N0VEI 1 P Vil »vet. 2 8 Ver. duše WBER 16 S Otmar 17 H 23. pob. 18 P Odou C 10 T Elizabeta 20 8 Feliks V. 21 C Dar. Mar. 22 P Cecilija 23 8 Klemen 3 N 21. pob. 4 P Karel > б T Caharija 6 8 Lenart 7 C Janez 8 P Bogomir 8 8 Teodor 24 N 24. pob. 26 P Katarina 26 T Sliv. • 27 S Virgili! 28 C Gregor 29 P Saturnio 30 8 Andrej 10 H 22. pob. © H P Martin 12 T Avrelij 18 8 Stanislav 14 C Jozafat 16 P Leopold V 30 dneh 30 številk za 12 Din „GLAS NARODA" LJUBLJANA ~ NEBOTIČNIK Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int 3069 Maribor, Aleksandrova e. 16. Tel. 2290. СеЏе, Prešernova 6Д ©LAS Uprava: Gajeva L Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 NARODA Današnja številka vsebuje: SOletnica reške resolucije Znižanje telef. pristojbin za kmetske občine Vseh mrtvih dan v Ljubljani Z avtom v gručo ljudi Omerza je ustrelil orožnika Vrička in Štefančiča Gospodarstvo v septembru Glas slovenskih otrok Razstava Franceta Kralja Št. 185 Izhaja vsak dan V Ljubljani V nedeljo, dne 3. novembra 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I. Tridesetletnica reške resolueiie Danes poteka trideset let, odkar so položili hrvatski in istrski politiki nove temelje hrvatski in tudi jugoslovanski politiki. Reška resolucija je v naši politični zgodovini izredno pogumen in dalekoviden korak, ki je pretrgal s preteklostjo in odgrnil obraz nove jugoslovanske orientacije. Odločilne važnosti ni samo vsebina reške resolucije, pač pa duh, ki jo je ustvaril in ki je mobiliziral narodne sile k složnemu in skupnemu delu. Reška resolucija je bila odločna napoved, da noče biti hrvatski narod več objekt dunajske politike in da se ne pusti več izrabljati kot orožje proti vladajočemu Dunaju: S svojim junaškim pohodom pod banom Jelačičem proti madjarskim revolucionarjem je rešil hrvatsko-srbski narod avstro-madjarsko monarhijo. V zahvalo za to svojo veliko uslugo pa je dobil Bachove hu-zarje in najsilnejšo germanizacijo. Na drugi strani pa je zaradi svoje podpore Dunaju izzval madjarski pritisk in tako trpel na dve strani. Pri vsem tem so se gospodarsko zanemarjale dežele, kjer so bivali Hrvati in Srbi, da se je narod moral kar trumoma seliti v tujino. Neštetokrat so poskušali hrvatski in srbski voditelji v odločilni borbi priboriti svojemu narodu njegove pravice. Vsi ti poizkusi so bili zaman, ker so Hrvate in Srbe na Dunaju izigravali v borbi proti Budimpešti Dunaj in Pešta pa sta si bila vedno složna, kadar je bilo treba zavreti razvoj rtašega naroda. Ostra notranja politična kriza v prvi polovici leta 1905, ki je zavladala v avstro-madjarski monarhiji zaradi zahteve ma-djarske koalicije, da se uvede v armadi madjarski poveljevalni jezik, je silno poostrila takratni notranje politični položaj na Hrvatskem. Tedaj pa je nastopil Šupilo, ki je pravilno spoznal, da je najprej potrebna sloga med Hrvati in Srbi in da prično le-ti najprej voditi svojo lastno politiko. Trenotek je bil izredno ugoden. Dunaj in Pešta sta si bila v naj večjem medsebojnem boju in čeprav je posegel v razvoj dogodkov sam cesar, ni bilo mogoče sestaviti madjarske vlade, ki bi imela večino v madjarskem parlamentu. Moral je nastopiti feldcajgmajster Féhérvary, da je sestavil manjšinsko vlado, vendar duhov ni mogel pomiriti. Madjarska opozicija je še naprej vztrajala na uvedbi madjarščine v vojski. Ta boj Pešte proti Dunaju je pravilno izkoristil za Hrvate in Srbe Šupilo. V boju proti Dunaju je zasnoval podpreti Budimpešto, skleniti z njo dogovor, da bo vse, kar bodo dosegli Madjari za sebe, veljalo tudi za Hrvaško in Slavonijo. S tem dogovorom bi bila tudi nujno afirmirana pozicija Hrvatske, ker bi na ta način posegla aktivno v potek dogodkov in postala zaveznik, dočim je bila preje le objekt politike. Za kolikor bi bila s tem oslabljena Pozicija Dunaja, za toliko bi bila utrjena Pozicija Hrvatske. Dne 27. maja 1905 so vse hrvatske stranke sklicale konferenco poslancev, ki ji je Predsedoval poslanec Rubetič. Poslanec Pr. Vrbanič je predložil načrt, da bi se organizirala kooperacija vseh strank za od-j^čno borbo proti vsakemu prizadevanju, "■* naj bi oslabilo zakonite pravice hrvat-2?е8а uradnega jezika na vseh področjih Bratske in Slavonije. Izvoljen je bil odbor trojice (dr. Derenčin, dr. Frank in Stjepan Zagorac), ki je imel nalogo izdelati podro-°en predlog za skupno akcijo opozicional-P"1 strank. Dne 15. septembra so se sestali kl in dalmatinski poslanci v Onatiji, Pretresali o posameznih predlogih. Dr-vroamć je predlagal, da bi se moralo zahtevati najprej t0) da Madjari popravijo vse kršitve nagodbe, in da jih bodo Hrvati Podpirali sele potem, ko bo to popravljeno. Vicko Milič je predlagal zedinjenje Dalmacije s lirvatsko m Slavonijo po dalmatinskem, hrvatske in madjarskem saboru. Obenem pa bi se vršila pogajanja s koalirano „Pozicijo v Pesti za asanacijo političnih, «stavnih, parlamentarnih, finančnih in gospodarskih razmer na Hrvatskem in v Slavoniji. Oba predloga sta bila odkloniena. ^Prejet pa je bil predlog, ki ga je predložil 9r- Trumbič in čegar duševni oče je bil “UPUo. Nadalje je bilo sklenjeno, da bo se- 1905ek poslancev na Heki dne 3‘ oktobra p p° daljšem posvetovanju je bil Trumbi- У oziroma Supilov predlog v celoti spre-,ln Ла nosi zgodovinski naslov »Reška in ? u ij.a«. Med drugim zahtevajo hrvatski krov ■ Polanci : inkorporaciio Dalmacije Kraljevinam Hrvatski. Slavoniji in Dalma-Oad- “Л™ ze virtualno in pravno pri-nitl pa ]e паЈргеЈ Potrebno odstra- sedanje neznosne parlamentarne in Soor se še vedno lahko razširi Italija bo odbila vse predloge Razgovori Lavai - Aloisi in Aloisi-Hoare niso razastili položaja — Koordinacihki odbor ie doloiil termin za izvaianie predlaganih tankcii ženeva, 2. novembra, w. Lavai je imel včeraj zelo dolg sestanek z italijanskim delegatom Aloisijem, zatem pa konferenco s Hoareom in Edenom. Pravijo, da se je poslednji sestanek nanašal na deklaracijo, ki jo nameravajo zastopniki Anglije in Francije podati na današnji seji odbora za koordinacijo sankcij. Snoči bi se bila morala Lavai in Aloisi ponovno sestati, njun razgovor pa je bil odgoden na danes. Aloisi je danes sam obiskal Lavala in sta oba državnika ostala dolgo v razgovoru. Z Aloisijem se je med tem sestal tudi angleški zunanji minister Hoare, ki je italijanskemu delegatu pojasnil stališče Velike Britanije glede ukrepov, ki naj se izdajo v zvezi s sedanjim sporom, kakor tudi glede možnosti in pogojev, ki bi jih mogla DN in Abesinija sprejeti. S temi v zvezi so zvedeli, da še ni nobene podlage za predloge, ki bi mogli tvoriti osnovo za nova in koristna pogajanja. Vendar preiskujejo še naprej vse možnosti novih pogajanj. Angleška in italijanska vlada želita odstraniti sedanji nesporazum, kakor da bi med Veliko Britanijo in Italijo sploh ne bilo prišlo do spora. Sklepi koordinacijskega odbora Odbor osemnajstih je v načelu sprejel tale načrt resolucije: Primerno je sprejeti načelo o razširjenju izvozne prepovedi po prejšnjem predlogu. To pomeni, da je treba izvozno prepoved razširiti tudi na petrolej in njegove derivate, na premog, železo in jeklo. Odbor osemnajstih je določil 18. november kot dan, ko naj sankcije stopijo v veljavo. Nikak nov moment Pariz, 2. novembra, r. Današnji listi izražajo v glavnem mnenje, da v pogajanjih za likvidacijo abesinskega spora ni nastopil nikak nov moment. »Petit Parisien« opozarja na to, da Francija ni nikoli ničesar izjavila ali storila, kar bi moglo izzvati dvom o njeni zvestobi nasproti DN. Lavai je zato lahko mirne duše izjavil Hoa-reu, da se docela strinja z njim, kar se tiče lojalnega izvajanja sankcij in nadaljnjega prizadevanja za mirno likvidacijo spora. Vsekakor je nevarnost, ki se je pojavila pred tremi tedni, da se abesinski spor spremeni v splošni svetovni spor, sedaj odstranjena. Francoska javnost je v tem pogledu lahko popolnoma pomirjena. »Journal« ugotavlja, da sedaj ni mogoče več govoriti o kaki osamljeni akciji, a tudi ne o kakem kolektivnem izvajanju vojaških sankcij ali blokadi. Angleži in Francozi so za sankcije, ki pa ne smejo biti pretirane, da se ne bi napravila nepopravljiva škoda in zaprla vsa vrata za sporazum. »Excelsior« ugotavlja, da so včerajšnji razgovori Lavala s Hoareom ojačila angle-ško-francosko sodelovanje. Rim, pravi list, V kratkem izide v slovenskem prevodu epohalna knjlpa Abeslniia Nerešeni problem Afrike. Cena broš. Din 30*—; vez. Din 40*—• Naroča se pri založbi „Dom**, Ljubljana upravno politične razmere v Hrvatski in Slavoniji in uvesti take, ki bodo odgovarjale potrebam kulturne države in zahtevam ustave in svobode. V glavnem tudi to-le: volilni red, ki bo omogočil in zasigural tako narodno zastopstvo, ki bo veren izraz ne-preprečene in svobodne volje naroda; popolna svoboda tiska, svoboda sestajanja, združevanja in izražanja misli, ustvaritev sodniške neodvisnosti in ustanovitev posebnega sodišča m kazensko odgovornost vseh javnih uradnikov za kršitev zakona. Hrvat-skemu narodu mora biti zasiguran samostojen politični, kulturni, finančni in gospodarski obstoj ter napredek. Zgodovinski pomen »reške resolucije« pa je vsekakor v tem, da se je pri tem dogodku ponovno porodila zamisel hrvatsko-srb-skega sporazuma. Iz reške resolucije je nujno sledila hrvatsko-srbska koalicija, ki je nato pri volitvah tudi zmagala in s tem je zaradi tega nekoliko vznemirjen, toda italijanska vlada bi morala vedeti, da angleško sodelovanje služi zgolj zavarovanju miru. »Echo de Paris« pa je mnenja, da še vedno obstoja nevarnost, da se spor razširi tudi na Evropo. Obča situacija se ni v ničemer zboljšala. Anglija je sicer obljubila, da bo izvajala sankcije le, če jih bodo izvajale tudi druge države, predvsem Francija, toda zato ni dala nikake izjave, da v Ženevi ne bo stavila predlogov za nove sankcije. »Oeuvre« je mnenja, da so Italijani vedno bolj nervozni. Baron Aloisi je snoči v krogu prijateljev izjavil, da bo italijanska vlada odbila vse predloge, ki bi ji jih stavili Angleži ali Francozi za mirno likvidacijo vzhodno-afriškega spora. Delo pomorskih strokovnjakov London, 2. novembra. Reuter poroča: Francoska pomorska strokovnjaka, ki sta se te dni posvetovala z angleškimi strokovnjaki, sta se vrnila v Pariz. Verjetno je, da se vrneta v London še pred pomorsko konferenco, ki se sestane 2. decembra. V mero-dojnih londonskih krogih zanikajo vest, da bi med francoskimi in angleškimi pomorskimi strokovnjaki obstajalo nesoglasje. Diplomatski sotrudnik »Manchester Guardiana« piše, da obstoja predlog, naj bi v Sredozemskem morju zgradili nova oporišča angleških pomorskih sil. Pristojni uradi proučujejo podrobnosti tega predloga, ki naj ustvari nove in važne strateške točke Velike Britanije v Sredozemskem morju. Položmi na hoiišiih Novi abesinski vdori v Eritrejo! London, 2. novembra. Agencija Reuter poroča, da je včeraj na vseh abesinskih frontah vladal sorazmerno popoln mir. Nikjer ni prišlo do večjih operacij. Očividno so mirovali zaradi katoliškega praznika. Vendar je bilo opaziti, da se italijanske priprave za nadalnje prodiranje niso ustavile. Posebno živahne so bile izvidniške akcije Zenske pletene lOPICE po Din M TRPINOVEM BAZARJU Maribor, Vetrinjska ul. 15 askarskih oddelkov pod vodstvom italijanskih oficirjev. Tudi letalska akcija na vsej fronti ni niti najmanj popustila. Deževje, ki je še zadnje dni hudo oviralo operacije italijanske vojske v Ogadenu, je sedaj popolnoma prenehalo in je spričo tega pričakovati občo ofenzivo na jugu. V tem se skladajo vse brzojavke, ki prihajajo iz Addis-Abebe. Italijanska letala razvijajo posebno živo akcijo zlasti v sektorjih okrog Dola in vzdolž reke Šebeli. Iz Addis-Abebe javlja Reuterjev poročevalec, da v prestolnici ne vedo točno, kje se sedaj nahaja ras Desta, poveljnik južne vojske. Sodijo, da mora biti vsekakor nekje blizu reke Šebeli, odkoder bo poskušal napasti italijansko levo krilo. Glavni del vojske rasa Deste pa se sploh še ni spopadel z Italijani. Jugozapadno Goraheje je bilo mnogo manjših spopadov, toda le med prednjimi stražami. V ostalem abesinska vlada demantira vest da bi bilo v bojih okrog Ualuala padlo omogočila, da se je morala madjaronska vlada v saboru umakniti vladi hrvatsko-srbske koalicije. Pri tem je bilo končno zlomljeno habsburško načelo izkoriščanja nenemških narodov pod geslom: »Divide et impera«. Na temeljih lastne in složne politike je slonela reška resolucija in zato je rodila uspehe, pa čeprav Madjari svojih obljub niso držali in čeprav je razvoj kasneje prinesel mnogo sprememb in tudi razočaranj. Zgodovina pa je vedno in vedno potrdila, da je temelj vsega napredka jugoslovanskega naroda le v srbsko-hrvatski slogi. Ob današnjem jubileju naj znova oživi med nami ta velika resnica, ki je danes še posebno aktualna in naj opomni vse one, ki-imajo njeno usodo v rokah, da more samo taka sloga ustvariti resnično edinstvo jugoslovanskega naroda. 