zaporu, je|
Priloga 36. štev. »Slovenca" dn6 14. februarja 1903.
poslala centrala knjige ne podružnici, am pak dr. Tekavčiču, s tem naročilom, da se lahko v knjige pogleda, ampak podružnica jih ne sme več vzeti. Zakaj pa to ? Ko so sodrugi Miillerja in Tomšika vprašali, zaka, da niso knjig poslali in zakaj da jih ima dr. Tekavčič, odgovorila sta, da je v knji gah vpisan strankarski davek, to pa je pre povedano pisati v knjige. To pa t u d nires! Tisti, ki je knjige imel pravi, da tega ni notri, kako tudi pri nobeni podružnici tega ni zaračunanega.
Dne 23. decembra 1902 so imeli shot podružnice v Spodnji Šiški, ali k temu shodu se že ni upal priti nobon z Dunaja, pa če ravno je bil napovedan Kristan, prišel je neki sodrug iz — Gradca. Ko so ga začeli dobro obirati, rekel jim je: nSodrugi, meni bodete pač oprostili, jaz o tej reči nič ne vem; meni so z Dunaja tekfonirali, da na pridem kot rfferent ■
Pri shodu odložil je Ojster svoj mandat kot načelnik in izstopil je iz socialnodemo-kraške stranke."
Priobčili smo to pismo, ker je jako ka rak turistično za soc demokracijo. To pač kaže kako lepe razmere »v korist delavstvu« vladajo mej socialno demokracijo. Radi nerodnosti v knjigah je poslala centrala železničarjev v Ljubljano vsega skupaj osem referentov, a nihče se ni hotel prav latiti dela ondi, kjer bi se bil moral napraviti korenito red in kjer bi bilo treba dobiti vplačujočim Članom zadoščenja za one pogreške, ki sta jih zasledila gg. Ojster in Kaučič. Kako ogromno svoto za nič so stali ti reforentje, ako se pomisli, da je samo za enega poročevalca Kristana za časa vevškega štrajka bil račun za vožnju drugega razreda iz Trsta v Ljuh-ljano 28 kron 8 v (v tretjem razredu se ti gospodje »proletarci« namreč nočejo vozili) in dijeto 10 kron, in ako so socialno demokratični agitatorji samo za pot iz Ljubljane do Vevč računali po 5 kron. Koliko so še-le stali Tomšik, Miiller itd.! In vendar delavstvo nima nič od tega ! In potem se dobe širokoustni socialnc-demokratični agitatorji, ki brusijo jezike, da je dr. Krek glasoval proti taki železničarski organizaciji, o kateri se ve, da ji ni glavni namen strokovno združenje. Prav značilne so tudi Tomšikove besede: »Glejte, da o stvari nič ne izve Beberič«, (vodja avstrijskih kršč. soc. železničarjev.) Ako je stvar poštena, zakaj je ne bi smel izvedeti.
Jezuiti provzročiteiji vstaje v Makedoniji.
Vstajo v Makedoniji so povzročili — jezuiti, s to najnovejšo vestjo je osrečil včeraj avstrijsko zbornico znani vsenemSki kričač dr. E i s e n k o 1 b. Vložil jo namroč interpolacijo te-le vsebine : Vsa znamenja kažejo, da v Makedoniji kmalu izbruhne vstaja. Te vstaje ni povzročil nihče drugi nego avstrijski zunanji minister. Grcf Goluhovski ie namreč sin moža, ki je na banketu leta 1868 hvalil jezuite; po svoji soprogi je grof v svaštvu s francoskim plemstvom. Jezuiti pa hočejo vladati od Baltiškega do Črnega morja. In radi tega se mora Avstrija biti s Turčijo, grof Goluhovski pa pritiskati na Rusijo, da stavi Turčiji nevsprejemljive zahteve, in radi tega Anglija ščuva Avstrijo. (Anglija jo seveda v zvezi z jezuitsko zaroto!) Vodstvo tega ro-vanja je pa v rokah jezuitskega generala v Vatikanu. In radi tega praša E senkolb Korberja, kaj hoče ukreniti, da se tu napravi red. — To interpelacijo je vložil v avstrijski drž. zbornici dne 13. febr. 1903 vsenemški poslanec dr. Eisenkolb v največjo zabavo cele zbornice; jezil se je nad njim le sodrug M a 1 i k, ker mu je kolega ukradel izpred nosa tako dobro kost.
Nemški nacionalci in vojna predloga.
K vladni zmagi v zadnji seji vojnega odseka je, kot znano, pripomogla edino le nemška ljudska stranka. Njeni, sicer »strogo opozicionalni« člani v tem klubu so se v zadnjem hipu premislili ter glasovali za vojno predlogo. Ta nenadni preobrat v nemški »ljudski« stranki njena glasila takole zagovarjajo: Usoda vojne predloge tokrat ni bila (?) v rokah nemške ljudske stranke. Če bi ne bilo temu tako, bi si bila stranka gotovo dvakrat premislila, predno naloži ljud Bt*u novo breme. Pomisliti pa treba, da stranka iz narodnostnih ozirov odločno zagovarja nemško avstrijsko zvezo, in d a se torej ne more protiviti zahtevam Nemčije (!) v zadevi avstro-ogrske armade. Gotovo bi pa bila stranka
glasovala proti predlogi, če bi bila nje usoda odvisna samo od njenega postopanja. Ker pa temu ni bilo tako in ker načrt ni bil (!) v nevarnosti, četudi bi bili njeni člani gla-Bovali proti, je bilo iz strankarskih razlogov bolj pametno, da so glasovali za predlogo, ker je vlada sedaj prisiliena, da se ozira na veliko nemško stranko (!) — Nacionaloem se je slo torej edino le za ugled v Nemčiji in pa za — koncesije. Seveda, ljudska, opo-zicionalna in vladna more biti obenem [le nemška ljudska Btranka.
Razmere v mladočeškem klubu.
V mladočeškem klubu se pojavljajo v zadnjem času dogodki, ki kažejo, da v njem ni vso v najboljšim redu in da se ta da voditi bolj po zunanjem vplivu, kakor pa po svoji lastni taktiki. Povod tem dogodkom je pa vselei klubov podnačelnik dr. Stransky. Že znana dr. Pacakova afera je bila le po sledica nastopa dr. Stranskega. Toda komaj se je dobro poravnala ta kriza, je klubov podnačelnik dal že nov povod notranjemu neredu. Sicer dr. Stransky tudi pri svojem novem nastopu vobče ni izjavil glede ob-strukcijc nič drugega, kar so govorili pred njim na zborovanju v Pragi poslanci Pscak, Kramtr in Herold, ki se niso posebno laskavo izrazili o obstrukciji, vendar pa je večina kluba, sicer šele po preteku treh dni, našla, da Stranskega izvajanja ne soglašajo z nazori strankinega vodstva, in gaje torej v kratkem času klub že drugič desavouiral. Dr. Stransky je oba ukora mirno utaknil v žep in je še vodno klubov podpredsednik. Nihče se nad tem no izpodtika, čeravno se povsodi zahteva, da morajo osebe na tako odličnih mestih uživati popolno zaupanje. Zanimivo je tudi to, da so morali šele zunanji vplivi povzročiti drugi ukor, kar pač kaže, da klub nima več potrebno samostojnosti in neod visnosti.
Trgovinska pogodba z Italijo.
Italijanskim vodivnim krogom je odpoved trgovinske pogodbe od strani Avstro-Ogrske prišla zelo nepričakovano, ker so prepričani, da od nove pogodbe Italija ne bo imela toliko koristi kakor od sedanje. Sedaj pa te kroge vznemirja še novi carin ski tarif, ki ga je avstrijska vlada pred krat kim predložila parlamentu. V tem brezupnem položaju stikalo rc-ferenti italijanskega časo pisja za vplivnejimi avstrijskimi državniki, da bi izvedeli, kaj pravzaprav nameravajo ukreniti merodsjni krogi na Dunaju. — Poročevalec rimske »Tribune« je to dni ven-dar-le naletel na avstrijskega državnika, ki ga je iskati bržkone v avstrijskem poslaništvu v Rimu, in ki mu je v tem oziru dal pomirljiva pojasnila. Državnik je pred vsem izjavil, da je novi carinski tarif potrebna po sledica različnih gospodarskih razmer mej obema državnima polovicama, posebno pa novega nemškega carinskega tarifa. Dalje je državnik z odločnostjo pobijal mnenje, češ da pomeni odpoved trgovinske pogodbe z talijo konec dosedanjega trgovinsko politi-škega zistema. Avstro Ogrska hoče nasprotno vse poskusiti, da izvede novo trgovinsko pogodbo, in ta poskus se jej brezdvomno posreči. Tudi uvozu italijanskega ina se bodo dovolile čim naj e č j e olajšave. Če se je za uvoz francoskega vina našla primerna oblika, tedaj je gotovo, da se bo tudi za italijansko vino brez posebnih ovir določila carina od desetih do dvanajstih goldinar j e v. Iz te izjave se razvidi, da naša vlada ne bo zapustila svoje zaveznice Italije.
Prepoved dvestoletnega jubileja ruskega easništva.
Znana prepoved ruskega ministra Plewe v zadevi proslave dvestoletnice ruskega časo pisja je provzročila v Rusiji precejšnje ogorčenje. Kakor znano, ruska vlada ni prepovedala slavnosti kot take, marveč le točke vsporeda, s katerimi se ruska avtokracija nikakor ne strinja. Mej temi sta posebno zahtevi po uvedbi tiskovne svobode in odpravi preventivne cenzure. To priliko so porabili posebno revolucionarni elementi, da obnove boj proti zastarelemu zistemu. V vseh večjih glediščih, posebno v Peterburgu in v Moskvi, se prirejajo velike demonstracije proti vladni prepovedi, proklamacije revolu cionarne vsebine se v veliki množini raztro-šajo mej narod, v katerih se ljudstvo poživlja k odporu. Nezadovoljnost se pa obenem tudi opaža v višjih krogih, posebno v stanovih. Ti bo posebno razburjeni radi ministrove odredbe, da Be mora predsednik stanovske uprave v Sudši, knez Dolgorukow, odstraniti iz urada, ker je kritiziral ministrovo politiko. Vse plemstvo okraja Kursk je radi tega v opoziciji nasproti vladi, in ko je minister Plewe razpisal novo volitev predsednika, se je ni udeležil noben plemenitaš.
Nemški državni zbor
bo po izjavi predsednika grofa Ballestrema v seji klubovih načelnikov zboroval le še do velike noči. Rešil bo do tega časa državni proračun, zakon o varstvu otrok in novi vo-
livni red. Potem mu poteče legislativna doba, vlada ga razpusti in razpiše nove volitve. Te Be bodo vršile, bržkone že po novem redu, sredi meseca junija. Posamne parlamentarne stranke so že sedaj pričele s potrebnimi pripravami. Najbolj se mudi menda socialnim demokratom, ki so za berolinske volivne okraje že postavili svoje kandidate. V 2., 3., 4. in 6. volivnem okraju ostanejo kot kan didatje dosedanji poslanci Fischer, Heine, bingtr in Ledebur, v 1. in 5. okraju, ki ju sedaj zastopata liberalca, bodo pa kandidirali soc dem. svaka znanega privatnega do centa Qleichtoderja, dr. Aronsa, ter urednika »chmidta, ki je ravnokar presedel daljšo kazen radi prestopka tiskovnega zakona.
Venezuela in velevlasti.
Koncčno razsodbo v venezuelski sporni zadevi bo po odklonitvi od strani ameriškega predsednika Roosevelta poverili zastopniki Venezuele in velesil mejnarodnemu razsodišču v Haagu, vkljub temu so se pa te dni vršila dolgotrajna pogajanja glede izplačila terjatve Nemčiji v znesku 340.000 dolarjev ali pa zagotovitve tozadevnega poroštva. Nemški poslanik v Washingtonu, baron apeck Sternburg je predvčeranjim zvečer naznanil Bcwenu kot zastopniku Venezuele, da Nemčija zahteva takojšnje izplačilo svote v gotovini ali pa zastavno pra vico na carinske dohodke enega venezuel-skih pristanišč, dokler ni izplačana zahte vana svota. Bowen je to zahtevo odklonil, dokler ni znana razsodba razsodišča v Haagu. Nemftki poslanik je ta odgovor takoj sporočil vladi v Berolin in na njegov nujni nasvet je Nemčija odstopila od zahteve po gotovem izplačilu zneska 340 000 dolarjev ter odobrila njegov predlog, da dobi Nemčija zahtevano svoto od Venezuele v petih mesečnih obrokih. Od teh obrokov zapade prvi štirinajst dni po podpisu dotičnega zapisnika, kar se zgodi takoj, ko v to dovo-lita tudi angleška in italijanska vlada. Za Btopnika teh dveh vlad sta se takoj brzojavno obrnila v London oziroma v Rim, da izpcslujeta tozadevna navodila. Sodi se, da sedaj niti Anglija niti Italija no bota povzročali Nemčiji posebnih ovir. čeravno posebno Anglija izpočetka ni hotela priznati prvenstva Nemčiji.
Chamberlain in I)ewet.
Poročali smo že, da v Južni Afriki sedaj ni vse v najboljšem redu in da je ondi jelo zopet zelo nevarno vreti. Vzrok je temu največ silno brezobzirno postopanje angleškega kolonijalnega ministra Chamberlain a. Razpor mej Buri in zastopnikom angleške vlade s« je pa še posebno poostril pri enem zadnjih zborovanj burskih voditoljev, ki je je vodil Chamberlain. Burski položaj so po-jasnevali na tem shodu generali Botha, De-larey, Dewet in Ilerzog. Toda razun D e ■ w e t a ni smel nihče govoriti po svojem prepričanju; vsakogar je Chamberlain surovo ustavil z besedami: »Nisem prišel Bem, da bi mi kdo ugovarja 1!« Le odločni Dewet je imel toliko poguma, da je povedal Chamberlainu resnico v obraz. Povedal mu je, kako vsi Buri razun izdajio sovražijo Anglijo. Prišlo je mej njim in Chamberlainom do napovedi odločnega boja in Chamberlain je izjavil, d a i z državnih ozirov sedaj še tega ne dovoli, kar je v mirovnih pogojih. Gre se le za kacih 75 milijonov. Kaj čuda, če mu je Dewet naravnost zapretil z revolucijo. Govoril sicer ni o orožju, ker bi ga bil Chamberlain takoj dal prijeti, a Se sedaj ne more biti posebno varen, ker Chamberlain je premogočen, da bi kar molče prenesel tolik »napad«. Prebivalstvo ai bo pa zapomnilo »očetovsko" skrb Angležev in po tem uravnalo svoje korake.
