228. številka.
Trst, v petek 4 oktobra 1901.
Tečaj XXVI
..Bdtaost
Iz •■krat a> 4«b. r&zun aedelj t«
pr rniko*. ob 4. ari ivećer.
Varovalni ia»Aa :
tjl celo leto........34 kron
ta pol leta ......... 12 „
za 4etrt leta........ € „
ta en meneč........ 2 kroni
a/o(omn e plaće~»ti naprej. Na na-r"»S brez prilntan*- oarnAiiM a* aorava ne sira	_
« tobakaraah t Trstu »e prodajajo po-
na j'.-zne Itevilk« po C niotink '3 nvč.j; ivo Trsta pa po 6 stotnik (4 ovč.)
Telefon Str. STO.
Grlasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Y edinost! je moč!
Oglasi
s« računajo po vrstah v petitu. £a večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogodbe
Vsi dopisi naj se poliljajo urednlfttva Nefrankovani dopisi ae ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Naročimiu, reklamacije in uglase spre* jema apravntdtvo. Naročnino in neiass js plačevati loco Trst.
Urednlfitvo I ta tiskarna se uali«j»ta s a! k i Oarintia šiv. 1*2. Ipruvnlfitvo, in • prejemanje \n»«*ratt>v v ulici Mulia piccol) Siv. a,Vll. nauntr.
| |sdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik.
Lastnik konsorcij lista „Kdinoat"
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Oglasimo se
Iz naše okolice smo prejeli nastopni dopis :
V »Edinosti € ste rekli, da hi morali vsi členi tižaške občine — brez razlike narodnosti in političnega mišljenja — pordečeti od srama radi čina, ki se je minolega ponedeljka zvečer dogodil v mestnem svetu tiža-škem. Gotovo bi se marali meščani sramovati, ako imajo le še sled zmisla za to, kaj je — sramota, ako niso že popolnoma izgubili zmožnosti za čut sramovanja, ako jim ni liee že tako pokamenelo ali poželezilo, da ne more več pordečiti od srama.
Po zločinstvu, ki so ga izvršili izvestni členi našega občinskega zastopa in deželnega zbora, niso obložili s sramoto le svojih več ali manje — neomikanih oseb, niso obložili s sramoto le zbornice, kateri pripadajo ne na nje korist, niso pritisnile sramotnega pečata le stranki, kateri služijo se svojim jako primitivnim, srednjeveških kulturnih odnošajev sporninjajočim duševnim razpoloženjem : ampak tudi vsemu mestu, ki se vendar ht če prištevati med kulturne in civilizirane kraje kontinenta in ki pretendira, ila mu je zemljepisno položenje v kulturni Evropi — tudi temu mestu so pogazili dobro ime pred vsem svetom ! In zato je res, kakor ste rekli, da mora pordečiti od srama vsaki mcw'2D, bil Italijan, bil Slovenec, bil Nemec, ako ima le kaj zmi«la za ugled in dobro ime kraja, kjer mu je živeti in na katerega je navezal svojo ekzistenco, svojo bodočnost, in čegar prospeh in interes sta tesno spojena z njegovim lastnim interesom !
Vsi meščani bi se morali sramovati tega čira izvestnih svojih zastopnikov in upraviteljev ne le materijalnih, ampak tudi etičnih interesov mesta : izvestnih patres patriae ! Sramovati se — to bi bila sedaj prva njihova dolžnost, narekovana od ljubezni do tega mesta. Druga dolžnost pa bi bila: skrbeti za remeduro, skrbeti, da pogaženo pravo in užaljeni poj m civilizacije za do bi ta za doščerje !! To sta med tistimi etičnimi interesi. ki to last človeštva in ki moiajo biti vi eokovzv.feni nad vsakdanjimi boji ! Mi smo gotovo za najrazsežnejo svobodo v tekmovanju med narodi in skupinami človeštva, saj tekmovanje — dokler ohranja oblike, dostojne omikanih ljudij — le koristi, ker povspešuje napredek, vspodbuja na delo. Prihaja torej na korist skupnemu človeštvu ! Cun pa tako tekmovanje se za preno črte, ki je potegnena med civilizacijo in barbarstvom, med l>ojem z uma svitlim mečem in nasiljem ignorante: potem
pa je dogodek, na katerem mora dobri genij zakrivati svoj obraz !
In v mestnem svetu trž. imamo par oseb, na katerih bi mogli le po njih vnanjosti, po obleki, sklepati na evropsko civilizacijo ; notranje duševno življenje njihovo pa je v primitivnosti iz davno minolih časov, ali pa iz krajev v sedanjosti, kamor se ni mogla prodreti človeška kultura....! Tu vam je videz civilizacije v tesnem sosedstvu s tisto igno-ranco. ki se ne ve drugače uveljaviti nego tako, da svoje pomanjkanje etičnega daru nadomešča s teatraličnim, hrupnim, kričečim uporabljanjem sredstev nasilja....!
Ignorauca, pomanjkanje na omiki, ne-poznanje form omikanih ljudij, zlasti pa pomanjkanje zmisla za resnično svobodo življenja, ; tisto svobodo, ki more prihajati le iz pripo- i znanja jednakosti ljudij; najbolj pa totalno neumevanje bitstva samouprave, ki more biti plodonosua le tedaj, ako ima kritika svobodno besedo: vse to je provzročilo grdi čin od minolega torka ! ! S tem je torej rečeno, da je v zastopu prosvetljenega mesta tržaškega, ki se toli rado ponaša z neko 2000-letno kulturo, tudi takih mož, ki bleste po vseh navedenih nedostatkih in pomanjkanjih !
Zanimivo vprašanje bi bilo torej, koliko je takih resnično civiliziranih meščanov, ki nimajo na sebi le videza civilizacije, ampak so se poglobili v bitstvo kulture in jo vspre-jeli v svoje duše in svoja srca — koliko je takih meščanov, pravimo, ki se — sramujejo tega, kar se je dogodilo minolega ponedeljka v mestnem svetu tržaškem.... ? !
No, kakor bi bilo zanimivo to vprašanje. mi se za danes ne mislimo baviti žnjim.
Z drugim se muči naša misel, drugo razpalja duše... Poleg meščanov smo tudi mi okoličani členi te mestne b č i n e. Naraščanja te občine je bilo — zlasti v prejšnjih časih — po velikem delu delo naših rok ! Tudi naši žulji so delali na razvoju tega mesta, tudi naši žulji pomagajo istotako v današnjih dneh polniti mestne blagajne: tudi naši žulji morajo pomagati pokrivati vsakdanje potrebe mesta...! Zato se čutimo jednakopravne člene te občine. In ravno to nas ogorča, da v mestnem zastopu nismo zastopani primerno svojim dolžnostim, svojim žrtvam, svojim zaslugam in svojemu pomenu ;a občino! Ali zastopani smo! Ta fakt je naša magna carta... je naš dokument, ki priča o naši pravici in naši jednakove-ljavnosti v tej občini... Okoličan ima torej pravico pošiljati svoje zastopnike v mestni svet in deželni zbor tržaški.
To pravico mu dajeta mestni statut in avstrijska ustava.... okoličan ima pravico biti zastopan v tej zbornici in oni, katerega je poslal tja, da ga tam reprezentira, ima isto pravo in je jednakoveljaven vsem drugim Členom zbornice. Glavno pa je to: mi po-deljamo mandat svojim zastopnikom in mi smo jedini, ki jim smemo odtezati ta mandat. To je naše sveto, nedotakljivo'pravo. Te pravice si ne damo kratiti od nikogar. Slovesno moramo torej protestovati že proti temu, če bi kdo hotel naše zastopnike ovirati v izvrševanju mandata, kajti s tem je kršeno naše pravo. V ponedeljek pa se je zgodilo nekaj veliko hujega, nezaslišanega: legitimnega zastopnika naše okoliee so z brutalno silo vrgli iz zbornice ! Okoličani, ali u mete, kaj pomenja to ? Ali vas ne žge v obraz udarec, ki ste ga prejeli ? ! Ali vas ne žge v dušo kruto žaljenje, ki se vam je zgodilo ? Ali ne umejete, da oni večer niso vrgli iz zbornice osebe dra. Rvbf£ra, ampak naše pravo, pravo volitve, najviše politično pravo?! Ali se vam ne vspenja duša v ogorčenju, ko so vrgli iz zbornice — vas same?! Ali bomo molčali k temu?! Ali hočemo pogoltniti tudi to kruto žaljenje?! Ne! Će je še kaj poštenja v nas, če je v nas še kaj ljubezni do samega sebe, če imamo le mrvico zmisla za svoje pravo, če se čutimo ljudij in ne sužnje in helote: ganiti se moramo v obrambo svojega prava in svoje časti; združiti se moramo v impozantan protest* da bodo videli nasprotniki in drugi Činitelji, da nismo narod ovac, katere pastir z gorjačo goni, kamor hoče, da nismo tolpa individuvov, pozabi vših sebe in svoje dostojanstvo, ampak da smo narod, ki ima kri v žilah, katero mu daje moč, da v danih trenotkih ume varovati svoje pravo, svojo čast, vse, kar ustvarja dostojanstvo človeka in naioda!
