številka 34 • leto XXXìrn • cena 12 din
_ ___CeIJe, 25. avgusta 1983
nÓvTtednik je glasilo občinskih organizacij szol ceue, laško, mozirje, slovenske konjice, šentjur. siviarje pri jelšah in 2alec
Miha
Marinko
v ponedeljek je slovenski in ju-
goslovanski delavski razred z glo-
bokim spoštovanjem pospremil
na zadnji poti Miho Marinka de-
lavca, komunista, revolucionarja
in državnika.
Rojen v revirjih je zgodaj spoz-
nal vso bedo življenja takratnega
delavca in se z vsem srcem zapisal
boju za pravice in človeka vredno
življenje delavskega razreda.
Že leta 1924 je postal član komu-
nistične partije. Zaradi preganja-
nja je odšel v Francijo, kjer je de-
lal v rudnikih, kasneje pa v Mosk-
vo kjer se je šolal na komunistični
univerzi. Po vrnitvi v domovino
se je ves posvetil partijskemu de-
lu, leta 1934 je fustal član CK KPJ.
Bil je vseskozi eden najtesnejših
Titovih sodelavcev, pripravljal je
ustanovni kongres KPS na Čebi-
nah, bil je prvi komisar slovenske
partizanske vojske, po vojni pa je
opravljal vrsto najpomembnejših
funkcij v Zvezi komunistov in
skupščinskih organih. Za svoje
delo je prejel vrsto najvišjih dr-
žavnih odlikovanj, med drugimi
red narodnega heroja in red juna-
ka socialističnega reda.
Kosmata mrcina straši po
Mozirskem
»Ko sem videl, da nima gumbov in da
je kosmat, ni bilo druge izbire - ucvrl
sem jo!» Tako je svoje srečanje z me- ; „
dvedom za tednik opisal Tone Kaš-
man. Reportažo o podvigih medveda
pa preberite na 12. strani	___
Po s¥oße ukrojeno žMJenle
Obiskali smo krajane v krajevni skupnosti Zibika. Stran
5._____
Dawkatíl pred zaprtimi vrati
Nepredvidene težave davčnih popisovalcev izvirajo iz
strahu pred napovedanimi novimi davki. Stran 3.
Veiiica stanovania
ostalaio prazna
¥ Celju so dogradili 251 stanovani
v poletnih mesecih so v
Celju dogradili kar lepo šte-
vilo stanovanj.
Na Spodnji Hudinji, ki je
trenutno največje stanovanj-
sko gradbišče v Celju, so ob
lani dograjenih 70 in 30 sta-
novanjskih blokih postavili
še dva: manjšega, v katerem
je 96 stanovanj in večji, 128
stanovanjski blok, v katerem
so štiri stanovanja preuredili
v vrtec.
Prav v teh dneh se
prvi stanovalci vseljujejo tu-
di v 27 stanovanjski stolpič
na Zgornji Hudinji, s kate-
rim je zaključena stanovanj-
ska gradnja v tem delu Celja.
Stanovanja v dograjenih blo-
kih so kupile predvsem de-
lovne organizacije Cinkarna,
Aero, Emo in Železarna, štiri
trisobna stanovanja pa so
ostala neprodana. Za delav-
ce in tudi za delovne organi-
zacije so večja stanovanja
manj zanimiva zaradi visoke
nakupne cene in zaradi viso-
kih stroškov ogrevanja in
stanarine.
Do konca letošnjega leta
bo na Spodnji Hudinji do-
grajen še 31 stanovanjski
blok, predvideno pa je bilo,
da bo zgrajen tudi poslovno
stanovanjski objekt ob ulici
14. divizije v Celju. A vše ka-
že, da bo njegova gradnja za-
radi pomanjkanja denarja
zaključena šele v prihod-
njem letu. Sicer pa se bo sta-
novanjska izgradnja na
Spodnji Hudinji nadaljevala
še prihodnje leto in v letu
1985, ko bo soseska zaokro-
žena. Dotlej bodo v tem delu
Celja zgradili še 523 stano-
vanj, od tega 355 prihodnje
in 168 stanovanj leta 1985.
Dotlej bodo sosesko tudi ko-
munalno uredili in zgradili
cesto, ki bo povezovala Mari-
borsko in Opekarniško ulico
preko Golovca z Novo vasjo.
Prvi del te cestne povezave,
cesto med Mariborsko in
Opekarniško ulico, pa ravno-
kar urejajo.	DS
Sicrb za ozimnico
Pri Merxu so dobro pripravlleni
Da smo domala že na
pragmu jeseni, nas opozar-
ja tudi skrb za ozimnico.
V SOZD Merx pa so se
tudi letos lotili široke
ikcije za oskrbo potroš-
nikov s sadjem in zele-
ijavo. Na 50 prodajnih
mestih, združenih v soz-
lu Merx, se je že začela
organizirana prodaja pa-
)rike in sliv.
Cena paprike je letos 38
lin in je, kot običajno,
îmbalirana v vrečah od
O do 15 kilogramov. Bo-
anske slive stanejo 28,50
lin in so embalirane v sa-
Inih platojih. Na prodaj-
lih mestih v širši celjski
egiji je potrošnikom do
7. 8. na voljo 300 ton pa-
)rike in 50 ton sliv.
Prodaja ostalih vrst sa-
tja in zelenjave za ozi-
mnico pa se bo pričela v
•rvih dneh septembra, na
ar bodo opozarjali lepa-
ki na prodajnih mestih.
Cene še niso znane. Če-
prav je bila letošnja letina
zaradi suše precej slabša
od prejšnjih, se ni bati vr-
zeli v preskrbi z ozimni-
co. Kot so povedali pri
Merksu, so zagotovili
1000 ton krompirja vrste
»igor« in še 500 ton za,
lastno ozimnico, 300 ton
čebule, precej česna, ze-
lja, konzervirane povrtni-
ne in stopili v akcijo še za
fižol v zrnju. Jabolka raz-
nih vrst bodo jeseni na
voljo v zabojih po 20 kilo-
gramov, v glavnem pa jih
bodo prodajali na planta-
žah Dobji dvor v Sloven-
skih Konjicah in na pose-
stvu Slom pri Ponikvi.
Za odkup ozimnice bo
mogoče najeti tudi po-
trošniško posojilo, in si-
cer za dobo 10 mesecev z
20% obrestno mero.
MATEJA PODJED
Semaforji se icvarijo
v zadnjih dneh je v okvari vse več semaforjev, na
cesti pa vse več voznikov vroče krvi, ki čakajo v
dolgih kolonah pred križišči. Tako precej časa niso
delali oziroma še ne delajo semaforji na križiščih
Mariborske ceste z-Dečkovo in Kidričevo cesto ter
Levstikovo ulico. Vse kaže, da bodo imeli miličniki
vedno več dela-pri urejanju prometa v križiščih, saj
pri Elektrosignalu, ki vzdružujc celjske semaforje
pravijo, da rezervnih delov že nakaj časa ni. Sema-
forje smo namreč uvozili iz Avstrije in v uvozno
boljših časih tam tudi kupovali rezervne dele. Ker so
semaforji v povprečju že kar stari, so okvare vse
pogostejše, rezervnih delov - največ težav je z releji -
pa vedno manj. V Elektrosignalu zatrjujejo, da so
pred časom poskusili z domačimi, Iskrinimi deli, a so
bile okvare še pogostejše in tudi proizvajalec Ges-
sing naj bi jih odsvetoval.
sš
Obirainl stroji na hmeljiščih ropočejo noC in dan
Ljubica in Fanika Bukovšek obirata pri Jelenovih že deset let. A na hmeljiščih po Savinjski dolini, kjer je čas obiranja na
višku, je prizorov, kot smo jih bili vajeni pred leti, ko so hmelj v glavnem spravljali ročno, vse manj. Obširneje na strani 9.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
25. AVGUST 1963
Stabilizacijsko šolsico leto
Pričetek ^male» šolske reforme
Teden dni nas še loči od
priòetka novega šolskega
leta, ki bo po napovedih ze-
lo težko. Kljub vsem priza-
devanjem, da bi stabilizaci-
ja ne zarezala pregloboko v
šolsko delo in življenje, smo
končno pred dejstvom, da
se opredelimo okoli stabili-
zacijskega načrta, ki je te
dni v javni razpravi. Pred-
laga pa ga republiška izo-
braževalna skupnost.
S tem seveda ne želimo po-
vedati, da si na šolah niso
dovolj prizadevali za vse
oblike racionalizacije mate-
rialnih stroškov (eni seveda
bolj, drugi manj) in da so šol-
ski delavci že lani ugotavlja-
li, da jim materialni stroški
naraščajo preko vseh razu-
mnih meja.
Ob koncu preteklega šol-
skega leta pa je republiška
izobraževalna skupnost ugo-
tovila, da ji bo letos zmanjka-
lo okoli 400 milijonov dinar-
jev za financiranje rednih
šolskih dejavnosti v progra-
mih usmerjenega izobraže-
vanja. Izdelali so torej stabi-
lizacijski program, ki se na-
naša predvsem na srednje
šole, posega pa tudi na po-
dročje osnovnega, višjega in
visokega šolstva. Osnovni
namen je uskladiti obseg in
vsebino vseh programov z
zoženimi materialnimi okvi-
ri. To sicer ne pomeni, da bi
morali odstopiti od glavnih
ciljev na področju vzgoje in
izobraževanja, zagotavljajo v
uvodu, vendar že kratek pre-
gled ukrepov daje slutiti, da
se tudi temu ne bo moč ogni-
ti. Zato bo potrebno natanč-
no in odgovorno pristopiti k
javni obravnavi in še enkrat
premisliti zlasti tiste predlo-
ge, ki bi resno ogrozili mož-
nost enakopravnega vključe-
vanja vseh učencev v sred-
nje in nato višje šole. So do-
ločila, ki bodo možnost za
izobraževanje zmanjšali so-
cialno šibkejšim otrokom.
Tako je naprimer predlog, da
bi za nekatere dejavnosti
participirali udeleženci, da
bi ne subvencionirali vseh
potrebnih učbenikov, da bi
se že letos odpravila subven-
cija pri prevoznih stroških
učencev in podobno. Dobro
bo potrebno oceniti ali se
lahko zmanjša število ur pri
že tako prevelikem obsegu
učnega programa. Nadalje,
ali ne bo krčenje programov
vplivalo na samo vsebino in
cilje usmerjenega izobraže-
vanja in tako naprej. Skratka
stabilizacijski načrt bo po-
trebno sprejeti, vendar bo
potrebno tudi zelo dobro
premisliti ali so rešitve, ki jih
nudi izobraževalna skupnost
najbolj ustrezne.
Preobrazba osnovne
šole
Novo šolsko leto nam pri-
naša tudi spremembe v
osnovnem šolstvu. Gre za
preobrazbo osnovne šole, ki
bo letos zajela le pi-ve tri raz-
rede. Ta, tako zagotavljajo,
ne bo materialno obremenila
izvajanja programa. Gre bolj
za modernizacijo oblik in
metod dela pri izvajanju
pouka in vseh ostalih dejav-
nosti na šoli, ki so. se pone-
kod že potrdila v praksi.
Osnovna šola naj bi se pribli-
žala vzgojnoizobrazbenim
osnovam v usmerjenem izo-
braževanju ter pričela uvaja-
ti elemente celodnevne
osnovne šole. Program omo-
goča večji vpliv dmžbenega
okolja na življenje in delo šo-
le in obratno. Zahteva večje
sodelovanje in odgovornosti
okolja za uresničevanje po-
stavljenih ciljev in nalog
šole.
2e v juniju so se z novimi
smernicami seznanili vsi
družbenopolitični in samo-
upravni organi v Celju, nada-
lje predstavniki krajevnih
skupnosti. Trenutno poteka-
jo seminarji za učitelje, ki se
bodo usposobili za nove
oblike in metode dela za po-
samezna predmetna po-
dročja.
Dejavnost na šolah je v teh
zadnjih počitniških dneh še
kako pestra. Verjetno se na
začetek pripravljajo tudi
učenci. Kakorkoli že, se bo-
do ti verjetno tudi v nasled-
njem šolskem letu naučili
veliko novega in si za
življenjsko pot nabrali do-
volj znanja za naprej.
VIOLETA VATOVEC
EINSPIELER
Obletnica kluba
Mladinci iz Vitanja imajo
že nekaj let svoj Klub mla-
dih, Letos praznujejo deseto
obletnico otvoritve težko
pričakovanih prostorov, ki
jo bodo počastili v soboto.
Pi ipravili bodo krajši kultur-
ni program s plesom, pova-
bili pa so vse, ki so zaslužni
za uspešno delovanje kluba.
T.P.
Delovni celjski upokolenci
Obnawtjaßo klubske prostore na lifiuzelskem trgu
v celjski občini je trenut-
no okoli deset tisoč upoko-
jencev, toda le dobra četrtina,
jih je včlanjenih v Klub upo-
kojencev. Klub deluje že dol-
ga leta, člani pa so zelo aktiv-
ni. Delujejo v več sekcijah,
kegljaški, balinarski, šahov-
ski, strelski, ribiški, gobar-
ski, imajo pa tudi svoj p)evski
zbor s petdesetimi člani. Na
športnem področju so upo-
kojenci dosegli že nekaj le-
pih uspehov v občinskem in
republiškem merilu. Vsako
leto priredijo člani tudi izle-
te, kjer si ogledajo partizan-
ske spomenike ali pa delov-
ne organizacije.
Klub ima svoje prostore v
Zidanškovi ulici. Tam imajo
klubovci pisarne, pevsko
dvorano in gostinski lokal.
Prostori pa že petnajst let ni-
so bili dovolj oskrbovani in
so zato bili potrebni temelji-
te obnove. Tako so se upoko-
jenci lotili prenove s pomoč-
jo celjskih obrtnikov. Seve-
da pa tudi sami pomagajo
kjer se le da.
Vsa zadeva jih bo stala pri-
bližno sto tisoč dinarjev, de-
nar pa bodo prispevali upo-
kojenci sami, del pa bodo
dobili iz stanovanjskega
sklada in Skupnosti za po-
kojninsko in invalidsko za-
varovanje. Z deli so pričeli
prvega avgusta, končali pa
naj bi do začetka septembra.
L.K.
Oh, ti popravni
Izpiti
Počitnice se iztekajo,
medtem ko se za nekatere
niso niti dobro začele. Se-
veda mislimo na vse, ki
jim je med šolskim letom
spodletelo in bodo v teh
dneh skušali zamujeno
nadoknaditi.
Popravni izpiti, ki so se
pričeli v ponedeljek, so
marsikomu zagrenili živ-
ljenje. Zato jim želimo, da
se čim bolje »odrežejo«.
IVIiliJoni v muliu
v zvezi s člankom MILIJONI V
MULJU objavljamo na 2. str. Novega
tednika, z dne 11.8. 1983 in objavlje-
no fotografijo na 14. str. Novega te-
dnika, z dne 4.8.1983 s komentarjem
»ali ne bo konec pomorov rib v Savi-
nji«, daje PUV NIVO Cejje naslednje
pojasnilo:
Regulacija Savinje in gradnja meh-
kega jezu z glavnim rajonskim zbiral-
nikom je še v teku. Z izgradnjo meh-
kega jezu je bila zaključena II. etapa
izgradnje kolektorja. Po izgradnji
mehkega jezu se je lahko pristopilo k
priključitvi rajonskih zbiralnikov na
glavni zbiralnik. Zaradi teh del je bi-
lo potrebno znižati nivo vode nad je-
zom, Pri znižanju gladine se je ugoto-
vilo, da so bili v času zajezitve izre-
dno ugodni pogoji za razvoj ribjih
mladic, ki so se množično zadrževale
na območju zajezitve.
Pri ugotavljanju vzrokov pogina
ribjih mladic so sodelovali strokov-
njaki Ribiške družine Celje, Nivoja
Celje, vodnogospodarski inšpektor
občine Celje in organi Postaje milice
Celje. Vsi so se strinjali s strokovno
ugotovitvijo, ki glasi:
»Komisija in vsi prisotni pred-
stavniki so prišli do zaključka, da
pogina ni bilo možno predvideti,
ker nihče od izvajalcev in uporabni-
kov ni bil seznanjen s spremenjeni-
mi razmerami na vodotoku, glede
na dosedanje stanje. Komisija je
ugotovila, da bi do istega naključja
lahko prišlo tudi pred nekaj dnevi,
ko je v ojezeritvi nad jezom prišlo
do utopitve in je Postaja milice za-
htevala izpust vode iz vreč mehke-
ga jezu. Ker so utopljenca kmalu
nato našli, tega ni bilo potrebno sto-
riti. V zvezi s tem je bilo ugotovlje-
no, da do nastalih posledic pogina
rib ni prišlo zaradi malomarnega
ravnanja delavcev Nivoja Celje«.
Ribje mladice so bile ujete v kota-
njah med kamnometom ob glavnem
zbiralniku na levem bregu Savinje,
ki je bil zgrajen po projektu in so-
glasjih.
Članek tov. Alfonza Kumarja je
enostranski, neobjektiven, saj avtor
ni preveril dejstev navedenih v zapi-
sniku o vzrokih in posledicah pogina
mladic v Savinji, ki so ga sestavili
strokovni delavci Ribiške družine in
Nivoja ter zapisnika občinskega inš-
pektorata z istega dne.
Slednji se v celoti strinja z ugotovi-
tvami strokovne komisije. Poudariti
je še potrebno, da pri izgradnji objek-
tov nastajajo predvidene in nepre-
dvidene škode, katero je posebno
težko predvideti pri posegih v vodni
režim. Vsi napori gredo v tej smeri,
da so take škode čim manjše, kar
Nivo pri svojem delu upošteva, saj se
vsak poseg v vodo tudi koordinira s
pristojnimi ribiškimi družinami.
Uporabniki vodnega sistema niso le
ribiške družine, temveč celotna druž-
bena skupnost.
Ustavna pravica vsakega oškodo-
vanca je, da dobi povrnjeno škodo, ki
je nastala zaradi določenega obrato-
vanja. V konkretnem primeru ne gre
za nikakršno neodgovorno ravnanje
z družbenim denarjem, ki ga pisec
članka očita NEKOMU brez samou-
pravnega odločanja. Gre za koUzijo
interesov, kjer vsekakor prevladuje
širši družbeni interes zasledovan s to
investicijo, pri čemer se ni možjio
izogniti poscuneznim škodnim pri-
merom. V končni fazi, ko bo investi-
cijski "sistem dograjen, bodo tudi ri-
biči imeli veliko boljše pogoje za go-
jitev ribjega zaroda. Nevzdržna je
primerjava med opisanim dogod-
kom in pomorom rib z izpuščanjem
strupenih odplak. Nivo Celje si kot
vodnogospodarska organizacija pri-
zadeva za čistost vodotokov.
Vsebina članka ni v skladu z novi-
narsko etiko. Članek je žaljiv in
neobjektiven in zavaja javnost.
Prav tako fotografija objavljena na
14. str. Novega tednika, z dne 4. 8.
1983, ne odgovarja stvarnosti. Ugo-
tovljeno je bilo, da v kotanjah ka-
mnometa ni bilo pomor jenih večjih
rib od 2.5 cm. Zanimiva je tudi na-
vedba avtorja v besedilu pod sliko, v
katerem ugotavlja, da bi morali jez
spuščati 8 ur. Takega podatka v »na-
vodilu za manipuliranje« ni.
Delegati delavskega sveta delovne
orgarüzacije NIVO obsojajo tako
neobjektivno informiranje javnosti
in zahtevajo, da se ta odgovor v celoti
objavi v Novem tedniku,
NIKO R02IC. dipl, inž.
NIVO Celje
Obširen odgovor tovariša Nika
Rožiča iz NIVOJA Celje, na moj čla-
nek o odgovornosti za pogin ribjega
zaroda v Savinji, skuša javnosti po-
jasniti ozadje in okoliščine, v kate-
rih je prišlo do pomora ribjih mla-
dic. Tako je tudi prav. Kajti javnost
je ob vse številnejših podobnih do-
godkih, vedno bolj ogorčena. Zve, v
našem primeru, za izpust zajezene
vode, pogin rib, vrednost nastale
škode in prav je, da dobimo izjasni-
lo odgovornih, saj družbeni denar
ni dež, ki bi padel z neba.
Vse pa le ni tako jasno. Tovariš
Rožič mi očita enostranskost, neob-
jektivnost, zavajanje javnosti itd.,
hkrati pa trdi, da so morali jez izpu-
stiti zaradi določenih naknadnih
del. Ce je temu tako, pomeni, da jez
v tej fazi izgradnje sistema še sploh
ne bi smel opravljati funkcije traj-
nega dviga vodne gladine. Da so bili
v času zajezitve ugodni pogoji za
razvoj ribjih mladic, je logično tudi
meni, čeprav nisem ribič, niti vo-
dnogospodarski strokovnjak. Me-
nim pa le, da bi večina mladic sledi-
la upadajoči vodi, če bi bila struga
ob bregovih, pred zajezitvijo pri-
memo očiščena.
Zanimivo je tudi pojasnilo, da pri
posegih v vodni režim nastanejo
predvidene in nepredvidene škode.
Ni dvoma, da lahko pomembnejšo
nepredvideno škodo povzroči višja
sila, elementarna katastrofa... V
našem primeru je pa povzročitelj
nesporno - človek - pri katerem si
želimo, da ne bi povzročal nepre-
dvidene škode.
Če bi bili do takih pojavov bre-
zbrižni in bi jih jemali kot samou-
mevne, bi bile naše investicije, brž-
kone, kaj kmalu predrage.
O »spomi« fotografiji pa le to -
posneta je bila na dan pogina. Nam
je res uspelo najti edino veliko po-
ginulo ribo? ALFONZ KUMER
Ob industriji ziasli
razvijati kmetijstvo
Spremembe ¥ razwojislh načrtih občine
Laško
Nove spremembe naj bi
odpravile ali vsaj omilile te-
žave Laškega gospodarstva.
Osnovne smeri razvoja so
znane: povdarek je na kme-
tijstvu in izvozu, zvečani
produktivnosti...
Laško gospodarstvo bo te-
meljilo na že razvitih gospo-
darskih dejavnostih. V
ospredju sta dva glavna
izvoznika, TTM Laško in Pi-
vovarna Laško, kot izredno
pomemben proizvajalec pa-
pirja pa še Papirnica Radeče.
Tovarna izolacijskega mate-
riala si poskuša zagotoviti
poliester s sovlaganjem v
Ino-Oki Zagreb, postaviti na-
meravajo tudi Unijo za proi-
zvodnjo hladilnih kontejner-
jev. Pivovarna Laško naj bi
močno zvečala proizvodnjo
piva, papirnica Fladeče pa bo
počasi večala proizvodnjo
papirja. To naj bi skupaj s še
nekaterimi manjšimi spre-
membami v drugih panogah
zvečalo izvoz za 15 odstot-
kov, ko naj bi se uvoz zvečai
le za dva odstotka.
Kmetijstvo spet pridobiva
na pomenu, vendar je bilo v
preteklih letih dosti zamuje-
nega. Zato bo preusmerjanje
kmetij v tržno proizvodnjo
stalo precej denarja. V La-
škem bodo kupili 280 pa-
semskih plemenic za vzrejo
kvalitetne živine, 200 ple-
menskih svinj in 40 konj.
Zgradili bodo šest vzrejališč
za kunce. Poleg teh glavnih
usmeritev kmetijstva pa naj
bi razvijali še nekatere druge
kmetijske panoge, predvsem
zelenjadarstvo, čebelarstvo,
živinorejo in pašo jalove ži-
vine.
G. B.
Prvi iitri jaboičnika
Povpraševanje po narav-
nih sadnih sokovih in siru-
pih je narekovalo, da so v
Slovinovem tozdu Vital v
Mestinju zaposlili deset se-
zonskih delavcev, ki skupaj
z ostalimi delavci dnevno na-
polnijo stekleničke in doy-
pack vrečke s 45 tisoč litri
sokov in sirupov. Pred dnevi
pa so pognali stroje tudi v
obratu za predelavo sadja v
naravne sadne koncentrate.
Sprva so predelovali ribez, v
ponedeljek pa so pričeli pre-
delovati v koncentrat tudi
zgodnja jabolka. Prav ta
proizvod je bü v lanskem le-
tu tisti, s katerim se je Vital
prvič pridružil krogu Ì2:voz-
nikov. V Ameriko so namreč
prodali 500 ton jabolčnega
koncentrata, prav toliko pa
ga bodo izvozili tudi letos.
Sicer pa so v lanskem letu
predelali v Vitalu okoli 10 ti-
soč ton sadja, od tega nad 8
tisoč ton jabolk. Letos bo ob-
seg predelave manjši pred-
vsem na rovaš jabolk, ki jih
zaradi slabše letine menijo
predelati v Vitalu okoli 6 ti-
soč ton.
ds
25. AVGUST 1983
NOVI TEDNIK - STRAN II
Davkarlì pred zaprtimi vrati
v vseh občinah na Celjskem so v teh
dneh že sprejeli ali pa še pripravljajo odlo-
ke o ugotavljanju vrednosti stanovanj in
stanovanjskih hiš v lasti občanov. Meto-
dologija za ocenitev vrednosti je sicer
predpisana že v zakonu, občinske skup-
ščine pa morajo s svojimi odloki določiti
organizacijo in način ugotavljanja vre-
dnosti stanovanj.
Trenutno so najdlje v šentjurski občini,
kjer so že v 15. julija sprejeli odlok in v
začetku tega meseca začeli s popisova-
njem vrednosti stanovanj in stanovanj-
skih objektov. Delavci uprave za družbe-
ne prihodke pa so pri tem naleteli na več-
je težave kot so pričakovali. Tako je čeda-
lje več primerov, ko občani odklanjajo
dajanje podatkov oziroma zapirajo vrata
pred nosom popisovalcev. Podatkov ne
želijo dati, češ da je popis v zvezi z napo-
vedanimi novimi davčnimi obveznostmi.
V zvezi s tem je dala šentjurska uprava
za družbene prihodke pojasnilo, da so po-
datki o številu in vrednosti stanovanj, ki
izhajajo iz leta 1974, že zastareli, saj se je v
zadnjih devetih letih na tem področju pre-
cej spremenilo. Obnovljenih in zgrajenih
je bilo precej novih stanovanj v okviru
akcije obnove po potresu, precej stano-
vanj pa seveda tudi poleg te akcije. Ker
podatkov o teh spremembah ni, je bil po-
pis stanovanj in stanovanjskih hiš potre-
ben.
Povsem verjetno je sedanji popis v zve-
zi z napovedanimi spremembami pri ob-
davčenju stanovanj in stanovanjskih hiš,
a o tem ni uradnih pojasnil. Vendar pa,
navaja v obrazložitvi šentjurska davčna
uprava, se obetajo tudi olajšave in prosti-
tve davka za nekatere lastnike (manjših)
stanovanj in stanovanjskih hiš. Te olajša-
ve pa bo mogoče upoštevati oziroma izpe-
ljati le ob dovolj točnih podatkih.
S sedanjirn popisom naj bi predvsem
poenotili ocenjevanje stanovanj oziroma
uporabili enotna merila v republiki, med-
tem ko so bile dosedaj precej velike razli-
ke med posameznimi občinami.
Vsekakor ne bi bilo tolikšnih nasproto-
vanj oziroma zapiranja vrat pred nosom
popisovalcev, če ne bi v tem času krožile
govorice o nòvih davkih, ki naj bi bili tako
visoki, da bi v nekaterih primerih že pose-
gli v eksistenco lastnikov stanovanj in
stanovanjskih hiš. Tudi v tem primeru se
govorice hitro širijo in vsak dan se pojav-
ljajo nove »točne« številke, ki pa so iz
dneva v dan večajo. Novi davki vsekakor
niso popularni, toda doslej skoraj nikoli
ni bilo težav, če so bili napovedani davki
zmemi, tokrat, pri stabilizacijskih davkih
pa se je očitno nekaj zataknilo tudi pri
obveščanju javnosti, zato imajo popiso-
valci toliko težje delo.	gg
Iz pisarn za stroje
y Gorenlu so Iz neproizvodnih služb ¥ proIzvoUnlo
prorazpoream 2tt8 ае1а¥св¥
Po uvedbi ukrepov druž-
benega varstva je začasni
kolegijski poslovodni organ
pristopil k ocenjevanju sta-
nja v Gorenju in vzrokov za
takšno stanje. Med ugotovi-
tvami je tudi ta, da je v Go-
renju preveč delavcev po
pisarnah v primerjavi s so-
rodnimi panogami v tujini.
Prav tako so ugotovili, da
se je v zadnjih letih poveča-
lo' število »neproizvodnih«
delavcev, čeprav se proiz-
vodnja ni večala.
Priprave za akcijo preraz-
poreditev so v Gorenju v
glavnem končane. Ocenjeva-
nje uspešnosti, točkovanje
po merilih za ugotavljanje
primernosti za razporeditev
in aniseta - vse to je izvedlo
več kot 3000 delavcev iz Go-
renja TGO, Gorenja Promet-
servis, Gorenja interna ban-
ka, Gorenja Raziskave in raz-
voj ter DSSS Gorenje
SOZD. V anketi so bili zajeti
vsi delavci, ki ne delajo na
neposrednih proizvodnih
delih.
S ponedeljkom, 22. avgu-
stom, je bilo tako prerazpo-
rejenih iz delovnih skupno-
sti skupnih služb in režijskih
del v Gorenju v proizvodnjo
248 delavcev, med katerimi
so pretežno takšni, ki nimajo
ustrezne izobrazbe za dela in
naloge, ki so jih doslej oprav-
ljali. Skladno s potrebami
proizvodnje pa bodo začasno
do konca letošnjega leta v
naslednjih dneh še prerazpo-
redili iz spremljajočih dejav-
nosti Gorenje TGO v proi-
zvodnjo še 118 delavcev. Ta-
ko bo v prvi fazi prerazpore-
jenih iz skupnih in režijskih
služb ter spremljajočih de-
javnosti v velenjskem delu
Gorenje v proizvodne tozde
Gorenja TGO skupno 366 de-
lavcev.
Velika večina delavcev v
velenjskem delu Gorenja je z
razumevanjem sprejela
ukrepe za večjo izkorišče-
nost obstoječih proizvodnih
zmogljivosti, saj se zaveda,
da bo mogoče le na takšen
način povečati fizični obseg
proizvodnje, katerega večji
del bo namenjen tržiščem na
konvertibilnih področjih.
T. VRABL
Do jeseni bo Zaisiia Icurilnica nared
Zaradi nove kotlovnice, ki jo gradijo v žalskem novem stanovanjskem naselju je bilo
precej hude krvi. Oglasili so se tudi številni občani, ker so z gradnjo pričeli v času, ko
pšenica še ni bila zrela, posejana pa je bila prav na tej parceli. Pšenica je tu rasla samo letos,
ker je bila ta parcela doslej travnik. Z gradnjo pa bi morali pričeti že pred dvemi leti, vendar
z lastnikom niso dosegli soglasja, posledica tega je višja odškodnina in za dve milijardi
povečani stroški gradnje kotlovnice. In še nekaj, če ne bi pričeli z gradnjo že maja, bi
stanovalci blokov okoli kotlovnice prihodnjo zimo bili na hladnem.	T. TAVČAR
iVied brigadirji je še živaiino
¥sako popoldne so IzkorIstUl za Interesne deJa¥nostl
v soboto se bodo brigadir-
ji Zvezne mladinske delov-
ne akcije Kozjansko za leto
dni poslovili. Dano obljubo
so v celoti uresničili in na-
pravili še veliko več. Dela
na Kozjanskem nikoli ne
zmanjka. Investicijska vre-
dnost del je znašala 12 mili-
jonov dinarjev, toliko in še
več pa je vredna tudi briga-
dirska solidarnostna pomoč
kmetom in krajanom. Ob
vsem tem delu pa so mladi
še našli čas za številne in-
teresne dejavnosti. Tudi na-
selje Jožeta Perčiča v Šen-
tvidu pri Planini je močno
spremenilo svojo podobo
tako po zaslugi aktivnosti
šentjurskega izvršnega sve-
ta kot brigadirjev samih.