Vstaja v Maroku in mejnarodno poroštvo.
Za razmere v Maroku se poleg Spancev in Francozov posebno brigajo Angleži, ki bi jim po sodbi poučenih krogov niti ne bilo ljubo, če bi se vstaja že sedaj končala. Zato londonski listi z nekim posebnim veseljem de-mentirajo zadnje vesti o sultanovi zmagi nad pretendentom Bu Hamaro. V poučenih londonskih krogih namreč sodijo, da pretendent v zadnji bitki rikakor ni bil ujet, marveč le še pridobiva na moči. Da, trdi Be celo, da je zelo dvomljiva zadnja sultanova zmaga, in da je bil morda poražen le marokarski sultan. Za resnost njegovega položaja je tudi pomenljiva okolnost, da njegovi prijatelji, v prvi vrsti seve Angleži, delajo propagando za to, da so dovoli Maroku pod sedanjim sultanom mejnarodno poroštvo. Če se to doseže, bodo ti »prijatelji« pomagali sultanu pri vdušenju ustanka.
Iz brzojavk.
Dnevnine avstrijskih drž. poslancev nameravajo zvišati na letno 7000 kron. Dotično resolucijo pripravlja odsek za premembo poslovnika. Čehi in prvo branje proračuna. »Poli-
tik« javlja, da se pred prvim branjem proračuna vrše zopet dogovori mej vlado in Čehi, ki imajo pripravljenih več nujnih predlogov. — Belgijski liberalci za pijančevanje. V belgijski zbornici jo ministerski predsednik vložil nujni načrt zakona. a katerim se zviša davek na alkohol od 100 na 150 fr. od hektolitra. Proti temu so se dvignili vsi liberalci in soc. demokratje in pričeli z divjo obstrukcijo. Zbornica je vkljub temu s 76 proti 13 glasovom priznala nujnost. Nadrobna razprava se je potem nadaljevala zjutraj do 5. ure, na kar se je seja prekinila popoldne do 2. ure. — Z n a-čilno za mnenje o italijanski vladni predlogi o ločitvi zakon a je izvolitev posl. Biancherija v n&učni odsek. Ta mož je namreč vložil prošnjo z milijon podpisi proti vladni predlogi. — Francoskim Častnikom prepovedan vstop v katoliško kazino. Ministerski svet je včeraj odobril dotični predlog generala Brugere.
Tedenski koledar.
Nedelja, 15. februvarija, 2. pred-pepelnična ; evangelij : O sejalcu in semenu. Luk. 8 — Ponedeljek, 16. februva-varija : Julijana d. m. — T o r e k , 17. februvarija : Kancijan m., Trpljenje G. N. — Sreda, 18. februvarija: Simon šk. — Četrtek, 19. februvarija: Julijan de Bon. Alberg. — Petek, 20. februvarija : Evherij šk. - Sobota, 21. februvarija : Maksimilijan šk. — S o 1 n c e izide 20. februvarija ob 6. uri 59 minut, zaide pa ob 5. uri 28. min. — Lunin spremin: Zadnji krajec i 9. februvarija ob 7. uri 21 m. zjutraj. — M u s i c a sacra v nedeljo 15. fe-bruv.: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: »Missa Salve Regina«, zložil G E. Stehle, graduale »Sciant gentes«, zložil Ant. Foer-ster, cfertorij »Perfioe gressus meos«, zložil dr. Fr. Witt.
Dnevne novice.
v Ljubljani, 14. februvarija. Sestanek slovenskega kričanskega časnikarstva bo dne 16. in 17. marca v Ljubljani. Namen mu bo, praktično izvesti resolucije, ki so bile sklenjene glede časnikarstva na II. slovenskem katoliškem shodu in na shodu slovenskih nepolitičnih društev. Dopisnike krščanskih slovenskih listov že dane« opozarjamo, da prihite mnogoštevilno na ta shod. Posamezna uredništva dobo za svojp dopisnike vstopnice, oni, ki se torej žele udeležiti tega važnega shoda, naj naznanijo svojo udeležbo ali uredništvu »Slovenca« ali pa kakega druzega slovenskega krščanskega lista. S shodom bo združen tudi podučen kurz. Predlogi in želje o organizaciji slovenskega krščanskega časopisja naj so pošiljajo našemu uredništvu do dne 5. marca t. I.
Narodnost notarja Plnntana. Notar Rj#ntan, znano peresce iz slovensko liberalne dtteljice v državnem zboru, pač za-Bluži patent na svojo narodnost On, ki je slovenski državni poslanec, on, ki je predsednik edine slovensko notarske zbornice, bi bil po našem mnenju v prvi vrsti poklican varovati pravice slovenskega jezika vsaj pri sodiščih. A kaj je storil mož iz spoštovanja do kranjsko-liberalne slovensko-nemške zveze ? V neki kazenski stvari, kjer je obdolženec Slovenec, kjer so vsa sodišča, ki imajo s stvarjo opraviti, slovenska, je bil notar Plantan od slovenskega preiskovalnega sodnika zaslišan kot priča ter je podal svojo iz-po\edbo nemški na zapisnik — najbrže iz rešpekta pred nemškim zapisnikarjem, ki bi ga lahko zatožil pri baronu Schwege!nu, če bi se upal ubogi Plantan slovenski izpovedati. Pripomniti moramo, da je dotični nemški zapisnikar Ljubljančan ter slovenskega jezika v govoru in pisavi popolnoma zmožen, tako da se gospod Plantan ne more izgovarjati, da ni znabiti hotel neprilik delati sodniku, ki bi si moral slovenskega zapisnikarja iskati. Sicer pa bi tako vrlega Slovenca tudi to ne opravičilo, ker ni dolžnost strank skrbeti za zmožnega zapisnikarja.
Slovenskim romarjem v Rim naznanjamo, da se pridružijo dunajskemu romarskemu vlaku v Pontebi. Iz Ljubljano odpotujejo 26. februvarija z vsakdanjim gorenjskim vlakom, ki vozi ob 11. uri 58 minut (okoli poldne) z državnega kolodvora v ŠiSki. Več v ponedeljek.
Druitva, k „Zvesi!' Pozivu, ki ga jo „slov. kršč. socialna »Zveza« pred kratkim razposlala našim društvom, se jo od-
zvalo ie lepo število društev. Na občnem zboru, oziroma v društveni seji ae je sklenilo, da društvo pristopi k »Zvezi«; vsi odborniki ao podpisali »pristopno izjavo«, jo poslali »Zvezi« v Ljubljano nazaj in tako je društvo pravilno postalo član »Zveze«. Tudi »poročila o stanju društva konoem leta 1902« smo prejeli ie od nekaterih društev, ki kažejo prav zanimivo sliko delovanja dotičnega društva. Ta poročila objavimo v 1. snopiču -knjižnice«, ki izide konoem tega meseca. Se enkrat lepo prosimo naša društva, naj prav kmalu sklenejo, pristopiti k »Zvezi"in dotično »izjavo* s poročilom vredvpošljejo. Do sedaj so svoj pri stop naznanila sledeča društva (pe vrsti, kakor so vposlala »pristopno izjavo«):
1.	Kat. društvo rok. pomočnikov v Na>^m mestu.
2.	Slovensko kat. izobrai. društvo v Zužem berku.
3.	Bralno društvo v Spodnji Idriji.
4.	Kat. izobraževalno društvo na Mirni.
5.	Delavsko bralno društvo v Kamni gorici.
6.	Kat. izobraževalno društvo v Križah.
7.	Katoliško delavsko društvo v Prevaljah
8.	Slovensko katoliško delavsko društvo v Kropi.
9.	Izobraževalno in zabavno društvo Kranj v »Kranju«.
ID. Kat. slovensko izobraževalno društvo na D jbrovi.
11.	Kat. slovensko izobrai. društvo v Slavim
12.	Slovensko bralno društvo v Železnikih.
13.	Bralno društvo v Vodmatu pri Ljubljani.
14.	Katoliško izobraž. društvo v Radovljici
15.	Ljudska knjižnica v Šmihelu pri Novem mestu.
16.	Kat. izobraževalno društvo sv. Jožefa v Tržiču.
Spremembe v davčni sluibi. S
Štajerskega se poroča: Za davkarja v Šmarje pride g. Aleksander Orožen, v Maribor g. M. Lesnik iz Šmarja, davčni ad;unkt go spod Karol Živko pride iz Kozjega v Radgono, davčni praktikant Lorenc K u ha r i c iz Ljutomera v Radgono. Višji davčni nadzornik gospod Ivan Kopitar pride iz Ma ribora v Žalec.
Celjski protestantje. Mnogo se govori in piše o napredovanju celjskega pro-testantizma. Zadnji čas se je govoriIo: daje proteBtantovska občina tako mnogoštevilna, da je sedanja cerkvica za vse vernike — ali bolje nevernike — že premajhna in da se bode morala kidati nova cerkev. Morala se bo res znabiti zidati, toda ne iz potrebe, ampak iz objestnosti. Nemci namreč čutijo potrebo se nekoliko pobahati in pa zopet nekaj slovenskega denarja skozi okno pognati. Že delj časa jim namreč Slovenci niso dali prilike naročiti iz Celovca policaje ali pa napajati pijane barabe. I a tako je mestnim očetom za ta namen proračunjena svota ostala nedotaknjena. Porabili bodo torej ta denar za protestantovsko cerkev. Iz zidanja cerkve računiti na rast evangeljske občine, bi bilo čisto napačno. Pa tudi če opazujemo prestopanje, vidimo, da jim to ne gre prav po želji. Od leta 1897. do letos, torej v dobrih petih letih, jih je prestopilo vsega skupaj še ne prav sto. In to vkljub najhujšemu pritisku od strani znanih matadorjev. Se bolj žalostna je pa stvar za protestante, če pogledamo, k e d o so odpadniki. Zvečine so izgubljeni ljudje takozvane „verkrachte Exi-stenzen", ki so si b prestopom priprosjačili vsakdanjega kruheka. Seveda so šteti med gorenjimi sto odpadlimi tudi nedoletni otroci. Se najboljši med odpadniki so oni, ki so iz narodne nadutosti odpadli. Večina teh pa pri prestopu ni bila Btara 20 let. Storili so tedaj ta korak v mladostni nepremišljenosti. Vse je torej jako piškavo pri celjskem protestan-tizmu. To vidijo sami, zato tudi delajo na vse kriplje, da bi še več in boljših privržencev pridobili. Domači pastor se toliko muči, da od samega napora oboli. Tega sicer ne more nihče za gotovo vedeti, toda sklepati se to da is tega, ker pride vsak teden kak ptuj pastor v Celje evangelij ozna-novat. Mogoče je seveda tudi, da je celjski pastor premalo brihten za svoj apostoljski, — ali bolje za svoj apostatski — posel, zato naročajo od drugod bolj prelriganih, da pridejo v Celje kaline lovit. — Delajo res naši protestantje na vse kriplje: vsak teden imajo svoje družbinske večere, kjer je seveda pijača zastonj, za prestop dajo ubogim param primerno Judeževo darilo takozvano »L;e-
besgabe", vsaka številka »Vahtarice« ima jako kričave alavospeve na »nemško vero", tukajšna nemška knjigotržca prodajata slovenske in nemške protestantske brošure ter jih delita tudi zastonj, cela tolpa pastorjev obdeluje Celjane za prestop i. t. d. No če bi bili vspehi taki, kakoršen je napor, potem bi pač že moralo v Celju biti vse protestantovsko. Mi to njih gibanje mirno gledamo, ker smo prepričani, da vse, kar dosežejo, ne more imeti trajnega uspeha.
Promocija. DaneB v soboto dne 14. t. m., dopoldne ob 12. uri, je bil na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava gospod Ivan F e r m e v c , pravni praktikant v Celju
Učiteljska vest Gospica Milena Lazarjev a, učiteljica v »Šolskem domu« v Gorici, je imenovana za učiteljico v Ormožu na Štajerskem.
Za slovensko vseučiliiče nameravajo pričeti slovenski vseučiliščniki po Veliki noči zopet večjo akcijo.
V spomin iebruvarskih nemirov
lanskega leta v Tratu bode jutri tržaško delavstvo priredilo sprevod na pokopališče. Delavski sprevod se bo pričel pomikati ob 1. uri 15 minut popoludne proti pokopališču. V sprevodu bo 600 rediteljev. Na grobove padlih žrtev bodo položeni venci. »Ru-deči prapor« je bil radi članka »Krvava ob letnica« zaplenjen in je izšel v drugi izdaji Najnovejii načrt soc. demokratov na jugu Zagrebški socialni demokratje so prišli na misel ustanoviti s pomočjo hrvaških, srbskih in slovenskih soc. demokratov »Jugoslovansko delavsko tiskarno« v — Budimpešti.
Nazorno-podučno predavanje o »glasbi* bo v torek dne 17. t. m. zvečer v dvorani »Katol. doma«. Predaval bo p. Hugolin Sattner, župnik in gvar-dijan. K obilni udeležbi vabi »Slov. kršč. soc. zveza*.
—	Kneippovo zdravilišče v Kra-pini. Te dni se je mudil v Krapini urednik »Kneipp B iitter« iz Worishofna naš rojak g. O k i č J e r e b , ki, kakor znano, na merava na jugu napraviti Kneippovo zdra vilišče. Od 60 krajev, ki so se mu ponudili v ta namen, najbolj g. Ok č Jerebu do pada Krapina. Do 1. maja bodo po načrtih tega vnetega učenca Kneippovega zgrajene v Krapini že zdraviliške zgradbe in 15. maja se bo Kneipp vo zdravilišče v Krapini že otvorilo. G Ok 6 pravi, da bo klimatične razmere v Krapini za bolnike dosti bolje nego v WoriBhofenu.
—	Petlndvajsetletnlca bitke pri Jajcu Be bo praznovala 7. avgusta 1903.