To moramo in moramo hitro. Na prvakih naše okolice pa je, da hitro pogodijo, v kaki obliki naj se uprizori naš protest proti — nasilju in barbarstvu!! Ne pozabite : taki trenotki zahtevajo od naroda, da se pokaže vrednega — življenja !
/Nekaj spominov.
(81ika iz življenja slovenskega profesorja in pisatelja.) (K. Glaser.) (Dalje.)
Pod slovenskim nadzornikom Klodičem sem v desetletju 1890—1900 dobil «Ver\veis» in «Ruge», sem bil preziran osem let z ozi-rom na VIII. in jedno leto z ozirom na VII. dijetni red. 1884. 1. sem bil v »Edinosti«
objavil spomenico glede razširjenja slovenskih tečajev na državni gimnaziji v Trstu. V tisti spomenici sem kritikoval vladne spise, ki so došli gimnazijskemu ravnateljstvu. Tadanji namestnik Pretiš je zarad tega hotel uvesti disciplinarno preiskavo proti meni, in nemški nadzornik dr. Gnad je zabranil to. Ko sem pa leta 1895. v »Odprtem pismu« branil od ministerstva dovoljeno razširjenje, sem imel pod slovenskim nadzornikom disciplinarno preiskavo ; in nadzornik Klodič mi je rekel, da bi me bili odpustili iz službe, da nisem bil tako blizu penzije. Odgovoril sem, da se ta stvar, vpokojenje ali odpuščenje iz službe izvrši na Dunaju in ne v Trstu. In tudi na Dunaju prihajajo, sčasoma k pameti, kakor kaže afera S p i n č i c. Ker je mnogo mojih bivših dijakov na tržaški gimnaziji dobilo od mene red: »Vorzuglich« ali »Lobenswert«, bi jih utegnilo zanimati, kakov »red« sem jaz dobil o zadnjem nadzorovanju od Klodiča. Mož mi je dal red: »Im Allgemeinen befriedigend« ; torej niti čistega prvega reda nisem dobil v 31. letu svojega službovanja ! Zaradi kuri-oznosti postavim semkaj nekaj odstavkov iz mojega prvega službenega spričevala iz 1870. 1., ko sem bil suplent na nemški deželni realni gimnaziji v Ljubnem (Leoben). »Der Herr Lehramtskandidat Kari Glaser aus... lehrte die lateinische Sprache und Mathema-tik in der I. die franzosische Sprache in den III. und IV. Klasse. Als freien Gegenstand trug er die Stenographie vor. Durch seinen ruhigen Vortrag, seine fassliche Metode und ge\vahlte Sprache erzielte er sehr gute Un-terrichfeerfolge etc. etc.« — Torej sem bil v 1. letu, kakor začetnik, boljši učitelj nego v 31. —Rabi ben Akiba, kje si in kaj praviš? Okusil sem torej vse oblike nenaklonjenosti gospoda nadzornika in slovenskega pisatelja ; prepričan sem, da bi mi ne bil nikdar naklonjen, tudi ko bi služil še sto let; isto sem si okusil tudi pod deželnim nadzornikom Šolarjem na Kranjskem.
Da bo razvidno, kako popolnoma razločna je slovenska sodba o isti stvari od neslovenske, navajam tu dejstvo, da je g. dr* Tominšek, četrti štajerski slovenski sodnik moje »Zgodovine«, ki je študiral na celjski gimnaziji, predgovor 4. dela označil kakor ponesrečen. Pred tiskom sem predgovor čital g. Šercelnu češkemu poliglotu, ki je bil 25 L vseučiliščni profesor na Ruskem, in ko sem ga minolo zimo v Gradcu učil slovenščine. Prosil sem ga za odkrito sodbo. In mož je odobril moj predgovor. — V Nemcih je Kari Goedeke, zaseben učenjak, nemško pesništvo
P O i) 1. I s T E K
Pepelčica.
r-pii-al Ksaver Šandor Gjaiski: preveik-1 Radi.
Kmalo je mogel zapaziti, da gospa Mo-niha za Vanko ni več ona skrbna mati, ka-koršna je bila prva leta. A čim dalje, tem slabše za Vanko. On se je bil znal začetka protiviti. Zahteval je tudi zanjo skrbi in ljubezni. No, ljubezen se ne da nalagati, a kjer je ni, ni niti skrbi. A gospa Monika je tako ljubila svoj rodni zarod, da je morala in mogla imeti vso svojo skrb le zanj. Za Vanko sedaj ni preostajalo nič v njenem srcu, Ko je deca zrasla, bilo je še slabše. Vanka je bila od dne do dne lepša, mnogo lepša nego hčere gospe Monike. To je izzivalo zavist, a zavist rodi zlo in grajo. Sedaj ne le, da je primanjkovalo ljul>ezni, v gospej Moniki nasproti Vanki, temveč je vsa kipela od je^e radi dekličine lepote. K vsej tej nesreči, k vsej tej nadlogi se je pridružila še neprilika, da je Grabovie obolel in potem umrl po jako
kratki bolezni. Preveč ga je premagala nesreča, ob tem jeza, ker je uvidel, kako bedo je pripravil svojemu detetu. Prvi naval — in on ga ni prestal.
Gospa Monika je bila sedaj sama gospodinja svoje volje, za varuha dece si je izbrala popolnoma slabega človeka, — in sirota Vanka, brez očeta in matere, je Čutila v vsej grenkobi vso tragiko in nesrečo take osame-losti. Pravljica »pepelčice« je začela živeti. Zivljenje-pesnik se je tlelo v kompozicijo, a dalo se je kakor samo zna.
Ze večkrat sem bil v Lepi Vesi in tam je bilo lep;h zabav ; zbiralo se je mnogo ljudij iz bližnje in daljne okolice, a vendar Vanke nisem videl, pa je nisem niti poznal kakor odrasle deklice. Ker sem znal zanjo kakor dete, sem česče vprašal gospo Moniko, kje je deklica ? No, vedno se je gospa Monika spuščala v nekako nezadovoljno začudenje na moja vprašanja. Tudi mi je večkrat dala razumeti, kako čudno je, zanimati se za deklico, skoro neizobraženo, med tem ko so njene hčere prave tine dame, odgojene v prvih in najodličnejih vzgajališčih.
Res je sicer, da je Monika dala svoje hčere tja v štajerski Gradec v drag zavod, da bi se izšolale, a sirota Vanka je dobila svojo naobrazbo od učitelja iz bližnjega sela, in to po dvakrat na teden, pa še to jako neredno, ker niso pošiljali po učitelja, ako je bilo kljuse, katero so rabili za dovažanje učitelja, potrebno na dovažanju trave za živino ali pa vode, a Vankica je ostajala za oni dan brez učne ure.
Tu pa tam sem vprašal po Vanki njene sestre. Ali tudi one — skoro da se mi niso za-smejale v obraz in mi pokazale, naj grem v kuhinjo, ako m: je toliko za njeno zabavo. Vedno sem moral opažati, da jim moja vprašanja niso bila draga, in često se je dogodilo, da so mi po takem vprašanju ves dan kazali čemerne obraze. A ti obrazi niso toli ravno lepi, niti tedaj, kedar je sijala z njih dobra volja in ljubeznjivost, — še manj pa, ako jih je zastirala megla nevolje in srditosti.
Pozabil sem, kako so se imenovale. Zdi se mi, najstarejši je bilo ime Gizela, drugi Elza, a tretji Marija, ali v angleški formi : »Meri«, $iso bile baš grde, saj prva mladost
nosi še sama na sebi Čar in prelest. — no, a od lepote so bile daleč. Najstarejša je bila debela, velika deklica čvrstih udov, polnih fwrm, velikega lica, malih očij, a velikih in debelih ušes. Ni spadala ne med modre, ne med rujave. Ko je imela šestnajst let, mislil je vsakdo, da stoji pred njim dvajsetletna deklica. Srednja je bila ravno nasprotna. Revna, nizka in suha, je izgledala še v petnajstem letu skoro kakor dvanajstletna deklica. Obraz je imela podolgast, nekako usiljen, raven, dolgi nos je še povečeval neugodnost baš tako redki zobje in rumena polt na obrazu. No, v kretanju in vedenju je imela nekako gibkost in poseben čar, kar je mnogo popravljalo njen utis. Tretja — najmlajša — je bila še najbolj prijetne zunanjosti. N' bila oe predebela ne presuha. Ovalno lice ni imelo trdih in debelih črt od starejše sestre, niti ne onih ostrih kakor v šibo raztegnjenih potez srednje sestre. Bilo je celo nekaj nežnosti in finese v tem rdečem licu. Valoviti plavi lasje so mogli napraviti to glavo večkrat celo lepo. (Pride še.)
blizu tako opisal kakor jaz slovensko slovstvo sploh, Kim" bolj suhoparen je bil Goerteke. Vsled svojega dela je Goedeke postal vseuči-lisčni profesor.
<*'e hočejo Slovenci pravični biti do svojih literarnih mož, morajo se ozirati ere* domači plot, da vidijo kako delajo drugi kulturni narodi v jednakih slučajih. Ni torej nepotrebno, da sem navel nekatere nemške pisatelje.
Zapusti vsi prijateljskega nadzornika Klo-diča se vračam k svojim ožjim prijateljem na Štajerskem.