Judita Zver, interesnica
na ZMDA Kozjansko: »Na
Kozjansko sem prišla šele v
tretji delovni izmeni, tako da
smo morali kar krepko po-
prijeti za delo, da imamo se-
daj dvanajst interesnih de-
javnosti. Pet krožkov vodi-
mo brigadirji sami, največ
Zanimanja pa je prav gotovo
Za mladinsko politično šolo,
ki jo obiskuje kar 55 briga-
dirjev, za tečaj slovenskega
jezika, karate sekcijo, foto in
strelski krožek. Doslej smo
pripravili že nekaj izletov v
okolico, bili.smo pri kmetu
Doberšku in*na Kombinato-
vi farmi, saj se predvsem
pionirji zelo zanimajo za raz-
voj kmetijstva, pripravili
Smo nekaj športnih srečanj z
fïiladinci iz Planine in delov-
fiih organizacij šentjurske
občine, ob večerih pa imamo
v sodelovanju s SKUC-om
filmske predstave.«
Mirjana Galijaš iz Siska:
»Tukaj na Kozjanskem smo
brigadirji zelo zadovoljni z
interesnimi dejavnostmi, ki
so nam navoljo. Sama obi-
skujem mladinsko politično
šolo in vodim tečaj esperan-
ta. Menim, da so predavanja
na politični šoli zelo dobro
pripravljena in da so tudi
razgovori živahni, saj se bri-
gadirji vselej vključujemo v
razprave. Vodim tudi tačaj
esperanta in čeprav nimam s
seboj nobenega učbenika,
brigadirji dobro napredu-
jejo.
Mladi se zelo zanimajo za
ta jezik, to pa je tudi pravil-
no, saj ima esperanto kot
svetovni jezik velike možno-
sti.«
Zuhra Tokovič iz Sjenice:
Obiskujem štiri tečaje, ob
prihodu na akcijo sem se od-
ločila za tečaj prve pomoči,
karate, makrame in likovno
sekcijo. Najbolj mi je všeč
delo pri likovnem krožku,
saj zelo rada slikam. 2e do-
ma, v Sjenici, sem sodelova-
la s svojimi deli na nekaj raz-
stavah in mislim, da bom tu-
di v prihodnje še slikala. Pri-
tegnilo me je tudi delo pri
makrame sekciji, saj smo se
spoznali z izdelavanjem tapi-
serij, številnih vozlov.
Predavanja obiskujem
izmenoma, pri vsakem
izvem nekaj novega in do-
mov se bom vrnila bogatej-
ša. Ne samo za doživetja bri-
gadirskega življenja, ampak
tudi za nekaj nasvetov, ki
vselej pridejo prav.«
MATEJA PODJED
IVANA FIDLER
POOLEO V SVET S kovinotehno
Nevarnost vojnega požara
Devetnajst ameriških vojnih la-
dij (med njimi dve letalonosilki) v
vodah Tihega oceana in Karibske-
ga morja, 6.000 ameriških marin-
cev na honduraškem ozemlju, 4.000
somozovcev na severni hondura-
ško-nikaragovski meji in še 3.000
protirevolucionarjev na tako ime-
novani južni fronti ob nikaragov-
sko-kostariški meji. Vsi ti podatki
pričajo, da je sandinistična Nikara-
gva praktično obkoljena, zato se ni
čuditi dramatičnim pozivom san-
dinističnega vodstva v Managui, ki
zatrjuje, da tako rekoč vsak trenu-
tek pričakujejo napad, če ne celo
invazijo na Nikaragvo.
Po eni strani je torej videti, ka-
kor da je obroč okrog Nikaragve
sklenjen in da bi bila dovolj že
iskra, da bi zanetila vojni požar, ki
se po vsej verjetnosti ne bi omejil
samo na obračun med sandinistič-
no vojsko in nikaragovskimi proti-
revolucionamimi silami, ki vdira-
jo s honduraškega oziroma kostari-
škega ozemlja. Nadalje bi bilo
naivno verjeti, da bi se razširitev
vojaškega spopada med Nikaragvo
in Hondurasom omejila samo na
dve državi. Bržkone imajo prav ti-
sti poznavalci srednjeameriških
razmer, ki zatrjujejo, da bi se lokal-
na vojna prej ali slej razširila v
spopad veliko širših razsežnosti in
z nepredvidljivimi posledicami,
kajti takšen spopad pomeni tudi
soočenje - in to zelo nevarno - obeh
supersil. To pa seveda spet pomeni,
da bi se tako imenovana regional-
na srednjeameriška kriza soreme-
nila v krizo velikih mednarodnih
razsežnosti, pri čemer je odveč go-
voriti o nevarnosti za svetovni mir.
Piše: AVGUST PUDGAR
če bi vso stvar ocenjevali s stali-
šča Reaganove administracije, po-
tem bi mogli reči, da bi bil za Wa-
shington najbolj zaželjen nekako
naslednji »razplet« dogodkov. Ni-
karagovske protirevolucionarne
sile naj bi zavzele čim večji del ni-
karagovskega ozemlja in tam usta-
novile začasno »demokratično vla-
do«, s čimer bi še bolj pritisnili ob
zid sandinistično vodstvo inga pri-
silili, da bi se pogajalo z njimi, kar
bi seveda pomenilo, da somozovce
in druge priznavajo kot partnerja,
s katerim se je treba pogovarjati o
prihodnosti Nikaragve.
ZDA so si zamislile tak scenarij,
ki bi jim zagotavljal, da bi se same
čim manj neposredno vmešavale v
dogodke in da bi preprečili nikara-
govsko-honduraško vojno, ki si je
najbrž tudi v Washingtonu ne želi-
jo. Veliko vprašanje je, ali ameri-
ška diplomacija obvladuje položaj
v tem delu sveta v tolikšni meri, da
dogodki ne bi krenili po nezaželje-
ni in nepredvideni poti. Po doseda-
njih dogodkih sodeč bi mogli na to
vprašanje odgovoriti nikalno.
Položaj je zatorej skrajno napet,
tako napet, kot prav gotovo ni bil
še nikoli doslej. To potrjuje tudi
poteza sandinističnega vodstva, ko
je mobiliziralo vse razpoložljive
vojaške in pol vojaške sile (vojsko,
milico, obvezna mobilizacija vseh
prebivalcev, ki so sposobni za boje-
vanje), da bi obranili sandinistično
revolucijo. Po drugi strani so raz-
mere v Srednji Ameriki skrb zbuja-
joče tudi zaradi tega, ker je agre-
sivna ameriška politika očitno vze-
la sapo diplomatskim prizadeva-
njem štirih latinskoameriških
držav, ki si z diplomatskimi akcija-
mi prizadevajo najti ključ za poli-
tično rešitev poglabljajoče se krize.
Na koncu se lahko vprašamo, ali
bo (v bistvu ameriški) pritisk prisi-
lil sandinistično vodstvo, da bo še
bolj popustilo in pristalo na poga-
janja s protirevolucionarnimi sila-
mi, kar bi za Managuo pomenilo
hud udarec. Ali pa bo iskra sprožila
vojni požar, ki ga bo zelo težko ob-
vladati.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
25. AVGUST 1963
v gospodarstvo se
še zajedalo Izgube
Po podatkih SDK v Celju
je v prvem polletju na celj-
skem območju poslovalo z
izgubo petdeset organizacij
združenega dela v gospo-
darstvu in štirinajst v druž-
benih dejavnostih.
Samo v gospodarstvu je za
589 starih mihjard iz^b,
vendar pa je ta huda številka
predvsem rezultat težkega
položaja delovnih organiza-
cij v Titovem Velenju. Samo
ta občina ima namreč ob
šestmesečni poslovni bilanci
za 5,61 milijard izgub. To po-
meni, da je gospodarstvo Ti-
tovega Velenja zares pred
skoraj nerešljivimi težavami.
Kajti visokih izgub nima sa-
mo Gorenje, marveč, čeprav
resda manjše, tudi REK. V
občini Titovo Velenje vsi
tozdi z izgubo zaposlujejo
skoraj 9000 delavcev, kar bo
dodatno zaostrilo težave v
primeru, če se bo zapletlo s
sredstvi za osebne dohodke.
V primerjavi z občino Tito-
vo Velenje so v Celju finanč-
ni učinki gospodarstva, če ga
ocenjujemo po številu izgu-
barjev, boljši in tudi obetav-
nejši. Storska železarna je v
dveh tozdih, v traktorjih in v
livarni, prigospodarila za 60
milijonov izgub, EMO pa tu-
di v dveh tozdih, v kontej-
nerjih in radiatorjih, 50 mili-
jonov din. Med zgubarji so
še: Elektro, Mlekarne, Izlet-
nikov tozd potniški promet,
nadalje tozd prodaja v Mer-
xu, hotel Evropa, Merxov
tozd gostinstvo in turizem,
Plinarna in Izletnikov tozd
turistična agencija. Skupaj
je trinajst temeljnih organi-
zacij končalo polletno bilan-
co z izgubo v višini 180 mili-
jonov din. To velja za gospo-
darstvo. Najbrž pa ni prese-
netljivo, da je kar devet zgu-
barjev tudi med delovnimi
organizacijami v družbenih
dejavnostih. Največ jih je v
Zdravstvenem centru. V
družbenih dejavnostih celj-
ske občine znaša znesek iz-
gub 30 milijonov din. Ne gle-
de na vse to pa je, upoštevaje
motnje na tržišču in proble-
me z oskrbo surovin ter re-
promateriala, rezultat celj-
skega gospodarstva ugo-
dnejši, kot se je dalo pričako-
vati po prvem kvartalu. Ra-
zveseljujejo postopno od-
pravljanje dokajšnjih izgub
v EMU. V primeru, da v naj-
večjih industrijskih kolekti-
vih občine v prihodnjih me-
secih ne bodo v zagati zaradi
dobav repromateriala, po-
tem bi tudi konec letošnjega
poslovnega leta ne smel pre-
več skrbeti. Seveda pa to ni
odvisno v celoti samo od go-
spodarskih organizacij, mar-
več tudi od ukrepov eko-
nomske politike.
Ostale občine celjskega
območja so poslovale bolj ali
manj učinkovito. Največ
priznanja si zaslužijo Konji-
čani, saj so brez izgub. Spet
potrdilo, da v konjiški občini
vedo, kaj delajo in da je se-
stava njihovega gospodar-
stva najbolj prilagojena
vsem sedanjim motnjam in
presenečenjem na domačih
in tujih trgih.
V Šentjurju sta v izgubi
dve delovni organizaciji, v
žalski občini tri, v mozirski
sedem, v šmarski štiri in v
laški tri. V Šmarju so med
izgubarji celo tri delovne or-
ganizacije s področja druž-
benih dejavnosti - kino v
Rogaški Slatini, zdravstveni
dom v Šmarju in tozd zdravi-
liške dejavnosti v Rogaški
Slatini. V mozirski občini
ima največjo izgubo rekrea-
cijsko turistični center Gol-
te. Izgube v mozirski občini
so glede na šibkost gospo-
darstva v tej občini kar viso-
ke, enako pa velja za šmar-
sko občino.
Zato pa je celjsko območje
doseglo lepe usF>ehe v zuna-
njetrgovinski menjavi, saj je
v šestih mesecih leta izvozilo
za približno 8 milijard dinar-
jev izdelkov, s čimer se je
skupni izvoz povečal za 20,
konvertibilni pa celo za 36
odstotkov. Boljše je ob pol-
letju tudi pokritje uvoza, pri
čemer je na prvem mestu
spet konjiška občina, kjer z
izvozom na konvertibilno
območje kar trikrat pokrije-
jo svoj uvoz.
Sicer pa je gospodarstvo
širšega celjskega območja
ob polletju ustvarilo 124 mi-
lijard dinarjev celotnega pri-
hodka oziroma 26 milijard
dinarjev dohodka. Z rastjo
dohodka, akumulacije in
sredstev za reprodukcijo je
obtičalo pod republiškim
povprečjem.
J. V.
Likvidnostne težave spremijajo Jesen
o likvidnosti se v zad-
njem času mnogo govori in
piše. Kaj je vzrok temu?
Dolgo časa je veljalo zmot-
no mnenje, da za likvidnost,
to je sposobnost odplačila
zapadlih dolgov, ni treba
pretirano skrbeti, saj se je
vedno našel kredit v doma-
či ali tuji banki, če je zaškri-
palo.
Tako ravnanje in možno-
sti, da se je vsak tudi devizno
zadolževal, četudi ni bU
izvoznik, je pripeljalo do pre-
zadolženosti jugoslovanske-
ga gospodarstva. Tuji upniki
pogojujejo najemanje novih
posojil s poplačilom starih in
tako je likvidnost postala
osrednji jugoslovanski pro-
blem in se kot izraz udoma-
čila tudi pri ljudeh, ki niso
finančni delavci.
Dinarska likvidnost Sploš-
ne banke Celje je bila v letoš-
njem prvem polletju razmer-
oma ugodna. Sestavljajo jo
sredstva gospodarstva, ne-
gospodarstva, prebivalstva
in narodne bcuike. Značil-
nost zadnjega obdobja je, da
ima gospodarstvo relativno
vse manj likvidnih sredstev,
sredstva negospodarstva in
prebivalstva pa so v porastu.
Banka kljub razmeroma
ugodni dinarski Hkvidnosti
ni mogla zadovoljiti vseh po-
treb svojih članic v prvi vrsti
zaradi zakonskih omejitev
možne rasti kreditov. V teh
zoženih okvirih je banka v
celoti sledila potrebam po
kreditih za prednostne na-
mene to je izvoz, kmetijstvo
in osnovno preskrbo prebi-
valstva.
Ob visoki stopnji inflacije
in zakonsko omejenem obse-
gu bančnih kreditov, so
OZD prisiljene reševati lik-
vidnost v medsebojnem za-
dolževanju. Kljub temu, da
so obrestne mere v zadnjem
času zelo poskočile, je po-
manjkanje obratnih sredstev
v gospodarstvu tako veUko,
da tudi visoke obrestne mere
še niso regulator povpraše-
vanja po denarju.
Podobno kot dinarska, je
tudi devizna likvidnost
odraz deviznih sredstev na
računih OZD in prebival-
stva. Težave pri zagotavlja-
nju devizne likvidnosti izha-
jajo iz prevelike uvozne
odvisnosti gospodarstva,
prezadolženosti nekaterih
članic in še vedno premaj-
hne izvozne usmerjenosti.
Čeprav so OZD v letoš-
njem letu dosegle relativno
ugoden izvoz blaga na kon-
vertibilno področje, je pritok
deviz manjši. To je po eni
strani p>osledica zmanjšane-
ga deviznega priliva od izvo-
za storitev in investicijskih
del v tujini, po drugi strani
pa povečanega obsega vseh
negotovinskih plačil kot
kompenzacij, kooperacij in
maloobmejnega sodelova-
nja. Ker je tako^avnala veči-
na OZD v Jugoslaviji, je to
povzročilo težave pri zago-
tavljanju deviz za financira-
nje splošnih družbenih po-
treb ter zapadlih dolgov v tu-
jini.
Letošnji problemi v deviz-
ni likvidnosti bi büi nerešlji-
vi, če ne bi v začetku leta
pričeli z mednarodnimi fi-
nančnimi institucijami pri-
pravljati predloga paketa fi-
nančne pomoči tako, da se
del letošnjih dolgov preloži v
naslednja leta. Tako smo s
17. januarjem prenehali pla-
čevati glavnice po tujih kre-
ditih, medtem ko obresti ni-
so bile odložene. Dokončna
realizacija paketa tuje fi-
nančne pomoči je predvide-
na v mesecu septembru in je
pogojena s plačilom vseh
neodloženih obveznosti do
tujine. Z^adi prezadolženo-
sti nekaterih delov gospo-
darstva in njihovih bank v
Jugoslaviji je bil v začetku
julija sprejet zakon o plačilih
v konvertibilnih dinarjih.
Osnovno izhodišče zakona
sicer izhaja iz splošnega na-
čela, da mora obveznosti do
tujine poravnati tisti, ki jih je
najel, v primeru pa, da ni
sposoben vračati sam, pa
opredeljuje »solidarnostne
kroge«. F¥i tem je vsa skrb
usmerjena zbiranju deviznih
sredstev ne glede na to, kdo
jih je ustvaril. V začetku av-
gusta so se že začeli uveljav-
ljati solidarnostni krogi tako
v okviru SOZD-ov, temelj-
nih bank, vseh bank v posa-
meznih republikah pa tudi
že na nivoju celotne Jugosla-
vije. Vse to zaostruje mož-
nost plačevanja v tujino za
uvoz repromateriala.
Kaj pa pogled do konca le-
ta? Na področju dinarske
likvidnosti se razmere zelo
zaostrujejo. Nelikvidnost po-
sameznih področij v Jugo-
slaviji se bo prenašala tudi
na članice Splošne banke
Celje, saj prevladuje prede-
lovalna industrija. Nakup
surovin in repromateriala je
vse bolj pogojen z plačilom
vnaprej, pa tudi z devizno
soudeležbo, prodaja izdel-
kov pa je pogojena z odlože-
nim načinom plačevanja.
Pomoč banke pri tem bo še
nadalje zelo omejena.
Likvidnost članic bo na
daljši rok boljša le ob večji
skrbi za oblikovanje lastnih
obratnih sredstev in usmeri-
tvi proizvodnje v izvoz, ki bo
tudi v bodoče deležen kar
največje podpore s strani
banke.
V mesecu septembru je na
področju devizne likvidnosti
pričakovati nadaljnje zao-
strovanje, ki bo trajalo vse
do konca leta. V tem obdob-
ju bodo namreč dokončne
opredelitve glede odplačila
glavnic, obresti in stroškov ^
za reprogramiranje in refi-
nanciranje. Ker bo možnost
plačevanja za uvoz reproma-
teriala zelo omejena, bo tre- 1
ba vso skrb tako v gosF>odar-
stvu kot v banki posvetiti
ohranitvi predvsem izvozne
proizvodnje. Pomemben de-
lež pri premagovanju težav
pri uvozu reprodukcijskega
materiala imajo tuji blagovni
krediti, ki jih nudijo banke
držav podpisnic Bemskega
sporazuma.
Uspeli Kostroja
Tako kot večina konji-
ških delovnih organizacij je
tudi Kostroj v prvem pol-
letju uspešno gospodaril.
Celotni prihodek je bil za
116 odstotkov večji kot v
enakem obdobju lani in za 19
odstotkov večji od planira-
nega. Porabljena sredstva so
rasla počasneje od rasti pri-
hodka, kar kaže na gospo-
darno ravnanje. Izvoz so v
primerjavi z lanskim prvim
polletjem povečali za 230 od-
stotkov, kar pa še vedno zao-
staja za planiranim. Večino-
ma je bü usmerjen na klirin-
ško področje, prvič pa jim je
uspel izvoz stavbnega pohiš-
tva na konvertibilni trg. Ven-
dar ugotavljajo, da bi lahko
bili še uspešnejši, če bi bila
njihova proizvodnja kvalitet-
nejša. Več denarja bodo mo-
rali nameniti za razvoj novih
strojev v usnjarski industriji
in slediti novostim v proiz-
vodnji stavbnega pohištva in
plastičnih izdelkov.
Kljub uspehu, težav ni
manjkalo. Na tržišču pri-
manjkuje določenih repro-
materialov ali pa imajo ti ze-
lo visoko ceno. Za nekatere
surovine se zahteva devizna
participacija in dinarsko so-
vlaganje. Vse to povzroča ča-
sovne zastoje od podpisa po-
godbe do izročitve opreme.
Poleg tega prihaja do neiz-
polnjevanja dogovorjenih
rokov pri ix)sameznikih in v
oddelkih, slabo organizirana
pa je montaža in servisna de-
javnost.
V	drugem polletju priča-
kujejo, da rezultati ne bodo
slabši. Želijo še bolj prodreti
na konvertibilno področje,
pa tudi v države v razvoju.
Za 7 odstotkov bodo poveča-
li zaposlenost in to največ
žensk, kvalificirajiih in viso-
ko kvalificiranih kadrov.
V	teh dneh vlagajo 90 mili-
jonov din v povečanje mon-
tažnih porostorov. Sovlaga-
telji iz usnjarske industrije si
bodo s tem zagotovili popra-
vila usnjarskih strojev za ce-
lotno Jugoslavijo.
TATJANA PODGORŠEK
Kaifovost - injeifcija za izvoz
v steklarni Boris Kiarlč so prepričani, da bodo načrt Izvoza
dosegli
steklarna Boris Kidrič iz
Rogaške Slatine sodi s sed-
mimi milijoni dolarjev let-
no med večje izvoznike na
celjskem območju, ki svoje
izdelke prodaja izključno
na konvertibilno področje.
Nekoliko preseneča poda-
tek, da Steklarna ob polletju
ni dosegla načrtovanega
izvoza, saj je namesto plani-
ranih 3,8 milijonov dolarjev
iztržila z izvozom le nekaj
nad 3 milijone dolarjev, kar
je 80 odstotkov načrtovane-
ga. V Steklarni pa nad podat-
kom niso kdo ve kaj zaskrb-
ljeni. Predvsem zato ne, ker
so manjši izvoz pravzaprav
pričakovali. Gre preprosto
za to, da je Steklarna Boris
Kidrič letos začela izdelovati
kristalne izdelke iz tako ime-
novanega darilnega progra-
ma za izredno veliko in po-
membno ameriško firmo
Wedgewode. Naročenih di-
zajnov in seveda kakovosti
novih izdelkov pa v tehnolo-
škem smislu ni mogoče do-
seči kar čez noč, zato so v
Steklarni tudi izvozili manj,
kot so načrtovali. Kljub te-
mu pa v Steklarni menijo, da
bodo do konca leta dosegli
načrtovan izvoz, saj imajo že
sedaj v tovarni za okoli 2,5
milijonov dolarjev inozem-
skih naročil. Najpomemb-
nejše pa jim je v tem trenut-
ku vendarle dejstvo, da bi z
obliko in kakovostjo svojih
izdelkov zadovoljili firmo
Wedgewode, ki ol^ta, da bo
v naslednjih letih, ko bo Ste-
klarna z novo naložbo lahko
prodala na tuja tržišča tudi
za 17 milijonov dolarjev iz-
delkov, kupovala dobršen
del njenih proizvodov.
DS
Prodaja piva raste
Priznanle Zlatorogu pomeni več
možnosti za prodor na zunanji trg
Poročali smo že, da je HP
Pivovarna Laško prejela dve
pomebni priznanji za »Zlato-
rog ekstra« pivo. In sicer Zla-
to medaljo za najvišjo možno
kvaliteto piva na svetovnem
ocenjevanju piva v Bruxel le-
su v Belgiji ter simbol »Zlati
zmagovalec Beograda 1983«,
ki ga podeljuje Center za po-
trošnike pri zavodu za ekono-
miko gospodinjstva SR Sr-
bije.
»Nedvomno pomenijo preje-
ta odličja za pivo, kljub nepre-
stanim težavam z oskrbo suro-
vin in repromaterialov, za našo
Pivovarno veliko priznanje,
predvsem pa dokaz, da naša
delovna organizacija tudi v go-
spodarsko težkih trenutkih da-
je v prizvodnji pomembnejši
poudarek kvaliteti proizvoda,«
pravi direktor Pivovarne, An-
ton Tumšek.
Priznanje, zlasti svetovno,
bo pripomoglo k še večjemu
prodoru piva Zlatorog na zu-
nanje tržišče, zlasti v Avstrijo
in Italijo, ki sta do sedaj naj-
večja kupca piva Zlatorog. V
začetku leta je Pivovarna načr-
tovala, da bo izvozila na zuna-
nja tržišča okoli 18.000 hI piva,
po íwUetnih rezultatih pa bodo
ta načrt presegli še za nekaj
tisoč hektolitrov. V tem prime-
ru se bo izvoz pivovarne pove-
čal za enkrat glede na lansko
leto. V celotni proizvodnji pi-
va, ki znaša letno okoli 800.000
hI pa izvoz predstavlja le okoli
3 odstotke celotne proizvod-
nje.	BQ vvE
25. AVGUST 1983
NOVI TEDNIK - STRAN II
Gasilska
slovesnost v
Vojniku
Gasilsko dmštvo Voj-
nik je v soboto, 20. 8., pri-
pravilo prvo gasilsko tek-
movanje za prehodni po-
kal Bratov Dobrotmšek.
Pi ireditve se je udeležilo
10 moških in 2 ženski de-
setini, kar je precej manj
kot je pričakoval priredi-
telj.
Med moškimi je prvo
mesto zasedla desetina
gasilskega društva iz Slo-
venskih Konjic, drugo in
tretje mesto pa so zasedli
gasilci iz Škofje vasi. Mckì
ženskima desetinama pa
je bila boljša desetina Lo-
krovec-Dobrova, deseti-
na iz Škofje vasi pa se je
morala zadovoljiti z dru-
gim mestom.
Pokale in priznanja je
zmagovalnim ekipam po-
delil Marko Zgajner iz
Vojnika,
Franjo Mauer
Po svoje ukrojeno življenje
y ZIbIkl sodijo, da Je bilo r občini za nJlbov razvoj premalo
storjenega
Zibiko, kozjansko krajev-
no skupnost v šmarski obči-
ni je leta 1974 močno prb,a-
del potres. Razmajal je stene
tamkajšnje osnovne šole,
uničil mnoga gospodarska
poslopja, domačije... Od ta-
krat je minilo veliko let in
marsikaj se je do danes v Zi-
biki spremenilo. Solidartiost
se je v popotresnih letih po-
kazala v najlepši luči, tega pa
se Zibičani dobro zavedajo.
Kako je v krajevni skupnosti
Zibika danes, skoraj deset-
letje po potresu?
Občani Velenja so v Zibiki
postavili novo šolo, ki jo da-
nes obiskujejo učenci od 1.
do 5. razj-eda. Šola je tesno
povezana s krajevno skup-
nostjo, petinosemdeset šo-
larjev pa, med drugim, skrbi
za kar najboljšo obveščenost
v krajevni skupnosti oziro-
ma njenih osnih zaselkih.
V	tem času so se izboljšale
cestne povezave. Zglajenih
oziroma asfaltiranih je bilo
nekaj kilometrov cest, po-
membnih cestnih povezav s
središči v šmarski občini. S
sredstvi krajevnega samo-
prispevka sedaj gradijo še
cesto Belo-Pristava v dolžini
štirih kilometrov. Zibičani
so ob tej gradnji malce za-
skrbljeni. Do 9. septenibra,
občinskega praznika, jo želi-
jo končati, pa sedaj slabo
kaže.
V	vsej krajevni skupnosti
danes ni domačije, kjer bi si
svetili še s petrolejko ali sve-
čo. Tudi preskrba s pitno vo-
do je dobra, prav tako založe-
nost v obnovljeni Hmezado-
vi oziroma Jelšini trgovinici
v središču Zibike. Večina hiš
pa je novih ali obnovljenih s
sredstvi družbene solidarno-
sti.
Poleg omenjene ceste gra
dijo v Zibiki še krajevno po-
kopališče in mrliško vežico,
ograjo okrog šolskega pro-
stora ter telefonsko napelja-
vo za 30 novih številk. V
glavnem delajo krajani sami
in se marsičemu odrekajo za
lepše življenje.
V krajevni skupnosti Zibi
ka skrbijo tudi za drugo plat
življenja. Kulturo si ki oje po
svoje, imajo jo takšno, kot jo
potrebujejo. Središče doga-
janja je domače prosvetno
društvo, ki je, poleg gasilske-
ga, najaktivnejše. Vsako leto
poskrbe za priložnostne pro
slave, za uprizoritve na odru,
Zibičani pa so tudi dobri
pevci. Imajo svoj pevski
zbor, ki pa se trenutno spo-
pada s kadrovsko težavo.
Iščejo namreč dobrega pevo-
vodjo, pri tem pa računajo
na pomoč občinske kulturne
skupnosti. Prav sedaj se v
Zibiki pripravljajo na tradi-
cionalno Jernejevo nedeljo.
Glavni nosilci te prireditve
so prosvetno društvo in ga-
silsko društvo Zibika, kul-
turna skupnost občine
Šmarje in Radio Šmarje. To
nedeljo bo v okviru prazno-
vanja že tretje srečanje naro-
dnozabavnih ansamblov.
Po vsem zapisanem bi bilo
soditi, da v krajevni skupno-
sti Zibika nimajo težav. Imâ-
jo jih, kot povsod drugod.
Ena takšnih je avtobusni
prevoz šolarjev. Šolski avto-
bus vozi v Šmarje le iz centra
Zibike, zato mora nekaj
otrok do avtobusa peš. Te
razdalje pa so, zJasti takiat,
ko zapade sneg, velikokrat
prehude za otroke. Zibika
naj bi ostala tipično kmečko
področje, kamor industrija
nima vstopa. Takšna je na-
mreč občinska odločitev, ki
jo Zibičani načelno podpira-
jo, vedo pa povedati, da je
bilo do danes za razvoj kme-
tijstva narejenega premalo.
M. AGRE2
V Zvezi lovskih družin
43 novili lovskih čuvajev
Komisije za vzgojo in izo-
braževanje pri Zvezi lovskih
družin Celje je v letošnjem le-
tu organizirala 116 umi tečaj
za lovske čuvaje', ki se ga je
udeležilo 45 kandidatov, izpi-
te pa je uspešno opravilo 43
lovce.
Postati lovski čuvaj, ni eno-
stavno, saj morajo tečajniki
obvladati kar 18 tem, od po-
znavanja zakona, do ocenjeva-
nja lovskih škod, pa bolezni
divjadi, prvo pomoć, prepreče-
vanje in zatiranje krivolova.
Predavanja so bila dobro pri-
jravljena, vsi predavatelji so
6ili iz vrst lovskih tehnikov in
strokovnih sodelavcev, neka-
terim teh je potrebno še pose-
bej čestitati k izvrstno priprav-
ljenim predavanjem. Tečaja se
je udeležilo tudi nekaj lovskih
tehnikov, ki so še enkrat
uspešno opravili že na višji
ravni opravljene izpite. V bo-
doče bo treba razmisliti, ali je
res nujno dvakratno preverja-
nje znanja. Med tečajniki pa je
bilo tudi nekaj takšnih, ki so
pred tem pri svojih lovskih
družinah komaj opravili lovski
izpit. Mislim, da bi morali ime-
ti takšni začetniki vsaj pet let
»zelene-prakse«, preden se od-
ločijo postati lovski čuvaji.
Kakorkoli, izpitna komisija
ni popuščala, pet tečajr^jkov je
imelo popravne izpite, na kon-
cu pa je bil neuspešen le eden.
V gozdovih na območju naše
zveze lovskih družin, bo 43 no-
vih lovskih čuvajev, še več
usposobljenih lovcev, ki bodo
skrbeli za divjad in prepreče-
vali krivolov. Kako pomemb-
ne, in kakšne so pravice in
dolžnosti lovskega čuvaja go-
vore že- vrstice v njegovi izkaz-
nici. Zgolj zaradi zanimivosti
pa si preberimo vrstice iz iz-
kaznice lovskega čuvaja iz leta
1937: ».. .Posebno prisegam,
da bom mojemu nadzorstvu
zaupane lovske pravice zvesto
in pazno nadziral, da si bom z
vsemi silami prizadeval, da po
zakonitih predpisih primem
osebe, ki bi na )cakršenkoli na-
čin kršile ali poskušale kršiti
lovske pravice. Prisegam, da
ne bom zavedno ali po krivem
dolžil ali sumil nedolžnega, da
bom, kolikor bom mogel, pre-
prečeval vsako škodo, nareje-
no škodo prijavljal in ocenje-
val in po zakonu zahteval od-
škodnino; da bom vestno takoj
prijavil na pristojnem mestu
opažene kužne bolezni med
divjačino; da se ne bom nikoli
in brez vednosti in dovolitve
svojega lovskega gospodarja
izogibal svojim dolžnostim in
da bom o zaupanem mi imetju
tako polagal račun, da bo
prav...!