3500 Abesincev. Včeraj se je v Addis-Abebi tudi govorilo, da je padla Makala, vendar te vesti še niso bile potrjene, čeprav so abesinske čete že pred nekaj dnevi dejansko evakuirale to mesto. Makala še ni padla RIM, 2. novembra. Havas porova: Vesti o zavzetju Makale še ne potrjujejo. Italijanski oddelki so opetovano vdrli v mesto, vendar so se morali takoj nato umakniti s svojih položajev. Pri teh vpadih so se italijanske čete posluževale tankov. Mesto Makale ni v rokah rednih abesinskih čet, marveč se v njegovi okolici nahajajo samo oddelki nerednih abesinskih vojakov Abesinski komunike ADDIS-A13EBA, 2. novembra. Havas poroča: Današnji komunike vlade pravi, da se je moralo eno izmed letal, ki so preletele’ pokrajino Dolo, spustiti na tla. Poglavar pokrajine je odšel na mesto, kjer se je letalo spustilo. Letalec se je med naglim padcem ubil. Tu uradno demantirajo vest. da bi bila Makala padla v italijanske roke. O deževnem vremenu, ki se je zopet pojavilo, pravijo, da ga ne pomnijo v tem času niti najstarejši ljudje. Če deževno vreme ne bo prenehalo, bo lahko odločilnega pomena za nadaljnji razvoj vojne. Komunike št. 35 RIM, 2. novembra. Agencija Stefani poroča: Ministrstvo za časopisje in propagando objavlja tole 35. poročilo: Okrog Haramata in Geralte se vrše važna gibanja, ki naj pripravijo nove operacije. Organiziranje dozdaj zavzetega ozemlja napreduje redno. Ker se je število prostovoljcev iz zasedenih krajev povečalo, so v vzhodni Tigreji sestavili oddelek prostovoljcev. Letalske izvide nadaljujejo, zlasti v Danka-liji. V pokrajini Gorahej na somalijskem bojišču je naše letalstvo ugotovilo izdatno zbiranje sovražnih sil. Naše čete prodirajo. Badoglio se je vrnil RIM, 2. novembra. Reuter poroča: Davi se je vrnil iz vzhodne Afrike maršal Badoglio. Novi abesinski vdori v Eritrejo? ADDIS-ABEBA, 2. novembra. AA. Po najnovejših vesleh je dedžas Hajalu vdrl s svojimi četami v Eritrejo. Po prekoračenju reke Seti napreduje zdaj proti Teseneju. Te vesti še ne potrjujejo. Če pa bo potrjena, je treba reči, da je to važen uspeh abesinskih čet. Ras Hajalu spada med najbolj sposobne abesinske vojskovodje. Vremenska napoved Novi Sad: Vedro v vsej kraljevini, razen skrajnega severo-zapada, kjer prevladuje oblačno vreme; dež je bil v okolici Sušaka. — Megla je nastopila v dolinah in ob rečnih krajih. Najnižja temperatura Niš 0 C, najvišja Mostar 20 C. Napoved sa jutri: Vedro vreme, v jutru j malo megle, temperatura se ne bo spremeni-I la. — Solnce vzide ob 6.18, zaide ob 16.20. Politični utrinki Kdaj bo odšel Ljuba Davidovi* v Zagreb! V Zagreb je odpotoval iz Beograda član izvršnega odbora združene opozicije g. Božidar Vlajić. V krogih vodstva bivše demokratske stranke poudarjajo, da bo g. Vlajić obiskal v Zagrebu gosp. dr. Mačka in druge vidnejše zastopnike zagrebškega krila izven parlamentarne opozicije. Misija g. Vlajića tiči predvsem v tem, da določijo datum poseta g. Davidoviča in g. Joče Jovanoviča pri dr. Mačku. Izjemni program JRZ za Slovenijo »Obzor« poroča o organiziranju JRZ v Dravski banovini tudi to-le: »Sedaj se ustanavljajo (v Dravski banovini !) krajevni in okrožni odbori. Organizatorji teh odborov poudarjajo, da je JRZ v pogledu Slovenije osvojila program bivše SLS. (Dvomimo, da bi to bilo v skladu z zakonom, ki prepoveduje ustanavljanje strank na verski, plemenski ali pa teritorijalni osnovi). Organizacije ustanavljajo bivši pristaši SLS, ki so ostali v svoji organizaciji in ki verujejo, da je JRZ v Sloveniji predstavnica SLS. Pisme prof. Maštrovita Profesor Maštrović, ki je eden najvernejših pristašev pok. Stjepana Radiča, je poslal pred volitvami Miji Brajarcu v Pančevo pismo, v katerem pravi tudi to-le : »Radičeva politika, ki je hrvatska, jugoslovanska in vseslovanska, se more realizirati samo z vzajemnim delom, ne pa z nekakimi zajednicami z Madjari in Italijani. Radičeva politika ni bila frankovska, a to kar dela dr. Maček, je daleč od tega. Maček pravi, da hoče na volitve samo, da vznemiri narod. Ni res, da soglaša s srbskimi kmeti zato, ker razgovarja z beograjskima profesorjema Dragoljubom in Joco Jovanovičem. Taka politika vodi v propast. Zato se mi vračamo k politiki Radiča, pa gremo z njim na volitve, a sporazumeli smo se z Jevtičem, ki je akceptiral našo kmetsko politiko. Bodočnost bo pokazala, da imamo prav.« Izvajanje finančnih sankcij proti Italiji Beograd, 2. nov. V smislu sklepa sankcij-skega odbora DN z dne 14. oktobra, s katerim ge predvideva uvedba nekaterih finančnih ukrepov proti Italiji v smislu čl. 16 pakta D N in na osnovi sklepa ministrskega sveta z dne 17. oktobra, s-katerim, so ti sklepi sprejeti kot, obvezni za Jugoslavijo kot članico DN, je ministrski svet na podlagi členov 5, 8, 10 ih 18' pravilnika o ureditvi* prorpfja; z -devizami irr valutanti odredil, da .se .pzjcnci.JtafaOA^XSeqg njenim državljanom, javhini когроТЗстјаШ tel» fizičnim in juridičnim osebam, izvajajo ukrepi; ki prepovedujejo posredno ali neposredno daj jati italijanski vladi kredit v kakršnikoli oh? Kki. Vsaka prekršitev določb se bo. kaznovala po pravilniku o ureditvir prometa :z devizami in valutami. Preželi smo; Uofeffsfm z@^ef tarča strankarskih izpadov! Značilno za naše nezdravo ozračje je poletje nekaterih političnih oziroma pohtika-rterskih pisunov, ki stalno napadajo nase učiteljstvo. Tako se s tedna v teden polnijo stolpci strankarskega tiska, ki poskušajo prav vsako priliko izrabiti za blatenje našega učiteljstva in šolstva sploh. Učiteljstvo smatra vsak zrel narod za važen činitelj v svojem kulturnem ustroju. V učitelju vidi vzgojitelja svojega naraščaja in hkratu dramitelja in prosvetitelja širokih plasti. Učitelju, ki prav pojmuje svojo nalogo, namreč ni poverjeno le vse mnogovrstno in po svoji pomembnosti vprav usodno-važno delo v šoli, ampak tudi delo zunaj nje, ki ni skoraj nič manj važno od šolskeg a Kot nepristranski opazovalci našega javnega življenja in delovanja moramo priznati, da se je slovensko učiteljstvo vzlic neugodnim razmeram vedno zavedalo svojega poslanstva. Kako odlično so delovali slovenski učitelji na kmetih že v prosvit-Ijeni dobi našega naroda, nam pričajo fglede šolskega dela) vsi tisti številni slovenski izobraženci, ki so naravnost s podeželske osnovne šole prišli v mesto na srednje šole in so tam prav dobro in celo odlično uspevali. Kaj takega bi ne bilo mogoče, ako bi ti ljudje ne imeli temeljite osnovnošolske podlage, ki so jim jo dali vprav — učitelji. Sijajno izpričevalo učiteljstvu in njegovemu delu pa dajejo tudi vzočno organizirana prosvetna in humanitarna društva: Sokol, gasilska, prosvetna in humanitarna ter gospodarska društva, ki so večinoma povsod nastajala in živela ob učiteljevi inicijativi in sodelovanju. Koliko so storili naši učitelji na gospodarskem polju, ve le oni, ki je sledil ogromnemu gospodarskemu razvoju našega naroda v zadnjih 50 letih. Kaj vse je bilo doseženega v poljedelstvu, vinogradništvu, živinoreji, sadjarstvu, vrtnarstvu itd. v tej dobi, zna ceniti samo oni, ki je s kritičnim očesom, z nasveti in poskusi tudi sam sodeloval pri tem razvoju. In kje je bila iniciativa za vse to ogromno delo, kdo je bil oni, ki je našega skrajno konservativnega kmeta učil, obdelaval in mu moral dokazati, da je tako prav in ne kakor so delali očetje in dedje. Ali ni bil vaški učitelj najmočnejša pogonska sila za umno gospodarstvo našega podeželja? Ali ni bil on tisti popularni propovednik modernih metod, ki si jih je — po težkih borbah osvojil naš kmetski človek. Po vojni je naš učitelj zopet pravilno razumel svojo nalogo in se ji je brez pridržka posvetil. Saj na deželi menda ni društva, ki ne bi v tej ali oni obliki klicalo učitelja na pomoč. Pri Sokolu, v podružnicah Kmetijske družbe, v posojilnicah in drugih zadrugah, pri Rdečem križu in Jadranski straži, povsod je učitelj tisti steber, na katerem sloni najbolj nehvaležno delo. Poleg vsega tega nam je slovensko učiteljstvo iz lastnih sil dalo kulturno ustanovo, ki se njenega pomena niti danes ne zavedamo, namreč »Mladinsko matico« in list »Naš rod«! Po vsem tem delu morajo pač vsakogar čudno _ dojmiti neutemeljeni in neokusni napadi na učiteljstvo s strani strankarsko zagrizenih pisunov. Ali je mar krivo, če učitelj deluje v Sokolu, če v okviru CMD dviga in poživlja v mladini in ljudstvu na- Zokdj $e smehlja gospe fvonfco? Zlobni jeziki sosed pravijo, da gospa Ivanka obeša samo lepše kose, - zaprane pa, da skrivaj suši. Temu se gospa Ivanka smeji: Moja tajnost imeti lepo belo perilo je pri vsakem trgovcu naprodaj. Imenuje se terpentinovo milo Zlatorog, ki opere vse povrsti tako temeljito, da je po pranju lepše kot pa nove. f« ŠZ&tfVtHHlovojMPMTiNOVO MILO MILO rodno zavednost ali če s pomočjo JS budi smisel za naše morje? Ali se svet ne bi prav upravičeno zgražal, če bi prišel nekdo in s pisunsko modrostjo pavšalno napadal n. pr. slovensko duhovščino ter ji očital, da njeno delo nič ne velja, da sadovi njenega etičnega in moralnega dela niso preprečili umorov, požigov, pretepov, pijančevanja, nemoralnosti itd.? In kdor bi ne zaslutil v teh pavšalnih napadih na učiteljstvo strankarskih kupčij, ta bi verjetno prišel tudi do take logike. Prav zato se nam zdi nujno potrebno povedati na ves glas: Dajte kvarne strankar-sko-politične roke proč od slovenskega poštenega učiteljstva! Ne ubijajte mu volje do dela in spoštujte njegovo požrtvovalnost! Učitelj je že dovolj udarjen s tem, ker za svoje delo ne dobi zadostne gmotne nagrade, zato pa je gonja političnih pisunov proti njemu podlo delo, ki ga mora narod odločno odkloniti! A. J. Znižanje telefonskih oristoibin za kmetske obiine Beograd, 2. novembra. AA. Minister za pošte in telefon dr. Kaludjerčič je sklenil znižati telefonsko naročnino za telefone kmečkih občin. Te občine so oproščene plačila pristojbin za vzdrževanje telefonskih zvez, če te zveze vzdržujejo z lastnimi ljudmi. Glede telefonske naročnine plačajo kmečke občine, ki so jim telefonske zveze v neposrednem ali posrednem stiku'z državno telefonsko centralo;1 letno naročnino 300 Din namesto dosedanjih 540 Din, kolikor so morale plačati po dosedanjem pravilniku. Kmečke občine, ki do zdaj. iz prora-' čtinskih razlogov niso mogle poravnati telefonske batočnine v določenem roku, so opro-ščfeh'e" plačila pristojbine za' pohOvho spojitev telefona v znesku 200 Din. Kot rečeno kmečke občine, ki jim bo dovoljeno, da v širšem krajevnem rejonu same vzdržujejo svoje naročniške zveze, ne bodo plačale vzdrževalnih stroškov za te zveze. S tem v zvezi, so dobila ravnateljstva pošte, brzojava in telefona na-. log, da lahko same dovoljujejo kmečkim- ob-1 činam vzdrževanje njihovih telefonskih zvez, : če te niso postavljene na istih drogih kakor - državne brzojavne in telefonske zveze, marveč iinajo svojo posebno progo. Ta sklep ministra ; je stopil v veljavo 13, septembra 1.1. S tem v zvezi so dobila ravnateljstva potrebna navodila. . Kaj je s fuzijo Pohorcev s Hod-žero? Beograd, 2. novembra, b. Z ozirom na vesti. ki so se v zadnjem času lansirale, da bo prišlo do fuzije med pristaši pohorske akcije in vodstvom Jugoslov. narodne stranke, ki mu predseduje Svetislav Hodžera, se je vaš dopisnik obrnil na enega izmed voditeljev JNS. Ta je vašemu dopisniku dal sledečo izjavo: Vesti o spojitvi, oziroma vstopu takozvanih Pohorcev v vrste Jugoslov. narodne stranke, so preuranjene. Čeprav so se vršili nedavno o tem razgovori v Zagrebu med nekaterimi voditelji pohorske akcije in nekaterimi vidnejši člani JNS, vodstvo stranke, ki je edino merodajno za pogajanja, kakor tudi za sprejem v stranico, ni v tem pogledu zavzelo še nikakšnega stališča z ozirom na načela, na katerih je zgrajena stranka. Stvarna fuzija ne bi bila težka, vodstvo se ni postavilo na ekskluzivno stališče in nikakor ne bi bilo stvarnih ovir, vendar pa stvar še ni zrela. Razgovore so uvedli samo posamezni člani, ki pa še ne vežejo vodstva. Kako se bodo dogodki razvili, to je stvar bodočnosti. Kapital v zimi ---------- Lutz Zagrebški razgovori Beograd, 2. novembra, b. član akcijskega odobora združene opozicije g. Božidar Vlajić, odvetnik iz Beograda, ki se je včeraj mudil v Zagrebu, se je danes vrnil v Beograd. Bil je v stikih s prvaki kmečke demokracije dr. Vladko Mačkom in dr. Veče-slavom Vildcrjem. V političnih krogih se veruje, da je g. Vlajić vodil razgovore o prihodnjem sestanku odbora kakor tudi o vodstvu združene opozicije. Takoj po pn- Nevcste hi ostalo obflnstvo vabim no ogled moje USTNE VELIKE RAZSTAVE POHIŠTVA Ako kupite spalnico in jedilnico za skupno 17.000 Din dobite____________ kuhinjsko opravo zastonj! * novootvorjeni tovarni, kjer nudim : pohištvo iz ^ najboljšega materijala in najmodernejše izdelave. Cene brez konkurence. Orehova, politirana spalnica kot slika, 9 komadov - • • Din 9.500 (notranjost iz mahagonija) Orehova, politirana jedilnica, 6 komadov Din ?-500 — Јџ j j ЦЈ ОћГОкб! Kuhinjska oprema, 5 komadov................» • • Din УзО' Malenšek, Dravlje 174, Tovarna pohištva: Ljubljana pri iramvajski postaji „Pri slepem Janezu“ hodu v Beograd je obiskal Vlajić šefa bivše demokratske stranke Ljubo Davidoviča, s katerim je imel daljši sestanek in kateremu je razložil rezultate svojih razgovorov. Inspekcijsko potovanje ministra dr. Miškulina in Komnenovića Beograd, 2. novemb. AA. Danes odpotuje na inspekcijsko potovanje v Liko prosvetni minister dr. Mile Miškulin. Spremlja ga tajnik njegovega kabineta Knežević. _G. minister bo pregledal sodišča v Gospiću, Pe-rušiču in Gračacu in novi zavod za mladoletnike v Gospiću. Potovanje bo trajalo več dni. — Minister za telesno vzgojo ljudstva in zastopnik ministra za socialno politiko in narodno zdravje g. Mirko Komnenovič odpotuje jutri v Zlatibor, odtod pa v Soko Banjo. G. minister bo pregledal novo zgrajeno zdravilišče za vojne invalide v obeh mestih, nakar bo obiskal Vrnjačko Banjo. Z ministrom g. Komnenovičem potujeta g. Nedič, predsednik osrednjega odbora vojnih invalidov in g. Hofmanovič, načelnik splošnega oddelka ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Beograd, 2. novembra, b. Napredoval je za sekundarja v 8. polož. skup. v ljubljanski ženski bolnišnici dr. Jurij Lavrič, dosedaj uradniški pripravnik, napredoval je v 7. polož. skup. sreski zdravstveni referent pri sreskem načelstvu Slovenjgradec dr. Pohar Maks. Avdijenca franc, poslanika pri predsedniku vlade Beograd, 2. novemb. b. Danes dopoldne je ministrski predsednik dr. Stojađinović sprejel poslanika francoske republike Kobeta du Dampierea. Osebne vesti Beograd, 2. novembra, b. Premeščeni so v prometni službi Obt-rlimpner Roman, prometni uradnik iz postaje Bistrica-Boh. jezeru, Vrbovšek Albert iz Maribora koroški kolodvor v Maribor gl. kolodvor, Le“^er Stanko, prometni uradnik, z Rakeka v Maribor gl. kolodvor, Jeglič Janko, administrativni uradnik na postajo Zidani most, Ceh Josip, administrativni uradnik s kurilnice Maribor na postajo Maribor gl. kolodvor, Oset Josip, prometnik, iz Maribora gl. kolodvor na postajo Maribor koroški kolodvor, Zakotnik Albin, prometni uradnik, iz Ptuja v Maribor koroški kolodvor, Šlibar Jernej, s postaje Bled-jezero na postajo Pragersko, Alt Franc iz Celja na postajo Zidani most, Batista Ladislav s postaje Gradec v Polzelo-Braslovče .Martinčič Leopold iz Vrhnike v Ribnico, Petrič Mihael, prometni uradnik iz Novega mesta v Maribor gl. kolodvor, Spolanek Antonija s postaje Zidani most v Ljubljano gl. kolodvor, Koželj Janez s postaje Trbovlje na postajo Celje. Beograd. 