Na jesen 1S99. L, ko nisem vedel, da bo razpnš^en državni zb »r in da l»om istega leta zarad oslaldjenja živcev moral prositi za dopust, sem gospodu doktorju Gregorecu
narobe, da je namreč navidezni poštenjak bržkone tudi hudodelec, ker se druži se splošno znanim hudodelcem !
Da je pa ravno društvo »Dante Alighieri« notorieno znano irredentistično društvo }H»trjuje nam ravno besedilo ofieijelne brzojavke iz Kima v listu »N. F. Predse«, ki pravi, da je občni zbor letos minil brez irredentisticnih manifestacij. V zatrdilu, da se letos ni pojavil irredentizera, je obseženo torej indirektno pripoznanje, da se je [druga leta pojavljal irredentizem in da je torej to društvo irredentistično!! Sicer pa niti to ni res, kakor smo dokazali v sobotnem uvodnem članku, temveč je res — in z nami soglašajo v tem tudi drugi listi — da ee je ravno letos najbolj odlikoval v irredentističnem tonu sam vladni
bivšemu državnemu i>oslancu, zahvalivši se	.	.
, , , , •	. •	odt>oslanec, državni podtajnik lalamo. »iN.
mu za iK.r-lane podatke glede njegovega ziv-	. _ „ 1 ...
.. . .	r, , - . ,	r. Presse« in »Tribuna« bi hoten zatrjevati,
1 jen; ep -a v »A^O'Iovdi slov. slovstva«, ome-	,	,
,	.	...	., j	da društvo ima zgolj kulturne tendence in da
ni i o in »jem položaju, ni sem pristavil, da	. . 7	... ,,	•>
1	....	,,	airrm mi moralni in <uiif.priifll m olairor onih
sem j>red tn mi leti najvplivnejšemu Slovencu
na Štajerskem bi v a joče m u v Celju izrazi
.j	laških podanikov, ki žive izven svoje domo-
„ ........ , ..	vioe. Mari so interesi o katerih so razprav-
žeho, da bi si življenske razmere do i»enzije	^ , ..... .
, , .... .	Ijah na obenem zboru »Dante Alighieri«, res
rad olaišat. Prašal sem ^a tudi, zaka] se je	J . . . r ... ,.
J , , , - - .	tako v tesni zvezi z interesi Italijanov žive-
eden izmed državnih poslancev stajerskili na-	. • , j . •
. , . i	<*ih izven Italije! Ni li marveč možno, da bi
sproti Naltertfoju odločno izrekel zoper te, da	... „ , ,,
, . . , ..... ... .	to, kar so propagirali na recenem zboru celo
bi laz p..!-tal ravnatelj na celjski gimnaziji t	* °
J 1 . J .	škodilo Italijanom, živečim izven Italije. Ah
Na to vprašauie č. tr. 'rreeoree ni odgovoril	.... v ,
. . „	je od rešitve afere sv. Jeronima, o kateri so
nič. na prošnjo, na; mene priporoča za dr-	.»-»,-.. ... , ,
1 . . .	tudi govor'11 Aughierovci odvisen kakov in-
žavnetja |x>-[anoa ]e pripon>cal za svojega	... . .. . a . XT , n
te res Italijana v Ameriki ?! Ne! Društvo se
zahteve lahko podpre tudi s puškami :n topovi. Dalnji znak poraza nasilnih uzurpator-jev je tudi govorica, da se laškemu ministru za vnanje posle maja stališče vsled tega dogovora. Sieer pa je vsa ta zadeva le provizorično rešena in moramo čakati, kako se bodo stvari razvijale dalje.
Omeniti je treba še, da Vatikan ne priznava te rešitve. Slednjič pa ne smemo posloviti se od tega predmeta, ne da bi tu pribili dejstvo, ki zopet dokazuje irredenti-stične težnje onih famoznih psevdo-Dalmatin-cev, ki so »v im^nu avstrijske Dalmacije« naskočili zavod. Ti junaki niso namreč zadovoljni s tako rešitvijo vprašanja, ker je
minolega torka se je zopet pojavilo divjaštvo, pomešano z najhujo besnostjo. Zagrebški list povdarja tu, da je bilo županu v elementarno dolžnost, ali da se z dvema tremi besedami spomni pokojnega biskupa, ali pa objavi zbornici sklep delegacije in razloge, ki so vodili to poslednjo.
Podavši plastičen opis dogodkov iz one seje, konstatuje nadalje »Obzor«, da mestna gospoda ne sodeljujejo ni na rojstnem dnevu ni na godu cesarjevem, ne da bi poprej delali kake take sklepe. Dr. Rybs£r je dobro pripomnil, da bi bili mogli tudi o smrti š.tofa Sterka storiti tako. Razlaganje dra. Rvbdra je bilo sicer res naperjeno proti pod-
upraviteljem zavoda imenovan funkcijonar, ki loati večine, ali f o r m a j e bila povsem
sicer pripada laški družini, katera družina pa — poslušajte in strmite ! — da ni prijateljica
p a r 1 a in e n t a r n a. On je jednostavno navel fakt. Ako fakt ni bil neresničen, ga je m«-
Italiji. Radovedni smo, kaj prav za prav te, ™la večina odvreči; ako pa je resničen je »Dalmatince« briga, da-li je upravitelj zavoda morala ostati pri faktu. No, ovreči ga ni
prijatelj Italije ali ne?! Ako so ti junaki avstrijski podaniki, jim mora biti pač vse-jedao, kako stališče zavzema kdo proti Italiji,
mogla, ker je resničen ; v svoji podlosti pa zopet ni imela toliko srčnosti, da hi priznala fakt. Od todi krik, od todi zasramovanja, od
naslednika tir. Ploja, ki je bil v	letih 1872—5.
dijak v nižjih razredih realne	gimnazije na . .	._
. .	«-r zato, ker je politično in irredentistično.
Ptuju, ko sem jaz bil profesor tim. — V	„ . .......
ptujski č.t ilniei sem bil jedno	leto tajnik, . . .
, , .	. , krinko najčistejse politično društvo z irreden
dve leti podpredsednik in skozi vsa tri leta	. . \ , .	j	..,
bavi s to afero in z albanskim vprašanjem
tično.
»Danti Alighieri« je torej pod kulturno
tudi pevo vodja, imam torej zasluge za Ptuj. Če je vla<la koga povišala, takoj so Slovenci zraven in sra jK»vzdignejo ab hočejo p ovzdigniti <lo najvažnejšega narodnega dela; če pa je vlada koga zaprla za 2.") let na avstrijske meje, pa pravi odličnjak: »Dobro ime |>o smrti!«	(Pride še.)
Politični pregied.
V TRSTU, dne 4 oktobra 1W1
tističnjmi tendencami. Ni morda to politika, ako se na [občnem zboru tega društva razpravlja o vprašanju da-li ima Albanija ostati v sedanjem razmerju ? Ali postati samostalna ? Ali pa priti pod laško krono ? ! Ako to ni politika, potem ses ne vemo, kaj bi se smelo tako imenovati. Ponavljamo torej še enkrat svojo trditev, da je društvo » Dante Alighieri«, pod pretvezo kulturnega društva, eminentno politično društvo z markantnimi irredenti-stičnimi cilji. In laška vlada se je pokazala na letošnjem občnem zboru popolnoma solidarno s tem društvom ! Čemu pa skriva sedaj laška vlada svoje postopanje ? Čemu
ako pa so laški podaniki, potem pa itak nimajo	**>di žaljenja, od todi navali, od todi vsi oni
ničesar iskati v zavodu sv. Jeronima, kateri ni	divji in besni prizori. VeČina je S tem sama
bil nikdar namenjen laškim podanikom !! Za če-	dala Rybaru prav inje podala nov dokaz o
ga ve interese deluje torej Alacevicheva banda?	svoji podlosti, svojemu barbarstvu in svojem
Za interese Dalmacije ali Italije?! Vsaki	divjaštvu. A ne samo to, ona je upotrebila
razsodni človek mora odgovoriti: za iuterese	tudi silo proti dru. Rvbifru ! Trideset njih Italije ! i proti jednemu ! Ako to ni nizkost, potem ne
Laški listi pa so bili svojecasno tako	vemo, kaj je nizkost. Ali — tako nadaljuje
perfidni, da so zahtevali, naj avstrijska vlada	»Obzor * — nekaj se nam čudno zdi. V po-
upošteva zahteve te irredentistične Alacevi-	ročilih se nič ne omenja vladni zastopnik,
cheve bande!!	Zdi se, da je mož ravnodušno motril ve3 ta
Avstrijski Nemci in Madjari so seveda	prizor. Ni to prvi slučaj, da se vlada tako
soglašali ž njimi,...! Po tem bi mogli soditi	vede nasproti irredentov.rem. No, dr. Ilyb:Cr
j tudi njihovo avstrijstvo.	je povedal svojo iskreno in pošteno. Pred
Volitve V Ogerski parlament. Do	nasiljem se je držal neustrašeno ter je čvrsto
sinoči je bilo izvoljenih 236 liberalcev, 19	ostal Pri tem- kar Je rekeU Slovenci ao zopet
členov ljudske (klerikalne) stranke, 66 Ko-	enkrat pokazali svojo duševno super.jonteto
šutovcev, 9 Ugronovcev, 11 divjakov, 5 po-	nafi "redentovci; a ti poslednji so zopet en-
slancev drugih narodnost, in jeden demokrat.	krat Izkazali, da so v vsakem pogledu padli
. . . ... .. . _	n 'j n« i niTO ctrtninio Vi3'l tfl f»m'XOil« lVllc lf»
V ršiti se ima lo ožjih volitev, v
dveh vo- na najniže stopinje. VTsa ta epizoda pak je kako se našim bratom v
lilnih okrajih se je morala volitev pretrgati. Ukazom, Liberalna stranka je za 30 mandatov na Trst» Kodi danes!