Bistvenih razlik med pravi-
cami in dolžnostmi lovskih ču-
vajev nekdaj in danes ni. Prise-
ga je odpadla, izpit je ostal, le
uradna značka čuvajev je bila
včasih gromozansko velika.
VALTER DVORSEK
Radio kluh je
lahko koristen
Jeseni bodo pripravili razstavo
v majhni sobi v Zidanškovi
ulici se vsak ponedeljek zbe-
rejo člani CB radio kluba Du-
šan Finžgar. Prostora je bolj
malo, saj nastane prava gne-
ča, če se zbere samo četrtina
včlanjenih.
Klub je bil ustanovljen pred
dobrim letom in je takrat štel
40 lastnikov radijskih postaj,
danes pa je to število naraslo
že na preko 100. Člani so stari
CXÌ 6 do 60 let. Starši namreč
prenašajo svoje znanje na otro-
ke, ki se hitro naučijo vzp>o-
stavljati zveze. Prednost je tudi
ta, da lahko nabavi takšno ra-
dijsko postajo vsak, brez po-
sebnega izpita. Potrebuje le
Potrdilo, da je plačal carino in
dovoljenje RTV. Takšna posta-
ja je močna 5 Wattov in ima 40
kanalov. Namenjena je vzpo-
stavljanju zvez v mestu in ima
poseben pomen za SLO in DS.
Tako je radio klub .dobil nalo-
go, da na zemljevidu označi
vse radijske postaje na celj-
skem območju, v zgradbi obči-
ne pa bodo imeli zvezo v pri-
fneru nesreč. Doslej so poma-
gali ob prometni nesreči, ob
nujnem prevozu v bolnišnico,
eden izmed članov pa je upri-
zoril pravi lov za voznikom to-
vornjaka, v katerem je avtosto-
Par pozabil denarnico s pre-
<^jšnjo vsoto denarja.
Pravijo, da je najlepše ob ve-
drih za konec tedna, ko se lah-
ko posvetijo svojemu hobiju.
Tisti, s katerim vzpostavijo
^'ezo, ,jim v potrditev iKišlje
^ojo kartico in to so kot ne-
kakšne trofeje. Doslej so imeli
^ nekaj tekmovanj, pripravili
So celo štafeto v radijskih zve-
^ ob počastitvi Dneva repu-
blike.
Irhajo cel kup načrtov. V je-
seni bodo pripravili razstavo v
Muzeju i-evolucije, izdati želijo
bilten, v zimskih mesecih pa bi
radi pripravili tečaj za mlade,
na katerim bi se naučili osnov
radio tehnike. Težave so le za-
radi prostora, pa tudi finančno
so prepuščeni lastni iznajdlji-
vosti. Morda bo bolje, ko bo
ustanovljena CB radio zveza
Slovenije, ki bo združevala vse
klube, urejala njihova srečanja
in tekmovanja.
TATJANA PODGORŠEK
лШШЦ
^éÊSÊmifâ
ШтШШ
kioskih ' i
Na zreški tržnici so so v petek pojavile prave pravcate banane. Kilogram teh sadežev je
stal dvesto dinarjev, kupci pa so jih lahko kupili najmanj pol kilograma, ker prodajalec ni
imel manjših uteži.
Odkod so banane prišle nismo izvedeli, trgovec je povedal samo to, da jih je dobil po
vezah. Cemu pa je sploh pomembno, kje jih je dobil, glavno je, da so banane tu in tla so
dobre. Drugo pa ni važno, mar ne?	L, K.
fldnikov intervju
Človek mora vedeti,
kaj hoče doseči
»Ce česa ne veste, pa kar
Franca Izlakarja vprašaj-
te.« Takšne besede smo te
dni večkrat slišali. Tajnik
krajevne skupnosti Vran-
sko Franc Izlakar je pač
prava zakladnica podatkov
o kraju in ljudeh. Pa se to-
krat nisva o njih pogovar-
jala.
Dejali ste, da je bolje,
če se človek kakšne stva-
ri sploh ne oklene, kot pa
da bi vse delal polovič-
no. Kaj to pomeni za
vas?
F. Izlakar: »Ce se odločiš,
da boš speljal neko nalogo,
potem to pač moraš storiti.
Tega pa ni mogoče, če si
obremenjen s preštevilnimi
nalogami.«
Je to bilo vedno vaše
vodilo?
F. Izlakar: »Lahko bi tudi
tako rekli. Poskušam se tega
držati.«
Cemu pa sedaj name-
njate svoje delo?
F. Izlakar: »Odkar delam
v krajevni skupnosti, je to
prvo, kar želim pri svojem
deiu opraviti v celoti. Poleg
tega je seveda še kar precej
dela v društvih in dmžbeno-
političnih organizacijah, do-
ma na zemlji pa imam tudi še
kar precej dela. Predvsem pa
živim s krajem.«
Kako pa ste se odločili
za delo tajnika krajevne
skupnosti?
F. Izlakar: « Težko bi re-
kel, kaj me je pri tem najbolj
pritegnilo. Na odločitev je
najbolj vplivala želja, da bi
kraj, kjer sem se rodil in kjer
živim, napredoval. Poleg te-
ga je še želja, da bi potretxî in
načrte, ki si jih kraj zastavlja,
tudi uresničili.«
Ce sedaj pogledate
Vransko - ste zadovoljni
s tem, kar vidite?
F. Izlakar: »Delno sem. A
človek ne bi bil človek, če bi
bil hitro zadovoljen. Vedno
te vodi želja, da bi naredil, da
bi dosegel še več, kot si. Nor-
malno je, da si želim še lepši
kraj in še lepše življenje v
njem.«
Kaj vas pri pogledu na
krajevno skupnost ra-
zveseljuje, s čim pa še ni-
ste zadovoljni?
F. Izlakar: »Veseli me, da
smo precejšen del nalog ure-
sničili, ne veseli me pa, da je
v naši sicer zelo veliki kra-
je\Tii skupnosti še veliko
problemov, ki jih le s težavo
rešujemo. Moti me, da živi
tod še veliko krajanov, ki ni-
majo niti elektrike, niti zdra-
ve pitne vode niti cestne po-
vezave. Saj se trudimo, a gre
počasi.«
Menite, da je glavini ra-
zlog za počasen razvoj
pomanjkanje denarja?
F. Izlakar: »Le delno to
drži. 2.a.\ je veliko odvisno od
ljudi, od tistih, ki so vse naj-
potrebnejše že dobili ali ure-
dili. Te je težko motivirati za
pomoč tistim, ki tega še ni-
majo. Včasih jim je težko ra-
zumeti, da drugi niso bili sa-
mi krivi, da smo mi nanje
poz-abljali.«
V teh časih se vse bolj
zapiramo v svoje ploto-
ve. Ali tudi to vpliva na
manjšo zavzetost ljudi
za pomoč sokrajanom?
F. Izlakar: »V veliki meri
to drži. V večini pač niso
sredstva tista, ki bi rešila vse
probleme. Cesto lahko več
rešijo delovne akcije.«
V krajevni skupnosti,
kakršno je Vransko, dela
za tajnika ni malo, še zla-
sti če ga jemlje tako re-
sno, kot ga vi. Pa vseeno.
S čim se še ukvarjate?
F. Izlakar: »Poleg rednega
dela se v prostem času uk-
varjam predvsem s kmetij-
stvom, poleg tega pa sodelu-
jem še pri delu številnih dru-
štev in družbenopolitičnih
organizacij.«
Kako pa gledate na lju-
di, ki jih ne zanima, kar
je izven plotu njihovega
doma ali delovne organi-
zacije?
F. Izlakar: »Kritično. Člo-
vek živi le osem ur v delovni
organizaciji, vse ostale pa v
kraju, kjer živi. Zato bi ga
morali zanimati tudi proble-
mi domačega kraja.«
Ljudi seveda ne pove-
zujejo le skupni proble-
mi, ampak tudi skupno
družabno življenje. Ka-
ko pa je z njim na Vran-
skem?
F. Izlakar: »Tega res no
manjka. Zelo delovno je turi-
stično društvo, ki skrbi za
prireditve preko vsega leta,
poleg tega pa so marljivi še
lovci in planinci, tako ne
zmanjka ne izletov ne prire-
ditev."
Katere pa so vam naj-
ljubše?
F. Izlakar: »Vsekakor sre-
čanja mladih zadružnikov,
âli kot jim pri nas pravimo -
kmečke igre. Srečanja mla-
dih kmetovalcev iz različnih
krajev Slovenije in od dru-
god, so vedno doživetje. Zla-
sti za mlade, ki se tudi po
srečanju še oglase z razgle-
dnicami, s pozdravi."
Pa še nekaj. Vedno več
nalog in obveznosti se
prenaša tudi na krajevne
skupnosti. Ali jih zmore-
te v celoti opravjati?«
F. Izlakar: »Jih je pač tre-
ba. Res pa je, da se srečuje-
mo po mojem mnenju tudi z
nepotrebnimi deli. Nepo-
trebnimi zato, ker jemljejo
veliko časa, dala.pa bi se bo-
lje in hitreje rešiti na primer
na občini ali v samoupravnih
interesnih skupnostih. Mi-
slim, da njihovi izvajalci pre-
več stvari enostavno prena-
šajo na krajevne skupnosti,
namesto, da bi se sami napo-
tili na teren in jih rešili. Kar
ne morejo rešiti pri njih, je
tudi pri nas težko. Seveda pa
poskušamo, kolikor je v naši
moči.«
MILENA B. POKLIC
6. STRAN - NOVI TEDNIK
25. AVGUST 1963
Skrb za učinkovito in
estetsko obiikovano rekiamo
Tudi reklama lahko prispeva k lepšemu videzu mesta.
Ze nekaj tednov je tega
kar smo v Celju zagledali
novo reklamo za sozd Merx.
Nič posebnega, če bi bila to
običajna reklama, ampak
Merxova to ni. Stensko pro-
čelje na križišču Vodnikove
in Gregorčičeve ulice je
vsekakor poživitev za Celje
- nekaj novega, domiselne-
ga in hkrati estetsko lepo
izdelanega.
Nekaj let je med delavci
Reklame Celje zorela zami-
sel o kvalitetni in domiselni
reklamni opremi mesta Ce-
lja, letos pa so to zamisel pri-
čeli uresničevati. Reklama
za sozd Merx je dokaz, da so
delo pravilno zastavili. Pra-
zen, neizkoriščen prostor na
stenskih pročeljih, se da lepo
in poceni spremeniti v domi-
selno, učinkovito reklamno
kreacijo. Investitorju se vlo-
žena finančna sredstva boga-
to obrestujejo, saj je takšna
oblika propagandne dejav-
nosti trajna in ne zahteva po-
sebnih vzdrževalnih del. Re-
klama Celje je samostojni
izvajalec del; poskrbijo za
pridobitev vseh potrebnih
soglasij in za vsa dela do
končne izdelave reklamne
kreacije. Pri svojem delu
usptišno sodelujejo z Zavo-
dom za spomeniško varstvo
in mestnim arhitektom, tru-
dijo pa se predvsem za to, da
se reklamne kreacije lepo
ujemajo s celotno podobo
mesta. V Reklami Celje načr-
tujejo, da bodo letos opremi-
li še dve stenski pročelji, da
pa jim ponudb ne manjka,
dokazuje sedem naročil de-
lovnih organizacij, ki čakajo
na propagandne kreacije.
Vendar pa reklamne krea-
cije na stenskih pročeljih ni-
so edina novost v Reklami
Celje. Izdelovati so pričeli
tudi nove oglasne omarice,
ki so namenjene predvsem
društvom in delovnim orga-
nizacijam, uporabljajo pa jih
tudi krajevne skupnosti. V
Sloveniji nimamo proizvajal-
ca, ki bi serijsko izdeloval
oglasne omarice, in zato so
se v Reklami Celje odločili.
da opremijo mesto z enotno
ponudbo oglasnih omaric.
Omarice so izdelane iz pleksi
stekla, opremljene so s klju-
čavnicami, izdelujejo pa jih v
treh velikostih; 50 krat 70
centimetrov, 68 krat 100 cen-
timetrov in 100 krat 70 centi-
metrov, tako da se kupci lah-
ko sanii odločijo za željeno
velikost. Doslej so te omari-
ce montirali pri kinu Metro-
pol, Union, pri Fotoliku in v
nekaterih krajevnih skupno-
stih. Naročil je še dovolj in v
Reklami Celje bodo izdelali
približno 100 oglasnih oma-
ric za enotno opremo mesta
Celja.
Na novo opremljena sten-
ska pročelja z reklamnimi
kreacijami in oglasne omari-
ce so vsekakor korak k bolj-
ši, živahnejši in predvsem
enotnejši opremi mestnega
jedra in okoliških naselij. Te-
ga pa si želimo, saj pogled na
odpadajoči omet ali pa na tri
različne oglasne deske v eni
ulici, ni niti najmanj lep.
IVANA FIDLER
Za večjo protipožarno varnost na Polzeli
Na Polzeli je bila v soboto krajša slovesnost na kateri so člani GD Polzela predali namenu
obnovljeno kombinirano gasilsko vozilo TAM 5500. Po pozdravnih besedah predsednika
GD Polzela, Franca Kralja, je o pomenu novega vozila spregovoril Franc Jelen in poudaril,
da je Polzela, kot večji center v občini, takšno vozilo potrebovalo, ne samo za požare,
temveč tudi za prevoz vode v sušnih obdobjih. V imenu OGZ je govoril strokovni tajnik
Anton Gros ob koncu pa poveljniku GD Polzela, Zvonku Turnšku b.ročil odlikovanje druge
stopnje OGZ Žalec.	T. TAVCAR
Zaiika Pečnik
Kdor ne ve, koliko dela
terja organÌ2:iranje in iz\'a-
janje počitniške kolonije za
otroke, si morda misli, da
je to delo lahko. Toda že
dejstvo, da traja delo vzgo-
jiteljev, kuharjev, peric, či-
stilk in drugega osebja po
ves dan, pove kar veliko o
tem, da delo v počitniški
koloniji ni nikakršen do-
pust. temveč odgovorno in
natančno izvajanje vnaprej
dogovorjenih nalog. Kajti
le tako so otroci, zaradi ka-
terih je počitniška kolonija
organizirana, zadovoljni.
Pa vendarle so ljudje, ki
jim je delo v počitniški ko-
loniji kljub vsem naporom
pri srcu. Med njimi je tudi
Zaiika Pečnik iz Smarjete
pri Celju, ki letos že sedem-
najsto leto pomaga pri izva-
janju počitniške kolonije
celjskih otrok v Baški na
otoku Krku. Trdo dela od
jutra do mraka, tako kot vsi
odrasli v koloniji, pa je
kljub temu vedno radostna
in nasmejana.
« Veste«, pripoveduje Za-
iika, »doma sem s kmetije,
zato mi gre delo kar od rok.
Poleg tega se zavedam, da
ne prihajam sem v Baško
na dopust, zato mi ni težko,
ko je treba poprijeti. Rada
pridem, ker je to zame
sprememba, ker spoznam
v koloniji vsako leto nove
ljudi. Pa otroci so tako lušt-
ni! Vedno, ko jih gledam,
me razveselijo. Zato rada
pridem. «
Zaiika Pečnik je letos, v
prvi izmeni kolonije, praz-
novala svoj 75. rojstni dan.
Povprašali smo jo po že-
lj^, pa je dejala, da jih ima
sicer malo, a da so le-te
tembolj velike. Zeli, da bi
bil mir na svetu, da bi vsi
ljudje živeli v slogi in prija-
teljstvu. »Tako je lepo, če
so ljudje prijatelji, če se ra-
zumejo med seboj in si po-
magajo,« doda Zaiika. »To
vidim tudi pri nas v koloni-
ji: če se ne bi tako lepo ra-
zumeli, nam tudi delo ne bi
šlo od rok, pa otroci bi bili
razočarani. «
In še eno željo ima. Da bi
bila še naprej zdrava. »Se-
daj me boli samo žulj na
nogi, kljub petinsedemde-
setim letom. Če bo šlo tako
naprej, bom še prihajala v
Baško. In prav rada bom
prihajala, ker mi je tu lepo.
Ko pa je vsega konec, ko se
poletje izteče, potem se
srečna vrnem nazaj v Celje
k svojim sinovom in sna-
ham in k svojim štirim
vnučkom. «
DS
obrazi
Do kdaj bomo uničevali naravo?
v letošnjem letu je na porečju Savi-
nja-Sotla celjska ribiška družina registri-
rala 13 poginov rib. Največji se je pripetil
11. junija, na vodotoku Paka-Savinja, ki
je zajel okoli 100 hektarjev vodne površi-
ne. Skupna ocenjena škoda je bila 15 mili-
jonov novih dinarjev.
Sedanje stanje na vodotokih porečja ka-
že, da se kakovost voda še naprej slabša in
je na nekaterih odsekih zelo kritična. Še
posebno pa to velja v poletnem sušnem
obdobju, ko se zmanjšujejo zaloge čiste
vode in je oteženo oskrbovanje s pitno
vodo. V poletnih mesecih, ko je vodostaj
najnižji, je nevarnost onesnaženja in za-
strupitev še veliko večja. Ob vsakem več-
jem nalivu je nevarnost, da dež izpere
zemljiške površine, ki so intenzivno gno-
jene in posipane ali škropi j ene s sredstvi
proti škodljivcem.
Pogosto prihaja do poginov rib tudi za-
radi nepazljivega in neodgovornega rav-
nanja z embalažo ali ostanki škropiv. Sle-
dijo pogini rib zaradi fekalij, ki večkrat
pritekajo s kmetijskih posestev in stano-
vanjskih naselij.
Franc Ocvirk, predsednik zveze ribi-
ških družin Celje pravi, da na porečju Sa-
vinja^Sotla mnogokrat botruje pomorom
malomarnost. Ribiči se borijo za to, da bi
bilo pomorov čim manj. To pa bo mogoče
šele takrat, ko bodo to dojeli tudi ostali
ljudje.
NATAŠA GERKEŠ
Učiteljica je bila radovedna ■. ■
ZtÊrawka Punčuha medveda nI nič strah
Zgovoren in bister fantič
je Zdravko Punčuh iz Crete.
Spoznal smo ga na zadnjem
letečem uredništvu na Do-
brovljah in čeprav nas je
prišlo k Punčuhovim kar
devet, je Zdravku jezik te-
kel kot namazan. Star je se-
dem let, končal je malo šolo
in tukaj se je začelo. V šoli
mu je bilo všeč, nič kaj na-
porna se mu ni zdela hoja do
Ropasije in potem vožnja s
šolskim kombijem do Vran-
skega, lepo mu je bilo v igri z
novimi prijatelji-sošolci, am-
pak tovarišica učiteljica je
bila tako strašno radovedna.
Sedaj se Zdravko sprašuje,
kako bo šele v »tapràvi« šoli.
Ampak Zdravko ne bi bil
Zdravko, če bi se pustil tako
hitro prestrašiti. Kar kmalu
je pogruntal odgovor na uči-
teljičino radovednost: »To-
varišica učiteljica je verjetno
toliko spraševala zato, ker je
radovedna ali pa bi nas mo-
goče hotela veliko naučiti.«
Tako ali drugače, Zdravko je
našel rešitev in sedaj spet
komaj čaka na september,
ko bo šel v prvi razred.
Domačini so nam malo
pred prihodom k Punčuho-
vim omenili tudi (še zdaj ne
vem, če zato, da bi nas pre-
strašili, ali pa je bilo rriogoče
res), da se je pred dnevi po
Dobrovljah sprehajal me-
dved. Da je ta medved »pre-
hodne« vrste in da je že odšel
naprej na Menino planino, so
nas na koncu potolažili. In,
ko sem Zdravka vprašala, če
bi se kaj prestrašil ob pogle-
du na medveda, je spet sme-
lo odgovoril: »Medveda še
nisem srečal, zato se ga
sploh ne bojim. Sicer pa je
sedaj tako že odšel naprej, le
zakaj bi me naj bilo strah.«
Še veliko nam je povedal
Zdravko. Med drugim tudi
to, da je na Creti lepo, da pa
bi on, ko odraste seveda, raj-
ši živel v mestu. Ne vem,
Zdravko se bo morda še pre-
mislil, lepote in bogata zgo-
dovina - kljub težkemu živ-
ljenju - privežejo ljudi nase.
Tisti pa, ki le odhajajo, odha-
jajo s težkim srcem in se ve-
dno znova vračajo.
IVANA FIDLER
Sedaj so počitnice, tudi za Zdravka, saj je že končal "cno
šolo^ kot je ponosno dejal. Zdravko pridno šiva gobeline
in veliko takšnih, že izšitih, nam je pokazal. Pred objektiv
foto-aparata pa se je postavil s takšnim, ki mu do izgotovi-
tve manjka le še nekaj vbodijajev s šivanko.
25. AVGUST 1983
NOVI TEDNIK - STRAN II
s prostovoljnim delom do ceste
И Andražu sam! rešujejo svoje cestne zagate
Krajani Andraža, še bolj
pa zaselka Lovč si želijo, da
bi bil odsek ceste v najbolj
oddaljeni zaselek te krajev-
ne skupnosti zgrajen. Že le-
ta nazaj so v teh krajevni
skupnosti z udarniškim de-
lom veliko napravili. Tako
so lani uredili 1 km ceste v
ta zaselek in jo tudi asfalti-
rali, sedaj pa urejajo še pre-
ostali del ceste v dolžini
1,3 km. V soboto so imeli
večjo delovno akcijo o njej
pa so nam takole pripove-
dovali:
Anton Sitar: »Kot pred-
sednik režijskega odbora
vam povem, da so krajani za
udarniško delo in da bo ce-
sta zato kmalu nared. Imamo
še veliko dela z urejevanjem
cestišča, vendar ne bo več
dolgo, ko bo tudi ta drugi
odsek asfaltiran. Do asfaltne
prevleke bomo skoraj vsa
dela opravili prostovoljno.«
Franc Vasle: »Prvi odsek
smo končali v letu dni, upam
da bomo tudi drugega. Do
sedaj je bilo opravljenih več
kot dva tisoč ur prostovolj-
nega dela, dvakrat toliko pa
jih bo še treba, da bomo lah-
ko asfaltirali. Krajani vidijo,
da je v slogi moč.«
Rudi Vidma jer: »Da bi do-
bili cesto je naša želja dolga
leta. Cesta je sicer bila, toda
slaba in za avtomobile vča-
sih tudi neprevozna. Kljub
temu, da je danes zelo vroče
in nekateri obirajo hmelj, se
nas je zbralo veliko.«
Ivan Korun: »Tu v bližini
imam vikend, drugače pa
sem zaposlen v Zvezni repu-
bliki Nemčiji. Veseli me, da
bo cesta asfaltirana, zato mi
ni žal kakega dneva dopusta,
da tukaj pomagam. Z mano
je tudi kolega in tudi on pri-
dno vihti lopato.«
Rafko Zabukovnik: »Sem
med tistimi, ki imajo kmetijo
skoraj na meji z velenjsko
občino. Meni bo cesta veliko
pomenila, zato se akcij stal-
no udeležujem. Čeprav smo
šele dobro začeli, upam da
bomo tudi uspešno končali.«
TONE TAVČAR
Zmagi za
Slovensko
Bistrico in Videž
Ob 45 letnici obstoja gasil-
skega društva v Prožinski
vasi pri Storah so pripravili
tudi tekmovanje gasilskih
desetin. Med ženskimi dese-
tinami je zmagala Slovenska
Bistrica pred Skofjo vasjo,
Lokarji, Lokrovcem - Do-
brovo in Skalami, med mo-
škimi pa Videž pred Sloven-
sko Bistrico, Storami, Tehar-
ji, Dolgo goro, Lokarji, Dob-
jem. Zagradom - Pečovnik,
Loško vasjo itd.
TV
Otvoritev icoCe
Pristava na
iVienini pianini
Kar s tremi pomembnimi
obletnicami, 90-letnico orga-
niziranega planinstva, 90-let-
nico ustanovitve Savinjske
podružnice Slovenskega pla-
ninskega društva in 120-let-
nico rojstva Franca Kocbe-
ka, njenega prvega načelni-
ka, sovpada otvoritev pla-
ninske koče Pristava na Me-
nini planini. Otvoritev koče
bo v nedeljo, 28. avgusta ob
11. uri, otvorili pa jo bodo
člani Planinskega društva
Gkjmji grad.
Do koče Pristava na Meni-
ni planini je dostop po mar-
kirani poti iz Gornjega gra-
da, Vranskega, Cmivca, ali
po asfaltirani cesti iz Bočne.
Poštar ivan ie vedno dobre voije
Ivan Sambolič je v Virštanju, kjer smo ga ustavili, pa
tudi v sosednjih krajih, priljubljen vsakodnevni gost
tamkajšnjih domačij. Poštarja se pač največkrat razve-
selimo, saj nam prinaša novice, pozdrave, pa tudi
novce.
Vsak dan prevozi na svojem mopedu do štirideset
kilometrov. Vroče mu je bilo, ko smo ga srečali tistega
soparnega dne, pa je bil v.seeno dobre volje. Del poti
tudi prehodi, zlasti tam, kjer je dostop do hiš težji.
»Rad imam to delo, ki ga opravljam že dvanajst let. Z
ljudmi nimam nikoli težav, vedno me lepo sprejmejo.
Manj prijazne pa so psice, ki poštarjem niso najbolj
naklonjene. Tam, kjer psi niso privezani, pošte ne do-
stavljamo, saj moramo za svojo varnost skrbeti sami.
Najbolj pa so nas veseli »penzionisti, zlasti prvega v
mesecu«, je povedal poštar Ivan, doma v bližini Vonar-
skega jezera.
Ivan pozna veliko ljudi in veliko ve o njih. Ve tudi, če
je v vasi katero dekle zaljubljeno ali če ima fanta pri
vojakih. »Ce je žalostna, ko ne dobi pošte, jo potola-
žim«, se muhasto nasmeje.	M. A.
ANGELOSBAŠ
55
SAVINJSKI SPLAVARJI
od začetka 20. stoletja do 1941
Splavarski gospodarji, kot je podoba, ni-
so mogli preprečiti ustanovitve splavarske
zadruge. Sicer pa je bilo ob ustanovitvi za-
druge na splošno znano, da se bo ta organi-
zacija najprej potegovala za železniški po-
pust, in to je bilo v korist tudi splavarskim
gospodarjem, ki so plačevali voznino za
»Mitrovčane«. Glede nadaljnje dejavnosti
Splavarske zadruge je bilo prav tako na
splošno znano, da si bo prizadevala izbolj-
ševati splavarske mezde. Gotovo so spia-
Tarski gospodarji zavoljo tega skušali pri-
stopiti v splavarsko zadrugo, toda brez
Uspeha, ker so splavarji ali, natančneje, nji-
hovi umnejši predstavniki pač doumeli, kaj
to pomenilo za vso njihovo organizacijo.
Splavarski gospodarji pa so slej ko prej
i^oli splavarje tolikanj v rokah, da omenje-
neuspeh v poglavitnem ni spremenil do-
'očanja splavarskih mezd, saj so se te po
Ustanovitvi splavarske zadruge prav tako v
^^istvu oblikovale po zahtevah splavarskih
Gospodarjev (medtem ko je bilo razmerje
splavarskih gospodarjev do splavarjev po-
ko so bile vsakokratne mezde določe-
ne, enako pred ustanovitvijo splavarske za-
druge in po njej).
Kakor je torej ustanovitev splavarske za-
druge pomenila premik v splavarskem rav-
'^anju, so bile glede na razmerje splavar-
^kih gospodarjev do splavarjev stvarne po-
sledice njene dejavnosti le majhne. Spla-
varji tudi niso usmerjali dejavnosti svoje
zadruge v odločnejše nastope za izboljšanje
mezd, ker so v njej prevladovali člani, ki so
zagovarjali t. i. srednje naozre, t. j. zvečine
nazore z značilno »zmerno intenziteto
mnenj«. Zadovoljevali so se s tem, da je
splavarska zadruga dosegla polovično vož-
njo na železnici, sicer pa so šteli za sorazme-
ren uspeh, da so njihovi zastopniki sodelo-
vali pri določanju mezd, in so se jim kaj
tehtnejše izboljšave mezd tedaj zdele ne-
mogoče. Takšni pogledi so vsebovali tiste
prvine agrarnih družbenih razmer v predin-
dustrijski dobi, ki jih označuje podrejanje
»splošnemu in nespremenljivemu«, to po-
drejanje pa v temelju izvira iz »drastične
odvisnosti od... naravnih dogodkov«.
Mimo povedanega je bilo organiziranje
splavarjev težavnejše tudi zato, ker so, kot
je bilo razvidno, njihove delovne skupnosti
obsegale vsakič le prav majhno število
splavarjev, a še teh zvečine niso mogle kaj
bolj povezati. To velja tudi za največje de-
lovne skupnosti v obravnavani družbeni
skupini, za skupnosti ene »rajže«. Vrh tega
vsi splavarji od svojega dela niso imefi ena-
ke koristi. Krmanižem in »Mitrovčanom« je
bilo splavarstvo, kot vemo, poglavitni vir
dohodkov, medtem ko je pomenilo »Rogli-
čanom« in »Celjanom« samo enega od za-
služkov, tako da organiziranje splavarjev ni
moglo imeti zadosti enotne podlage. (Dru-
gače je bilo pri splavarskih gospodarjih, ki
so bili v razmerju do splavarjev temeljno
enotni, ne glede na medsebojno tekmova-
nje ali zavist.)
Tako je očitno, da so razmerje splavarjev
do splavarskih gospodarjev poleg zaslužka
neposredno določale praviloma samo bolj-
še ali slabše izkušnje delojemalcev z delo-
dajalci. Kolikor pogostnejši so bili stiki
splavarjev s splavarskimi gospodarji, toliko
bolje so se lahko razumeli z njimi, vendar je
dajala tem stikom končno podobo različna
ali nasprotna raven, na kateri so bili eni in
drugi v medsebojnem razmerju. Manjkalo
je zadostnega znanja o celotnem obsegu in
naravi splavarskega izkoriščanja, o drugem
izkoriščanju v takratni družbi in o potrebi
po korenitih spremembah te družbe.
Nakazano stanje je umljivo. - Sola temu
neznanju ni odpomogla. V njej so se v
osmih letih naučili brati in pisati in za svoje
potrebe računati. Ob tem niso pridobili no-
benega omembe vrednega drugega znanja,
razen iz verouka, to znanje pa je lahko ra-
zlagalo splošne razmere v zgornji Savinjski
dolini in Zadretju edinole kot bistveno pra-
vilne in nespremenljive. Podobno je bilo
pri vojakih, kjer se je ureditev države z
vsemi poglavitnimi prvinami življenja v
njej predstavljala kot nekaj, kar je v teme-
lju popolno in trajno, medtem ko so bili
drugačni vplivi, iz vrst naprednejših voja-
kov, očitno zelo redki in šibki. (Razpad av-
stroogrske monarhije in nastanek nove ju-
goslovanske države nista pomenila v tem
pogledu nobene ločnice, saj je bila družbe-
na ureditev obakrat v temelju enaka.)
