ftiev. 75.
Trst, v petek 15. marca £912
Tečaj XXXV«!
IZHAJA VSAK DAN
tuđi ob nedeljah In praznikih ob 5., »fc ponedeljkih ob 9. zjutraj. iV'Samieoe Štev. se prodajajo po 3 nvfi. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ste?, po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v girokosti 1 tolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. m m. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mu. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka tadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 atot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje ee izključno le upravi „Edinosti".
Plačljivo In tožljivo v Trstu.
spinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edinosti je moč!"
NAROČNINA ZNAŠA
%m celo leto 24 K, pol leta K, 3 mesece O K ; aa na-
ročbe brez doposlane naročnine, se oprava ne ozira. VuoenlM U nedeljsko lzd»nj« „EaiNOSTI" itaa« : »
oelo leto Kros 5-20. i> pol leto Kron a eO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo listi. Nefranko-
vana pisma te ne sprejemajo In rokopisi se as vrafitje. Naročnino, oglase in reklamacije je poniljati na upravo list*.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio^Galatti 20 <Narodnl dew). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN (.iODIJfA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost", ▼pisana zadruga z omejenim porošivom v Trnku, ulica
Giorgio Galatti Ste v. 20. PoStno-hranllnRnl ra?un itev. 841-652. TELFFOn it 11-57
tim.
Htentat na italijanskega kralja.
Atentator je italijanski anarhist.
Med evropskimi vladarji je pač redko- ] kateri, ki bi bil deležen tako splošnega spoštovanja in simpatij, kakor italijanski kralj Viktor Emanuel III. Njegov narod ga naravnost obožava, dočim ve tudi inozemstvo o njem le dobro, a nič slabega. Svoj Čas je bila v Italiji že precej razširjena republikanska ideja in republikanska stranka je vidno naraščala. Odkar je nastopil vlado sedanji kralj Viktor Emanuel, pa so začeli republikanci vedno bolj izgubljati tla. Hvala zato gre seveda strogo ustavnemu mišljenju kralja, ki ni nikdar pozabil na svojo vladarsko dostojanstvo in ki se ni nikdar vmešaval v strankarske prepire. Zato pa vidimo sadove tega pametnega kraljevega postopanja : dočim v Nemčiji, kjer cesar Viljem o vsaki priliki javno nastopa proti socijalni demokraciji, ta stranka kljubu temu silno narašča, je v Italiji ravno nasprotno. Kljubu temu pa, da uživa italijanski kralj splošno spoštovanje svojega naroda, se je vendar včeraj našel človek, ki je poizkusil atentat na kralja, proti kateremu je trikrat ustrelil iz revolverja. Gre tu le za čin blaznega človeka in ne za čin kake stranke ali kako zaroto.
Glasom vesti iz Rima je atentator 28-letni anarhist, ki je bil že večkrat kaznovan radi tatvine. Na vsak način je mož abnormalen, blazen. Političnih posledic to ne bo imelo, pač pa bo ta atentat le še povečal populariteto kralja Viktor Emanuela in kraljice Helene, bivše črnogorske princeze.
Evo naša poročila o atentatu:
RIM 14. „Agenzia Štefani" javlja: Kralj Viktor Emanuel se je danes predpo-ludne podal v Panteon, da bi prisostvoval maši-zadušnici za kraljem Umbertom, ko je nek Individuj ustrelil proti njemu z revolverjem. Kralj ni bii ranjen. Prouzročitelj atentata je bil aretiran.
Kralj je bil s kraljico, ki tudi ni bila zadeta od krogel j. Napadalec je ustrelil dvakrat ter ranil poveljnika spremstva ki-rasirjev, majorja Langa. Takoj aretiran, je bil napadalec izročen sodniji.
Kako se je izvršit atentat.
RIM 14. Kralj in kraljica sta se peljala v Panteon s kočijo, katero je spremljal oddelek kirasirjev pod vdostvom majorja Langa. V ulici Lata, poleg Corso Umberto, ne daleč od palače Doria je nek individuj ustrelil trikrat iz revolverja. Pri tem je bil ranjen major Lan^. Kralj in kraljica sta nadaljevala vožnjo v Panteon, kjer je kralj naznanil dogodek naučnemu ministru Credari. Majorja L-.nga, ki je padel s konja, so spravili v bolnišnico.
Atentator.
RIM 14. Atentatorju je ime Antoni o D A I b a. Je mlad fant, brez brk in brade, šele 21 let star, rojen v Rimu in po zanimanju zidar. Oblečen je bil prav čedno, v modri obleki, in je imel na sebi popolnoma nove črevlje. Po obratu je takoj spoznati, da mladič pripada „črnuhom" in je pri prvem zaslišanju priznal tudi sam, da pripada
tej lepi lopovski družbi. Kaznovan je bil že trikrat zaradi tatvine.
V	zadnjih letih je postal anarhist ki je pripadal individualistični struji. Izpočetka je izpovedal, da je revolver našel, pozneje pa je priznal, da je imel revolver že delj časa. Med zaslišavanjem je večkrat izpremenil svojo taktiko.
Izpočetka je pri zaslišavanju trdovratno molčal, potem pa se je pritoževal, da ga je množica zlostavljala in psovala. Nato pa je vendar priznal vsaj deloma svoje namene, ki so ga vodili pri napadu na kraljevo dvojico. Kmalu pa je prekinil svojo tozadevno izpovedbo In Je začel pripovedovati o svojem življenju v zadnjem času.
Popolnoma odločno je zanikal, da bi imel kake sokrivce. Izjavil je, da si je sam domislil napad, ki ga Je izvršil tudi, ne da bi imel kake pomagače.
Govoreč o svojih rodbinskih razmerah je povedal, da poleg očeta, matere in enega brata nima sorodnikov. Oče, Cesare D" Alba je delavec in je zaposlen pri izkopavanju starorimskih Caracallovih toplic. Mati, Kristina Biilandi, je bila vdova, ko jo je poročil stari D' Alba. Mati je vratarlca v hiši, kjer stanuje družina.
Pri atentatorji so našli nekatere papirje. V lice je nekoliko opraskan, kar je pač dobil od množice, ki se je razjarjena spustila vanj, ko so ga aretirali.
V	stanovanju atentatorjem je policija izvedla hišno preiskavo in je zaplenila med drugimi tudi delavsko knjižico D' Albovo, iz katere je razvidno, da je atentator Še do včeraj bil zaposlen kot zidar pri stavbi neke vile. Sinoči je prišel z dela domov in je prinesel seboj svoje zidarsko orodje. Rekel je, da se ne počuti prav dobro. Danes zjutraj tudi ni šel na delo, temveč je sicer vstal kakor ponavadi, a oblekel je boljšo obleko in hitro odšel od doma.
Kakor Še poročajo, D' Albov brat ne živi skupaj z ostalo rodbino. Mati D' Albova se je kazala strahovito potrta, ko je izvedela, kaj je storil sin.
Natančnejši podatki o atentatu.
RIM 14. D' Alba se je skril za nekim stebrom palače Salviati na Corsu Umberto št. 271. Ko jeprivozil kraljevi voz do onega stebra, je skočil D' Alba izza stebra, nameril revolver proti vozu, aH pravzaprav proti voznim vratam ter ustrelil prvikrat. V vozu so se nahajali kralj, kraljica in general Bru-sati. Kralj je sedel na levi.
Strel ni zadel nikogar v vozu, pač pa je najbrž zadel konja majorja Langa, ki je jahal na levi strani kočije, na kraljevi strani. Konj je poskočil, a jezdec se je vzdržal v sedlu in se je primaknil s konjem še bliže h kočiji, kirasirji pa so obkolili kočijo, ki se je v tem že nekoliko oddaljila od kraja, kjer je stal D' Alba.
D1 Alba je nato ustrelil še dvakrat v smeri proti kralju, a zadel ni kralja temveč le majorja Langa, ki je padel s konja.
V	istem trenotku je prišel mimo palače
PODLISTEK
Vitez iz Rdeče h*še.
(Le chevalier de Maison Rouge.)	41
Roman iz ča.sov Francoske revolucije. — Spisal ^Aleksander Dumas star.
Salviati neki šofer Luigi Quarantes. Videl je, da hoče D'Alba ustreliti še enkrat, pa se je; vrgel nanj in ga pograbil za lase ter ga objel, da ni mogel več streljzti. Priskočila sta mu v pomoč še neki Giuseppe Giusti, ki stanuje v palači Salviati, in pa kočijaži kneza Borghese. Vsi trije so komaj ukrotili atentatorja. Prlhitel je nato redar D' Angelo, ki je z onimi drugimi vred nato komaj ubranil množici, da ni linčala napadalca, ki Je kričal, da Je anarhist.
Atentator Slan anarhistične družbe.
RIM 14. (Izv.) Atentator D' Alba je že tekom današnjega zaslišanja na policijskem ravnateljstvu priznal, da je bil najet od anarhistične družbe, da naj usmrti kralja.
Atentator — anarhist.
RIM 14. (Izv.) Pred kraljevim dvorom na Kvirinalu se je popoludne zbrala nad 50.000 ljudi broječa množica, prirejajoč kralju impozantne ovacije.
Dalba je bil po njegovem lastnem priznanju prepričan anarhist in je bil pred-kaznovan zaradi surovega ravnanja s stariši.
Atentatorjeva mati pravi, da je Dalba kot majhen otrok bolehal na vnetju možganske mrene. Bil je vedno vase zamišljen. Žnjo je ravnal surovo in je morala klicati proti njemu večkrat sodišče na pomoč.