2. novembra, b. V topografskem odseku vojno-geografskega instituta je postavljen major Veljko Kompoljev. SOodstotni popust na železnicah za Sarajevo Beograd, 2. novembra. AA. Prometni minister je dovolil oOodstotni popust na državnih železnicah za člane zveze bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov, ki bodo potovali na svoj občni zbor. Zbor se bo vršil 15, decembra 1.1. v Sarajevu. Ugodnost velja od 12. do 17. decembra. Dr. Drago Švajger specijollst га bolezni nies, nose in grle je preselil svojo ordinacijo V Beethovnovo ul. 14 I Inalata Dunav) Telefon ši. ordinacije : 38-26 „ ,, s kazil iliè vsàkn »róda h» n fé btogtnpo čMm* ki ne krije vseli stroškov proizvodnje. Ivótìlt^ renca je dalje naložila zbornicama v Beogradu in Sarajevu, naj izdelata načrt uredbe o pobijanju nelojalne'konkurence v obrti, ki se zlas' : opaža v nizkih cenali, ki so izpod cen proizvodnje. S posebnim odobravanjem je bi) splejet predlog, nai gradbeni minister izda odredbo, po kateri so dopustna režijska dela državnih in samoupravnih oblasti samo v mejah predpisov čl. 82. zakona o državnem računovodstvu. Na predlog predsednika Rebeka pa je bila končno še soreieta resolucija, s katero obtrništvo že tretjič naproša kr. vlado, nai izda zaščitne ukrepe tudi za obrtništvo, in s'cer po načelih, ki so jih že svoječasno predlnvale obrtniške zbornice. V predmetni resoluciji Naglasa io obrtniki, da je njih položaj prav tako težak kot po ložaj kmeta. PrihoeB metropolita Dositela v Lf uh liano Ljubljana, 2. novembra K jutrišnji blagoslovitvi križev pravoslavne cerkve Sv. Cirila in Metoda v zvezi s proslavo 700-letnice smrti Sv. Save je prispel včeraj ob 17. v Ljubljano pravoslavni metropolit g. Dositej iz Zagieba. Na kolodvoru se je zbralo k sprejemu visokega cerkvenega dostojanstvenika veliko število pravoslavnih vernikov in drugega ljubljanskega občinstva. Na peronu gl. kolodvora so pričakovali visokega gosta komandant Dr. divizije general Peter Nedeljkovič z generalom Jovanovičem, podban dr. Stanko Majcen, mestni načelnik dr. Vladimir Ravnihar, predsednik Bratstva slovenskih pravoslavnih vernikov v Ljubljani g. Franjo Majcen, tajnik Mestne hranilnice, univ. prof. dr. Spèktorski, zastopniki ruskega Sokola, oficirski zbor in seveda celotni odbor srbske pravoslavne obeme v Ljubljani s predsednikom S- Diubo Jurkovičem. Ko je nriuelial brzovlak na postajo, so izstopili metropolit g. Dositej v spremstvu proto-ierejev S tonica in Kokiča ter protodijakona' živadinoviča. Visokega cerkvenega dostojanstvenika so vsi prisotni spoštljivo in prisrčno pozdravili, nakar je stopil pred j,-: metropolita predsednik g. Jurkovič ter mo izročil pozdrave ljublianske pravoslavne v čine in njenih vernikov. Izrazil je ves- .)«• da more pozdraviti v Ljubljani _ visoko -gosta, ko prihaja blagoslavljat križe pr a « slavne cerkve, želel je gospodu metronotu--V Ljubljani prijetno bivanje. Po pozdravu prof. Jurkoviča se je v Vznesenih beseda» zahvalil g. metropolit Dositej za prelep sprejem. Nato se je gospod metropolit pozdravil z vsemi odličnimi predstavniki. K1 so mu spoštljivo poljubil ali roko. S kolodvora so se odličniki odpeljali z avtomobili v pravoslavno kapelo na Tabor, kjer so pričakovali g. metropolita pravoslav» paroh s šolskimi otroki. V kapelici je b» kratka večerna molitev ob veliki udelez pravoslavnih vernikov. Tudi mi želimo g spodu metropolitu Dositeju prijetno bivanj v beli Ljubljani. Vseh mrtvih dan v Ljubliani živa črna veriga ljudstva je na praznik Vseh svetnikov ves dan vezala mesto s pokopališčem pri sv. Križu, kakor ta dan ves živi krščanski svet veže z otožnimi spomini na ono stran groba, če računamo tako ali tako, je pokopališče gotovo obiskalo okrog 50.000 oseb. Res jih je mnogo šlo iz Ljubljane obiskat svoje pokojne na deželo, zato je pa gotovo tudi toliko ljudi prišlo iz drugih krajev na grobove v Ljubljano. Toplo solnčno vreme je zvabilo tudi take, ki nimajo nikogar na pokopališču, k sv. Krizu, vendar pa štetje Društva za varstvo otrok in drugih zbiralcev malih prispevkov ne bo moglo določiti tako visokega števila, saj se tudi pri njihovih dohodkih pozna kriza, kakor se je prav očitno poznala pri okrasu grobov. Celo letalo je pozdravljalo mrtve s kroženiem nad pokopališčem in gotovo je bil iz letala pogled na božjo njivo, kakor na vso s cvetjem posuto preprogo. Na potih je bila prava gneča, saj si je vsakdo hotel ogledati tudi nove spomenike, ki imamo med njimi dosti prav lepih izdelkov naših kiparjev. Pozornost je vzbujala častna straža šišenskih gasilcev na grobu Ivana Roji-ne, ljudje so pa zlasti občudovali resnobo ookopališča frančiškanov. Vse je pokrito s kamenitimi nloščami, med njimi pa grobove označujejo zelene tratice, posajene z nizko avbriecijo. ki bo pomladi vsa nežno vijolična. Na nizkih kamnih so napisana imena mrtvih patrov in bratov, edino jezikoslovec škrabec ima nad seboj težko kamenito ploščo z lepim napisom : Oče Stanislav škrabec OFM, ki jasnil si nam slovenskega jezika dušo, bodi v Bogu! V podobi križa se nad resnobno pokopališče dviga znamenje reda z globokoumnim napisom. Te. kakor druge grobove slavnih mož je »Preporod« okrasil z venci. Breze so se osule na trojni grob Cankarja, Murna in Ketteja in le vonj zadnjih popkov vrtnic se meša v duh voska plapolajočih sveč. Ljudje obstajajo ob spomeniku Lundru, Adamiču in Arnoštu Vindišarju, tam doli ob zidu pa opozarja mlada dama svojega spremljevalca: »Vidiš, tu je ta Krapeš, ki je bil tako dober.« Kaj neki pravi Milčinski, da leži v grobnici? Rahel nasmeh je gotovo na ustnih tega veselega modrijana. Pompozno pokopališče italijanskih vojakov je tiho in mimo, brez luči in svežih rož. še daleč doli in na vse strani sega novo pokopališče, ki ga že obrobljajo sveži grobovi. Vmes so še široki travniki, kjer je dosti Prostora za nas vse... S starega dela pokopališča pa na novo vodijo le ozka vrata, ki so bila ves čas zamašena z gnečo ljudstva. Razširiti jih ni mogoče zaradi grobnic ob strani, ker nač niso mislili na bodočnost niti na pokopališču. Ob 15. so se pri velikem križu pričele molitve, nato so pa združeni pevski zbori Hubadove župe pod vodstvom pevovodje gosp. Zorka Prelovca zapeli »Usliši nas« in »Zadnje riovo«. Predsednik Hubadove župe gosp. ar, Švigelj se je nato s krasnim govorom spominjal vseh pevcev, zlasti pa komponista Davorina Jenka, po govoru so pa pevci zapeli še njegovo že skoraj ponarodnelo »Blagor mu«. ŽRTVAM SVETOVNEGA KLANJA Okrog kamenitega kranjskega Janeza je vse v lučkah in rožah. Tu prižigajo sveče tudi onim, ki njih kosti trohne v Sibiriji ali kjerkoli po planinah in ravninah, prepojenih s krvjo nedolžnih. Venec tovarišev z narodno trobojko, mesta Ljubljane in skavtov leži na Janezovem gričku. Silna ^božica ljudi se gnete za okvirom, ki ga tvorijo častna četa in vojaška godba, ofi-orski zbor in rezervni oficirji, mestni svetniki s podžupanom prof. Jarcem na čelu, invalidi, bojevniki, Maistrovi borci, koroški legionarji in zastopniki drugih organizacij. ločno ob 15.30 stop pred spomenik komandant Dravske divizije, divizijski general g. Nedeljković z generalom g. Jovanovičem in drugimi visokimi oficirji. Komandant Dravske divizije gre od zastopnika do zastopnika in vsakemu v krogu stisne roko. Že igra v°jaška godba molitev, ki jo vse posluša odkritih glav. za njo se pa razlije čez grobove »Vigred se povrne«, ki jo pojejo zdru-peni pevski zbori pod vodstvom gosp. Zorka Jelovca. Vojni kurat g. Maračič s poetič-biini besedami slika žrtve njih, ki je na bhh kosteh zgrajena naša država in se spo- bija tudi žrtve kralja Aleksandra I., ki v1^ množica vzklika: Slava! Beethovnova ^tna koračnica spet trga in tolaži srca. ’-'kainenela posluša množica slavno žalno kmvi1?1’ sklonjenih odkritih glav. Za vojnim „ ,J'oni g. Kogejem pojeta vojna kurata in s- Lavrič molitev, kjer se Franceta1« z imenom svojega tovariša in0aif ^,°nača, ki je vsako leto na tem esra moni za svoje mrtve vojne tovariše. „ fPi. Doberd°b« gre skozi srca in godba zaključi svečanost s koncem molitve. GROBU dalmatinca, ki je dal v LJENJE ZA SLOVENSKI KOROTAN čir? pokopališča vojnih žrtev je odšla ve-lP”a udeležencev na 29. polje k skromnemu senemu križu, kjer počiva Dušan Kožul ; Zadra, ki je kot dobrovoljce padel on-Karavank pred predorom v Podrož-nto v bojih za Koroško. Ves v cvetju je bfeprosti grob, s križa pa vihrajo trobojni ‘akovi venca Legije koroških borcev. Ko-la?ci ze čakajo s predsednikom g. dr. Fel-svn?53em na čelu, okrog njih pa borci in rajj-?1: sPet govori Hrvat vojni kurat g. Ma-Janr ln opozarja, kako se je brat s sinjega Brvntna žrtvoval za Koroško. Ta grob •bovi,, nai kaže, da smo vsi edini za do-bornJ?0- Srb, predsednik Legije koroških Vse - r. Podpolkovnik g. Milivoj e vič opisuje bog ЛУе Kožula za Jugoslavijo in za svo-Ven:si-i 0r,?sk:e'.za njim je pa govoril še slo-odbornik Legije koroških borcev go- spod Božič ter se spominjal tudi Malgaja, Sirnika, Kvartiča, Milenkoviča in vseh junakov. ki so padli na Koroškem, a udeleženci so jim zaklicali : Slava ! Končno je vojni kurat g. Maračič opravil še molitve. PRI SV. PETRU Skupina bojevnikov šentpetrske župnije je ob 10.30 počastila vojne žrtve z mašo, kjer so peli združeni pevski zbori iz šentpetrske župnije pod vodstvom pevovodje g. Rupnika. Po končanem cerkvenem opravilu so se vsi zbrali ob cerkvi pri spomeniku vojnim žrtvam, kjer je napisanih okrog 300 imen padlih župljanov. Ko je opravil župnik g. Petrič z asistenco molitve, so združeni pevski zbori zapeli »Blagor mu« in »Doberdob«, nato je pa predsednik g. Rudolf Wagner v globokem govoru orisal pomen žrtev svetovne vojne. PRI SV. KRIŠTOFU IN NJEGOVI SOSESKI V resnici otožno je bilo na tem zapuščenem ljubljanskem pokopališču. Z večino starejši ljudje so prižigali sveče pod grmovjem in polagali vence na gosto travo. Mestna občina ljubljanska je kakor vsa leta uredila in okrasila grobove znamenitih mož, a »Preporod« je nanje položil vence, Resslov spomenik je pa s krasnim vencem okrasil češkoslovaški konzulat. Tudi tu so bile molitve, a vse je bilo turobno in žalostno. Skoraj popolnoma zapuščeno je bilo pa onstran ceste, saj zadaj pokopališča namreč ne loči več zid od ceste, ker s$ je podrl. Tu sameva pokopališčče vojakov. Vedno manj je križev na grobovih Rusov in muslimanov ter drugih vojakov, ki so pomrli po bolnišnicah. Dobrosrčni ljudje so neznancem prižgali lučke in tu in tam položili kako cvetlico na travo. Zato je pa sosedno evangelsko pokopališče najlepša slika reda in pietete do mrtvih. Vse poti in vsi grobovi so čisti in urejeni, vsi okrašeni s cvetjem in na vseh gore luči, obiskovalci grobov pa tihi in mirni, zatopljeni v razgovor z onimi v grobovih ... NA SUHEM BAJERJU so tudi letos nacionalisti pod vodstvom br. Kalina okusno okrasili grobove žrtev avstrijske justice. Vsi grobovi so bili posuti s cvetjem in so gorele svečke. Tudi spomenik, postavljen lansko leto, je bil v cvetju ln lučkah. Ob 11. so otvorili žalno svečanost pevci šentjakobksega pevskega zbora, ki so čuvstveno zapeli »Usliši nas ..nakar je opravil molitve za pokojnike naš narodni svečenik župnik g. Janko Barle. Pevci so še zapeli pretresljivo Prelovčevo »Oj Doberdob«. nakar je bila lepa svečanost zaključena. žalne svečanosti so se udeležili predvsem Sokoli, četniki, člani NO in narodno ženstvo. NA SOKOLSKEM TABORU pa so počastili spomin svojih umrlih bratov in sester Sokoli ob pol 14. v veliki taborski dvorani. Oder je bil ves v črnem z napisom, posvečenim pokojnim bratom in sestram ter s sokolom z razpetimi krili z lovorjevim vencem, žalni spominski svečanosti so prisostvovali svojci med letom umrlih članov in članic in članstvo s starosto br. inž. Bevcem na čelu. Svečanost je otvorila godba Sokola I z mogočnim Fučikovim žalnim koralom, ki je privabil solze v oči, nakar je spregovoril v spomin umrlim bratom in sestram nam. prosvetarja br. Branko Kranjc. Spomin pokojnih so navzoči počastili s »Slava, slava, slava!« Godba je ponovno zaigrala žalno koračnico, nakar je bila lepa pitetetna svečanost končana, svojci pa so odšli na pokopališče počastit spomin svojih rajnkih. POČASTITEV SPOMINA DR. IVANA ORAŽNA Na pokopališču pri Sv. Križu je bila na praznik lepa žalna spominska svečanost tudi na grobu mecena in dobrotnika našega dijaštva pokojnega dr. Ivana Oražna. Na grobu se je zbrala akademska mladina iz Oražnovega doma in pa Akademski pevski zbor, ki je zapel žalostinke. Na grob so akademiki položili eyetje in prižgali lučke. Z avtomobilom v gručo Hudi Maribor, 2. novembra. Včeraj okoli H. ure dopoldne se je pripetila na začetku Ptujske ceste huda prometna nesreča, ki je zahtevata troje žrtev, od katerih je ena v bolnišnici podlegla. Mizarski mojster Ivan Klančnik s Pobrežja se je v družbi žene in hčerke peljal z avtomobilom, ki ga je sam sottrai, proti Konjicam. Pred njim je po Tržaški cesti vozit neki motociklist, ki ga je Klančnik na odcepu na Ptujsko cesto dohitel. Tam je hotel motociklista prehiteti, pri tem pa je po nesreči z avtomobilom treščil v skupino ljudi ter tri izmed njih podrt na tla. Najtuijšo poškodbo je dobil 40Ietni železniški uradnik Janko Mlakar z Betnavske ceste, ki je dobil nevarno poškodbo na tilniku in je v bolnici včeraj popol- dne ob 17. uri izdihnil. Hude poškodbe sta dobili tudi njegova 381etna žena in Obletna vdova Marjeta Harz. Obe sta bili prepeljani v bolnišnico, vendar pa njune poškodbe niso smrtno nevarne. Mladenka v boju s smrtjo Huda prometna nesreča se je pripetila tudi na izredno strmem klancu pri Slov. Bistrici. Tja se je peljala na motorju s svojim znancem 23 letna Marica Sieglova iz Maribora. Na klancu je motor odpovedal in vozilo je zdrvelo nazaj. Med tem ko je ostal vozač nepoškodovan, je nesrečna Marica obležala z razbito lobanjo v obcestnem jarku. Mladenka je bila prepeljana v tukajšnjo bolnico, kjer leži v agoniji. Omerza #e ustrelil orožnika Vrlika in Štefanllia Ob smrti dolgo zasledovanega Omerze se je vsa javnost spominjala tudi umora orožniškega narednika Vrička in podnarednika Štefančiča v Vrhpolju pri Moravčah. Ker sta orožnika hotela legitimirati sumljivega človeka, ki je bil na obisku pri Brigiti Gaberščkov!, je ta potegnil samokres in oba orožnika nevarno ranil. Oba sta tudi umrla 1. junija ponoči v ljubljanski bolnišnici zaradi teh ran. Lepi, trpežni kuhinjski stoli tvrdke Remec-Co. po ceni Din Praktična in varčna gospodinja se bo hitro odločila ! Zaradi preiskave in zasledovanja do sedaj oblasti niso objavile, da je tudi ta zločin že Omerzi dokazan. Pri Gaberščkovi je namreč morilec pustil nahrbtnik, kjer so našli 1834 dinarjev, 70 avstrijskih kron, 100 raznih bankovcev, britev v