Knjižno berilo so v obravnavani družbeni
skupini pomenile največkrat knjige Mohor-
jeve družbe, ki so bile izdane po katoliških
in klerikalnih vodilih in so razlagale svet,
kakršen je obstajal, kot samoumeven in v
poglavitnem nespremenljiv. Enaka temelj-
na označba velja za tednike in dnevnike.
kolikor so jih prebirali splavarji in splavar-
ski gospodarji, vendar je bila v njih marsik-
daj, dasi pogosto v oporečni podobi, beseda
o naprednejših gibanjih v družbi, tako da je
bilo časopisje deloma izjemen dejavnik, ki
je lahko kaj bolj razmikal obzorja.
Stopnja vernosti in v zvezi s tem razmerje
do cerkve, kakor je bilo opredeljeno v
enem prejšnjih poglavij, nakazujeta tudi
vpliv, ki ga je imela cerkev na oblikovanje
razmerja do danega sveta. Ta vpliv je bil
povečini posreden in po vsem videzu nekaj
manj izrazit kakor vpliv na osebno življe-
nje. Vendar je ne glede na to v primerjavi z
drugimi vplivi sorodne vrste zelo učinkovi-
to pripomogel k oblikovanju navedenega
razmerja do danih razmer.
Politično življenje v zgornji Savinjski do-
lini in Zadretju sta praviloma določali slo-
venski meščansko usmerjeni stranki, kleri-
kalna in liberalna. V poglavitnem je v teh
krajih imela premoč klerikalna stranka.
Splavarji (in sploh preprostejši ali manj
premožni prebivalci obravnavanega ozem-
lja) so premogli o obeh strankah ponajvoč
le pomanjkljive predstave. Večidel so šteli
klerikalno stranko za tisto, ki njeni ljudje
»verujejo«, ki so »po pravem«, ki so »za
župnika« ali »župnikovi«, medtem ko drugi
»ne verujejo« ali »tolčejo po cerkvi« ipd. Ali
drugače: klerikalna stanka je veljala za
cerkveno stranko, in duhovniki so, kakor
spričuje ohranjeno ustno izročilo, pogosto
delovali v tej smeri (tudi s prižnice in v
spovednici).
Razmerje med splavarji in splavarskimi
gospodarji se je značilno izražalo na volir
tvah, zlasti na občinskih. Takrat so splavar-
ski gospodarji povečini pritiskali na tiste
splavarje, ki so kaj več vozili zanje, se pravi-
predvsem na krmaniže in »Mitrovčane«, da
bi volili tako, kakor so hoteli splavarski
gospodarji. Splavarji so tem zahtevam pra-
viloma sledili, ker je bilo do neke mere
niogoče dognati, kako je kdo volil, in ker bi
jih drugače splavarski gospodarji, razen v
sili, ne bili več jemali na delo.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
25. AVGUST 1963
V SLG Celle pričeli z delom
Pestra ponudita za ttovo sezono
Na oder Slovenskega
ljudskega gledališča Celje
so se vrnili igralci, ki bodo
skupaj z ostalimi sodelavci
v gledališču pričeli z re-
dnim delom za novo gleda-
liško sezono, v kateri bo an-
sambel nadaljeval svojo
programsko pot. Zadal si je,
da ne sme manjkati sloven-
ska noviteta, igra za otroke
in mladino, dela iz svetovne
klasike in dela sodobnikov.
V gkidališki sezoni 1983/84
si bo občinstvo lahko ogle-
dalo slovensko noviteto De-
nisa Poniža, Skof Tomaž
Hren. Delo. katerega celj-
ska uprizoritev bo njegova
krstna izvedba, bo režiral
Franci Križaj.
Režiser Zvone Sedlbauer
bo na oder postavil adaptaci-
jo angleške mladmske pove-
sti Profesor Modrin jak.
Politične satire češkega
avtorja Vaclava Havela so tu-
di v slovenskih gledališčih
znane. Obvestilo je delo, ki
se nadvse duhovito norčuje
iz birokratskega svetovnega
nazora. To bo aktualna pred-
stava, ki jo bo režiral Franci
Križaj.
Na celjski oder prihaja tu-
di uprizoritev proznega dela
Vaje v slogu, ki ga je režiral
Jurij Souček in je ob svoji
premieri v Ljubljani dožive-
la izvrstne kritike.
Stuimunddrankovska
vznesenost, ljubezenska me-
lodrama in molierovska ko-
medija si bodo podajali roke
v delu Viktorja Hugoja Ruy
Blas, ki ga bo režiral Dino
Radojević.
Za njim pa bo Mario Uršič
postavil na oder Terencije-
vega Evnuha kot slovensko
in jugoslovansko krstno
izvedbo.
Po dolgem času bo v Celju
gostovalo mariborsko gleda-
lišče. V gosté bo prišlo s
Partljičevim najnovejšim de-
lom Moj ata, socialistični ku-
lak.	MP
Razgibano poletje
na Tomšičevem trgu
Razmišljati o kvalitetni rasti prireditev
Zavod za kulturne prire-
ditve Celje je že nekaj let
zapovrstjo organizator po-
letnih prireditev, ki se vr-
stijo ob koncu tedna na
Tomšičevem trgu v Celju.
Ljudje so se nanje že nava-
dili in se radi zbirajo na pri-
reditvenem prostoru.
letošnje prireditve, vse se
še niso iztekle, so bile zasno-
vane na izkušnjah prejšnjih,
predvsem pa v okviru pičlo
odmerjenih finančnih sred-
stev (280.000 din). Hkrati pa
je to bila priložnost za pred-
stavitev številnih amater-
skih skupin iz Celja in okoli-
ce, ki jih resnično ni malo.
Gledalci in poslušalci se ta-
ko na najbolj neposreden na-
čin tudi seznanjajo z dejav-
nostjo na amaterskem po-
dročju. Seveda bi se dalo na
odprti oder na poletne prire-
ditve povabiti tudi profesio-
nalne izvajalce, kar bi močno
popestrilo kulturno ponud-
bo, vendar bi bilo zato po-
trebno precej več denarja.
Tako pa, kot pravi pregovor,
je za malo denarja malo mu-
zike!
Odziv med letošnjimi izva-
jalci-amaterji je bil izredno
velik, saj se je prijavilo več
skupin kot pa se jih je dalo
potem uvrstiti v program.
Občinstvo pa ima, tako kaže-
jo izkušnje, najraje folklorne
skupine, narodno-zabavno
glasbo in godbo na pihala.
Pri Zavodu za kulturne
prireditve Celje so letos po-
skusili z novostjo. Eno
izmed poletnih prireditev so
pripeljali v krajevno skup-
nost Hudinja. Odziv pa so za-
man pričakovali še iz drugih
kraje\aiih skupnosti. Ce ve-
lja, da so se poletne priredi-
tve med Celjane že vrasle, bi
bilo razveseljivo, če bi kmalu
lahko govorili, da so poletni
večeri prijetni tudi v krajev-
nih skupnostih, saj jih ni ma-
lo, ki imajo lepe naravne pri-
reditvene prostore. Nasploh
bi bilo v prihodnje potrebno
poiskati še kakšen prostor za
izvajalce poletnih prireditev,
da bi lahko resnično rekli, da
v poletnih večerih Celje ni
pusto mesto.
Letošnje prireditve, ki bo-
do trajale še v prvi polovici
naslednjega meseca, so ga
popestrile, čeprav bo potreb-
no v prihodnje več razmišlja-
ti o njihovi kvalitetni rasti.
MATEJA PODJED
Razstava v
Ljubljanski banki
v Celju se je že začela nova
sezona na področju kultur-
nega delovanja v organizaci-
jah združenega dela. Priza-
devni organizatorji kulturne-
ga življenja v Ljubljanski
banki, Splošni banki Celje,
so v četrtek, 18/8-1983, pri-
pravili v svojih prostorih v
Vodnikovi ulici otvoritev
razstave del slikarja Nika Ig-
njatiča, ki se na tej razstavi
predstavlja s približno pol
ducata kompozicijsko in
barvno zaniniivimi reljefi,
kjer barve, reljefno oblikova-
na površine, naborki njego-
vih platen in ukročena vrv,
ki diha v prostoru, ustvai jajo
možnost sprejetja bogatih
vsebin. Ljubljanska banka.
Splošna banka Celje, že
vrsto let vzomo skrbi za kul-
turni utrip v svojem delov-
nem kolektivu, kamor pa ne
sodi le prirejanje razstav. Na
četrtkovi prireditvi je razsta-
vo otvorila Jasna Miklavčič,
predsednica Osnovne orga-
nizacije ZSMS v Ljubljanski
banki, v kulturnem progra-
mu otvoritve pa sta se pred-
stavila kantavtor Andrej Ko-
res ter dramski igralec Zvo-
ne Agrež, član SLG Celje.
Razstava bo v Ljubljanski
banki odprta vsak delovni
dan do 19. septembra.
2. B.
12. srečanje
pesnikov In
pisateljev
v devetih krajih v
Sloveniji bo v jeseni
12. srečanje pesnikov
in pisateljev začetni-
kov. Na območni pri-
reditvi lahko sodeluje-
jo tisti avtorji-začetni-
ki, ki svojih del še niso
izdali, razen seveda v
samozaložbi, in ki še
niso bili uvrščeni med
najboljše v dosedanjih
zaključnih republiških
srečanjih. Posamezni
kandidati lahko sode-
lujejo z literarnimi pri-
spevki v slovenskem
jeziku.
Organizatori i bod o
upoštevali prispevke
vseh vrst proze, poezi-
je in dramatike, ki bo-
do prispeli najkasneje
do 18. septembra na
Zvezo kulturnih orga-
nizacij Slovenije, Ki-
dričeva 5, in sicer v
treh izvodih in označe-
na s šifro, ne z ime-
nom.	MP
Kužno znamenje v VrunCevI ulici
dobiva nov obraz
Pred dnevi so v Vrunčevi ulici v Celju ponovno začeli
obnovitvena dela pri kužnem znamenju. Kip je bil vsa leta
odkar so spomenik utrdili in deponirali, v opatiji. Vsa dela
okrog spomenika financira opatijski urad sv. Daniela Celje.
Kip restavrirata Viktor Povše, akademski slikar in restavra-
tor ter Anton Podkrižnik, kipar in restavrator. Ko bodo dela
končana, bo podoba kužnega znamenja zopet takšna kot je
bila ob postavitvi.
Novinčeve slike so poseg
v lastne doživete skušnje
Ob razstavi najnovejših slik Franca Novinca v celjskem
Likovnem salonu
Akademski slikar Franc
Novine se v Likovnem salo-
nu Celje predstavlja z najno-
vejšim ciklusom slik iz leta
1979-1983, ki sicer niso nika-
kršen preobrat v njegovi sli-
karski produkciji, temveč le
viden razvojni korak v že
prej navzočem ustvarjalnem
kontekstu.
Na osnovi medoblikovnih
odnosov, združevanja vtisov,
učinkovitosti in izraznosti v
simbolih, ki vsebujejo vi-
zualne, razpoloženjske in in-
formativne značilnosti tako
oblikovnih kot barvnih se-
lekcij (rdeča, modra, rjava;
zelena, rumena) sledi avtor
poudarjanju bistva in opu-
šča nepom.embnosti.
V približevanju avtentič-
nosti naslikanega polja s
stvarnostjo, išče Novine od-
govarjajočo obliko, ki ima še
vedno svojo osnovno krajin-
sko izhodiščno temo. Re-
sničnost stvarnosti razvija
vzporedno z razvojnimi
stremljenji svojih ustva^al-
nih idej, polnih dinamične
napetosti, vse do eruptivni
aktivnosti. Stvarnost ustvar^
ja spremenljive vtise in do
mišljijske predstave v spie
tih naših misli, se pred naši
mi očmi, kljub intuitivnemu
odnosu avtorja do nje, bran
izničenju, ter ustvarja zašči
to občutljivih jeder svojegi
bistva. Novinčeve krajinske
forme težijo k svetlobi, išče
jo ugodne prostore za razvit
je svoje lepote in razsežnosti
Sledimo simetrični struktur
oblikovanja krajine na plat
nu s preprostimi barvnimi li
nijami (Ajda, Jata, Stmišči
iz leta 1981), ki počasi preha
jajo iz manjših v večje barv
ne gmote, v ekspresivnosi
(Njiva, Njiva*II, Krajina iz le
ta 1982) vse do razbitji
osnovnega prostora v dvojne
polje dogajanja (Krajina, Aj
dovo stmišče iz leta 1983)
Tako preidejo Novinčeve sli
ke iz »napetega« mirovanji
ploskve v eruptivno struktu
ro živosti.
Kakorkoli že, novejša No-
vinčeva dela vse bolj upravi
čeno označimo z nazivorr
subjektivnosti in odstav
kom, ki ga citira Aleksandei
Bassin v katalogu ob razsta
vi: »vračanje vase, k same
lastnim doživljanjem, občut
jem, sanjam; to pomen:
hkrati poseg v lastne dožive
te skušnje kot slikarski pred
met, motiv« ...
ALENKA DOMJAI^
Zanimanje za zlato
harmoniko raste
Po objavi razpisa za letoš-
nje tekmovanje harmonikar-
jev z diatoničnimi harmoni-
kami za Zlato harmoniko
l..jubečne so v KUD Ljubeč-
na že prejeli več kot 40 prijav
harmonikarjev iz Ljubljane,
Mengša, Velenja, Raven na
Koroškem, Kočevja. Kranja
in seveda iz celjske regije.
Najbolj zanimiva je prijava iz
Raven na Koroškem. V okvi-
ru tamkajšnjega kulturnega
društva Železarna deluje tu-
di 19 članski orkester harmo-
nikarjev z diatoničnimi har-
monikami in v Ljubečno bo
prišlo kar 15 članov tega or-
kestra, ki bodo tekmovali
kot posamezni.ki, nastopili
pa bodo tudi kot orkester.
Zanimanje za letošnjo Zla-
to harmoniko so pokazali tu-
di v Kulturno prosvetnem
društvu Edinost iz Nonče va-
si na avstrijskem Koroškem.
Kljub temu, da Se ni dokonč-
ne prijave pričakujejo orga-
nizatorji prijave harmonikar-
jev naše narodnosti iz Avstri-
чје, ter harmonikarjev iz juž-
ne Tirolske, italijanskega
Vidma in seveda še iz okoli-
ških khajev.
Organizatorji so pričako-
vali letos večje zanimanje in
zato so tekmovanje razdelili
v dva dela. V soboto, 3. sep-
tembra bo na Frankolovem
predtekmovanje, v nedeljo 4.
septembra pa bo na zaklju-
čni prireditvi na Ljubečni
nastopilo 15 najboljših har-
monikarjev z diatoničnimi
harmonikami.
M. B.
Ptujski festival
domače glasbe
Festival domače zabavne
glasbe, ki ga že vrsto let pri-
pravlja Radio Ptuj, bo letos
2. in 3. septembra na letnem
prireditvenem prostoru v
Ptuju.
Za letošnji festival .se je
med drugim prijavilo tudi
več znanih narodnozabavnih
ansamblov, kot so Dobri
znanci in ansambel Vita Mu-
ženiča iz Ljubljane, Sloveni-
ja iz Polzele, Štirje kovači iz
Slovenj Gradca in tako dalje.
Iz Celja bosta na tej priredi-
tvi nastopila ansambel íYan-
cija Zemeta in ansambel To-
neta Videča.
Folklorna skupina Iz Kompol pridno vadi
Kompole so vas nad Štorami. Poleg cerkve in gostilne imajo v kr^u tudi osnovno šolo
in v njej se zbir^ enkrat tedensko mladi člani folklorne skupine Železarna Štore.
Skupina obstaja že štiri leta. In kako je nastala? V Kompolah imajo nogometno igrišče na
katerem so se zbirali fantje. Medtem ko so fantje imeli zabavo, pa dekleta niso imela
prostora, kjer bi se lahko zbirala. Tako se je začela rojevati misel, da bi ustanovili folklorno
skupino. Na samem začetku so se pojavile tudi težave, predvsem denarne. Nekaj sredstev je
prispevala krajevna skupnost, nekaj železarna, večinoma pa so ves denar prispevali sami.
Prav tako so si od plače odtrgovali, da so lahko kupili narodne noše. Za sabo imajo že
mnogo nastopov. Za njih najpomembnejši pa so: nastop ob Dnevu inladosti v Kompolah,
kjer so organizirali samostojen enourni program ter srečanje folklornih skupin slovenskih
železarn, ki bo letos v jeseni v štorah. Tu bi se radi iakazali, saj jim denarno mnogo pomaga
2ele:^na Store. Do sedaj so se naučili splet štajerskih, gorenjskih, prekmurskih in belo-
kranjskih plesov, načrtujejo pa še štiri nove - predvsem štajerske in prekmurske.
N.GERKES - G. OBREZ
25. AVGUST 1983
NOVI TEDNIK - STRAN II
Letos slabša letina hmelja
Zadnßa moča Je pomagata, a le za pozne sorte, goldlnga pa bo tretjino manj
Za slovenske hmeljar-
je se je prejšnji teden
pričelo obiranje hmelja
na 2500 ha površin. V Sa-
vinjski dolini je s to
žlahtno grenko rožo po-
sajenih kar 1820 ha, od
tega v kooperacijski pro-
izvodnji nekaj več kot
700 ha. S hmeljišč priha-
jajo napovedi, da letoš-
nja letina ne bo rekor-
dna kot lanska, ko so pri-
delali 4174 ton hmelja, to
pa zaradi nevšečnosti z
vremenom (neurje, suša,
toča), ki so ponekod v
Savinjski dolini precej
zrečile pridelek. Koliko
ga bo manj, je sedaj še
težko reči. Pri zgodnji
sorti, to je goldingu pra-
vijo, da tudi do 35 od-
stotkov manj. Čeprav si
je hmelj ob deževju v
zadnjem času precej opo-
mogel, velja to pred-
vsem za pozne sorte.
Povsod, kjer imajo
hmelj, se vse delo in vsi
pogovori vrtijo okrog nje-
ga. Direktor kmetijske za-
druge Savinjska dolina.
Vlado Kralj, nam je o obi-
ranju povedal: »Z obira-
njem smo pričeli pone-
kod že 15. avgusta, na-
slednji dan pa povsod. V
KZ Savinjska dolina je
vključenih 610 hmeljar-
jev kooperantov, ki imajo
714 ha hmeljskih površin.
Stroji se vrtijo noč in dan.
Ljudje z največjo vnemo,
vestnostjo in pozornostjo
poskušajo spraviti pride-
lek v najkrajšem času.
Pridelek bo manjši kot la-
ni, to pa predvsem pri
sorti golding.« Med naj-
večje strojne skupnosti za
obiranje hmelja sodi
strojna skupnost na Go-
milskem. Predsednik,
hmeljar Rudi Kos pravi:
»Na tem stroju obira 27
hmeljarjev. Letos smo
pričeli nekoliko prej, saj
je hmelj prej dozorel. Obi-
ramo po vnaprej izdela-
nem urniku in delo pote-
ka nemoteno. Na našem
območju je bilo hudo
neurje, tako je pridelek
precej zredčen.«
Pri hmeljarju Francu
Jelònu na Polzeli imajo še
obiralce. Gospodar Franc
je povedal, da je kakih ti-
soč sadik še na hmeljov-
kah in ga je treba obrati
ročno. Sestri Ljubica in
Fanika Bukovšek iz Kor-
tel Brega na Hrvatskem,
prihajata sem obirat
hmelj že deseto leto, pred
tem sta hodili na Gomil-
sko petnajst let. »Letos se
nabere nrianj kot lani«,
pravi starejša, 64 letna
Ljubica in nadaljuje:
»Moj rekord na dan je 30
škafov, letos pa jih nähe-
rem komaj tja do dvajset.
Nekaj bomo že zaslužile,
če je hmelj slab se pač ne
da pomagati. Jelenovi so
z nami dobri in tudi po-
šteni.«
Tudi v Zgornjih Gru-
šovljah, kjer smo obiskali
72 letnega hmeljarja Iva-
na Cetino, letina ne bo
takšna kot bi jo želeli. Ta
stari in izkušeni hmeljar
nam je o njej s precej
grenkobe pripovedoval:
»Sicer smo že pred pri čet-
kom pričakovali slabo le-
tino, ko pa smo začeli z
obiranjem, nas je golding
grdo presenetil. Ugotovili
smo, da ga bo namesto
predvidenih 10 odstot-
kov, manj kar za tretji-
no.« Tudi pripoved Ma-
rinke Kralj iz Ložnice, ki
obira na stroju v Gotov-
Ijah, ni nič bolj obetavna.
Upajo le, da bo več vsaj
poznih sort, ki jim je de-
ževje v začetku avgusta
dobro delo.
Edi Omladič, predsed-
nik IO poslovne skupno-
sti za hmeljarstvo SRS se
je pred tednom dni vrnil
iz mednarodnega kongre-
sa v Strasburgu v ZR
Nemčiji. In kako bo letos
na svetovnem trgu? »Pri-
čakujejo, da bo letošnja
letina v vsem svetu slabša
za okrog deset do pet-
najst odstotkov. To pa bi-
stveno ne bo vplivalo na
cene, saj so zaloge hmelja
iz leta 1982 še tolikšne, da
povpraševanje ne bo več-
je kot običajno.«
TONE TAVČAR
Nekateri hmeljarji so se tudi letos odločili, da ne bodo
hmelja sušili doma. Na Polzeli je velika sušilnica, kjer na
dan posušijo tudi več tisoč škafov zelenega hmelja.
Za trganje vrvic in za delo pri strojih je v dolini sedaj okoli 2000 sezonskih delavcev.
Močvirni ral za ptice in dívlad
Kopački rit se ponaša z 267 vrstami ptic, ki tu gnezdijo
Kopački rit sodi med naše
najmlajše rezervate. Pri-
bližno 7.000 hektarjev moč-
virnih površin, na katerih
živijo predvsem številne ja-
te ptic, so z zakonom zašči-
tili pred osmimi leti. Rezer-
vat je ob sotočju Drave in
Donave pri Osijeku, nanj pa
se navezuje še približno
15.000 hektarjev prav tako
zamočvirjenih terenov.
Potem, ko so začeli osuše-
vati močvirja v Panonski ni-
žini in jih spreminjati v plo-
dna polja, je precej živali,
predvsem ptic izgubilo svoja
naravna prebivališča. Neka-
tere vrste so že skoraj izumr-
le. Tako je v Kopačkem ritu
danes nekaj zelo redkih ptic
na primer orel ščekavec,
črna štorklja in tudi kormo-
ran. Sicer pa živi v tem rezer-
vatu 267 vrst ptic in od tega
jih 134 vrst tam tudi gnezdi.
Precej velike so jate divjih
rac in čapelj.
Poleg ptic se podi po tem
obširnem močvirnem terenu
še kakšnih 6.000 jelenjadi,
precej lisic, divjih mačk, ve-
prov in drugih divjih živali.
Rezervat sestavljajo tri je-
zera: Kopačko, kjer je voda
skozi vse leto, Sarvaško in
Belo jezero. Ob sušnem vre-
menu se vodne površine,
okrašene z lokvanji, precej
zmanjšajo, območje pa je
približno tri mesece na leto
tudi poplavljeno.
»Vode so tukaj zelo bogate
z ribami,« je povedal Pauao
Goli, turistični vodič, ki že
nekaj let skrbi za divjad v
tem rezervatu. »Vendar smo
že pred leti začeli omejevati
ribolov, da bi ostalo dovolj
rib za zelo velike jate ptic, ki
se vsako leto bolj množijo,
saj jih tukaj ne vznemirja
človek. Sedaj lovi samo še 17
domačinov iz vasi Kopače-
vo, ker jim je ribolov edini
način preživljanja. Prepove-
dano pa je sekanje lesa in
trsja.«
Sicer pa se lahko v rezer-
vatu svobodno gibljejo samo
domačini, ki so večinoma
starejši ljudje. Turisti si lah-
ko močvirje ogledajo samo z
ladje »Liska« v spremstvu
vodičev, v rezervat pa je se-
veda prepovedan vstop lov-
cem s puško, medtem ko je
zunaj rezervata, na ostalih
15.000 hektarjih močvirja lov
dovoljen.
Pred tremi leti so ta edin-
stveni rezervat pri nas začeli
izkoriščati tudi v turistične
namene in celjski izletnik
ima v svojih programih izle
tov tudi Kopački rit, ki pa ga
Ijuc^e še premalo p>oznajo.
»Ze lani si je ogledalo moč-
virje in redke živali v njem
15.000 turistov. Ker smo po
skrbeli za reklamo, računa
mo, da bo letos precej vei
turistov, kar tudi potrjuje
dosedanji obisk. K nam pa
prihaja tudi vedno več tuj-
cev,« je povedal Pauao.
S. SROI^
Orel ščekavec - zelo redka
ptica, ki pa je v Kopačkem
ritu našla mir in okolje,
kjer je ne moti človek.
Pauao Goli - Že nekaj let
skrbi, da v rezervat ne bi
zašel kakšen krivolovec, na
ladji Liska pa dela tudi kot
turistični vodič.
Ribiči - Dovoljenje za ribolov v Kopačkem ritu ima samo še 17 starcih donnačinov.
Uprava rezervata omejuje ribolov, da bi bilo dovolj hrane za številne jate ptic.
I^. STRAN - NOVI TEDNIK
wwÊÊÊmaiÊÊÊÊÊÊÊÊÊimÊÊÊÊÊÊm
25. AVGUST 1983
Priprava zemlje za setev
Lí'IM) je videti, če zorano
ajivo takoj zasejemo. Toda
taka lepa podoba je varlji-
va, čeprav je na naših nji-
vah preiK)gosta. Kmetoval-
ci so večinoma prisiljeni,
zlasti po spravilu koruze je-
seni, takoj posejati ozimino.
Zorana zemlja, ki se ne vle-
že, pa je kaj slabo rastišče
za seme, ki ga ponavadi tu-
di površno pose jemo z roko.
Letos je suša sicer zmanj-
šala pridelke poljščin in pri-
zadela ponekod tudi koruz-
ne posevke. Toda pospešila
je zoritev, zato bodo njive
poprej prazne kot ponavadi.
To pa bo ugodno za jesensko
setev, saj bo dovolj časa, da
se bo zemlja v brazdah uleža-
la. Kmetovalci bodo lahko
izkoristili najugodnejše vre-
кпе za pripravo zemlje. Ne bo
jim treba na njivo v blatu,
kar dodatno vpliva na slabšo
.setev. Razmočena tla na-
mreč onemogočajo dobro
oranje in zaoravanje rastlin-
skih ostankov, dopolnilno
obdelavo tal in sploh delo s
stroji.
Priprava tal za setev ozi-
min je izredno zahtevna na-
loga, zato moramo poskušati
razporediti vse delo tako, da
bo zadnja p.šenica v zemlji
konec oktobra. Druge vrste
ozimin pa moramo posejati
že prej. To velja tudi za hri-
bovita območja, kjer sejajo
pšenico, že od konca sep-
tembra dalje.
Kjer pridelujejo koruzo za
zrnje, se vedno pogosteje od-
ločajo za zaoravanje koruzni-
ce. Ni lepo videti, če iz prsti
štrlijo ostanki zaorane ko-
ruznice. V taki zemlji je tudi
kalitev semena otežkočena.
To pa je vzrok slabim pridel-
kom in veliki gospodarski
škodi, ki jo utrpimo. Zato je
najpomembneje, da dobro
pripravimo plug za zaorava-
nje koruznice in drugih rast-
linskih ostankov. Poleg tega
moramo zagotoviti zadostno
hitrost vožnje. S slabim trak-
torjem je tudi priprava zem-
lje za setev otežkočena. Po-
membno je, da s plugom vse
rastlinske ostanke zaorjemo
pod globino setvenega mrvi-
šča, ki ga moramo pripraviti
z dopolnilno obdelavo v
vrhnji plasti zemlje od 8 do
10 cm globoko.
Ce smo koruznico ali druge
rastlinske ostanke zaoral i
preplitvo, se kaj rado zgodi,
da jih kasneje potegnemo na
piano z brano, vlačo ali pred-
setvenikom, ki jih uporablja-
mo za dopolnilno obdelavo
zorane zemlje. Z dopolnilno
obdelavo pa zatorej nikakor
ne smemo seči pod setveno
mrvišče, kamor smo zaorali
rastlinske ostanke. To je pri
nas najpogostejša napaka, ki
jo delajo traktoristi zlasti s
predsetveniki. Napačno na-
mreč sklepajo, da so nogače
vzmetne V)iane zaradi svoje
višine namenjene za velike
globine.
Z dopolnilno obdelavo
moramo doseči naslednje:
•	zravnati grobe brazde
v ravno površino njive;
•	zdrobiti grude v drob-
ne mrvice;
•	ustvariti pogoje za
vzpon vode do setvenega
mrvišča, nad njim pa preki-
niti ta vzpon in preprečiti
izsušitev vrhnje plasti zem-
lje;
•	pretrde kepe vtisniti v
grudičasto plast zemlje, da
lahko prek zime razpadejo.
Uspešno dopolnilno obde-
lavo dosežemo s predsetve-
niki. To so priključki, ki jim
pravimo tudi združeno oro-
dje, ker je na istem ogrodju
nameščena vzmetna ali kli-
nasta brana, sledi pa Ji več
valjastih drobilnikov. Vsak
kmetovalec predsetvenika
nima. Zato si bo pomagal z
lahko brano in vlačo, s kate-
ro bo zravnal kotanje na nji-
vi. Prav pa bi prišel tudi lese-
ni valjar, da bi nerazdroblje-
ne grude in kepe vtisnili v
grudičasto plast zemlje. S tà-
ko obdelavo bi dosegli mno-
go več, kot pa če bi poskušali
z motikami razbiti kepe na
njivi.
Prihodnjič pa nekaj
osnovnih navodil o gnoje-
nju ozimin.
inž. JOŽE GUZELJ
Da v Gornje Savinjski dolini resno razmišljajo tudi o konjereji, osnovno čredo želijo
liamreč podvojiti, dokazujejo tile konjiči, haflinger ji imenovani, ki so Jih njihovi last-
niki prejšnji teden pripeljali v Mozirje. Strokovnjaki Savinjsko šaleške veterinarske
postaje so opravili letni pregled podmladka, brejosti kobil, konjiči pa so dobili svoje
mesto tudi v rodovniku. Ti konji so primerni za kmečko rejo, šport in turizem, v primeru
potrebe pa tudi za splošni ljudski odpor. Veterinarji so bili z opravljenimi pregledi
s&đovoljni.	pp
GOSPODARNO KMETOVANJE
Piše FntK Potočnik, dipl. kmet Inž.
Ena krava s Ai.OOO ali dve z 2.000
kilogrami mleka? (4)
Omenili srno že, da je osnovni činitelj gospodarnega
pridelovanja mleka pravilna prehrana krav. Ce želimo
živali gospodarno krmiti, moramo poznati njihove po-
trebe po hranilnih snoveh in hranilno vrednost krmil, ki
jih imamo na razpolago za sestavljenje krmnih obrokov.
Zavedati se moramo, da potrebe po hranilnih snoveh niso
enake za vse krave, prav tako pa tudi posamezna krava
potrebuje različna količine hranilnih snovi v posameznih
fazah proizvodnje. Zato krmni obrok ne more biti enak za
vse krave v določenem hlevu. Kakšne so potrebe krav po
hranilnih snoveh v posameznih fazah proizvodnje in kako
bomo sestavljali krmne obroke za ta obdobja, bomo opisali
kasneje. Danes pa bomo videli, kakšne so povprečne po-
trebe krav po hranilnih snoveh in koliko hranilnih snovi je
potrebno za en liter proizvedenega mleka pri različni mleč-
nosti.