Papež je izrazil globoko obžalovanje nad atentatom.
Cesarjeva čestitka.
DUNAj 14. Cesar je čestital kralju Viktorju Emanuelu povodom srečne rešitve kraljevske dvojice od atentata naperjenega proti njej.
DUNAJ 14. Minister za vnanje stvari grof Berchtold je čestital italijanskemu ministru za vnanje stvari markizu di San Giu-liano. — C. in kr. poslanik na italijanskem dvoru pl. Mexy je prejel od ministra za vnanje stvari nalog, naj sporoči kraljevi italijanski vladi čestitke skupne vlade c. kr. avstrijske in kr. ogrske vlade.
DRŽAVNI ZBOR.
Splošna situacija.
DUNAJ 14. (Izv.) Z napeto pozornostjo je danes poslanska zbornica pričakovala izjavo ministerskega predsednika grofa Siiurgkha o brambnih reformah, katerih prvo branje se je danes v plenumu pričelo.
Grof Sturgkh pa je danes na prvi pogled razočaral s svojim govorom vso zbornico, ker ni pred vsem povedal tega, kar je zbornica želela in hotela slišati, namreč ostane M vlada pri sedanjih svojih predlogah, ali pa v resnici obstaja vladna namera jih umakniti ter zahtevati cd zbornice dovoljenje provizorija, ki bi sicer zvečal število rekrut-nega kontingenta, pa opustil dveletno pre-zenčno službo. Zdi se, da je poslednja kombinacija verjetneja. G-of Siiirgkh je v svojem govoru deloma na miga val, da bo vlada eventuelno računala s provizoričnimi odredbami. Splošno začudenje je vzbudil pasus Stiirgkhovega govora, naj se celokupna zbornica konstituira kot nekak avstrijski konzorcij v svrho izvršitve svojih patrijotičnih dolžnosti.
Na tak komoden način pa vendar ni mogoča rešitev Še vedno visečega vprašanja velike in kompaktne parlamentarne večine!
„In jaz," je vzkliknila Genevieva in zardela, „povem Vam, da se motite."
„Potem je Maurice, ki je zbral v sebi toliko moči in ki se je raje odstranil, nego da bi bil zlorabljal zaupanje svojega gostitelja, pošten človek; pošteai ljudje pa so redki, Genevieva, in storiti moiamo vse, da jih zopet privedemo nazaj, akc so odšli. Genevieva, kaj ne, da boste pisali Mauricu ?"
„Oh 1" je vzkliknila Genevieva in se pri-pognila tako globoko, da se je njeno ko-ieno dotaknilo tal, — „o moj Bog ! Kdo naj bo gotov pred svojim bližnjim, ko ni nihče gotov niti samega sebe ?"
Dixmer je obledel, kakor da bi se mu bila vsa kri zlila v srce.
„Genevieva," je dejal, „nisem storil prav, da sem Vas pustil pretrpeti vse muke, ki ste jih morali ravnokar prenašati. Moral bi Vam takoj povedati: Genevieva, živimo v času velikih žrtev; Genevieva, kraljici, naši dobrotnici, nisem posvetil le svoje roke, svoje glave, temveč tudi svojo srečo. Drugi
dado življenje zanjo; jaz hočem storiti več: zastavim svojo čast. In če ta tudi pogine, potem bo to samo solza več v morju bolečin, ki hoče poplaviti Francijo. Toda moja čast ne bo v nevarnosti, ako pride pod okrilje ženske, kakor je Genevieva."
Dixmer se ji je prvič popolnoma razodel.
Genevieva je vzravnala glavo, ga po-j gledala polna začudenja, počasi vstala, mu 'ponudila poljub na čelo in dejala: „Yi hočete ?u
Dixmer je potrdil, poljubil svojo soprogo v drugič, se ji zah\~alil in odšel.
Genevieva je sela za mizo in napisala s tresočo roko:
„Občan Maurice !
Vi veste, kako Vas je ljubil moj soprog. Ali ste v teh treh tednih, ki so se nam zdeli kakor stoletje, pozabili nanj ? Pridite, mi Vas pričakujemo ; Vaš povra-tek bo za nas pravi praznik.
Genevieva."
XV.
Boginja Pameti.
Maurice je, kakor je bil obvestil generala Santerra, resno obolel.
Odkar ni smel iz sobe, ga je Lorin redno obiskoval in poskušal vse, da bi ga nekoliko razvedril. Toda Maurice je ostal neupogljiv. So pač bolezni, katerih marsikdo noče zdraviti.
Prvega junija je prišel Lorin okoli ene ure.
„Kaj se godi danes posebnega ?" je vprašal Maurice ; „ti si d i ven !"
Lorinova obleka je res strogo odgovarjala predpisom: rdeča čepica, karma-njola in trobojni pas, okrašen z dvema pištolama.
„Da, danes imamo skušnjo," je odgovoril Lorin.
„Kako skušnjo?"
„Skušnjo za veliko svečanost, ki se bo vršila pojutršnjim."
„Moj ljubček, ti veš. da že osem dni ne morem od doma; zato tudi ne poznam tekočih dogodkov in zelo potrebujem obvestila."
„Predvsem veš, da smo za nekoliko časa odstavili Boga in ga nadomestili z „najvišjim bitjem."
,Da, to vem."
„No, zdi se, opazili so, da je „najvišje bitje" pristaš zmernih rolandistov, girondi-stov, in zato hočemo za spremembo moliti boginjo Pameti"
„In ti se udeležuješ te maškarade?" je dejal Maurice.
„Oh, prijatelj, ko bi ti poznal boginjo Pameti, kakor jo jaz poznam, potem bi postal eden njenih najvnetejših čestilcev. Cuj. seznaniti te hočem z njo, predstavim ti jo."
„Pusti me v miru s temi norostmi; žalosten sem, dobro veš."	(Dalje.)
Ako se grof Stiirkh ne čuti sposobnega ustvariti primerne večine z drugimi parlamentarnimi sredstvi, z apeli na patrijotična čutstva zbornice se mu gotovo ne posreči krpanje vladne večine I
Tudi domobranski miaister G e o r g i je danes ubral enake strune in je apeliral zbornico na patrijottčne dolžnosti nasproti armadi, ki brez zvišanja rekrutnega kontingenta ne more dalje eksistirati.
Okrog obeh govornikov se je zbralo v zbornici številno poslancev. O obeh govorih pa se je potem razvila med poslanci živahna diskusija.
V	kuloarih in klubih pa so se danes poslanci s posebnim zanimanjem bavili s češko-nemšklmi spravnimi pogajanji, ki so stopila tekom današnjega dneva v ospredje in skoro v odločilen štadij.
Rezultati teh dolgih pogajanj bodo imeli na nadaljno konstitucijo zbornice dalekosežne posledice.
V	naslednjem kratko sejno poročilo:
Prvo branje brambnih predlog.
V	plenarni seji poslanske zbornice se danes pričelo prvo branje vladnih predlog glede uvedbe novega brambnega zakona, po katerem se poviša rekrutni kontingent In uvede dveletna vojaška služba ter glede uvedbe novega vojaško-kazenskega pravdnega reda za skupno armado In domobranstvo.
Takoj začetkom današnje seje je Čutil
ministrski predsednik grof StGrgkh
potrebo, da je v daljšem govoru preciziral vladno stališče glede sedanjega političnega razmerja Avstrije do Ogrske in se je obširneje bavil s sedanjim dejanskim položajem brambnih predlog v obeh državnih zbornicah.
Ministrski predsednik je dalje skušal utemeljiti potrebo sedanjih vojaških reform ter izrazil upanje, da bo avstrijska zbornica čimprej rešila te za razvoj armade važne predloge. Ministrski predsednik pa se je dalje tudi dotaknil v svojem govoru sedanje krize na Ogrskem, ki je spravila brambne predloge v ogrski poslanski zbornici v kritičen položaj, povdarjal je mimogrede, da sedanje ogrske kabinetne krize še ni smatrati za krizo brambnih predlog.
Ostro stališče je gref Sturgkh zavzel napram oni po Khuenu in Košutu izgotov-Ijeni resoluciji, glasom katere naj bi ogrska zbornica nekoliko omejila pravice krone glede poklicanja nadomestnih rezervnikov in rezervnikov sploh pod orož|e tudi v mirnem času. Samozavestno je danes ministrski predsednik grof Sturgkh povdarjal s posebnim naglasom, da je ugovor avstrijske vlade proti tej ogrski resoluciji k brambnemu zakonu prinesel popolno zadoščenje Avstriji Ministrski predsednik se je dalje nekoliko pobahal, češ, da je njegova vlada v tem vprešanju na primeren način branila avstrij-sko stališče
V	meglenih besedah je ministrski predsednik omenjal tudi vladno namero o uvedbi enoletnega provizorija, če bi slučajno nastala potreba vriniti pred definitivno rešitvijo druge predpriprave. Za danes pa niso dane v Avstriji take okolnosti, da bi se morala vlada oddaljiti od onega med obema vladama lansko poletje dogovorjenega teksta brambnih predlog.
Koncem svojega obširnegn govora je ministrski predsednik priporočal zbornici sprejetje vladnih predlog ter izrazil željo, da bo zbornica s svojo, njej lastno resnostjo pričela s posvetovanjem teh tako za državo in ljudstvo pomembn:h reform.