veveričji koži, samokres, zavitek dermatola in zavitek obvez. Ugotovljeno je, da je bil denar ukraden v župnem uradu Vv Vrhpolju, prav tako je pa tudi Omerzin oče Pavel iz Dečjega sela spoznal svojo britev. Samokres je bil ukraden posestniku Martinu Gučku v Dobjem, srez Šmarje pri Jelšah, kjer je 26. junija ponoči Omerza odnesel tudi štirinajst tisoč dinarjev. Dva žepna robca iz nahrbtnika je spoznal Janez Krulj iz Mokric za svoja. Pri njem je Omerza vlomil s Francetom Štanglom, ki je bil pred kratkim v Novem mestu obsojen na 15 let ječe. Orožništvo je pa našlo še zgovornejšo pričo, namreč neko Amalijo v Raztezah v občini Senovo pri Eajhen-burgu. Njo je Omerza večkrat obiskal in jo je 9. junija vprašal, če je kaj čitala o umorih v Vrhpolju, nato je pa priznal, da je on streljal na orožnika. Pravil je tudi, kako se mu je čudno zdelo, da ga je mogel orožnik, ki je bil težko ranjen in mu je vrela kri iz ust, še vreči čez mizo. Tedaj sta orožnika Omerzo tudi ranila na vratu in Amalija je tudi povedala, da je to rano tudi videla, vendar je bila pa že skoraj zaceljena. Mesec dni pred zločinom je bil Omerza tudi pri Amaliji in ji je dal 100 Din, da mu je prinesla iz lekarne v Krškem dermatol in obveze, ki so jih res našli v nahrbtniku v Vrhpolju. Tudi Gaber-ščkova v Vrhpolju je Omerzo opisala tako, da ni nobenega dvoma o njem. Tudi pri obdukciji Omerzinega trupla v mrtvašnici v Galiciji je njegov brat Jože, ki mrtvega brata ni takoj spoznal, povedal, da je imel njegov brat na kolenu brazgotino od padca s kolesa. Na truplu so seveda takoj ugotovili tudi to brazgotino. Razen tega je pa tudi brat Jože takoj spoznal svojega brata na fotografiji, ki so jo našli pri mrtvecu in predoča pokojnega zločinca z neko Elzo iz Avstrije. Tudi v okolici Pernova in Zgornje Ponikve se je skrival Omerza v družbi neke ženske, ki je pa izginila obenem z nekim njegovim pajdašem, ki je Omerzo tudi izdal, ko je poslal orožnikom listek, da se skriva na kozolcu sumljiv neznanec. Pri obdukciji so ugotovili, da je Omerzi šel njegov strel skozi glavo od levega do desnega ušesa, imel je pa tudi na desni roki prestreljene mišice, nato so pa truplo pokopali. Obvestilo! Vzlic močni podražitvi cen usnja in surovih kož obdržimo stare cene našim čevljem, ki so iz prvovrstnega usnja, brez papirja, brez gume kijih izdelujejo domači čevljarji. Solidna postrežba In najnižje cene ! Prodajalna čevljev, prefe ,prt PollaKu-. Puna sRa 23 sedaj - KolodvorsRa ul. «* Triumf d. z o. se. KINO UNION TELEFON ŠTEV. 22-21 Najočarljivejša filmska opereta Ples v Savoyu Poje, pleše, igra, zabava, osvaja vse Gitta Alpar Poleg nje: Feliks Bressart Otto Wallburg Vrh tega Foxov zvočni tednik: Abe-sinlja, utrjevanje Gibraltarja. Predprodaja vstopnic od 11.—12.30 in od 15. ure dalje. Cvf/a še ni vsega priznal Zagrebška policija nadaljuje preiskavo proti vlakovodji Grgi Cviji, ki je vrgel skozi okno v vlaku med Vrbovcem in Dugim selom 13 let staro gluhonemo Katico Srečec. Kakor smo že poročali, je C vi ja priznal, da je deklico vrgel skozi okno, vendar še nadalje vztraja pri izjavi, da ga je dekle najprvo napadlo in da je storil dejanje v samoobrambi. Policija mu dokazuje s pomočjo nekaterih prič, da se je zločin izvršil po vsej verjetnosti drugače. Vendar Cvija ne popusti od svoje prvotne izjave, čeprav se zapleta v čedalje hujša protislovja. Zagrebška policija pa razpolaga z dokazi prič, ki so se šele te dni javile in ki bodo odločilne za sodišče. Če Cvija te dni ne bo -—-"znal docela svojega zločina, ga bo policija z vsem dokaznim gradivom izročila že jutri sodišču. Preiskovalna komisija je dobila tudi 7 voznih kart, katerih vlakovodja Cvija usodnega dne ni preščipnil, To so vozne karte iz Vrbovca do Zagreba, torej na progi, kjer - ' je zločin dogodil. Priče so tudi potrdile, da vlakovodja Cvija od postaje Prikraj do Dugega sela ni izstopil na postajah, kakor mu dolžnost veleva. Sicer je Cvija zelo potrt. Jutri ga bodo odpeljali najprvo v vagon, kjer je izvršil zločin in vrgel Katico z vlaka, nato pa še na kraj, kjer so gluhonemo deklico našli vso razmesarjeno. Morda bo Cvija na kraju svojega zločina povedal resnico in skesano priznal svoj zverin?1 " zločin. Matineja kina Sloge Danes ob 10.30 dop. prekras. velefilm Arijama V glavnih vlogah Elizabeta Bergner in Rudolf Forsler Enotne cene Din 4"50 na poljubnem mestu! Matineja se ponavlja še v ponedeljek ob 14.15 uri. Na dan mrtvih ie obupal • " št. Rupert, 2. nov. V petek okoli 7. ure zjutraj se je pod domačim kozolcem obesil z vrvjo posestnikov sin Bevc Jože iz Jesenic pri Mokronogu, občina Št. Rupert. Prva ga je opazila njegova lastna mati, ko je prišla iz št. Ruperta od prve jutranje maše. Nesrečnega fanta so potem poskušali z umetnim dihanjem spraviti k življenju, vendar zaman. Kaj je nesrečnega 38 letnega fanta gnalo v smrt, ni znano, vendar mislijo, da živčna bolezen, za katero je iskal leka pri več zdravnikih. Ko je uvidel, da je neozdravljiv, si je izvolil tako obupno smrt. RABLJENA KOLESA šivalne stroje, otroške vozičke, pohištvo, glasbila in vse vrste drugih predmetov, ki odgovarjajo novim, kupite najceneje edino P« „Promet" v Ljubljani fnasproti Križanske cerkve) Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri 3. nov., nedelja: ob 15. uri Mlinar in njegova hči. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol — ob 20. uri »Frak ali Od krojačka do ministra«. Izven. Znižane cene. 4. nov., poned.: Direktor Čampa. Red B. OPERA Začetek ob 20. uri 3. nov., nedelja: ob 15. uri Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol; — ob 20. uri ManVzelle Nitouche. Izven. Znižane cene. 4. nov., ponedeljek: Baletno-koncertm večer. Izven. Znižane cene. Šentjakobsko gledališče Začetek ob 20T5. 3. nov., nedelja: »Legijonarji«. Dnevni dogodki ALI ste poravnali mesečno naročnino »GLASA NARODA»? ALI ste pridobili »GLASU NARODA« še kakega novega naročnika? ALI ste nakazilo naročnine na hrbtu položnice ali po dopisnici sporočili upravi? Vljudno Vas prosimo, ne pozabite to čimprej storiti! "X Razpisano mesto ekonoma. Kr. banska uprava Dravske banovine razpisuje mesto ekonoma banov, bolnice v Murski Soboti s kvalifikacijo po § 20. zakona o bolnicah ter z najmanj desetletno bolniško službeno dobo. Predpis«} kolkovane prošnje se naj vlože do 12. nov. 1935. X Vodstvo višjega državnega tožilstva v Ljubljani je vpokojeni viš. drž. tožilec dr. Mirko Grasselli v četrtek 31. okt. predal svojemu namestniku dr. Avgustu Mundi. X Na pokopališču je umrla. Na Vse svete je umrla na pokopališču v Zagrebu neka starejša ženska. Videli so jo, kako je hodila okoli grobov, nenadoma se je pa zgrudila na tla. Bila je takoj mrtva. Zadela jo je najbrže kap. Niso pa mogli ugotoviti njene identitete. Dober dan zimsk ----------------- Lutz X 13. žrtev Save. V Zagrebu se za Vse svete spomnijo vseh žrtev reke Save. Letos jih je Sava zahteva 13. S čolnom so peljali vence in cvetje na sredo Save in jih nato spustili v reko. Govorila pa sta v spomin teh žrtev Frlc Achtig, tajnik Hrtavskega pevskega društva »Jablan«, in svečenik Ivan Gašpert. X Veliko razstavo slik z Jadrana je na Vse svete otvoril tudi v Ljubljani cenjeni ak. slikar Ipolit Majkovski v Ulrichovem salonu v Zagrebu. Razstavlja 43 svojih najlepših slik, ki nam predočajo vso lepoto in vsa čuda našega morja, ter njegove slikovite obale z rafinirano tehniko in umetniškim čutom, da morje na slikal) tega umetnika res valovi, diha in živi ter odkriva vse svoje čare in brezbrežno veličanstvo. Na razstavo še posebno opozarjamo tudi naše rojake v Zagrebu, saj je ta simpatični slikar tudi v Ljubljani že na dveh razstavah imel prav velik uspeh. Telefon aa-er Veliki film 1* dunajskega umetniškega življenja Maškarada V gk«togati: Paale Wesel«. Ädelf Weblbrück Režija: Willy Forst Dopolnilo običajno 1 Predstave v nedeljo ob 3., 3., 7., 9., v ponedeljek ob 7. In 9. uri Pri vseh predstavah se dele brezplačni vzorci svetovno znane Chlorodont zobne paste jugosl. proizvod _ V nedeljo ob 11. dopoldne film- STRUP V KRVI Vstopnina Din 3‘—, otroci -Din 2*50 v torek: 30 dni printesa — Silvija Sidney X Oproščena napadalka. Pred sodiščem v Raniloviču se je pred dnevi morala zagovarjati Nevenka, žena Mihajla Marjanoviča. Mož jo je po 22 letoma skupnega zakonskega življenja spodil iz hiše in pripeljal na dom svojo ljubico. To je ženo tako razburilo, da je moža z nožem napadla in mu zadala več hudih ran. Sodišče je sicer spoznalo, da je kriva zaradi poskušenega umora, toda oprostilo jo je, ker je dejanje izvršila v razburjenosti. __ X Samomor ali nesreča? V Ivkančevi ulici v Zagrebu so našli 20 let staro služkinjo Jofezino Kavčič v‘njeni sobi zastrupljeno s plinom. Našla jo je gospodinja, ki je prišla gledat, kaj služkinja dela, ker ni vstala in pripravila zajtrk. Jožefi na je ležala nezavestna na postelji, kakor da bi spala, toda bila je mrtva. Policijska komisija ni mogla ugotoviti, ali je nesrečna služkinja izvršila samomor, ali je prišla ob življenje po nesreči. Lahko je mogoče, da je pozabila zapreti plin, preden je legla spat._ Popravila vsakovrstnih ur L Megušar, urar, Novi trg 5 Za popravila na dom pišite dóDÌsnico. Postrežba točna! Cene nizke! X Deček zgorel. V Katoliških Kolibah pri Brodu se je na paši vnela obleka 11 letnega pastirja Jakoba Štuca. Kakor živa bakla je zdirjal v vas po pomoč, med potjo pa je padel v nezavest. Preden je pomoč prišla, je zgorel. X Slavni astronom v Zagrebu. V Zagreb je dopotoval slavni poljski astronom vseuč. prof. v Krakovu dr. Tadeucz Banachiewicz, ki je ravnatelj krakovskega observatorija. Obiskal je Jugoslov. akademijo in se zanimal za delo hr-vatskega in v svetu poznanega učenjaka dr. Nikole Miličeviča, ki je sedaj na Dunaju. Njegov prihod v Jugoslavijo je tudi v zvezi z načrtom za ustanovitev astronomske mednarodne postaje v Jugoslaviji. »FOTOTEHNIKA« D. Z O. Z. LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 9 kupuje, prodaja, zamenjava in. sprejema v komisijsko prodajo, rabljene fotoaparate in vse potrebščine. Najcenejša fototrgovina in strokovna delavnica za amaterska dela. X Vlomilec Vremru aretiran. V Stenjevcu so prijeli vlomilca Karla Premruja. katerega že dolgo išče ljubljanska policija Premru je bil obsojen tudi že v Gradcu na devet let robije zaradi razbojništva. Prijel ga je nočni čuvaj Ula-mec, ko je Premrov skušal vlomiti v neko go- spodarsko poslopje. Streljal je za njim in ga zadel v nogo, toda Premruju se je posrečilo pobegniti. Dva dni nato ga je pa ujel narednik Rančigaj. X Lastni interes vsakega bolnika, ki se želi iznebiti naduhe, pljučnih in drugih sorodnih bolezni, zahteva, da se okoristi s ponudbo že več let obstoječe veleugledne tvrdke Puhlmann & Co., Berlin 610, Miiggelstrasse 25, 25 a in brezplačno ter poštnine prosto naroči poučno brošuro s slikami. Glej tudi oglas! j Elegantne moške ženske in športne čevlje dobite le pri Mt Mo. liijai, ikloleia tasta 3i Na željo se izdeluje tudi po meri X Novo otvorjena tovarna pohištva Malenšek, Dravlje 174 se vljudno priporoča. Glej oglas. X Blasnikova »Velika Pratika« za leto 1936. je izšla in se dobiva pri založniku, tiskarni J. Blasnika nasi., Ljubljana, Breg 10 in v vseh večjih trgovinah. Ta naš najstarejši slovenski ljudski koledar je res praktičen in zanimiv. Zato ga hoče imeti leto za letom vsaka slovenska družina. Letos mu je dodana še večbarvna reprodukcija lepe slike »Poklon Modrih«. X Pri Goldstein Josipu, pod Trančo št. 1 kupite po nizkih cenah prvovrstna očala, daljnoglede, triedre, toplomere, tlakomere itd. — Izvršujejo se tam tudi vsa v to stroko spadajoča popravila. Postrežba točna, cene izredno nizke. II r KAVARNI TABOR vsako nedeljo in praznik koncert salonskega orkestra začetek ob 17. uri popoldne Uubliana DNEVNA PRATIKA Nedelja, 3. novembra. Katoličani : Zahvalna nedelja, Hubert. Pravoslavni: 21. oktobra. Pr. m. Ilar. Zab. DEŽURNE LEKARNE Dr. Paccoli, Tyrseva cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste, Zaloška cesta 18. * V letošnji koncertni sezoni bomo imeli ciklus koncertov moderne glasbe, med njimi dva, ki se nanašata na našo domačo, predvsem slovensko in jugoslovansko glasbeno literaturo. — Prvi koncert slovenske moderne glasbe bo v ponedeljek 4. t. m. ob 20. uri v Hubadovi dvo- . rani. Sedeži po 10, stojišča po 5 Din v Matični ' knjigarni • Verne duše so Ljubljančani praznovali skoraj prav tako, kakor Vse svetnike, saj je bilo ves dan polno ljudi na pokopališčih in so tudi še vozili avtobusi. • Krompir se je podražil tudi na ljubljanskem trgu in se prodaja že po 80 par kg. Tudi jajca so vsak dan dražja in jih prodajajo že tudi po U25, vendar jih je pa mogoče dobiti tudi še po 1 Din. Draži se tudi zelenjava, zlasti je pa vedno manj jajc in. perutnine ter . drugih živil z Dolenjskega, ker so nekateri kraji kontumaci-rani zaradi griže in ljudje ne smejo hoditi v Ljubljano na trg. * Ob slovesu od sv. Krištofa objavlja »Službeni list« in tudi drugi današnji dnevniki razglas pokopališke uprave, da je še samo 14 dni odgovorna za spomenike na pokopališču sv. Krištofa. Tako vemo, kdo je bil odgovoren tudi doslej. * Sodelovanje statistov. V ponedeljek 4. t. m. ob 19. uri je v operi sestanek statistk in statistov jz »Kralja Edipa« radi sodelovanja v operi »Aida«. Avtomobile in motorna kolesa sprejmem v garažo z vso oskrbo proli nizkemu mesečnemu pavšalu. Garaže in mehanitna delavnica Ivan KoDač, Ljubljana Frankopanska 21 (tovarna Jugosteyr), telefon štev. 27-75 * Umetnostna razstava arhitekturne plastike in oljnatih slik stare Ljubljane traja v Jakopičevem paviljonu le še v nedeljo in ponedeljek. Ta dan se revija del prof. Franceta Kralja definitivno zaključi, zato opozarjamo one, ki si je še niso ogledali, da to store o pravem času. * Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola priredi danes v Narodnem domu (vhod z Bleivei-zove ceste( lutkovno igro. »Gasperček dvorni norec:, veseloigra v štirih dejanjih. Začetek točno ob 16. Vabljeni vsi! * Propagandna razstava za varčevanje. Mestna hranilnica ljubljanska je priredila o priliki XI. Mednarodnega praznika varčevanja v svojih uradnih prostorih majhno razstavo propagandnega materiala o varčevanju in statističnega materiala, ki je javno dostopna od 8. do pol 13. (ob delavnikih). mm mim FILMSKA MATINEJA Veličastno zgodovin-ko delo : Ali so pljučne bolezni ozdravljive? To nad vse važno vprašanje zanima naravno vse, ki bolehajo na astmi, katarju na pljučih, zastarelem kašlju, zasluzenju, dolgotrajni hripavosti in hripi, pa doslej niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo s slikami. izpod peresa gosp. dr. med. Guttmanna, bivšega šef-zdravnika v zavodu za finzen-kuro, o temi »Ali so pljučne bolezni ozdravljive?