—	Prepovedan izvoz praiičev. Po razglasu kr. deželne vlade v Zagrebu z dne 6. lebruvarja 1903, št. 9822, je zaradi svinj ske kuge prepovedano b Kranjskega na Hr-vaško-Slavoneko uvažati prašiče iz občin Trnovo inJablanice okraja Postojna; Cerklje in Predoslje okraja Kranj; GroBuplje,Šmar-tin, Medvode okraja Ljubljanska okolica; Krka okraja Litija; Stari trg okraja Logatec; dalje iz obmejnih krajev Črnomelj, Rudol-fovo in Kočevja.
—	Tovarno v Šmartnem doslej last tvrdke Pitsr Kubos je prevzela tvrdka Fran Fashold z Dunaja.
—	Poneverjenje. V I zagrebškem soc. demokraškem delavskem društvu je poneveril tajnik Ivan Pfeifer 1500 kron. Nedavno so tudi radi goljufije zaprli predsednika in tajnika soc. demokraške stranke na Reki.
—	Gibanje proti pijančevanju. V
Trstu be je ustanovil odbor za gibanje proti alkoholu. V odboru so zdravniki, profeBorji, odvetniki in delavci. In v Ljubljani ?
—	Nepotrebni stroški občin Kakor smo iz finančnih krogov z dežele izvedeli, nalagale so si zdaj občine pri najemanju posojil obilo nepotrebnih stroškov s tem, ker so dotične listine, dolžna pisma in druge podobne listine kolekovale, d a b i -ravno so posojilase vzelaza javna poslopja: cerkve, šole, gasilske d o m e, župnišča i dr. Opozarjamo občine, da so take 1 i -sti ne, ki se navedenih javnih poslopij, oziroma posojil za-nje tičejo, kolekovsnja proste, in sicer je to utemeljeno v obstoječem zakonu, o katerem dobe pouk lahko pri deželnem odboru in davčnih uradih.
—	Ogenj v gozdu. Na gori Straža je v gozdu »Sobotnik" pogorelo 20 oraloy gozda.
—	Z vlaka padel. Gjuro Dulmovič, star 63 let, kajžar v Veliki Muni v okraju Vo-
losks, je v noči od 11. na 12. t. m. mej poBtijama Sava in Zagorje padel s poštnega vlaka. V pijanosti je šel na stopnice pri vozu in se zvrnil z vlaka. Padel je na progo in se pobil po obrazu in zlomil levo nogo pri kolenu. Zjutraj so ga našli ob progi in ga prenesli na postajo, odkoder so ga s opoludanskim vlakom pripeljali v tukajšnjo bolnico.
—	V Idriji se je poročil daneB prof. na ondotni realki g. Maka Pirnat z gdč. Anico L a p a j n o.
—	Nevarno igranje z ivepljen
kaml V Celovcu se je hčerka krojača Novaka igrala z žvepljenkami, ki so ae vnele in deklici zažgale obleko. Deklica se je tako obžgala. da ie umrla.
—	Predavanje v Kranju. V nedeljo je predaval v izobraževalnem in zabavnem društvu Kranj preč. g. gimn. katehet A. Lo-vičnik, kako bo na Bvetu v bodočnosti, bte vilo prebivalcev se bo potrojilo, z ozirom na vero bodo ljudje silno verni in sicer bodo pripadali rim.-katol. cerkvi. — Predavanje je bilo z ozirom na predpustni čas srednje obiskano. Prihodnjo nedeljo in tudi na pustno nedeljo ne bo predavanja.
—	Na korist družbi sv. Cirila in Metoda priredi dekliška Marijina družba na Breznici zabaven večer jutri v nedeljo, dne 15 februvarija 1. 1903, v »stari šoli« na Breznici. Vspored : 1. »Sv. Ciril in Metod«, pesem, poje dekliški zbor Marijine družbe. 2. G^vor o sv. Cirilu in Metodu in o družbi sv. Cirila in Metoda, govori družbeni odbornik g. profesor dr. Ivan Svetina. 3. Venček narodnih peBmij«, poje dekliški zbor Marijine družbe. 4 Prolog k igri »Lur ška pastarica«* Igmkaz v petih dejanjih. Spisal dr. Robert Weissenhofer, poslovenil L. S 5 Godbena zabava. Iz posebne prijaz nosti igrata več komadov za gosli in har monij gg. Vojteh Hyba$ek in Lovro Hafner. Vstopnina: sedeži 35 kr.; stojišče 15 kr. Glede na prekoristni namen se preplačila in darila hvaležno sprejemajo. Začetek ob 6. uri zvečer.
—	Realci v semenišče. Piše se nam: B*-al sem v »Slovencu« pred kratkim, da je bil sprejet nekje realec v semenišče; v notici bilo je opomnjeno, da je to pač jedrni slučaj; temu pa ni tako. Pred kakimi 6 leti je bil sprejet v goriško semenišče tudi nek realec; »e ve, izprva mu je šlo hudo z latinščino, katero se je učil že na reaM privatno zadnje leto.
—	Ricmanjcem je okrajno glavarstvo odgovorilo, da njihovega izstopa iz rimskokatoliške cerkve ne sprejme na znanje, ker se lahko domneva, da si novo veroizpove-danje niso izbrali iz lastnega prepričanja.
—	Prijeti ponarejalcl denarja. V Biirndorfu pri Brucnu na Muri so prijeli ženo brezdelnega delavca opeke Marijo Bo-bek, njenega sina in nekega Walentija, ki je pri tej rodbini stanoval. Ta rodbina je izdelavala ponarejene pet krone in goldinarje. Načelnik te družbe Gregor Bobek, doma iz Vojnika, je ušel, a ga je orožništvo skoro prijelo.
Poroke. Danes se je poročila gdč Marija K o m a c. učiteljica v Korte v Istri, z gosp. Franom Orel, učiteljem istotam. — Dne 10. t. m. se je poročil gosp Domicijan H u b e r . veleposestnik in gostilničar v Bovcu, z gdč. Marijo V e 1 1 u b i g.
—	Nesreča s puško Mihael Ilaček, posestnik v Hotiiu v litijskem okraju se je pri nabasanju razletela puška in mu na desni roki pretrgala žilo Prišel je v bolneo.
—	Makedonci na Gorenjskem. V Ilrušco k zgradbi predora se je pripeljalo včeraj zvečer 60 makedonskih delavcev.
—	Velika tatvina na Rakeku Na Rakeku so v noči od 8 na 9 t. m. ulomili tatovi v komptoar lesnega trgovca E Hienga. Tatovi so odstranili paž na oknu, da so mo gli priti v pisarno. V pisarni so vlomili v pisalno mizo in vzeli iz nje 300 kron, nekaj starih deset c in dvajset c, svinčnikov in pcštriih znamk. Te tatvine je sumljiv neki Rihard Mozetič z Rakeka, katerega so orožniki že prijeli in izročili sodniji. Ker se denar ni našel pri Mozetiču se domneva, da je imel pomagače, kateri bo denar varno spravili.
—	Sejmi po Slovenskem od 16 do
21. februvarija. Na Kranjsk evm : 16. v Višnji gori; 17. v Kotredežu in Šmartnem pri Litiji; 20. v Zgornjem Tuhinju. — Na slovenskem stajerskem: 16. v Bučah in Vrenski gorici; 19 v Šoštanju. — Na Primorskem: 16. v Vidmu.
—	Občeznano dajo Mautner jeva napojena semena za krmsko repo najobilnejii pridelek Prav tako izvrstna in nepreeežna so tudi Mauthnerjeva zeie-njadna in cvetlična semena
Ljubijans&e novic«.
Jubilej svetega očeta in ljubljanske šole. KnezoškofijBki ordinarijat se je obrnil do deželnega šolskega sveta z ulogo, naj bi se na l jubljanskih ljudskih šolah 251etnica vladanja sv. očeta slovesno praznovala. 3. marc naj bi bil šole prost dan in šolska mladina naj bi ob 8. uri zjutraj v spremstvu svojih g g. učiteljev prisostvovala slovesni božji
službi. Pred sv. mašo naj bi se mladini s primernim nagovorom pojasnil pomen dneva in po sveti maši naj bi se zapela papeževa himna. C kr. deželni šolski svet je ugodil želji knezoškofijskega ordinarijata in ukazal mestnemu šolskemu svetu, naj v tem oziru primerno ukrene.
Gibanje mej delavstvom. »Slov. List« prinaša naslednji poziv: »Ven s splošno volivno pravico! Zahtevajmo to tudi vLjubljani od občinskega sveta! Delavci, spregovorite odločno besedo po pravicah, ki vam jih daje ustava!« — Čujemo, da priredi delavstvo veliko manifestacijo za splošno volivno pravico.
Ljubljanske občinske volitve se približujejo. Volivni imeniki so na vpogled na magistratu. Menda so pripravlja že nekaj časa deputacija na-prednjakov, da stopi k liberalni stranki, ter ji p?vo, da tako kakor doslej ne gre več naprej, in da mnogi Ljubljančani nočejo biti več »Stimmvieh". Videli bomo, b kako ljubeznijo se bodo držali liberalni prvaki nekaterih sedaj jako značilnih osebnosti. Res utegnejo ostati nekateri »samostojni kandidati«, ker jih nihče maral ne bo.
Občinski svet ljubljanski ima v torek, dne 17. februvaria t. 1. ob petih popoludne v m -stni dvorani izredno sejo.
lavno predavanje. Prihodnji torek točno ob pol 8. uri zvečer bode v veliki dvorani »KatolišUega D ma« velezanimivo javno predavanje. Prihitite k predavanju v velikem številu !
Druga državna gimnazija je završila danes prvo polulttje s peto mašo v nunski cerkvi. Učencev ima ob sklepu 362 v 9 razredih, to je 7 šolah in dveh paralelkah Odliko ima 18 dijakov, prvi red 257, drugi red 69, tretji rad 18 Z ozirom na pretežke razmere, s katerimi se ima boriti ta gimnazija, jo uspeh še vedno povoljen. Upamo, da so že blizu lepši časi v novem poslopiu!
Jutri ob 6. url zvečer v »Katol. dom" ! »Katoliško društvo za delavke" priredi zanimiv zabaven večer s petjem in dvema šaljivima igrama.
Deželna zadruga dimnikarjev za Kranjsko V Ljubljani Visoka c. kr. dotelna vlada za Kranjsko te z razpisom z dne 5. januarja t. 1, št. 27 064 1902, dovolila ustanovitev deželne zadrug« dimnikarjev za Kranjsko s sedežem v Ljubljani. Vsled tega in ker se tudi nekateri dimnikarji na deželi zanimajo za ustanovitev take zadruge, sešel se je pripravljalni odbor za to zadrugo dne 10 t. m. k razgovoru o ustanovitvi te zadrugo, kateremu je iz prijaznosti prisostvoval tudi zadružni inštruktor g. dr. R U c k e r iz Gradca. Ko je gospod zadružni inštruktor razložil pomen in potrebo take zadruge na Kranjskem ter pov-darjal, kako koristno in hvalevredno delujejo dimnikarske zadruge v drugih naših krono-vinah, razpravljalo se je o zadružnih pravilih ter sklenilo, da bo ieta v najkrajšem času predlože visoki c. kr. deželni vladi v odobre-nje. Takoj, ko bodo pravila odobrena, skliče so ustanovni shod. Gospod zadružni inštruktor je tudi obljubil zadrugo vedno s sveti in v dejanju podpirati, zakar mu je pripravljalni odbor izrekel najtoplejšo zahvalo.
Prememba posestva Tukaišnji kleparski mojster g. Al. Len če K je kupil hišo od soproge g. majorja Schemerla.
Vodmatsko bralno društvo priredi jutri veselico. Z» veselico se delajo vsestranske priprave, da bodo prostori gosp. Poljšaka kar najlepše dekorirsni. Impozanten bode tudi nastop mešanega z b o -r a , kateri nastopi prvikrat v društvenih čepicah, okičenih z lipovimi peresi. Za zabavo in dobro postrežbo je skrb-ljeno. Cenjeni obiskovalci bodo gotovo kar najbolj zadovoljni. Torej jutri v nedeljo na veselico bralnega društva v Vodmatu na Msrtinovi cesti št. 3 Veselica se prične ob 4. uri zvečer.
Lokalni ogledi. Zaradi razširjenja de-želnobrambovake vojašnice bo 25. t. m. ondi komisijalni ogled. Bržkone prične se letos tudi že z zgradbo novega dela vojašnice. Kakor znano, nsetanjen je zdaj en bataljon tega polka v stari cukrarni.
Sklep prvega šolskega polleta se je vršil danes na vseh tukajšniih državnih srednjih šolah in tukajšnjih ljudskih šolah.
Tatovi Vospernigovega šampanjca prijeti. V noči od 6. na 7. t. m. vlomili so tatovi v zaklenjeno klet gostilničarja Jakoba Vosperniga in mu odnesli 19 steklenic šampanjca, 20 steklenic ogrskega vina, 35 steklenic salon-cvička in okoli 40 litrov navadnega cvička. Drug dan je našel gostilničar Vospernig na stopnicah pred kletjo 20 steklenic vina in šampanjca. Tatvino so naznanili policiji in ta je poizvedovala po tatovih in jih tudi zasledila. V kleti namreč se je našel tudi košček kruha, kateri je spravil znanega policijskega detektiva na sled storilcem. Takoj, ko se je tatvina izvedela, se je obče sodilo, da mora biti tat v hiši in tako je tudi bilo. Kruh, ki se jc našel v kleti, je bil od hišnika Rožiča in ga je pustil v kleti hišnikov sin Ivan Rožič, ki je bil v družbi z brezposelnim
Priloga 36. štev. »Slovenca" dnč 14. žebruvarja 1903.
natakarjem Pavlom Debevcem vlomil v klet in zvršil tatvino. Policija je Rožiča in De-bevca zaprla. Kam sta ta dva znosila vino, se dosedaj še ni dognalo. Nositi sta ga pa morala brez dvoma kam, ker sta ukradla tudi iz zaboja 25 praznih steklenic, v katere sta natočila cviček. Vospernig ima škode nad 300 kron in je zelo vesel, da so tatovi prijeti, le škoda se mu zdi, da šam panjca prej ni pam izpil, predno je prišel tatovom v pest.