Društvo „Dante Alighieri4 in uradno potajevanje irredentizma. Ob- opravičuje sebe in društvo po razmh 1-st.h ?
No, laski vladi je veliko na tem ležeče, da
si ohrani za sedaj zavezništvo avstrijske
zgubi, ljudska stranka za 7, v neodvisni stranki je Košutova frakcija za 13 na dobičku in Ugronova za 5 mandatov! Prirastla sta dva divjaka, druge narodnosti pa odpošljejo poleg j edinega dosedanjega poslanca še štiri nov
Izrazi simpatije dru. Rybarn. 01
vseh strani prihajajo našemu neustrašenemu boritelju izrazi simpatij. Velesimptomutieno pa je, da mu tudi od Italijanov prihajajo čestitke. Jeden Italijanov mu kliče d. pr. :
čni zbor društva »Dante Alighieri« se je pričel že l^b. m. tu. v Veroni. Dunajski »Neue Freie Pre--e — ki ;tna sicer ravno v Italiji izliorno informacijsko službo — so še le dne istega meseca brzojav ili o tem in sicer iz — Rima. To zakašnjenje in pa dejstvo, da je bila brzojavka mesto iz Ve
vlade, ker v tem zavezništvu vidi ona naj-večo garancijo za najbujtejše provspevanje irredentizma v naših obmorskih dnželah. Saj se razumemo!
Zavod sv. Jeronima v Rimu. Iz
v .	- - j j -i	gloria e vlttoria ! Neki drugi Italijan v jako
Kakor se vidi iz dosedanjih rezultatov, na- &	°	. r ... .
prisrčnem pismu zatrja, da bi mnogi Italijani in tudi marsikateri socijalist radi sodelovali skupno s Slovani za poruŠenje camorre, ki vlada v mestnem svetu.
stopila je liberalna stranka j.reeej krepko rakovo pot ter zgubila na korist vse drugim strankam celih 30 mandatov, od katerih je največ pridobila neodvisna Košut Ugronova stranke. Seveda bo imela liberalna reete vladna stranka še vedno ogromno večino v
ronf. kjer seje vršlo zborovanje odposlana	Rima poročajo, da se je med avstro-ogersko
iz Runa, kjer je osrednji sedež laške vlade	in italijansko vlado sklenil dogovoru glede
in diplomac-je, dakazuje že, da se ie brzo-	vprašanja zavoda sv. Jeronima. Dogovoru da
javka skovala v laških vladnih krogih, ki	je namen vspostaviti v zavodu sv. Jeronima
so jo priredili tako, da bo pomagala prati	isti red, kakor je bil pred izdanjem znane
nelojalno postopanje laške vlade nasproti av	tozadevne papeževe bule. Na podlagi tega
strijski zaveznici. Brzojavka v dunajskem li-	dogovora sta laški minister za notranje posle
stu pravi, da seje občni zbor tega društva	ter podtajnik justičnega ministerstva podpisala
izvršil letos brez vsake irredentistične	sledeči dekret:
manifestacije. Niti županov pozdrav,	»Ozirom na dekret od dne 31. avgmta
niti predsednikov odgovor da nista obsegala	1901, s katerim je bila uprava kongregacije
kake irredentistične fraze ter da je sploh vse	Jeronima začasno izročena vitezu Susca, sek-
zborovanje poteklo brez običajnih cikanj	cijskemu načelniku v justičnerau ministerstvu
na Avstrijo. To da je posebno zasluga vlade,	in z ozirom na dogovor, ki se je sklenil med
ki <e je trudila, da društvo in zborovanje	kraljevo laško in c. kr. avstio-ogersko vlado,
ohrani izključilo kulturni zuaeaj. Gledč	da se ima namreč uprava tega zavoda urediti albanskeira vprašanja, da je sklenilo zboro- po starem načinu, se odločuje:
vanje dnevni red, ki med drugim poživlja	zgoraj imenovani vitez Susca se od -
vlado, naj v raznih mestih ustanovi kraljeve	stavlja od u p r a v i t e I j 8 t v a sv.
državne šole; naj preštudira, katere bal-	Jeronima in se isto, vsled dogovora obeh
kan-ke železnice bi najbolj koristile	vlad, izroča grofu Rudolfu Coionini-
lnterooui Albanije in Italije, in naj pre-	Cronbergu.«
priča Turčijo, da bi bila samouprava Alba-	j)a l>0do čitatelji na jasnem, omenimo
nije tudi v interesu Turčije same. Poročilo,	najj)rej to, da je bil prejšnji samo od itali-
ki je bilo podano pred tem dnevnim redom	ja^ke vlade imenovani upravitelj Susca pod-
je omenja o, da Italija ne želi osvojiti Al-	tajnik v laškem iustičnem ministerstvu, med
banije, ako ne v slučaju, da bi ista morala	tem ico je grof Rudolf Coronini drugi sve-
pripa.-ti kaki veselili a!i pa državi, ki sledi	tovalec avstro ogerskega poslaništva pri Va-
pol.tičnemu - -temu velesile. irako nekak* bi	tikauu. Že to dejstvo samo more kolikor to-
rimski ofieijozi v dunajski »Neue Freie Presse«	jj^ j)omiriti Slovane, ker je zavod iz rok hoteli prati društvo Dante Alighieric in z i nikdar site italijanske vlade prišel pod avstro-
istim popolnoma solidarno laško vlado.	i ogerski in papežev upljiv, kjer se bo gotovo R.m^Ki lisi »La Tribuna«, ki ima splo- nahajal mnogo bolj na varnem. Drugi znak
šno znane zveze z laško vlado, je pa še bolj	poraza irredentarskih psevdo- Dalmatincev in
Gospod Ivan vitez Nabergoj piše:
stitam Vam na pogumu, ki ste ga pokazali
. . * . . , .	, ... ... proti židovski in drugi sodrgi mestnega
zbornici. Ako bi hoteli povdanti znameniteje 1	i
,	i i- ^ • I zbora. Ker so duševno obnemogli,
momente teh vol'tev,	morali bi navesti naj-. . -
. , . .	, , . , r - pa hočejo sedaj premagovati hzicno nasprot-
prei, da ie natniarh	vladne stranke stari * J , . .
_J. 1	.. ... ,7 nike njihovih »idejalov«. 30 proti 1 — sra-
lisjak Koloman Tisza	v V ehketn v aradinu, 1 J l
, . „ . .	, .	, , mota in pfuj jim bodi!«
takorekoc v prirojenem mu okraju, propadel,	^ .	r.
, . j . , i- t	. j.	Gospod Alojzii Gori u p s r
'rose k a brzo-
jn da ie drusn prvak, grof Apponvi	tud* v	1	...
J	, . t . •	. o • lavlia: »Vase besade, ugovorjene v	mestnem
8voiem starem okraiu, v Jaszberenvju	bil iz- J J	,	,	.T
J	, ,	to . , zboru, so zlata vredne. Čestitam	Vam na
lanb<\afna tram nrk j. -v rrlaaait do
tudi našemu
voljen le z malenkostno večino 43 glasov, da
...	,	, . . .. - .x, oiiločnem postopanju. »Zivio«
torej pride v parlament skoz; kljucavntsko	1 1
.	, . j	\ atovcu !«
luknjo. Zabelezenja vredno je, da sta izvo- j Zavedni sv. Ivanci so skuj
Ijena oba prvaka katoliške ljudske stranke.
Veleznamenito je, da beleži največi naraščaj Košutova skupina, toraj stran ka, ki očitno stremi po odtrganju od Avstrije in po samostojnosti madžarske države.
Za ta moment sedanjih ogerski h volitev bi se morali nekoliko zanimati tudi na Dunaju. Morda bi vendar enkrat prišli do spo-
pno telefooično v vznesenih besedah čestitali dru. Rvbaru. I z vsega druzega okraja, katerega zastopa dr. Rvbar, so prihajali ljudje v naše uredništvo in so na takov način dajali duška svojemu ogorčenju, da — iz lahko umevnih razlogov — niti namigniti ne smemo na to, kar so govorili. Mi bi ie želeli, da bi bil kakov gospod namestništveni svetovalec slišal vse,
znanja potrebe, da bi iz nemadžarskih na- ^ ^ ^^ p03,ušati mi yse te dal Ve rodnosti ustvarili nekoliko prot.težja prot. | ^ ^ ^ ^ in lahko ^ ^ l}alje> kako
tej nevarni struji. Zadnji velevažai in za nas Slovane razveseljivi moment je, da pojdejo sedaj — prvikrat! — tudi trije Slovaki in dva Srba v parlament. Začetek je oicer mal, ali je začetek. Saj priznava celo »N. F. P.«, da je to velevažen dogodek, katerega je prištevati najpomembnejim vspehora volitev.