Slednjič je ministrski predsednik tudi apeliral na patrijotizem poslanske zbornice povdarjajoč, da bo zbornica z ugodno rešitvijo predloženih vojaških reform ugodila najvitalnejšim potrebam monarhije.
Sprejetje brambnih predlog je tudi
domobranski minister Georgi
zbornici priporočal z vojaškega stališča Avstrije in tudi iz finančnih ozlrov, ker te reforme so izvedljive brez večjih denarnih žrtev. „Najboljši instrument za mir" — po njegovih lastnih besedah — „je močna armada". Avstrijski narodi si ne žele vojne. Monarhija pa mora biti tako pripravljena, da se ne smemo zbati nam napovedanega boja ia da zamoremo združeni s svojimi zavezniki zagotavljati in varovati m i r.
Obširneje je domobranski minister hvalit tudi dobrote novega vojaško-kazenskega pravdnega reda, ki odgovarja modernim načelom sodnega postopanja. Slednjič je zaprosil minUter v zvenečih besedah zbornico, da čimprej reši vse predložene vojaške reforme.
K brambnim predlogam so v današnji seji po govorih obeh ministrov govorili poslanci: Okuniewski, Schraffl in Leithner.
Stran II.
^EDINOST« St. "5.
V Trsta dne 15 marca 1912.
Zbornica italijanskemu kralju.
• Koncem seje Je imel zbornični predsednik dr. Sylvester še sledeči nagovor: „Visoka zbornica! Kakor poročajo Časopisi, je bil na italijanskega kralja in kraljico izvršen atentat. K sreči streli niso zadeli in kraljeva dvojica je ostala nepoškodovana. Gotov sem, da mi pritrdite, če v imenu državnega zbora izrazim najodkritosrčnejše zadovoljstvo, da ni zlobni atentat dosegel svojega dlja in da sta vladar z nami zvezane države in njegova soproga učla preteči nevarnosti. V sporazumu z vami hočem to manifestacijo primernim potom priobčiti kraljevi italijanski vladi".
Prihodnja seja jutri predpoludne.
Sedanja vladna večina se krha.
DUNAJ 14. (Izv.) Včeraj in danes so bile v parlamentu raznešene vesti, da so med poljskim klubom in nemškim „Natio-nalverbandom* nastopila zelo ostra nasprot-stva, ki ogrožajo skupno taktiko obeh klubov. Predsednik „Poljskega kluba" dr. Leo je danes zvečer skušal te vesti v „Poljski korespondenci" dementirati. Istodobno pa priobčuje oficijelno glasilo nemškega „Na-tionalverbanda" „Deutschnationale Korres-pondenz" poročilo, da se je predsedstvo nemškega „Nationalverbanda" izreklo proti razpravi vodocestnega zakona v predveliko-nočnem zasedanju, kar baš „Poljski klub" zahteva.
Tem nasprotstvom med zaveznikoma vlade pripisujejo politični krogi važne posledice, ki ustvarijo povsem novo politično
situacijo.
Češki namestnik v parlamentu.
DUNAJ 14. (Izv.) Češki namestnik knez Thun je danes prišel v parlament ter kon-feriral s češkimi in nemškimi poslanci-zaup-niki in notranjim ministrom Heinoldom.
Popoidne so imeli daljša posvetovanja češki vodilni poslanci, na katerih se je konstatiralo, da |e rešitev češko-nemškega spravnega vprašanja jako ugodna Sporna je samo Še ena točka. Čehi zahtevajo brezpogojno priznanje jezikovnih koncesij, ki so izrečene v Stremayerjevih jezikovnih nared-bah, glasom katerih morajo nemška sodišča, kjer so tudi češke manjšine, sprejemati češke tožbe in voditi sodno postopanje v češkem jeziku. Nemci se o tej točki še niso definitivno izrekli.
Prihodnje dni bodo skupna pogajanja nemških in čeških zaupnikov pri notranjem ministru Heinoldu.
Auffenbergova afera.
DUNAJ 14. (Izv.) „Armee Zeltung", ki jc pravkar izšla, priobčuje obširno razprava o zadevi takozvanega Auffenbergovega memoranduma. Kakcr znano, so madžarski listi dolžili vojnega ministra, da je 1. 1905. še kot brigadir predložil vojnemu ministrstvu memorandum, ki je vseboval načrt invazije avstrijske armade na Ogrsko.
„Danzers Armee Zeitung" konstatira, da tak memorandum v resnici obstoja in da ni bil vojnemu ministrstvu predložen od tedanjega brigadirja Auffenberga, temveč od brigadirja Konrada Hotzendorfa, ki je postal potem šef generalnega Štaba. Predmet temu memorandumu pa ni bila invazija avstrijske armade na Ogrsko, temveč načrt avstrijskega vpada v Srbijo.
Belokrajina zopet v rokah S. L. S.
LJUBLJANA 14. ob 11. ponoči. (Izv.) Pri današnjih nadomestnih deželnozborskih volitvah v Belokrajini je zmagal kandidat stranke S. L. S. D e r m a s t j a, ki je dobil skupaj 1343 glasov (pri zadnjih deželnozborskih volitvah je dobil dvorni svetnik pl. Šuklje le 924 glasov), dočim je dobil neodvisen kmečki kandidat M a z e 11 e iz Zagradca 1113 glasov (zadnjič 696). Ostal je v lepi manjšini.
Ziasti hud boj je bil v Metliki, Vinici in Semiču. Obe stranki ste napeli zadnje svoje moči. Pristaši S. L. S. so zadnje Štiri dni neumorno, noč in dan agitirali za svojega kandidata. Po vseh vaseh in večjih krajih vlada med prebivalstvom grozna razburjenost.
Dijaška stavka na HrvaŠkem.
ZAGREB 14. (Izv.) Kljub vladnemu pritisku na starše dijaška stavka Še ni pojenjala. Razpoloženje med dijaštvom je bojnega značaja in v njih vrstah vlada splošno navdušenje. Dijaki nočejo odjenjati. Zaradi tega je vlada danes sistirala poduk do velike noči na vseh onih učnih zavodih, kjer vlada stavka.
Stavka je močno narasla. D.jaki v Karlovci, S;sku in Zemunu so takoj korporativno zapustili zavode, čim so zvedeli za vladino nakano in so po ulicah napravili demonstrativen obhod, prepevajoč hrvatsko narodno himno „Liepa naša domovina". Vse dijaštvo izraža šikaniranim dijakom v Vinkovcih svoje simpatije in solidarnost.
Novi tobačni izdelki.
DUNAJ 14 (Izv.) Tabačna režija namerava v kratkem razposlati dva nova tabačna izdelka in sicer „Palmas* in „Palmete* po 16 oziroma po 12 vinarjev kos.
Mednarodni vlomilec Žalostno končal.
DUNAJ 14. (Izv.) Tajni detektivi in policijski agentje so danes hoteli aretirati zloglasnega mednarodnega vlomilca Pelikana. Ko so priSli do njegovega stanovanja, jih
je pričakoval z revolverjem v roki. Ker pa je slednjič sprevidel, da se jih ne more ubraniti, si je pognal več krogel v glavo. Obležal je takoj na licu mesta mrtev.
Svetovno stavkovno gibanje radarjev.
Stavka avstrijskih rudarjev.
Na južnem Štajerskem.
CELJE 14. (Izv.) V južno-štajerskih rudarskih revirjih se opaža podobno delavsko gibanje, zlasti v Trbovljah je gibanje rudarjev naperjeno proti sistematičnemu zapostavljanju slovenskega delavstva od strani trboveljske rudarske družbe.
Zahteve severnočešlcih rudarjev.
PRAGA 14. (Izv.) Rudarji severnočeških premogovnih revirjev Teplice, Mosti in Ko-motava so imeli več shodov, na katerih so sklepali o nadaljni svoji taktiki glede dosege svojih zahtev po zvišanju mezdne tarife Rudarska „Unija" je lastnikom rudnikov predložila, memorandum, v katerih zahteva zvišanje mezde za 20—25% in uvedbo minimalne dnevne mezde 4.50 K. Lastniki rudnikov principijelno odklanjajo vse zahteve rudarjev. Zaupniki rudarskih organizacij sklepajo še 17. tekočega meseca o nadaljnih taktičnih korakih rudarjev glede svojega mezdnega boja.
Stavkovno gibanje napreduje.
PRAGA 14. (Izv.) Iz Moravske Ostrave javljajo tušem, da je v tamošnjem premogovnem revirju izbruhnila parcijelna stavka in sicer v takozvane m kar vinskem revirju. Stavka grozi, da se razširi še na ostale rudokope.
Iz premogokopnih okrajev severne Češke javljajo, da so se pogajanja rudarske „Unije" z lastniki rudnikov popolnoma razbila. V najkrajšem času pričakujejo izbruha generalne stavke.
Lastniki odklanjajo.
MOSTI na se v. Češkem 14. (Izv.) Lastniki premogovnikov so pogoje rudarjev odklonili. Prihodnjo nedeljo se vrše tu številni shodi, na katerih bodo rudarji sklepali o nadaljnem postopanju.
Nemški državni zbor in stavka.
BERLIN 14. (Izv.) V današnji seji državnega zbora je državni tajnik Delbruck pojasnjeval zgodovino sedanjega stavkovnega gibanja med rudarji na Nemškem. Med socijalnim! demokrati in vlado je prišlo tekom Delbriickovega govora do burnih in hrupnih prizorov in protestov, zlasti, ko je Delbruck zaklical socijalnim demokratom :
„Ne gre tukaj za mezdno stavko, ampak za stavko, ki je od organizacije ukazana". Splošno je vladno stališče giede stavkovnega gibanja ogorčilo vse stranke. Tako centru m, kakor tudi socijalisti so predlagali otvoritev debate o govoru državnega tajnika Delbrucka.