Krmo, ki jo žival zaužije, delimo na vzdrževalno in pro-
dukcijsko.
Žival potrebuje določeno količino hranilnih snovi samo
zato, da lahko živi, da vzdržuje svojo težo. To je vzdrževalna
krma. Količina hranilnih snovi, ki je potrebna za vzdrževa-
nje 500 kilogramov težke krave 2830 SE in 285 g PSB. 550
kilogramska krava 3000 SE in 320 g PSB in krava s 600
kilogrami 3300 SE in 320 g PSB.
Produkcijska krma je tista, iz katere nastaja mleko, raste
žival, raste njen plod, dlaka, volna, jajca itd. Pri izračunava-
nju gospodarnosti pridelave mleka moramo vedeti, koliko je
povprečno potrebno hranilnih snovi za tvorbo enega litra
mleka.
Za tvorbo enega kilograma mleka s 3% tolšče potrebuje
krava povprečno 225 SE in 50 g PSB, za en kilogram mleka s
3,5% tolšče 250 SE in 55 g PSB ter za en kilogram mleka s
4,0% tolšče 275 SE in 60 g PSB.
Za primer bomo obravnavali dve 550 kilogramski kravi,
katerih ena daje letno 4000, druga pa 200 kilogramov mleka.
Za vzdrževanje potrebujeta obe enako količino hranilnih
snovi dnevno 3000 SE in 320 g PSB, letno pa 1095 KSE in
116,8 kg PSB. Za tvorbo 4000 kilogramov mleka s 4,0%
tolšče potrebuje intenzivnejša krava 1100 KSE in 240 kg
PSB, manj intenzivna krava pa za 2000 kg mleka 550 KSE in
120 kg PSB.
Za gospodarno pridelovanje mleka je zelo pomembno,
kolikšen je delež vzdrževalne krme. Ob navedenem pri-
meru si lahko to izračunate sami, ali pa počakate do nasled-
nje številke, v kateri vam bomo to pojasnili.
Ropasovim z Ropasije ni iaiiico
z mlečno tolšče Je pa nekaj narobe
Kdo je bil prej? Ime kraja
ali tamkajšnjih prebival-
cev? Ne, tega ob obisku Ro-
pasovih na Ropasiji nismo
vedeli, ne pri prihodu in ne
pri odhodu. Zvedeli pa smo
marsikaj o življenju tam
ri na bregeh. Ni lahko, Ze
same strmine branijo pone-
kod dostop s kmetijsko me-
hanizacijo, poleg tega pa
razdalja od doline vse tudi
močno podraži.
Ropasovi imajo 24 hektar-
jev zemlje, od tega le osem
hektarjev obdelovalne. Pa
vseeno pravijo, da je več do-
hodka od zemlje in živine, ki
jo redi, kot od gozda. Dela je
veliko, jeze in skrbi pa tudi.
Le kdo bi si mislil, da je tako
težko priti do traktorja. Saj
enega imajo, a je prelahek za
nakladalko. Ali pa mleko! Z
motorjem ga vsak dan vozi
domači sin Jože na Vransko,
po 30 do 35 litrov. Pa preden
so imeli pogodbo s Kmetij-
sko zadrugo, je bila tolšča
ves čas čez štiri, sedaj pa ko-
maj kaj čez tri. Čudno! Mle-
ko pa vseeno da za elektriko
in davek. Pa še ena skrb teži
mater Ivanko. Kako bo, če
bo moral Jože kam daleč k
vojakom. Sama z možem ne
bosta zmogla. Jože pa vse te
težave vidi, a kaže, da se jim
namerava resno postaviti na-
proti. Ostal bo na kmetiji.
»Bo že šlo, saj nikjer ni lah-
ko,« pravi.
MILENA B. POKLIC
Na fotografiji:
Pridnih rok ni nikoli pre-
več pri Ropasovih. Ce pa
teh ni, pa tudi gobček do-
mačega Kastorja nekaj za-
leže. Ivanka in Jože Ropas
sta res lahko kar ponosna
nanj, saj kar mimogrede na-
nosi drva v kuhinjo in zlepa
ne dovoli gospodinji, da bi
morala sama nositi grabi je.
Borovnice so ostaie v gozdu
Merxova akcija nabiranja borovnic Je »pogorela^'
že na začetku leta so v
sestavljeni organizaciji
Merx pripravili program
odkupa borovnic. V akciji
so letos orvič poleg lastnih
kmetijskih zadrug in kme-
tijskega kombinata želeli
pritegniti tudi šolsko mla-
dino.
Razpisali so nagradni nate-
čaj za vse šole celjske regije,
seveda s priporočilom Zavo-
da za šolstvo Slovenije, orga-
nizacijske enote v Celju.
Vsak, ki bi sodeloval pri tem
nagradnem natečaju, bi mo-
ral nabrati najmanj 60 kilo-
gramov borovnic, tisti razred
ali šola ki bi pa nabrala naj-
več, bi dobila prvo nagrado, •
to je 10.000 dinarjev. V akcijo
so vključili preko 60 osnov-
nih šol, vendar so po obiskih
v vseh šolah, pogovorih z
ravnatelji šol in propagandi
na koncu dobili soglasje za
udeležbo v nagradnem nate-
čaju samo od 22 osnovnih
šol. To pa še ni vse. Ko se je
akcija približevala koncu, so
bili v sestavljeni organizaciji
Merx zelo razočarani, kajti
akcija je bila neuspešna.
Kljub vsem dogovorom se je
od vseh 22 osnovnih šol od-
zvala samo osnovna šola Ta-
bor, nabrala 60 kilogramov
borovnic in dobila nagrado
10.000 dinarjev.
Komentar skorajda ni po-
treben.
JANA MLADENOVIC
KmetUsM mmut SioveiHle priporoča:
Izkop krompirja
Ko krompir dozori, ga moramo izkopati. Izkopa-
vamo, ko je zemlja primemo suha in topla.
Gomolji, ki so hladnejši kot 10 °C, so močno občut-
ljivi na udarce. Zato praviloma izkopavamo, ko so tla
in s tem tudi gomolji ogreti na 10-12 °C. Praviloma ne
izkopavamo krompirja, ki ga bomo skladiščili kadar so
tla hladnejša od 8 °C. Temperatura tal zaostaja za tem-
fïeraturo zraka, zato so tla praviloma najhladnejša,
kaki dve uri po sončnem vzhodu, to je okoli najtop-
Iješa pa med IS-ie*'.
Kadar pa izkopavamo v pretoplem vremenu, kar je
pri nas običajno pri izkopu semenskega in ranega je-
dilnega krompirja pazimo, da tla oziroma gomolji niso
pregreti nad 18-20 °C. Kadar izkopavćimo tako tople
gomolje jih moramo v skladišču zračiti in čimprej
primemo ohladiti.
Zlasti za izkop s kombajni moramo kemično ali me-
hansko odstraniti cimo.
Pri delu s kombajnom in izruvači pazimo, da gomo-
lje čim manj poškodujemo. Hitrost izkopa prilagodimo
tako, da je trak p>oln, pri tem pa je ločevanje zemlje
popolno, zato pazimo na globino izkopa saj vsak centi-
meter globlje pomeni veliko dodatnega dela za pretre-
sala in obremenitev za kombajn.
Izogibajmo se velikim padcem gomoljev zlasti pri
nepotrebnem visokem stresanju v prikolice in praznje-
nju prikolic.
Ljubljana, 15. 8. 1983
25. AVGUST 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 11
WÊÊÊmÊaÊÊÊtÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊSÊÊBei
Dobra gostinska ponudba
se meri sicozi gostov želodec
y Slovanu na Угапзкет gradijo uspeh z domačo kulinariko
Kadar «cenjujemo, kak-
šen je pravzaprav naš turi-
zem, največkrat pravimo,
da bi nam bolje šlo, če bi le
tudi gostinstvo sledilo za-
htevam in željam gostov.
Ocena, s kakršno navadno
zaključimo, lahko bi rekli
gostilniško razpravo o turi-
zmu in gostinstvu. Bo že
res, da imamo premalo kva-
litetnih gostinskih obratov,
da se pri ponudbi v naših
lokalih raje spomnimo pre-
prostih receptov in pozab-
ljamo na domače jedi in po-
dobno. Veliko pa je resnice
v tem, da so gostinci na re-
pu vseh plačilnih lestvic, da
zasebniki raje prodajajo le
pijačo, kajti s hrano ni za-
služka, da toliko kadrov-
skih problemov kot v go-
stinstvu ni skoraj nikjer.
Prav zaradi problemov v
gostinstvu l^omo del turistič-
ne strani v nasl€?dnjih tednih
namenili razgovorom z go-
stinskimi delavci. Zasebni-
mi, tistimi v družbenem sek-
torju, uspešnimi, manj
uspešnimi. Prvi,' s katerim
smo se pogovarjali je Ivo
Dniač, vodja Hmezadovega
obrata Slovan na Vran-
skeni.Zanimalo nas je, zakaj
se na Vranskem že leta in
leta za dlje kot nekaj minut
ustavljajo avtobusi iz vfee
Slovenije.
»Predvsem zaradi hrane.
Obroki v našem lokalu so
namreč obilnejši od predpi-
sanih po gostinskih normati-
vih, poleg tega pa ponudba
obsega domačo hrano, do-
mače malice, vse začinjeno z
domačimi začimbami, vzgo-
jenimi na lastnem vrtu. Ni
dneva v letu, ko gost pri nas
ne bi dobil žgancev, pečenic
ali prave domače bele kave.
To je že skoraj tako, bi lahko
rekli, kot mora biti. Mi bomo
to našo ponudbo vsekakor
obdržali, kajti le s polnimi
krožniki lahko takšno tradi-
cijo nadaljujemo in s tem ne
dovolimo, da bi tranzitni
gostje odhajali mimo nas.«
Kako pa .je potem z zasluž-
kom?
»Ostanek je na tak način
seveda manjši. Kljub temu
od obstoja sem nismo imeli
izgube. Nekaj le ustvarjamo.
vendar ne dovolj, da bi zidali
gradove v oblakih. Upamo
le, da bomo adaptacijo, ki jo
je Slovan vsekakor potre-
ben, lahko izpeljali.
Sicer pa so problemi v go-
stinstvu povsod enaki. Mate-
rialni stroški nenehno nara-
ščajo, zaradi potreb, ki jih
imamo, pa se moramo po-
drejati raznim samouprav-
nim sporazumom in dogovo-
rom. Ekonomskih cen si ne
upamo postaviti, kljub temu
da je pri nas, ki ponudbo
oblikujemo predvsem s hra-
no, tudi režija velika. Ob tem
moramo meso plačevati pre-
ko regularnih cenikov, kot
večji odjemalci torej nima-
mo nikakršnih ugodnosti. Ni
torej težko razumeti, zakaj se
v zasebnem sektorju raje
usmerjajo le v prodajo pi-
jač.«
Dobrih in sposobnih go-
stincev je vse manj...
»Zaradi osebnih dohod-
kov. To, da smo gostinci na
repu lestvic o.sebnih dohod-
kov, je posledica vsejugoslo-
vanskega jokanja, da imamo
slabo gostinstvo. Ni kuharic,
natakarjev. Ce bi bili sedaj
vsi, ki so se izšolali za gostin-
ce res gostinci, bi nas bilo
verjetno preveč. Tako pa
ravno najbolj sposobni od-
hajajo. Veliko je strokovnja-
kov, ki se čutijo sposobne
razpravljati o problemih v
gostintïtvu. Takrat pa, ko go-
stinci, ki vemo kako bi naj
bilo, damo svoje predloge, so
ušesa teh »strokovnjakov«
gluha.«
RADO PANTELIC
Z Nizozemci na Goro Oliko
z Nizozemskimi tiu-isti, ki
si na dopustu v Žalskem hote-
lu Golding Rubin smo se pre-
teklo nedeljo odpravili na
kratek izlet, ki so ga pripravi-
li planinci tamkajšnega pla-
ninskega društva. To je bil že
drugi izlet, ki so ga domiselni
žalski planinci ponudili go-
stom iz Nizozemske.
Z luksuznim avtobusom
smo se iz Žalca odpravili proti
Polzeli in od tam strmo v breg
proti Gori Oljki, ki je bila to-
krat že drugič cUj gostom...
Ko smo drseli po gladki cesti
proti Šempetru, je vodič PD
Žalec pripovedoval o zanimi-
vostih Savinjske doline. Nizali
so se podatki o dolini zelenega
zlata, o rimski nekropoli v
Šempetru, o jami Pekel, Polze-
li, Seneku, podatki o nadmor-
ski višini pa so izzivali med go-
sti vzdih, ko je povedal da je
današnji cUj visok kar 734 m,
kar predstavlja za ravničarske
Nizozemce že kar zahtevno
Kal vari jo, čeprav bodo večji
del poti opravili z avtobusom.
Med potjo so nizozemske go-
spodinje občudovale lepo ure-
jena pročelja polna cvetja.
Ko smo se začeli vzpenjati
po lepo speljani cesti mimo
Vinskega vrha proti Gori Oljki,
se je na marsikaterem obrazu
pojavila skrb, kako bomo priš-
li na to za njih neznansko viši-
no. Navdušenje nad lepim raz-
gledom v kotanjo Andraža na
desni in pogled v dolino proti
Preserju, BrasloVčam in Do-
brovljam je pri Jugovi domači-
ji le za hip pregnal skrbi. Bolj
zaskrbljen pa je postajal sicer
zelo dober šofer Pit, ki pa nad
zelo zdelano makadamsko ce-
sto ni bil preveč navdušen.
Ze pri izkrcanju je novope-
čene »hribolazce« minil strah
in kar zagnano so vzeli pKJt pod
noge proti vrhu. Ko se je gozd
razširil v prijazno planoto in je
postal razgled lep, se je navdu-
šenje stopnjevalo. Niso se mo-
gli načuciti razgibanemu svetu
Savinjske in Šaleške doline,
Dobrovljam in tja do Zasàv-
skega gorovja. Zal nam polet-
na meglica ni omogočila pogle-
da proti Pohorju, Karavankam
in Savinjskim Aip^, saj z Go-
re Oljke lahko vidimo kar pol
Slovenije, kakor se radi pohva-
lijo zagnani polzelski planinci,
ki oskrbujejo dom na Gori
Oljki.
Z gosti smo si ogledali obe
cerkvi in niso se mogli načudi-
ti kaj so pridne roke ustvarile
na tej »ogromni višini« od
cerkve do lepo obnovljenega
planinskega doma.
»Takšni izleti so za nižinske
Nizozemce vsekakor doživetje,
samo potrebno bi bUo, da se
bolj skrbno uredi dostop, zlasti
pa cesto, ki je sedaj v obupnem
stanju«, je na koncu povedal
prijazni šofer, ki je istočasno
tudi vodič, ko ga je minila ne-
jevolja nad slabo potjo.
^se več iorskiei tur
Celjsko planinsko društvo
uspešno uresničuje obsežen
program planinskih izletov in
tur za leto 1983. Dejavnost
izvaja sekcija za izletništvo in
propagando. Od skupa} tride-
set izletov so jih doslej izvedli
že nad dvajset.
Zanimanje za hojo v gore ne-
nehno narašča. Razveseljivo
je, da je največ zanimanja za
spominske p)ohode, ki so pre-
težno v zimskem času. Tako
nas je šlo na pohod na Snežnik
125.
Letni program dejavnosti je
pripravljen po načelu postop-
nosti od lažjega k težjemu. Do-
slej smo z udeleženci obiskali
celjsko in zasavsko hribovje
ter Savinjske Alpe. V tem me-
secu so na vrsti Julijci. 12, in
13. avgusta srno bili na Skrlati-
ci, v soboto, dne 20. 8. 1983 pa
na Špiku. 7ja obe turi smo se
odločili za izJiodišče pri koči v
Krnici. Kljub neposredni bliži-
ni svetovljanske Kranjske go-
re, je Krnica odmaknjena od
civilizacije. V koči gosj^ari
Kmiški Janez - prijazen
oskrbnik starega kova.
Hoja na Spik (2472 m) ni pre-
več naporna, čeprav je je za
štiri ure. Pot poteka preko Lip-
nice (2418 mi Ñjen vrh skoraj
vedno odigra začasno vlogo
Špika. No, kasneje se vse lepo
razjasni - Spik je tudi z južne
strani bolj priostrena gora.
Koga ne očara panorama
Martuljkove skupine, ki je kra-
ljuje Spik? V najnovejši knjigi
Slovenske gore je Špiku pri-
padlo častno mesto na naslov-
ni strani.
JANEZ KOVACIC
Namig - Na Hom
Poti na 608 metrov visoki
Hom je več, tudi avtobu-
snih z\'ez je kifr dovolj, če
upoštevamo izhodišče
poti Zalee, Sempeter ali
Prebold, Od tod moramo
priti v Griže, lahko se .seve-
da tudi zapeljemo z avto-
mobilom. Pri spomeniku v
Grižah nas markacije pope-
ljejo mimo gasilskega do-
ma čez Artišnico, pa niimo
cerkve ter nove in stare
osnovne šole pod dom upo-
kojencev. Tam krenemo
desno in se spustimo po
Naprudnikovem klancu,
kjer je še pred iztekom
smerna^ tabla 7Л planinski
dom. Krenemo levo ob Zi-
biki po cesti v Zahom, pri
dveh vikendih pa nas mar-
kacije usmerijo na označe-
no stezo, ki se pne do vrha
Homa, Lahko pa izberemo
tudi drugo pot. Po cesti ob
Zibiki se spustimo do kon-
ca klanca, prečimo Zibiko
in na vrhu klančka nas
Knafelčeva očesca usmeri-
jo levo. Asfalta je ob tej po-
ti kmalu konec, je pa pot
zanimivejša, saj je ob njej
novo odkrita spominska
plošča Jurčkovi liniji in
mnogo starih gomil, po-
mnikov stare naselitve.
Eno takih gomil so namreč
v Oničevem gozdu leta
1964 tudi odkopali in našli
stare ostanke. Zgornji del
te poti se vije po gozdnih
stezah in kolovozih do zi-
danega znamenja iz leta
1723.
Tretja, ves čas dobra in
utrjena pot pelje pod
klančkom v zavoju pri kri-
žu ob Lokavcu ter čez del
Bezovnika na vrb Homa,
Na to pot se pod Langerje-
vim hriboiTi (398 m) pri-
ključi pot iz Šempetra, za
njim pa tudi pot iz 1'rebol-
da, ki vodi čez Gornjo vas.
Višje, pri domačiji, se pri-
ključijo še ostale poti. Od
tam pa mimo spomenika in
na vrh pa ni več daleč.
Iz Sešč pa lahko gremo
na Hom tudi čez Matke.
Malo za vasjo je namreč
cestni odcep za Zahorn, od
koder vodi cesta do planin-
skega doma. Vsaj pri tem
odcepu pustimo avto, saj
nam bo polurni sprehod sa-
mo koristil.
Da niizaj ne bi hodili po
isti poti, se lahko spustimo
do končne postaje v Zabu-
kovico, morda pa sestopi-
mo mimo znamenja čez So-
šče v Šempeter in si mimo
gr-ede ogledamo še rimsko
nekropolo, ali pa se na La-
dji namočimo še v Savinji.
Drug sestop je po pobočju
I^ngerjevega hriba v Mat-
ke, Gorenjo vas in v pre-
boldski bazen na osvežitev.
Ce pa je komu tak sprehod
prekratek, lahko skoči še
na Kamnik (861) ali Golavo
(838 m). Izbire je dovolj za
vse, pa srečno pot !
B.J.
Skrbijo za planinske domove
Ciani PD yransko pridno delajo
Člani Planinskega druš-
tva Vransko se zavedajo, da
je njihovo območje bogato
posejano s številnimi izlet-
niškimi točkami in da je
njihova osnovna naloga v
skrbi za čimboljšo lu'eje-
nost planinskih domov. Šte-
vilni izletniki in planinci
najdejo v teh krajih vedno
primemo zatočišče pred ne-
vihto, oskrbniki koč se po-
trudijo, da nudijo gostom
udobna ležišča, nekaj lirane
in pijače ter prijazen na-
svet.
Ena takšnih planinskih
koč, ki prijazno sprejme vse
planince in izletnike, je tudi
Planinski dom na Creti. Clan
upravnega odbtira Planin-
skega društva Vransko in
gospodar koče na Creti,
Franci Culk, nam je o grad-
nji in delovanju te planinske
postojanke povedal veliko
zanimivosti.
tembra, če pa se najavijo
večje skupine obiskovalcev,
potem odpremo kočo tudi v
nesezoni. Prav tako nudimo
obiskovalcem gostoljubnost
tudi ob praznikih, za novo
leto naprimer, imamo vsako
leto odprta vrata za planince
in druge goste. Kočo oskrbu-
jemo člani planinskega druš-
tva prostovoljno, dobro pa
sodelujemo tudi s kmetom
Punčuhom, ki ima ključe in
tako morebitne goste, ki pri-
dejo na Creto med tednom,
lahko popelje v kočo. Druga-
če pa moram reči, da je koča
dobro obiskana, saj vodi tod
mimo Savinjska krožna pol
in Evropska pešpot, ki pove-
zuje Jadran z Baltikom. Ko-
ča lahko sprejme približno
dvajset gostov, tukaj jim po-
nudimo pijačo in za večje
skupine pripravimo tudi
hrano. Moram reči, da se je
ti-ud, ki smo ga vložili v grad-
njo te koče, bogato obresto-
val. Planinska postojanka na
višini nekaj manj kot tisoč
metr-ov, je namreč prijetno
zatočišče 7^ nas planince in
za vse izletnike, ki se podajo
raziskovat planinske le-
pote.«
IVANA FIDLER
FRANCI CULK: »Planin-
ski dom na Creti smo odprli
pred štirimi leti, pri gradnji
so pomagali s prostovoljnim
delom planinci in domačini,
z denarnim prispevkom pa
tudi Planinska zveza Slove-
nije. Koča je sedaj odprta
vsako soboto in nedeljo od
začetka maja do konca sep-
12. STRAN - NOVI TEDNIK
25.
Razdejanje panjev Franja Kafserja na Kolarici je bilo po-
polno.
Dobra dva meseca bo kmalu, kar je prihlačal tam nekje
preko Smrekovškega pogorja. Že kar na začetku poti je
videl, da se mu tod, v mozirski občini, ne bo godilo slabo;
planine so v tem času polne ovac, tudi sadje ni več tako
zeleno, da ne bi šlo v slast, da o medu ne govorimo. Mogoče
bi vse skupaj ostalo le pri govoricah, pa tu in tam spomi-
nih na srečanje s kosmatincem, če za medvedom, o kate-
rem teče beseda od začetka tega pisanja, ne bi vodila
krvava sled raztrganih ovac.
Kosmata mrcina straši po moz
»iro sem viael, da nima gumbov In da le kosmat, nI bilo druge milosti, kot da le исџ
pripovedoval Tone Kašmar
Marsikatera malina bo za-
radi njega ostala neobrana,
kajti izletniki se izogibajo
planin, še bolj pa so zaskrb-
ljeni kmetje, katerih živina
ni več tako varna. Zaskrblje-
ni so vsi, tudi strokovnjaki
pri zadrugi, ki se bojijo, da
bo medvedovo klatenje zavr-
lo prizadevanja z.a razvoj ov-
čereje in čebelarstva, in lov-
ci, kajti škoda, ki jo bodo
morali povrniti, je precejš-
nja.
Po kosmatinCevI
sledi
Del poti, ki jo je v času od
sredine julija pa do sedaj
opravil nevsakdanji obisko-
valec, sem opravil tudi sam,
kajti po govoricah sodeč se
je medo spravil že nad teleta,
nekajkrat so ga v tem času
tudi že ujeli. Veliko pa je bilo
tudi takšnih, ki so zamahnili
z roko, češ, medveda tukaj
sploh ni. Kaj je torej res in
kaj ni.
Brez puške seveda, le z
aparatom in beležnico, sem
začel medveda slediti v Boč-
ni, kjer je tudi sedež pred
kratkim ustanovljenega
koordinacijskega odbora za
lov na medveda. Pri občin-
skem komiteju za gospodar-
stvo in planiranje 30 se ob
tem, da se zverina le predol-
go klati po občinskih gozdo-
vih zamislili, tudi z uspeš-
nostjo lovcev niso bili naj-
bolj zadovoljni, zato so jim
predlagali ustanovitev odbo-
ra, v katerem naj bi združili
moči lovci vseh družin iz
Gornjesavinjske doline ter z
organizirano akcijo prepreči-
li medvedu klanje ovac, obi-
skovanje čebelnjakov in
strahovanje prebivalstva. Na
Menini planini je namreč že
v juliju poklal 21 ovac. Gor-
njegrajski lovci so ga sledili,
a ni bilo uspeha. Ko se je
drugič vrnil na to področje,
je na Hribu nad Bočno ubil
tri ovce in eno ranil.
Kmet Zdenko Rop, last
nik ovac, je takole opisal,
kdaj se je to zgodilo: Zju-
traj, ko smo prišli z dmžino
na planino, so bile še vse ov-
ce na paši. Okoli poldneva so
jim otioci nesli kruha, tudi
takrat ni bilo še nič narobe.
Uro kasneje sem moral po
opravkih v dolino, kjer se ni-
sem nameraval dolgo zadrža-
ti. V tem času je mrcina
opravila svoje. Prijatelj, ki je
prišel na planino nabiral sli-
ve, me je obvestil, da je v
grapi našel razmesarjene ov-
ce. Otroci, devetletni sin An-
drej s prijatelji, ki so bili v
tem času na planini, niso nič
videli, kajti domačija je mal-
ce oddaljena od pašnika.«
Tri ovce so bile ubite. eni.
pa je medved raztrgal prsni
koš, tako da jo je moral
Zdenko Rop takoj z.aklati.
Skupno z lovci, ki so kmalu
prišli na prizorišče pokola,
so ugotovili, kod jo je me-
dved pobrisal. Krvava sled je
namreč pokazala, da je z lah-
koto preskočil meter visok
plot: »Ce bi čezenj plezal, bi
ostala vsaj kakšna dlaka,« je
dejal vodja odbora za lov na
kosmatinca Ivan Lever. Na
osnovi tega in po sledi šap s
kremplji, so lovci ugotovili.
da gre za gibčnega samotar-
ja, ki ne more biti težji od 130
kilogramov.
Nočni obisk
Na Hribu se je medved za-
držal še nekaj časa, v sadov-
njaku Antona Mavriča je
tresel »špenglnC', dobre,
sladke rumene slive, potem
pa jo je ubral čez Dreto in se
nekaj dni zadrževal na ob-
močju Brda, med Savinjo in
Dreto: V svojem 53. letu se
je prvič v življenju z medve-
dom srečal kniet Tone Kaš-
man iz Brda; ki je proti veče-
ru zakuril ogenj db kuruz-
nem polju. Divji prašiči so
mu namreč v koruzi naredili
že toliko škode, da mora ob
večerih v polju prižgati pe-
trolejke, okoli njega pa poli-
vati nafto in pripraviti kuri-
šča, da divjad ne bi uničeva-
la koruze.»A tukaj ob njivi
ste ga videli?« ga vprašam:
»Bo držalo, ja, samo on je
mene prvi videl. Najprej sem
mislil, ob mraku je bilo, da
mi prihaja družbo delat pri-
jatelj, znanec iz vasi. Ja, ka-
ko pa, saj je po dveh nogah
hodil. Malo sem ga ogovar-
jal, pa ni bilo nobene štime,
potem pa le vidim kakšne
postave je, da nima gumbov
in da je kosmat. Pa sem si
rekel, čimprej proti domu, ni
druge milosti.«
•Kako velik pa je bil?••
Ni bik) časa da bi ga zme-
ril, o, če bi imel puško, tako
kol včasih, bi mu že vzel me-
ro. Tiho bodi, malokdo je ta-
ko korajžen kot jaz in ne vem
slil in po njegovem opisu
ugotovil, da med tistim, kar
so ugotovili lovci in njegovo
izjavo ni razlike. Le za barvo
se še nismo zedinili. Eni, ki
so ga videli v mraku, pravijo
da je črn, drugi, da je zelo
svetlo rjave barve, pogled
gozdarjev, ki so si tudi obru-
sili pete, pa ga je opisal mal-
ce na zeleno. Ko bo prišel
pred pravo puško, bo dovolj
časa ugotavljati, kakšen
pravzaprav je.
Pregoni v prazno
v tem času so lovci, zdru-
ženi v novoustanovljeni od-
bor, organizirali prvi večji
pregon in zasedo na območ-
ju Homec-Brda. Deset lov-
cev iz LD Gornji Grad, Na-
zarje, Bočna, Ljubno in Mo-
zirje je sodelovalo v pogonu,
22 pa v zasedi. Akcija ni
uspela. Pregon so prekinili
zaradi smrti Milana Repen-
ška, zaslužnega lovca iz Re-
čice. Medtem ko so priprav-
ljali novo akcijo, je kosmati-
nec spet prečkal Savinjo, pri
Rogačkem mostu so ga vide-
li turisti in odšel na Planino
nad Ljubnim. Premeten je
bil, v času Flosarskega bala,
pri tej prireditvi pa sodeluje-
jo in jo pripravljajo tudi lov-
ci, je opravil naslednje tri ak-
cije.
Najprej je Franju Kaiserju
iz Mozirja uničil stojišča pa-
njev na Kolarici in v Belih
vodah. Razdejanje na Kolari-
ci je bilo popolno, medved je
delo temeljito opravil. Kar 15
panjev, ki jih je uničil, je le-
žalo v premeru 30 metrov, o
medu in seveda tudi čebelah
nobenega sledu. Sicer pa so
bile slednje, čebele namreč,
prve, ki so se mu postavile v
bran. Sladkosned je zruval
nekaj s.mrek in odlomil pre-
cej njihovih vrhov, da se jih
je lahko otresel.
Čebelarstvo v planinah ni
tako enostavno, saj zanj ni
dovolj razumevanja. Ob tem,
da nikoli ni dovolj bencina,
je svoje zdaj dodal še me-
dved in Franjo Kaiser je pri-
bližno 100 panjev, kolikor jih
je imel v planinah, že prepe-
ljal v dolino in razstavil. Nih-
če mu namreč ne more zago-
toviti, da se medved ne bo
lotil še preostalih.
Razgnane ovce
Nez.adovljen je tudi Janez
Kladnik iz Planine pri Ljub-
nem, ki je ostal brez enajstih
ovac: < Stric me je obvestil,
da ovac ni več v planini. Od-
pravili smo se po sledeh, po
stopinjah smo videli, da jih
je preganjal medved. Kmalu
smo našli dve raztrgani, eno
ranjeno, ki so jo zaklali. Tega
dne smo z iskanjem prekini-
li, telefoniral sem tudi lov-
cem, ki so prišli čez dva dni.
Naslednji dan smo našli še
eno mrtvo ovco. Ostale še
pogrešamo kljub temu, da
smo jih s petimi prijatelji
iskali tri dni. Veliko dela jt-
na kmetiji, ko bo to opravlje-
no, bom šel spet po sledi.
Kljub temu da imamo pri hi-
Medved je pot po pla-
ninah in obrobjih zasel-
kov Gornjesavinjske do-
line pričel v začetku juli-
ja. Pod Smrekovškim po-
gorjem je pri kmetu Ku-
go%^ku raztrgal eno ov-
co, potem pa pot nadalje-
val do Menine planine.
Po pokolu na Menini je
spet prečkal Savinjo ter
strašil po Primožu, na
Planini vse do Belih vod.
Ponovno se je vrnil na
drugi bre^ Savinje, v
okolico Bočne, kjer se je
izmuznil cevem 32 lov-
cev, ki so ga obkolili pri
Brdu. Sedaj je že četrtič
prečkal Savinjo, in išče
hrane na Raduhi. V vsem
tem času je poleg ostale
škode pokončal 30 ovac,
6 jih pogrešajo, 10 ovac
pa je raztrgal med krat-
kim potepom po Kamni-
škem.