Da se stare madžarske volilne tradicije, zahtevajoče tudi krvavih glav, ne pozabijo popolnoma, so volilci v Baczalinas grajščaka Gnnsberga nabili tako, da je kmalu na to
umrl. Poleg tega so tudi v Pincze.ielju umrle - ^erejQ roke t
daleč je srečno dotiral ta naš zistsm med ljudstvom, v katerem so bili nekdaj dozdevno neizcrpljivi dokazi mirnega, konservativnega mišljenja... kaj je naredil iz elementa, ki je bil po svojih tradicijah skala, ob katero se je opirala državna mi^el ! Zistem seveda ne sliši nič in ne čuje nič, ker — noče! In tako pojde — na tem ne dvomimo	ta
nesrečni zistem dalje, dokler ne pride slednjič v zagato, iz katere ne bo izhoda... I r-žaški Slovenci pa si z lahko in mirno vestjo
4 osebe vsled dobljenih ran.
prebrisan in pravi, da društvo »Dante Alighieri« nima irreden ti stičnih teženj, ker sicer da ne b se mojfia njegovega zborovanja v deleže vati tudi oficijelna Italija in izjavljati na istem zborovanji svoje popolno soglasje z delovanjem tejra društva ! Lepa logika, kaj ne. Ako bi videli n. pr. slučajno kakega no-toričnega hudodelca v družbi z navideznim poštenjakom, morali bi iz tega sklepati, da hudodelec, čeravno so znane njegova hudobije, ni hudodelec! Log čno bi bilo pač ravno
laške vlade je dejstvo, da so Ala evieh in družba silno vznemirjeni vsled tega dogovora ter da bo Alacevieb skušal še dalje in s pomočjo sodnih oblasti doseči svoje cilje. No, laški listi sami priznavajo, da Alacevichevi bandi pojde odslej mnogo bolj trda, ker ima proti sebi nekoliko bolj nevarnega nasprotnika, nego je rektor Pazman t. j. — avstro-ogersko vlado. E, seveda, dr Pazman ima samo brevijer, med tem ko avstro-ogerska vlada — ako hoče — svoje
Tržaške vesti,
Divjaki. Pod tem znglavjem se zagrebški »Obzor« na uvodnem mestu bavi z znanim dogodkom v občinskem svetu tržaškem. »Obzor« konstatuje, da je dr. Rvb4f govoril — po svoji navadi: rnirn^ hladno, objektivno in dostojanstveno. Že takrat, ko so gospo la, ki sestavljajo občinsko delegacijo, sklenili, da se ne udeleže pogreba in so tudi svojim podrejenim organom prepovedali udeležiti se, je »Obzor« vsklikuil: divjaki! V seji od
Soja mestnega sveta. Mestni svet tržaški bo imel jutri o poludne javno sejo z dnevnim redom, ki je bil določen za zadnjo sejo, a se ni mogel rešiti radi znanih škandalov, ki so jih uprizorili laški pretepači na geleriji in v zbornici.
Gdas od SV. Jakoba. Pišejo nam : Znano Vam je morda, da je naše konsumno društvo v svoji lastni hiši dalo prostor v najem tudi nekemu našemu mesarju. S tem bo odpoma-gano živi potrebi. Ali zidarska dela niso še dovršena, in odpretje mesnice se zateza. Mi Slovenci od sv. Jakoba se močno zanimamo za to podjetje. Naši nasprotniki pa — tudi.
Begati nas hočejo z raznimi opazkami, češ: kdo bo kupoval pri njem, saj še rezati ne r.na! itd. No, mi jim ne ostajemo dolžni odgovora, saj dobro poznamo našega mesarja in vemo, da ume svojo stvar in da je naš so-plemenjak — štajerski Slovenec.
Ko so uvideli, da jim tako beganje nič ne pomaga in d* se bliža čas odpretja, jeli so se nasprotniki prilizovati ; zlasti nasproti našim gospodinjam so kaj {»ostrežljivi nekaj časa sem.
V soboto na vse jutro — ko sena bil še v postelji --je pršel na moj stan neki mladenič z omotom nekih lističev. .leden tak listič je dal moji ženi in odšel. Li*t je bil seveda v iašČini. PreČital sem ga in izvedel, da je eena mesti znižana za <S stotink na kilogram. Torej za nas okolo sv. Jakoba je meso sedaj l>olj v ceno, nego za vas tam doli v mestu . . . Pa tudi žaljivih besed, kakor »ščavo«, ni siišati več ! Bog ne daj, da bi kak delavec žalil v pričo gospodarja ! Lepi, dobri, priljudni so |»o«tali. Pa nič jim ne bo pomagalo ; predobro jih poznamo in predolgo smo bili — ščavi ! Zastonj je vse njih prili-zovanje, vsa reklama in znižana cena, kajti dozorelo je, kar so sami sejali leta in leta v svojem sovražtvu proti nam !
Slovenci in bratje okolo sv. Jakoba — j>ozor ! Zori se ! A čas je zlat i o v edinosti je moč !	Vohun.
Iz pred naših sodišč. Včeraj se je vršila razprava proti 49-letni Autoniji A. iz Herj»elj »padajoči v Benetke, ker je neki ženi imenovana Bergogna poneverila 2628 kron in 40 st. in neki Alojziji Schiavoni 300 K.
Ker je obtoženka na razpravi izjavila, da je pripravljena poravnati vso škodo, obsodilo jo je sodišče ramo na 13 mesecev težke ječe.
Drobite Testi. Areti ra nja. Policijski oficijal g. Titz je aretiral včeraj grškega mornarju Ivana Dimahis, ki je bil okrcan na parobrodu «Jonia». lUrnalns je obtožen grdega čina : proti nravnosti javnega nasilstva na škodo 17-Ietnega mladeniča Albana N.. vkrcanega na istem parniku.
Včeraj zjutraj ob ti. uri zvečer so aretirali ."i4-letnega kamnoseka Ivana K., ker je na delu ranil svojega tovariša, 19 letnega Frana Tavčarja stanujočega v ulici Miramar štev. 1.
Slednjič je bil včeraj aretiran neki Anton Pok, star 40 let, ker je hotel odnesti s par-nika »Orion* nekaj kg. kave. katero je bil vzel iz neke vreče. Odvedli so ga v ulico Ti gor.
Nezgode. -letni mehanik Andrej Vekjet, stanujoči v ulici Sette Fontane št. 35, je padel na delu in se močno poškodoval. — Prepeljali so ga v bolnišnico.
Sinoči ob »J. uri, usmrtila se je z nekim strufK in gospica Olga Sandrinelli, stanujoča v ulici S. Nicolo. Poklicani zdravnik, je skušal na vse mogoče načine, da bi ^oapici rešil življenje, ali njegov trud je ostal brezvspe-sen. Vzrok samomoru je neznan.
21-letni zidar Silvio Nascimbeni, stanujoč v ulici Riborgo št. 5, je padel včeraj z neke stavl»e v svot>odni luki in se hudo poškodoval. Spravili so ga v bolnišnico.
2* letni delavec Anton Zaračen, stanujoči v ulici Molio a vento, zdrsnil je včeraj jx>-poludne na svojem delu in se nekoliko poškodoval. Dobil je pomoč na zdravniški postaji.
Dražbe premičnin. V soboto, dne 5. »ktobra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled n&r*dt>e tak. c. kr. osrajnega sodišča za ci-v:lne stvari vršile «ledeče dražite premičnin : uli«*a Manzoni 1, hišna oprava ; ulica Trau-ner 2, h :^na oprava ; ulica Acquedotto 35, hišna oprava ; ulica Stazione, železna blagajna; Kjadin 24*>, hišna oprava.
\ rei:irt^k. *«*»tiilk. Včeraj: toj>o:i«r cb 7. uri zjutraj ls o:> ur popo-i ca 24.0 C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7»>4.4. — Danes t m a >>b 12.5 jtredp. in oo 11.35 p"p.; i>se*i» ui» 5.30 predpoludn« in oh 8.31 popoladne.
Pevsko društvo >H*jdrilu na Prošeku
priredi veselico s petjem, igro in plesom v nedeljo dne 27. oktobra t. 1. Nalanjčni vspo-red se objavi pravočasno.
Kazpis častnih nagrad za nore narodne pesmi. Podpisani (»evski društvi » Slava c in »Velesila« razpisuješ dve častni nagradi po 25 kron za 2 najboljše uglazbeui narodni pesmi. Pesmi se sine uglazbiti na poljubno zbrani tekst, v lahkem narodnem duhu in dvogiasno. Tcm[>o naj bo: koračnica, polka ali valček. Doposlati je na odbor jedneea podpisanih društev najka^oeje do 10. no-
vembra t. 1. ime skladatelja naj se pod šifro priloži v zaprti kuverti. Drugi listi so napro-seni, da blagovole to ponatisniti.
Pevsko društvo »Velesila« v Skednji in pevsko društvo »Slava« pri Sv. M. M. spodnji.
Vesti iz ostale Primorske.