Vojaštvo intervenira.
MINDEN (Vestfalska) 14. Drugi vest-felski pešpolk je z oddelkom strojnih pušk s posebnim vlakom odpotoval v Dortmund.
Italijansko-turška vojna
Italijansko brodovje pred Solunom.
DUNAJ 14. (Izv.) V parlament je danes prispela brzojavka iz Soluna, češ, da je Čimpreje pričakovati neposrednega bom-bardma mesta po italijanskem bojnem bro-dovju. Brzojavka opozarja zbornico na avstrijske trgovinske interese v Solunu. O vsebini brzojavke je bil takoj obveščen ministrski predsednik grof Sturgkh, kakor tudi zunanji minister grof Berchtold.
Vur s politiko iz sodne dvorane!
(Govor poslanca dr. R y b a r a na nedeljskem shodu.)
Naslednji govornik, državni poslanec dr. Rybar je poudarjal v začetku svojega govora, da je bil takoj za to, da se skliče javen shod, povod sklicanju shoda pa da navaja zato, da ga spozna vsa javnost, ako bi se kdo predrznil očitati tržaškim Slovencem, da so oni zavlekli politiko v vprašanje tržaške porote.
Povod sklicanju javnega shoda je bil, da pokažemo nasprotnikom in tudi oblastim, da niso samo sle venski odvetniki tisti, ki zahtevajo pravice za Slovence, slovenskih razprav na tržaških sodiščih, temveč da za njimi stoji ves slovenski narod v Trstu, da so Slovenci v Trstu toliko vzbujeni, da nočejo, da bi jim sodili v njim nerazumljivem jeziku, da se zavedajo pravic, ki jim jih oblasti morajo priznati.
Z druge strani pa vprašanje, o katerem se razpravlja, li lahko. Sicer razume to vsak, da imamo Slovenci pravico, da nam sodijo v našem jeziku, vsaj vsak Slovenec razume to, Italijani seveda ne, a prišli bodo tudi do tega spoznanja ; težko pa je razumeti, kako so se mogle najti oblasti, sodišče, celo višje deželno sodišče, ki so nastopile proti tej pravični zahtevi!
Govornik se je prepričal na Dunaju, da so zlasti oni, ki črpajo vse svoje znanje o naših razmerah v Trstu iz „Piccola", tako zmešani, da jim je moral razložiti Šele govornik, za kaj gre pravzaprav In kako je bilo mogoče, da je višje deželno sodišče izreklo tako razsodbo. Celo ministra so italijanski poslanci nalagali, saj Je ju-
| stični minister sam poudarjal, da sta mu poslanca dr. Gasser in neodvet nik dr. Pitacco celo stvar predstavila tako, da je dobil o njej popolnoma drugo sliko. Šele tedaj, ko je dobil justični minister uradne spise in jih prečita!, se je prepričal, kako stoji stvar. Torej so ti gospodje lagali celo ministru !
Da ti ljudje lažejo ob vsaki priliki, kaže zlasti tudi njihov poset pri predsedniku državnega zbora, dr. Sylvestru. Drugi dan je bilo namreč čitati v „Piccolu", da so se obrnili tudi na dr. Sylvestra kot predsednika državnega zbora. To je nezaslišano! Dr. Sylvester je res poslanec, kakor vsak drug poslanec, in ima iste pravice, toda kot zbornični predsednik mora biti nad strankami, nepristranski napram vsakomur, in če se najdejo taki ljudje, kakršni so tržaški italijanski odvetniki, in zahtevajo od njega kot zborničnega predsednika, da bi se zavzel za njihovo stvar, je to skrajna breztaktnost, ki so jo mogli zagrešiti ti Inteligentni gospodje !
Da je bilo to res netaktno, naravnost sramotno, kaže dejstvo, da so se na Dunaju splošno čudili takemu ravnanju in da je tedaj, ko je govornik povedal celo stvar v zbornični seji in vprašal dr. Sylvestra pojasnila o stvari, poslanec dr. Pitacco hitro tekel k predsedniku pravit, da oni niso bili pri njem kot zborničnem predsedniku, temveč kot — odvetniku 1 Torej tistega, ki je sam poročal tako »Piccolu", je bilo sram svojega počenjanja.v a danes se pa laže zopet ! (Ogorčenje ! Žvižgi!)
Treba je bilo torej shoda, da vidi vsa javnost, s kakimi sredstvi, s kakim orožjem se oni bojujejo proti nam, in to tembolj, ker je celo mnogo naših ljudi, ki jim je „Pic-colo" evangelij, ki verjamejo bolj „Piccolu", nego pa našemu slovenskemu listu. „Potreben pa je bil javen shod tudi zato" je rekel govornik, nker nočemo voditi kake aristokratske, prvaške odvetniške, temveč ljudsko, demokratično politiko, da ljudstvo pove svoje mnenje in da mi le Izvršimo, kar ljudstvo želi in zahteva!" (Živahno odobravanje!) Govornik je zato prav zadovoljen, da sta se oglasila dva govornika iz ljudstva.
Tembolj zadovoljen pa je, da se je sklical javen shod, da se razpravlja na njem o stvari, kajti prepričal se je na Dunaju, da tudi na Dunaju v nekarerih krogih smatrajo stvar za politično. Ni sicer čul tega v ministrstvu, temveč drugje, od jako vplivne osebe, ki je fekla: „Z vprašanjem se bomo baviii, če dobimo za to ukaz od ministrstva. Mi smatramo stvar za politično, kajti v Avstriji je vse politika!" Govornik je izjavil, da je to Čul s strani, odkoder ne bi bil pričakoval kaj takega.
Kdo je torej zanesel politiko v celo to vprašanje? Mi gotovo ne, saj zahtevamo le pravico, ki jo nam daja zakon. Dr. Slavik je reklamiral, kakor ima za to pravico vsak, ki ima potrebna svojstva za porotniško službo. Politiko so zavlekli v stvar Italijani, mestni magistrat in sodišče !
„Ne bojim se nobenih očitanj", je dejal govornik, „nisem imun v tej zadevi in drž. zbor me lahko izroči; trdim pa in tudi dokažem, da je tudi sodišče s tem vprašanjem delalo politiko!"
Prvi je zavlekel v stvar politiko tržaški magistrat, ki je dobil dr. Siavikovo reklamacijo, ker je bila spisana v slovenskem jeziku, in to vzlic temu, da občina vzdržuje deset slovenskih šol in s tem priznava slovenščino za deželni jezik. Odbil je reklamacijo iz samega sovraštva do slovenskega jezika.
Potem je nastopila odvetniška zbornica. Zakon daje pravico pritožbe vsakomur, ki iina utemeljen razlog za to, a odvetniška zbornica nima te pravice. V tej zbornici niso samo italijanski odvetniki, temveč tudi slovanski, ki so včasih morda še boljši, kakor pa oni, in ta zbornica bi morala biti neutralna, saj morajo slovanski odvetniki plačevati zanjo prispevke prav tako kakor italijanski. Odvetniška zbornica pa se je postavila popolnoma na laško politično stališče in je uganjala nacijonalno politiko. In da še bolj pokaže to svojo nago, kruto politiko, ni poslala na Dunaj samo odvetnikov, temveč tudi dr. Pitacca, ki ni odvetnik.
Dr. Pitacco je Šel z deputacijo odvetniške zbornice k justičnemu ministru, in kakor so sami brzojavili v Trst, tudi k predsedniku državnega zbora, dr. Sylvestru. Ali to ni politika? Ali je morda državni zbor zakonita instanca za rešitev tega vprašanja? To je čista, naga politika, ki jo uganjajo oni, ne pa mi, ki čakamo rešitve dr. Slavi-kove vloge, ko ni niti dr. Sla vik, niti go-gornik, niti kdo drug pritisnil nobene kljuke, ni beračil, temveč smo se zanašali le na zakon popolnoma mirno, nismo nadlegovali nikogar in je bila edino le vložena pritožba.
Stvar je prišla pred višje deželno sodišče. Kako je razsodilo to sodišče, ko se je pritožil leta 1908. dr. Gregorin, kako pa letos, ko se je pritožila lašsa odvetniška zbornica, je znano, in pokazalo se je tu, da je ena pravica za Slovence, druga pa za Italijane! Obakrat so interpretirali isti § 11. nam v Škodo: prvikrat so odbili našo pritožbo nam v škodo, drugikrat pa so ugodili laški pritožbi in zopet v škodo nam! In to je vendar dokaz, da politizirajo tisti, ki bi morali le dajati pravico! So pa še drugi dokazi.	(Konec prihodnjič!)
Polom v Puli.
Pula, 13. J. 1912.
Proslulemu Fillinichu, kije bil v soboto odveden v zapore okrožnega sodišča v Rovinju, je sledil v ponedeljek aretiranec Bi-gatto, danes pa aretiranec Juch. Na ta način pride bržkone vsa kompanija — eden za drugim v zavetje okrožnega sodišča.
Novih aretacij do sedaj ni bilo, pač pa so na vidiku morda v še večem štilu. Ugotovljeno je namreč, da je deficit občine že v letu 1907 znašal 4 milijone kron, to se pravi, da za ta primanjkljaj se ni znalo, odkod prihaja. Z drugimi besedami: okoriščali so se vsi skupaj na teh milijonih, zato tudi niso mogli ovaditi drug druzega.