Poleg zgodb o medve-
du, ki te dni krožijo po-
dolini, so Gomjesavinj-
čani skovali tudi nekaj
šaljivih. Pravijo, da je
medvcKl bolj Zadrečan,
kot pa Ljubenec, sicer bi
jo že zdavnaj mahnil na
Avstrijsko. V Zadretju
namreč nimajo maloob-
mejnih dovolilnic za pre-
hod meje.
V grapi, blizu domačije kjer so se igrali otroci, je medved pokončal ovce Zdenka Ropa.
Ivan Levar Je bil začuden, da lastnik teden dni po pokolu ovc še ni zakopal.
Planinski tabor
v Logarski dolini
Planinskega tabora v Logar-
ski dolini se je letos v sedmih
izmenah udeležilo veliko mla-
dih planincev, članov planin-
skih društev, ki delujejo v ok-
viru MDO Savinjska. Namen
tega tabora je, da se mladi pla-
ninci seznanijo z vamo hojo v
gorah, z značilnostmi in raz-
merami v naših gorah ter da
obiščejo nekatere okoliške vr-
hove.
V okviru Planinskega druš-
tva Cinkarna Celje deluje tudi
pionirska planinska sekcija na
OŠ Veljka Vlahoviča in mladi
ljubitelji gora iz te šole so zad-
nji udeleženci letošnjega tabo-
ra. Tudi oni so se povzpeli na
Strelovec, Ojstrico in druge
vrhe, na Okrešlju so vadili spu-
ščan,ie po vrvi in druge alpini-
.stične veščine. Poslušali so tu-
di predavanja in podobno.
Posebno doživetje za mlade
pa je bivanje pod šotori, saj je
le malokateri dosedaj bival
pod platneno streho.
NOVI TEDNIK - STRAN 13
^ilomu,- Je
Ivajset let, jih ne
ČV odškodni-
i^erna. Medved
pasti saj ima-
I teritorialno. Co
jgden kot živina,
,rei unićuje."
ђо pomislil, da
¿ ob tolikih ov-
jih je pokončal,
ajedel tudi za zi-
asnilo, da zveri-
,inie. drobovino
Piotar še ni pri-
Џо? Ivan llevar,
^nacijskega od-
! Kral j, gospodar
ine z Ljubnega
da je ta vsejed,
e sadje, med in
>lo okreten, saj
i-i tudi 20 kilo-
^ potrebno. Zdaj
bm, podnevi pa
teka lahko zavo-
Ш in več metrov
[se lahko hitro
kg tega ga je tež-
ko. skoraj nemogoče slediti,
ker so tla suha. Zato ga je v
lovišču, n.pr. ljubenskem, ki
obsega 7000 hektarjev, težko
izslediti. Razen edine večje
organizirane akcije so ga sle-
dili v skupinah ali posamez-
niki, tudi po nekaj dni, a
uspeha ni bilo Poleg tega pa
lovci v dolini nimajo izku-
šenj v lovu na mfîdveda, saj
so ga nazadnje videli leta
1956. In tako so tudi med nji-
mi deljena mnenja, kako mr-
cino uloviti.
Čigava bo trofeia?
Upajo, da b<; zdaj, ko imajo
posebijn odbor, z organizira-
no in hitro akcijo, prvič ko
medved spet napade, preki-
nili njegovo popotovanje.
Zato, ker je škoda res pre-
cejšnja. pa 7.aradi nezado-
voljstva kmetov, ki živino za-
klepajo in pazijo bolj kot
kdajkoli prej, pa tudi zaradi
nepotrebnih razburjanj, da
je mrcina nevarna ljudem.
Medved se, če le ima to mož-
nost, pred človekom uma-
kne, razen če je ranjen ali pa
da se nima kam umakniti.
Maline in gobe lahko torej
nabirate brez skrbi.
Tudi Franc Finkšt, pod-
predsednik mozirskega
izvršnega sveta meni, da ko-
smatinca že predolgo lovijo.
Dejal je, da se bodo morali
lovci zadeve lotili še bt)lj or-
ganizirano, medvedu bo po-
trebno nastavili mrhovino
ali podobne pasti. Čakati pa
bodo morali v planinah, kjer
imajo ovce in tam, kjer so še
panji s čebelami. Kmetij in
stojišč s panji pa je v vsej
Gornjesavinjski dolini dosti-
krat manj, kakor pa lovcev,
od katerih si vsak zase želi,
da bi enkratna trofeja prihla-
čala ravno pred njegovo cev.
R. PANTEUC
Gospodarja naših goz-
dov poznajo bolj na Ko-
čevskem, kjer pa ne dela
toliko škode, saj mu lov-
ci nastavljajo mrhovino.
Večje probleme pa imajo
gornjesavinjski lovci,
saj se je v njihovih lovi-
ščih medved spet pojavil
po 27. letih. Obljubljajo,
da bodo precejšnjo ško-
do v dogovoru s kmeti
povrnili, le na to opozar-
jajo, da se postopek zara-
di preverjanja resnične
škode največkrat malce
zavleče. Precej je na-
mreč tudi takšnih, ki bi
medvedu radi pripisali
še kakšno ovco več, kot
jih je res pokončal.
Medveda so ujeli! V Lučah ga imajo in pijejo, na Raduhi pa so ga ujeli, je bilo čuti v ponedeljek
dopoldan v Mozirju. Hitro k telefonu, da preverim najbolj svežo informacijo. Lovili so ga, lovili,
dobili pa ne, mi zatrdijo Lučani. Razočaran sem, kosmatinec se ne zaveda, da imamo v tem času malce
hujše, gospodarske probleme. Da bi na teh straneh imel vsaj enega pravega medveda, sem stopil k
Lovru Ogrizu s Polzele, izkušenemu lovcu, ki je novembra 1956. leta ustrelil predzadnjega medveda,
ki si je upal klatiti po Gornjesavinjski dolini. Pred njegovo cev je prišel na Malem vrhu na Menini
planini, iz gozdička, v katerega so v svežem snegu vodile sledi šap 250 kilogramov težke mrcine. Med
šestimi lovci, ki so medveda obkolili, je imel največ sreče prav on. Pravi, da so medveda, ki je tudi
storil precej hudega, dobro zalili. Sicer pa, naj bo ta mrcina za \reorec vsem, ki se odpravljajo v gozd.
RIJA
na strelca
ca, uspelo mi je!« se je na
1 Lojz in oznanil, da mu je
la vaškem izbirnem tek-
i za strelca raket proti
^ranca, kako mi drugi za-
Postal sem najpomemb-
iž v vasi, saj bom poslej
b nevarna toča ne bo kle-
aših njivah.«
videl, da je Franca tudi
b in ponosna nanj, je brž
loden trenutek: «Ti, veš
mi jurja. Spodobi se, da
ilijemo v gostilni.«
t je bila razorožena in
it^ega godrnjanja mu je
tisočaka, ki ga je Lojz v
ih urah nezadržno pre-
' pijačo; zase in za sova-
•red katerimi se je po-
postavljal.
1 nato je Lojz odšel na tri-
ečaj, kjer so ga vpeljali v
ti streljanja z raketami,
»leti pa so v vas pripeljali
i^lilno rampo in rakete,
se je začelo zares. Nekaj-
Ijihovi vasi grozili temni
» nekajkrat je moral Lojz
proti njim rakete in vsa-
•e je potem hvalil sose-
te videli, spet sem vam
tí njive pred točo.«
»vaščani so bili zadovolj-
»vim streljanjem. Toda,
^ več kot mesec dni ni
njihovih polj, so začeli po
Mi: »Seveda, Lojz nam z
Podganja dež.«
! je začel izogibati gostil-
ni sosedom ni več hodil, ko
I vročega, soparnega dne
®la z njive Franca:
t>rž se skrij. Vaščani gre-
^ г vilami in grabljami,
ganjaš dež. Najbolje, da
» k bratu Tonetu v sosed-
' skozi okno je Ix)jzu pove-
do res moral bežati in to
'tro. Prespal je pri bratu,
'nietje umirili. Cez noč se
»ka prelevil v izobčenca,
•ïji dan so se nad vasjo že
^aj zbrali temni oblaki,
stanovanju je zvonil
''i doma,« je vpila v slu-
Jnca. »Kaj, streljati bi
* vam povem, da ga ni
ne, jaz ne znam stre-
sso z upanjem gledali v
'"'ake: »Se sreča, da je
Spet bi nam odgnal
minut so se na polja
Ona bela zrnca in potem
'^ia...
v Skolcah so trli lan
In še tisto malo otawe povaljali! Bilo pa Je spet Izvirno In
veselo
Bila je Jernejeva nedelja in
nekateri so po opravilu ostali
kar v Lazišah, posedli po tra-
tah in počakali, da se je malo
nižje v Skofcah začelo. Drugi
so seveda po drugi uri pridrli
v ta prikupen zaselek, kjer je
bil že četrti kmečki praznik s
prikazovanjem starih kmeč-
kih šeg ob raznih kmečkih
delih.
Ker je bilo slišati poleg do-
mače tudi savinjsko in celo
zagrebško govorico, je kot
na dlani, da so Lazišani po-
stali »nzvpiti«, dodajmo pa
hitro, aa gre dober glas v ta
deveto vas. Ljudi je bilo veli-
ko. Ce bi hoteli vsi sedeti, bi
ne imeli kam sesti, ker pa so
mnogi kar stali, je bilo sede-
žev kar prav. Kulturno druš-
tvo se je letos odpovedalo or-
ganizaciji gostinskih üslug,
pa je to spretno in ročno sto-
ril domačin in laški oštir
Bezgovšek, ki je pripeljal tu-
di godce.
Najprej so se izkazale teri-
ce. Pokazali so vse, od tega
kako se lan nad ognjem v
frjači ogreje, zavit v hodni
predpasnik nosi tericam, ka-
ko ga terice potem zdrobijo
in oterejo, klopotajo z leseni-
mi deskami, še bolj pa z jezi-
ki. Potem pridejo fantje te-
ričnic, najprvo domači, pot-
lej pa še ta fremtni in vname
se prepir, pretep... Med teri-
tvijo se kak nagajiv teričnik
naleze pezdirja v hlače, kak
imenitnik, ki le predse gleda,
pa dobi kar rep, ki ga nevede
po pavje nosi v muzanje in
smeh pri ljudeh.
Suša je na travniku pustila
komaj kakšen šop trave, toli-
ko jo je pa le bilo, da so na-
strgali za grabljice, ki jih je
pripeljala gospodinja in pri-
nesla malico. Gospodar je
gostoljubno ženo karal, da si
malice še niso zaslužili, da ni
treba tako ponujati, sitnaril
in skoparil, ona pa gostolela
in se sukala ter drgnila med
kosci. Dekleta so grabila,
kosci pa zbadali, da jim nič
na grabljah ne ostane, da
grabijo napol. One nazaj, da
so puščali šope nepokošene,
da so po travniku same
»štenge«. Tako so jezljali
drug v drugega, da je bilo eni
dovolj in se je kar z rokami
lotila enega od koscev; se ga
je lotila, sta se zvrnila in se
doli pod breg skotalila. In
drugi, kajpada, kot zgledi
vlečejo, urno za njima. Go-
spodar jih razganja, češ, dela
se greh - občinstvo pa v
smeh. Baje se je nekoč takš-
no »tulčanje« po bregu kon-
čalo z oklici pri
sv. Miklavžu?!
Bilo je, kot v Skofcah vsa-
ko leto. Izvirno, veselo, do-
mače. Vaščani (kdo tam oko-
li ni član društva?) pripravijo
vse skupaj po ustnem izroči-
lu in po lastnem spominu ter
doživetjih. Jasno je, da je »ta
veseli del« vsakega kmečke-
ga opravila daljši od delov-
nega, zaradi zabave pa se lju-
dje tam zgoraj tudi zbere-
jo... Da je bilo potem dobrot
iz škofskih hiš, takih in dru-
gih potic, ni treba omenjati.
Da so jedli, pili in peli, je tudi
kot pribito... in če se niso
med tem razšli, so tam še
zdaj!
Na svidenje prihodnje le-
to! In le ena zamera mladim,
razen redkih izjem. Stati ob
strani v senčici, gledati po-
strani na početje starejših za-
gretežev ali pa v konice špi-
čakov na nogah, ni ravno
spodbudno za dolgo »življe-
nje« kmečkega praznika v
Skofcah. Kdor se sramuje
minulih dni, bodočnosti vre-
den ni! Tako pravi ljudski
rek in tako drži.
JURE KRASOVEC
Kolovrat Je treba spretno sukati, da nit teče
Potem pa se je zjezila, ga zagrabila in »potulčala^po hribu. Bodo tudi
oklici?
Pod spretnimi rokami teric se je lan voljno mehčal
14. STRAN - NOVI TEDNIK
25. AVGUST 1963
Za kakšno rožo
gre?
7.Ç: pred nekaj leti sem vas
mislila v pismu vprašati,
kakšna je rožica, ki jo prila-
gam? Ali je plevel ali morda
zdravilna zel? Ce je zdravil-
na, jo prosim opišite v ttKini-
ku, da si bomo ženske kuha-
le tudi ćajćke, tako kot Franc
Košir pn Avsenikih.
S tednikom sem zadovolj-
na, saj je pester in zanimiv.
Sedaj ste nehali opisovati,
kako je s kruhom, kako se
godi, da ga mečejo stran.
Uparn, da bomo sedaj mi vsi
bolj varčni.
Ce pa bo slučajno tole mo-
je pismo brala Ida z Bielefel-
da, pa naj se moje grožnje
glede varčevanja s kruhom
nič ne ustraši - jo v domovi-
ni še vedno čaka kos kruha.
ROZI MIHELCIC,
Goričica
UREDNIŠTVO:
Hvala za pismo in posla-
no rožico. Žal pa je vročina
storila svoje in roža je do
nas pri romala tako posuše-
na, da tudi naš strokovnjak
za zdravilne rastline ni po-
vsem prepričan, za kakšen
cvet gre. Bržkone gre za ro-
žo iz družine vetrnic ali pa
morda га divjo vijolico. Mo-
rali bi nam povedati, kdaj
cvete in kje in na kakšnem
terenu ste jo nabrali, da bi
vam lahko povedali več o
njej. Kar zadeva zdravilne
čajčke, pa le redno prebiraj-
te našo rubriko, v kateri
smo v zadnjem letu objavili
resnično veliko nasvetov za
odpravo najrazličnejših te-
gob.
Pa oglasite se še kaj!
^alo več pletete
Nedavno tega smo na
mestnem pokopališču v Ce-
lju na zadnjo pot pospremili
enega našili prijateljev. Šte-
vilni občani so se zbrali na
žarnem pokopališču, ki ga je
celjska Komunala uredila od
pokopališke vrtnarije proti
mestu.
Potem, ko je duhovnik
opravil cerkveni obredi in
izrekel poslovilne besede, se
je k besedi oglasil še pokoj-
nikov prijatelj. V tem trenut-
ku sta delavca pokopališke
službe zapustila svoje mesto
in zdelo se je, da ne moreta
počakati do konca žalnega
govora.
Vsi udeleženci pogreba so
se nad njunim ravnanjem
zgražali, saj takšno vedenje
močno žali predvsem pokoj-
nikove sorodnike.
To je groba kršitev pietete,
zato bi morala pokopališka
služba vsaj v tem pogledu
podučiti svoje delavce, tako
da se v bodoče kaj takega ne
bi več zgodilo.
Dr. ERVIN MEJAK,
Celje
Postni nabiralnik
nI na pravem
mestu
v Trubarjevi ulici (poleg
bifeja gostinskega podjetja
Center) sta na zid pritrjena
dva poštna nabiralnika. Pred
bifejem je postavljenih več
miz in stolov, tako da je vča-
sih skoraj nemogoče priti do
nabiralnikov. Veliko težav
ima zlasti pismonoša, ki se z
veliko usnjeno torbo večkrat
s težavo prebije do njih. Pro-
blemi so tudi z gosti, ki so
navadno »v rožcah« in noče-
jo vstati. Posledica tega je,
da dobi naslovnik pošto pre-
pozno, ker pismonoša ne
upa ali ne more dvigniti piv-
cev.
Treba bi bilo napraviti red
in premestiti nabiralnika na
primernejše mesto. Piitrdili
bi jih lahko na zid česalnice
ali vrtca.
Dr. ERVIN MEJAK,
Celje
Športna
iSeJavnost v
i^vropsiiiiatričnl
bolnišnici ¥o|nik
v nevTopsihiatrični bolniš-
nici v Vojniku je bil od
osmega do enajstega avgusta
športni teden. Pobudo. za
prireditev so dali pacienti sa-
mi, vodstvo bolnišnice pa je
zamisel pcjzdravilo. Seveda
brez strokovnega vodstva ni
šlo. F*ripravt' sta prevzeli na
svoja ramena vodja delovne
terapije Miro Cater in dipl.
psih. tovarišica Barboričeva.
Velika zasluga 7ja urestiiče-
nje zamisli pa gre tudi pa-
cientom Obajdinu, Kumru,
Goričancu in Kotniku.
Tekmovalc(?v je bilo 38,
treninge pa so imeli vsak
dan dopoldne in popoldne.
Na teh treningih sta bila stal-
IÌO navzoča dr. Zagajšek in
vodja delovne terapije.
Po naporni vadbi je konč-
no le napočil dan nastopa z^
naslov prvakov.
Najbolj se je izkazala ekipa
duševnih bolnikov odprtega
oddelka, ki je osvojila kar tri
prva mesta - v malem nogo-
metu, v odbojki in namiz-
nem tenisu.
Za izredno požilvovalno
delo m športni duh pa je tre-
ba pohvaliti ekipo spodnjega
zaprtega oddelka. Prav tako
si priznanje /.aslužijo tudi
bolnice ženskega zgornjega
oddelka, ki so tekmovalcem
stale ob strani in skupaj z
njimi trenirale.
Ob koncu tekmovanja so
bili nastopajoči zadovoljni,
prav tako pa tudi gledalci, ki
so jih večkrat nagradili z dol-
gimi aplavzi.
Oboji si takšnih tekmo-
vanj še želijo, vendar je nji-
hova uresničitev vprašljiva
zaradi finančnih problemov.
Žalostno je, da se vedno naj-
de denar za drage trenerje,
igralce in televizijske preno-
se, za delo v takšnih ustano-
vah, kot je naša, pa ga ni.
FRIDA BRECKO
Hočemo avtobus!
Tako kot se v svojih tež.a-
vah oglašajo upokojenci od
vsepovsod, želimo tudi mi iz
Crešnjic javno izraziti svojo
staro upravičeno zahtevo.
Gre 7Л avtobusno progo do
Celja, ki nam je potrebna kot
vsakdanji kruh. Na neštetih
sestankih je preko 40 naših
in sosednjih krajanov prosi-
lo zanjo, \'endar brez uspeha.
O tem so veliko razpravljali
in obljubljali, vendar ljudje
preveč molče čakajo.
Poleg delavcev najbolj tr-
pimo upokojenci. Pred 40 le-
ti smo za svobodo domovine
žrtvovali 25 ljudi z učiteljem
Sršenom na čelu. 2e parti-
zanom smo se smilili, ko so
videli, kako moramo bolnike
nositi v dolino k zdravniku.
Tedaj še ni bilo ceste, ki jo
imamo sedaj. Pa kaj pomaga
staremu m oslabt>lemu, će
mora po njej hoditi peš?
Pred dvema letoma je bilo
mednarodno leto starih. Pri
nas smo ga praznovali ravno
ob otvoritvi asfaltne cesto.
Mislili smo, da .se bodo odgo-
vorni domenili glede avtobu-
sa do Crešnjic, pa ni bilo nio.
V trgovino moramo pešačiti
eno uro, prav tako daleč je
zdravnife, telefona nimamo.
Zato prosirTio odgovorne na
Frankolovem in v Celju: daj-
te nam že vendar avtolnis!
PAVLA in ALOJZ VENKO,
Frankolovo
Uredništvo: Menimo, da je
zaliteva upokojencev iz
Crešnjic upravičena in prosi-
mo Izletnik, da odgovori, ali
je kakšna možnost, da bi kra-
jani dobili avtobusno pove-
zavo s Celjem.
ČoštanJ
(ScbSnstein), иШ
Pusti grad
Na pomolu sredi strmega po-
bočja nad istoimenskim naseljem.
Občina Velenje.
Nemško ime gradu, po katerem
je prirejeno tudi slovensko ime, v
dobesednem prevodu pomeni lepi
kamen, torej lepi grad. Drugače je
z domačim imenom Pusti grad, ki
je pač nastalo šele potem, ko je bil
grad že razvaljen - opustel. V listi-
ni, nastali med 1193-1220, so na-
šteta posestva, ki so jih predniki
šentpavelskega opata Ulrika dali v
fevd, a jih opat ni mogel vnovič
pridobiti samostanu. V 14. odstav-
ku listine je zapisano: »Brata
Eberhard in Herman iz Šoštanja -
de Schonenst(ein) imata kot fevd
vas in novine v kraju Gaffrid ime-
novanem.« Ista šentpavelska fev-
dnika srečamo v Šoštanju 1236, to-
krat spet, tako kot že nekajkrat
poprej, kot priči §alzburškega
nadškofa. Pozneje je grad prišel v
posest grofov Vovbrških in šele
1318 se izrečno omenja kot purch
Schonstain. Tega leta je cesar iz-
stavil privolilno listino, s katero je
grofu Hermanu Vovbrškemu odo-
bril že prej opravljeno prodajo šo-
štanjskega gradu lavantinskemu
škofu Dietriku Wolfsauerju. Vov-
bržani pa so utrdbo že kmalu nato
najbrž spet odkupili. 1322, ko je
Herman Vovbrški umrl, jo je na-'
mreč podedoval FViderik svobo-
dni Žovneški, sin Katarine, roj.
grofice Vovbrške in jo nato 29.
dec. 1330 zastavil gospodom Wal-
seejem, a le za kratek čas. Grad je
potlej ostal v posesti Celjskih vse
dotlej, dokler njihov rod 1456 ni
izumrl.
Kot celjski upravnik gradu se
1436 omenja Jošt Vaist, že kmalu
nato, morda 1439, pa naj bi Celjani
grad sami razdejali, da bi se ga ne
polastili sovražni Habsburž^i.
Kljub temu pa so šoštanjski gra-
dniki izpričani tudi še pozneje, ta-
ko 1448 Anthony Grimschitzer (iz
Griniščic pri Bledu?) in 1456 An-
drej Trebniški, ki je takrat branil
grad pred cesarjem Friderikom,
vendar pa se je z njim kmahi po-
miril in utrdbo obdržal v zastavi.
1459 jo je odkupil Krištof Narrin-
ger 7ja 400 funtov. Verjetnejše je
torej sporočilo, da so grad 1473
razdejali Turki. Vsekakor se 1503
omenja kot gradišče.
Grad Šoštanj kaže vsa znamenja
nasilno razvaljene utrdbe. Ta se
posebno očitno kažejo pri stolpu -
bergfridu, katerega južna polovica
je dobesedno odklana, tako da
smo pri sondiranju šele v globini
več kot 2 m naleteli na stare teme-
lje. Od nekdanjega gradu je delno
ohranjen le stolp, ki ga opredelju-
je v čas romanike - okvirno v 12.
stoletje - značilna zidava v pravil-
ne lege položenega obklesanega
kamenja brez poudarjenih ogelni-
kov, ki so klesani iz istega mate-
riala kot zid, iz apnenca. Stolp, ki
je ohranjen v svoji severni polovi-
ci, še sega malone do svoje prvot-
ne višine; poleg zelo visokega prit-
ličja - to je imelo funkcijo kleti - je
obsegal še tri etaže. V drugi etaži
je ohranjena svetlobna lina, na
ostanku vzhodne stene pa je v
prvem nadstropju videti podboj
nekdanjega portala, ki je povezo-
val bergfrid s stavbnimi sestavina-
mi na grajskem dvorišču. Od
stavb, ki so nekdaj stale tu in obli-
kovale grad, so ohranjeni le skro-
mni sledovi. Ti kažejo, da je imel
grad od kraja obliko pravilnega
kaštela, pozidanega na pravokotni
talni ploskvi, s palacijem vrh str-
mine nad naseljem v vzhodnem
delu zasnove. (Dd tega palasa je
ohrarijen le skromen ostanek, na-
tančneje manjši pravokotni pro-
stor s sledovi prezidav. Prostor ka-
že v strvikturi zidave ostanke zna-
čilnega romanskega stičenja.
Resnično tlorisno podobo nek-
danjega gradu bodo izluščile šele
arheološke raziskave. Po danes
ohranjenih ostankih je utrdbo'mo-
goče opredeliti kot tipično roman-
sko zasnovo pravilnih oblik, zna-
čilnih za 12. stoletje. Bergfrid je tu
opravljal funkcijo osrednje utrje-
ne grajske točke, obenem pa je
varoval tudi dostop prek grajske-
ga obrambnega jarka. Ta je Obče-
val grajsko ploščad od pobočja, od
koder je bil grad nekdaj edino do-
stopen. Fragment zidu pred berg-
fridom tik nad obrambnim jar-
kom časovno zaenkrat ni oprede-
ljiv, a je nedvomno sekundaren.
Šoštanj, mestna graščina in Tum ob itone u 17. stoletja
25. AVGUST 1983
NOVI TEDNIK - STRAN II
nHorniški živ
fH
«j-gborniško delo doživlja
^ počitnicami svoj vrhu-
^ V začetku julija se je se-
^najst mladih iz konjiške
TÍinc udeležilo zleta tabor-
jiov Jugoslavije, ki je zaje-
di tridnevni pohod s ciljem
Tj(?ntištu. Odred heroja
faćiča je v začetku avgusta
^aniziral tabor na Rogli,
je petdeset članov spoz-
^•alo taborniške veščine. V
jboto pa se je tam zaključil
jsetdnevni vodniški tečaj
,rnlade tabornike s celjske-
, območja.
sliki: Konjiški tabor-
pred veličastnim spo-
lenikom na Tjentištu.
F. M.
POIOIKUMO NA TRAVNIK
lai se razvije iz gosenice?
Med našima dvema spreho-
Dina po travniku smo že obi-
jali mravlje in čebele. Zdaj pa
jio na robu travnika med gr-
ličevjem odkrili veliko zeleno
pšenico. Kar priznajmo, nič
lijeten ni pogled na to bitje in
¡ljetno ne pride nikomur na
lisel, da bi ljubkoval to majh-
D živalco. Prav zares, kljub te-
lU, da se nekatere gosenice
onašajo s prav čudovitimi
barvnimi kombinacijami,
najbrž v nikomur ne vzbujajo
prav posebne simpatije.
Gosenice imajo še eno last-
nost, ki med ljudmi ne veljajo
ravno za čednostne. So namreč
strašno požrešne. Neprestano
jedo in rastejo. Ko jim postane
»koža premajhna« se prelevijo
in nato znova nadaljujejo svoj
požiralski pohod. Ko dovolj
zrastejo, se zatečejo v kakšen
varen prostorček, nekatere
med njimi si celo napletejo svi-
leno gnezdeče in se zabubijo.
V tem času se začne razvijati
metulj, v obliki, kakršni ga po-
znamo. Ko je metulj dokončno
razvit, hitinjača na bubi poči in
iz nje prileze metulj, povsem
drugačna podoba svojega ne-
privlačnega prednika - gose-
nice.
Na svetu živi okoli 100 000
različnih vrst metuljev. Ven-
dar tudi v eni vrsti niso vsi me-
tulji popolnoma enaki med se-
boj. Niti predstavljati si ni mo-
goče, koliko barvnih kombina-
cij in vzorcev je narisanih na
krilih vseh teh neštetih metu-
ljev.
Samice metuljev izležejo jaj-
čeca in to po več sto na liste,
stebla in skorjo, skratka tja,
kjer bodo imele gosenice naj-
več hrane za preživetje. Iz jaj-
čec se razvijejo ličinke, nato
gosenica, ki se zabubi in konč-
no metulj. Tako je krog skle-
njen. Jeseni metulji izležejo
jajčeca, nato pa v hladnem vre-
menu poginejo. Jajčeca pa pre-
zimijo in tako naslednje leto
nadaljuje rod metuljev nova
generacija, ki bo plesala nad
našimi travniki samo eno po-
letje.
Neiiaj ti bom
povedaia
»Joj, Tadeja, nekaj ti moram
pKjvedati!« sem vzkliknila pred
nekaj tedni, polna lepih spomi-
nov in sanj prihodnosti. Bü je
petek in to še celo trinajsti.
Pravijo, da so to sama nesreč-
na znamenja, a jciz v to ne ver-
jamem, ker nisem vraževerna.
Tadeja je gotovo pričakovala
zopet kakšne stare čveke in je
rekla samo: »Mitja, Mitja ...«A
se je pošteno zmotila. Rekla
sem ji naravnost: »Zaljubljena
sem!«
»Ha, ha,« se je nćismejala, »to
že dolgo vem, to se vidi, saj si
čisto mesečna.«
»Ja, pa ne v Mitja, vanj...«
To je zazijala: »Ti in Mitja...
ne več, kaj takega.«
Morala je sesti na robnik ce-
ste. Takrat se je mimo pripeljal
Jani. Ustavil se je in bežno
pozdravil: »Zdravo dekleti, kaj
delata? Ali ti, Darja, spet samo
vzdihuješ ,Mitja, Mitja'?«
»O, ko bi ti vedel,« sem si
mislila. »Samo vate sem za-
ljubljena.«
»No, kaj je, nočeš odgovori-
ti?« me je zbudil iz sanjarjenja.
Oblila me je rdečica.
»Kaj takega, ti pa farbaš!«
me je zbodla Tadeja. »Jaz pa
nekaj vem,« je nadaljevala,
»Jani, mogoče si pa ti tisti v
katerega...«
Stekla sem, nisem je hotela
več poslušati. Te, ,opice' nesra-
mne. Bila sem že čisto pri do-
mu, ko zaslišim glas: »Darja,
počakaj!« Obrnem se in bil jè
Jani.
»Veš, nič takega ni. Tudi jaz
sem te že dolgo časa gledal in
všeč si mi.« Prijel me je za roko
in dejal: »Oprosti Tadeji, veš,
ljubosumna je!«
Drugi dan sem jo srečala in
vzkliknila: »Joj, Tadeja, nekaj
ti bom povedala!« in zid med
nama je bil preplezan. Jani pa
samo moj.
DARJA LUZAR
šempeter
Odprti oder na Tomšičevem trgu
v okviru Celjskih poletnih prireditev, bo jutri v petek na
odprtem odru na Tomšičevem trgu ob 18. uri nastopila Rudar-
ska godba iz Titovega Velenja, kot zadnji v letošnjem pro-
gramu pa bodo 2. septembra ob 18. uri na Tomšičevem trgu
nastopili člani Rhalnega orkestra štorskih železarjev.
Likovni salon Celje
v Likovnem salonu v Celju si lahko še do sobote, 27. avgusta
ogledate razstavo slikarskih del Frćinca Novinca.
Japonski gi^ik Hodake Yoshime pa se bo z zbirko grafik
predstavil Celjanom od 1. do 16. septembra. Razstavljane stva-
ritve si lahko ogledate vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. ure,
ob sobotah pa samo dopoldne.
Srečanje narodnozabavnlh ansamblov v
Zibiki
Prosvetno društvo Zibika, Gasilsko društvo Zibika, kul-
turna skupnost občine Šmarje in Radio Šmarje so tudi letošnji
organizatorji tradicionalne prireditve pod naslovom Srečanje
narodnozabavnih ansamblov obéiné Šmarje pri Jelšah, ki bo v
nedeljo, 28. avgusta ob pol treh popoldan pred gasilskim do-
mom v Zibiki.