Bogati Amerikancl. Danes dopoludne je na poti po Prešernovih ulicah do Pogačar-jevega trga in nazaj po isti poti in po Dunajski cesti do gostilne pri Bavarskem dvoru zgubil delavec Alojz Stalzer, ki se je danes pripeljal iz Amerike, dva bankovca po 100 kron in 5 bankovcev po 20 kron.
Menažerija Kludskega ostane le še do jutri tukaj, zatem odide proti Trstu in Pulju.
Teloh in zvončki. Februvarja ugodno vreme in solnčna toplota sta privabila po gričih že več zgodnjih cvetlic na dan. Tako je bil včeraj trg poln košar teloha in zvon čkov z ižanskih in šmarskih gričev. Po Ogrskem je pa divjal Falbov kritični dan (13 ) z orkanom 1
Ljubljančani, v Ameriko! Najcenejša pri lika, ogledati si Ameriko in ameriško življenje, bo jutri zvečerna»Slav č e v i « maskaradi v »Narodnem domu«. Zabava se bo vršila v »Newyor-škem pristanišču«. Kakor vsako leto, bo vse kakor tudi juirišnja »Slavčeva« maskarada ena najboljših ljubljanskih prireditev, zato je zanimanje občinstva za njo splošno in pri čakovati je torej jutri na tej maskaradi mnogo neprisiljeno zabave, kakršne je v prosti Ameriki vedno obilo in Be je v Ljub Ijani dobi le redkokedaj.
Beg prešičev. Pred dolenjskim kolodvorom se je danes dopoludne prevrnil voz s prešiči, ker se je vozu strlo kolo. Prešiči, ki so bili na vozu, so ušli, pa so jih ujeli, ker zaradi prevelike debelosti niso mogli teči.
Tat, katerega zebe Izpred prodajalnice tvrdke Kotzoeck & Comp. na sv. Petra cesti je včeraj zvečer bil ukraden koc rudeče barve s cvetlicami.
Ponesrečeni delavec. Ignaciju Vegantu, delavcu na južni železnici, 27 let star, ožo-njen, iz Krašnje v kamniškem okraju, je pri skladanju premoga padel kos premoga v desuo oko in ga tako poškodoval, da je moral iti v bolnico.
Zborovanje prirede: dne 15. t. m. ob 10 uri dopoldne Marijina bratovščina in krajna skupina društva čevljarjev v Avstriji, prvo društvo v »Mestnem domu", drugo pa v Pockovi gostilni v Florijanskih ulicah — in dne 16. t. m. pa krajna skupina dižav nega društva c. kr. poštnih in brzoiavnih uslužbencev v svoji društveni sobi na Bregu štev. 20.
Aretacija. Včeraj popoludne prijela je mestna policija brozposolno šiviljo Angelo amerečnik, katero so iskala sodišča v Celju in v Ljubljani. V Celji je izvršila tatvine, tukaj pa gol|ufijo. Navedena je iskala po Ljubljani sluibe pod imenom Angela Ma-golič. Policija je Angelo bmerečnik izročila tukajšnji sodniji, odkoder jo pa bodejo od vedli k sodniji v Celje.
Poročil se bode magistratni uradnik g. MihaVerovšek z gdč. Terezijo Kozjakovo. — Gospod Bernard Jane, privatni učitelj v Šiški, so bo poročil z gdč. Marijo Farics. — Poroči se kovaški mojster g. Mihael Weiss z gdč. Leopoldino Kozlevčar. — Poročil se je danes uradnik pivovarne Kosler g Ivan Flesch z gdč. Rozo Č i ž e k.
Mobilizacija? Nekateri kovači so dobili vprašanja, koliko konj morejo podkovati v najskrajnejšem slučaju. Tudi cenilci konj so že določeni.
Podružnica »Prometna zveze" (Verkehrs-bunda) V Ljubljani. Da se reši namen, katerega bo imeli prireditelji zabavnega večera, je sklenil veseiični odsek, da se razdeli čisti dobiček 201 K med sledeče bolne, oziroma petribne člane: Iv. Ržen, 50 K; Leop. Tro bevšek, 20 K; Ford. Gibrič, 20 K ; Adolf Scheicher, 15 K; Leop. Iglič, 10 K; Fr. Novak, 10 K; Josip Primož, 15 K; Florijan Sluga, 16 K; Vdova Starman, 10 K; Jakob Hočevar, 15 K; Zdovšek, 20 K. — Veso-lični odsek je nadalje sklenil, da priredi letos 21. t. m. še eno predpustno zabavo svojim članom in sicer v korist podpornega fonda ljubljanske podružnice. — Zahvala. Podpisani se najuljudneje zahvaljuje veBe ličinemu odseku in posebno še njegovemu vrlemu načelniku gosp. J. M i 1 a v c u za znatne podpore. Tacega usmiljenja in podpore še nismo nikjer našli, kakor v »Ver-kehrsbundu« in med njegovimi društveniki, zato toplo priporočamo isem železničarjem: Stopite v naše društvo, in ne podpirajte Židov, ampak sami sebe. Srčna hvala še enkrat veseličinemu odseku. Bog plačaj!
Slede podpisi.
Mestni magistrat proti pljuvanju. Mestni magistrat je dal gostilničarjem naslednjo od redbo: 1. da postavite v Svojih lokalih na primernih mestih — najbolje v visočini 50 cm. od tal — in v zadostnem številu plju-valnike, ki bodo odgovarjali higijeničnim zahtevam in ki naj bodo do polovico napolnjeni z razkuževalno tekočino; 2 da objavite v svojih lokalih a tablicami, katere Vam proti povračilu troškov doda mestni magistrat, da je prepovedano v njih pljuvati na tla in da se prestopki te prepovedi kaznujejo v smislu cesarske naredbo z dne 20. aprila 1854 1., drž. zak. št. 96, z globo 10 do 400 Uron, ali pa s ti globi primernim zaporom ; 3. da točno skrbite za to, da so vsebina plju-valnikov vsak dan na neškodljiv način odstrani, to je brez vsacega onesnaženja izlije ali v stranišče ali naravnost v kanal, ter da se pljuvalniki na to osnažijo s kropom, s 3% karbolno ali z 2% lisolno vodo; 4. da daste tla svojih lokalov vsak dan mokro po brisati in pomesti, prah pa sežgati; 5. da ta odlok mestnega magistrata na vidnem mestu prilepite v svojem lokalu in tako skrbite, da je gostom vedno na vpogled. Vsem tem predpisom bode tem gotovejše ustreči, ker bi so sicer tudi proti Vam policijsko ka zenBko postopalo v smislu §§ 7 in 11 gori navedene cesarske naredbe. Vrhu tega si pa pridrži mestni magistrat pravico, da nadzoruje po svojih organih Vaše prostore glede splošne snažnosti in da Vam za slučaj, da bi bila vzlic temu tla popljuvana in onesnažena, naroči, da ista nemudoma daBte osnažiti.
Prostor za tržnice je sedaj žo spraznjen, ker so licealno zidovje že vse podrli. Odpeljati bo še nokaj materijala, kar ga je še na njem, t. j, kamenje in opeko. Ali bi se ne dal že seda j nanj primerno prirediti trg? Prostora je dovolj.
Razširila se bo cesta v Streliških ulicah. Oviro, ki so zdaj ondi, se bedo z malimi stroški odstranile. Da cesta sedanjemu pro metu nikakor ne ustreza, je znana stvar.
Kotiček za liberalce.
L i b e ralci se pritožujejo. V ett88WBnco g. barona Heina naši liberalci bolj zaupajo kakor v kakega svetnika. V vseh križih in težavah se zatekajo k r.jemu. Zadnji teden pa so v tem napravili rekord. Kar »poslano« so napisali do ekscelence gospoda barona Heina, ker je podlistkar so botnega »Slovenca« kot kratek odgovor na dolgovezne »Narodove« podlistke v vsej po nižnosti povedal, da imajo pristop na plese, kjer so zbira slovenska inteligenca, zloglasne ženske. Mi popolnoma umejemo liberalno razburjenost — to bi se namreč moralo za molčatil In vendar je res, da bo prišle na neki slovenski ploB ženske, ki v pošteno sloven sko družbo ne spadajo in ki so se obnašale ter govorile tako, da so nekateri liberalci sami jih kazali nekaterim — damam kot »pikantnosti« iz zloglasne hiše. »Narod« samo hrupno vpije, ne taji pa dej stva samega. Priporočamo torej zanaprej »inteligenci«, naj pometa pred svojim pragom. Tam je dovolj — »žrtev razmer«. Sicer pa je bila »Narodova« ogorčenost jako umetno narejena Ker ga njegovi pristaši prijemljejo zaradi njegove umazanosti, so je hotel izgovarjati, da je »Slovenec« tudi umazan, in je to, kar je »Slovenec« samo namignil, razgrinjal na dolgo in široko, prav po svoji stari, občeznani navadi. Brihtni so pa ti naši liberalci! Samo eno stvar so po grabili iz »Slovenca«, ono o liberalnem od-ličnjaku, katerega grešne zveze s hišino je odkrila njegova žena, so pa kar zamolčali. Še to naj bi »Narodovemu« čitateljstvu dobesedno ponatisnili iz sobotnega »Slovenče vega« podlistka! Liberalna gospoda piha, ko vidi, da bi se ji utjgnilo povračevati z ena kim orožjem, in zopet kliče — škofa na po moč. To je pač čudna Btvar, kako liberalci, kadar se jim za-se primerno zdi, pripisujejo škofu veliko moč. — Tudi v Rim se hočejo liberalei pritožiti zoper »Slovenca«. Tudi to je čudno: Vedno taje Rimu vsako oblast, zdaj pa jo naenkrat priznavajo.
ešnost »Narodovega" o gonf« n j a. »Narodu« bi prav na uho povedali, da je ogorčenje radi sobotnega podlistka in kričanje o moralnosti liberalcev dokaj ničevo, dokler liberalni odličnjaki vzdržujejo metrese, a gotovi gospodje obljubljajo po 5000 gld., da bi »nokaj« ostalo prikrito, dokler se dobe prizori, da oženjeni liberalec vabi dekleta v pisarno, dokler se dobi nekaj liberalnih gospej, ki so bile »ogorčene«, ki pa same stoje še nižje nego karakterizirar.e dame, ker prelamljajo zakonsko zvestobo, dokler se nekateri liberalni gospodje obnašijo na nekaterih plesih tako, da jih poštone dame morajo — klofutati. Kadar se mi zjozimo in začnemo igrati od govor na te orgljice, takrat bomo postrezali lahko z resničnimi podatki, ne pa z izmišljenimi pamfbti, kakor liberalci. Naši somišljeniki naj le šo nadalje nabirajo o liberalni kliki najpodrobnejšo podatke in naj jih nam pošiljajo. — „Narodu" se bomo za nje-
govo surovost že primerno zahvalili — odkritosrčno povemo neradi — na polju osebnosti, a primorani, ker že dolgo časa preveč potrpežljivo prenašamo, da glasilo narodno-napredne stranke predrzno m lažnjivo eega v rodbinsko življenje in celo upije, da smo stranka pijancev, dočim v resnici ni večjih pijancev, kakor so nekateri »eksemplari« narodno napredne liberalne inteligence ljubljanske I
Kdaj bo »kmečki liberalec«
z i j a 1. Neki »kmečki liberalec« piše včeraj v »Narodu", da .Narodov" podlistek „Žrtev razmer", postane, ako izide v posebni knjižici, lahko velike važnosti. Ne bomo sicer vpraševali oblasti, kako so zaplenile dotični »Narodov« stavek, a to vemo, da imajo pri »Narodu" oziroma »Narodni tiskarni«, katere upravni odbor naj bi pripustil, da so izda taka umazanost, že štiri pole »Narodo vega" stavka »Žrtev razmer" tiskanih, a ne konfisoiranih. To je za nas postranska stvar. A zdi se nam, da ima »kmečki liberalec" skoro prav. Če izda »Narodna tiskarna" ti sto umazanijo izpod liberalnega peresa, tedaj bodo ljudje v pravi luči videli liberalne „kul-turonosce", »kmečki liberalec" se bo pa čudil, — ako bo potem dobil v roke tudi brošuro, v kateri bodo podpisani imenoma navedeni Bg o s p o s k i liberalci" z vso njihovo poltenoatjo, sleparijo in tudi z njihovimi — »žrtvami«. Ako liberalna gospoda hoče na to polje prenašati boj, prav, a vsi, ki bodo radi tega trpeli, naj se zahvalijo pri onih liberalcih, ki upijejo, a sami tudi niso čisti !
Strahovit zločin se je zgodil na Dunaju. V »Narodu" smo čitali o zabavnem večeru slovenskega društva »Zvezda" na Dunaju ki se je vršil 8. t. m.: »Dobro je, da datum zapišemo, kajti ta je za »Slovenijo" odločilen, ker se kaj enakega v .Sloveniji" še ni pripetilo. Ta večer sta sedela akademika »Daničar« in »Slovenijan« v enem inis tem prostoru z društvenim trakom na junaških prsih.«
To je strahovit zločin v očeh liberalne „inteligence" v Ljubljani! Nečastno je po nazorih te inteligence, ako sedita v tujem mestu skupaj slovenBka akademika, katera druži ljubezen do domovine, častno pa je za dr. Tavčarja, ako v Lj ubij an i sedi p o 1 e g barona Schwe-g 1 a ! Čast taki časti!