« Da omogočimo vsakemu takemu bolniku, da spozna vrsto svoje bolezni, smo se odločili v interesu splošnega blagra, odposlati to knjigo na zahtevo popolnoma zastonj in poštnine prosto. Napisati je samo dopisnico (frankirano z Din U75) in jo odposlati na PUHLMANN & Co., BERLIN 610 Miiggelstrasse Nr. 25-25 a Odobreno od ministrstva socialne politike, san. odelenje S. br. 2416 od 12. XII. 1933 Maribor Д Narodno gledališče. Nedelja 3. nov. ob 15: »Tartuffe«. Znižane cene. — Ob 20: »Beneška noč«. Premiera. — Ponedeljek 4. nov.: Zaprto. — Torek 5. nov. ob 20: »Medvedji ples«. — Red C. Д Vročekrvni splavarji. V četrtek zvečer so se na nekem splavu v mariborskem pristanišču na Dravi sporekli trije splavarji, in sicer Franc V., Anton P. in Jožef K. Beseda je dala besedo, dokler vsem trem ni zvrela kri in so se pričeli mikastiti. Pri tem pa sta Franc in Anton tako obdelala Jožefa po glavi, da so ga morali reševalci prepeljati v bolnišnico. Д Cene mesu. V Mariboru so bile pretekli teden cehe mesu naslednje: volovsko meso 6 do 10 dinarjev kilogram, kravje meso 4 do 6, telečje meso 4 do 10, sveže svinjsko meso 8 do 12 dinarjev. Д Zlomljena noga, razbita lobanja. Včeraj popoldne sta dva neznanca iz zasede planila na 341etnega Leopolda Štancerja, posestnika iz Orehove vasi kj se je vračal s pokopališča v Slivnici. Prvi napadalec je Štancerja s silovitim sunkom vrgel v obcestni jarek, da se mu je pri tem zlomila leva noga, drugi pa ga je s kolom večkrat zaporedoma udaril po glavi, da mu je razbil črepinjo. Pri tem je zaclobil mladi posestnik hud pretres možganov, napadalca sta izginila v bližnjem gozdu, Štancerja pa so prepeljali v moriborsko bolnišnico. ElCgOntlli кГОЈ Za **ame *n Sospode Vam izgotovi MODNI ATELJE „Elegance“, Maribor, Meljska c. 2 Vek. Terzer Pravkar dospela nova pošiljka originalnegaAnglé-škega snkna. Brezobvezen ogled Д Tatovi in tatvine. Ko je bil včeraj dopoldne privatni uradnik Ludvik Modič, stanujoč v Frankopanov! ulici 17 z doma, je priliko izrabil doslej še neizsledeni tat, ki se je vtihotapil v njegovo stanovanje in mu ukradel za 500 dinarjev kovancev ter okoli 100 dinarjev vredno srajco. — V neki gostilni v Vetrinjski u)ici pa je nekdo včeraj okoli 23. ure ukradel krošnjarju Nikoli Pušiču okoli 700 dinarjev vredno črno zimsko suknjo. Obe tatvini sta bili prijavljeni mariborski policiji, ki skuša izslediti- tatove. MODNO KROJASTVO ZA DAME IN GOSPODE JAKOB SMERAJC Borštnikov tro 1. Točna in hitra postrežba. — Cene solidne. Mimo posebnosti, da Klein slika z nogo, imajo Г njegove slike resen umetniški značaj, kar so ’ mu priznali najuglednejši svetovni slikarji. — U Obisk razstave njegovih del, ki je v maribor-; skem gradu, občinstvu najtopleje priporočamo. | Д Krznarstvo Železnik, Maribor, Kopališka!’ ulica, sc priporoča. j; Д Grajski kino. Danes krasen ljubavni film v nemškem jeziku »ZLATI OKOVI«. Velika i ljubavna drama žene, ki je ljubila dva možd. V glavnih vlogah: stebra ameriškega filrn^ Joan Crawford in Clark Gable. Sledi Greta Garbo film »Pisani pajčolan«. h Д Kino Union. Do vključno ponedeljka ča~, robno lepa in vesela opereta »LJUBAVNE MELODIJE« (»Clo-Člo«) z Marto Eggert. Od torka dalje prekrasni film »Za vedno tvoja« z Elizaj-: beto Bergner. Kino Sloga Ljubljanski Dvor Tel. 2730 Premiera ! Popolnoma novo! OSKAR STRAUSSOVA melodijozna glasba, lepa vsebina, razkošen balet in najboljši igralci v glavnih vlogah! Poslednji valček Svetislav Petrovič, Camilla Horn, Adela Sandrock, Tibor Halmay in H. Junkermann. Najnov. zvočni tednik kot dopolnilo! Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. Matineja ob 10.30 z enotnimi cenami Din 4"50. Arijana z Elizabeto Bergner. ■«■i) Celie Д Doma ni prijetno! Tako ši je mislil 121et-ni šolar Franjo Oštarčevič z Meljske ceste 57 ter jo brez slovesa popihal od doma. Policija se je doslej zaman trudila, da bi mladega begunca izsledila. Д Žrebe jo je brcnilo. Včeraj popoldne je doletela vdovo Marijo Zovnikovo pred kaznilnico nenavadna nesreča. Ko je šla nič hudega sluteč mimo enovprežnega voza, v katerega je bilo vpreženo žrebe, jo je to brcnilo v desno roko ter ji jo v zapestju nevarno poškodovalo. Morala je iskati zdravniške pomoči. Д Tujci v Mariboru. V mesecu oktobru je bilo pri policiji v Mariboru zglašenih 2503 tujcev, od teh 905 inozemcev. Od teil jih je bilo 79 z Dunaja, 47 iz Gradca, ostali pa iz drugih krajev. * v Klobuke Fr. Bernik, Tyrševac,12 Sprejema tudi vsakovrstna popravila V ZHAMESSB KRIZA Poleg tega: najnovejši zvočni tednik 3 prizori iz Abesinije in Gibraltarja Spcf vsi sedeži po Din 4 50 * Dobro so zaklenili Ljubljančani na Vse svete, ker policiji ni kdo ni prijavil niti najmanjše tatvine, menda je pa pri tem nekaj pomagal tudi naš opomin. * Dobro hrano po zelo nizki ceni dobite v Novi ljudski kuhinji, Vošnjakova ul. 4. * V Šentjakobskem gledališču ponavljajo drevi ob 20.15 poslednjič Govekarjevo ljudsko igro s petjem »Legijonarji«. Predprodaja vstopnic v nedeljo od 1Ó. do 12. in od 15. do 17. ter eno uro pred predstavo. Д Nepotrebna navlaka. V zadnjem času se onaža v Mariboru, da nekateri trgovci v svojih izložbah silijo v ospredje nemške napise. Tako je n. pr. neka tvrdka razstavljala »Bauernstube in Tiroler Porten« in več take robe. Ogledovalcu izložb se je kar zdelo, da je res nekje na Tirolskem. V 18 letih se je mariborska »nemška gospoda menda že privadila toliko našega jezika, da ni potrebno v izložbah nemških napisov. Kako se no teh trgovinah streže, nam je na itak znano. Tam se celo našim »narodnim« damam zdi menda imenitnejše, če se ji postreže v nemščini. Д Lep uspeh ruških igralcev. Na vse svete zvečer so ruški gledališki amaterji uprizorili v Rušah Schöncherrjevo dramo Otroško tragedi jo s katero so stopili v letošnjo gledališko sezono. Igralci gdč. Skrbinjekova, g. Medved in g. gornik so pravilno dojeli vsebino igre in jo podali številnemu občinstvu v prikupni in prepričevalni obliki. Д Slikar, ki slika z nogo. Iz Ljubljane je prispel v Maribor akademski slikar Aleksander Klein. Med svetovno vojno mu je granata poškodovala obe roki, vendar mož hi obupal. Slikanja se je pričel vaditi z nogo in po nekaj letih se je tako izuril, da njegove slike prav nič ne zaostajajo za onimi, slikanimi z rokami. □ Umrla je na dan Vseh svetih 381etna delavčeva žena Perger Ana na Ostrožnem pri Celju. Naj počiva v miru, žalujočim naše sožalje 1 □ Tatvine koles. V četrtek zvečer je bilo iz- pred poštnega poslopja trg. slugi Zormanu Viktorju ukradeno moško kolo znamke »Styria« s tov. št. 3132430, evidenčno pa 2-148843-5, .vredno Š00 dinarjev. — Na Savi pa je bilo ukradeno mizarskemu mojstru Novaku Jakobu popolnoma novo moško kolo; kolo je znamke »Hori-zon«, rdeče pleskano s tov. št. 3745, evidenčno št. 2-108420-3. . V □ Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet sta včeraj zapustili članici Jarnovič Lojzka iz' Dramelj in Ocvirk Angela iz Št. Jurja ob Taboru, kateri je Pododbor poslal na večmesečni kmetsko-prosvetni tečaj v Eberhard pri Bratislavi. □ Starokatoliška služba božja bo danes ob 9 v veliki dvorani Narodnega doma. Božje obrede bo opravil svečenik g. Šegula Franc iz Maribora. □ Uradni dan Zbornice za TOI, ki bi moral biti 5. novembra t. L, je preložen na prihodnji torek, t. j. 12. novembra t. 1. v prostorih Združenja trgovcev, Razlagova ulica št. 8. □ Gasilsko službo ima ta teden I. vod, reševalno službo III. skupina, inšpekcijsko pa poveljnikov namestnik g. Kališnik. □ Združenje krojačev in krejaric ima prihodnjo nedeljo 17. t. m. ob 8 v hotelu »Posta« izredni, občni zbor. Naj omenimo, da šteje zdru-ženje 79 mojstrov ih 163 mojstrce. I" № i № !# «ji 5 И. s i« .Triglav' industrija perila in oblek - Ljubljana 1. Olup Lastnik Za jesen in zimo, ako želite sebe in svojo družino dobro, poceni in toplo obleči, pridite in se prepričajte v poslovnih prostorih: Stari trg 2 - - - Pod Trance 1 Kolodvorska ulica 8 Obleka in perilo se izvršuje po naj nižjih cenah tudi po meri in po naj novejši modi. Trgovci znaten popust V bolnišnico so morali Ljubljana, 2. novembra V splošno bolnišnico so pripeljali iz Mengša čevljarskega vajenca Antona Vrhovnika. Na Vse svete je mirno šel na po- 1 kopališče, a napadli so ga trije 16-letni pobalini in ga pehali sem in tja, da je padel in se prav znatno poškodoval na levi roki-Iz Virmaš poleg škofjeloškega kolodvora so pa pripeljali 11-letnega Miheliča Matevža-Otroci so pri telovadbi skakali in se tudi suvali, da je padfel tako nerodno, da J® zaradi poškodbe na kolenu moral v bolnišnico. Iz Cirkuš v Tuhinjski dolini so pa P1]1' peljali 22-letnega delavca Franceta Kocir , ki mu je pri nakladanju hlodov padel ni # tako nesrečno na desno nogo, da mu J° J zlomil. ЖоИгага Razstava Starnata K ra Ha iV uvodu kataloga pravi France Kralj, da Prireja razstavo arhitekturne plastike, oljna-) ; sl* stare Ljubljane ter svojih mladostnih dbl, nato pa sledi njegova izjava o umetnosti lni* Pa pouk, kako naj njegova dela gledamo, razumemo in razlagamo. Prireditelj razstave obiskovalcem patetično diktira z vzvišenega Prestola z zavestjo svoje popolne nezmot 1 j i-ydeti, ki pa pri ogledovanju razstave postane käj dvomljiva. Res je, naj bi slovenski tvorec kdvoril z oblikovnimi izrazili po svoji tvorbi rf po slovensko, vendar je pa prav v delih f&mceta Kralja toliko tujih vplivov, kolikor Je v njegovem uvodu tujk. Kakor je namreč dikcija te izjave iskana in patetična, taka so Večkrat tudi njegova dela. že v poročilu o oforitvi razstave smo omenili, da .se je France Kralj unesel in ni več tako ekstremen, ka-ktir smo ga bili vajeni tudi še z zadnjih dveh razstav na velesejmu, ki se jih je udeležil. sedanjo razstavo je izbral svoje krotite j še stvari, ki ne kažejo tako očividno, da najboljše' sile svojega nespornega talenta razsipa Pri iskanju, da bi deloval čim najbolj originalno in ekstremistično. Na slikah dela s Praskami celo umetne razpoke in dosega z njimi učinke ,ki jih drugi z lahkoto dosegajo brez tega originalnega tehničnega trika. Menda je Franceta Kralja pri izbiranju sht za razstavo že vodilo spoznanje, da je «Vet sit hlastanja po originalnosti s preziranjem narave, ker se pod temi »izmi« kaj lahko skriva: neznanje. Na vse slikarje in kiparje ekstremnih struj, ki so svojo originalnost odevali s poduhovljenostjo, je silno vplivala Hitlerjeva Nemčija s svojo slovito ^Schreckenskammer der Kunst«. Tisti, ki res ?Hajo risati, slikati in modelirati, so se naglo «treznili, zakrknjene »žrtve nekulturnih greš-nier« so pa morali ostati vsi, ki zaradi neznanja,: ne morejo veljati za umetnike. Nikakor Franceta Kralja ne štejemo med zadnje, temveč med prve, ki se hoče z lepo spraviti m pobotati z nasilnim izpreobrnjenjem grešnikov.: Tildi on že spoznava ,da mati natura 'e, po nesreči ustvarja grdobe, nakaze in po-liabljehc«. To je pozitiven in vse hvale vreden uspeh njegove razstave in upamo, da bo-П)о ob njegovi prihodnji razstavi pisali o njem še z občudovanjem. Kakor je njegov rat Tone bil do zadnjega t«t«li na svojih slikah bolj kiparski kakor sli-katskii’ tako je spet naš France tudi pri mo-™9irai)ju predvsem slikar. To vidimo že pri njegovih mladostnih kiparskih delih na razblinjenih ali napihnjenih, namesto plastičnih °blikah kakor pač pri nekaterih drugih kiparjih, ’ ki so poskušali impresionizem uveljaviti v’plastiki. Skoraj vse svoje ostale kipe ha razstavi pa France Kralj označuje za arhitekturno plastiko in jim zato ne smemo oporekati, ker so te figure res bolj arhitektura kakor plastika. Edino, kar se tiče sv. Krištofa in anatomije njegovih nog, si ne upamo dovohti te licence. Ali je samo naključje m »S шнр ga je pa najbrž majhni prvi nika vzbuja začudenje, zlasti zbujalo pri naročnikih, ker osnutki znatno krotke j ši in prikupne jši od izdelanih figur. Dvomimo tudi, da bi nagrobnik bratu in materi na pokopališču v Dobrepoljah mogel učinkovati — po slovensko, saj smo doslej vajeni na vaških pokopališčih križev, ne pa zverižen ih oblik modernih etažer za cvetlice. Poglejmo rajši karakteristično in res živo glavo patra Škrabca ali pa vedro se smehljajočega dr. Kreka ! France Kralj torej tudi zna in škoda, da je to doslej prikrival z vso silo svoje borbenosti za tuje, danes že zavržene krive preroke. Že zadnjič smo tudi povedali, da vsaj pri luči njegove slike učinkujejo kakor preproge. S tem smo tudi podčrtali, da so res pojmovane slikarsko, ker bolj delujejo barvne ploskve nego konture, ki bi jih napravile za kolorirano grafiko. Trnovo na »Pogledu na Ljubljano proti Krimu« je v spodnji polovici prav prijetna slika, čeprav gledalec ugiba, ali je v megli ali v snegu. Tudi na slikah, ki zato delujejo kakor vezenina ali plakati le dekorativno, ni več treba iskati originalnih barv, da bi bila voda, sneg ali cesta v solncu vedno rožna, hiše, drevje in vsa okolica pa strupeno rumena. Ali tudi to bo France Kralj prebolel, kakor nam kaže že na nekaterih drugih slikah, saj so minula leta vihrave mladosti in že dozoreva umetnik France Kralj. Omeniti še moram, da je razstava odprta le še nekaj dni, večere na praznik in pred njimi pa celo do 9. zvečer. Zanimiva je! Ante Gaber. Oktobrska „Gruda” Gruda, mesečnik za kmetsko prosveto, 10. štev., je pravkar izšla. Poleg nadaljevanja V. Winklerjeve povesti »Potoška mladost« vsebuje vrsto zanimivih prispevkov. France Artnak je napisal črtico »Spomini človeka« in pesem »Deževni dan«, ki je sicer dobro zamišljena in občutena, vendar nespretno napisana. Tako bolj obrabljena zadeva pa je priložnostna črtica, ki jo je napisal Vinko Bitenc v naslovom »Grobar Andrej«. Takile nesrečneži, ki se ga iz kakršnegakoli vzroka napijejo in se jim potem domov grede pripeti kaj hudega ali celo najhujšega, so v vseh literaturah že tako obrabljeni, da tudi za preprostega čitatelja niso več mikavni, ker mu pač ničesar več ne povedo. Vprav za kratke črtice je treba velikega umetnika, zlasti še, če si za predmet obdelave izbere star motiv. Takole medlo črtico pa človek mimo sprejme v podlistku kakega dnevnika, ki velja pač samo en dan, ne kaže pa je uvrščati v revijo, zlasti ne v tako, kakor je »Gruda«. O tekmah razmišlja in opozarja z novimi pobudami inž. Boris Wenko. Zanimiv in tehten je članek Tineta Janharja »še globlje«. V članku prihaja do zaključka in na-glaša praktičen primer, ki »neizprosno po-vdarja važnost načrtnega gospodarstva, na podlagi katerega naj bi se reguliralo kmetsko gospodarstvo Slovenije«.. — Inž. I. Zaplotnik je spregovoril »K vprašanju renta-bilitete naših kmetskih gospodarstev«, inž. J. Teržan pa piše, kakšni so »Pridelovalni stroški in rentabilnost kmet. pridelkov.