Zdravilišče Rogaška Slatina
v dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini bo danes ob
p>ol devetih zvečer zabavna prireditev Magic Show, v nedeljo,
28. avgusta pa bo od 15. do 21. ure na izletniški točki Belevue
tradicionalni piknik, na katerem bo igral narodno-zabavni an-
sambel.
Razstavni salon Rogaška SiaUna
Delavska univerza Rogaška Slatina je v sodelovanju z Občin-
sko kulturno skupnostjo Šmarje in Turističnim društvom iz
Rogaške Slatine pripravila razstavo portretov Vlaste Gospić.
Razstavo si lahko ogledate vsak dan do 9. , septembra.
Kino Šmarje
Četrtek, 25. 8. ob 21.: ameriški fUm - Pogojno na svobodi.
Petek, 26. 8. ob 21.: ameriški film - Laboratorij zločinov.
Sobota, 27. 8. ob 21. in nedelja, 28. 8. ob 18.: italijanski
pustolovski - Banana Joe.
Kino Vojnik
v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 28.
avgusta ob 17. in 19.30 uri ameriški akcijski film Zlati rande-
vue.
KunumI center Ivan Napotnik Titovo
Velenje
v razstavnem prostoru Kulturnega centra Ivein Napotnik je
odprta razstava slikarja, pisatelja in grafologa Jureta Sarlaha iz
Celja. Razstava bo odprta do 31. avgusta vsak dan razen sobote
in riedelje od 10. do 14. ure, ob sredah pa tudi od 13. dol8. ure.
Kitfižnica Edvarda Kardelja
v obeh avlah osrednje knjižnice na Muzejskem trgu je od-
prta razstava z naslovom Rekreacija in prosti čas ter zbirka
celjskih trim značk. Razstavo je pripravila knjižnica Edvarda
Kaixìelja, ogledate pa si jo lahko v času, ko knjižnica posluje za
bralce in sicer do 9. septembra.
TurIsUčno draštvo Celje
Celjsko turistično društvo pripravlja štirinajstdnevne raz-
stave, s katerimi predstavlja amatersko ustvarjalno dejavnost
v združenem delu. Od torka, 23. avgusta se v pisarni iWistió-
nega društva na Tomšičevem trgu predstavlja s svojimi olji
slikar Zvone Brilej. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od
8.30 do 11.30 in od 16. do 18. ure, ob sobotah od 8.30 do 11.30, ob
nedeljah pa od 9.30 do 11.30 ure.
Razstavni prostor ljubljanske banke
v razstavnem prostoru Ljubljanske banke v Vodnikovi ulici
se s svojimi deli predstavlja slikar amater Niko Ignjatič. Raz-
stavo si lahko ogledate vsak dan v času, ko banka posluje za
stranke do 19. septembra.
Zdravilišče Dobrna
v avli hotela E>obma je v teh dneh odprta prodajna razstava
slikarja dr. Franceta Smeie, ki se predstavlja do 29. avgusta z
akvareli.
Vsak torek, soboto in nedeljo je v parku Zdravilišča Dobrna
promenadni koncert od 16. do 18. ure, na katerem igra ansam-
bel Baranja.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
25. AVGUST 1963
Rokometne
vzporednice
Piše: Vlado Bojovič
v preteklem tednu smo odigrali nekaj prijateljskih te-
kem, ki so po gostovanju na Madžarskem in tednu trdega
dela pokazale kako smo trenutno pripravljeni.
Izgubili smo z Borcem 26:25. V prvem polčasu smo
prikazali solidno igro in bi ob boljši realizaciji v zaključnih
fazah igre lahko vodili z nekaj zadetki prednosti. V dru-
gem polčasu pa se je pokazalo, da še nimamo dosti moči,
da bi lahko premagali tako močnega nasprotnika.
V petek smo igrali na jubilejnem turnirju v Radečah. V
prvi tekmi smo izgubili s Partizanom iz Bjelovarja 22:17, v
borbi za tretje mesto pa premagali domačine 24 proti 13.
Zmagal je Partizan iz Bjelovarja pred Bayerjem iz Lever-
kusna v ZRN, nami in domačini.
Na tem turnirju smo prikazali bledo igro, kar niti ni tako
zaskrbljujoče za to fazo priprav. Potrebno pa bo spreme-
niti odnos do takšne vrste prijateljskih tekem, ki so za nas
vsekakor pomembne. Naše moštvo je močno spremenilo
svoj igralski kader in potrebno bo trdo delo, da se v tako
kratkem času uigramo in nadoknadimo odhod igralcev s
ključnih mest v moštvu. Zato so tudi takšne prijateljske
tekme prilika, da vse to čimprej »steče«.
Sedaj nadaljujemo z vsakodnevnimi treningi, medtem
ko dvakrat na teden treniramo tudi dopoldne. Jutri, v
petek, boiVio odigrjili prijateljsko tekmo z Železničarjem iz
Sarajeva in upam, da bomo tokrat že lahko prikazali kvali-
tetnejšo igro.
Z manj denarja in z deiom do uspeliov
Poletni razgovor s Tinetom
Vebrom, sekretarjem Zveze
telesno kulturnih organizacij
občine Celje, je bil na moč de-
laven, žal pa je bilo vmes tudi
nekaj grenčice. To še posebej
velja za celjsko telesno kultu-
ro, ki se bo v novi tekmovalni
sezoni ubadala s hudimi fi-
nančnimi problemi.
»Največji problem je denar,
ki ga primanjkuje na vseh kon-
cih. Celje je mesto, ki ima izre-
dno veliko kvalitetnih KO-
LEKTIVNIH športov, kar ote-
žuje delovanje. V letošnjem le-
tu smo dosegli velik uspeh, saj
so kar tri ekipe (rokometaši,
košarkarji in nogometaši) na-
'predovale v višji rang tekmo-
vaja, od prve zvezne do repu-
bliške lige. K temu je treba pri-
šteti še atletiko, streljanje, keg-
ljanje, judo, plavanje: Manjka
nam okoli 700 starih milijonov!
Kje jih bomo dobili, ne vem.
Tudi v delovnih organizacijah
so v škripcih. Prav v teh dneh
imamo pogovore po klubih,
kako naprej. Zal se mnogi še
ne zavedajo resnosti položaja.
Veliko smo dosegli, zdaj pa
moramo najti takšno zdravilo,
da bomo to kvaliteto kljub te-
žavam ohranili ali celo izbolj-
šali. Pripraviti moramo stabili-
zacijski program. Zal je še ve-
dno veliko stvari nedorečenih.
Prav gotovo še imamo skrite
rezerve za napredovanje posa-
meznih športnih panog. Naša
želja je predvsem pomagati
prioritetnim panogam, ob tem
pa ne smemo zanemarjati pro-
gramov s področja množičnih
športov in rekreacije.
Boleče je to, ker večina navi-
ja samo zase, drugih pa ne vidi.
Treba se bo pošteno zmeniti,
kaj želimo in kaj zmoremo. To
je trenutno problem številka
ena v naši hiši. Ne gre za uki-
njanje nekaterih panog, am-
pak za pogovor, kako v bodo-
če. Zal je ob vsem tem vedno
manj tudi ,postranskega' de-
narja, recimo iz delovnih orga-
nizacij.«
Problemi so tudi z ob-
jekti...
»Imamo veliko športnih ob-
jektov, katerih vzdrževanje je
drago. Zal smo izgubili Glazi-
jo. Vse se je tako mudilo, zdaj
pa zelena travnata površina sa-
meva. Vsaj mladinci bi lahko
še na njej igrali. Največji pro-
blem je obnova atletskega sta-
diona, ki je povsem dotrajan.
Nadaljevali bomo z dopolnje-
vanjem rekreacijskega centra
na Gričku, ki naj bi imel objek-
te za vse družinske člane, to pa
pomeni tudi otroške rekreacij-
ske poligone. Obnovili bomo
trim in tekaško stezo, uredili
окоИсо skakalnic, nap>eljali so-
dobnejšo žičnico, postavili mi-
ze za namizni tenis, kdaj ka-
sneje uredili sanitarije s tuši.
Bo pa Griček vedno ostal na-
menjen vsem in to brez-
plačno.«
Šolska športna društva...
»To je osnova, žal pa se bo
tudi tu zataknilo. Denar, de-
nar... Ukinjeni naj bi bili
športni dnevi... Obeta se ko-
rak nazaj, mi pa poskušar^o
zajeziti, ustaviti... Ne smen
si privoščiti, da bi zaostali t^
kjer je osnova za kasnejši,
hunski šport pa tudi rekreat
no udejstvovanje vsakega {
na naše družbe.«
Vroče športno poletje v t
lju obeta tudi vročo jesen it,
zlasti zaradi pomanjkanja (
narja. Kako najti formulo,
bi kljub krizi ostal šport naj
kvalitetni ravni? To je tren
no problem s katerim se i
varja velika večina športi
delavcev.
TONE VRAI
Za domači naslov
Teniška sekcija pri HDK
Cinkarna Celje bo koncem av-
gusta priredila klubsko teni-
ško prvenstvo na katerem bo-
do nastopili vsi člani kluba.
Tako se bodo od 29. do 31. av-
gusta pomerili pionirji, mla-
dinci, pionirke in mladinke, od
2. do 4. septembra pa še člani
in članice.
J. K.
TTG Celje in mali
nogomet
Za organizacijo TTG Ce
Zvone Mirt in kot vodja t(
movanja Peter Hribemik !
nam sporočila, da pripravlj;
na Gričku prvi tumir v male
nogometu, ki naj bi postal tj
dicionalen» Tekmovanje bo ]
skupinah, nato pa bodo zn
govalci skupin nadaljevali -
sistemu izpadanja vse i
končnega zmagovalca. Zadi
rok za prijave je 5. septemb»
medtem ko bo žrebanje r
slednji dan ob 17. uri ¡
Gričku.
Pete športne igre
obrtnilcov
Tudi letos bosta Zavod Go
vec in obrtno združenje Ce
pripravila ob 16. mednarc
nem obrtnem sejmu že
športne igre obrtnikov in*|
njih zaposlenih delavcev.
Letos bo tekmovanje 17. se
tembra v petih moških in tn
ženskih disciplinah. Moški h
do tekmovali v kegljanju, n
lem nogometu, vlečenju vr
atletiki in šahu, ženske pa
kegljanju, šahu in atletiki.
J. I
V soboto in nedeljo karting v
Celju
AMD Slander iz Celja bo pod pokroviteljstvom OZD
EMO Celje priredil v soboto s pričetkom ob 15. uri tekmo-
vanje za državno prvenstvo v kartingu na avtopoligonu na
Ljubečni. V drugi dirki v letošnjem letu se bo za najboljše
uvrstitve potegovalo okoli sto tekmovalcev iz 19. avto
moto društev, ki bodo nastopili v štirih tekmovalnih raz-
redih. Največ zanimanja bo pritegnila dirka v razredu
90 ccm nacional, kjer bo poizkušal doseči najboljšo uvrsti-
tev že dvakratni državni prvak Jože Mesarec iz Celja, saj
mu osvojitev naslova letošnjega državnega prvaka prinaša
tudi podelitev najvišjega priznanja AMZ Jugoslavije -
osvojitev zlate čelade.
V nedeljo, 28. avgusta s pričetkom ob 14.30 uri pa bo
prav tako na avtopoligonu na Ljubečni mednarodno tek-
movanje v kartingu za nagrado AMD Slander Celje. Prijav-
ljenih je 70 tekmovalcev iz petih držav, med njimi tudi
dirkači iz Grčije. Nastopili bodo v treh tekmovalnih raz-
redih.	•	^ G.
Republiški naslovi kotaiiiarjcm
Jerneja Pere ob naslov zaradi sojenja
v Celju je bilo letošnje re-
publiško prvenstvo v kotal-
kanju na katerem je sodelo-
valo 56 tekmovalcev iz štirih
mest Slovenije in petih klu-
bov. Poleg HDK Cinkarna
Celje, ki je tekmovanje odlič-
no pripravila, so nastopili še
tekmovalci iz Titovega Vele-
nja, Olimpije in Stanka
Bloudka iz Ljubljane ter No-
ve Gorice.
Tekmovanje je v celoti
uspelo. Zal pa so ljubljanski
sodniki Živa Mejak ter Feri
Sede j, Matjaž Krušič in Joži-
ca Podnevšek sodili zelo pri-
straneko in klubaško ter
oškodovali marsikatero tek-
movalko ali tekmovalca, ki
nista bila člana KD Stanko
Bloudek. Tako sojenje je bi-
lo tudi edina senčna stran te-
ga zanimivega tekmovanja
mladih športnikov Sloveni-
je. Sojenje je po vsej verjet-
nosti odvzelo zlato medaljo
Jerneji Pere iz Celja ter mar-
sikatero kolajno celjskim in
velenjskim tekmovalcem.
Celjani so osvojili en na-
slov. To je uspelo med mla-
dinkami Lei Vodušek, ki je
bila prva po odlično oprav-
ljeni nalogi v prostem pro-
gramu. Jerneja Pere je bila
med pionirkami druga! Dru-
go mesto je osvojil tudi Jer-
nej Lakner med pionirji A,
medtem ko je bil Miha Stre-
har tretji med mlajšimi pio-
nirji. tí ve četrti mesti sta do-
dali Klavdija Perlič pri pio-
nirkah A in Alja Beccari pri
pionirkah C, kjer je bila Moj-
ca Breziger sedma, Klara
Bukovnik pa deveta. Spela
Pere je bila v kategorji pio-
nirk B šesta. Ne smemo pre-
zreti uspeha Velenjčanov,
saj so osvojili medalje sestri
Andreja in Alenka Oven, Mi-
letičeva, Štor, Šinkovec,
Kemperletova, Potočnik,
Marinič in Majerič.
Trenerka celjskih kotalka-
ric Mateja Jakob (poleg nje
vadi mlade tekmovalce tudi
Lidija Cene):
»Z rezultati sisem popol-
noma zadovoljna. Lahko bi
dosegli več. Prosti program
so izpeljali dobro, slabše pa
je bilo v obveznem progra-
mu. Seveda pa je tudi pri-
stransko sojenje vplivalo na
tekmovalce, ki so bili tokrat
močno oškodovani, tako Ce-
ljani, Velenjčani kot Novo-
goričani.«
J. KUZMA
Suhi in debeli že enajstič na
Uubečni
športno društvo Opekar na
Ljubečni pri Celju je letos že
enajstič organiziralo šaljivo
nogometno tekmo med suhi-
mi in debelimi Ljubečničani.
Predsednik društva Vili Su-
mer: »Pred tekmo smo pripra-
vili povorko z godbo na pihala
z Ljubečne, na stadionu pa se
je zbralo nekaj sto ljudi, ki so
uživali v prijetni tekmi, kjer ni
manjkalo smeha. Srečanje se
je na splošno zadovoljstvo
vseh ob in na igrišču končalo
miroljubno 3:3.«
Najtežji igralec je imel 136 in
najlažji 48 kilogramov.
I^petana ekipe pa sta bila
(na sliki) Jože Zupane in Ivan
Svetec.
Za ekipo SUHIH so igrali
Gorjup, Zaler, Košec, Jošt, Zu-
pane, Solar, Kožuh. J. Sumer,
Juteršek in Pilih, za DEBELE
pa Vengust, Rezar, Svetec, Ca-
ter, Tomažin, Stingel, A. Su-
mer, Belak, Naglič, V. Sumer,
Soline, Arlič in Grobelnik.
Strelci za suhe Zaler 2 in
J. Sumer ter debele V. Sumer 2
in A. Sumer.
Rokomet se vrača v Laško
V Laškem ponovno orga-
nizirano igrajo rokomet, saj
so ustanovili rokometni
klub Laško. Laščani so tako
ponovno pričeli z igro v ka-
teri so bili pred dobrimi pe-
tindvajsetimi leti med bolj-
šimi na širšem celjskem ob-
močju. Takrat so rokomet
igrali v dva kilometra od-
daljenem kraju Rečici in ga
je vodil znani športni dela-
vec Pečnik.
Današnja ekipa Laškega je
mlada in ima vse možnosti,
da se kmalu razvije v dobro
moštvo. Za uvodno tekmo
ob ustanovitvi kluba so La-
ščani pripravili mednarodno
srečanje proti Bayernu iz Le-
verkusna v Zvezni republiki
Nemčiji. Gostje, katere treni-
ra Zdravko Ačkun in pri njih
igra bivši igralec Aera Celje
Miha Bojovič, so bili seveda
boljši in so zmagali 30:17
(14:4).
Za Laško so igrali: Zalo-
kar, Hrastnik, Kranjc 2, Li-
Ijak 6, Ceglec 4, Blatnik 1,
Knapič 3, Plevel 1, Plahuta
in Hrapot.
Jeseni Laščani še ne bodo
nastopili v nobeni ligi, bodo
pa odigrali več prijateljskih
srečanj. Toda že prihodnje
leto se bodo potegovali za
^ vstop v drugo republiško li-
go - vzhod. Mladinci in pio-
nirji pa se bodo lahko že prej
vključili v redna občinska in
medobčinska tekmovanja.
J. KUZMA
Odlična serija celjske Libele
Košarkarji Libele se priza-
devno pripravljajo za novo
sezono. Trener Mile Cepin
ima na razpolago 17 igralcev
in kljub temu, da se priprav v
Celju ni udeležil Mitja Muha,
so Celjani izredno močni in
tudi dobro pripravljeni.
V zadnjih dneh so Celjani
odigrali štiri tekme proti moš-
tvom iz Slovenije in Hrvaške.
Gladko so doma premagali
Monting 102:98, Slovana
107:91 in Ilirijo 141:116 ter v
Ljubljani Dirijo 127:118. N
boljšo igro pa so pokazali v i
boto v srečanju proti prva
Zvezne republike Nemč
Giessenu, l^terega so prer
gali s 104:89 (53:40).
Posebej so s svojim nas
pom ugajali Zoran Gole, ki j
življenjski formi, zanesljivi '
vomik, marljivi Aničič, bori
ni Medved in nova pridobit
za Libelo Darko Mirt, ki se
že zelo dobro vključil v celjs
hitro in kombinatomo igro.
Trener Mile Cepin: »Glel
na to, da, sedaj največ delan
na pridobivanju moči in ko
dici je sem s prikazano igro
dovoljen. U prihodnjih dO
se bomo še bolj posvetili teh)
ki in taktiki! Naša moč in or(
je je učinkovitost, kolektivi
in hitra igra, kar vse bo glavi
orožje v novi sezoni v I. B zv<
ni košarkaški ligi.«
Prvo pokalno tekmo bO
Celjani odigrali 31. avgusta
Ajdovščini proti Fructalu.
J. KUZl^
Meddruštveno
tekmovanje z
vojaško puško
Na strelišču pri Jeranu v Re-
čici pri Laškem je bilo v nede-
ljo meddruštveno strelsko tek-
movanje z vojaško puško, ka-
terega se je udeležilo 45 strel-
cev iz Zasavja in Celjske regije.
Prehodni F>okal so osvojili
strelci Kovinarja Store z dose-
ženimi 489 krogi in tako odvze-
li prvo mesto strelcem iz Za-
gorja ob Savi. Drugo mesto je
zasedla ekipa strelske družine
Celje s 467 krogi, tretje SD Ru-
dnik Hrastnik s 466 krogi, četr-
ti so bili strelci Postaje milice
laško s 452 in peti SD Zalee s
438 krogi.
Med posamezniki je bil prvi
Vili Dečman Kovinar Store s
173 krogi, drugi Roman Lah
SLO Celje s 170 krogi, tretji
Damjan Pader SD Dušana Po-
ženela Rečica s 169 krogi, četr-
ti Ivan Kočevar Kovinar Store
s 168 krogi in peti Alojz Klovar
SD Zalee s 167 krogi.
VINKO LAVRINC
Šahovska nagradna igra 44
Bruno Parma je velikokrat zastopal našo re-
prezentanco na šahovskih olimpiadah. Na ko-
likih je zaigral?
treh	šestih	osmih
Pravilni odgovor obkrožite, kupon izrežite
in na dopisnici z imenom ip priimkom pošljite
na naš naslov najkasneje do 10. septembra-
Tokrat nagrajuje KOVINOTEHNA Celje!
25. AVGUST 1983
NOVI TEDNIK - STRAN II
NOČNE
CVETKE
•	Franc F., ki stanuje
Na ptoku, je prejšnji če-
trtek zaprosil miličnike
za intervencijo. Vzrok?
Žena je prišla domov al-
koholno razgreta, potem
pa začela razbijati v sta-
novanju. Ubogi Franc si
ni znal drugače pomaga-
ti in je poklical milični-
ke. Ob njihovem prihodu
se je žena že nekoliko po-
mirila, le nekaj črepinj
je še bilo na tleh. Milič-
niki niso ukrepali, ker
nista motila sosedov,
njihovo poročilo pa nič
ne govori o tem, kaj se je
dogajalo po njihovem
odhodu. Vsekakor, Franc
ni zaprosil za ponovno
intervencijo...
•	Kristina M., Fride-
rik L. in Vilko Z., stari
znanci varuhov javnega
reda in mira so ostali
brez denarja a tudi suhih
grl. Kako priti do denar-
ja? Odločili so se za »ne-
dolžno« krajo: v bifeju
»I^ijubljančan« so zma-
knili dva zaboja praznih
pivovskih steklenic. To-
da še preden so jih v tr-
govini uspeli pretopiti v
denar, so jih prijeli. Ta-
ko so si lahko grla zmoči-
li le z vodo.
•	Džordže V. in Momir
F. večkrat pijeta skupaj,
a pod vplivom alkohola
rada pozabita, da sta pri-
jatelja. Tako je bilo tudi
v	gostilni »Kladivar«,
kjer sta pridno pila, ka-
sneje pa se pred gostilno
resno spoprijela.
•	Gorazd iz Kom-
pol je imel veliko srečo.
Miličnikom je prijavil,
da mu je nekdo v Gubče-
vi	ulici ukradel kolo. Ne-
kako v tistem času pa je
patrola miličnikcrv v
Mestnem p^ku ustavila
Milutina D!, ki se je pe-
ljal na kolesu. Ker se je
sumljivo obnašal, so ga
malo bolj pretipali in
kmalu je priznal, da je
kolo ukradeno. Gorazd
Š. je tako dobil nazaj
svoje kolo hitreje kot pa
je upal.
•	Adi K. iz Kraigher-
jeve ulice je prejšnji po-
nedeljek doživel in pre-
živel nočni napad-verjet-
no s fračo. Neznanec mu
je prestrelil šipe. Adi je
že vstavil nova stekla,
miličniki pa še iščejo ne-
znanega ostrostrelca.
•	Jožefa C. iz Bistrice
ob Sotli si je privoščila
zelo drago telefonijado.
Telefonski čvek je bil si-
cer zanimiv in napet,
bolj hudo je bilo kasneje,
ko je ugotovila, da ji je
nekdo ukradel iz torbice
denarnico s 4.000 dinarji.
Torbico je postavila kar
na tla medtem, ko je tele-
fonirala...
•	Casi se spreminjajo,
tatovi pa se prilagajajo.
Meso je postalo že prava
dragocenost. Vilko T. iz
Tmovelj je pustil odprto
stanovanje, ključ pa v
vratih z zunanje strani.
Ponoči se ^ v stanovanje
pretihotapil tat. Pomi-
slite, odpravil se je na-
ravnost do skrinje in
odnesel 30 kilogramov
mesa, pakiranega v vreč-
kah. Vilko upa, da mu ne
bo teknil, prijavil pa je
za 20.000 dinarjev škode.
•	Na stara leta si je
65-letni Bobek J. da bi
zaželel, da bi se bolj
udobno namestil, zato je
prejšnjo sredo na Kovi-
narski ulici vlomil še v
sobo poleg svojega sta-
novanja in začel vanjo
nositi pohištvo. S tem se
ni strinjal sosed, pokli-
cal je miličnike in ostalo
je samo pri poskusu na-
silne vselitve.
•	Star znanec milični-
kov Drago K. iz Aškerče-
ve ulice, prejši^i četrtek
ni imel dovolj poguma
za pošten pretep, pa je
začel brcati otroke. Upr-
li so se starši, toda njim
je Drago le grozil. Prišli
so miličniki in Drago je
za »nagrado« prespal na
postaji milice.
Vsi moramo poskrbeti za varnost šolarjev
Se tako tioltro organizirana akcija ne pomaga, če otroke s slabimi vzgledi
'»Vlečejo« starši
Tudi letoši^i prvi šolski
dnevi bodo minili v skrbi za
čim več jo varnost šolarjev
na cestah. Tako so pred dne-
vi že obnovili talno signali-
zacijo oziroma prebarvali
in obnovili prehode za peš-
ce pred šolami in postavili
šest novih prometnih zna-
kov, ki opozarjajo voznike,
da je v bližini šola. Nekaj
takih znakov naj bi postavi-
li še do začetka šolskega
leta.
Komisija prometnih stro-
koxTijakov je tudi že pregle-
dala vse pomembnejše pre-
hode za pešce in druge ne-
varnejše odseke cest pred
šolami. Pomanjkljivosti, ki
so iih odkrili, naj bi odpravili
do prvih septembrskih dni.
Na seji, ki so se je pred
dnevi udeležili predstavniki
celjske Uprave za notranje
zadeve, postaje milice, sveta
za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu, združene
osnovne šole, občinskega
komiteja za urbanizem, de-
lovne organizacije CE-KA,
društev ZSAM Celje m AMD
Slander ter še nekateri dru-
gi, pa so se dogovorili, kako
bo akcija potekala v prvih
štreh šolskih dneh. Tako kot
lani, ko je akcija »prvi šolski
dnevi« zelo dobro uspela,
bodo tudi letos na vseh pro-
metnejših prehodih za pešce
otrokom F>omagali čez cesto
miličniki, člani AMD Slan-
der in ZSaM Celje. Te tri dni
bo potrebno tudi čimbolj iz-
koristiti za nasvete otrokom,
da se bodo tudi kasneje, ko
te pomoči na cesti ne bo več,
ravnali po prometnih pred-
pisih in sami skrbeli za svojo
varnost. Seveda pa je precej
odvisno tudi od vzgleda star-
šev - še tako dobro organizi-
ran pouk prometne vzgoje v
šolah ne pomaga, če starši s
slabimi vzgledi »vlečejo«
otroke.
Ker so letos precej spre-
menjeni šolski okoliši v Ce-
lju in ker nekatere šolarje ča-
ka precej daljša pot v šolo
kot lani, bo v večini šol po-
trebno dopolniti varnostne
načrte oziroma na novo 2^čr-
tati nekaj najbolj vamih poti
v šolo in nazaj domov. Z do-
polnjenimi varnostnimi na-
črti bodo v šolah v pr\'ih
dneh pouka seznanili starše
in seveda otroke. V šolah naj
bi prav tako poskrbeli, da
bodo smeli s kolesom na šol-
sko dvorišče samo tisti mla-
di kolesarji (mlajši od 14 let),
ki bodo imeli opravljen kole-
sarski izpit.
Prvošolčki morajo nositi
rumene rutice, ki so jih dobi-
li že v mali šoli, učitelji pa
morajo otrokom razložiti, za-
kaj je za njih pomembiia ru-
mena rutica.
Vsi, ki v celjski občini skr-
bijo za prometno varnost, pa
so se tudi dogovorili, da ne
sme ostati samo pri akciji v
prvih šolskih dneh, ampak je
potrebno tudi kasneje z ob-
časnimi preventivnimi akci-
jami in seveda nasveti skrbe-
ti, da bodo otroci res varni na
cestah.
S. SROT
Podobne akcije kot v Ce-
lju pripravljajo tudi v dru-
gih sedmih občinah na šir-
šem celjskem območju, kjer
so postaje milice in sveti za
preventivo in vzgojo v cest- ^
nem prometu večinoma že
sklicali sestanke in se dogo-
vorili, kako bodo poskrbeli,
da bodo šolarji čimmanj
ogroženi v prometu.
V preventivno akcijo naj
bi se vključile tudi vse sred-
nje šole na Celjskem in že v
prvih dneh pouka naj bi
opozorili dijake, da se na ce-
stah ravnajo po prometnih
predpisih. Tako široko za-
stavljena preventivna akci-
ja ima svoj delen vzrok tudi
v prometnih statistikah; v
celjski občini je porastlo
število prometnih nesreč, ki
so jih povzročili mladi peš-
ci in kolesarji iz srednjih
šol.
Padel s senika
Prejšnjo sredo so pod senikom Jožeta Jesenika v Laški
vasi nad Storami našli mrtvega 43-letnega Jožeta Pintariča,
ki je začasno st<moval v Celju. Pintarič je večkrat pomagal
pri delu na tej kmetiji. Tako tudi prejšnji večer, ko se je ob
približno 22. uri odpravil spat na senik. Vse kaže, da je na
seniku nekoliko zašel, naletel na odprtino za odmetavanje
sena in padel. Pri tem se je tako hudo ranil, da je umrl.
Strela udarila v kozolec
Med nevihto je prejšnjo sredo zvečer strela udarila v kozo-
lec last Ernesta Kladnika iz Harja nad Laškim. Kozolec je
pogorel do tal v njem pa tudi 20 ton sena, 7 ton slame, več
kot tona pšenice, 3 kubični metri desk, 5 kubičnih metrov
tramov, cevi puhalnika in dva kmečka voza. Škode je za
približno 2 milijona dinarjev.
Nesreča pri podiranju opaža
Med podiranjem opaža za silos pri Antonu Mlakarju v
Kostrivnici pri Šentjurju se je huje ranil 73-letni Alojz Gra-
dič iz Osredka. Gradič je vlekel železno sponko in, ko je ta
popustila, omahnil skoraj dva metra globoko. Huje ranje-
nega so ga prepeljali v celjsko bolnišnico.
Srboriti sosedje
Zaradi zemlje sta se sprla Rafael Novak in Alojz Soline,
prepir pa bi se kmalu tragično končal. Novak je blizu doma-
čije pod cesto polagal kanalizacijo, ko je prišel k njemu
sosed Soline. Med njima se je vnel hud prepir, v katerem je
Soline s koso porezal po roki Novaka, ta pa je potegnil žepni
nož in z njim večkrat zabodel Solinca. Vmešal se je Solinčev
sin Viktor, a je Novak še njega večkrat zabodel v roko. Vsi
trije udeleženci prepira so končali v bolnišnici, srečali pa se
bodo še pred sodniki.
Preživela padec iz 7. nadstropja
v nedeljo popoldan med 14. in 15. uro je iz sedmega
nadstropja stanovanjskega bloka v Nušičevi 14 padla
petletna Vesna C.
Deklica je bila v kuhinji, ko je mati odšla obešat
perilo, je Vesna odšla v spalnico, kjer je bilo odprto
okno, splezala na radiator in omahnila v globino. Padla
je na zelenico sedem nadstropij nižje.
Huje ranjeno so jo prepeljali v celjsko bolnišnico,
kjer so v torek, ob zaključku naše redakcije povedali,
da Vesna ni več v življenjski nevarnosti.
PROMETNE
NESREČE
Prehitro v ovinek
Iz Šoštanja proti Titovem
Velenju je vozil z osebnim
avtomobilom 29-letni Josip
Novak iz Titovega Velenja. V
Družmirju je njegov avtomo-
bil zaradi prevelike hitrosti v
desr\,em nepreglednem ovin-
ku zaneslo v levo, kjer je trčil
v osebni avtomobil 34-letne-
ga Franca Dimeca, prav tako
iz Titovega Velenja, ki je pri-
peljal iz nasprotne smeri. V
nesreči se je huje ranil sopot-
nik v Dimecevem avtomobi-
lu 10-letni B.D. in je kasneje
umrl v velenjskem zdrav-
stvenem domu.