Socialni demokratje o liberalni »inteligenci«. Jako značilno je, kaj piše glasilo socialnih demokratov o naših liberalcih. »Rudnči prapor« piše: Žrtev razmer. Gospoda v uredništvu „alov. Naroda" je rea pomilovanja vredna. Vsak hip dokazuje jasneje, da je le tipični izraz moralno propalega meščanstva, in ako pošteni ljudje to mirno konstatirajo, pride glasilo slovenske inteligence z navadnimi psovkami. Psovke so alfa in ornega liberal nih literatev in žurnalistov.... V zadnji številki smo objavili naše mnenje glede »naturalističnega« podlistka »Žrtev razmer«. »Slov. Narod« od ponedeljka pa izliva celo morje gnojnice čez nas ... No, to psovanie nas pusti hladne. Le ker je stvar tipična, se hočemo z njo malce popečati. Pod črto hoče človek vživati umetnosti in ne — svi njarije. Ako veste konkretne slučaje takega duhovniškega nastopanja, potem jih objavite nad črto s polnim imenom in z vso odgovornostjo. A ne zastrupite pod vzvišeno firmo beletristiko ljudsko dušo! Oblika podlistka je umazana in gnusna in bije namenu časni karstva naravnost v obraz. Ta namen je — vzgajati narod, povzdigniti ga iz duševne impotenco na človeško stališče in lopov je, kdor skriva pod tem namenom hrepenenje
—	za kšeftom. In zdi se nam, da sto hoteli napraviti kšt-fc. Dobro veste, da živi v ljudstvu še dosti umazanih instinktov; nanjo ste računali, ko ste natisnili listek. Kštft, čisto navadni kramarsko židovski kštft ste napravili, kakor ga napravljajo čedni izdajatelji »Beračevih skrivnoatij« itd. Potegnili smo Vam krinko z obraza. Ali ne čutite, gospodje, da si pljuvate sami v obraz ? S tem, da napadate nas, ki protestiramo proti demora-liziranju ljudstva, s tem se obsojate sami, — s tem ste napravili iz vašega časopisa gnojnico. Pravite, da ne razumemo Vaše cilje,
—	ne, gospodje, le v gnojnico nismo hoteli stopiti. To je vse! »Slov. Narod« piše tudi, da naš list »nima pojma ni o temeljnih so-cialno-demokratičnih načelih.« Stranka, katere načela so nemoralna, je sama nemoralna in v trenutku, ko bi socialna demokracija zasledovala gnusno pot senzacije in podlosti, bi ne bila več nego navadna stranka propalega meščanstva. To si naj gospoda v ured ništvu »Slov. Naroda« nspiša za ušesa in naj ne napada pošteno ljudi, ki so nočejo bojevati — z blatom. Ta lepa. v svili in zlatu se sprehajajoča slovenska elita je bolna, gnjila, — propada! V umetnosti so širi ves literarni »šund«, s katerim je kaznoval bog vse narode1
Književnost in umetnost.
*	Čudna prepoved -Dramatičnega društva« članom slovenskega gledališča Gledališka predstava v Litji, pri ka teri se je imel vprizoriti igrokaz »Ljubosumna kuharica« ali »Razkrinkani zapeljivec«, se no more vršiti prej, ko po končani aeziji v deželnem gledališču v Ljubljani. Odbor »Dramatičnega društva« je članom slovenskega gledališča prepovedal igrati.
*	Slovensko gledališče. Jules Bar bier je napisal ljubke, fantastične sanje o treh ljubicah, Jaques Olfanbach pa je dal tem sanjam s svojo melodijozno, lahko glasbo življenje. V prologu, ki se vrši v kloti oštirja Lutra, pričenja in konča v epilogu dijak H 1'fmann s svojo pripovestjo o treh ljubicah: avtomat Olimpija, lahkoživka Giuletta in nesrečna Antonija. Za tem pa gledamo in poslušamo to pripovesti v živih podobah. V prvem dejanju v salonu fiiika bpalanzanija in optika Coppelija, v drugem v palači Giulettini in v tretjem v priprosti sobi pevke Antonije. Povsod pa srečamo razdirajočega demona, ki se pojavlja v vlogah optika Coppelija, kapitana Dapertutta in zdravnika Mirakela.
Najkrasnejše in glasbeno največje vrednosti jo tretjo dejanje, dasi moti nekoliko komična figura sluge Franca z njegovimi kupleti.
Godba v »Hoffmannovih pripovestih« je vseskozi operetna, vendar smo imeli pri premijeri te opere užtek, kakor da poslušamo opero, k čemur so pripomogle največ naše izborne operne moči: gospod V 1 č e k (H( ffmann), gospod Ascbenbrenner (Loppelio, Dapertutto in dr. Mirakel), gospod K r a 1 (Uraspel), dalje gospod H a -š 1 e r , ki je pokazal že v »Psoglavcib«, da ima simpatičen glas, katerega jo združil v vlogah Spalanzanija in Schlemikla z dovr šeno igro. Gospod L i e r je bil v vsaki vlogi imoniten.
Naša primadona gospa H a n u š S v o-bo do v a je izpeljala tožke vloge Antonije z dovršenostjo, ki je samo nji lastna. Gpdč. Prochazkova je bila v prvem dejanju ljubka pupa, ki jo pela dolgo pesen z dobrim prednašanjem in krasno igro. V dru gam dejanju pa je pela uiogo lahkoživke Giulsette, kjer poje s H. flmannom in Nikolajem krasno barkolozo. Tudi gdč. G 1 i • vareč (Nikolaj in Antonijina mati) nam je ugajala.
Zbor je bil na svojem mestu tako, da je prva vprizoritev vsestransko dobro vspela in pokazala, da postane privlačna moč našemu občinstvu.
Danes zvečer ponavljajo to opero. — V torek »K ri vo prisežnik«.
V»Krivoprisežniku« gostuj e g. Ignacij Borštnik iz Zagreba, kar bo gotovo vse prijatelje slovenskega gledališia iskreno razveselilo. Nadejati se je torej, da občinstvo v torek v vol kem številu pohiti v gledališče.
*	Ljudsko gledišče prihodnjosti. Pri zborovanju ženskih katoliških društev v Lvovu je nedavno predaval poljski pisatelj Lucyan Rydel o ljudskem gled šču. Kmečko ljudstvo sicer ne čuti tako potrebo glediških predstav, kakor mestno, izvajal je govornik, vendar silno rado gleda take predstave, in če so pravilno vprizorjeno, morejo imeti velik moralen in izobraževalen vpliv. Posebno prikladne so snovi iz svetega pisma. Sploh naj bo ljudsko gledišče osnovano na religiozni podlagi. Govornik je predlagal, naj se društva obrnejo do deželnega zbora za podpore. Dežela naj d& kakih 30—40.000 K na leto za take predstave.
*	Odlikovanje slovenskega umet nika. »Leonova družba« na Dunaju je razpisala v dogovoru s c. kr. ministerstvom za uk in botjočastje umetniško-konkurenčni razpis za božji g r o b s prvo nagrado 2000 K. Prvo nagrado je dobil olovenec arhitekt g. Jožef Plečnik, rojen Ljubljančan.
»Trščanski Lloyd«, tednik za trgovino, industrijo, pomorstvo, brodarstvo, borzo, novčarstvo, promet in zavarovanje, bo začel izhajati koncem tega meseca v Trstu, pisan v hrvaškem jeziku. Na leto bo stal 12 K, za pol leta 7 K. Upravništvo : F r. K u č i n i č , Trst, via dol Toatro 1, »Tergesteum«, Scala IV., I. kat (Borzna palača).
Izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča. Nespodobno vedenje v cerkvi. Pri podružnici na Olševku bilo je novega leta dan popoldanska služba božja, pri kateri se je posestnika sin Miha Debeljak kaj nespodobno vedel. Obsojen je bil na 6 tednov zapora.
Napad na cesti iz Škofjeloke v Kranj. Dne 12. januvarja t. 1. proti večeru peljal je Jegličev kočijaž v zapi tem vozu inženirja gosp. Geilhoferja iz Škofjeloke v Kranj. V Virmažah skočil je izmed tam stoječih domačih fantov že večkrat kaznovani
posestnikrv sin Tone Proj za voz ter zasadil nož v plahto. Le naklučju se je ?a zahvaliti, da gosp. Geilhofer ni bil v hrbet ranjen. Sodni dvor je napadalca osodil na 1 leto težke ječe.
Lakota med »lovenH^im dtja&trom. Pred kratkim je bil pred celjsko okrajno sodnijo neki dijak obsojen zaradi tatvine in se je izgovarjal, da je bil tako lačen, da je moral ukrasti svojemu sošolcu srajco in hlače, da j;h je za par desetič prodal in si kruha kupil. Toda obsojen je bil, in sodnik jev utemeljeval svojo razsodbo z razlogom: „Ce nima ob čem živeti, naj pa ne gre študirat." Ubogi dijak se je pa vendar obrnil na višje sodišče, in res ga je sodni dvor okrožnega sodišča celjskega prve obsodbe popolnoma oprostil, kajti sodniki so se prepričali, da je bil revež v taki stiski, da je bil naravnost prisiljen krasti.
Porotne obravnave v Maribvru se prično 9 marca.
V Celovcu se prične porotno zasedanje porotnega sodišča 3. marca.
Grofica Ktvilecka — nedolina. »Dziennifc Berolinski« poroča, da je grofica Kwilecka, ki je obtožena, da je sina nene druge ženske podtaknila za svojega, nedolžna in da je le žrtev intrig oseb ki si hočejo napraviti dobiček. Preiskava je tako obširna, da bo prišlo do obravnave še - le koncem tekočega leta.
Blamirani dr. Turna. V četrtek je bila pred goriškimi porotniki obravnava proti dr. Al. R o j c u, katerega je tožil d r. H. T u m a radi razžaljenja časti potom tiaka. Stvari, ki jih je dr. Roje navedel v dokaz svojim trditvam, niso posebno častne za dr. Turna. Sodni dvor je dr. Rojca oprostil, ker dr. Tums ni o pravem času obtožnico ponovil, in dr. Turno obsodil v poravnavo stroškov.
Bazne stvari.
NajnovejSe od raznih strani
Hiše se u d i r a j p v zemljo ob Como jezeru na L»škem. Sest koč se je že udrlo v zemljo. Tudi druga hiše so v nevarnosti. Strokovnjaki pravijo, da so podzemske vode izpadkopale zemljo. — Ljubezenska drama se je prigodila v Zofiji. Miadi učitelj Todor Bogdanov je ustrelil na igralko gospo Rozo Popov in jo nevarno ranil. Na to je Bogdanov samega sebe ustrelil. — Velikansk vihar je divjal včeraj v Budimpešti. Odnesel je streho ondotne tobačne tovarne. V Mako je vihar razdrl leseno poletno gledališče. — D e f r a v d a c i j a. Pri deželnem kmetijskem okrajnem društvu v Faiknovu je blagajnik Fischer poneveril 80 000 kron in pobegnil. — Požar je v tovarni mobilij tvrdke E lmund G a b r i e 1 na Dunaju napravil 50 000 kron škode. — Pretep na dunajski tehniki je bil včeraj mej nemški, nacionalnimi in katoliškimi dijaki. Nemškonacionaini dijaki so napadli katoliške dijake, ker so došli s trakovi. — 12 0. 000 kron defravdiral je v Zemlinu ondotni glavni mestni blagajnik C e r n o t h f a 1 y. Ko so mu prišli na sled, se je ustrelil. — O b o 1 e 1 je pater Abel vsled prenapornega dela. Sedaj se nahaja v Briksnu v zdravilišču z vodo. — Delavci v solinah stavkajo v Kadixu na Španskem. — Hitro brzojavljenje. Včeraj so na nemškem dvoru v prisotnosti cesarja in cesarice poskusili novo iznajdbo elektrika Pollak Viracra brzojavni stroj, ki veni uri sporoči 50 000 besedi. — Princezinja Lujiza ostane v zavodu Me tairte pr; Genfu toliko časa, da povije. Iija-vila je, da novorojenčka odda saškemu dvoru. Giron je zopet v Bruselju in pravi, da se princezinja gotovo loči od njega, ako se ji bo dovolilo, da vidi svoje otroke. Giron pravi, da bo tožil one liste, ki bi mu dejali, da je špekulativni zapeljivec. Te dni obišče prin cezinjo njena mati. Včeraj je bil pri njej njen brat Leopold Wo fling. — Sandale so sedaj pričele noaiti angleške dame v salonih. To je sedaj ondi najmodernejše!
— Podkovač — živinozdravnik
(Iz V o j n i k a). Okrajni zastop celjski, ki je prišel pred leti v slovenske reke, je sklenil v prvi vrsti skrbeti za izročeno mu kmečko ljudstvo. Med drugim se je sklenilo ustanoviti tri mesta živinozdravnikov in sicer po eno v Žalcu, v st Jurju in Vojniku. Mesti v Žalcu in v at. Jurju sta se v resnici razpisali in oddali, ne pa tako mesto v Vojniku, kjer so vedeli Nemci s pomočjo dežol. odbora oddajo živinozdravniške službe preprečiti, češ da no potrebujejo živinozdravniks, ker imajo v Vojniku izučenega podkovača < in sicer Nemca K 1 e i n s o h r o 11 a. Ta bi | namreč dobil z živinozdravnikom nevarno j konkurenco. Tako je ostalo dolgo vrst let, in Kleinschrott po milosti Nemcev — posebno i Stallnarja, — živi mnogo bolje, kskor ka ; terisibodi živinozdravnik. Sedaj pa Klein-schrottu in Stallnerju še vedno ni dovolj Da i bi se Nemec Kleinschrott na stroške Slo- ! vencev šj bolj odebelil, mu hoče vojniški župan in deželnozborski posl. S t a 11 n e r izposlovati občinsko in deželno podporo, zato
; ker vestno opravlja težko in p r e -j obloženo službo podkovača in „kur • šmida". Tedaj ne zadosti, da srno brez ži-| vinozdravnika, nego moramo še plačevati J nigrado za to pomanjkanje. Je pač lahko | gospodariti s tujim denarjem! Ce Klein schrott težko opravlja svojo službo, potem naj nam d& deželni odbor živinozdravnika, ki gotovo ne bo tožil, če bo z delom pre ; obložen, vsaj pa ne bo prosil za podpore.
Makedonija.
Turške .reform«« kaj slabo j napredujejo v Makedoniji. Šemsi-paša je j dobil poveljo iz Carigrada, da sa naj vrne j v Mitrovico in tam čaka daljših ukazov, j Prišlo je tako-le:
! Ko je prišel Hilmi paša v Škoplje, da < tam uvede nove reformo, bo se uprli Arnavti, češ, da oni ne potrebujejo nobenih reform, ampak hočejo, da vse ostane pri starem neredu. Arnavti so poslali protest v Carigrad, in ta je dosegel tudi svoj uspeh. Za to je poskrbel že veliki vezir Ferid-paša, kateri je sam rojen Arnavt. Tudi sultanova osebna straža, ki brani dragoceno življenje Abdul-Hamidovo, je tega mnenja, kakor Arnavti. Turška vlada je torej ustavila delovanje reformatorja Semsi-paše in še celo polovico zaradi nasilstev zaprt h Arnavtov izpustila na svobodo!