X Iz Kanala nam pišejo: Parkrat že je bilo citati v »Edinosti« — v dopisih iz naših krajev — živahnih protestov proti 1 mučenju živali na vožnji pošte po soški dolini. Ali namesto da bi se bile stvari zbolj-šale, so se še poslabšale. C. kr. poštni uradi imajo nalogo, da prevažajo pisma in vsaKO-vrstne druge poštne posiljatve. Ali, pet našem raenenju, prevažanje o*eb ne bi smelo biti njihova stvar. To podjetje, ali ta zaslužek bi se moral prepuščati pri v tnim osebam. Je-li prav, da se tolikim družinam odjemljeta kruh in zaslužek ?
Ko je videl župan, da zbor noče « dje-njati, je jednostavno vzel občinske knjige pod pazduho ter bežal i z d v o r a n e, ne da bi bil kaj povedal, zakaj je občinska seja zaključena.
V dvorani ostali so se posvetovali na to, kaj je storiti ? Sklenili so, da je imenovati odbor 4 členov, ki naj ukrene potrebno, da se takim nepravilnostim in nasiljem od strani župana pride v okom. Dotični od-l»or se je predstavil okrajnemu glavarju v Kopru. Tu je seveda dobil že navadni odgovor : Jaz vam ne morem pomagati, to ni moja stvar ! !	|
Sedaj jim ni preostalo družeča, nego pritožba na ministerstvo za notranje stvari. Dotični telegram se je glasil: »Danes nad-župan občine Dekani zaključil sejo brez vzroka. Ves občinski zastop prosi zadoščenja in odstranitev župana.«
Razne vesti.
Izložba grozdja in pletenin v Smederovu blizu Beligrada. Pišejo nam, da se bo od dne 23. do 30. t. m. (starega stila), ali od dne 6. oktobra do 13. oktobra {po našem računanju) vršila v Smederevu pri Belemgradu izložba grozdja in pletenin. Iz Belegagrada v Sme-derevo je dve uri vožnie z ladijo. Iz Trsta do Zagreba: II. razred gld. 8, III. razred: 6 gld. Iz Zagreba v Beligrad : II. razred 6, III. 4 gld. Iz Belegagrada <1o Smederova 1 gld. V 24 urah se more priti v Beligrad, iu ! potem, z ladijo v 2 urah v Smederevo.
Glasoviti češki kipar Bohuslav Schniroh je umrl v Pragi v dobi od 56 let.
Književnost in umetnost
Slovenke štev. U. prinaša sledečo vsebino. Vzgoja deklet. Nada. Trst. — Sinoči...
In kako se mučijo ubogi poštni konji o zapisnik oziroma pooblastilo podpisalo 24 ob-tem ! Kar pripeljejo iz Tolmina po trije konji,
Jednako pritožbo so poslali na deželni „
j. rr.	,i	j ... j - j .-v • j Utva. Trst. — Žensko pitanje v Hrvatskoj,
odbor. 1 u pa treba povdariti, da ie dotični	1 j	j
!	P	P	J	Piše B. V. Zagreb. — Solzam. Utva. Trst.
— Ruskin in žene. Prevela leda. — Pesem.
Demeter. Celje. — Marija Dmitrijevna l».i-
i	.,	,	j-	v,	laševa. Božidar Tvorcov. Kaluga. — Brez
niiča, ki sta morda že davno odslužila pri vejega nasdnega cina naseda nadzupana. Na	, • . .. . •, Xr
J '	r : .. . _	, ..,	... , r,deta. 1 o itali|anskem izvirniku Ade Negn.
vojakih. A kje še vse ono, kar jima še pri- zavijanja župana v zadnjih številkah »hdi-	prevel y L M
kladajo še v Kanalu, Plaveh in Solkanu ! j nosti« se oglasimo posebej.	.....
Prazen voz sam že tehta do 7 kvintalov, t
to morata vleči od Kanala dalje po dva ko«
Za danes zaključujemo z opisom najno-
Vesti iz Kranjske.
* Usposobljenostni izpiti za ljudske in meščanske šole pred Ijti—
Trenotki. Nirvan. — Neodkrit otok. Spisal Francois de Ninon. Prevel Rok Drofenik. Ljubljana. — Posveta. — Črtice iz življenja. Adela. — Svetu. Vanda. — Javna predavanja. Nada. — Me-mento! C. Golar. Celje. — Nove knjige. — Beležke.
potem o—6 ali cel<i 7 oseb in vrhu vsega pa še vsa teža poštnih pošilja te v ; in če si mislimo zraven še slal>o vreme in razorano cesto, pa si lahko mislimo, koliko trpijo uboge živali ! In zamude ne sme biti, pošta mora
priti o pravem času v Gorico. Zato mora | Pijansko c. k. izpraševalno komisijo se začnejo peti tudi bič po hrbtu izmučenih živali. |d"e 4' u',v- L L Prošaje J® vložiti najkasneje
Ponavljam torej : prevažanje potnikov do 4' oktobra t. 1. naj bi se p.epustilo privatnim voznikom. In	¥ Državna podpora za pospe-
teh jih je mnogo, ki so zdaj brez zaslužka. 8 e v a n j e v i n o g r a d n i š t v a. Poljedelsko v Gorici in po soški dobni. Saj moramo ži- mmiteHtvo je dovolilo dež. odboru kranjskemu imendana je škof Flapp v tukajšnji baziliki in veti vsi ljudje na svetu. Zato bi broaili slavno P<^poro v znesku 10 000 K za zboljšanje ob azistenci daroval sv. mašo, katere so se direkcijo v Trstu, da bi malce razmišljala o nasadov v trtnicah v Novemmestu, Mokro- udeležili okrajni glavar z uradniškim o so bje m,
nogu, Metliki, Košani in St. Vidu pri deželnj glavar z deželnimi uradniki, žHpan,
Brzojavna poročila.
Imendan cesarje?. POREČ 4. (B.) V proslavo cesarjevega
tem, da-li je prav, da se ravno c. k. pošta tako odlikuje z mučenjem živali iu da mno- j ^ ''>aN '* gim jK>trebnim družinam odjemlje zaslužek?
X Roge v trebuh je zasad'1 v Kostanjevici na Primorskem vol 13-letnemu J. 1'rdihu, ki je doma iz Temnice.	— Nemški drznosti se čudi
Vesti iz Štajerske.
Slo-
učiteljsko osobje in mnogi verniki.
DUNAJ 4. (B.) Povodom imendana Nj. Vel. cesarja so bile v vseh cerkvah slovesne službe božje.
Volitve na Ogerskcm.
BUDIMPEŠTA 4. (B.) Dosedaj je znanih 387 volilnih rezultatov. Voljenih je bilo: 249 liberalcev, 70 Košutovcev, 9 Ugronov-
divja-
X Odsek »Bral nega i n pe v -	venski Gospodar«. Čudi se namreč: »Mi ob-
skega društva« v Dobravljah na Vi-	čudujemo nemško drznost, ki s: upa na slo-
pavskem bo imel v nedeljo dne G. t. m.	venskih tleh stare prebivalce, ki so Slovenci,	, ,
i	i	t	rp< ^ _	.	..	..	^ev, IU pristašev ljudske stranke, 11
svojo plesno veselico pri Josipu 1 ononu. —	imenonati svoje sovražnike«.	, -	■«.,	,
rm * . i i o ■	ii	a. ... , • •» .	t	i	kov, O n e tna d i a rs k i t i narodnostii in
Začetek ob 3. uri popoludne.	j »$e bolj občudu|emo drznost, s katero! , _ \ . _ ,
t- ■	i j ; i, t	. .	, . - . i . »t .	i mokrat. Potrebnih je 21 ožuh vob
X Kaj zamore odpadnik! rod	BO poživljajo spodnještajerski Nemci na od-	J	J
tem naslovom smo prejeli iz dekanske občine:	por proti svojim skupnim sovražnikom, proti
Dne 28. t. m. je naš nadžupan M^ihnič skli«	nam Slovencem. Tako daleč smo torej že
cal občinsko sejo. Ali ne iz lastnega iagiba,	prišli! Ljudje, ki so prišli med nas in živijo
ampak le vsled zahteve 16 občinskih odbor-	oc{ naa> imenujejo nas sovražnike in nam na-
nikov, ki so hoteli imeti sejo v ta namen, da	povedujejo boj«.
se popolni zapisnik občinske seje od dne o.	»Slovenski Gospodar« ima prav, če se
avgusta, katerega je sedanji občinski tajnik gudj taki drznosti in jo žigosa. Ali še nuj-nepravilno sestavil. O točki za suspendiranje nej0 bi bilo razmišljanje, koliko smo Slovenci
1 de-
je 21 ožjili volitev. Dve volitvi ste suspendirani.
Velik požar.
BAKU 3. (B.) Na industrijskih napravah nafee v Lavunči je nastal požar, ki se je razširil na naprave za pridobivanje nafte kaspiške družbe črnega morja in družbe Bakiniški.