Najhuje je bilo za časa tedanjega upravnega sveta. — Giunta amministraUva — pod predsedstvom bivšega župana — izgubljenega Hrvata Stanicha, da-si je bil on osebno pošten.
Lepa družba — sami strokovnjaki — je znala skrivati manko in je obenem dosegla, da je bilo pod pretvezo kanalizacije najeto novo posojilo na račun občine. V resnici pa je mašiia stare dolgove. Delo, ki so opravičevala najetje posojila, pa so ostala vedno na papirju in do danes še niso niti pričeli s temi deli.
Edino, kar so začeli delati, je nova plinarna. Ali kako! Zopet ogromna škoda za občino, kajti stavbe bodo morali zopet porušiti! Porabljali so namreč najslabši materijal in poročilo izvedencev ne dopušča oblasti druzega, nego da odredi porušenje. Gradnja nove plinarne je bila poverjena italijanskemu podjetniku Malusa in samo ob sebi umevno je, da so si pri tem polnili žepe razni kamoristi ravno s tem, da so rabili najslabši materijal.
Ugotovljeno je tudi, da so leta 1907. za časa občinskih volitev naročili toliko tiskovin, da so jih potem še par let razmetavali — po postrešju .Giornaletta" in so jih še le pred kratkim v uredništvu sežgali Ugotovljeno je tudi, da so stroški občinskih volitev leta 1907 znašali čistih 15.000 kron Ni treba praviti, da je Šlo to v agitacijske svrhe. Takozvani zaupniki so kupovali ia si zidali potem hiše.
In vse take stvari so se dogajale pred očmi vojaških in političnih oblastnij. Ker pa so bili vsi občinski dolgovi in tudi posojila pri sestavi novega občinskega zastopa leta 1908 sprejeti in odobreni, je sedaj vprašanje, bo-li sploh moglo državno pravd-n.štvo tu poseči vmes? Vsekako je pričakovati še za bližnjo bodočnost važnih stvari.
Jutri bo zopet na c. kr. okrajnem glavarstvu posvetovanje pod predsedstvom ia-mestnika.
Domače vesti.
imenovanje. Za računskega praktikant.-pri c. kr. apelnem sodišču je imenoval računski praktikant pri računskem oddelku finančnega ravnateljstvu v Trstu, g. Rudolf Adam.
Iz Bazovice nam pišejo : Pri nas imamo dve mesnici. Ena je Ivana Petarose, a druga Antona Magazini-ja. Ta poslednji je že več let v Bazovici, a s soprogo in sinom vred še do danes ni spregovori! slovenske besede. Posebno ponosen pa je postal sedaj, ko je dobil še gostilno, kjer je čuti vsak čas italijansko kvakanje. Vi Ba-zovčani, ali vas ni sram, ko imate toliko lepih slovenskih lokalov, da se shajate v gostilni, kjer mrzijo naš jezik ? Pa še drugo Naš domačin Andrej Grgič ima izdelovalnico sodovke. A glej! Naši zavedni Bazovčani tudi tega ne podpirajo, temveč kupujejo so-dovko od Italijana Pizzinija, ki ima na vo-zeh in steklenicah napis: .Nuova fabbrica triestina itd." In to naj bi bi bili narodni Slovenci ?
Bazovčani! Ali ne poznate gesla : Svoj k svojim ?
CM podružnica pri Sv. Ivanu vabi vse svoje posestrime Trsta in okolice k svoji 25-letnici, ki prične jutri v soboto z družinskim večerom. Na vsporedu so raznovrstne lepe točke, med temi poje g.dč Subanova serenado iz Jesenskih manevrov" 11. dejanja. — V nedeljo 17. ob 11. predp. občni zbor in popoludne ob 6.30 uri pa trode-janka »Nebesa na zemlji". Podružnica se nadeja obilnega obiska pri teh prireditvah.
Ženska CM podružnica v Trstu, ki
je s svojo pridnostjo in vstrajnostjo lahko v izgled vsem drugim podružnicam, slavi letos svoj 25-letni jubilej. S tem jubilejem pa je tudi združeno neumorno delovanje g.ce Milke Mankočeve. Ta dvojni jubilej hoče podružnica dostojno proslaviti dne 11. in 12 maja zvečer.
Ob tej priliki želi ženska podružnica pokloniti glavni družbi večji znesek. Zato prosimo si. občinstvo, naj blagovoli pridno podpisovati pole, ki začnejo sedaj krožiti
ODBOR ženske CM pod. v Trstu.
Zastopniki slovanskih akad. društev na Dunaju. Združeni v .Slovan, komiteju, so sprejeli enoglasno na zadnjem obč. zboru dne 12./II1. sledečo resolucijo:
Zastopniki pozdravljajo herojski boj hrvatskega dijaŠtva za svoje narodnostne pravice, izjavljajo, da so solidarni ž njimi in obsojajo najostreje tiranski režim madžarski na Hrvatskem.
V Trata, dne 15 marca 1 i? 12.
»EDINOST« št. 75
Telovadno društvo „Sokol" v Trstu
vabi na „Družabni večer", ki se bo vršil v soboto dne 16. marca 1912. v veliki dvorani „Narod. |doma". Sodelujeio iz prijaznosti: g.ca Janova, gg. Danilo Devetak in rezišer slovenskega gledališča Dragutinovic ter mešani zbor podr. „Glasbene Matice" pod vodstvvm zborovodje g-Mahkote. Nadalje društveni pevski zbor, pod vodstvom pevovodje brata Waschteta ter vojaški orkester 4. bosniš. herc. pešpolka. Začetek ob 8.30 uri zvečer. Vstopnina : za člane in njih družine po 60 st., za nečlane 1 K.
NB. Zabava se vrši pri pogrnjenih mizah.
Spored „Sokololovega" družabnega večera prihodnjo soboto je nastopni: 1. Lehar: „Luksenburg", valček, vojaški orkester. 2. P. Lincke: Ouvertura iz operete „Gospa Luna", vojaški orkester. 3. A. S.: „Kaj bi te prašal"; F. G.: „Pastirček"; KraŠovec: „Odmev" ; poje društveni pevski zbor. 4. C. M. Ziehrer: „Hod'les", valček, vojaški orkester. 5. a) „Boheme duet" ; b) „Duet Juliette Brissard" ; c) „Polkoplesa-lec" ; iz operete „Grof Luksemburški", pojeta g.ca Janova in g. Devetak. 6. Puccini: Fantazija iz opere „Madame Butterfly", vojaški orkester. 7. a) „Kake-vvalk"; b) „Apache*; moderni plesi, proizvajata g.ca Janova in g. Devetak. 8. A. Jaki: Potpouri „Potovanje po Kranjskem", vojaški orkester. 9. Dev: „Glej črez jezero".... (slovenska); Andel: „Kolo", (hrvatska); Andel: „Draga je daleko"... (srbska); Slavjanska: „Tam ja vidjel djevu mama" (bolgarska); poje mešani zbor ,Glazbene matice". 10. „Nevesta in kobila". (Burka v 1 dejanju. Osebe: Danilo Devetak, Dragutinovič, Janova, Ber-netičeva). 11. Elinescu: „Hora", rumunske pesmi, vojaški orkester. 12. „Lepa naša domovina*, koračnica, vojaški orkester.
Po oficijelnem programu, prosta zabava in ples.
Pri belem konjičku. To velezabavno burko s petjem vprizori Šentjakobska Čitalnica v nedeljo, 24. t. m. v dvorani „Narod, doma" pri Sv. Ivanu.
Seja stavb, odbora za novo CM Solo se vrši danes dne 15. t. m. ob 7. in pol uri zvečer v pisarni g. dr. Abrama.
Pevsko društvo „Trst". — Danes v petek ob 8. zvečer pevska vaja za moški zbor.
Pevski zbor „Glasbene Matice" v Trstu. Danes zvečer točno ob 8. pevska vaja za I. in II. tenor. V ponedeljek pa je skupna vaja za mešani zbor. Prosim točne in polnoštevilne udeležbe.	Pevovodja.
Zveza Jugoslovanskih Železničarjev. Danes dne 15. t. m. se vrši pevska vaja. — Radi sestavljanja bilance za občni zbor in pregledovanja nadzorništva odpade odbo-rova seja.
CM podružnica za Škorkljo in Belve-dere ima svojo odborovosejo v nedeljo dne 16. t. m. ob 9.30 uri dopoldne v gostilniških prostorih NDO. Ker so na dnevnem redu zelo važne stvari, je želeti, da pridejo vsi odborniki polnoŠtevilno.
Odsek Tržaškega „Sokola" v Rojanu naznanja, da se vrši zopet redna telovadba ženskega oddelka ob sredah in sobotah od 7—8 zvečer.
Kmetijska družba za Trst in okolico v Trstu vabi na „Redni občni zbor", ki se bo vršil dne 24. marca ob 9 uri zjutraj v prostorih „Narodnega doma" v Trstu s sledečim dnevnim redom: 1) Nagovor predsednika, 2) Poročilo tajnika, 3) Poročilo blagajnika, 4) Volitev predsednika, odbora in pregledalcev računov, 5) Raznoternosti.
V	Ameriko. Včeraj opoldne je odplul iz Trsta v Severno Ameriko parnik Austro-Amerikane „Atlanta" pod povelj, kap. Sut-tore. Na krovu je imel 450 izseljencev za New-York. V Patrasu in Palermu se vkrca tudi Še precejšnje število izseljencev.