« že ta kratki pregled dokazuje, da »Gruda« prav smotreno opravlja važno nalogo za povzdigo prosvete po našem podeželju. Zato jo toplo priporočamo. Letna naročnina znaša Din 30'—. Naroča se v upravi lista, Ljubljana. Kolodvorska ulica 7. Svetli 'p&emog 5600 kalorij: 1 tonako-sovec 385 Din, 50 kg v vrečah 22 Din; bukova drva, žagana 85 Din kub. meter, cepljena 95 Din, bnkovo oglje 0-75 Din kg dostavljeno na dom nudi A. PUTRICH Dolenjska cesta št. 6 Zimska jabolka že v zalogi — pri Gospodarski zvezi v Ljubljani Podaljšaj si življenje! Življenje se lahko podaljša, bolezni se lahko preprečijo, ozdravijo ; slabi se lahko okrepijo, hirajoči učvrstijo, nesrečni osrečijo! Kaj se pojavi Izza vsake bolezni! Oslabelost živcev, potrtost, izguba d o-! brih prijateljev ali svojih bližnjih, ! razočaranje, strah pred boleznijo, slab I način življenja in mnogo drugih reči. Zadovoljnost je najboljši zdravnik ! So pota, ki te lahko privedejo do dobrega razpoloženja, ožive tvojo čud, te napolnijo z novimi upi in uprav to pot ti pokaže razpra-va, ki jo dobi vsak, kdor jo zahteva takoj in popolnoma brezplačno I V tej mali priročni knjižici je razloženo, kako se lahko v kratkem času in brez zapreke pri delu živci in mišičje ojačijo, kako se dajo utrujenost, slabo razpoloženje, raztresenost, oslabelost spomina, ne-razpoloženje za delo in nešteto drugih pojavov bolezni popraviti in odstraniti. Zahtevajte to razpravo, ona Vam bo nudila mnogo prijetnih uric. Pišite na naslov : Ernest Pasternack, Berlin SO, Miehaelkircbplatz 13, Abt. 909. 6ni- občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril na novo preurejeno D dedicamo na Sv. Petra c. 51 °'J.ijo se najboljši medenjaki, lecet ter vsakovrstni keksi. Na drobno ^ te debelo. Trgovci znaten popust. Se priporoča za obilen obisk ' Kranjec anton ^OlČAR LJUBLJANA ^јџжпаЋлНе preselitve Slovensko čebelarsko druitvo v Ljubljani vljudno naznanja, da se bo „Druitvena čebelama", zaloga čebelarskih potrebščin, medu in voska, dne 4. novembra t. 1. preselila v svoje lastne prostore v ..Dom Antona lanče" na Tyräevo (Dunajsko) cesto štev. 21. Jesen fe tu, astme se začenja Kdor želi prvovrstne gojzerice, čevlje za smučarje, kakor tudi vsakovrstne moške in ženske čevlje po meri, nai se obrne na Brecelj Anton, splošno čevljarstvo Gradišče 3 Brzopopravl alnica če.vljev. galoš in snežk (7 eVZi C točno po Vaši nogi — specijalna vsakovrstna obuvala izdehve: DERMASTIJ A IVAN, Ljubljana prej Pobeška, čevljarstvo, Cankarjevo n. 13 2,000.000 Din lahko dobite, ako naročite srečko razredne loterije pri Drag. K. Kolakovit-M Beograd, Kr. Mičana 41 Prospekt brezplačno. Pišite takoj! INSERIRA.ITE » dnevniku »GLAS NARODA« Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravna v. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko-obrtnib poslih. ;— Strokovne knjigovodske revizije, sestava in aprobacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. — Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komercijalna pisarna; LOJZE ZAJC, Ljubljana. Gledališka ulica 7. Telefon 38-18 Cenj. občinstvu se najvljudneje priporočam za izdelavo vsakovrstnih krznarskih del, kakor p lei š Cev, Jop, bo v. Ud. katere izdelujem nada meno $n strokovnjaško po na\novejših dunajskih modnih časopisih. Prevzemam tudi vsakovrstna popravila in asoniranja ter surove kože v strojenje in barvanje v lastni delavnici. Prvovrstna izdelava in nizke cene. Kr senarska delavnica AEBERT FRÖHLICH, jun., CELJE Samostanske ulica, v hiši g. Zany v dvorišču Prodamo ali oddamo v najem takoj trgovino in gostilno V Višnji gori 20 korakov od postaje. Ponudbe na Aloma Company d. z o. z. Ljubljana, Aleksandrova c. 2/1. Malo sode bikarbone in kuhinjske soli in v trenutku imate sintetsko mineralno vodo, toda komur je kaj za zdravje, mu je najboljša 'ЧрР1^ pijača r ona s srcem Naročajte „Glas naroda “Г m Razglas Lastniki spomenikov na pokopališču pri Sv. Krištofu v Ljubljani se opozarjajo, da odstranijo spomenike v roku 14 dni od dneva tega razglasa, sicer zanje uprava pokopališča in mestna občina ne bosta odgovarjali. Spomenike v določenem roku se sme odpeljati samo s posebnim potrdilom upravitelja pokopališča pri Sv. Križu, g. Legata. Uprava pokopališča pri Sv. Krištofu v Ljubljani, 3. novembra 1935. Ne bo Vam žal! Še danes sl preskrbite In poskusite psrketno voÄdilo Cena škatlji . . . Din 10"— Velika škatlja . . „ Din 181— Odprto po kg ... Din 24'— Glavna zaloga: R. HAFNER, Ljubljane, tehnrik* L il Telefon 35-65 IS s katerim očistite Vače parkete vseh madežev, jim daste lep sijaj, obenem pa osvežujoči duh v sobi. Novosti za damske plašče pravkar došle! L & E. Skabernè Liubliana MAH OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malib oglasili reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah - Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu. MLADE NEMŠKE OV ČARJE z rodovnikom proda Drenig, Ljubljana, Cesta v Rožno dolino štev. 36. ZIMSKA JABOLKA že v zalogi — pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. HIŠNIKA iščem za vilo v ljubljanski okolici. Prednost ima zakonski par brez otrok. — Ponudbe pod »Zanesljivi na upravo »Glasa naroda«. POSESTVO z majhno moderno urejeno ekonomijo, na lepem kraju v ljubljanski okolici, je zelo ugodno naprodaj. — Ponudbe pod »Idealna lega« na upravo »Glasa naroda«. ONEMU, KI Ml PRESKRBI stalno službo za slugo ali kaj sličnega, dam nagrado 3.000 dinarjev. Obvladam slovenščino srbo-hrva-ščino in nemščina ter posedujem dobra spričevala. Ponudbe na oglasni oddelek pod »3000«. KISLO ZELJE, REPO, sarmo, prvovrstno po brezkonkurenčni ceni, vsako množino, dobavlja Homan, Sv. Petra cesta št. 81, tel. 3539. KROJAŠKEGA VAJENCA sprejme krojač na deželi. Hrana in stanovan je v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek pod »učenec«. ČEDNO SOBICO, eventualno z dobro domačo tirano išče po možnosti v centru mesta akademik. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Dober plačnik«. PEČI ZARJA najboljše, najcenejše nudim, obzidavam vse vrste Lntzovih peči, štedilnike, oblagam kopalnice, mesnice s keramičnimi ploščicami. Kovče, Ljubljana. Tyräeva 47. ODDA SE takoj v najem enodružinska hiša, ob stoječa iz treh sob, kabineta in velike de lavnice. Ponudbe na Aloma Company d. z o. z., Ljubljana. ODDA SE takoj dvosobno stanovanje s pritikli nami v Zg. Šiški 224. Gospodarstvo v septembru Gtbame za&osienasti v Sloveniji Po poročilu Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani se je v letošnjem septembru položaj na delovnem trgu za malenkost izboljšal. Tozadevna statistika za september navaja, da se je število zavarovancev dvignilo v primeri z avgustom za 390 in znaša 83.192. V primeri s septembrom lanskega leta znaša prirastek za letošnji september 197 zavarovanih članov. Kljub temu, da se je število zavarovanih člmov dvignilo, kar bi utegnilo dati videz konjunkturnega izboljšanja, pa je treba naglasiti, da zaslužek še vedno pada. Povprečna dnevna zavarovana mezda, ki odgovarja približno dejanskemu zaslužku povprečnega delavca, je padla tudi v septembru, dasi je ta padec v primeri s prejšnjim mesecem znatno manjši. Dočim je znašala povprečna dnevna zavarovana mezda v juniju 22 46 Din, je znašala v septembru 22.51, ven- dar pa je bila še vedno za 0-19 nižja nego v lanskem septembru. V primeri z lanskim avgustom in julijem pa je še vedno manjša za 0-35 oz. 0-38 Din. V mesecu septembru je znatnejše nazadoval tudi odstotek bolnikov, in sicer od 2’70 v juliju na 2-49 v septembru, število v' mesecu septembru prijavljenih obratnih nezgod je bilo 230, od teh so bile 3 smrtne. Hranarine je izplačal OUZD v septembru Din 765.856, za zdravljenje v bolnicah Din 391-518, izdatki za zdravila Din 311'518, porodniških podpor Din 187.974. število vseh zdravniških intervencij 15-280, od tega 1144 obiskov na domu. Stroški zdravniških obiskov na domu, zdravniškega honorarja itd. so znašali v septembru 385.651 dinarjev. Delavnost različnih gospodarskih panog je razvidna iz sledeče tabele : Povprečno Prirast ( + ) oziroma padec (—) od Industrijska skupina štev. zav. delavcev v sept. 1935 septembra 1934 absol. v 0/o avgusta 1935 absol. v +o Poljedelstvo 527 — 12 — 2-23+0 — 54 — 9-29+0 Javni promet 564 — 13 — 2-25+0 — 18 — 3-09+O Zasebna prometna podjetja 742 + 16 + 2-20+0 — 4 — 0-54+0 Rudarstvo 27 + 13 + 92-86+0 — 7 —20-59+0 Industrija kamenja in zemlje 4416 + 213 + 5-07+0 —332 — 6-99+0 Kovinska industrija 6189 + 154 + 2-55+0 + 132 + 2-18+0 Gradnja prevoznih sredstev 333 + 6 + 1-83+0 + 8 + 2-46+0 Kemična industrija 1919 + 63 + 3-39+0 + 57 + 3-06'/o Centrale za proizvodne sile 445 — 48 — 9-74+0 — 9 — 1-98+0 Tekstilna industrija 13.003 —198 — 1-50+0 + 181 + 1-41+0 Industrija papirja 1770 —158 — 8-20+O —189 — 9-65+0 Industrija kože in gume 1819 + 109 + 6-37+0 + 9 + 0-50+0 Predelovanje kože 2790 — 57 — 2—+o + 125 + 4-69+0 Gozdno-žagarska industrija 6584 —113 — 1-69+0 — 80 — 1-20+0 -ndustriia za predelovanje les 3228 —179 — 5-25+0 + 20 + 0-62+0 Industrija hrane in pijače 3820 + 173 + 4-74+0 + 22 + 0-58+O Industrija tobaka 965 + 60 + 6-63+0 — 5 — 0•52+0 Gostilne, kavarne, krčme 3388 + 112 + 3-42+0 —299 — 8-11+0 Oblačilna industrija 4202 + 82 + 1-99+0 + 139 — 3-42+0 Gradnja železnic, cest itd 2412 —728 —23-18+0 + 212 + 9-64+0 Gradnja nad zemljo 5097 — 64 — 1-24+0 + 238 + 4-90+0 Grafična industrija 1191 + 82 — 7-39+0 + 227 + 23-55+0 Higijena 1932 + 154 4- 8- 66%t —111 — 5-43+0 Občinski obrati 1961 + 366 + 22-95+0 — 13 — 0 • 66+0 Trgovina 3833 — 29 — 0-75+0 + 112 + 3-01+0 Denarni in zavarovalni zavodi 486 — 32 — 6-18+0 — 8 — 1-62+0 Gledališča, razno 1135 — 10 — 0•87+0 — 4 — 0-35+0 Hišna služinčad 8414 + 235 + 2-87+0 + 47 + 0•65+0 Skupaj 83.192 + 197 + 0 .24+0 +396 + O-48+0 Pomembnejši letni porast izkazujejo nasledijo industrije: občinski obrati -(-366 oseb ali 13%, kišna služinčad +235 oseh ali 3%, in-lustrija kamenja in zemlje +213 oseb ali 50/o, (ovinska industrija +144 oseb ali 3%, higi-iena +154 osrb ali 9%. Na drugi strani pa zkazujrjo znatnejši letni padec naslednje bilustri je: gradnja železnic, cest in vodovodnih :gradb —228 oseb ali 23% (padec radi izločitve delavcev na račun bednostnega fonda iz zavarovalne obveznosti), — predelovanje lesa —179 oseb ali 5%, papirna industrija —158 oseb ali 8% in gozdno-žagarska industrija -—113 oseb ali 2%. Posebno značilen pa je razvoj v tekstilni industriji, ki je v prejšnjih letih s tolikim razmahom napredovala. Delovna zaposlenost v tej gospodarski panogi, ki je dosegla v novembru 1934 svoj višek, se je na ta j stopnji nekako ustalila. V septembru je bilo zaposlenih v tekstilni panogi 13.003 delavcev. Zaposlitev se je napram sezonskemu mesecu juniju povečala za 767, vendar pa še ni dosegla svojega maksimuma, ki ga je v prejšnjih letih postavil mesec september s številom 13.431 zaposlenih delavcev. Borzna poročila Curili. 2. nov. Beograd 7"—, Pariz 20"2675, London 15’1250, Newyork 307"625, Bruselj 51*80, Milan 25*—, Madrid 42'—, Amsterdam 208'95, Berlin 12370, Dunaj 56'90, Stockholm 77:95, Oslo 75"95. Kopenhagen 67‘60, Praga 1272, Varšava 577750, Atene 2*90, Carigrad 2*45, Bukarešta 2*50, Helsingfors 6'6650, Buenos-Aires 0'8350. * = »Službeni list« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 2. novembra objavlja: Ukaz o sklicanju Narodne skupščine in senata ter ukaz o ustanovitvi konzulatov na Krfu in Temiš- varu — Uredbo z zakonsko močjo o vračanju opolnomočenih ministrov in izrednih poslanikov iz pokoja v aktivno državno službo — Iz-premembo in dopolnitve pravilnika, kako je plačevati voznino za pošiljke državnih naprav po železnicah in ladjah v drž. eksploataciji — Pojasnilo o mestnih ulicah — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. = Svoboden promet z valutami. Na predlog Narodne banke in po odredbi finančnega ministra od 26. oktobra je dovoljen na naših borzah svoboden promet po faktičnih tečajih z naslednjimi valutami (bankovci) : romunski leji, bolgarski levi, grške drahme, avstrijski šilingi in madžarski pengti. Zadosten konec nekdaniega agenta time ruske tajne policije Nekako pred letom dni je završalo po vsej Varšavi. Razvedelo se je namreč, da se nahaja v službi na železniškem ravnateljstvu človek, ki je bil pred vojno kot izzivalski agent uslužhen pri ruski tajni policiji in bil hkrati član poljske socialistične stranke. Ta človek, po imenu Mieczyslaw Harewicz je deloval v Rusiji in se je utihotapil tudi v teroristično skupino Montwilla-Mirewicza, katere vodja je bil znan pod imenom Okrzeja. Harewicz ga je izdal ruski policiji. Usmrčeni revolucionar je postal zgodovinski lik poljske revolucije in ga Poljaki spoštujejo kot svojega narodnega junaka. Ko so zanesljivo ugotovili, da je Harewicz z železniškega ravnateljstva res istoveten z nekdanjim ruskim policijskim agentom, so ga odpustili iz poljske državne službe. Mož jo je Vas, ki oživi samo enkrat na leto Švedska je ena izmed redkih držav, ki s prav posebno ljubeznijo in pozornostjo neguje stare tradicije svojega kmetskega ljudstva in skuša te starodavne ljudske običaje in šege ohraniti pred popolnim pozabljenjem. Iz te ljubezni je na Švedskem zrasel zavidanja vreden in edinstveni muzej kmetskega življenja, ki je postavljen pod milim nebom, saj bi ga ne mogli spraviti v še tako veliko zgradbo, ker namreč predstavlja cele vasi značilnih kmetskih domov, ki so bili preneseni v muzej iz vseh kotov Švedske v svoji naravni velikosti, tako da bi se moglo v teh domovih vsak čas razviti življenje, in sicer takšno, kakršno je bilo na Švedskem podežlju pred 50, 100 in še več leti. Enkrat na leto pa v resnici oživi ta vas. V vsak dom se za neka j dni naselijo iz ondotnih krajev kmetske družine in množice podeželskega ljudstva in tujih turistov