Zdaj je Severna Stara Srbija izročena ; arnavtski krutosti. Kajti tu so Arnavti v ve-i liki večini. Srbi imajo v tem delu samo ! 22.000 hiš. Arnavti so torej zmagali nad
Porto, zdaj so bodo znašali še huje nad Srbi. * *
*
Arnavtska predrznost. V Djakovici so imeli Arnavti velik shod proti reformam. Tu so strastno govorili najhujši arnavtski poglavarji ter so poslali sultanu brzojaven protest, ki šteje 2610 besed. Ko je o tem zvedel Hilmi-paša, je poslal hitro Šaban-pašo v Djakovico, naj pregovori Ar-i navte in jih odvrne od protesta. A Arnavti • so Saban-paši odgovorili, naj hitro izgine iz Djakovice, ako mu je ljuba glava na ramenih, Hilmi-paši pa, naj nikar nič ne pride v Djakovico, če hoče biti živ in zdrav!
Šaban-paša je pobegnil še tisto noč, in Hilmi-paša se je tako prestrašil, da ga še
do danes ni bilo v Djakovico.
* « *
Bolgarija je v zadregi. Na zunaj hoče varovati videz nevtralnosti, a turško oboroženje jo Bili, da se tudi sama pripravlja na boj. Najbolj jo skrbe — stroški, kajti Bolgarija ni v stanu vzdržati dolge j vojske brez bankerota. A slednjič se bo vendar le ravnala po geslu: Sila kola lomi. Zdaj bi morala na vsak način avstrijska in ruska diplomacija v Carigradu malo pritisniti, kajti tam je sedež vsega zla.
Bolgarski politiki pa gledajo tudi jako nezaupno na Rusijo. V Si fiji se govori, da Rusija prepušča zdaj Bolgarijo samo sebi, i da bi jo zapletla v vojsko Potem pa bi ruska mornarica odplula na bolgarsko obrežje, vzela bi Varno in Burgas, in iz Bolgarije bi postala ruska gubernija. Da bi to odvrnili, priporočajo dva izhoda:
Eni pravijo, tiaj se Bolgarija hitro pripravi na boj. Iz narodne banke in zemlje deiske hranilnice bi si Bolgarija izposodila j 60 milijonov fr. ter sama začela vojno j brez Rusije.
* « *
Odposlanci makedonske-(gavstaškega odbora so prišli na i Grško ter skušajo ondi bivajoče Makedonce f pregovoriti, naj gredo v Makedonijo in se
1 pridružijo vstašem.
* « *
Avstrijsko-ogrsko noto radi Makedonije dobi turška porta danes. Nota ni tako ostra, kakor se je priča-! kovalo, torej bo Turčija imela dovolj prilike pokazati svojo dobro voljo.
Uradni viri posebno turški taje mobilizacijo. Uradno časopisje angleško in nemško izraža upanje, da se bo morda posrečilo mirnim potom napraviti red v Makedoniji. V Zofiji je bil pod predsedstvom bo!-j garskega kneza Frana Ferdinanda ministerski svet, ki se je posvetoval, kaj je storiti napram delovanju makedonskega odborj. *
* *
Drugi priporočajo, naj se Bolgarija sprijazni s Turčijo ter skupno ž njo izvede reforme. To svetujejo posebno vsi sovražniki Rusije, ki pravijo, kakor hitro da pade Bol garija ped turško oblast, je konec samostojnosti tudi drugih balkanskih državic. Naj-brže ne bodo ne eni ne drugi imeli prav, ampak bo Bolgarija navezana na rusko pomoč.
* * #
Srbija ae zelo oborožuje, dasi vlada tudi to ofuietno taji. V avstrijskih tovarnah jo naročila pod garancijo budimpeštanske banke mnogo vojnih priprav. S tem bo pri šla v velike stroške, kajti Srbija mora pa-trono po 30 do 40 odstotkov čez njih vred nost plačevati.
Makedonski beguni. V Plov-div je pribežalo mnogo begunov iz Lozem-grada, Drinopolja in drugih krajev, ki pripovedujejo o strašnih turških grozovitostih. Beguni so večinoma v Makedoniji zapustili svoje imetje: ali ga niso mogli prodati, ali se pa niso upali prodati, da bi ne obrnili turške pozornosti na-se.
V samostan Rilo prihaja vedno več begunov, ki prosijo varstva. Odkar je odnehal strupeni zimski mraz, je prišlo zo pet do 80 begunov, ki so našli gostoljubno streho v samostanu. Samostan je bil dobro pripravljen in si je v jeseni nabral veliko zalogo živeža. Zato je begune celo zimo zastonj hranil. A zdaj jim gre živež h koncu. Menihi pravijo, da no bodo mogli več prehraniti toliko ljudi. Do bro je to, da jo v samostanu mlin in ve lika krušna peč. Drugače bi bili takrat, ko je daleč na okoli ležal visok sneg, ne imeli
kruha, bamostan stoji 2000 m. visoko. * *
*
Arnavtska nečlovečnost. Iz zapora izpuščeni Arnavti zdaj še hujše gospodarijo, kakor prej. V Novem Pazarju so prišli na srbsko pokopališče in so izkopali truplo Borislava Pavlovica, pokopano pred nekaj dnevi, in ga razsekali na drobne kose. Tako razsekano truplo je ležalo več dni nepokopano, ker ga ni pustila pokopati turška oblast, češ, da mora vso stvar preiskati. Otroci so stražili na pokopališču kose trupla svojega očeta, da jih ne požro psi. Turška preiskava pa kakor po navadi ni dognala nič. Krivcev ni bilo mogoče najti, dasi jih ves Novi Pazar pozna.
Sploh Arnavti radi izkopujejo srbska trupla, da jih skrunijo. Iztikajo jim oči, od-rezujejo nosove in ušesa ter puščajo trupla nepokopana. Nekateri Srbi so bili pa kaznovani, ker so na grobeh svojih rajnih na glas jokali!
Turški vojaki v Novem Pazarju ne dobivajo plače. Zato pa plenijo srbske proda-jalnice, kradejo in ropajo ljudem živino.
o	#
#
Boji z vstaši. Poroča se, da so se te dni zopet vršili krvavi boji z vstaši v Makedoniji in turškimi vojaki. Vstaške
čete postajajo vedno številnejše.
*
Budimpešta, 14. febr. Včeraj so tukajšnji rezervni častniki dobili povelje, naj bodo pripravljeni. Listi pravijo, da se j^ to zgodilo radi tega, da bi v slučaju mobiliza cije lahko tekom 24 ur prišli k svojim polkom.
Zofija, 14. febr. Bolgarski častnik Dawydov je zapustil armado in se postavil v Makedoniji na čelo vstaški četi proti Turkom.
Novi Pazar, 14. febr. V zapuščene Bamostane v Novem Pazaru je ruska vlada poslala ruske menihe.
Zofija, 14. febr. (C B.) Policija je aretirala danes po noči Cončeva, M i h a j 1 o v a k o g a, Sta niseva in druge člane obeh makedonskih odborov v Zofiji.
Društva.
(MuzejskodruštvozaKranj-s k o) je na včerajšnjem občnem zboru izvolilo za predsednika g. ravnatelja L e v c a , za podpredsednika g. dr. K o s 1 e r j a , za tajnika g. prof. Komatarja, za blagajnika g. prof. dr. G r a t z y j a in v od bor še gg.: ravnatelja Senekoviča, kanonka Smrekarja, dekana K o -b 1 a r j a , prof. R u t a r j a in profesorja Orožna. »Izvestja« bode urejeval gosp. K o b 1 a r in »Mittheilungen« gospod dr. G r a t z y.
(Izobraževalno in zabavno društvo Kranj) priredi p r e d p u -stno veselico s sodelovanjem »Moškega pevskega društva Kranj" in »Meščanske godbe" v Kranju v nedeljo, dne 15. februarja, v prvem nadstropju hotela „Nova Pošta". Na vsporedu petjo, godba in prosta zabava. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina: Za č!ar»e 40 h, z družino 1 K; za nečlane po 80 h. Ker je Čisti dohodek namenjen za društveno Kniižnico, sa preplačiia, hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi
Odbor.
(M a r i j a n s k a kr;o n g r e g a c i j a v Novem Mostu) priredi dne 15. fo bruvarija 190-3 v proslavo 2 5 l e t n i c e papeževanja Leona XIII. prvi zabavni večer v dvorani rokodelskega doma. Dvorana so odpre ob 5. uri, začetek točno ob polu 6 uri zvečer. Tedaj se vrata zapro in odpro le v odmorih med posameznimi točkami. Vabil« velja kot vstopnica. Brez vabila vstop ni nikomur dovoljen. Vspored: 1. 8lavnostni govor 2. »Papeževa himna«. Hladnik, op. 8. 3 Psalm 23. »Bog moj pa stir«. Schubert. 4 »Doki« in lilija«. Hladmk. 5. a) Ch. Dancla, op. 59. Rusignation; b) A Rubinstoin. Melodie, violina in piano. II. Lurška p a s t a r i c a. Igrokaz v petih dejanjih. Nemški spisal dr. R. VVeissenhtffer. Poslovenil L. S.
Drobiž.
Natančen. Profesor pride v šolo, a še grize zadnji košček svojega zajuterka. Učenci vstanejo. — „Sedite!" reče profesor, „mene še ni tukaj, sem še pri zajutreku".
Prevelike zahteve. Sestra: „Moj ženin mora biti duhovit, lep, bogat in dobrega srca, na tem stališču stojim". — Brat: wO ne, — obsediš!"
Skrb za red. Sodnik: Vi ste obtoženi, da ste vpili in rabili hujskajoče, pun tarske izraze. — Toženec: Ne tajim tega. Iskal sem res najhujših in najbolj razburljivih izrazov ter vpil na vso moč. Naše predmestje je namreč tako malo varno, da sem botel na ta nafiin privabiti redarje.
Dvoumno. Gospa: Obžalujem, da vas moram zapustiti. — Gospodar: Res škoda, ker kadar vi odidete, se vselej šele začne pravo veselje.
Kmet, ki pride v šolo vprašat po napredku svojega sinčka, zagleda poste nah nove tablice (po ukazu c. kr. glavarstva zoper pljuvanje) z napisom ; »Ne plju vajte po tleh !« Začuden vpraša nadučitelja: Gospod, ali bomo zdaj v strop pljuvali ?
Kmet svojemu prijatelju: Ali že ve8, zakaj je bila konfiscirana Blazni-kova pratika ? — Kmet: Zato, ker je kazala preveč mraza. Sedaj je koj boljše, kakor hitro je konfiscirana.
Za ženske. „L-?po je bilo, tako lepo, da moja žena samega začudonja ni mogla govoriti.« — »O potem pa tudi svojo ženo peljem tja «
Lord Russell in Bismark. Nekoč je bil lord pri Bismarku Ker je Bismark imel vedno vse polno obiskovavcev, ga vpraša lord Russoll : »Kaj pa naredite, da se iznebite nadležnih obiskovavcev?« — »Moja žena mi pomaga iz zadrege«, odgovori Bismark. »Naučil sem jo, da kadar prido k meni kak postopač, ki mi hoče s svojimi čenčami kratiti čas, pride ona in me oprosti b kakoršnimkoli izgovorom«. Komaj je Bis mark to izgovoril, se odpro vrata, in nje gova soproga vstopi. »Dragi Otto«, reče, »ti si gotovo pozabil vzeti zdravilo. Prišla sem te opomnit«. Lord Ruosell in knez Bismark se spogledata in udarita oba hkrati v glasen smeh. Russell pa se je pri tej priči poslovil.
f&t«fon*ka m S>r%o|avvrč: poročita.
Trst, 14. febr. Za jutrišnji sprevod delavcev na pokopališče v spomin obletnice lanskih krvavih dogodkov je obljubilo udeležbo 35.000 oseb. Vojaštvo je konsignirano. V Gorici stoji pripravljen vlak, da se lahko ondotno vojaštvo hitro pripelje sem. Upati pa je, da se bo manifestacija mirno izvršila.
Dunaj, 14. febr. V torek bo v državnem zboru drugo branje vojne predloge, a glasovanje bo komaj v petek. Nato pride na vrsto proračun in nagod-bena predloga. Pričenja se zopet kritični položaj, ker mora vlada posredovati pri Mladočehih, da ne bi ovirali parlamentarnega dela.
Dunaj, 14. febr. Porotno sodišče na Dunaju je obsodilo na smrt čevljarskega pomočnika Kunscherja, ki je umoril svojega nezakonskega otroka.
Dunaj, 14. febr. V slučaju, da bi se res izvršila misel dati vsakemu drž. poslancu namestu dijete 7000 kron pavšalne plače, bi se ta svota ne izplačevala več pri blagajni držav, zbora, ampak pri davčnih blagajnah.
^ln^h 14. febr. Ouje se, da bo sedanjt^0Wravski cesarski namestnik odstopil in da pride na njegovo mesto dvorni svetnik v notranjem minister-stvu.
Dj^iaj, 14. febr. (C. B.) Nadvoj-vodinjaElizabeta, mati španske kraljice vdove, je danes zjutraj umrla.
Dunaj, 14. febr. 0 smrti nadvoj-vodinje Elizabete se poroča: Danes zjutraj je dejala, ko je bila zbrana rodbina okolu njene postelje: „Ali sem res tako bolna?" Na to je padla nazaj v blazine in umrla. Cesar pride jutri iz Budimpešte sem. Pogreb bo v sredo.
Dunaj, 14. febr. Dne 22. t. m. bo v tukajšnji dvorni cerkvi v proslavo jubileja sv. očeta slovesna služba božja, katere se udeleži tudi cesar.
Dunaj, 14, febr. Državni zbornici je došei predlog, naj se pri davčnih uradih pomakne ena desetina uradnikov v 8., tri desetine v 9., tri desetine v 10., tri desetine v 11. plačilni razred in da se pomnoži adjutum praktikantov.
Celovec, 14. febr. Tudi tukajšnja vojaška posadka je bila zadnje dni parkrat alarmirana.
Praga, 14. febr. Tajnik trgovskega gremija, ki je aretiran radi de-fravdacije 6000 kron, se piše Anton Dvvorak.
Budimpešta, 14. febr. Včerajšnji velikanski vihar je odnesel tudi streho neke šole v trenotku, ko so otroci zapuščali šolo. K sreči ni bil nihče ranjen.