Zgorelo je 40 rovov in odri dveh reser-
župana in izjavi nez.upnice namreč ni zapisal, sarai kriv.;t v koliko smo mi sami gradili voarJ'3V- Požar Je uni6iI tl,,li V4e 0,i ^dnjega da je glasovalo 26 odbornikov, ampak je za struge, po kateri se je valovje te drznosti Požara 8em postavljene odre v rovih. Vzrok beležil le — večina! Tudi ni zapisal vzro- uau[0 pG naših livadah. Tu pa ne mislimo l>ožara ni Pf>znan. kov, radi katerih se je zbor izrekel za su -!8am0 na štaiarske liste. Vsi skupaj smo krivi, ;	Vojna v južni Afriki,
spendiranje, čeprav je g. Šiškovič iste prav ker vsj aroo grešili. Ali to bi bilo še odpust-	LONDON 4. (B.) Glasom uradnega
glasno narekoval — in to nič manje nego ljjyo, da smo grešili! Bili so pač taki časi, j izkaza o izgubah je bil polkovnik Kekevich 21 faktov.	ki so vstrajale razmere, ki so s tako silo pri- v zadnjem spopadu z Buri težko ranjen.
Občinski zantop je tudi sklenil v isti tiskali na naše prednike, da so bili taki, ka- Stanje pa se mu že boljša, seji, in sicer enoglasno, daje izvoliti tri pre- koršnji so bili!	LONDON 4. (B) »Daily Chronicle«
glednike obč. računov in sicer za vso dobo j ^ij neodpustno je, da grešimo tudi se- ; hoče vedeti iz najboljega vira, da se računa županovanja Mahničevega. Ob enem je tudi daj, ker nam je duh frakcije, duh cepljenja, (Kdo je ta »se«? Op. ur.) na hkratno in izvolil te tri preglednike. Na to pregledova- <Jul1 negacije, duh trmaste kritičavosti vlast- popolno zrušenje o Iporne sile Btirov, (Kako? nje pa naj pridejo tudi : deželni -jbčinski nad- nem taboru tako zaslepil vid, da ne vidimo, Radovedni stavec.) in potemtakem na hitro zornik, vsi predstojniki posamičnih vasi občine kako zistematično je na delu isti stari zgo- zaključenje vojne. Zato se je opustila namera in bivši občinski tajnik.	doviuski sovražnik naš, ki je naše prednike za nadaljna pošiljanja ojačenj v Atriko, ra-
Tudi ta sklep je sedanji tajnik netočno t;š£ai v HUžnosti ! Da ne vidimo in ne opa-; z!,n onega moštva, ki je potrebno v nado-zabeležil; izpustil je namreč, da morajo biti žamo, kako proračunjeno je njegovo delovanje; tudi vsi vaški predstojniki povabljeni na te <Ja ra„ ne posezamo v r<»ko, ko bi bil čas obračune.	za to, ampak se zgražano na njegovi drzno-
Sejo od fine 2*. m. m. je župan otvoril sti Se le potem, ko nam je ustvaril dovršen ob 9uri predpoludne v navzočnosti 6 ob- č>n. Mi grešimo, ker se ne zavedamo: od činsKih svetovalcev in 20 odbornikov. Ko je : kje prihaja vse zlo! Če bi se zavedali, bi konstatiral zad«»stnost števila navzočih, je zbor rojaki vse drugače sodili o marsikaterem pr prešel na dnevni red.	j vaku, in ne bi ga slepo občudovali, ko brani
Prva točka je bila : čitanje zapisnika »načela«, in ne bi prezirali slepo, da v res-seje od dne 5. avgusta. Čim je tajnik preči j niči ubija slovensko narodnost, tal ta zapisnik, je prosil zi besedo gosp. j Zavedimo se torej najprej, od kje pri-Šiškovič, ki je v kratkih besedah izrekel so- haja zlo! To treba! Zistem natn noč in dan žalje na smrti obč. odbornika Antona Koci-j koplje grob; kdor služi zistemu, ta je naš jančiča, na kar so se vsi navzoči dvignili s grobokop, pa bodi liberalec ali klerikalec ! O
sedežev v znak sožalja. Zatem se je isti go-} da — to naj si zapomni »Siovenski Gospo-spod Šiškovič oglasil za besedo in je začel dar« tudi takih klerikalcev, ki so se le v narekovati ona fakta, radi Katerih se je gla- slepi službi zistemu prikopali do velikih časti, sov a lo za suspendiranje župana. Govornik je ; Imamo jih tudi na Primorskem...! Dokler ne
zahteval, naj se ta dejstva zapišejo v zapisnik seje od 5. avgusta !
G. nadžupan pa niti slišati ni hotel o tem, marveč je hotel odtegniti besedo gosp. Siškoviču. Ta pa ni hotel odnehati, nagiašujč, da ravno to je na dnevnem redu. Podpiran je bil od večine odbornikov.
zapričnemo borbe proti takim stebrom zi-otema, dotlej se delamo le smešne, ako se zgražamo, tla tujec postaja vedno drzueji na naši zemlji ! Taki možje služijo svrham, ki niso cerkvene, zato bi se ne pregrešili čisto nič proti cerkvi, ako bi se postavili proti tem — politikom !
mestdo izgub, ki jih je vojska trpela po sovražniku in po boleznih. ( Coraj nu hitro zaključenje vojne računajo sedaj ; pa ni ^rig, da bi morda Angleži hoteli zbež:iti iz Afrika. Op. ured.)
Prva In največja tovarna pohištva vseh vrst
—TRST
I
'^^a^idi^^fSfSfSfSfSfSfi
1 Aleksander Levi Minzil &
& &
€
<1
s &
&
Predmeti postajo se na parobrod j^p	ali želoznico franko.
TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea
ZALOGE: Piazza Rosarlo št. 2
polako poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM---
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tudi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
1LOSTR07AIJ CEIli ZASTONJ II FKISKO
I >
>
I >
> > > >
l
l >
K<lor potrebuje žaluzije, tkane Jesene aii pletene rolete, železne ali leseue za tvornice a |>r»*lajainice, naj se obrne naravnost na
Prvo hr /atsko toyarno ža-luzij roletov, lesenih in železnih zatvornic in kartonaže
5. Skrbić
Zasrrel> — Ilica 40 — Zagreli.
Ce»»iki brezp'aeno in franko. Varujte se potovalnih zastopnikov, ki zahtevajo 'ienar v naprej.
Švicarska urarska obrt.
Samo 16 K.
Naznanjamo v « e m vešcakom, caatinkoiii ju>ijri'Tn. žHezTiiskiir lii ifUnrakuu uia*l*
nikom kakor tudi v h a ko ni ur ki rabi dobro uro. da smo oprejeti rdiuo iu/.-prodajo novoiznaj -dene originalne genf-ske 14-karatne remont. ure zlatega-elektro-pla<jue, -sestav glashiitte". Te ure imajo protiinag-netične preciziski urni stroj so najtančneje regulirane in preskusen in • lajamo za vsako uro .'»-letno pismeno jamstvo. Okrov ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno tn krasno izdelan ter napravljen iz novo iz-najdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-karat. zlatom, tako, na je podoben čistemu zlatu, in veščaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja •_'0"> kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v »", mescih 10(MK> dodatnih naročb in okoli ;JiMK> pohvalnih pisem. Cena uri za gospode ali dame le li» kron poštnina in col-nina profta Vsaki uri je brezplačno pridejam moš-njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po 3. — ... — in — K. Ako ura ne ugaja, se sprejme ntzaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljal je po poštnem povzetju ali predplačilu.
Naročbe je pošiljati na RazpoiUjanje ur ,.Chronos Basel (Švica). Za pisma v Švico je staviti znamko za 25 stot., na dopisnice 10 stot.
Vdobiva se v vseb lekarnah, mirodilnicah. parfumerijah in enakih prodajalnicah.
Florijan Gnpajerjev
Vdobiva se v vseh lekarnah, mirodilnicab. parfumerijah in enakih prodajalnicah.
za izpiranje madežev
e o oo oo
o o oo oo
kemično suha voda
Skrivnost kemičnega izpiranja o°o .». a a a a a a madežev na oblekah!
V	mojem zavodu za kemično pranje na	.o..o..onoi.o..o..o..o..ouoi.o..o. najmanj 10.000 volnenih, baržunastih	(rlaVUl Za AHSITO-OierStO! svilenih oblekah in onih iz Kamgarna	IT'1' ljr • natančno preskušano odpravi V eni	|/ 1 11 P lil ft/l fl P Q fl P1 minuti vse madeže vsled olja od bi-	| H 0111 lliUuuUli cikljev kakor tudi vse druge olja,	J
maščobe, petrolej kakor tudi maž od	Dlinaj, I.
vosov, snsebno pa	Nlbrtilliseiiinisse stv. 11.
V	vsaki madež "M	-
brez drgnenja, brez pranja, brez ščetanja
odpravi „(JUGI".
V Trstu pa prodaja :
Ipacij WoM, na borznem trp 4.
Cena steklenici 80 it. Razprodaj alci vdobe primeren odbitek.
Ivan §en?ulič
v Trstu, Piazza Belvedere (nnya hiša)
priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena.
Lekarnarja A. Thierry-ja balzam
fcč zeleno varstveno znamko »nuna« 12 malil ali G velikih steklenic
4 krone franko.
A. Thierry-ja stolistno mazilo
2 lončka 3 kron f«0 stot franko, razpošilja proti predplačilu:
n A. Thierry-ja lekarna „Pri angelju varhu" rb
t Pregradi, Rosrotee Slatina (Rohltsch-Sa=.erbrun).