Topovi za „Viribus unitis". Predvčt-rajŠnjim je dospel z vlakom državne železnice iz Plznja prvi veliki top za prvi avstrijski dreadnought, vlit v znanih Skodovih livarnah. Top ima kaliber 30 5 cm, je dolg 12 m in tehta 70 ton. Top so prepeljali na istem železniškem vozu s kolodvora v ladjedelnico pri Sv. Marku.
V	zadoščenje. V številki od 1. marca smo bili prinesli tudi mi vest, da je neka trojica (imen nismo navedli) v gostilni Vicka Lalića v ulici degli Artisti št. 1 pri prepovedani igri ogoljufala tega gostilničarja za svoto 720 K. „Piccolo" pa je tedaj navedel tudi imena osumljene trojice in sicer: Frana Stoparja, ki da je igral, in Kristijana Sto-parja in Antona Simoniča, ki da sta stala poleg in bila sporazumljena z Franom Sroparjem.
V	zadoščenje Kristijanu Stoparju in Antonu Simoniču konstatujemo, da Je državno pravdništvo odstopilo od vsacega kazenskega postopanja, dočim je glede Frana
Stoparja odstopilo akte okrajnemu sodišču, ki je obsodilo obtoženca le radi prestopka prepovedane igre v 10 K globe. Kristijan Stopar in Anton Simonič nista torej niti igrala, niti nista imela nobenega interesa na igri. To bodi zabeleženo, da ne bo trpelo dobro ime imenovanih dveh.
Kam jih vleče! Včeraj popoldne ob 5. se je zbrala na Boznem trgu gruča ljudi, ki je razburjeno krilila z rokami, kričala in se prerivala semtertja, da je človek nehote moral misliti na demonstracije. Gruča je rastla od trenotka do trenotka, hrup je postajal vedno večji, bilo Je že zbranih par sto ljudi. Vsak čas mora izbruhniti nekaj vrag-vedi, kaj le I In glej: Tricikelj s „Piccolom" prizvoni, vse se, kakor besno, zakadi k oni „Piccolo v i" utici, se preriva, kolne, bije z rokami in nogami, samo da prej pride do okenca, da dobi za štiri vinarje najnovejše modrosti „Piccolove*. AU da I Saj res 1 „Un attentato contro i reali d' Italia !"
K tatvinam v prosti luki, o katerih smo poročali včeraj, naj pripomnimo, da se nam je pri imenih aretirancev prikradla majhna napaka. Carinski revident, ki je aretiran, se imenuje Goldmayer, ne pa Goll-mayer, Zalar Je hangarski asistent, ne pa carinski asistent, Abuje pa hangarski delovodja, takozvan „capohangar".
K stvari naj omenimo danes še enkrat ono dvojno mero, s katero merijo v prosti luki, o kateri smo sicer že včeraj napravili kratko opazko, in naj samo povemo sledeči slučaj: Žena nekega delavca Je pobrala v prosti luki na tleh par trsak, da bi podku-rila z njimi doma. A glejte, ustavili so jo, in vreči je morala one trske zopet na tla, kajti bognedaj, da bi kdo odnesel kaj iz proste luke. Kakor se nam zdi, bodo v kratkem začeli pri vratih sploh ustavljati vse ljudi ki prihajajo iz proste luke, da si, predno gredo vun, otarejo blato in prah s čevljev, kajti tudi tega se menda ne sme nesti iz proste luke brez carine.
Seveda pri takih malenkostih, kakor je par perišč žaganja, ali par trsak, tu je treba najstrožje kontrole, dočim pa je treba mesecev in mesecev, predno pridejo na sled tatovom na debelo. Ako je že torej kontrola tako stroga za nižje, bodi enaka tudi za višje, saj pravica je menda vendar samo ena in mora biti enaka za vse.
AH pa veste kaj: pustite ono žensko, ki je hotela .oškodovati" javna skladišča za par tresk, ki so bile vredne morda pol vinarja, ali niti ne, da odnese vsak dan teh par trsek iz proste luke, da bo skupna vrednost znašala toliko, kolikor znaša cena po oni, zgoraj omenjeni „boljši" družbi pouzmanih stvari, potem jo pa dajte aretirati po — 2192 letih, če jih doživite vi in ona in prosta luka, kajti v tem času bi odnesla onih 4000 K iz proste luke!
Pomagal si je, namreč neki Giuseppe Visintini, 67 let star, iz Oprtija, stanujoč v ulici Sette Fontane št. 13, na poseben način do zboljšanja svojega gmotnega položaja, ko mu je izročil vinski trgovec Matteo Vlassich iz Nove vasi pri Poreču svoj vinotoč v Trstu.
Že lanskega avgusta je Vlassich konstatira!, da manjka Visintiniju nekaj okrog 400 K, a Visintini se je zavezal, da bo to svoto odplačeval v obrokih. Dne 8. t. m. pa je Vlassich iznova napravil obračun in manjkalo je zopet 773 K. Možu je stvar postala le preneumna in je ovadil Visintinija, da mu je poneveril to svoto, in Visintini, ki si je pač res opomogel s to svoto na tuj račun, je moral v zapore.
Poskušen samomor. V ulici Ippolito Pindemonte št. 6 stanujoči 22-letni privatni uradnik Giovanni Cescatto se je predsinoČ-njim hotel usmrtiti s strelom iz revolverja. Meril je v srce, a na srečo se ni zadel dobro. S Trevesovim rešilnim vozom so prepeljali nesrečnika v bolnišnico.
Predrzen ropar. Predsinočnjim je sedel v neki staromestni gostilni med drugimi gosti tudi Dalmatinec Šime Popovič, ki se je bil namenil izseliti v Ameriko. K Popo-viču je prisedel neki drug gost in ga je silil ter silil, da bi Šel igrat, česar pa Popovič nikakor ni hotel storiti. Ker je pa oni le silil, se ga je Popovič hotel odkrižati na vsak način ter je vzel iz žepa denarnico, da
IZJAVA.
Podpisana dajava na znanje, da je Jožefa Trebeč dne 9. avgusta 1911 na c. k. poštnem uradu v Dutovljah plačala za Terezo Golmajer, Jučiteljico v Buzetu, po nakaznici štev 44. le 19 (devetnajst) kron, ne pa devetintrideset (39), kakor sva midva javno po krivem trdila.
Štejeva si v dolžnost, da gospo Elviro Schlunder, c. k. poštarico, ki je odstopila od tožbe, prosiva ponižno za odpuščanje, ker sva jo neopravičeno obrekovala.
D uto vije, 11. marca 1912.
Jožefa Trebeč, Jožef Trebeč,
Skopo št. 1.
—a—i
wm
POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO |
PO ZMERNIH CENAH H
RAFAELE ITALIA
TR8T - VIA MALCANTON - TRST
3

Mnenje s. dr. r. HIeke-]a, Neudorf-Herrlich
G. j. SUKR^VALJLO
Trut.
Vaš izdelek Železnato Kina,-vino Serravallo se lahko imenuje v pravem pomenu besede emaloplastlčno in okrepčujoče zdravilo. Dosegel sem ž njim v vseh slučajih najboljše uspehe. NEUDORF-HERRLICH, 10. 3. 1910.
Dr. F. H1EKE.
%
Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici. [
Prodajalni v Trstu.
ulica Barriera vecchia Štev. 38 in ulica dei Rettori št. 1
Naznanja se slav. občinstvu, da ima vedno v svojih prodajalnah veliko izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka, za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovanom rojakom v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domačih izdelkov. — Blago trpežno. Ceie zmarm. - Sprejemajo se tudi poprave. -
□
□
Dr. Pecnik
(PETSCHNIGG)
4rst, via S. Caterina štev. 1
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne in - - vodne (spolne) bolezni: 11 l/i — ' "
Toplo se Vam priporoča, d* steazić&e sveče
znamka „Angelo" in „^an Giusto", katere so najboljše vrste in po nizki cen:. Tržaška tovarna sveč ■
Bienenfeld - Trst
ulica Coroneo štev. 39.
Sveža jajca in
žive kokoši
so na prodaj po nizki ceni
u Trsio, ulita Glosač Cardneel 40.
Berite in čudite se!
600 komadov, med temi pozlačena |gr ura za K 4-20.
Krasna, pozlafena, najfineja ura Anker-Kemont s pc rlfečenim štovilnikom ; ista ima dobroiJoče 36-urno kolesje, za kar ee jamči 3 leta, 1 krasna ovratoa igla s Šiinili - brilantom. 1 pozlačen pratan s pon. kamnom za gospode ali grape 1 krasen collier iz okolu 150 crijentalskin peri, najmodernejši nakit z c dame, 1 krasna garnitura gumbov za zapestnici ovratnike in prsi, zajamčeno 3°/, Double-zlata s patentiranim zatvorom 6 platnenih robcev, t eleganten žepni črnilnik iz nikla, 1 krasno zrcalce, 1 kom*4 dišečega toaletnega mila, 1 fr. vezana beležnica 72 angleških peres, 20 različnih komadov za koreapon denco in še 396 drugih predmetov, ki so koristni ii neobhodno potrebni. Vse skupaj z zlato uro vred, k sama velja dvakrat toliko, stane samo K 4*20. Oc pošilja po povzetju eksportna tvrdka
H. SPINGARN, Krakovo št 240
Kdor kupi 2 paketa dobi Se zastonj zraven iep nc-žič z dvemi iezili Pri več nego 2 paketih, xa vsafc paket po 1 nožić. Za to kar ne ugaja, »e vrne de nar. Torej je izključen vsak rizi ko.