Lvov, 14. febr. Občinski svet je sklenil, v proslavo papeževega jubileja sezidati deset hiš za delavce, katera kolonija se bo imenovala „Wola Leona XIII." Dr. Oie-selski je predlagal, da se da vsako leto vsota 1000 kron v premijah po 60 kron zvestim poslom obojega posla; Markiewicz pa, da se ustanovi 20 ustanov po 40 kron za mestne delavce. Oba predloga sta se izročila odseku. Mestni svet je storil svoj sklep z motivacijo, da najbolje ustreže željam socialnega papeža z ustanovami za delavsko ljudstvo.
Lvov, 14. febr. Pri pogrebu kanonika S^pisinskega je padlo z nekega plova 27 oseb v vodo in utonilo.
Berolin, 14. febr. Petkrat k smrti obsojen je bil včeraj v Stolpe delaveci Bentin. Ubil je dve ženski in tri otroke. Za vsak slučaj je bil posebej obsojen na smrt.
Wasllington, 14. febr. Ustaja na Filipinih narašča. Ustaši napadajo železnice.
Draždanc, 14. febr. Danes so ime princezinje Lujize prečrtali v dvornih matrikah. Njene zveze z dvorom so sedaj razrušene. Renta, katero bo dobila, je prostovoljni dar prestolonaslednika.
New-York, 14. febr. Ogenj je uničil velik del skladišča tukajšnjega arzenala.
Poslani našemu uredništvu.
ZaJeranovo dijaško mizo: Gmpod Jan. Skerjanec, župnik v Vremah, 2 56 K.
Bog plačaj 1
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746'0 mm
Spominjajte se
ljudskega sklada.
Najboljše Čistilno sredstvo
je svetovno znani Globus čistilni Izvleček za
vse kovine, kakor zlato, srebro, medenino, baker, kuhinsko opravo itd. — Vseobčna čistilna pasta
za zrcala in okna. Dobiva se pri tvrdki BRATA E3ERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. b24 0 12 — 6


Naznanilo $ preselitve
I
a Chb opa-£> sovanja	fltanjo barometra, v mm.	Temperatur. * po. Celsiju	Vetroti.	Nebo	■z 3 s hI
13 j 9	"7.V7-7	2-4	sl. svzh.	jasno	0,
-J 7. zjutr. popol.	tm a 736 4	-11 56	sl. ssvzh. »	jasno del. jasno]	
Srednja včerajšnja temperatura 3-6" normale, —0 4".
Dunajska borza
dn6 13. februvarija.
Skupni državni dolg v notah.....1(" 0*90
Skupni državni dolg v srebru.....100-90
Avstrijska zlata renta 4 % .....121-li5
Avstrijska kronska renta 4%.....101°35
Ogerska zlata renta 4%.......12125
Ogerska kronska renta 4 % .....
Avstro-ogerske bančne del.nice 600 gld. .	15-82
Kreditne delnice, 160 gld.......6H0-76
London vista......................239 90
NemSki drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.	117-05
20 mark........................23 42
20 frankov (napoleondor)......1908
Italijanski bankovci.........95 30
C. kr. cekini...........11-82
^SLOVENEC7
Sse prodaja i
doslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnali:
Blaž N., Dunajska c;sta 12. Brus Maks, Pred škofijo 12 Dolenc Helena, Južni kolodvor. Kališ Alojzij, Jurčičev trg 2. Sušnik Josipina, Rimska cesta 24. Tonich Ivana, Florijanske ulica 1. Vrhove Ivan. Sv. Petra cesta 5?
Iz|la je Knj'9a
„Lar5l^i čueteži".
Francoski spisal Henrik Lasčr, poslovenil
Fr. Marešič. Dobiti je v „Katol. Bukvami" v Ljubljani, in v prodajalni H. Ničman. Cena trdo vezani knjigi 2 K, po pošti 20 h več.

"ljudno naznanjam, (Slavnemu p. n. občinstvu, da sem se preselila s svojo
gostilniško •v* obrtjo -/v-
s Sv. Jakoba trga St. 8. na
Miklošičevo cesto št. 36 poleg justione palače. fležika Kralj,
gostilničarka.
183 1—1
Iz proste roke je naprodaj
veliko posestvo
v Gornji Šiški hš. št. 17.
Proda se celo posestvo skupaj z vsemi v kat. obč. Z/' rnja Sika, Dtavlje in G >lobHo
lenimi njivami, travniki in hosfaml, hišo št. 17 v Gornji Šiški in drugim.
po«l"pji vred al; tun pr>s<»mezn<>. II fta
št. 17 v Gornji Šiški j« slavno znana že nad 200 lef obstoječa dobro obiskana gostilna pri ,.kamniti mizi", *jer se rod i Valentin Vodnik.
Natančneja pojasnila dajo lastnik sam in pa dr. Fran Vok, c. kr. notar v Ljubliani.
v Ljubljani, Pogacarjcv trg.
Fotoplastična umetnostna razstava.
Odlikovana na vseh svetovnih razstavah.
Danes, v soboto 14. febr.
ear Zadnji razstavili dan -m
Otočja t leni morju
Karolinški otoki, Samoa ifd. (Polinezija)
V nedeljo, 15. do 21. febr.
Dežela in ljudje
_L

Prvo potovanje
od Algira do Biskre.
Zanimivosti Algira, Tunisa, in Maroko •so razdeljeni v dvanajst ciklov. Pet let sem se tu prirejajo slike nalašč za mejnarodno panoramo.
""'""'S/* * I | I.	.
»ar Le za odrašeene *ass so velezabavne In pikantne
mufoskopne slike
5 mark lo 50 vinarjev.
Odprto vsak dan, od 9. do 12. ure dopoldne in od 2 do 9. ure zvečer
V najem
sta oddati
2 sobi z opravo
s hrano ali brez hrane pri Ne{il(i Kralj, Miklošičeva cesta št. 36, kjer se tudi izvedo pogoji. 182 ^
Podkovski kovač
Weiss
Konjušne ulice št. 2.
vsppejme takoj
P^" učenca.
Enonadstropna hiša
z trHDodarskiin poslopjem v Zgornji Šiški st 86 86 proda iz proste roke ['onudDe ae spreietnajo do 20. tega meseca. V<-Č se izve ravno tam.	jg-j 3_3
Kovaški pomočnik
dobi takoj delo pri Andreju Železnik-u v Zavšeniku, železniška postaja Sava; pošta Zagorje ob Savi.	139 3_3
Mlad človek,
spreten v pisavi, zmožen slovenščine in nemščine, išče službe za pisarja v kakem uradu ali kje drugej. 141 Naslov pove upravništvo „Slovenca."
Zahvala.
Podporno društvo delavcev in delavk c. Itr. glavne tobačne tovarne v Ljubljani, katero je priredilo 7. t. m. plesni venček v kazinskem steklenem salonu, izreka bi. gospodu nadravnatelju, gg. uradnikom, delovodjem, paznikom in slavnemu občinstvu, ki se je tako mnogoštevilno odzvalo povabilu, najtoplejšo zahvalo. Istotako se zahvaljuje g. voditelju plesa in vsem cenjenim dobrotnikom, ki so v to svrho kaj darovali. V nadaljno naklonjenost se priporoča	..
odbor.
VABILO
na
—— Dobiva se v vseh knjigotržnicah
MALI VITEZ
Pan Volodijevski
Zgodovinski roman, spisal H. Sienkiewicz
* Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski. * Roman izide, bogato ilustriran, v 20 do 25 se-šitkih po 40 h. Vsakih 14 dni se izdaja en sešitek. ——— Založila knjigarna ———_
Kleininayr & Bamberg v Ljubljani.
111 20-5
IV. redni občni zbor
hranilnice in posojilnice y Robu.
registr. zadruge z neomejeno zavezo,
kateri se bo vršil
v nedeljo, dne 1. marca 1903
ob '/?3. uri popoldne v društvenih prostorih na Robu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo računskega prpgledovalca.
3.	O iobritev letnega računa.
4.	Volitnv račelstva, računskega preglednica in njegovega namestnika.
5.	Slučamosti
K hilni udeležbi vabi člane R .b dnč 12.svečana 1903.
Načelstvo.
VABILO.
na
II. redni občni zbor
hranilnice in posojilnice na Vrhniki,
kateri se bode vršil v nedeljo dne 1. marca 1903 ob 4. uri popoludne v Katoliškem Domu na Vihniki.
Dnevni red:
1.	Poročilo načalstva in računskega pre-gledovalca.
2.	Potrienje letnega računa 1902.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev računskega preglelovalca in njega namestniku.
5.	Slučajnosti.
Na Vrhniki, dne G. svečana 1903.
Načelstvo.

Jvan žleseh
uradnik pivovarne X rfosler § Comp. in posestnik Rosa F/esc h rojena Cj/je^
poročena. Ljubljana, dne t4. februarja 1903.

Št 5360
185 1-1
Ustanova
wai roja§ke sirote.
Pri mestnem magistratu v L ubljani podeliti je za tekoče leto Josipa Siihnla ustanovo za vojaške siroto v znesku 75 kron 60 h.
Pravico do te ustanove imajo uboge sirote vojaškega rodu, naj bodo zakonske ali nezakonske, in je proflnje za podelitev tniste vložiti pri tem uradu do 10. marca letos.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 10. iabruarja 1903.
V naj«w) 5« oddd
dobro vpeljana
gostilna in prodajalna s trafiko
na Gorenjskem
v lepem kraju, kamor dohaja poleti mnogo tujcev.
Ponudbe neposredno upravništvu „Slovenca."	ig6 3_i
Kuksnih deležev
šenljanške premogovne družbe na Dolenjskem
(Johannesthaler-Kohlengevverkschaft)
■•«» iso jk
prosto vsakoršnih prepisnili pristojbin, je še nekaj dobiti. Pristopnice in druga pojasnila iz prijaznosti pri
Splošnem kreditnem društvu
169
v Ljiihljiiiii, Gosposke ulice št. 7.
Spretni prodajalci,
zmožni jezika slovenskega in nemškega v besedi in pisavi, zn«ni s kupci, se takoj in sa stalno sprejmo proti visoki proviziii. Ponudbe poti ,,R. S", poste restante Ljub
186 3-3
okoli 35 let stara, z dobrimi spriCal'", dobi ■talno službo	168 3—2
Kje, pove upravništvo „Slovenca".
Služba
se razpisuje v župniji Špitalič, p. Motnik.
Če hoče poučevati v zasilni šoli, ima postranskega zaslužka 400 kron na leto. Več povč župni urad.	138 4—3
pisarna
c. kr. priv. zavarovalne družbe
»avstrijski feniks"
in občne zavarovalne družbe
H9 3-2 Mpr0yjdenfia"
je od T. svečana 1903
v novi hiši gospoda Čudna Sodnijske ulice št. 6, nasp. glavnemu vhodu justične palače.
C. Kr. priv. zavarovalno društvo
avstrijski Feniks na Dunaji
generalni zastop v Ljubljani.
Proti katarom
sopilnih organov, pri nahodu, hri-pavosti in vratnih oteklinah zdravniško priporočana je	38 6 II.
aBBcaSična kislina
katera se z vspehom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče. osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obuese.
izviren Giesshubl Sauerbrunn,
ialez postaja, zdravilna kopališče pri Karlovih varih
Prospekti zastonj in f ranko.
V LJubjanl se dobiva v vseh lekarnah, večjih fpHuerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami id vinom
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani.
12 11 ^^
Sveži
pustni krofi
so dobiti vsak dan v slaščičarni in pekarni
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21
in
Mestni trg 6.
Naročila se točno izvršujejo.
Mlad organist in cerkvenik
z dobrimi spričevali išče službe. 140 2-3 Naslov povč upravništvo „Slovenca".
„*NDROpOGON"
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, KI zabranl Izpadanje las in odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklcnice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani
pri gospodu	274 (29)
Taso Petrieie-u.
V zalogi imajo tudi gg E. Mahr in U. pl. TrnkČCZV V Ljubljani, f». Ranf v KranJI, in lekarna „Prl angelju" v Novem mestu.
Preprodajalci popust.
Prva tržaška destilerija za konjak
Camis&Sfockv Bcirkovljah pri Trstu
priporoča domači
Szdravilski konjak
po francoskem sistemu samo v izvirnih steklenicah, z nadzorstvenim zamašenjem preiskovalnice za živila in sladila Dunaj IX, Spitalga^se 31, ki jo odobrena od vis. c. kr. ministerstva notranjih zadev. 1 steklenica 5 K, '/s steklenico K 2 60.
V Ljubljani se dobiva pri Urrkah: J. Jebačin Kham & Murnik, S. Kordin, 22 3C-12 A. Lilleg, A. Šarabon, Viktor Schiffrer, F. Terdina.
At
Emajlirani hijijenični
se dobivajo najcenejše pri
Karol IvavHck-a liasl.
ielineider Veroi Aek
164 4-2
ljublj a n a, Dunajska cesta 10.
.V
<5^ "S
I
~ „THE GRESHAM",
zavarovalno društvo za življenje v Londonu,
Podružnica za Avstrijo:
Dnini j, L, Giselastrasse 1,
v hiši društva.
društvena aktiva dnž 31. decembra 1900 ................kron	\84,387.~03-—
Letni dohodki oa premijah in obrestih leta 1900 ............. >	33,367 497' —
Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za odkupe itd. od postanka društva (1848) . 405,307.367-_
Mej letom 1900 je druStvo izdalo 5556 polic z glavnico............ 50,898.207-_
Za specijelno varstvo avstrijskih zavarovancev je „The Gresham" do 31. decembra 1900 v vrednostnih papirjih založila že znesek
nom. kron 21,039.000-—
pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu Dunaju.
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge, daje brezplačno
glavni zastop v Ljubljani	490 12_u
pri
v vili nasproti Narodnemu domu.
Advokat
dL Alojzij Kokalj
=n
vljudno naznanja, da je ofvoril svojo pisarno
v Ljubljani, Kolodvorske ulice ~ št. 12
(Hudovernikova hiša).
165 3—2
I
Št. 6396
Razglas.