DUNAJ: Centralna zaloga: Leharnar C. Eradv, Fleischmarkt 1. — BUDAPEST: Lekarnar L pl. Tor/ik in Dr. Egger. — ZAGREB: Lekarnar S. Mittelbach.
BHBHV Na drobno se vdobiva povsod.
Mejnarodni
ANORAMA
TKST. - Borzni trs 14. - TKST. Nova in interesantna vrsta.
SEDAJNOST:
Angleško-burska vojna.
Bilka pri Kolenso. Naskok na Mafeking. Zaprisegcvr rje burcev. Pri bitki na Spion-skopu ene 23-25. septembra 1901 padli angieži. Argiezki in burski ujetnik, itd.
50 — PODOB — 50.
Vstopnina 40 stot.: otroci 20 stot. Odprto od 9. predp. do 10. zvečer.
Prvo primorsko podjetje za
razpošiljanje in prevažanje polištra
Rudolf Exner
Trst.--Via Squero imovo 7. — Trst.
Telefon &47.
Specijalno bavljenje za inmagaciniranje
pohištva. iJa kovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in jk> zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnim in morju v v*e kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi velkimi vozovi najnovejše konstrukcije.
Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev. košev itd. za inmagaciniranje.
Sprejemajo se pošiljat ve vsake vrste in kamor si l»odi.
Sprejme sn
postna in brzojavna opraviteljica vešča slovenskega, nemškega in laškega jezika. Plača jm> dogovoru.
Ponudbe naj se pošiljajo na Al. Schreva, e. kr. poštarja v Jesenicah, Gorenjsko.
Grand Hotel-Restaurant Obelisk
OPĆINA
Nova lastnika ravnatelja Berrettini & Cattaneo. zzzz
Vatikanski vrt in veranda. — Krasen razgled.
Izvrstna kuhinja	|| Plzensko in Kulmbaško
pivo.
dobro perskrbljena vsaki čas. || Specijaliteta: Kraški teran.
KEGLJIŠČE. — LAWN-TENNIS. — KROGUIŠČE. — BILIJARD. — TELOVADNE PRIPRAVE.
--Telefon štr. 657. [	=-
OD nedeljah tn praMIl t lerem mmenu vozne zveze od restavracije „Central Pilsen" na Optino.
Hajzmernejie cene.	Točno postrežbo vodita lastnika-ravnatelja osebno.
Vsakojaka pojasnila daje in slučajna naročila prejemlje gospod BERRETTINI
„Jfova restavracija Centrale pilsen", (Irst Via Jorrente 10)
z vrtom, kamor ne pride prah, ker je v zavetji.	O Kegljišče. O /Z>
Izvrstna kuhinja dobro preskrbljena vsaki čas. — Poštene cene. — Najtočnejsa postrežba.
Remeljui v velikem izboru, bukove debal orehovina, jelovina, trd les vsake vrste, dogice za parkete, bukovina, jelovi podovi, držala za stopnjice.
aC Cene zmerne.
Viktor Miklavez
v Trstu Via Fonderia št. 10.
Prodaja vina ,,Ai Maestri"
v ulici Valdirivo št. 17. Od danes naprej se prodaje istrski teran po 32 nvč.. za 11a dom po 30 nvč. liter. Rebula iz Brd po 32 nvč. liter. Vinski ocet po 12 nvč. liter. Mrzle jedi v velikem izboru vedno pripravljene. Pivo I. vrste po 20 nvč. liter Na debelo po zelo ugodnih cenah.
Pozor stariši!
Snažno zakrpani čevlji prihranijo nove, kar popravlja prav točno in po nižki ceni vratar hiše St. 3, na trgu S. Giovanni, tik lekarna Leitenburg.
Zaloira vsakovrstnega pohištva.
Anton Breščak l^'uZZt
Vetturini ima v zalogi v veliki 'zberi pohištvo vseh sogov za vsak stan od naj bo šega izdelka. V zalogi ima: podobe na platno in ipe, ogledala, žime za patno, razne tapeearije itd. Da tudi na obrok.
Konrad Jacopich
trgovec z jedilnim blagom v Trstu, : Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin. kolo-nijalij, navadnega in najfinejšega olja, najfinejše te-: stenine, nadalje moke. otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko.
.Durator."
Podplati so zastonj, ako vsakdo ■ iabi „Durator" ter žnjim 3 — j tedne maže svoje podphte, kateri trajajo "j krat več j in jih voda ne obrabi. Cena jedni škatljiei z navodilom vred 1 in 2 kroni. „Durator" se prodaja v mirodilnicah, špecerijskih prodajalnicah, trgovinah z nsnjem in obuvalom. Kjer se ga ne vdobi. naroči naj se gn z 1 K 20 stot. franko naravnost pri glavnem zastopniku za Primorsko, Istro in Dalmacijo: J. Mi-chalup v Trstu, ulica Rossetti št. 12.
Nova čevljarnica
ulica Giulia št. 3. \ elika zaloga obuvala vsake vrste lastnega izdelka za moške, ženske in otroke. Blago kakor: podplati, usnje in pripadki so iz najboljših tu-in inozemskih tovarn. Izvršuje točno vsako naročbo po meri in najnovejši modi. Vsaka poprava se dogotovi v istem dnevu. Cene brez koukurence. Kože v vseh barvah.
Josip Bizjak
urar.ski mojster v Trstu, ulica Stadion 25. naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl svojo lastno-delavnico za popravljanje ur vseh vrst, bodisi žepnih najfinejših kakor tudi velikih stenskih ; obljubuje, da si bo prizadeval zadovoljiti vsakogar, koji bi inu blagovolil dati dela, za kojega izvršitev tudi jamči. Za. mnogobrojno podporo se udano priporoča.
(K a 1 i s tA. d i p lom o-
Operater kurjih očes,
van specijalist Giordani, ima svoj ambulatorij Via Stadion 3. I. ki je odprt od g predp. do t». pop ob nedeljah in praznikih do 4. pop. Izvršuje odstranitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih slučajih na poseben način in brez niktikoršnih bolečin. Cena za operacijo v ambulatorij u 1 krona, na domu 2 kroui.
nplavnira za P°l>r!lvUanje vsakovrstnih stro-U C I Cl V 111 Ud jev> motorjev na plin in brizgalnic-vseh vrst. Kovaška delavnica. Alojzij Schromeck &. C. v Trstu, ulica Bt-lvedere št. 9.
Skladišče vina
ulica Acquedotto Št 23. Prodaja vina v sodih in buteljkah. Fine paštne In dezertue vina na de elo in drobno franko na dom po najugodnej-ih in konkurenčnih cenah.
ŠTEFAN CRUCIATTI
ornamentalni kamnosek.
TRST. — Via della Pieta št. 25. — TKST. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega kamnja vsakovrstna od najnavadnejšega do najlepšega in kompliciranega dela.
Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike.
Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo.
Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor
tudi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naroči»a se izvrši točno in po ugodnih
cenah.
JAKOB BAMBIC
trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7.
Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olj a, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko.
Priporoča se pri najsolidnejšem delu in o zmernimi cenami.
Odlikovan z d vem i zlatimi in bro-
nastiini kolajnami
!FRAN HLAVATT
ulica Giulia št. 1 A.
i
Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke.. Delo okusno in trpežno.
Popravljanje starega obuvala.
Novo pekarno T^Z
na oglu ulice dei Gradi. Vsaki dan trikrat frišen kruh od 12 novč. za kilo naprej. Sladkarije, sladčice in razno drugo pecivo. Se sprejema domači kruh v peko. Priporočam se za obilen obisk: A n t. P a h o r.
Pekarna in sladčicarna j" II en
v Trstu, ulica Sette Fontane št. 13. priporoča 3 krat na dan svež hruh in velik izbor sladčic. Sprejema v pecivo bodisi teste za navaden kruh ali sladčice. Za ioga moke iz prvih ogerskih mlinov.
Važno oznanilo ! .
Podpisani smatra si v dolžnost javiti, da se-VINA iz VISA, KASTELOV pri SPLITU, ISTRE Id BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi saloni, analizovana in stavljena pod stalno kontrol« ztveda za kemično analizovanje, ovlaičenega od c. kr avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sod« to buteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje mrav sterstvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja ▼ resno nevarnost ljudstvo.
Kedor si torej vkupi vino v moji zalogi, j«* gotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, neg« da je vino čisto in naravno, da se sme z mirno vesti« dajati bolnikom in konvaleacentom, ker analizacijski zavod stavlja pod svoje varstvo samo ona vina, » •o čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo mor»J«' imeti najfinejša vina.
CENE:
Istrski teran.....lit« po 32 nov«,
Vino iz Kaitelov pri Splitu „ 34 „ Fino vino iz Visa... „ 34 n
Vino Opollo...... fn "
Belo vino iz Visa ... » ? " Zahtevajte vssl«j jamstveno znamro.
Josip Tami
Legna ai. 6 (Dvoril&fc
Teodor Slabanja
srefcrar
v Gorici, ulica Morelli št. 12,
priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega orodja olajšuje revnim cerkvam s tem da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n.. sgopod naročevalec sam lahko določi-