napolnijo ulice m poti tega muzeja. Začasni prebivalci teh domov, oblečeni v svoja zgodovinska popihal iz Varšave. Pred kratkim pa so blizu Zyrardova našli njegovo truplo. Ubila sta ga dva revolverska strela. Brez dvoma gre za političen umor, ki so ga izvršili neznani maščevalci. Policijska preiskava je dognala, da sta isto noč, ko je bil Harewicz ustreljen, prišla :iv Zyrardovu, kjer je stanoval skupaj z neko svojo prijateljico, k njemu dva neznanca, ki sta se izdajala za policijska funkcionarja. Pozvala sta ga, naj gre z njima. Pozivu se je brez odpora vdal, nakar sta ga neznnca odvedla v bližnji gozd in sama nad njim izvršila smrtno kazen. Ubiti nekdanji ruski policijski agent je bil star 56 let in se je ogibal vsakega družabnega življenja, odkar je bil odpuščen iz državne službe, ker je pač bila poslej prevài znana njegova temna preteklost. oblačila in narodne kroje, živijo tu za nekaj dni kmetsko življenje iz minulih dob, npjasnjujejo namen in ravnanje z različnim posodjem, ki.ga sodobni človek sploh več ne pozna. V hlevih mukajo krave in celo v čebelnjakih, ki so postavljeni nekje za kmetskimi hišami, se v soncu živo gibljejo čebele. Stara pozabljena tradicija oživlja na ta dan v svoji barvitosti in idilični podobi. Na ta dan se prirejajo tudi različne tekme, n. pr. tekme v molži krav in podobnih kmetskih opravilih. Vso slavnost pa pomembno povzdigne prepevanje starih lepih narodnih pesmi. Ob tej priliki razdeli kmetijsko ministrstvo na j marljivejšim kmetovalcem častne nagrade. Ta pomembna narodna in kmetska slavnost, ki jo na švedskem imenujejo »Kmetski dane, se zaključi z ekskurzijami kmetovalcev v velike štokholm-ske mline in mlekarne, kjer ob velikih strojih in sodobni tehniki spoznava kmetsko ljudstvo ogromen napredek gospodarstva. Pridobivajte nove naročnike. Od trinajstletnici pohoda na Rim so v vsej Italiji svečano blagoslovili več novih javnih zgradb. Slika kaže Mussolinija po svečani blagoslovitvi novega poštnega po slopja v Rimu — Ali ste kaj govorili z gospodom Cowelom? se hoče sprostiti iz tesnobe ataše v. Berg, gospa Beede-landova pa samo skomigne z rameni, češ: — Z Židi nimam rada nobenega posla, z angleškimi pa še najmanj ! Tale Cowell človeka lahko najbolj prevara, kadar mu kdo najbolj zaupa. Sploh pa niti ne razumem, zakaj se toliko zanima za inženjer j evo odkritje. Anglija itak obvlada dve tretjini sveta in bi bilo pošteno in prav, če bi pustila vsaj prostorček na soncu tudi komu drugemu. — čisto moje misli, gospa! se naklone Hans v. Berg in začne z zanosom govoriti o veliki kulturni misiji nemškega naroda, ki se ji ne more in ne sme odpovedati. — Nemara imate prav, gospod polkovnik, se lokavo nasmehne gospa Nora, toda vprašanje je, kaj poreko Rusi. — To je res vprašanje. Ta zemlja se mi zdi večen problem. Zagonetni nemir in ona iskalska strast, ki je položena v jedro ruske duše, je po mojih mislih vzrok, da Evropa nikdar ne bo prišla do pravega miru. Gigantski napori in fantastično obsežni poskusi z ureditvijo človeške družbe, kakor si jo zamišlja zagonetni konglomerat današnje ruske duše, vse to je nam v Srednji in Zapadni Evropi tako čudovito tuje, da znamo reagirati samo na dva načina: ali strastno odklanjamo, ali pa slepo vsrkavamo tuje nazore. S tem pa je že položen temelj tistemu demonskemu delu, ki diha k nam z Vzhoda. Razdvojeni smo, razcepljeni v samem jedru in za ideje čisto tuje duševnosti s slepo strastjo polagamo na oltar neznanega božanstva žrtve, ki nam ne prinaša prav nobene koristi, ampak le slabe našo narodno odporno silo, Tako se godi v Nemčiji, v Franciji, Angliji, tako se godi v Italiji, po Balkanu in po vsej Evropi. Dva svetova je iz trzavega nemira po svetovni vojni ustvarila Rusija in jih satansko vrgla pred nas. — Prav za prav samo enega, gospod polkovnik, mu oporeka gospa Reedelandova, ataše pa odkima: —Nikakor ne! V tem je ona zločesta zagonetnost. Z enim svetom, ki so nam ga pokazali, so Rusi hkratu ustvarili dva. In še to je povrhu: kar je pri nas na Zapadu lahko samo bolj ali manj medla teorija, se tam izprevrže v izrazito konfesijo in pride k nam nazaj kot oboževana in nedotakljiva religija, za katero so ljudje vsak trenutek pripravljeni dati življenje. Ni na svetu rase, ki bi znala vplivati tako sugestivno, kakor so Slovani. Samo pomislite, s kakšnim opojnim zanosom so že okrog leta 1910. naši književniki jeli srkati in presajati v nemško dušo plodove ruske duševnosti. Obratno se to nikdar ne dogaja. Kar sprejme Rus z Zapada, sprejme kritično, pretresa in pretvarja po svoje. Samo pomislite, kako je sprejel marksizem in kaj je napravil iz njega. Saj vam bo iz polpretekle politične dobe znano, kako je bavarski kralj prvo socialistično poulično manifestacijo gledal z balkona svojega dvora in v popolnem nerazumevanju hitro napredujočega družabnega razvoja in razkrajanja čisto mirno dejal, da je to samo prehoden pojav. Kako je bil prehoden, nam vedo povedati poznejša leta, nam ve povedati kri, ki je tekla, da govorim brez pretiravanja, menda prav pq vsem svetu. — To je res, je rekla gospa Reedelandova, zato pa bi ne bilo napačno, ako bi se vsi, kar nas je, učili od Slovanov. — Vi gospa, če se ne motim, ste to pričeli izvajati, preden ste komu postregli s takim nasvetom, je sarkastično pripomnil v. Berg in ni odmaknil svojega pogleda od nje. Močno pa se je vštel, ko je menil, da bo Reedelandova s kakršnokoli kretnjo razkrila kaj svojih namenov. Gospa je ostala ista kakor vedno, mirna, hladna in ljubezniva dama, ki ji ne bi nihče prisodil zahrbtne misli. Ataše je že skoraj pričel misliti, da je imel o njej napačno mnenje in da utegnejo biti govorice o njenih vohunskih zvezah in izrednih vohunskih spretnosti hsamo prazen plod domišljije kakega galana, ki se je zaman trudil za gospejino naklonjenost. — Kam ste se tako zamislili? mu je pretrgala nit razmotrivanja gospa Nora, ker mu ni hotela pustiti časa za miselno izvajanje sklepov. Ataše si je nažgal cigareto in stopil nekajkrat s trdnim korakom po sobi. — Tako čudno se mi zdi vse skupaj, je dejal —-kakor da ni nikjer več oporišča na svetu. Imam obču-te, da hodim po vulkanskih tleh, ki so še tako živa> da lahko vsak trenutek kje nastane novo žrelo, ki naš bo pogoltnilo. — Saj to ni nič hudeda, se je dekliško brezskrbno zasmejala gospa Nora. — Meni se prav za prav zdi tak občutek najbolj prijeten. Govoriti o stalnosti v življenju pomeni zame vedno znak neplodne starosti. življenjsko svež človek mora biti pripravljen na večno spremembo, presenečenje in boj. Izdaja »Narodna prosveta« т Ljubljani, zadruga i. o. i., predstavnik I Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Milialek. Vsi v Ljubljani. jSUB SlOBBtSKIH OTROK - Meüa, j. m, та. - k a Anton Medvedi Samo spomladi ne... O, da se moja smrt in moj pogreb in moj pokop tedaj ne prigode, ko na poljé in vrt dolino in goré ob cvetu cvet pripenja pomlad celò na grob. Ni svet tako mi ljub, bogat strupenega medu, po njem ne bo mi žal. A ti prirode hram, mogočno lep, skrivnostno blag, miru si v dušo lil, ko sem potrt in sam k nebesom roke vil, ko sem s solzami stopil čez tvoj zeleni prag. Le pridi, bela smrt, a moj pogreb in moj pokop — samo spomladi ne! Pesnik Anton Medved je umrl 10. mar-caca 1910 na Turjaku, a pokopan je bil na Žalah v Kamniku 12. marca 1910. liini'iiil lepa, mlada leia Drago Bajt: Pozablfeni čar V našem kraju je pred mnogimi leti živel bogat graščak. Imel je zemlje nič koliko, mnogo gradov in velikansko število podložnikov. Takrat so morali kmetje graščakom opravljati tlako in dajati desetino. Silno bogastvo je prevzelo graščaka. Uganjal je muhavosti, ob katerih se je naslajal. Res, strašne zgodbe pripovedujejo o njem. Tiste, ki mu niso mogli dajati desetine, je zapiral v temne grajske kleti, iz katerih ni bilo več vrnitve, če se mu je podložnik zameril, ga je mučil do smrti, mu zažgal hišo in njegove vrtove je preoral v polja. Posebna graščakova strast so bili konji. Bil je izboren jezdec in je imel daleč na okoli naj hitrejše konje. Na igrah, kjer so se vitezi preizkušali tudi v jezdenju, je bil vselej prvi. Toda strast za konje in želja, biti vedno naj hitrejši je-ždec, sta postali za oholega graščaka Usodni. • Pri viteških igrah se je nekoč pojavil mlad jezdec s krinko na obrazu. Imel je krasnega belca, ki so mu ga že pred dirko mnogi zavidali. Koliko pa je bilo šele zavisti, ko je neznani mladenič bil prvi pri dirki! Posebno je to jezilo našega graščaka. Prvič je odšel z iger poražen in osramočen. Morda bi graščak kljub temu le pozabil neznanega jezde- ca, ko se ta ne bi pojavil tudi na prihodnjih igrah in zopet — zmagal. Odslej se je to ponavljalo: kjer je tekmoval graščak, je tekmoval tudi jezdec s krinko na obrazu. Naj se je graščak še tako skrbno pripravljal na igre, neznani jezdec je vedno zmagoval. V stiski se graščak zateče k nekemu čarovniku, ki je bival visoko v gorah. Prosi ga pomoči. čarovnik sprva ni vedel, kako bi ustregel graščaku. Moral je prelistati debelo knjigo, nakar je dejal: »Vem za sredstvo, ki bi storilo tvojega konja hitrejšega od vetra. Opozarjam te pa, da se ravnaj točno po mojem nasvetu.« Ko je graščak to obljubil, je čarovnik nadaljeval: »Opolnoči izkoplji na pokopališču kosti kakega hudodelca. Naslednjo noč jih zmelji in primešaj krmi za konja. Pri tem pa govori: »Hipolatikolerasa«. Dobro si zapomni besedo, ker če jo izgovoriš napak, bo nesreča.« Graščak je res napravil kakor mu je svetoval čarovnik. Opolnoči je izkopal na pokopališču kosti hudodelca, naslednjo noč jih je zmlel in primešal krmi za konja. Graščak pa ni niti sam opazil, da se je pri čarovniškem zagovoru zmotil. Moral bi reči: »Hipolatikolerasa«, dejal pa je: »Hilepotilekorasa«. Kmalu nato so bile zopet viteške igre in sešli so se najboljši jezdeci. Tudi je- zdec s krinko je prišel. Graščak se je že pred dirko hvalil, da bo zmagal. In res! Ko so se jezdeci pognali v dir, je bil graščak med prvimi. Konj je dirjal kot puščica in puščal v vedno večji razdalji ostale jezdece, med njimi tudi onega s krinko, za seboj. Le malo je še manjkalo do cilja. Medtem ko so gledalci vzpodbujali graščaka in mu ploskali, se je njemu nenadoma zazdelo, da so se ga okrog vratu oklenile koščene mrtvečeve roke. Stiskale so ga vedno bolj, na uho pa mu je nekdo šepetal: »Hipolatikolerasa .., hipolatikolerasa ...« Sedaj se je graščak spomnil, da čarovniške besede ni izgovoril prav. Hotel jo je sedaj ponoviti, a ni mogel. Mrtvečeve roke so ga tiščale, da mu je pohajala sapa. Ko je bil nekaj sežnjev pred ciljem, se mu je pred očmi stemnilo in je treščil s konja... Takrat je mimo njega zdirjal neznanec s krinko na obrazu. Gledalci so ostrmeli. Neznančevemu konju so vznikle izpod bokov peruti in z jezdecem je splaval pod oblake. Pravili so, da je bil neznani jezdec sam nadangel Gabrijel, ki ga je Bog poslal na zemljo, da preizkusi in kaznuje graščakov napuh in predrznost, ki je segala celo onkraj groba. Ko so dvignili graščaka z zemlje, je bil v obraz posinel in mrtev. Mrtveci, ki jih je budil v večnem snu, so se maščevali. čarobna beseda ni imela nad njimi moči, ker jo je izrekel napak... Delo zadnjih nalivov in viharjev Daleč tam gori na severu so zadnje čase divjali silni nalivi in viharji. Kakor včasih naše reke, zlasti niže na jugu, predeto zaščitne nasipe in se razlijejo po rodovitnih poljih, tako je tamkaj Vzhodno morje s svojimi valovi predrlo in porušilo tak nasip na otoku Usedomu. Voda je odnesla nasip 90 metrov na dolgem in preplavila obširne gozdove. Na sliki so v ozadju še vidni preplavljeni sledovi porušenega nasipa. „H.... Marijana željeznova-Kokalj: jutfro »čuden si, ker se tako bojiš za svojo piško,« je nadaljeval Hudogled. »Kam si pa namenjen v tej nočni uri?« »Iskat sem šel jutro!« Zakrohotali so se škrati in z njimi tudi sam Hudogled. »Uklenite ga,« je zapovedal. »Mu že pokažemo, kaj je jutro! Mi smo kralji noči in za nas ni jutra!« škratje so uklenili Miška in piško in ju odpeljali proti votlini, ki je črno zijala. _ 4 — Miško bi bil rad poklical mamo, pa si ni upal. S strahom je sledil škratom. Za njim je stopala uklenjena piska in žalostno čivkala. Skozi teman vhod so dospeli v prostrano podzemsko jamo. Na stenah so gorele lučice in v jami je bilo svetlo kakor v razsvetljeni cerkvi. Hudogled se je vsedel na prestol in začel soditi Miška in piško. »Na vešala z njima, kalila sta nočni mir...« je dejal s strašnim glasom. Miško je prebledel in poklical mamico. »Molči!« je zarohnel Hudogled. Piska Se je ojunačila in zapela: »V sončku svet je zlat, živimo le enkrat, živeti je lepo pri mami nad zemljo!« Hudogled je ostrmel. Všeč mu je bilo petje in vprašal je piško: »Ali znaš še kaj tako lepo povedati?« »Znam, znam,« je rekla piška, le pusti Ine, da se malo odpočijem.« »Kaj pa znaš ti?« je vprašal Hudogled Miška, raztegnil usta in pomigal s svojo ogromno brado. Miško se je hudo prestrašil in ni mogel odgovoriti. Piška je videla dečkov strah in dejala: »Oprosti mu, truden je in ne more govoriti!« »Spat!« je zarohnel Hudogled. Takoj so priskočili škratje, ju uklenili in ju pritrdili ob skalo. Tako sta zaspala. škratje so odšli na delo. Globoki rovi so vodili iz velike votline na vse strani podzemlja. Slišali so se zamolkli udarci kladiv. škratje so kopali zlato. Miško in piška sta se hitro zbudila. »Kaj bo z menoj!« je tarnal Miško. Piška ga je tolažila: »Izmisliti si morava kaj tudi za tebe, če ne te bodo obesili škratje.« »Mama, mama,« je zdihoval Miško. »Kdaj bo že vendar jutro!« Jutra ni bilo. V podzemlju je bila večna noč. Lačna sta bila Miško in piška. Nihče se ni zmenil zanju. Le iz daljave sta čula votlo bobnenje. Miško se je vsedel. Verige na rokah in nogah so zarožljale. »Mama,« je spet vzdihnil, »kako je pri tebi lepo! Sonce sije, tu je pa sama tema...« Piška mu je zlezla v naročje, čepela je s stegnjeno nožico, kajti veriga jo je vlekla k steni, čas jim je tekel počasi. Molčala sta in Miško je mislil na lepe čase pri mamici. Priplazil se je do njiju močerad. »Uboščka,« je dejal. »Ujeli so vaju. Slabo se vama bo godilo pri njih. škratje nimajo srca in so zato hudobni. Ali sta lačna?« »Pa še kako!