170 3-2
V smislu § 15. občinskega volilnega reda za deželno stoino mesto Liuh'jano fz-kon z dne 5. avgusta 1887. 1., št. 22 dež. zak.) naznanja se javno, da so imeniki volilnih upravičencev za letošnje dopolnilne volitve v občinski svet sestavljeni in da se smejo
od petka 13. dsie t. m. skozi 14
v pisarni magistratnega tajnika (Mestni trg št. 27, II. nadstrop>e, soba št. 5) ob uradnih urah pregledavati in proti njim vlagati ugovori.
O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski »vet.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 10. februvarja 1903


Cdino zologa tonom zo čeulje
" P. JI. POLLAK & C? na Dunaju.

lldano podpisana si usojam naznaniti p. n. občinstvu in prečastiti duhovščini, da imam v zalogi bogato izbiro vseh vrst
čevljev za gospode, gospe in otroke - ter raznih čevljev za šport. =
Da se obvaruje pred manj vredno konkurenco, naj vsakdo natančno pazi na tovarniško znamko, ki je vtisnjena na podplatu.
Proseč za prav številen obisk se priporoča s spoštovanjem
1408 12-6	julija Sfor, Imejlfeljlca.
Le Prešernove (prej Slonove) ulice št. 5, Ljubljana
Zunanja naročila se bvrše točno in najbolje.
Ji
Leopold Tratnik
pasar in srebrar
v Ljubljani,
Sv. Petra cesta št 27
se priporoča prcčastiti du-tiovščini, cerkvenim pred-stojništvom in dobrotnikom cerkvi v strokovno umetno izd slavo raznovrstnega
cerkvenega orodja,
kakor:
tabernaklje, mon-
štranco, keliho. svečnike, lestence, svetilke itd
iz zanesljivo najboljšega kovinskega blaga. Y zalogi pa ima mnogo 4e Izgotovljenih. krasnih
predmetov. Stare predmete prenavlja, posrebri in pozlati po najnižji ceni.
Slpvnemu občinstvu pa priporoča'laatne Izdelke In veliko salogo električnih svetilk v raznih oblikah, prenareja tudi stare svetilke v uporabo električne razsvetljave. — Postrežba zanesljivo točna, cene nizke.	726 15 10
Tovarna pecij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
Ljubljana,Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko aalogu barvanlh prstenih
kot: rujavih, zelenili, belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in uo modernih modelih izdelanih. Cena nizke. 3e> 52-7
»SiT Lastni Izdelek.
Ceniki franku in brezplačno.
H ER HA BIN e v podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 32 let z največjim uspehom rabljeni prsni »trup raztaplja slez. upokojuje kašelj, pomanjšuje pot, daje slast do jedi, pospešuje prcbavljanje in redllnost, telo Jačl in krepi.
Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejanje kostij.
Cena steklenici 1 gld. 25 kr.= 2K SO h. po pošti 20 kr. = 40 h več za zavijanje.
""-s c HinffifrftffRT?
^vnriln ! I'red izdelki pod ^ J*aiiiu.enakim ali p).
Sl dobnim imenom, ki pa so J] po sestavi in po učinku vsa F,' različna posnemanja naših 0] izvirnih preparatov ie 33 S let obstoječega podfosfor-"a!ill*a kislo-apm-nega-že-
-----leznega snupa svarimo in
'°raj prosimo, izrecno zahtevati Horbabny-jev apneno-železni sirup in gledati na to, če ima vsaka steklenica pristavljeno uradno vpisano varstveno znamko.
Edina izdelovalnica in skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit" VIL/1, Kaiserstrasse 73—75.
V zalogi skoro v vseh lekarnah ,ia Dunaju, v
Ljubljani in drugod. 141 20-10 V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. Mardetsehlager, G. Piccoli, U. pl. Trnkoczy, J. Mayr; Celje: 0. Schwarzl & Co., M. Rauscher ; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schis.dler, Ant. Mizzan; Breze: G. Elsasser dediči; Sovodenj: F. Kordon ;Celovec : P. Hauser & J Pichler, P. Birn-bacher vdova, J. Kometter, V. Hauser & R. pl Hil-linger; Št. Vid: A. Schiebl; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A. Sutma, A. Filippi, J. Serravallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendini, M. Ravasini; Beljak: Jobst & Schtieider, L. Assmann; Črnomelj: F. Haika;
Velikovec: J.Jobst, Volšperk: J. Huth.
94 4-4
Varstvena znamka: Sidro.
LIN1MENT. GAPSICI Comp.
Iz lekarne Richter-jeve v Pragi,
priznano izvrstno bolečine olajšujoč« mazilo je dobiti steklenica po K —'80, K 1-40 in K 2 — v vseh lekarnah. Zahteva naj sc to
sploh priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah
z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti lc v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek.
Rlcliterjova lekarna pri zlatem leva /V^
v Pragi, Elisabethstrasse 5. (i^T/J 1146 34-17
Notar čk R. BEŽEK
uraduje od 1. svečana naprej
v pritličju Čudnove hiše, na vogalu sodniških ulic in Miklošičeve ceste, nasproti glavnemu uhodu
justične palače.


registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta h is. št. 1,
v Knezovi liiši, obrestuje hranilne vloge po	110 95-25
1
♦ >
4* L odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega liranilničiiega urada št 828.406,
Telefon štev. 57.
dvajsetega stoletja
1901 - 2000 "
z načelno podobo v barvah In jako zanimivo, podučno In koristno vsebino. Sestavil doktor GreSorlJ Pečjak. «
Stane v „Prodajalnici katol. tiskovnega društva (H. Ničman)" v Ljubljani, mehko vezana 1 K 30 h, v pol-platnu 1 K 80 h, v pol-usnji 2 K. Po pošti 20 h več. »svsvsMvsvavsv*
I .
11TP PPTin s	jamstvom raz-
ulC LCllU pošilja tovarna ur v Mosta
HANN8 KONRAD
trgovina z urami In zlatnina most (Brux) št. 234, Češko.
Dobre rem. ure iz nikla gl. 3 75 Prave srebrne rem. ure „ 6'80 pristne srebrne verižice „ 120 Budilniki iz nikla . „ 1-95 Moja tvrdka je odlikovana n s c. kr. orlom, z zlatimi in srebrnimi svetinjami in ima na razpolago na tisoče priznanskih pisem. — Cenik s podobami brezplačno. 573 190—(<2 -nrrffliTrmirminii iiiiiiuMiiBfinn--riiaiBiinr7mrnfr»«Tir^^^

«,	115 2-2
Razpis.
Podpisani krajni šolski sv t v Zatičini razpisuje b tem narok za oddajo
zgradbe nove ljudske šole ¥ Zatičini
na dan februarja 1003
in sioor na podlagi načrtov in proračunov sledeča dela: I. Zgradbo šolskega poslopja:
a)	Zidarska in dninarska dela v sveti..............18707.66	K
b)	Kamnoseška dela..........v . .	1467.78 ,
e) Tesarska ............................4869.66	„
d)	Kleparska „..........................831.56	„
e)	Mizarska „ ..........................1704.32	„
f)	Ključarska „..........................2980.44	„
g)	Steklarska „..........................543.46	„
b) Pleskarska „..........................323.18	„
i Pečaraka „..........................821.20	„
k) Slikarska „........... . .	360,—	„
Skupaj . 32609.20 K
II.	Šolska oprava v znesku............1588.50 „
III.	Naprava ograje............. . . 5864.80 „
v skupnem znesku . 39662.56 K
Pismene s 5% varščino opremljene ponudbo vložiti je do zgoraj imenovanega dne do 12 ure opoldne pri podpisanem okrajnem Soškem svetu v roke gospodu načelnika Fian Kovad-a v Z»tifiin>, z opombo, d« so ponudn ku znani stavbeni pogoji in se istim brez ugovora podvrže. Istotam so proračuni, načrti in pogoji na ogled razpoloženi.
Krajni šol«ki svet v Zatičini,
dne 31. januarja 1903.
Fran Kovač,
predsednik.
Vozni red
avstrijskih državnih železnio, i	veljaven od 1. oktobra 1902.
Prihajalni in odhajalni čas označen je v sred'
njeovropskem času. Srednjeevropski čas je kraj-
neinu času v Ljubljani za 2 minuli naprej.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol.).
Ob 12. uri 24 min. po noči osebni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selz-thal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten.
Ob 7. uri 1> min. zjutraj osebni vlak v Trbil, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; eez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Rei-fling v Steyer, Line, Budejevice, Plzen, Marijiae vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko.
Ob 7. uri 17 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Novo mesto.
Ob 11. uri !il min. dopoldne osebni viak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj.
Ob 1. uri <i min. popoldne mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Ob 3. uri tiii min. popoldne osebni vlak v Trbil, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; čez Selz' thal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klem-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb , Francove vare, Karlove vara , Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten.
Ob 7. uri S min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob 10. uri zvečer v Trbiž, Beljak.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.;
Ob
fiajima©
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim poroštvom Kongresni trg št. 19
sprejema vsak delavnik od 9.—12. ure dopoldan hranilne vloge ter jih obrestuje
0
■
to je: daje za 200 Kron 9 Kron 50 h na leto.
Rentni davek plača hranilnica sama.
Simon Pogačar 1. r.
predsednik.
Andrej Zameje 1. r.	Dr. Vinko Gregorič 1. r.
stolni dekan,	II. podpredsednik.
I. podpredsednik.
Rajko Samsa 1. r.
1469 9	ravnatelj.
3. uri 25 7nin. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Gmun-dena, Isehla. Ausseea, Pariza Geneve. Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste.
Ob 7. uri 12 minut zjutraj iz Beljaka.
Ob S. uri 44 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 11. uri 10 min. dopoldne osebni vlak x Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda', Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gastcina, Ljub-nega, Celovca, Linca Pontahla.
Ob 2. uri 32 min. popoldne mešani vlak k Kočevja in Novega Mesta.
Ob 4. uri 44 min. popoldne osebni vlak z Dunaja. Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fran-zensfeste, Pontabla.
Ob ti. uri 31% min. zvečer mešani vlak ir Kočevja in Novega Mesta.
Ob 8. uri 61 min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Franeovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solno grada, Beljaka, Celovca, Pontabla.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.)
Ob 7. uri 2$ min. zjutraj v Kamnik. 2. „ O.) „ popoldne „ „ ii. „ 50 „ zvečer „ „
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
(i. uri 4U min. zjutraj iz Kamnito*. 11. „ 0<i „ dopoldne „ „ «. „ 10 „ zvečer
i "
I n
|
j
i Ob
Odhod:
Ob 7-15 zjutraj „ 2-13 popoldne „ 6 06 zvečer
Prihod : Ob 6 34 zjutraj „ 12-29 popoldne „ 6*59 zvečer.
sedaj: Kongresni tpg št. 2, I. nadstropje
Čast. gosp. ženini in neveste!
PiiporoČam svojo bogata zalogo in naznanjam, Ha sem prodajalno po novem prenaredil in povečal. Prodajam po jako znižanih cenah vse najprimerneje rečj in sicer: £epne Ure, osebno nakupljrne v Švici, stensko (Pendel) ure z novim na zvon zvonečim bitjem, verižice, uhane, prstane, brošKe itd. Šivalne stroje, posebno nove vrsin „Sinj$er" za dotnafi > rabo, prav pO ceni, 111 tudi za stikati. Namizno opravo (bešfek) iz kina
in pravega srebra.
Se vljudno priporočam za Številni obisk	15 6
v
Franc Čuden, urar in trgoveo v Ljubljani,
exportna tvrdka ur na debelo In na drobno, član švicarskih tovarn Union, založnik c. kr. avstr. drž. dolenjskih železnic.
Zahtevajte veliki novi cenik tudi po poAti franko.
jNajboIjša in najsigurnejša gg prilika za šfedenje!
P^eje: Gradišče št 1,
Denarni promet v leta 1901: čez 23 milijonov kron.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih Obrestuje pO
V	0
t	2
brez kakega odbitka, tako, da sprejme a vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih —	4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 30. junija 1902: 8,818.060 K 70 h. Denarni promet v 1. 1901: 23,559.611 20 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanie kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno-
V Ljubljani, dnd 1. julija 1902.
Dr. Ivan Šusteršič,
predsednik
hranilnične položnice na razpolago.
Odborniki:
Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
Josip Jare,	Anton Belec,	Dr. Andrej Karlin,
veleposestnik v Medvodah. posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. stolni kanonik v Ljubljani.
Karol Kauseliegg,	Matija Kolar,	Ivan Kregar,	Frančišek Leskovic,
veleposestnik v Ljubljani. župnik pri D. M. v Polju. načelnik okr. boln. blag. v Ljubljani zasebnik in blagajnik „Ljud. pos."
Karol Pollak,	Greg. Šllbar,	Dr. Aleš Ušenienik,
tovarnar in posest, v Ljubljani. župnik na Rudniku, profesor bogoslovja v Ljubljani.	1236 12

Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
Fr^Fšf se PriP°roča si. občinstvu v naročitev (jPlJp raznovrstne temne in Ukane sobne " I! oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-ljene, po lastnih in predloženih vzorcih.
Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-marjih. — V prav obilno naročitev se priporoča 42 ^ ^^ ^^
Nič več telesnega zaprtja, ako se vživa
-ova, pogača.
Zaloga: Dunaj, XVIII., Ladenburggasse 46.
Prospekt brezplačno. — Pošiljatev za poskušnjo : 12 kosov fra n o 3 K po povzetju. 72 52—4
Imam večjo zalogo
vseh vrst.
125 4—2
Vozove izdelujem tudi po najnovejši dunajski in pariški modi.
3*
FFcIiMC	Ljueb?jana° Rimska cesta št. 11.

/ > t..

Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahme, raznobarvne plažče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lurue, albe, koretellje prte itd
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzem* tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno !n pošteno po najnižji cent bandera iu vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da, se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk. društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hiiro in naipoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 691 £>2-37
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Wolfove nlloe 4.

S*
__Nakup In prodaja "&SJ>
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako Irebanjc. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
„SH
mmmmmommmmmmHmm
Menjarična delniška družba
1 IS C II
I., WollzBile 10 in 13, Dunaj, I., Strobslgasss 2.


fPF" Pojasnila a v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljaklh vrednostnih papirjev in veatnl naavetl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 160
ItdajatelJ in odeovoroi uradnik. O.t, i«bvo<| Žitnik
Ciak .Kntoiiiks Tiskarn«" v Ljubljani.