Traktorist umri
v Planini pri Ljubnem se
je s straktorjem prevrnil 50-
letni Jože Robnik. Voznik se
je pozno ponoči vračal s
traktorjem domov in malo
pred domačijo zavil v levo v
breg. Pri tem se je traktor
prevrnil, voznik pa se je huje
ranil. Prepeljali so ga v celj-
sko bolnišnico, kjer pa je po
dveh dneh umrl.
Nepazljiv motorist
Prejšnji četrtek, nekaj po
polnoči se je peljal z motor-
jem po Levstikovi cesti v Šo-
štanju 23-letni Oto Praznik iz
Topolščice. Zaradi neprevi-
dnosti je s stòpalko za noge
zadel v rob pločnika in pa-
del. Huje ranjenega motori-
sta so prepeljali v slovenje-
graško bolnišnico.
Osumljenca prijeli
Prejšnji četrtek zjutraj je zagorela hiša 79-letne Ma-
rije Lesjak v Rogatcu. Gasilci, ki so prihiteli, so pred
hišo našli mrtvo lastnico. Umora so osumili 21-letnega
Jožeta Polajžarja iz Rogatca in ga nekaj ur kasneje tudi
prijeli.
Polajžar, ki naj bi že prej večkrat zahajal k Lesjakovi,
se je ta dan, približno ob 5. uri spri z njo. Lesjakova je
verjetno bežala, na dvorišču pa jo je dohitel, pobil s
pestmi in dotolkel z motiko. Truplo je verjetno hotel
zvleči v hišo in vse skupaj zažgati. Kasneje se je premi-
slil, vseeno pa je zažgal hišo, takoj nato pa podtaknil
ogenj še v hle\ai bližnjega soseda Antona Pera s kate-
rim se je večkrat prepiral in pobegnil. Prijeli so ga še
isti dopoldan, nekaj po 10. uri.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
25. AVGUST 1963
NOVI TEDNIK - STRAN 19
■нвнвнкшшошшншма!
PO TUNIZIJI
Piše: Jariez Vedenik
Dobro, dobro, če si iz Jugoslavije
Posebno doživetje je obisk tržnic.
Ena največjih in najbolj znanih je v
glavnem mestu, Tunisu. Tržnice so v
najstarejših delih mest in tako je tudi v
Tunisu. Ozke uličice in v njih številne
prodajalne bakrenih in usnjenih izdel-
kov, pa preprog, in kdo ve česa še. Tu
je raj za tiste, ki radi trgujejo. V začet-
ku je človeku kar nerodno, ko skuša
cene zbijati, že čez nekaj minut pa
vzdušje na teh tržnicah prevzame in
začne se pogajanje za ceno. Začetno
ceno je treba zbiti vsaj za trikrat, pa še
potem je kot na dlani, da imajo trgovci
dobiček. Pri tem gre tudi za psiholo-
ške učinke. Prodajalec nastavi v začet-
ku ceno in ko jo potem za trikrat
zmanjšaš, se ti zdi, da imaš neverjeten
dobiček. Prodajalci kremžijo obraze in
tarnajo, da prodajajo z izgubo, kupcem
pa je všeč, da so ceno zmanjšali, kupijo
stvar, ki bi jo radi imeli in so srečni.
Prodajalci verjetno še bolj. Izdelki iz
usnja so za naše pojme neverjetno po-
ceni. Za naših 200 dinarjev lahko ku-
piš pravo usnjeno potovalko iz kame-
ljega ali kozjega usnja. Za borih sto
dinarjev sem dobil novinarsko torbi-
co, v katero lahko spravim fotoaparat,
dokumente, cigarete ter še kakšen
sendvič in beležko. Začetna cena je
znašala 500 dinarjev. Prodajalcu sem.
dejal, da dam zanjo 80 dinarjev. O tem
sploh ni hotel ničesar slišati. Potem
me je vprašal, če sem Nemec, Jugoslo-
van ali Francoz. Zanimivo je, da med
Nemci, Angleži, Italijani in Francozi
obvezno sprašujejo še po tem, če si iz
Jugoslavije. Ko sem mu povedal, da
sem iz Jugoslavije, se je nasmehnil, ter
začel vzklikati Tito, Habib Burgiba
prijatelja, jaz in ti prijatelj. Dobro, do-
bro ... In že je ceno, zato, ker sem iz
Jugoslavije, spustil na 250 dinarjev.
Cena je bila takšna, da bi lahko bil z
njo zadovoljen, vendar mi žilica ni dala
miru in s svojih predlaganih 80 dinar-
jev nisem hotel popustiti. Petkrat me
je povprašal po zadnji ceni, ki jo ponu-
jam in petkrat je tudi on popustil. Ne-
kajkrat tudi jaz in že sem bil pri 120
dinarjih, on pa pri 150. Naredil sem se,
kot da je to, kar zahteva on preveč ter
se poslovil. Za mano je pritekel na uli-
co, me zgrabil za rokav, skoraj na jok
mu je šlo, sklenil je roke ter dejal, da je
njegova zadnja cena 100 dinarjev in da
naj za božjo voljo torbico le vzamem,
ker je ceneje nikjer ne bom dobil. Ob
slovesu mi je dejal, da mi da torbico po
takšni ceni samo zato, ker sem Jugo-
slovan in ker pozna tudi Sušiča, pa
■Šurjaka in Petroviča. Takšne in po-
dobne scene se na tržnicah dogajajo
vsak dan. Občutek pa imam, da bomo
tudi v Tuniziji vse redkeje slišali vpra-
šanja, če so turisti iz Jugoslavije, vse
manj bo slišati besedice: dobro, dobro
in imena Tito. Turistov bo vseeno do-
volj, trgovina bo tem trgovcem vseeno
cvetela. Človek pa se vseeno lepo in
toplo počuti v teh uličicah, kjer je iz
ust domačinov slišal svojo besedo.
Sicer pa v takšnih šokih, kot pravijo
trgom v Tuniziji in v arabskem svetu
na sploh, ni edino plačilno sredstvo
denar. Za škatlico cigaret Marlboro, si
lahko dobil že usnjeno denarnico, za
kemični svinčnik stekleničko parfuma
in za značko ter še kakšno malenkost
zraven skoraj kar dovolj za to, da bi se
lahko doma v času pusta našemil v
pravega Arabca. V takšnih trgovskih
središčih, kjer mrgoli tujcev, domači-
nov in drugih pa je obveznost številka
ena, da pazite na svoje osebne reči. Kaj
lahko se zgodi, da človek ostane brez
torbice, denarnice ali fotoaparata. Za-
pisati velja tudi to, da ima skoraj vsaka
trgovinica oziroma obrtna delavnica
mladega fanta, ki je zadolžen za to, da
lovi kupce, z njimi baranta in zbija
cene. Ko fant cene ne spušča več, se
prikaže lastnik, ta spusti še za malen-
kost, do številke, ki ni v fantovi pri-
stojnosti in to je praviloma tudi zadnja
cena, po kateri se prodajalcu izdelek
še izplača prodati.
Tržnica v Tunisu privablja turiste z
vsega sveta.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
25. AVGUST 1963

Hlače, hlače...
v paleti oblačil še vedno
zavzemajo pomembno me-
sto hlače, ki so še vedno do-
volj aktualne in zanimive.
liotošnja novost je, da so
dostikrat prerezane in zapete
z 7.adrgami, s čemer si lahko
poljubno določamo dolžino
hlač: dolge, bermuda ali
kratke - shorts. Ta novost je
namenjena mladim, medtem
ko bodo starejše predstävni-
ce raje ostale v klasičnih hla-
čah. Le-te naj bodo malce
krajše, segajo naj do gležnjev
in naj bodo ožje v spodnjem
delu. Hlače so lahko kombi-
nirane z vstavljeno gubo ob
strani ali spredaj (na sliki), ki
je največkrat v drugem od-
tenku in materialu. To sezo-
no so se še obdržala tudi
hlačna krila, ki se jih lahko
poslužijo močnejše pred-
stavnice ženskega spola.
Kroji hlač so" še vedno v
zgornjem in zoženi v spod-
njem delu. Hlače imajo po-
daljšana sedala in so stisnje-
ne s pasom ali elastiko v
pasu.
Materiali: za hladnejše dni
je tanek volnen material,
rrinogo je jeansa iri usnja, za
toplejše dni pa prevladujejo
laneni materiali.
Barve in vzorci: Ce ste do-
volj pogumni, izberite črta-
ste vzorce, zunaj je tudi mno-
go črtastega jeansa, ki pa se
še ne dobi pri nas; lahko se
odločite za vse odtenke bele
barve, ki zopet prednjači ali
za vse pastelne odtenke.
Pripravlja
Duška Sorn
Lončki cvelSjo
Na cvetličnem lončku se nabira sčasoma bela apnen- ^
časta prevleka, ki nas opozarja, da v lončkovi prsti ni
prave talne геаксце, da postaja zemlja vedno bolj luž-
nata. Vrtnarji pravijo, da lončki »cvetijo«. V takih lonč-
kih se na površini prsti napravi modro umazana do
črna skorja, ki zavira dohod zraka h korenmam. Skorjo
sestavljajo modre alge. Te se razvijajo in živijo le, če
zalivamo s trdo vodo, torej z vodo, ki vsebuje preveč
apna. Apno se kot kalcijev karbonat nabira na površini
prsti ali pa izcvita na lončku. Ce hočemo ohraniti prst
in rastline zdrave, moramo zalivati z mehko vodo.
predvsem z deževnico. Ce ravnamo tako, kmalu pre-
neha razselitev alg, rastline pa se vidno popravijo, kajti
zdaj dobivajo kalcij v zelo topljivi obliki ter prav tako
du.šik v zelo sprejemljivi raztopini. Oboje pa rabijo
rastline za svojo prehrano.
Ш Is mmúm	ìi^Um?
Navadna jerebika (Sorbus aucuparia) je sicer užitna,
vendar je ne uporabljamo za kompote in marmelado
kakor sladko moravsko jerebiko, ker njen plod greni
in je trpkega okusa. Cenjena pa je za žganje - jerebiko-
vec.
Ce ste posadili navadno jerebiko v vrt, je tudi prav.
Rdeča barva njenih plodov je zelo vabljiva in cenjen
okras jesenskega vrta. Odrezane vejice s plodovi so
dolgotrajen okras velikih vaz. Posebno so cenjene po-
zimi, ko je cvetje redko.
Žganje naredimo tako, da zrele jagode zmeljemo in
jih damo provreti v sodu. Žganje kuhamo počasi, da ga
ne z.ažgemo. Primešati mu smemo tudi tropinovec iz
sadja (jabolk in hrušk), ki omili trpki okus. Pravilno
žgan jerebikovec je čist kot voda in zelo aromatičen.
HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE
to jg ono;-d'в1вашш11|
Ribogojstvo v Aziji
Pi tHlpisi o sladkovodnem ribištvu iri državni ukrepi
s katerimi naj bi dosegli izboljšano oskrbo z ribami, so
v Evropi zelo razširjeni, vendar se v glavnem nanašajo
na ribištvo kot športno panogo in le deloma na ribištvo
v smislu prehrane s sladkovodnimi ribami. Izjeme so
nekateri ribniki-farme. Zaščitna politika držav se na
tem področju opira predvsem na rezultate raziskav o
življenju rib, o možnostih vzdrževanja ravnotežja med
roparskimi in drugimi vrstami rib, o gospoarjenju v
ribogojnicah in o načinih nasajanja ribjega zaroda v
reke ali jezera.
V Aziji pa gojijo veliko sladkovodnih rib neposredno
za prehrano, posebno na Kitajskt-m, Japonskem, v
Kambodži, Indoneziji, na Tajskem, v Malaji, na Filipi-
nih in v Indiji. Na teh področjih, kjer je raven prehrane
na splošnem zelo nizka, so ribe že od nekdaj pomem-
ben vir proteinov, zato so raziskave v srneri dviga
ribogojstva še posebej pomembne. 2e takrat, ko so
močvirja izsuševali, da bi dobili primerno zemljo, so to
delali tako, da so obenem gradili tudi ribnike. Ribogoj-
stvo je bilo ponekod povezano tudi z živinorejo, kot na
primer na |<itajskem, kjer so živinske odpadke odva-
jali v ribnike in s tem gnojili plankton ter ta'ko spodbu-
jali rast samih rib, pa tudi vodnih rastlin za živinsko
krmo.
Posebno pozornost pa so posvetili gojenju rib na
riževih poljih. Tu so precejšnje uspehe dosegli Indone-
zijci, v zadnjem času pa tudi Japonci s tem, da sadijo
takšne VTste riža, ki je ugoden tudi za rast rib. Imajo
največ krapov in neko vrsto afriške ustonoše. V Indiji
je začela vlada pospeševati ribogojstvo na riževih po-
ljih z brezplačnim razdeljevanjem rib za nasajanje,
potem ko so z raziskavami dokazali, da nekatere vrste
indijskega krapa rastejo hitreje na riževnih poljih kot
pa v ribnikih. Vrh tega so dokazali tako v Indiji, kot
tudi na Kitajskem, Japonskem in v Malaji, da ribogoj-
stvo ni samo dodaten vir dohodka za pridelovalce riža,
temveč da tudi dejansko povečuje pridelek riža za 6 do
15 odstotkov.-
Razvoj ribogojstva pa je tudi tesno povezan z izbolj-
šanjem zdravstvenih razmer, saj so posebej v ribnikih,
ribe sorazmerno učinkovito čistile odpadne vode, kar
je še posebej pomembno za Kitajsko. V tej državi je, v
prvi polovici našega stoletja, tretjina smrtnih primerov
izvirala iz okužb zaradi straniščnice uporabljene kot
gnojilo. Na koncu je treba še povedati, da so na nekate-
rih azijskih področjih pregnali malarijo prav s po-
močjo rib, tistih seveda, ki se hranijo z ličinkami ko-
marja prenašalca malarije.
Potrebujemo: 25 dkg mar-
garine, ali surovega masla,
eno jajce, en nunenjak, za-
vitek vanilijevega sladkor-
ja, limonine lupinice, en del
belega vina, 50 dkg moke,
75 dkg sladkorja, limonin
sok po okusu, maščobo za
pekač.
Margarino penasto zmeša-
mo, potem vanjo zmešamo
še jajce, rumenjak, vanilijev
sladkor, limonino lupinico,
vino in moko. Naredimo te-
sto in ga razdelimo na krogli-
ce. Iz hjih oblikujemo štruč-
ke in jih položimo na nama-
ščen pekač. Spečemo jih v
srednje vroči pečici. Med
tem si pripravimo preliv.
Sladkor raztopimo v toliko
vode, kolikor jo popije in do-
damo limonin sok. Vse sku-
paj zavremo. Ko so štručke
pečene, jih takoj prelijemo s
toplim sirupom. Počakamo,
da se popolnoma ohladijo in
postrežemo.
Gozdno gospodarstvo Celje
tozd Boč Rogaška Slatina
razpisuje
prosta dela in naloge
VODJE TOZD BOČ S SEDEŽEM V
ROGAŠKI SLATINI
Pogoji; poleg splošnih pogojev določenih z zako-
nom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
-	dipl. gozd. inženir
-	opravljen strokovni izpit
-	pet let delovnih izkušenj
-	organizacijske sposobnosti vodenja
-	družbenopolitična aktivnost
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas.
Izbran kandidat t>o imenovan za štiri leta.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o
izpolnjevanju pogojev v osmih dneh od objave na
naslov: Gozdno gospodarstvo (Delje, Ljubljanska c.
13, 63000 Celje.
Kandidati morajo k prijavi na razpis predložiti tudi
razvojni program in opredeliti svojo vlogo pri reali-
zaciji tega programa.
Kandidati bodo o poteku izbire obveščeni v tridese-
tih dneh po poteku razpisa.
ШЈмпиклШШЕ
Kravje resje
Rod predstavlja ena sama
vrsta (Calluna vulgaris L.),
zato pa ta pokriva obsežne
pokrajine in raste na viso-
kih barjih, gol ja v ah, po
svetlih gozdovih. Raste po
vsej Evropi razen po neka-
terih predelih in v južno-
evropskili otokih. Prenesli
so jo tudi v ZDA.
To je grmič z majhnimi
rdečimi lističi, ki so vzdolž
vejic raz\Tščeni v štirih re-
deh, cvetijo rdeče ali škrlat-
no. Cvetek je obdan s štirimi
resastimi cvetovi, lističi in
ob tem opravljajo nalogo zu-
nanje čaše. Prava čaša je rde-
če vijolična. Je zelo skromna
rastlina in uspeva celo na
tleh, ki so zelo revna.
Uporabljamo celo rastlino
v cvetju in jo uporabljamo
svežo ali v senci posušeno.
Vsebuje precej rudninskih
soli, čreslovine, citronsko ki-
slino, flavonske glikozide ar-
butin, mircitin, saponine, ne-
kaj sluzi itd.
Kravjo reso nabiramo jese-
ni in sicer nabiramo vršičke
s cvetovi. Posušimo jih na
prepihu, da ohranijo svojo
barvo. Čisla jo predvsem
ljudsko zdravilstvo kot od-
lično zdravilo zoper revmati-
zem, bolezni mehurja in le-
dvic. Iz rese si kuhamo čaj in
sicer tako, da vzamemo žlico
posušene rastline oziroma
cvetov in jih prelijemo s sko-
delico \те1е vode, ter tak čaj
pijemo večkrat na dan po po-
žirkih pri vnetju mehurja,
pri ledvičnih kamnih in rev-
matičnih težavah. Zelo učin-
kovite so kopeli pri protinu
in revmatičnih spremembah
na rokah in pogah. V ta na-
men si skuhamo močan pre-
vretek kravje rese, ki naj vi
vsaj pet minut in to nato pj
cedimo v bano, kjer smo
že natočili primerno količif
zelo tople vode. V taki kop^
ležimo v.saj 10 minut in p^j
mo, da se kopel ne ohl^
preveč. Nato oblečemo p,
greto perilo in ležemo v jj,
greto posteljo. Resa je ђ,
mreč odlično zdravilo pr(¡
boleznim, ki jih povzroj
prevelika količina sečne ij
sline. Caj iz kravje rese ir^
tudi čistilni učinek in posp
šuje potenje in delovanje 1
dvic.' Prisotne čreslovine d
lujejo kot adstringens p
črevesnih motnjah, pomir
krče v želodcu. Ker pospeš:
je potenje, pijejo čaj iz krav
rese pri prehladnih oboi
njih, gripi, v zadnjem čas
pa priporočajo ta čaj tu(
proti nespečnosti, zlasti tai^
kjer je nespečnost pogojei^
s protinom.
Zelo zdravilen je tudi mej
ki ga čebele nabirajo д
kravji resi. Vendar se na žj
lost pri nas le redkokd^
dobi.
FYisotni flavonski glokoz
di in pa saponini delujej
zdravilno tudi na vneto kožo
Čreslovine že same delujeji
protivnetno, zato si lahla
pripravimo zdravilni losio;
za kožo. Naberemo si vršički
kravje rese in jih namočirnj
v 703 alkoholu, ki ga kupim
v lekarni ter si pripravim
20% tinkturo. Eno žlico t
tinkture razredčimo s petin
žlicami rahlega kamiličnej
čaja in si s tem umivam
nadležne mozolje, rdeče lis
lahko pa z samo tinkturo nu
sirarno obolele sklepe, oziro
ma si dajemc? obkladke nj
prste nog pri protinu.
BORIS JAGODIC
avgust 1983
novi tednik - stran 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
25. AVGUST 1963
25. AVGUST 1983
NOVI TEDNIK - STRAN II
24. STRAN - NOVI TEDNIK
25. AVGUST 1963
Je res treba tako?
Avtobusna pustolovščina v Lučah se le srečno Iztekla
v nedeljo, 14. avgusta, je na
avtobusni postaji v Lučah
čakalo na avtobus za smer
proti Celju kakšnih petde-
set ljudi. Avtobus, ki druga-
če vozi na relaciji logarska
dolina-Zagreb, in prispe v
Luče ob 16.20, je ob nedeljah
edini, s katerim lahko pot-
niki prispejo v Mozirje, ozi-
roma Celje.
Dan je bil sončen in kot
nalašč za izlet v gore. Tako je
bilo pričakovati, da bo avto-
bus malo bolj poln kot pona-
vadi. Vendar tudi najbolj pe-
simističen potnik najbrž ni
pričakoval tega kar se je zgo-
dilo, ko je avtobus končno
pripeljal.
Pogled na potnike v avto-
busu, ki so se tiščali kakor
sardine v konservi, prav go-
tovo ni bil ohrabrujoč za ti-
ste, ki so upali, da si bodo
priborili vsaj za eno nogo
prostorčka. Vendar so v obu-
pu poskušali storiti vsaj še
to. Toda neusmiljeni vozni-
kov glas, ki je naznanil, da
imajo pravico do drenjanja v
avtobusu samo tisti, ki potu-
jejo v Zagreb, je potlačil še
tiste pogumneže, ki so že sta-
li na stopnici odrešitve pred
hladno nočjo v tujem kraju.
Med njimi je bila tudi mla-
da mamica z otrokom, ki je
želela še pred nočjo pripoto-
vati v Celje. Ko je željo izrazi-
la sprevodniku, jo je le-ta po-
gledal tako, da se je otroku
najbrž kaj poznalo v hlačah,
nakar jo je odrinil in se zadri:
»Dol!« Trenutek z.atem so bi-
la vrata ax'tobusa že zaprta in
že so se potniki v njem od-
drenjali proti naslednji po-
staji.
Na avtobusni postaji pa so
čakajoči odprtih ust gledali
za zadnjim nedeljskim avto-
busom, ki je izginil nekam
tja, proti Mozirju. Nekateri
so si dali duška z najrazlič-
nejšimi pripombami, spet
drugi so nemočno stali, tretji
pa so si poiskali druge nači-
ne prevoza.
Končno se je razširila
odrešilna vest, da bodo po-
skušali priskrbeti drug avto-
bus, ki ponavadi vozi delav-
ce na delo v Nazarje in Mo-
zirje. Novica se je izkazala za
resnično in deset minut ka-
sneje se je avtobus prikazal.
šofer nas je res pripeljal sa-
mo do Ljubnega in /л pet
minut vožnje zahteval dvaj-
set dinarjev, vendar smo bili
vsi presrečni, da smo sploh
kam prišli. Se posebej, ker
smo kmalu imeli vezo do Ce-
lja. Pot do doma je minila
brez zapletov in z dveurno
zamudo smo se le znašli na
celjski avtobusni postaji.
Mislim pa, da se je marsi-
komu ob tem utrnila misel,
da s takšnimi avtobusnimi
vezami in s takšnim odno-
som šoferjev do potnikov,
kakršnemu smo bili priča v
Lučah, še dolgo ne bomo
mogli govoriti o uspešnih tu-
rističnih prijemih.
L. K.
IZ UCITEUEVE
BELE2NICE
Strah v
predoru...
v letih pred 2. svetovno
vojno sem kot mlad učitelj
služboval v revni zahodni
haloški vasi Zetalah.
Koncem maja sem se z
učenci dogovoril za izlet v
Zagreb; - za ta izlet so
učenci hranili denar vse
šolsko leto. Največje me-
sto, ki so ga dotlej videli, je
bil Ptuj, z železnico pa se
jih je od štirideset učencev
peljalo komaj pet.
Do železniške postaje v
Rogatcu smo imeli dobrih
10 kilometrov. V Rogatcu
smo vstopili v rezerviran
vagon in se po zagorski že-
leznici odpeljali proti Kra-
pini. Učenci so kot čebele
na satju viseli na oknih in
občudovali »bežečo pokra-
jino« in čudovito uživali v
vožnji.
Ko je bilo veselje ob pri-
jetni vožnji na višku, je
vlak zapeljal v predor. V
vagonu je završalo - nastal
je preplah, saj je naenkrat
nastala tema, vagon se je
polnil s smrdljivim dimom,
med loterim so se še pobli-
skavale iskre. Predor k sre-
či ni bil predolg, tako da
smo bili kmalu zopet na
svetlem. Slika ki se mu je
nudila ob pogledu na otro-
ke je bila enkratna; vsi od
prvega do zadnjega so bili
na tleh, večinoma pod
klopmi, vsi bledi in prestra-
šeni ...
Večina komentarjev pa
se je glasila, da se peljejo v
pekel... Da je bilo temu ta-
ko, sem bil kriv seveda jaz.
To je bila napaka mladega,
neizkušenega učitelja.
ERNERST RECNIK
OvCarski bal
Mladi zadružniki iz
Smihela nad Mozirjem
organizirajo svoje veseli-
ce malce drugače, kakor
drugod. Da bi napolnili
blagajno svojega aktiva,
popestrijo prireditev tudi
z oživljanjem starih obi-
čajev. Ov^ce sicer še danes
strižejo, vendar poleg te-
ga obiskovalcem prikaže-
jo tudi, kako so volno
včasih česali, predli na
kolovratu.
Se bolj zanimivo je, ker
se v teh pozabljenih »dis-
ciplinah« pomerijo med
seboj. Letos šo tekmovali
mladi iz Gornjega grada,
Ljubnega in Smiliela, v
striženju ovac, ki je na po-
snetku, pa so bili naj-
spretnejši domačini. Ti-
sto kar je ostalo v blagaj-
ni, pa bodo porabili za
strokoven izlet, ogled na-
ših naprednih kmetij.
Bodice
Kdor visoko leta, nizko pade - vendar samo
če dovoli, da ga odkrijejo.
Kdor visoko leta in nizko pade je gotovo
»majhna riba«.
Eden od čudežev narave je tudi, da inšpek-
torji in delavske kontrole sredi poletja spijo
zimsko spanje.
Nič čudnega ni, če dinar pada, ko pa se je
finančno planiranje začelo v oblakih.
Ali si lahko veliko porabo tablet proti bole-
činam razlagamo z dejstvom, da marsikoga
ob misli na gospodarski položaj krepko zaboli
glava?
V Časnikih smo lahko prebrali, da se Fran-
cija dobesedno utaplja v vinu. Še vedno bolje
utapljati se v vinu, kot pa v dolgovih.
Z gospodarstvom je kakor z vremenom -
vedno se kje pojavljajo frontalne motnje.
marjan bradač
Čili stoietnik nima
recepta za dolgo živijenle
Na obisku pri šoštaniskem sto I etniku Avguštu Ređnaku
Na prisojni strani Goric
stoji sredi sadnega drevja
in cvetočega vrta vsa v zele-
nju Rednakova domačija, v
kateri živi šoštanjski stoiet-
nik in verjetno najstarejši
občan velenjske občine Av-
gust Rednak.
Avgust Rednak bo v nede-
ljo, 28. avgusta slavil stolet-
nico, kar je v Saleku pri Ve-
lenju zagledal luč sveta. Ob
obi.sku je sedel za mizo v ku-
hinji in prebiral zadnjo šte-
vilko revije Čebelar. To sicer
ne bi bilo nič nenavadnega, a
me je bolj presenetilo to, da
je čital brez očal. Pozdravila
sva se kot stara znanca, saj
sva se še nedolgo tega sreča-
la tudi na šoštanjskih ulicah.^
Res je zadnje čase opustil
daljše sprehode, toda okoli
hiše do svojega priljubljene-
ga čebeljnaka za hišo, še ve-
dno rad stopi.
V prijetnem kramljanju mi
je povedal marsikaj zanimi-
vega iz svojega stoletnega
življenja, toda žal se vsega
res ne da zapisati. Kot mla-
denič se je v Celju učil vrt-
narstva, nato pa je moral za
tri leta v Dunajsko Novo me-
sto k vojakom in s ponosom
je povedal, da je bil pri dra-
gonerjih, kar je bilo sila ime-
nitno - jahati iskrega konjiča
s svetlečo sabljo ob boku. Ko
pa je leta 1914 izbruhnila
prva svetovna vojna, je mo-
ral še za tri leta na fronto v
Galicijo. O hudih časih v tej
človeški moriji nerad govori.
Bil je pri težkem topništvu,
kar nikakor ni bilo lahko. Po
končani vojni se je vmil do-
mov in se zaposlil kot rudar
v bližnjem velenjskem ru-
dniku.
Sedem let je bil rudar glo-
boko Dod zpmlio v ^asii kri-
ze pa se je zaposlil v tovarni
usnja v Šoštanju. Sčasoma
se mu je stožilo po lepem vrt-
narskem poklicu in takratni
lastnik tovarne usnja Voš-
njak ga je premestil na svojo
vrtnarijo, ki je bila za njiho-
vo Marovško graščino, kjer
je sedaj sanatorij Ravne. Tu
je bil gojitelj rož in zelenjave
ter oskrbnik čudovitega par-
ka skoraj tri desetletja, vse
do upokojitve leta 1952.
Prvič se je poročil leta 1912
z izvoljenko Alojzijo, ki mu
je v srečnem zakonu rodila
tri hčerke in štiri sinove, od
katerih so trije že umrli. Že-
na mu je umrla leta 1965. Že
naslednje leto se je drugič
poročil in z ženo Heleno sta
živela do njene smrti leta
1978.	Toda naš vrli Gusti še
vedno ni hotel biti vdovec in
1979.	leta se je tretjič poročil
z ženo Angelo, s katero se
prav lepo ujemata in preživ-
ljata jesen življenja v slogi in
zadovoljstvu. V času družin-
skega življenja se ni kaj dosti
brigal za druge zadeve, saj ga
je preveč skrbela številna
družina in delo, ki je trajalo
od jutra do večera na vrtnari-
ji in posestvu. Tudi pozimi ni
bilo nič kaj bolje, saj je moral
kuriti v cvetličnjaku skoraj
dan in noč, da lončnice in
druge rastline niso pozeble.
Po upokojitvi pa se je za ne-
kaj časa zaposlil še na šo-
štanjski ekonomiji, kjer so
pridelovali zelenjavne kultu-
re za družbeno prehrano. Se-
veda pa le ni šlo čisto brez
konjička, saj je bil poleg vrt-
narjenja več kot 45 let sila
vnet čebelar, za kar je prejel
tudi čebelarsko odlikovanje
Antona Janše III. stopnje, za
posebne zasluge za dvig če-
belarstva.
Na vprašanje, kako je ži-
vel, da je dočakal polnih sto
let, se je glede recepta hudo-
mušno nasmehnil, saj tudi
sam ni verjel, da bo dočakal
tako pomemben jubilej. Ži-
vel je pač pretežno v naravi
ob zmerni domači hrani in
pijači ter solidnem življenju.
Povedal je, da ni nikoli kadil,
ker je bilo kajenje v rudniku
prepovedano - v jami je lah-
ko žvečil le tobak in to mu je
ostalo v navadi vse do današ-
njih dni.
Ob zaključku najinega po-
govora smo naredili še po-
snetek, ko pa sem se poslav-
ljal in mu čestital k visoke
mu jubileju, se je spet hudo-
mušno nasmehnil in dejal
naj le še pridem, saj kot Av-
gust praznuje ves mesec av-
gust, kar je končno tudi res.
saj je le redkim dano, da bi
lahko ves mesec godovali-
Se redkejši pa so seveda ti-
sti, ki dočakajo bistri, čili ii^
zdravi stoletni jubilej. NaS
vrtnar ter do nedavna še ak-
tiven čebelar Avgust Re
dnak je eden med takimi
redkimi srečneži.
Za ta visoki jubilej želimo
našemu domačinu in občanii
Avgustu Rednaku še veliko
zdravih in srečnih let, ki na)
jih preživi v krogu svojih'
dragih.
V. KOJC

Ne trošite prepotrebne rezerve!
Raje predajte se vročemu soncu!
Ob prihodu domov vas čakajo konzerve
ker stabilizacijski pajek splete! je mrežo
na loncu.