Stanovanja
se oddalo o „narodnem domu".
PoizTeietl je pri lišoei numiteljii ? Trž. posojilnici.
HI H«

It. Gasperini, Trst
Telefon $tev. 1974. ŠPEDITER Via Econorao St 10
Prevozno podjetje
•TiftrlJiklk lil t«um*
fpejme mcartiiauje tabriiennMi Um lz mM, tataTijanje it im. poSljatve, potega kovčeoov. najdogovornejše cene,
§mr Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Torama cemeata »PORTLAND« v SpIJeta. PRODAJA NA DROBNO.	CENB BREZ KONKURBNCB.


Zaloga usnja za Čevljarje
A. D0NDA
? - Via deli Rivo št. 42. -
Izbor Zgornjih del za levile (tomal).
Primerne cene In solidna postrežba.
KOLINSKO CIKORIJO
toplo priporočamo
edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek.
v korist družbi sv* Cirila in Metoda I
Stran IV.
»EDINOSTc St. 75.
V Trstu, dne 15. marca 191*.
p5ača svoj zapitek. V tem pa je skočil oni drugi k njemu, mu iztrgal denarnico iz rok in pobegnil.
Popović jo je seveda udri za roparjem, V.ričtč, naj ga drže. In res je priletel ptič pravemu v roke, stražniku, ki ga je odpeljal v zapor.
V	žepu je imel Popovičevo denarnico, v kateri je bilo 200 K denarja, poleg tega ja so našli pri njem tudi zveŠčič zazname-novanih igralnih kart. Predrzni lopov je neki 36-Ietni Bošnjak, Fran Barać.
Prodal, pa nič izkupil. Trgovec s črevljf, Urban Poni ini, ki ima svojo prodajalno v ulici S. NlcoI6 štev. 11, je prošlega meseca decembra oddal v komisijo 22-etnemu črevljarju Avguštinu Tavčarju, ki je rodom iz Sežane in stanuje v ul. dei BacchI št. 11, večjo množino črevljarskega blaga v skupni vrednosti 613. K.
Po enem mesecu je izročil Tavčar Pon-finiju 140 K na račun, pozneje pa ni bilo tobiti od njega niti vinarja, pač pa je obe-lem z onim denarjem izročil Pontiniju za ostalo svoto menico s svojim podpisom in podpisom svoje žene. Pontini pa je dognal sedaj, da je podpis Tavčarjerjeve žene na menici ponarjen, in je ovadil Tavčarja, ki je Lil nato aretiran.
Naše gledališče.
V	nedeljo popoiudne ob 4. uri se ponovi uspela opereta
JESENSKI MANEVRI".
(Ein HerbstmancJver).
Gledališka uprava je poskrbela za to, da ne bo dnevna svetloba motila scenične iluzije.
Zvečer bo premijera znane igre slavnega francoskega pisatelja Octave Mirbean
„KUPČIJA JE KUPČIJA".
(Les affaires sont les affalres.)
Predstava bo v abonementu.
Nar. del. organizacija.
Skupina zidarjev NDO sklicuje sledeče javne shode:
a)	Jutri v soboto, dne 16. t. m. ob 7. uri zvečer v „Konsumnem društvu v L o n i e r j u.
b)	Jutri v soboto, dne 16. t. m. ob 7. uri zvečer v „Konsumnem društvu" (pri Valentinu) v Skednju. Poleg zidarskega shoda se vrši tudi shod delavcev Skedenjskih plavžev v istih prostorih.
—	Skupina mestne plinarne NDO sklicuje za danes v petek 15. t. m. ob 8. uri zvečer yažen sestanek v prostorih NDO. pri S v. Jakobu.
—	Delavci tehničnega zavoda pri sv. Andreju, ki so se vpisali na zadnjem sestanku, dobijo članske knjižice v soboto od 5. ure naprej v društvenih prostorih pri sv. Jakobu.
Vesti iz Goriške.
Po zasedanju deželnega zbora. —
S Krasa: Med tem, ko smo imeli deževno vreme, je naš deželni zbor „zboroval". Recimo tako, da se bo lepše glasilo. Med tem časom so izvestni listi na vse pretege peli slavo zaslužnim možem iz deželne hiše ter razglašali v svet njihove brezprimerne zasluge. Nu, to ni nič novega. Zgodovina se rada ponavlja. Tudi v starem Rimu so mogotci plačevali iz državne blagajne par tisoč oseb, da so jim pevali hvalo in slavo.... 1
Zdaj pa, ko so poslanci ostavili lepo solnčno Gorico, bodo gospodje v deželni hiši sami — študirali.
Isti listi, ki na jedno stran prepevajo samo hvalo in slavo, imajo na drugo stran samo grajo in obsodbo. Napadajo n. pr. dr. Gregori na, češ, da ni nič storil za Krase vce. Modro pa molče o tem, da je temu poslancu neizprosna veČina onemogočala vsako delo — razun, da bi se tako ponižal, da bi bil zatajil svt jo politično minolost in pljunil na svoje narodno slovensko mišljenje !
Dr. Gregorja ni mogel, ker je imel zagrizeno večino proti sebi, dr. Stepančič pa L>i mogel, pa ni hotel, ali pa morda — tudi ni mogel, kakor bi bil morda hotel, ker mu ;e bil na potu tisti znani princip v deželnem gospodarstvu na Goriškem : eno meni, eno tebi, eno meni!
Svoječasno je pisal neki goriški Ust, da se na Krasu dani! Je imel prav. Ko bi se bilo povsod na Goriškem tako „zdanilo" kakor se je na Krasu, bi bilo deželno gospodarstvo na Goriškem drugačno.
Odkar so goriški gospodje plašili po Krasu s kobilicami, so se nekoliko bclj seznanili z našim Krasom. So nekoliko spremenili taktiko, da nam včasih tudi kaj naslanjajo. Kakor lansko leto, so nam tudi letos poslali neke mešanice, gnojila, krmske pogače, otrobi in koruze. A kako postopa deželni odbor z državno podporo? Če ni Kmet tako imovit, da bi mogel narcčiti na ttvintale, je podpora nedosežna zanj.
Naše ljudstvo zaupa okrajnemu glavarstvu. Zakaj naj ne bi naši župani složno delali na to, da bi vlada podpore izročala okrajnemu glavarstvu, ki bi potem potom županstev raidelilo podpore na boljši način!? rudi c. kr. namestništvo naj bi za bodeče delalo na to.
In kakov napredek je z živinorejo sedaj,
ko je vlada dovolila podporo tudi za to? Ni ga. Ko Je c. kr. kmetijska družba svoj čas pod predsedstvom grofa Coroninija delila bike po občinah, je bila vsaka občina preskrbljena z bikom. A danes ? Ce ga ni, je tudi dobro. Sklepam z željo, da bi oni stari Kranjc še živel in nam zapel tisto znano.
Polemika radi pouka slovenščine na goriški gimnaziji V „Voce degli inse-gnanti" se prepirajo že delj časa pedagogi, če ne bi kazalo uvesti na italijanskem oddelku goriške gimnazije francoščino mesto slovenščine kakor obligaten predmet. Večina goriških italijanskih profesorjev se je izrekla za slovenščino in ko so bili starišl učencev pozvani na posvetovanje, so se tudi skoraj vsi zavzeli za uvedbo slovenščine. Sedaj pa očitajo razni tržaški pedagogi v imenovanem glasilu goriškim kolegom, da je bil ta sklep prenagljen in neumesten, da je francoščina svetoven jezik, da je slovenščina pretežka in pa da ž njo preti italijanskemu življu nevarnost itd. Posegla sta v debato neizogibni „Piccelo" in goriški „Coni ere". — Nam se zdi ta polemika prepir za oslovo senco. Italijanskim dijakom je dano na svobodo, da se lahko učijo tudi kitajščine. Ce hočejo (.stati v goriški deželi morajo poznati oba deželna Jezika in če se nočejo učiti slovenščine, pa dobro. Mlajši rod le pridobi z znanjem slovenščine in videl bo, da „barbar" vendar ni tako grozen, kakor ga slika tržaški „Piccolo" in njegova lepa družba in da imajo tudi „barbarji" svojo kulturo in napredek, ne da bi Jim pri temu pomagala — slava rimskih razvalin. To jim bo le na korist. Če pa bi raje sledili „Piccolovi" politiki kupčije s — politiko, pa naj se le uče... kitajščine!
Katastrofalen polom v Gorici. Aretirali so trgovca v konkurzu Krainerja in lastnika znane trgovine dvokoles I. Tabaja, ki je tudi pred tedni napovedal konkurz, a so ga rešili iz zagate razni prijatelji. Kakor se čuje, sta oba predložila sodnlji napačno zaznamovane zneske v predloženih trgovskih knjigah.
Iz Sežane. Za CM družbo so nabrali In izročili sežanski možki podružnici člani „Kraške vile" v gostilni pri Amfu 1 K 6 v, v gostilni pri Mahorčiču 4 K (od teh g. in ga. Škrl vsak po 1 K). Hvala!
ŠTIPAN* BEIMIOA
trgovina dalmatinskih vin
lastnega proizvoda iz Rogaznice pri Cmišu
GOSTILNA v ulici sette Fontane
št. 2 (vogal Piazza Barriera) BUFFET v ulici Nuova štev. 5. GOSTILNA v ul. deli' Istria št. 14.