« je odgovoril Miško. »čakajta,« je menil močerad in se zmuznil proti izhodu votline, kjer je skozi ozko špranjo uhajal dan v votlino. Plazil se je med visoko travo k stanovanju dobre srnice. Potožil ji je nesrečo Miška in piške. Srnica je takoj pohitela nabirat jagod in robodnic. Imela je košarico, ki jo je nekoč izgubila deklica v gozdu, ko se je prestrašila močerada in zbežala. Vanjo je naložila sladak sadež in prinesla košarico do votline. Tu jo je že čakal močerad. Postavila je košarico na njegov hrbet rekoč: »ko bo prazna, postavi jo kar pred votlino in spet jo bom napolnila!« Mišku in piski so teknile robidnice in jagode. »Kaj naju čaka,« je skrbelo Miška. Močerad je ležal pri njih in premišljeval kako bi rešil nesrečnika. Prikolomastil je Hudogled. Z dolgo palico je sunil Miška, rekoč: »Zdaj si se naspal in zdaj mi pokaži, kaj znaš!« Miška je spreletel mraz in molčal je. Tudi piška je drhtela. Pa se je oglasil močerad: »Strah je dečka pred teboj, ker si tako mogočen. Toda popreje mi je pripovedoval, da zna imenitno piskati na piščal.« »Hm, hm,« je pogodrnjal Hudogled. Močerad pa je nadaljeval: »Piskati zna, da se sliši iz enega kraja podzemlja do drugega!« »Hm,« je spet menil Hudogled. »In ta piščal mora segati od lisjakovega hrasta do vhoda votline. Piščalna cev mora meriti najmanj pol metra...« »Bomo poizkusili,« je rekel Hudogled in se oddaljil. »Rešena bosta,« je dejal močerad,« samo potrpežljiva bodita. Cev za piščal bodo gradili dolgo — potem pa zbogom podzemni svet...« — 5 — Miško in piška sta potrpežljivo prenašala težave svojega življenja pri škratih. Piška je morala po cele ure prepevati Hudogledu, Miško pa se je moral vaditi na dolgi piščali piskati. Napenjal je svoje mlade moči in včasih je onemogel obležal sredi votline. Se vedno sta imela s piško dolge verige, ki so jih jima škrati podaljšali, da sta mogla hoditi sem in tja. Močerad jima je prinašal hrano, ki jo je skrbna srnica prinašala k votlini. škrati so začeli delati ogromno piščal. Privlekli so v votlino velike hlode in jih začeli dolbsti. Delo je šlo počasi izpod rok. Miško je obupaval. In ko je bil Hudogled izjemoma nekam dobre volje, se je Miško ojunačil in dejal: »Povej mi, gospod Hudogled, kdaj bo pri vas jutro!« Hudogled se je zarežal, rekoč: »čemu nam jutro! Mi smo kralji noči... Nikoli več ne boš videl jutra, _decek,« je rekel Hudogled. »Večno boš živel v tej temi, kajti, kdor je pri škratih, ne umrje!« Miško je zajokal. »Kaj pa je to?« se je začudil Hudogled. Kakšna godba je to?« »To ni godba,« je poučila piška Hudo-gleda, »kadar je človeku hudo, joka!« Hudogled je bil tako iznenađen, da je poklical vse škrate svojega temnega kraljestva in dejal: »Glejte, kaj počne deček!« škrati so ga obkolili in mu svetili v obraz. Miško je bil tako žalosten, da. ni mogel nehati z jokom. To je bilo hudo všeč Hudogledu in dejal je: »Prinesite jima jesti!« škrati so dobro pogostili svoja ujetnika in potem so se razšli po delu. šum žag in kladiv je Mišku in piški krajšal čas, ki je drsel mimo nju počasi in enolično. Miško in piška nista rasla v temi. Manjkalo je sončnih žarkov z zdravilno močjo. V votlini je bilo hladno in vlažno. Nikoli nista vedela, kdaj je dan, kdaj noč. škrati so neprenehc: -1 delali. Miško in piška sta se pogosto menila o lepih dnevih pod božjim soncem in težko pričakovala dan, ko bosta spet tekla v zeleno polje. Močerad jima ni več prinašal jagod. Tam v lepem svetu je ležal visok sneg. In pripovedoval jima je, kaj je novega zunaj. Poslušala sta ga kakor lepe pravljice. Bilo je že okoli božiča, ko je dejal močerad: »V božični noči vaju bo obiskala srnica. Takrat se zarijejo škratje v zemljo z glavo in čakajo, da mine polnoč.« »Zakaj?« je vprašal Miško. »Ne morejo slišati božičnih zvonov...« je objasnil močerad. (Konec prih.) Božiček se bliža Listje še ni odpadlo z drevja, ko vendar mlado in staro pri nas in drugod rado misli na vesele praznike, ki nam jih vsako leto privabi mrzli zimski čas. Božič je poleg Miklavža mladim in starim najljubši, ali ne? Tudi na Angleškem ga že željno pričakujejo. Tale slika je posneta v Londonu, glavnem mestu angleškega imperija. Neka velika tvrdka je v svojih prostorih za ta čas dala postaviti pravljični grad, kamor je k zbrani deci osebno prišel »hlapec Rupert«, ki angleški mladini nadomešča našega »Božička«. Le poglejte, kako so vaši angleški vrstniki veseli malih daril, ki jih jim poklanja ta sivobradi prijatelj! To bi bilo vrišča, če bi bili še vi poleg, ali ne?! Felner-Valo Bratina: Boirca Smri Legenda v šestih slikah Stari mož: Tudi jaz bi se rad veselil z vami in bi vam rad dal svoje zlato, pa kaj, ko ga nočete, ker niste mogli pomagati mojemu sinu. Drugi ozdravljenec: Zahvaljujem se vam za vašo pomoč in Bog vam plačaj! Zdravnik: Najboljše plačilo, ki mi ga morete dati. Tretji ozdravljenec: Glejte, zopet vam nesejo bolnike, četrti ozdravljenec: Tvoje zasluge, zdravnik so velike. Ampak tvoja umetnost je trudapolna. Zdravnik: Polna je radosti in bolesti. Dva bolnika (prinesejo. Otroka in moža. Poleg moža gre njegova žena, poleg otroka pa njegova mati. Ko ju polože drugega za drugim na tla, plane mati pred Zdravnika). Mati: Ljubi zdravnik, moj otrok je na smrt bolan. Ozdravi ga zopet! Ti imaš srečno, blagoslovljeno roko. Zdravnik: Njegovo življenje je v božjih rokah. Mati: Vse, kar je bilo mogoče sem storila za svojega otroka. Zdaj je moja moč pri kraju. Zdravnik: Tudi moja umetnost ni vsegamožna. Gospa: čudežno zelišče imate. Kolikor hočete vam rada pračam, če bo pomagalo mojemu možu. Zdravnik: Pri obeh bom poskusil s svojo znanostjo. Kjer ta odpove, tam tudi moje zelišče ne pomaga. (Dalje.) D Kovačnica v gori Anže: Prava reč, če si dve leti starejša od mene! Zalka (skuša izlepa) : No, Anže, greš? Pri teti bodo že v skrbeh — Anže (trmasto): že pridejo po naju, če se jim oo zdelo. (Stopi v špiljo in oponaša gospodarja-kmeta, ki sprejema goste.) Kar noter, kar, ljudje, in čisto po domače se napravite! Bolj tesno je pri nas, je pa zato toplo. Zala (se smeje in pride za njim): Le kakšen si, da te Anže: Kaj bi mi pa koristile skrbi? Viš, da nisi prišla nikoli nič ne skrbi — prav nič dalje kakor jaz, čeprav se vso pot kisaš. (Se loti kamna, kjer je prej sedel L o m a č, in ga hoče prinesti na sredo.) Veš, mizo bi nama rad pripravil, pa je malo pretežka. Bi mi pomagala? Zala (odloži culico): Kam pa bi rad zanesel skalo? (Mu pomaga.) Anže: Viš, mizo žei mava, zdaj pa kar razveži culico, da se še malo okrepčava — (Zala razveže culico in vzame iz nje kruha in sadja.) Za prvo silo bo. (Jesta.) Tako sem truden od tega tavanja po gozdu, da se mi nikamor več ne ljubi. Najrajši bi kar tukajle zadremal — (Dalje.) Mali pri ieii Meti Draga teta Meta! Z velikim veseljem prebiram Tvoje vrstice v »Glasu Naroda«. Ugajajo mi Tvoji odgovori na pisma malih dopisnikov. Zato sem sklenil, da Ti bom tudi jaz pisal in nekaj poročal. Z mojim mlajšim bratom Dušanom se silno veseliva papige, ki jo obljubljaš marljivim dopisnikom. Ako dobiva z Dušanom papigo, jo bova naučila govoriti. Peti menda že zna. Prihodnjič Ti bo tudi Dušan pisal. Saj hodi že v drugi razred, še nekaj bi Te rad vprašal, teta Meta: kako se pišeš in odkod si? Prav prisrčno Te pozdravlja Mravlje Milan, uč. I. c III. drž. real. gimn. Ljubljana, Pleteršnikova ul. 21. Ljubi Milan! Viš, viš, kod si pa hodil tako dolgo, moj mali? Kolikokrat sem že mislila na Tebe! Zastran papigice je pa takole: Ko bi mi bil že prej pisal, bi jo bil lahko že zdavnaj imel. Ker si pa tako dolgo odlašal, pripiši sam sebi, ako boš moral še malo potrpeti. Za to nedeljo, kakor vidiš, je ta ljubka ptičica že oddana. Seveda mi je to nerodno, vendar ne morem več pomagati. Skušala pa bom kako ukreniti, da dobita z bratom vsaj prihodnjo nedeljo, kar želita. Veš, prav ljubko, pepelnato belo papigico Vama bom skušala preskrbeti. Ali boš zadovoljen potem? Kako praviš? Da me ne poznaš? O, Ti poredni Milan, da me greš kar takole na lepem zatajiti! Jaz pa poznam Tebe in očka in tudi mamico — No, zdaj pa premisli in boš gotovo uganil, kdo sem. Dušan naj mi le kmalu piše, pa Ti seveda tudi še kaj. Oba, kakor tudi Vajine starše prijazno pozdravlja teta Meta. Ljuba teta Meta! Pošiljam Ti pesmico za Vse svete, če Ti bo všeč, jo lahko objaviš. VSEH MRTVIH DAN. Ljudje na grobovih prižigajo sveče, marsikateremu solza priteče, med grobovi hodijo sklonjeni k tlom, kajti tu mrtvih zadnji je dom. Na grobove svojcev dragih hodijo ljudje, molijo za nje — in pretakajo solze, žalosten ta dan za nas je vse, kajti X'sak se spominja na nje. Mnogo zapuščenih tam je grobov, poslednji je dom tam sirot in vdov, tam sveča nobena grobov ne krasi, tam križ na grobovih samo še stoji. Srdjan Cazafura, dijak II. r. ki. gimn., Maribor, Kralja Petra trg 4./П. Draga teta Meta! Danes se prvič oglašam v Tvojem lepem lističu. Rad ga prebiram. Očka je že takoj v začetku naročil ta list. Veliko veselje imam s čitanjem knjig, zato Te lepo prosim, ako mi pošlješ kakšno lepo. * V Nemčiji imajo na Brandenburškem v gozdu Prötzel naraven park, kjer živi 100 glava čreda belih jelenov. — Očarljivo se odraža bela barva vitkih živali od temnega zelenja tega gozdnega parka. Jeleni žive čisto prosto in jih nihče nič ne kroti, vendar niso plahi, ker jih tudi nihče ne sme nadlegovati s streljanjem. Beli jelen je primeroma redka žival, zato prihaja v ta gozd tudi vedno dovolj radovednih občudovalcev gledat nenavadne črede. Ti jeleni se človeških gostov ne boje, ampak se jim radi v večjih ali manjših tropah prihajajo pokazat, kakor da bi se zavedali svoje pomembnosti. Nekateri, zlasti starejši, imajo lepo lopatasto rogovje. '"II,..................................................................................................1......................................................................................IIHII........'lil,I,II»11 Upam, da mojega pisemca ne pozabiš natiskati. (Oprosti, da Ti ne pišem s črnilom, ker sem bolan.) Lepo Te pozdravlja Tvoj Mis Dušan, uč. IV. razr. vadnice, Ljubljana, Gestrinova ul. 2. Dragi Dušan! Kakor vidiš, Tvojega pisemca nisem pozabila natiskati. Ker imaš, kakor praviš, veliko veselje s čitanjem knjig, Ti pošiljam tudi knjigo »Sijaj, sijaj, soln-čece« in upam, da Te bo nekoliko razvedrila. Hkratu Ti želim, da skoraj ozdraviš, in Te lepo pozdravljam. Tvoja teta Meta. Ljuba teta Meta! Veš, jaz bi Ti več in večkrat pisal, ker so mi Tvoje naloge bolj všeč kot šolske, a moji starši so drugačnega mnenja. Pravijo, da sem sicer še zelo otročji, vendar pa že prevelik za Tvojo šolo. Oče pravi, da bi me tudi Ti izključila, če bi me poznala. Ker so mi pa Tvoje uganke kljub vsemu všeč. jih bom vseeno reševal in Ti bom. včasih tudi sporočil njihovo rešitev. Nedeljska uganka bo skoraj gotovo: popravni izpit, kaj ne? Posetnice so pa: foks (ali pa škof, če je strešica ostala v tiskarni), dalje kotlar, senator in narodni poslanec. Tudi za znamko bi Ti povedal, pa mi je mama skrila album. Prav lepo Te pozdravlja Tvoj Žane Hoj an. Dragi Žane! Seveda mi prija, ko pišeš, da so Ti moje naloge všeč, vendar Ti moram prav resno povedati, da moraš šolskim dajati prednost pred mojimi. Zakaj, to boš vedel sam, ker po Tvojih pismih vidim, da si nadarjen in bi Te bilo škoda, ako bi se zanemaril. Ko pa za šolo vse v redu in vestno opraviš, potem Ti starši ne bodo več branili, če se spomniš še mene. Kar vprašaj samo mamo in očeta, pa boš videl, da mi bosta oba pritrdila. Nekaj drugega je pa tisto, kar pišeš o očitku, ki ga slišiš, da si namreč pre-otročji. Ta očitek pa ni nič hudega in ne bodi žalosten radi njega. Največji indijski pesnik in mislec, ki ga tudi Evropa tako visoko ceni, da mu je podelila pred leti celo slovito Nobelovo nagrado za leposlovje, pravi nekje, da je za človeka naj večja sreča, ako more ostati vse svoje žive dni otrok. In tudi Kristus je dejal: »Pustite male k meni priti, ker njih je nebeško kraljestvo.« Kakor torej vidiš, imaš v svoji otroškosti zaklad, po katerem toliko odraslih zaman hrepeni. Zato skušaj to otroškost v vsej svoji živahni vedrini ohraniti kolikor mogoče dolgo v življenju. Sam boš srečen in tudi druge boš osrečeval z njo. če boš po vsem tem tudi v šoli vesten in priden, Te tudi teta Meta ne bo izključila iz svoje šole, ampak Te bo še drugim svojim malim stavila za vzgled. Uganke iz dotinie številke si rešil prav in pri »škofu« je res strešica ostala v tiskarni. Za znamko bom pa o priliki povedala «ama. Ako se boš ravnal po mojih navodilih, upam, na Te bo tudi mama vesela in Ti bo do-olila esteti v vedrem krogu tete Izredno me je v Tvojem pismu razve- | Mete. — Ker vidim, da sl že cel kore-selila prostodušna odkritosrčnost, s ka-! njak, Ti za d^nn» pošiljam sliko gene-kršno mi pišeš, zato Ti moram tudi jaz | rala Rudolfa Maistra in Ti želim, da bi odgovoriti lepo odkrito in po pravici. 1 tudi Ti postal nekoč tako odličen sloven- ški človek, kakor je bil veliki pokojnik. Vljudno pozdravi starše in bodi ml tudi Ti prav prijazno pozdravljen! Teta Meta. Milivoj Mohor: Zjutraj V polju zlato klasje k tlom se upogiba, pa saj to je vetrec, 1 ki to klasje ziba. Tam po polju žitnem ptički žvrgolijo in po vrsti cvetke rosne se budijo. II1H|4III Revček Drejka »Hej, hoj! Že gre, Drejko gre!« .86 kričali vaški paglavci ter drveli od vseh strani proti nizki koči kraj vasi, kjer se je pojavila usmiljenja vredna postava. Bil je to srednje velik mož, sivih skuštranih las. Lica mrtvaško bleda in upadla, oči udrte, brez bleska, oh, tako žalostne. Presuhe noge so tičale v razdrapanih hlačah. Na prsih razgaljena srajca brez rokavov je le deloma krila izčrpani gornji del telesa. Bos je bil.?Ko-ščeni prsti desne roke so krčevito držali obrabljeno brezovo metlo, naslonjeno na ramo, v levici je držal s slamo napolnjeno vrečo, ovito z vrvico. Ko je zagledal razposajeno mladež, je nameril metlo kot lovec puško in s hripavim glasom zaklical: »Pip, puf! Srna je moja!« čudno! Niso se ga bali otroci. Obkolili so ga in se smejali. »Drejko, glej smo, streljaj!« so vpili. In zopet je pomeril metlo: »Pif, puf! Srna je moja!« Oprezno, kakor divjačino zasledujoč lovec, je nadaljeval pot skozi vas proti gozdu. (Konec prih.) Tetina pošta: Tisti, ki niste tokrat prišli na vrsto, malo potrpite. Teta misli na vse. PAPIGICO je žreb naklonil Radi Povše. ..................................... Takole si je skrben očka umislil zavetje za hčekico, ki bi rada povsod potovala z njim. Kakor je videti, se mala prav dobro počuti v nenavadni »kočiji«, očka je pa menda tudi zadovoljen.