Tino na debelo in ca družino v vseh ■ - gostilnah.	-
Aristide Gualco - Trst
via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI.
Odlikom tovarna (»S*") cevi In cementnih plošč, teraeou In umetnega kamna. ::
Sprejem, vsakovrstno delo v cementa._Cene zmerne, delo točno.
** Hočete najti dobrih ** f t :: in cenih čevljev :: § $
Obrnite se samo v trgovine čevljev
v ul. Barriera 41
(vogai uhce Sal ce)---in v ono
ul, Barriera 19,
kjer dobite vse po ugodnih cenaK
Moja pred Štiridesetimi leti ustanovljena Is se obrtni razstavi v Trsta odlikovana
i tovarna sodov
IvTfiuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi ca via o Ipirit, likere, tropinoveo, olje, slivovec, marafikin itd. f Jamčim za dobro delo in po nizkih oenah, da se as ' bojim konkurentov. — Na deželo poiiljam cenike.
! j422	Fran Abram
1	Trst. ulica S. Francesco 44.
- Najemnik -
za večji moderni hotel v glavnem mestu se išče za 1. april t. 1.
Vprašanja in ponudbe do 18. t. meseca na
Robert Diehl žganjema
CELJE.
UMUwun*nxmMH*n*u
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila jutri, dne 16. t m. od 9—12 in 3—6 pop.
Dolga klop s predali, mizica, stolice, velika množina (zgotovljenih ženskih klobukov, forme Iz zajčevinc in iz slame, svilnate in baržunaste cvetlice, trakovi, peresa, okraski.
Okrajna posojilnica v Komnu
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
vabi na
i
S! HALI				8	il	Lssirrs	
| \4m i	k	MAL! OOLftf! it rafuaaja pc 4 ■toL feMMda Maštao tUksue ba< ■Ha aa nfeuja »akral rti. Maj matija aristgjtiiaa znati 40 tta . Plač« as teko} lastt.					jfSt, j J mi l ■w' |
Redni občni zbor
ki se vr3i
▼ nedeljo 24. marca t. 1. ob 4. uri pop i—t posojllulškl pisarni, =
Mfkhlnuflno zračna soba ee odd> pri majhni mcUlUVtflla družini, ulica Gaspt 9 Gozzi 3. Največa snaga. Poizve se pri vratarici	586
PIpC T Podpisani si usoja naznaniti si. občinstvu, I Ivo • da s.e vrSi v soboto 16. t. m. ob 9. uri zvečer v gostilni „ Ali'Alba" pri av. Mar. Magdaleni spodnji blizu mestne klavnice, Sv. Ana. Vstopnina prosta. Z odi. spoštovanjem Ivan Konjedic, lastnik
Mebiovana soba slovenski družim, ul.
Barriera vecchia Et. 22, IV. nadstr.	612
\ZoianPQ 78 trgovino jest in sprejme takoj V<ft}t3ll(/Cl Ivan Mahnil, Bazovica	564
lf«llli+QliQ4 5—10X00 kron ee ifiče za neko l\djJI M&llol dobro trgovsko podjetje. Ponudbe pod „5000" na inserntni oddelek Edinosti.	566
Ui&41 * urf nm v Gorici ?e odda v najem mod 4 vriulll Naslov: Kiva Castflllo 28.
Cnpofmo fie takoJ poldelavec. Josip Pirjevec, OprtSjmU krojač, Opčine.	561
CnliHi Ai:bMH Čeh, veSč modernega sli^a-OUUlil allltai , nja in risanja sob i§če zaslužka v Trstu. Nailov pove iuseratni oddelek Edin sti.	563
Lepo meblovana Sba ZŠ&o"
8. Fraccesco 4, II. stopnice, III nadstropje, vrata St. 19.	578
TicnP kilogramov izvrstnega domaćega I loUw na prodaj. Sir je iz čistega mleka.
Bir je popolnoma suh, za vsako prevažanje. Edor si ga želi, naj se obrne na Prvo krbaridsko mlekarsko zadrugo v Kobaridu.	559
Stalni krajevni agenti -Hr^
sprejmejo ali pa naslanijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. — Ponudbe pod -"Merkur*. Br&o Jfeugasfe 20.
DNEVNI RED.
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva, ter odobrenje letnega računa.
2.	Volitev naCelstva in nadzorstva.
3.	Čitanje revizijskega poročila zadružne zveze v Celju.
4.	Prememba pravil.
5.	Slučajnosti.
Opazka : Ako bi ob 4. uri popol. občni zbor ne bil sklepčen, se bode isti vršil eno uro pozneje v smislu § 39 zadružnih pravil z istim dnevnim redom.
K obilni udeležbi vabi vse člane
NaČelstvo.
Proti kašlj a grbbolu, kataru, hripa-vosti, kataru, upadanju glasu itd. itd
zahtevajte ve'no
Čudovit učirek pri pevcih, govornikih, prepovedsi-klh, učit« (J i h itd. — Dobivajo se v Skatlji« ah v Prendlnijevi lekarni v Trstu, Via Tiziano Vecellio št 22 in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. - SkatlJIca stane 60 stotlnk.
POZOR!
V novi trgovini
nI. Sette Fontane 2
(hiša na oglu trga Barriera)
se dobi vedno na izbero
moško perilo : srajce, spodnje hlače, spodnje Srajce, ovratniki, ovratnice, šerpe za vrat. nogovice, dežniki itd.
žensko perilo: srajce, spodnje hlače iz Sifona in fuštanja. Moderne fuštanjaste bluze, apodnja krila, torbice za nakupovanje, druge torbice. Garniture glavnikov in drugI predmeti
Se priporoča udana ANTONIJA RIEGER
«1 %
% % % %
m %
% % % %
|####»»MidFdF###dP##dP#[*##|
fi. Oouk - 7rst
Bi. Commerciale 330 (Peudice di S :orcoia)
Priporoča cenj. občinstvu svojo
novo trgovino jest vin in kolonijalnega blaga
Blago vedno sveže in prve vrste. - Razpošilja se na dom prunto. l 'ene zmerne.
« % % % % <* % % % %
1%
Kron U'>00!
AUTOMOBILI FORD 1911
Največja tevama svara. Izdelovunle letno 40000 *•? edinega tipa CHA3SIS 20 HP &es* raznlb tipov k»6 .
Eo£lJa „FORD" J« cajpopo^ej**, ua'MtreJJa lo nftl**oaomlć/!>»j«i kar Jth obvloji. GENERALNI ZASTOPNIK
ANTON SKERL . TRST
Plazi* ^'iloal 10—11, Tel 1734
lilca Cel Baohl 16. vagal allu Botoharti
< PNEUM GOODBICH (tmerlbuki).
Automobili nu /ozodo po cci9ral oenl.
VarttTo ln T»drteTanJ» artnoioMlo*, — — 8olt<lnn i*«tre*. ■
Velika oantralBB j,- _ TELEFON 2247. bi
5 Umetni: fotografiji
■ £ r atelje £ "
B allom Sivo itev. 41 (prltllSj*)
M
ik loj sij Boik
Trst - ulic* Belvedere St. 3 - Trst
Trgovino deiikates,
kolonijalnega blaga in jestvai vseh
vrst.	vtdno svežf in prve vrite.
Razpošilja se tudi r.o poš i In do-——— stavlja na dom.
kar ta« raaglada, poanatka, o)aat tekalo*, paraalaaaat ▼aakormaa f ■■ilka M. Iti M.
Posebnost: Povečanje vsakatere fotografijo.
Radi ipnjou
P. V. aaraflalkc la Jlfc lanrtaja ■
ManufahtM trgovinu
UillJlli [I]
Trst, ulica Nuova 39.
Vse zimsko blago je na prodaj po najugodnejših cenah.
e
■a
s >
Cjnnnr 6ivalni »troji, popolnoma novi, najoo-OIIIIJUI vej šega sistema, dobri za vsako delo tudi za vezenje, kupljeni na dražbi, se prodajo ro zelo nizki ceni, namreč: I. v edni K 200 za K 110, 11. iste vrste, bolj jednostavni, vredni K 120 za K 64. Oboji pismeno zajamčeni xa tri leta. — Trst, ulica S. Caterina 7, dvorišče.	539
Novo delavsko kons. društvo jI«.
T pet " P" &T' J*fcoba, ul. Sv. Marka St. 19 j 3 « ■ ■ «* si Šteje v prijetno dolinoet, obvestiti | b1. obČ. mesta in okolice, posebno pa SentjakobČane, I da je odprlo svojo novo gostilno v hiši F. Fabjana^ QJ| ul. S. M arco It. 19, kjer bode to£Qo istrsko črno . ^^ vino prve vrste, vipavsko belo in Puntagamsko eka- ^^ portno pivo prve vrste, vse po najnižjih cenan ; kuhinja ho vedno preskrbljena s gorkimi in mrrlir^; ^^ jedili. — Voditelj: Viktor Koaić. — Za mnogobrojno fl^ udeležbo vabi 2e sedaj Odbor.
B^ itfa obroke!
Velika zaloga izdelanih oblek
Velika izbera letnih in zimskih oblek zi gospode in dečke, jukenj, Po-vrinlkov vseh kakovosti, — Specijaliteta v veznji.
Velika izbera volnenega blaga. Najzrnernejše cene.
Adolf Kostoris - Trst
Ulica S. Glovannl štev. 16, I. nadstropje, zraven .Buffet Autoraatlco" _Telefon St. 251, Rim. 11.
5
' Tmf
3* cr
3L m
9 m
J
• o £2